SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI (55) • ŠTEV. (N°) 17
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 9 de mayo - 9. maja 2002
HEJ, TRETJI MAJ!
TINE DEBELJAK
Kaj se je dogodilo J. maja, da o njem pišemo na prvi strani'?
Mlajše generacije ne vedo. a starejše se še dobro spominjajo tega dne leta 1945. Vojska se bližala koncu, ko so demokratični Slovenci javno proglasili svoje hotenje, ki so ga gojili vso okupacijo in revolucijo: svobodno in samostojno slovensko državo, o kateri je narod sanjal že sto let.
Na Taboru v Ljubljani so se zbrali slovenski predvojni poslanci in drugi politiki ter svečano priglasili slovensko narodno in samostojno državo, (zaradi razmer še v okviru Jugoslavije). Narodni odbor je prevzel oblast in ustanovi! iz domobranstva Slovensko narodno vojsko. Sicer zaradi komunističnega zavzetja Slovenije ni ta proglas imel praktičnega učinka, a je jasno dokaza! demokratsko in narodno mišljen je protikomunističnih sil. veljakov in ljudstva, pa ostal kot važen dokument na poti k dokončni slovenski samostojni državi leta 1991. Komunisti so - pozneje - postaviti rdečo slovensko vlado, v trdem objemu z Jugoslavijo in komunistično partijo, ki je tedaj zavladala.
J. maj lahko s ponosom praznujemo kot mejnik na poti slovenskih demokratov na težki poti izpod okupacije.
Pesem Hej, tretji maj! je napisal dr. Tine Debeljak isti dan in objaviI naslediti dan v zadnjem Slovencu:
Danes svobode prižgal se je žar. na tretji maj.
zopet Slovenec bo svoj gospodar na vekomaj.
Živi svoboda!
Živi Slovenija!
I Tiskaj in poj sedaj:
Hej. tretji maj!
Sredi Slovenije Triglav stoji, naš skalni car.
žezla mn nikdar več ne zamegli noben vihar.
Vladaj nam slavno širno Slovenijo, slednji slovenski kraj:
Hej. tretji maj!
Komisija v Urugvaju
Prejšnji teden smo v našem tedniku objavili poročilo o obisku parlamentarne delegacije pri rojakih v Argentini. Slišali smo, da so poslanci obiskali tudi Slovence v Urugvaju. Več o tem obisku smo povzeli iz Radia Ognjišče po poročilu Aleksandra Temelina iz Urugvaja:
V ponedeljek, 15. aprila,	se	je v	Montevideu za
en	dan v	okviru	svojega
obiska	pri	rojakih	v južni
Ameriki ustavila šestčlanska komisija državnega zbora. Spremljala sta jo slovenski veleposlanik v Argentini Bojan Crobovšek in tajnica veleposlaništva Majda Bukovec. Goste sta v pristanišču pričakala predsednica kluba Graciela Perdomo edič ipsčlan kluba Alek-~	'in.
Najprej!sta jim razkazali mesto.T/večer pa so par-
DR. ANDREJ POZNIČ
Prav te dni bomo spet prisiljeni poslušati salve hvalospevov nekemu „ uporu", za katerega bi bilo bolje, da ga ne bi bilo. Med vsemi našimi prazniki si najboj zasluži svoje ime prav 27. april.
Ta dan je prazen praznik.
Danes vemo, da je bil dan izbran po naključju ali medlem spominu. Sploh pa je težko verjeti, da bo KPS naredila karkoli proti okupatorju do 22. junija 1941. Dokler so bili nacisti in komunisti zavezniki, prijateljii, sodelavci, so tudi v KP) pridno podpirali nemško navzočnost v Sloveniji in z njo sodelovali. Torej v obdobju do nemškega napada na SZ ni bilo nobene komunistične OF ne pri nas ne drugje v Evropi. Šele potem, ko je Stalin pozval komunistične partije k „odporu" proti Nemcem, da v prvi vrsti pomagajo njemu, ne glede na domače žrtve, so se po gozdovih začeli potikati ljudje z rdečo zvezdo na kapah.
Opešani spomin revolucionarjev ni sposoben natančno določiti datuma domnevne ustanovitve OF, kakor ni sposoben povedati, kdo je bil npr. vodja zloglasnega teharskega tabo-
rišča smrti ali pa odredov, ki so morili nedolžne ljudi po Sloveniji. Njihovemu spominu in knjigam, po njem zapisanih, torej ne moremo verjeti. Zato je pristanek na neki namišljeni datum dodatna tragika, packa med našimi prazniki.
Potem je pa tudi prazno ime samo. Ali je pametno in modro za narodni spomin praznovati nekaj, kar ni v skladu z dejstvi? Oni pravijo, da so se šli „osvobajanje od okupatorja". Zgodovinska dejstva govorijo o revoluciji in samo revoluciji. Koliko Slovencev so pobili? 30.000, 40.000, 50.000, 60.000? Izberite poljubno prej višje kot nižje. Kako pa so ovirali Nemčijo v njeni brezupni vojni? Koliko škode so ji povzročili?. Cela lugoslavija bore malo. Slovenski delež pa je še bolj zanikrn. Ah, to pa ja, bili so na pravi strani. Na zmagovalni strani, in to naj bi opravičevalo vse.. .
Kdor se malo razgleda po svetu, bo videl, da so mnoge države imele svojo „OF" in da je šlo vedno za revolucijo. Iz tega moremo sklepati, da je tudi pri nas šlo najprej za revolucijo, ki pa vedno potrebuje leporečja. Pri nas so si izmislili upor
proti okupatorju.
Da je šlo za revolucoijo in ne za „osvobajanje", pričajo poleg holokavsta nad lastnim ljudstvom škoda nad premoženjem, kraja ali nacionalizacija po vojni, izgnanstvo najboljših Slovencev, krivični sodni procesi, ki jih tudi sedanje (kontinuitetno) sodstvo odobrava, in priviligirane pokojnine.
En dan v letu v Sloveniji poveličujemo „upor". Upor ni nič, če zadaj ni nekega poštenega, resničnega in vrednega ideala, ki usmeri energijo upora v dobro. OF (ali KPS, kar je tako ali tako isto) je usmerila energijo upora v največjo zablodo človeštva doslej. V Slovenijo je prinesla politični umor, laž, totalitarizem in sovraštvo, ki ga dotlej nismo poznali. Z neznosno lahkoto so ožigosali vsakega političnega nasprotnika za izdajalca, kolaboracionista in še kaj bi se našlo, čeprav sami nosijo te grehe.
OF je zastrupila Slovenijo, povzročila ogromno škode, ki je še nismo odpravili, predvsem pa je zameglila, kaj je prav in kaj narobe.
Danes mirno lahko trdim, da je 27. april najbolj nesmiseln praznik v državi. Treba bi ga bilo ukiniti ali vsaj premakniti na drug datum, da bi morda kdaj v prihodnosti dobil vsaj neko vsebino, ki jo je mogoče praznovati^ Sploh pa ne moremo praznovati ne-česa, česar ni bilo. Samo nekateri pravijo, da je bilo.
Družina št. 17
SLOVENSKI
lametnarci v slovenskem klubu predstavili svoje delo oziroman namen komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v državnem zboru. Izvedeli smo, da se pripravlja nov zakon o Slovencih po svetu, da se bo država poskušala več in bolje posvečati Slovencem po svetu itd. Nato smo lahko postavljali vprašanja, člani komisije pa so poskušali na najboljši način odgovoriti nanje. Ob zaključku je še nekaj besed spregovoril veleposlanik Grobovšek. Na srce nam je položil, naj se ne počutimo manjvredne, če se je (skoraj) izgubil slovenski jezik, saj je mnogo drugih načinov, s katerimi se lahko pokaže, da Slovenci tukaj smo in se čutimo Slovence. To se vidi po samem društvu, ki bo letos praznovalo svojo 67. obletnico nepre-
SLOVENIJA IN EVROPA
Slovenci imamo s Hrvaško zadnje čase precej problemov, predvsem z mejo v Koprskem zalivu. Dogovor o tem je bil že določen, a ga hrvaški parlament ni sprejel.
Sklenjen je bil tudi drugi dogovor, to pot o jedrski elektrarni, ki je lastnina obeh držav. A tu je tudi nastal problem. Slovenska ljudska stranka bo koalicijskim partnericam namreč predlagala, da naj Slovenija ne ratificira sporazuma s Hrvaško o Jedrski elektrarni Krško.
Pogodba namreč ne rešuje ključnega vprašanja skladiščenja jedrskih odpadkov. V stranki zato predlagajo, naj Slovenija odkupi hrvaški polovični lastniški delež.
Po drugi strani pa Evropski parlament poziva
kinjenega delovanja in je eno najstarejših slovenskih društev v Južni Ameriki. Opozoril je še, da je potrebno izkoristiti možnost učenja slovenščine, če ta obstaja. Po okusni večerji in zanimivem klepetu smo za konec zapeli še tri kratke slovenske pesmi, med njimi tudi Zdravljico. Dan je v prijetni družbi prehitro minil.
Slovenijo, naj nadaljuje prizadevanja za dogovor o vseh odprtih vprašanjih s Hrvaško, obenem pa pozdravlja napredek v odnosih med sosedama, dosežen v minulem letu, med drugim dogovor o jedrski elektrarni Krško, ratifikacija katerega se pričakuje v kratkem, prav tako kot se pričakuje ratifikacija sporazuma o državni meji v hrvaškem parlamentu. Kot kaže, bosta oba sporazuma padla v vodo.
Osnutek poročila o Sloveniji bo Evropski parlament sprejemal na zasedanju junija. Na predlog Slovenskega zunanjega ministrstva, da je za iskanje mednarodne arbitraže neustrezno ter je predlagalo njegovo črtanje, bo poročilo črtanje verjetno sprejelo.
Glede drugih mednarodnih zadev pa omenimo samo, da je v parlamentarnem postopku trenutno 182 predlogov zakonov,
VRAČANJE PRIIMKOV V IZVIRNO SLOVENSKO OBLIKO
Italijanski minister za odnose s parlamentom Carlo Giovanardi se je obrnil na tržaškega prefekta Vincenza Grimaldija v zvezi s pravico do spreminjanja poitalijan-jenih slovenskih priimkov v izvirno obliko. Minister Giovanardi je pojasnil, da 7. člen zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji omogoča vračanje priimkov v slovensko obliko takoj, brez predhodne odločitve paritetnega odbora, ki mora skrbeti za izvajanje zaščitnega zakona. Tržaška prefektura je namreč pred meseci ustavila vse postopke za vračanje priimkov v slovensko obliko z utemeljitvijo, da paritetni odbor, ki ga predvideva zaščitni zakon, ni še oblikovan.
najpomebnejši je paket t.i. Evropske zakonodaje, kjer je potrebno sprejeti še skoraj 40 odstotkov tovrstnih zakonov.
Skrajni čas je, da jih sprejmejo, pravijo v Novi Sloveniji, če hočejo Slovenci res priti v Evropsko zvezo. Ta jih ne bo čakala v nedogled.
NEKAJ ŠTEVILK IN STATISTIK
V Sloveniji ni vse tako
rožnato, kot nekateri mislijo.
Iz zavoda za zaposlovanje objavljamo nekaj resnih številk o stopnji brezposelnosti. Največja je v Mariboru (18,5 %) malo manjša na Ptuju in v Murski Soboti, nad 10% pa še v Celju, Trbovljah in Velenju, malo pod 10% pa v Kopru, Kranju, Novem mestu in Ljubljani. V vsej Sloveniji je nezaposlenost 11,8%, kar je za mlado in napredujočo državo kar nekaj.
		
POROČILA Z OBČNEGA ZBORA ZS 2	SPOMINJAMO SE MAKSA BOŠTNIKA	4
PRVOMAJSKO TEKMOVANJE V LANUSU	3	ČRNI PANTER -GRB KARANTANIJE	6
POROČILA Z OBČNEGA ZBORA ZEDINJENE SLOVENIJE
REFERAT ZA MLADINO Stanko Jelen
Za leto 2001 si je referat za mladino zastavil kar nekaj načrtov. Najbolj zahteven in ambiciozen je bil projekt, ki je zajel mladce in mladenke vseh okrajev. Ideja je prišla s strani staršev. Njihova pobuda je bila takoj izpeljana in sicer tako, da smo sklicali sejo s pripravljalnim odborom, ki je začrtal letni program. Točke programa sta v glavnem izdelala Marija Zurc Čeč in Franci Žnidar. Po okrajih sedaj delujejo skupine, ki imajo svoje voditelje in prikrojijo načrt potrebam vsakega doma ali okraja. V nekaterih okrajih so te skupine zelo močne. Naša naloga za tekoče leto je še naprej podpirati delo z mladci in mladenkami ter pospešiti vključevanje mladih v delo naše skupnosti.
Po dolgih letih se je obnovil Medkrajevni turnir odbojke SDO/SFZ skozi vse leto. Odigral se je v desetih krogih. Začel se je 25. maja in se zaključil 4. avgusta. Pri vsakem krogu je bilo veliko gledalcev in na zadnjem večeru se je zbralo nad 250 mladih. Poudariti moram izvrstno organizacijo ter odlično udeležbo.
18. avgusta se je vršil 31. glasbeni večer. Na ogled je bila tudi razstava mladih umetnikov. Program je vseboval 11 točk in isti večer je mladina predstavila spletno stran na internetu.
20. avgusta je mladina pripravila celodnevno srečanje s škofom Uranom. Tega izleta v Glevv se je udeležilo 120 mladih.
8. septembra je bilo na Pristavi odlično obiskano srečanje mladcev in mladenk vseh okrajev.
Tekom leta je mladina vsakega doma organizirala svoj mladinski dan.
4. novembra se je v Slovenski vasi vršil Zvezni mladinski dan. Posebnost tega praznovanja je bila predstavitev skupnih nastopov mladine vseh domov, namesto običajnih samostojnih točk nastopa.
16. decembra je mladina organizirala turnir za mladce in mladenke v okviru Slovenskega dne.
9. decembra smo pripravili zaključno srečanje na Pristavi za mladino od 8. razreda do 2. letnika. Bilo je nad 80 udeležencev. Posebno presenečenje je bilo zelo dobro organizirano Miklavževanje. Vsak izmed mladih je dobil darilo in spominček.
Mladina je imela v teku leta mesečne mladinske maše in po njih razna predavanja.
Ob vseh srečanjih in prireditvah, ki so jih pripravile mladinske organizacije, je bil referat vedno na razpolago za vsakršno pomoč.
Rad bi se zahvalil vsem, ki ste nam v tem letu toliko pomagali. Naše delo je bilo uspešno, ker ste nam šli na roko ob vsaki prošnji. Želimo in vas vabimo, da bi še naprej skupno delali, kajti mladina je največje bogastvo in moramo ta zaklad čuvati in množiti.
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RAVNATELJA MARKA BAJUKA prof. Neda Vesel Dolenc
V šolskem letu 2001 je obiskovalo tečaj 144 dijakov ter en dopisni dijak iz province San Luis. V letošnjem letu pa se je v tečaj vpisalo 161 dijakov te tudi en dopisni dijak.
Ravnateljica tečaja je bila prof. Neda Vesel Dolenc. Profesorski zbor so sestavljali: Milena Ahčin, lic. Sonja Avguštin, Janez Cerar CM, Franci Cukjati, dr. Andrej Fink, lic. Rok Fink, dr. Štefan Godec, dr. Marko Kremžar, Marjan Loboda, prof. Alenka Magister, Anica Mehle, prof. Metka Mizerit, dipl. časnikar Tone Mizerit, prof. Mirjam Oblak, Lojze Rezelj, msgr. dr. Jure Rode, arh. Jure Vombergar in lic. Terezka Prijatelj Žnidar. Tajniško delo opravlja Alenka Jenko Godec. Profesorjem pa stoji ob strani odbor staršev, ki prevzame izvenšolsko delo; predseduje mu Marija Mele Kocmur.
Tečaj je bil skozi vse leto in sicer 20 sobot. Pouk in druge dejavnosti so potekale po letnem delovnem načrtu in šolskem koledarju. Nobena ura ni odpadla, odsotne profesorje pa so nadomeščali kolegi. Poučevali so naslednje predmete: slovenščino (ki vsebuje slovnico in slovstvo), verouk, svetovne nazore, družbeno vzgojo, slovensko zgodovino, zemljepis Slovenije ter etnografijo, živo besedo in petje.
Šolsko leto se je kot vedno začelo s sveto mašo (še posebej smo se spomnili umrlega kateheta prelata Jožeta Škerbca) ter uvodnim nagovorom ravnateljice. Na sklepni prireditvi z mašo in akademijo smo se poslovili od petega letnika. Najboljši dijaki so dobili knjižne nagrade, dar ustanovitelja tečaja dr. Marka Kremžarja ter Društva Slovenija v svetu. Najboljši dijak petega letnika pa tudi slovenski srebrnik, dar dr. Petra Urbanca iz Kanade. Vsi abiturienti pa so prejeli tudi diplome. Ta del prireditve je dopolnil in poživel nastop dijakov z recitacijami, petjem ter folklornimi plesi. Te predstavitve so se vršile pod vodstvom predmetnih profesorjev.
Petošolci so pod vodstvom prof. Metke Mizerit pripravili Almanah pod naslovom „Njih dela gredo z
nami". Opisali so delo in življenje naših zaslužnih mož, ki so gradili slovensko skupnost v Argentini. Ponesli so ga s seboj v Slovenijo na abiturientsko potovanje, katerega je organiziralo društvo Slovenija v svetu. Udeležili so se tudi Poletne šole slovenskega jezika, ki jo organizira Filozofska fakulteta ljubljanske univerze. Udejstvovanje je štipendiral Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije. Abituriente je spremljal inž. Bogdan Magister.
Naj omenim še druge dejavnosti:	redne seje
profesorskega zbora, sestanek staršev na razredni ravni, dan duhovnosti za dijake, obisk likovne razstave. Med letom so tečaj obiskali gostje iz Slovenije in sicer: odpravnik poslov veleposlaništva RS Tomaž Kunstelj (govoril je dijakom ob 10. obletnici osamosvojitve); poslanec Državnega zbora RS in predsednik stranke Nova Slovenija dr. Andrej Bajuk z gospo; škof Alojz Uran, zadolžen za Slovence po svetu ter njegov spremljevalec msgr. Janez Pucelj; sestre pesnika Franceta Balantiča; pesnik in pisatelj Tone Kuntner z gospo ter mag. Rozina Švent iz Narodne in Univrzitetne knjižnice.
To je bežen pregled delovanja našega srednješolskega tečaja rav. M. Bajuka v Buenos Airesu v letu 2001.
REFERAT ZA TISK Pavlina Dobovšek
Lic. Franci Markež in jaz sva v svojstvu tiskovnih referentov društva zadolžena za ideološko linijo našega tednika. Poleg tega sva dolžna sestajati se z urednikoma ter predlagati višino honorarjev za zaposlene pri časopisu.
V tem letu je Svobodna Slovenija praznovala 60 letnico obstoja. Njen začetek sega v čas druge svetovne vojne, ko je bil list podtalno glasilo rodoljubnih rojakov. Zato sta ga zasledovala oba okupatorja, kakor tudi komunistični partizani. Po koncu vojne je začel izhajati v Argentini. Vsa leta je ostal zvest ideologiji, na podlagi katere je bil ustanovljen. Upoštevamo pa drugačne razmere in drugo okolje, v katerem izhaja sedaj. Ker se jim skušamo prilagoditi, smo letos modernizirali obliko in zaglavje časopisa in tudi vsebinsko smo se delno prilagodili željam bralcev, katere so le-ti izrazili v anketi pred letom dni.
Ker ima tudi naš tednik resne denarne težave, smo znižali honorarje sodelavcem za 10%, reorganizirali smo delo v tiskarni in tudi izvedli srečolov. Veliko pa nam pomeni dokaj redno plačevanje naročnin in se zato rojakom toplo zahvaljujemo. Več o finančnem položaju časopisa ste lahko zaznali iz poročila blagajnika.
Glede stanja naročnin in spremembe naročnikov v letu 2001: list je odpovedalo 25 naročnikov; zaradi smrti smo odšteli 17 naročnikov; zaradi neplačevanja smo list ustavili 35 naročnikom. To skupaj sešteje 77 naročnin. V tem obdobju smo dobili 9 novih naročnikov, kar privede do negativne razlike 68 naročnin. Tako je skupno število naročnikov 704, v zameno, kot dolžni izvod ali v propagandne namene pa list dostavljamo še .62 osebam ali ustanovam.
List Svobodna Slovenija je doslej uspešno kljuboval vedno novim gospodarskim in ideološkim izzivom. Upam in želim, da nam bo tudi v prihodnje uspelo, da bo list izhajal v zadovoljstvo bralcev.
Kučan podal častni znak svobode Ivanu Dolničarju za „dan upora"
TONE MIZERIT
•Predsednik republike Milan Kučan je 26. aprila, „dan upora proti okupatorju" (včasih je to bil dan ustanovitve Osvobodilne Fronte, ko pa se je v resnici ustanovila Protiimperialis-tična fronta, sovražna Zahodu,) z zlatim častnim znakom svobode RS odlikoval predsednika Zveze združenj borcev NOB Ivana Dolničarja. Kot eden od razlogov je trditev, da je borčevska organizacija danes »domoljuben del slovenske civilne družbe".
Kot pravi obrazložitev, je njegova posebna zasluga, da se organizacija zavzema za ohranjanje vrednot upora, (to je proslavljanje NOB in molčanje o komunistični revoluciji), urejen socialni položaj borcev, (to je za mastne borčevske pokojnine), ter žrtev vojnega nasilja, (kamor pa
ravno oni nočejo šteti domobranske vojske). Na njegovo pobudo naj bi slovenska borčevska organizacija »sprejela vrsto javnih dokumentov, v katerih obžaluje napake in zmote, storjene v vojnih razmerah, in obsoja takratne izvensodne usmrtitve," čeprav so sami imeli svoje pr^te vmes v obeh zadevah.
Isti dan je najvišje borčevsko priznanje prejel Janez Stanovnik, bivši »oče naroda" in zadnji predsednik komunistične Slovenije, zlate plakete pa je glavni odbor ZZB podelil drugim borcem, med njimi tudi Samu Bevku, ki ga poznamo z obiska Komisije DZ v Argentini, ki je zlato plaketo prejel za izjemne zasluge »pri ohranjanju resnice o NOB, za varstvo spomenikov in utrjevanje organizacije zveze borcev".
Kdaj bomo doživeli zopet kako novo presenečenje? Kakšno bo? Bog ve (če ve), ker v Argentini res ni nič stalnega in jutri bomo morali razveljaviti današnjo napoved.
Nova vlada. Pretiravamo, če trdimo, da imamo novo vlado, ker so le trije novi ministri. A predsednik je nekoliko poenotil svojo četo in ji dal še močnejši »buenosaireški" značaj. Sicer je imel namen, da naj bi bila mnogo bolj »vsedržavna", a so mu guvernerji tudi v tem odpovedali. Poiskati je moral torej zaslombe v svoji provinci.
Kaj iščejo? Zadržanje guvernerjev je v mnogih ozirih nerazumljivo. V zadnji številki smo že obrazložili, da oni trenutno poosebljajo politično oblast v državi. A prejšnji teden so podpisali znani sporazum štirinajstih točk, vendar se tega podpisa niso držali. Med glavnimi točkami sporazuma je zaobveza, da parlament ukine veljavnost dveh zakonov, ki nista po volji Mednarodnemu denarnemu skladu (FMI). Potem je parlament enostavno za en teden prestavil debato o teh zakonih. Senatorji in poslanci ne ubogajo guvernerjev? Ali se ti sprenevedajo in danes obljubijo, jutri pa zanikajo?
Nevarna igrača. Na nek način se mnogo provincij-skih vodij obnaša kot otrok z novo igračo. Zdi se, kakor da jim je ta posest oblasti šla v glavo. A na tej »igrači" bi moralo pisati, da je nevarna za nezrele osebe. V trenutku, ko povodenj narašča in se država potaplja, je vsaka ura lahko usodna, kako šele ves teden. Ali pa naj jasno povedo, da ne bodo ugodili zahtevam FMI, da bomo vsaj vedeli, pri čem smo. Z vprašanjem teh zakonov se igramo že več mesecev, pa o tem še nismo odločili. V zadevi ministrov je bilo enako: predsednik Duhalde je številnim bivšim in sedanjim guvernerjem ponudil mesta v vladi, a nenehno slišal le odklonilne besede. Res se potem ne morejo pritoževati nad izidom.
Novi ministri. Dosedanji minister za delo Alfredo Atanasof je postal šef kabineta (koordinacijski minister), mesto s katerega je odšel premladi in premalo izkušeni Jorge Capitanich. Delavsko ministrstvo je prevzela dosedanja poslanka Graciela Camaho. Iz notranjega ministrstva pa je odšel mendoščan Rodolfo Gabrieli (preživeli iz dobe Rodriguez Saa), in prišel Jorge Matzkin, iz province la Pampa, kot osamljen izraz umirajočega federalizma v sedanji vladi.
Graciela na vlado - kdo na oblast? Gospa Camano prihaja iz sindikalnega odra. Njen mož je sindikalni vodja in tudi sedanji senator Luis Barrionuevo. Znan je po svojih odločnih nastopih,
neukročenem jeziku in nepredvidljivem političnem vedenju - neke vrste ostrostrelec (francotirador). Izpovedan menernist je prvi javno zahteval, naj De la Rua odstopi - in De la Rua je odstopil. On je tudi pred kratkim začel kampanjo, da bi sklicali skorajšnje predsedniške volitve. Duhalde ni odstopil, a je prepustil »sovražnikovi" soprogi ključno ministrsko mesto. Daj-dam? Barrionuevo zanika, opazovalci menijo obratno. Sploh pa je sedanji senator znan po svojem izrazu, da se »položaj v Argentini uredi s tem, da za dve leti prenehamo krasti". Po mnenju opazovalcev ima namen (zaenkrat) postati guverner rodne province Catamarca. Tam je že prevzel vodstvo peroniz-ma (izrinil je družino Saadi) in postal senator v državnem parlamentu. Ima morda še kakšne večje sanje?
Nejasna smer. Splošno so opazovalci menja, da je to zadnja Duhaldejeva priložnost. Če ne uspe (pravzaprav če ne uspe gospodarski minister Lavagna), mu ne bo preostalo drugega kot da odstopi. In potem? Novi začasni predsenik ali splošne volitve? Prvo bi bilo porazno, drugo bi bil kaos. Kdo naj sploh kandidira? Kakšno zaslombo bo imel novi predsednik v sedanjem parlamentu? Zato se že pojavljajo opozorila, da če pride do volitev, naj bodo te splošne, torej predsedniške in parlamentarne. Kakšne parlamentarne? Celotnega parlamenta ali samo tistih, ki zasedajo svoja mesta že več kot dve leti? Izhod jasno ni v takojšnjih volitvah, ker bi novi predsednik imel v sedanjem parlamentu iste probleme in bi ga guvernerji enako bojkotirali. Še bolj nevarno pa bi bilo, da bi ga iz nekega maščevanja bojkotiral Duhalde, ki še vedno nadzira večinski buenosaireški peronizem.
Pa sindikati? Ne smemo pozabiti, da je v vladi le en del sindikalizma, in sicer tisti, ki je sicer bolj umirjen. Uporni del, ki ga vodi prevozniški sindikalist Hugo Moyano, je ostal brez mesta pri koritu in že napoveduje stavko in mobilizacijo za torek 14. maja. Bo nova in precej borbena ministrica za delo gospa Graciela to mirno gledala; bo skušala poiskati sporazum ali izvesti spopad?
Gospodarstvo. Ko se vse to dogaja na političnem polju, skuša gospodarski minister Lavagna umiriti domače in zunanje vodovje. Doma tolče po dolarju, da ne bi preveč narastel, in se bori z vedno manjšo davčno nabirko. Zunaj ojačuje stike z FMI. Do 15. maja zapade dvoje važnih odplačil zunanjega dolga: 800 milijonov dolarjev Svetovni banki in 300 milijonov samemu FMI. Bomo plačali? Seveda. Res smo v „de-faultu", a pri vsakem pravilu so izjeme.
SLOVENCI V ARGENTINI
SAN JUSTO
Zavzeti se za bližnjega!
V nedeljo, 14. aprila je sanjuška Zveza mater in žena priredila svoje letno dobrodelno kosilo s sre-čolovom, v prid bolnikom in ostarelim iz našega okraja. Naša skupna dolžnost je, da jim lajšamo duševno
nem za skupno kosilo, nas je pozdravila krajevna predsednica Zveze Nežka Lovšin Kržišnik, nato pa še predsednik društva Zedinjena Slovenija Tone Mizerit in v imenu veleposlaništva Republike Slovenije sekre-
Komisija DZ v sejni sobi v Našem domu
in telesno stisko v zatonu življenja.
S tem dogodkom pa je sovpadla tudi prisotnost članov Parlamentarne komisije Državnega zbora Republike Slovenije, ki so se nahajali na obisku med rojaki v Argentini. Pred začetkom prireditve so si gostje ogledali prostore Našega doma, pedvsem nove učilnice, namenjene slovenskemu šolskemu tečaju.
Ob začetku prireditve je predsednica Našega doma Mici Malavašič Casullo pozdravila navzoče, predvsem visoke goste. Nato je spregovorila voditeljica šolskega tečaja Franceta Balantiča Angelca Klanšek, ki že več kot 50 let vzgaja naše najmlajše, in čestitala Zvezi pri njenem tako pomembnem delu. Predstavila je delo šole in šopek osnovnošolskih otrok, ki so nato s pesmijo in besedo potrdili, da ni zamah ves trud in zagon staršev in učiteljev pri celotni vzgoji v krščanski in slovenski zavesti. V dokaz petdesetletnega šolskega dela so učenci izročili članom parlamentarne komisije brošuro, katero smo izdali ob zlatem jubileju šole.
Mešani pevski zbor, ki prepeva že več kot trideset let, je pod vodstvom prot. Andrejke Selan Vombergar zapel tri pesmi in poživil ter osvežil naš duh in naše srce!
Po premoru, namen je-
tarka Anita Pipan.
V imenu gostov iz Slovenije nas je nagovoril predsednik Parlamentarne komisije Franc Pukšič, ki je podal prikaz njihovega dela. Posebej je poklonil tipičen dar voditeljici Balantičeve šole Angelci Klanšek kot skomno priznanje za njeno več kot petdesetletno delo. Prav tako nam je spregovoril in nas spodbudil k nadaljnjemu delu poslanec dr. Jože Bernik.
Velika prijatelja Zveze sta tudi prihitela in nas obogatila s svojima izrednima glasovoma; to sta Ani Rode in Luka Debevec, ki sta nas razveselila z narodnimi in argentinskimi pesmimi ter žela navdušeno priznanje vseh navzočih, kar so vsi potrdili z močnim aplavzom.
Da vztrajamo pri naši Jepi" navadi, smo tudi tokrat izročili rožo-ciklamo, simbol življenja, hvaležnosti, ljubezni, nekaterim mamicam, ki imajo še posebno zaslugo pri uresničitvi našega delovanja.
Zaključili smo prireditev s srečolovom, katerega so z dobitki omogočili podjetniki in osebni dobrotniki, ki so se velikodušno odzvali naši prošnji.
Hvaležni smo se veselo razšli v zavesti, da smo vsi enega srca, ko gre za pomoč našim najbolj potrebnim bratom in sestram.
i.u.p.
Kosilo ZSMŽ, kulturni program
PETJE IN SOLIDARNOST
Srečanje na Pristavi
Da je v Argentini težka gospodarska kriza, vsi vemo. Da nas je ta kriza vse prizadela, tudi vemo in občutimo na lastni koži. Ne pomislimo pa včasih, zaverovani vsak v svoje težave, da so ljudje, ki jih je obstoječi gospodarski položaj pripeljal v skrajnost, iz katere ne vidijo izhoda. To so zlasti ostareli in bolni. A še so ljudje med nami, ki imajo srce tudi zanje.
Na Pristavi se je zbrala skupina deklet, mater in žena, ki so začutile potrebo pomagati rojakom v težavah. A poleg čutečega srca imajo še nekaj: ljubijo petje. In posvetilo se jim je: združimo obje!
Tako so pod izvedenim vodstvom Anke Savelli Gaser pripravile nepozaben pevski večer, ki ga je v začetku naravnost pesniško opisala prof. Miriam Jereb Batagelj kot ,,poetični sestanek, pevsko srečanje življenja, veselja, hvaležnosti in solidarnosti. Odzvali smo se povabilu: pridi, prisluhni, obujaj spomine, prepusti se domišljiji!" Nismo bili razočarani!
Kot začarani smo se predali melodijam, ki so nas, starejše, popeljale v preteklost in v obujanje spominov, mlajšim pa so s svojo razgibanostjo in pestrostjo tudi pokazale vso lepoto slovenske in argentinske pesmi. Za nekaj trenutkov smo pozabili na trdo resničnost vsakdanjega življenja in skrbi, zadostili smo notranji želji po lepoti, sproščenosti, domačnosti. Skratka: dali smo duška veselju, ki ga navadno, skoraj, z občutkom krivde, nosimo skritega prav na dnu srca.
Med pevci in publiko se je spletala nevidna vez, kot električni tok, ki je prenašal to veselje, da so končno poslušalci dali duška svojemu navdušenju in z ritmičnim ploskanjem spremljali izvajanje pevk.
Bil je nepozaben večer, za katerega se vsem sodelujočim, zlasti pa Anki Savelli Gaser, duši vsega, iz srca zahvaljujemo.
Zavedamo se vsega truda, ki je vložen v pripravo in izvedbo takega koncerta in to s strani mater in žena, za katere vemo, da jim časa ne preostaja in se mora vsaka marsičemu odpovedati, tudi potrebnemu in zasluženemu počitku. A vse zmorejo in premagajo, ker v srcih nosijo PESEM.
Po prvem delu koncerta je Miriam Jereb Batagelj pozdravila predsednico Zveze slovenskih mater in žena Pavlino Dobovšek in ji čestitala ob lepi življenjski obletni-_	ci.	Predsednica
pristavske Zveze slovenskih mater in žena, Kristina Jerovšek, pa ji je izročila šopek rož. Predsednica Do-bovškova se je vidno ganjena zahvalila in povabila vse, zlasti mlajše žene in matere, da se pridružijo sodelovanju Zveze.
Po končanem pevskem programu so bili vsi navzoči
Predsednica ZSMŽ Pavlina Dobovšek se zahvaljuje
Nad. na 4. str.
41. REDNI LETNI OBČNI ZBOR KREDITNE ZADRUGE SLOGA
V Slomškovem domu v Ramos Mejia, se je 26.aprila t.l. zbralo 191 članov Zadruge, da ocenijo delovanje ustanove v poslovni dobi, ki se je končala 31. decembra 2001, ter razpravljajo in odločajo o drugih točkah dnevnega reda. Vsi navzoči so ob vhodu dobili v roke tiskano letno poročilo. Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena dr. Boris Štrfiček in inž. Janko Šparhakl, v volilno komisijo pa Andrej Grilc, Karel Pregelj in Nejko Šte-fe. Občni zbor je vodil predsednik Zadruge Franc Tomazin, ki je tudi prebral poročilo Upravnega odbora. Blagajnik Marjan Ober-žan je prebral bilanco in izkaz odhodkov in prihodkov. Nadzornik Božidar Fink je podal svoje poročilo in
predlagal, naj občni zbor odobri sklepne račune. Iz poročil je bilo razvidno, da je katastrofalna ekonom-sko-socialna kriza v Argentini, ki traja že štiri leta, zaostrila pa se je zlasti zadnjega pol leta, hudo prizadela tudi SLOGO. Pri razgovoru o poročilih je bilo kmalu razvidno, da skupina članov ni voljna sprejeti stališča Upravnega odbora, da so težave, ki jih ima SLOGA, zgolj posledica splošne ekonomsko-social-ne situacije v Argentini. V takem ali še hujšem položaju se danes v državi nahaja na tisoče podobnih ustanov, med njimi tudi velike banke in finančne družbe. Pod vtisom splošnega razpoloženja, ki vlada v državi, so tudi vlagatelji v SLOGI upravičeno
MLADINSKI SPORT
Tradicija tekmovanj v Lanusu
Kot vsako leto, je bil prvi maj igranje in uživanje športa. Dekleta iz San Justa so znova pokazale premoč v odbojki in končale prve. V nogometu so fantje iz Ramosa pokazali najboljšo igro in pristali na vrhu.
Komaj pred nekaj leti, ko še ni bilo MTOja, je bil 1. maj obvezen sestanek, na katerem smo se ponovno srečali s športom in seveda s prijatelji. Pričela se je doba tekmovanj in priprave na mladinske dneve. Prihod Medkrajevnega turnirja v odbojki je pomenil, da se športno leto prične mnogo prej, že ob koncu marca. Vendar prvi majski dan je in bo tudi ostal od vseh pričakovan datum. Je neka tradicija ki v vseh porodi pričakovanje udeležbe in užitka. Letos seje, logično, zgodilo enako. Že zgodaj so se odprla vrata Slovenske vasi, igralci in gledalci so prihajali, da bi uživali dan, ki je že od zore kazal popolnoma sinje nebo in sonce brez oblakov na obzorju.
Igrati v Lanusu ne pomeni večjih sprememb za dekleta. Odbojka je ponovno njihovo srečanje. Za fantje pa je drugače. Zelena trava nogometnega igrišča pričakuje njih in njihovih krikov zabitega gola.
Kar se deklet tiče, je bilo znova jasno, da San Justo nima tekmecev, vsaj zaenkrat ne. Ponovno so zasedle vrh, prvo mesto na turnirju (niso dobile naslova prvakinj, ker turnir sešteva točke za splošno tekmovanje), in pokazale igro, ki nadkriljuje ostale ekipe. V svoji coni niso naletele na težave. Premagale so domači Lanus 2:0 (25:18 in 25:10) in mlado sanmartin-sko ekipo tudi 2:0 (25:9; 25:13). Z obema zmagama so prišle v finale, ne da bi letos izgubile niti enega seta. Igra v tej coni se je
zaskrbljeni, kaj bo z njihovimi vlogami. Upravni odbor, ki v teh težkih časih vodi SLOGO, se tega v polni meri zaveda in skupaj s člani deli zaskrbljenost za usodo naše ustanove, ki tako težkih časov še ni preživljala.
Ker v razgovoru o podanih poročilih ni prišlo do soglasja, so člani v skladu z zadružnimi pravili izglasovali začasno prekinitev občnega zbora, ki se bo nadaljeval v petek 24. maja ob 20. uri na istem kraju. Še prej pa so izvolili skupino diplomiranih računovodij, ki naj do tedaj ponovno pregledajo sklepne račune lanske poslovne dobe in o tem podajo svoje poročilo. V to skupino so bili izvoljeni naslednji: Simona Truden, Miha Bokalič, Jože Čampa, Marijan Čampa, Andrej Kovačič, Tomaž Magister in Martin Petkovšek.
Upravni odbor Kreditne zadruge SLOGA z o.z.
zaključila z zmago Lanusa nad San Martinom 2:0 (25:6 in 25:6).
Njihov tekmec v finalu je bila Pristava. Moronska dekleta so prišla v final po zmagi nad Ramos Mejijo (2:0 / 25:19 in 25:21) v zelo enaki igri, v edinem spopadu v coni, ker Cara-pachay ni mogel predstaviti ekipe.
Kot smo omenili, je bilo prvo mesto ponovno za San Justo. Dekleta so zmagala v finalu 2:0 (25:13; 25:20) in za njih je že kar navada biti prve. Vendar to je pravično, ker so najboljša ekipa in že dolgo ne izgubijo nobene tekme. Pristava je zasedla zasluženo drugo mesto. Je to ekipa, ki se postopoma izboljšuje in lahko da še mnogo od sebe.
Po strani fantov je bil turnir mnogo bolj enak v igri. Zelo zgodaj sta Lanus in San Justo izenačila 1:1. Žreb je določil, da fantje iz Slovenske vasi igrajo drugo tekmo v coni s San Martinom. Potem ko so Lanu-ščani vodili skoraj vso igro, so ob koncu Sanmartinčani izenačili. Treba bo poiskati v zgodovini, kdaj lanuška ekipa na svojem igrišču ni prišla v finale. Gotovo je tega že dolgo.
Zadnja tekma v coni je zoperstavila oba "svetnika": San Martin in San Justo. Zmagal je San Martin. Gol so zabili z enajstmetrskim kazenskim strelom, ko je manjkalo le malo do konca, in z 1:0 prišli v treji zaporedni final v Lanusu, čeprav vsi z istim izidom.
V drugi coni se je odigrala le ena tekma. Odsotnost Carapachava je narekovala, da je prva in edina tekma med Ramos Mejijo in Pristavo določila finalista. Ramos je bil boljši in je premagal Morončane 4:1.
Finala je bila zelo enaka. Ramos je bil igral samo eno tekmo, San Martin pa že tretjo. Zasluženo je Ramos odnesel zmago, ker je poleg telesne nadmoči pokazal boljšo igro. Končni izid je bil 2:1, čeprav nas ne bi presenetilo, če bi Ramos zabil še kak gol.
Čestitke torej za San Justo med dekleti in Ramos med fanti, prvima na turnirju. Prihodnje športno srečanje bo šele 17. junija, to pot za MTO v odločilnem kolu za finale.
Tako je prešel prvi maj, ki ga obhajamo kot praznik dela. Za našo mladino pa je praznik športa in srečanja. In seveda dan, v katerem se borimo za to, kar nam je drago in česar si želimo. In kar želimo je seveda, da bi slovenska skupnost napredovala, ne da bi pozabila na svoje tradicije.
Luka Skale
NAŠA	SKUPNOS
V četrtek. 11. aprila je sanmartinska Zveza žena mati priredila izlet v San Nicolas pod vodstvom predsednice krajevnega odbora Ančke Podržaj. Romarje je spremljal delegat dr. Jure Rode.
V soboto, 13. aprila je imela Slovenska kulturna akcija svoj redni občni zbor. Vodil ga je predsednik arh. Marjan Eiletz.	Po poročilih tajnice	Milene Ahčin	in blagajnika
Lojzeta	Rezlja so bile volitve. Soglasno je bila izvoljena	za
predsednico dr. Katica Cukjati, podpredsednika sta prelat dr. Jure Rode in arh. Marjan Eiletz, upravnik pa Lojze Rezelj. Nadzorni odbor vodita arh. Jure Vombergar in Milan	Volovšek. Izvoljen	so bili tudi	referenti	za
posamezne dejavnosti.
V četrtek, 18. aprila, je imela sanmartinska Zveza žena mati pod vodstvom predsednice Ančke Podržaj svoj redni sestanek, kateremu je sledil razgovor o delu v prihodnjih mesecih, Odbornice delujejo tudi dobrodelno in pomagajo potrebnim rojakom denarno in moralno.
V petek, 26. aprila je bil v Slomškovem domu v Ramos Mejiji redni občni zbor Kreditne zadruge Sloge.
V nedeljo, 28. aprila je bil v Slomškovem domu v Ramos	Mejiji redni občni	zbor društva,	vodil ga	je
predsednik Marjan J. Loboda. Sledilo je kosilo Zveze Slov. mater in žena, odsek Ramos Mejia - Slomškov dom pod vodstvom krajevne predsednice Pavle Škraba.
Isti dan je bil tudi občni zbor Društva Slovenska pristava, vodil ga je predsednik Janez Jelenc.
V sredo, 1. maja je bil mladinski turnir v Hladnikovem domu v Slovenski vasi.
V soboto, 4. maja je Slovenska kulturna akcija predstavila gorniško knjigo „V kraljestvu kondorjev in neviht", ki je bila izdana v počastitev dr. Voka Arka. Kulturni večer je bil v Slovenski hiši pod vodstvom predsednice dr. Katice Cukjati. Predvajan je bil posnetek predstavitve v Ljubljani.
Isto soboto je bil sestanek staršev dijakov Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka. Vodila ga je ravnateljica prof. Neda Vesel Dolenc.
V nedeljo, 5. maja je bila v Carapachayu prireditev ob 42. obletnici doma. Vodil jo je predsednik doma prof. Franci Žnidar. Popoldan je bil kulturni program, nato pa prosta zabava.
Za prvi petek so se po naših krajevnih domovih vršile svete ure, v soboto 4. maja pa je bila molitvena ura za duhovne poklice v cerkvi Marije Pomagaj.
Prav tako v nedeljo, 28. aprila, se je nadaljeval Medkrajevni turnir v odbojki, ki se ga udeležujejo dekliške in fantovske skupine vseh šestih okrajev, kjer živijo Slovenci na področju Velikega Buenos Airesa.
D-ova za tisk. referat ZS
Srečanje na Pristavi
Nad. s 3. str.
povabljeni v spodnje prostore, kjer so jim skrbne pristavske žene in dekleta postregle z okusnim prigrizkom.
Mirjam P. Rant
IZLET V PRIJETNOST IN SPOMINE
Domovalci Rožmanovega doma smo se navdušeno odzvali na povabilo Anke Savelli Gaser. Sprememba iz enoličnega vsakdanjega življenja v istem okolju vedno blagodejno vpliva na počutje človeka. Večina stanovalcev Doma namreč zaradi kriznih, starostnih in bolezenskih težav že dolgo vrsto let ni mogla prestopiti praga slovenske trdnjave v Castelarju. Zato nas je tem bolj gnala radovednost, kako izgleda sedaj ta Pristava in kakšno bo napovedano srečanje.
Iz "naše" ulice Martin Fierro 4262 v San Justu sta nas dva mlada prijazna "Pristavčana" z dvema voziloma kaj kmalu pripeljala do "slovenske" ulice Republica de Eslov-enia v Castelarju. Že pri vhodu v poslopje smo začutili toplo domačnost in še dalje videli urejenost prostorov in lepo negovan obširen vrt z mogočnim ombujem v sredi. Vsekakor, znaten napredek, ki je lahko v ponos "Pris-tavčanom", pa tudi celotni slovenski skupnosti.
Ker smo bili med prvimi obiskovalci, smo zasedli kar drugo vrsto, da ne bi zaradi vidnih in slušnih težav ničesar spregledali in še važnejše - preslišali.
Napovedovalka Miriam Jereb Batagelj je navzočim
razložila dokaj obetaven program. Ženski pevski zbor, sestavljen delno iz prve, druge prevladujoče in morda še kakšne iz tretje generacije, je pod vodstvom gospe Anke izvajal skladbe priljubljenih slovenskih pesmi, znanih domačih in tudi udomačenih mednarodnih ritmičnih spevov. Ubrano petje z discipliniranimi, harmonično zlitimi glasovi, s prepletajočimi dialogi sopranov, mezzosopranov in altov, pa dovršeno klavirsko spremljavo Anke Savelli Gaser in vložki s kitaro Sašjke Jelenc Vodnik, je nudilo poslušalcem pravi glasbeni užitek.
BORŠTNIK NAM JE SEGEL V SRCE
Govor Lojzeta Rezlja ob igri Striček Vanja
Današnja predstava Čehovega poetičnega dela ,,Striček Vanja" v režiji Blaža Mikliča je posvečena Maksu Borštniku, ki je režijsko pripravljal to odrsko delo, pa ga je smrt prehitela. Neutrudnemu delavcu za podvig slovenske gledališke kulture v svetu! Ta veliki Slovenec v domovini gotovo ne bo dobil mesta, ki mu pripada, zato mu naše Slovensko gledališče v Buenos Airesu in vsa naša skupnost danes izkazuje priznanje in čast. Zapustil nam ni samo svoje umetnosti, pač pa tudi svojo človeško držo in zaupanje v prihodnost.
Rodil se je 12. oktobra leta 1923 v Ljubljani. V gledališču se je začel udejstvovati že v mladih leti pri salezijancih na Rakovniku. Nadaljeval je z gledališkim ustvarjalnim delom do konca življenja. Prve korake v naši javnosti je napravil že v begunstvu v Italiji. Z vso vnemo se. je vključil v delavnost tistih, ki so hoteli dati beguncem kulturne osnove, da bi zaživeli kot samozavedna skupnost, sposobna za preživetje in razvoj.
Bil je velik učitelj doslednosti in drže v odnosu do brezbožnega komunizma. Kljub stvarnosti je bil Borštnik vedno pristen izraz krščanskega pričakovanja., ki nam ga daje v dediščino in je pogoj za naš nadaljnji obstoj. Živel je iz preproste a globoke vere. Svoje prijatelje in soigralce je spoštoval, njegova beseda in nasveti so
Maks Borštnik
bili od vseh poslušani in upoštevani.
Ni veliko govoril, kar pa je |Dovedal, je dobro premislil. Zato je bil od vseh zelo spoštovan. V medsebojnem občevanju je bil odkrit, preprost in vedno ljubeznjiv, vljuden in pripravljen pomagati po svojih močeh.
V delu za gledališče je bil nesebičen idealist, ki ni pričakoval od tega osebnih koristi, hvale ali slave. Težav in naporov se ni ustrašil. Živel je za gledališče. Odličen režiser in igralec. Od vsega početka si je prizadeval za oživitev prave gleda-liške zavesti med rojaki v zdomstvu. Pregled opravljenega Borštnikovega dela nas navdaja z zaupanjem in prepričanjem, da je njegov trud ob-rodil dober in obilen sad. Imel je izredno rad oblikovanje vsakega po-sameznika in celotnega dogajanja na sceni. Sproti je učil razločno izgovarjavo, izrazito artiku-lacijo, primeren tempo. Vse to s ponazoritvijo lastnih stvaritev.
Kot igralec se je posebno uveljavil v karakternih vlogah. Kot režiser je terjal izvajanje svoje natančno izdelane zamisli in dosegel nepozabne učinke.
Poleg sodelovanja pri gledališkem odseku Slovenske kulturne akcije je bil tudi eden od ustanoviteljev Slovenskega gledališča Buenos Aires, Skozi vsa leta od ustanovitve leta 1964 je režiral in postavil na oder vsaj eno, če
			1
		Ia Jf i	\ M" A
			[Sl lli HM
		sTVl v	’ • , ’ •’ i ^^M /tB
	* j		
			
			L
		B i ]	
Zelo učinkovito so izstopali različni solisti kot Maruška Batagelj Klemenčič, sopranistka Nevenka Vidmar Golob, tenorist. Franci Schiffrer in še nekatere nam nepoznane solistke.
Posebnost se nam je zdelo izvajanje skladb večinoma brez dirigiranja, zahtevno vezane na klavirsko spremljavo, ki se je z vmesnimi in dodatnimi glasbenimi vložki odlično dopolnjevala z zborom. Kar težko je ugotoviti, katera pesem nam je najbolj ugajala. Vsekakor zaupno povedano, da so nam najbolj segle do srca "Bila sva mlada oba", "Beli cvet", "Zvončki in trobentice" in seveda nepozabna "Slovenija, od kod lepote tvoje".
Skrbno, domiselno izbran in izveden program je brez-dvomno zadovoljil vse glasbene okuse navzočih poslušalcev z različnimi stopnjami glasbene izobrazbe.
Kot pri vsakih sličnih prireditvah se je tudi pri nas domovalcih zdravstveno stanje kar nekam izboljšalo. Izginili so razni revmatizmi, nevšečnosti pri jetrih in še drugih starostnih težavah. Ob pričaranju veselih trenutkov, obujanju spominov, prepuščanju domišljiji, smo se kot prerojeni zopet vračali nazaj - v naš dragi Dom.
Hvala vam, drage pevke, pevovodkinja Anka Gaser in vsem "Pristavčanom" z našima voznikoma vred za topel sprejem, za pogostitev in tako bogat glasbeni užitek.
Tone Šušteršič
V
Knjižni sejem Buenos Airesu
ne več del iz slovenske in svetovne dramatike. Bil je tudi Krpanov nagrajenec Slovenskega gledališča. Leta 1996 pa je prejel tudi odličje osrednjega društva Zedinjena Slovenija kot posebno priznanje zaslužnemu graditelju naše skupnosti.
Že od vsega začetka našega izseljenstva je prikazal na odru številne izdelane like. Sodeloval je tudi z Nikolajem Jeločnikom in Marjanom Willenpartom, ki sta največja umetnika naše gledališke dejavnosti v Argentini. Gledališko delo se je dopolnjevalo s plemenitim študijem gledališča in njegovih skrivnosti. Lahko zatrdim, da so bile vse vaje za sleherno predstavo dejansko globok in razsežen gledališki seminar, nekakšna resnična gledališka delavnica, kjer se je s prizadevnostjo in hotenjem vseh sodelujočih skušalo ujeti odmev našega zdomstva' v gledališki stvariteljski težnji odkriti nov obraz in novo podobo slovenske gledališke kulture.
Naša skupnost je ravno s pevsko in gledališko dejavnostjo doprinesla za bodoče rodove visoko kulturno izobrazbo.
Borštnik nam je segel v srce, posredoval nam je lepoto slovenske besede, najvišjo sladkost z grude naših očetov. Razgrinjal je pred nami podobo tiste domovine, katero je nosil v globini srca in v katere rast in nepremagljivost je s prepričanjem veroval. Mirno je zrl v bodočnost in v konec svojega zemskega bivanja, dela in truda.
Vaše delo, dragi Maks Borštnik, je dragocen prispevek k vstajenju in očiščenju vam nadvse ljubega slovenskega naroda.
Ohranili vas bomo v trajnem spominu.
V Buenos Airesu se trenutno, kot vsako leto v tem obdobju, odvija knjižni sejem. V treh tednih si ga ogleda nad miljon obiskovalcev. Že dvakrat je bila Slovenija prisotna s posebno stojnico, a zadnja leta tega ni mogoče zaradi visokih stroškov. Slovenska skupnost je sama večkrat pripravila razstavno omarico, da je bilo slovensko ime prisotno. Letos pa je bil neki poseben dogodek povezan s slovenskim imenom. Carlos C. Bizaj je pri založbi Dunken predstavil knjigo ,,Kronika slovenske družine v Entre Rios". Bizaj je namreč potomec prvih
slovenskih naseljencev na argentinskih tleh. ker so se njegovi predniki naselili v provinci Entre Rios že v letu 1879. Šele pred kratkim je dognal svoje slovenske korenine, se navdušil zanje, in pričel raziskovati izvor in preteklost svoje družine in domovine svojih prednikov. Iz tega iskanja je nastala pričujoča knjiga. Delo je izredno zanimivo, ker nam kaže življenje slovenskih emigrantov izpred 120 let. O njih smo doslej vedeli zelo malo. Pisana je seveda v španskem jeziku a izraža ponos nad slovenskim izvorom te družine.
ALI VESTE ZA...
slovensko ime v argentinskem surfu
V knjigi „Surfeando Argentina" na strani 102-103 zasledimo slovensko ime „Pomol". Tako se imenuje kraj, ki je eden najbolj pripravnih za surfiranje velikih valov, na desni strani pomola (muelle) v Miramaru. Ime je kraju podelila skupina surfistov, že ko je bil naš rojak lože Žurga prisoten pri samih začetkih tega športa v Argentini. Jože je osem zaporednih let zasedal prvo mesto na lokalnih tekmovanjih, leta 1973 je osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu, leta 1974 pa prvo mestu na mednarodnem tekmovanju ob 100-letnici mesta Mar del Plata.
Tako lahko znova s ponosom najdemo slovensko prisotnost v Argentini in tudi slovensko ime, ki označuje košček argentinske zemlje, oziroma v tem primeru morja.
Milan Keržič
				
NOVICE IZ SLOVENIJE		SLOVENIJA MOJA DEŽELA		ESLOVENIA,
GRMADE PO GORAH GORE...
Na predvečer prvomajskega praznika dela so že tradicionalno širom po državi zagoreli kresovi. Pri petmetrskem kresu na Rožniku se je zbralo 40.000 ljudi, v nekaterih krajih pa so prebivalce prebudile prvomajske budnice.
APRILSKA INFLACIJA
Inflacija je aprila znašala 1,4 odstotka. V primerjavi z lanskim decembrom so se cene življenjskih potrebščin aprila zvišale za 4,6 odstotka, v primerjavi z enakim mesecem lani pa za 8,4 odstotka. Na državnem statističnem uradu opozarjajo, da bo stopnja rasti cen življenjskih potrebščin v prihodnjih dveh mesecih odločilnega pomena za končno letno stopnjo inflacije.
TEKSTILNE TEGOBE
V Sloveniji zaradi prestrukturiranja vlada zaskrbljujoče stanje predvsem v tekstilni, kovinsko-predelovalni, lesni industriji in gradbeništvu. V tekstilni dejavnosti je tako v letošnjih prvih treh mesecih delo izgubilo že 800 zaposlenih, predvsem delavk, medtem ko naj bi do konca leta njihovo število naraslo na 5000.
VIBA FILM V NOVIH PROSTORIH
Viba film se je potem, ko je vrnil zasežene prostore v cerkvi sv. Jožeta, preselil v ljubljanske Stegne. K zemljišču, na katerem je stala nadomestna stavba, je zatem dokupil zemljišče, kjer gradi novi studio, ki bo obsegal 10.400 kvadratnih metrov in naj bi bil končan že konec letošnjega avgusta, novembra pa naj bi bilo že mogoče delo.
Narodna zavest
PO SVE
STRAH IMA VELIKE OČI
Dosedanji francoski predsednik, neogolist Jacques Chirac, je v drugem krogu predsedniških volitev v Franciji dosegel veliko prednost pred skrajnim desničarjem Jean-Marie Le Pe-nom. Po podatkih vzporednih volitev, ki so jih izvedli javnomnenjski inštituti IP-SOS, SOFRES in CSA, je Chirac zbral od 81,7 do 82,5 % glasov, Le Pen pa od 17,5 do 18,3 % glasov. Volitev se je po prvih podatkih udeležilo okoli 80 % od 41 milijonov volilcev.
ZMAGA OPOZICIJE
Ustavno sodišče na Madagaskarju je vodjo opozicije Marca Ravalonianano razglasilo za zmagovalca predsedniških volitev de-
cembra lani. Po ponovnem štetju oddanih glasov je Ra-valomanana prejel 51,46 % glasov in tako premagal z ab-solutno večino trenutnega predsednika Didiera Ratsiraka. Prebivalci prestolnice Antananarivo so po tednih napetosti odločitev so-dišča sprejeli z navdušenjem.
ARAFAT NA PROSTEM
Potem ko so v sredo zvečer prepeljali šest palestinskih ujetnikov iz glavnega urada palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Ramali v palestinski zapor v Jerihu, se je izraelska vojska umaknila z območja Arafatove rezidence. Palestinski voditelj je tako prvič po več tednih zapustil svoj urad in si ogledal Ramalo.
SLOVENCI
VIOLE ŽE ŠESTIČ PRVI
Nogometaši Maribora Pivovarne Laško so še šestič zapored postali slovenski prvaki. V tekmi med prvouvr-ščenima moštvoma, ki bi lahko še spremenila sam vrh, so pred domačimi navijači s 3:0 premagali Primorje in svojo prednost pred Ajdovci povečali na šest točk. Primorje se je moralo zadovoljiti z drugim mestom, tretji je Sport Line Koper, četrta HiT Gorica in peta Olimpija. Iz lige sta izpadla Živila Triglav in Domžale.
HOKEJISTI OSTALI
Slovenska hokejska reprezentanca je v zadnjem krogu skupine za obstanek na svetovnem prvenstvu elitne skupine na Švedskem premagala Italijo s 4:0 in ostala v elitni skupini svetovnega hokeja.
IZJEMEN USPEH V KOLESARSTVU
Slovensko kolesarstvo je doseglo nov izjemen uspeh. Tadej Valjavec, kolesar enega najboljših profesionalnih moštev, Fasse Bortola, je zmagovalec izredno močne petetapne dirke Teden Lombardije (kategorija 2,3). V zadnji etapi je s pomočjo moštvenih kolegov zadržal prednost 30 sekund, ki si jo je priboril v kraljevski, četrti etapi. Zadnjo etapo je sicer odločil sprint, v katerem je bil po foto-finišu zmagal Čeh Jan Svorada (Lampre). „To je gotovo moj največji uspeh v karieri, ki me je v bistvu zelo presenetil, saj si nisem niti mislil, da bi lahko zmagal. V peti etapi me nista zmotila niti dež in mraz, ki mi ne ustrezata. Mogoče se je to celo spremenilo, saj sem v pripravljalnem obdobju veliko treniral v slabih pogojih," je bil po uspehu zadovoljen Valjavec.
Kot je znano, se prej nišo kazale nacionalne posebnosti in jezik ni bila oznaka narodnosti, ampak le sporazumevajoče sredstvo. Med ljudmi je prevladovala pokrajinska zavest: Kranjci, Štajerci, Korošci itd.
Med višjo meščansko družbo je bila slovenščina dobro poznana in govorjena. Neki Slovenec opisuje to dejstvo:
„Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo navadno med seboj nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pe se nismo ne za Nemce ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do leta 1484 in nam je bil jezik le sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi."
Vendar še je krog narodno zavednih Slovencev čedalje bolj širil.
Slovenski študentje so se pričeli zanimati za slovensko literaturo - Prešerna in Koseskega, Novice itd. Središče slovenskega narodnega gibanja je bil tedaj vseskozi na literarnem področju.
Slovenska inteligenca je bila tedaj skoraj izključno v rokah duhovščine. Laične inteligence skoraj ni bilo, le
Prešernov krog je bil bolj liberalen.
ČASOPIS NOVICE
Poskusov izdajati slovenski časopis je bilo v začetku 19. stoletja več, a posrečile in obdržale so se le Novice. Pričele so izhajati leta 1843 in so se imenovale Kmetijske in rokodelske novice. Urednik je bil Janez Bleivveis, tajnik Kmetijske družbe. Glavno so jih naročali slovenski duhovniki. (Meščanska slovenska družba je bila zelo nem-škutarska). Novice so predstavljale nov korak dalje v političnem razvoju slovenskega naroda. Bile so konservativno usmerjene, a so prinašale slovensko politiko med ljudi, poleg strogo kmetijskih novic. Bleiweis je postal tako važen dejavnik v slovenski politki.
Novice niso povabile sicer Prešerna k sodelovanju, imele pa svojega pesnika Jovana Vesela Koseskega, ki je pisal bombastične in rodoljubne pesmi in ode, ki so ljudem zelo ugajale, in v njih napisal nekatere stavke, ki so narodno prebujale rojake.
Tako so bile poleg Čbe-lice s Prešernovim krogom tudi Novice organizacijsko središče Slovencev.
PISALI	SMO	P
ROMANJE SLOVENCEV K LURŠKI MATERI BOŽJI
Že 15 let romajo Slovenci v Argentini k Materi božji v Lurdes zadnjo nedeljo v maju, kakor tudi letos.
Pred votlino Lurške Matere Božje se je popoldan zbralo nad. 1000 Slovencev, ki so najprej izmolili rožni venec, nato pa se uvrstili v procesijo ter se med prepevanjem slovenskih Marijinih pesmi pomikali najprej v zgornjo cerkev, nakar se vrnili v spodnjo. Tu je imel pridigo župnik Janez Hladnik, Na srce je Slovencem polagal, naj si rojaki v potrebi med seboj pomagajo in naj vsi pošteni rojaki še naprej izgrajujejo svojo skupnost. Po njegovi pridigi je imel svetnik Škulj z asistenco še pete litanije Mater Božje z blagoslovom.
LANUS
V nedeljo, 8. junija po po slovenski maši v župnijski dvorani prosvetno predavanje Društva Slovencev. Zaključno predavanje o slovenski zgodovini bo imel Marijan Marolt.
Vprašajte tiste, ki so že videli Henri Gheonovo dramo ,,Tri modrosti starega VVanga", pa vam bodo povedali, da se jo res splača ogledati.
Druga predstava te igre, ki nudi izredni duhovni in umetniški užitek, bo v nedeljo 22. junija v dvorani na Belgrano ob 18. uri
Udeležite se, ne bo vam žal!
Svobodna Slovenija, št.19; 29. maja 1952
Los turcos
Un nuevo azote esperaba en el siglo XV a las regiones eslovenas: la invasion y el saqueo por parte de los turcos durante aproximadamente doscientos anos.
No estarfa ma| que hicieramos un repaso de todas las invasiones que sufrio el territorio esloveno por parte de las tribus asiaticas.
En los tiempos romanos pasaban por nuestro territorio bandas de hunos comandados por Atila. Se cree que son los responsables de la destruccion de Emona en el ano 450.
Despues llegaron desde el este los pueblos germanos: los godos, los vandalos, los erulos, los marcomanos, los gepidos, los longobardos. Su destino era Roma y para llegar a el pasaron por la actual Eslovenia. Les siguieron los eslovenos junto con los avaros. No se sabe bien si estos ultimos eran aliados o senores de los eslovenos.
En el siglo X llegaron' los magiares y los hungaros. Los ultimos en pisar Europa fueron los turcos. Lo hicieron en el ano 1352. En las decadas posteriores los otomanos tomaron Bulgaria y entraron a Albania y a Serbia. En el siglo siguiente dominaron toda la Serbia, la region de Bosnia y Hungrfa. En el ano 1453 tomajon la capital del Imperio Romano de Oriente (Bizancio). Este hecho marco la cafda del Imperio.
Los turcos impusieron el sistema economico y social islamico, que ya en aquel entonces era considerado retrogrado, y lo conservaron hasta el siglo XX.
Tuvieron un ejercito selecto, formado por los jenizaros (janičarji). Los turcos tomaban un impuesto sangriento de sus subordinados catolicos. Consistfa en seleccionar a muchachos apuestos y de bujena contextura. Los educaban conforme a la religion islamica y hacfan de el los unos guerreros excepcionales. Como estos jovenes no contaban con lazos familiares ni afectivos y habfan sido formados en una disciplina muy ferrea, combatian con una valentfa inigualable.
Fe de erratas: La penultima oracion del penultimo parrafo del texto LOS CONDES DE CEL/E, HOY Y NUNCA MAS debe ser: Si el triunfo hubiera estado de su lado, nuestro destino seguramente habrta sido otro.
OSEBNE
Poroka. V soboto, 4. maja, sta se poročila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj inž. Ivo Majhen in Tončka Trobec.
Priče so bili ga. Sanka Majhen Žebre in Janko Žebre, ter Francka Trobec Javoršek in Tone Javoršek. Poročil je dr. Jure Rode med somaševanjem z župnikom Francijem Cukjatijem.
Novemu zakonu iskreno čestitamo in želimo obilo
sreče!
JEZIKOVNI KOTIČEK
Štoparica
gumb za začetni položaj	
sekundni	Eo
kazalec	
kazalo 1/10	|t45
sekunde	V 40 m/
20 ”
-,20 'l 10,-
obroček
gumb za vklop
gumb za zaustavitev
minutni
kazalec
ohišje
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacidn Civil Eslovenia Unida / Presidente: Antonio Mizerit / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefax: (54-11) 4636-0841/2421 / 4674-5125 / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljakvnetizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za ZS: Tone Mizerit / V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Luka Skale, Mirijam Rant, Tone Šušteršič, Irena Urbančič Poglajen, Pavlina Dobovšek, Lojze Rezelj, Milan Keržič, Radio Ognjišče, STA,
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 65, pri pošiljanju po pošti pa $ 80 (za člane ZS poseben popust); obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,.Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 - E-mail: vilko@ciudad.com.ar
was*'tciim
■NNNNNMMMMNH
0	FRANQUEO PAGADO
o *5	Cuenta N” 7211
	R. Nac. de la Propiedad
<	Intelectual Nc* 881153
MALI O
RAČUNOVODJE Tomaž Magister. Contador Publico UBA. Davki, računovodstvo. Overovitev bilanc in dohodkov. Tel.: 4654-2125.
PSIHOLOGI Veronika Fajfar psihološka svetovalka (counselor. Svetovanje in pomoč v trenutkih odločitev, tesnobi, krizah, zmedi, nevolji in konfliktih. Ordinacija v španščini in slovenščini.
- Tel. 4865-9342: 15-4493-0369. E-mail: veronikaf@elsitio.net
TURIZEM Bungali v Bariločah. - Bungali ILIRSKA nudijo 3-sobna stanovanja z vso opremo, vse leto po odlični ceni. Tel. 02944-441814. E-mail: ilirska® bariloche.com.ar
.-“zix	Letalske karte.
f®gj	rezerva
•hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Vrigoven 2~42 - San lusto Tel. 4441-1264 1265 ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 55.0".	1439'
Buenos Aires. -Tel/Fax: 4602-~386. E-mail: jdbovsek® perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lav aIle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic'5 sfanet.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek. torek, petek od 16. do 20. - Tu-cuman 1455 - 9. nadstr. "E" - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216 FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM
- Arieta 490 B1 753AOI Villa Luzu-riaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http: . www.foto.com.ar
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77	- B1704FOA
Ramos Mejia - Bs. As. - Tel. Fav: 4656-3653
Cena največ šestih vrstic S 4.-za enkratno objavo, za vsak mesec -4 številk- S 12.-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
7. maja 2002
1 EURO 224,75SIT 1 U$S dolar 245,65SIT
Izredno vabilo!
Postanite član društva Zedinjena Slovenija,
podprite to temeljno ustanovo
naše skupnosti in se obenem okoristite z posebnimi ugodnostmi:
• popust pri naročnini Svobodne Slovenije;
• popust pri ceni otroške kolonije;
• posebno darilo ob včlanjenju, ki vsebuje: tradicionalni obesek za ključe "ZS"
nalepka SLO s slovenskim in argentinskim grbom ter eno knjigo, ki si jo lahko izberete med Ludvika Puša ,,Na dolgo pot", Vladimirja Vauhnika ,,Nevidna fronta", Tineta Debeljaka ,,Črna maša", Marjana Marolta „Rojstvo, ljubezen in smrt Ludvika Kavška", Zorka Simčiča ,,Čarovnik" ali Tineta Debeljaka ,,Mariji".
Obenem lahko s posebnim popustom (10%) kupite tudi zgodovinski Zbornik Zedinjene Slovenije.
Članarina znaša le družinske člane).
2,- mesečno ($ 3,- za
Pohitite in obenem omogočite nadaljnje poslanstvo našega osrednjega društva!
Črni panter kot grb in na pečatu
OBVESTILA
ČETRTEK, 9. maja:
Redni sestanek upravnega odbora Zedinjene Slovenije,
ob 20. uri v Slovenski hiši.
PETEK, 10. maja:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slomškovem domu.
SOBOTA, 11. maja:
Dan duhovnosti na Srednješolskem tečaju ob 15. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 12. maja:
Vseslovensko romanje v Lujan.
SOBOTA, 18. maja:
Redni pouk Srednješolskega tečaja ob 15. v Slov. hiši. Recital Luka Debevca pri SKA ob 20.30 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 19. maja:
V Slovenskem domu v San Martinu 42. obletnica s celodnevnim programom.
SOBOTA, 25. maja:
Mladinski športni turnir na Pristavi NEDELJA, 26. maja:
Žegnanje v cerkvi Marije Pomagaj, v Slovenski hiši NEDELJA, 2. junija:
Spominska proslava žrtev vojne in revolucije.
V Rusiji izšel članek o slovenskem Črnem panterju
27. aprila letos, torej pred na-kaj dnevi, je v Moskvi izšla redna,
57. številka osrednje ruske grboslovne revije Gerbovid. V njej je v prevodu Marine Rugel izšel članek vodilnega slovenskega heraldika dr. Jožka Šavlija ,,ČRNI PANTER, Prvotni grb Slovenije (Karantanije)". Članek je v reviji opremljen s tremi stranmi slikovnega materiala. Objavljen je 'klasičen' panter, kakršnega pozna širša javnost, dve starejši inačici, arhivni list s grbom od. 12. jan.
1463 (arhiv RS), lik dveh panterjev na najdbah kulture Kottlach in 4. starodavni pokrajinski slovenski grbi: štajerski, koroški, kranjski in goriški.
Naj omenimo, da je to že drugi članek v tej prominent-ni in vplivni reviji. Namreč, Slovenska Akademija znanosti in umetnosti je leta 1993 izdala prekrasen izdelek grboslovne in tiskarske umetnosti VELIKO GRBOVNO KNJIGO Janeza Vajkarda Valvazora. Predstavili smo knjigo na lanskoletni ruski grboslovni konferenci, lani jeseni pa je v mesečniku Ruskega heraldičnega kolegija Gerbovid izšel tudi članek o njej z barvnim vložkom na premaznem papirju, na katerem je na 8 straneh predstavljeno 48 naših grbov.
Dr. Jožko Šavli je v dvojezično knjigi ,,Žiga Heber-stein", ki jo je naše društvo izdalo predlani, prispeval še en grboslovni članek - opis rodbinskega grba Herbersteinov.
Obvestilo Društva dr. Franceta Prešerna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo
ZA SM
- Janez, tako ne gre več naprej. Soseda mi je povedala, da si ponoči ves pijan objemal drevo.
- Zdaj boš pa še na drevo ljubosumna!
- Ivanček, koliko je pet manj trii1
- ???
- No, na primer, če bi od treh stotakov zapravil tri, kaj bi dobili1
- Po ritki.
Dragi mož. Če ti bodo v zaporu ponudili stol, najprej poglej, če ni električen! '
PRIZIV NA PRIMORSKEM
Stranka Slovenska skupnost (SSk) je na deželno upravno sodišče Furlanije-Julijske krajine vložila priziv proti novemu statutu pokrajine Trst, ki ga je tržaški pokrajinski svet sprejel februarja letos. Tržaška pokrajinska uprava, ki je v rokah desne sredine, je morala spremeniti statut na podlagi novih vsedržavnih zakonskih določil o krajevnih upravah. Vendar je to dejstvo izkoristila, da je iz besedila novega statuta črtala zlasti določila v zvezi s pravicami slovenske manjšine: o zagotovljenih mestih za šolsko osebje z znanjem slovenščine, za pravico do rabe slovenščine v odnosu do uprave, in za o prevodu pokrajinskega statuta v slovenščino.
r
I
Naročilnica za Svobodno Slovenijo
Podpisani se naročam na tednik Svobodna Slovenija. Želim ga prejemati □ po pošti (točno napiši naslov)
~ po raznašalcu (navedi kraj in skupino)
Ime in priimek: ...............................
Ulica in št.: .................................
Kraj: ............................. Poštna št.
Provinca:......................... Tel.: ......
Država: .......................................
Podpis
Naročilnico spolnite in pošljite jo: po raznašalcu vašega okraja, po faksu na tel.: +54-11-4636-242 7, po elektronski pošti esloveniau@sinectis.com.ar
Upravna odbora Mutuala in Kreditne zadruge SLOGA sta na svoji seji, 30. aprila t.l. sprejela sklep, da se zavoljo znanih razmer začasno ukine poslovanje podružnic po slovenskih domovih. Člane prosimo, da se odslej obračajo na glavno pisarno, Bme. Mitre 97, Ramos Mejfa \ uradnih urah od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure, osebno ali po tel.: 4656-6565.
Upravna odbora Mutuala in Kreditne zadruge SLOGA
Slovenska kulturna akcija
Recital
Luka Debevec
poje slovenske melodije in druge pesmi iz glasbene zakladnice.
Sobota, 18. maja ob 20.30 uri v Slovenski hiši
Slovenski dom San Martin
vabi na
42. OBLETNICO DOMA
v nedeljo 19. maja 2002
8.30 Poklon pred spomenikom Boulevarda Republika Slovenija (Av. Pte. Peron entre Riobamba y Congreso - San Martini
9.00 Sveta maša za žive in rajne rojake našega doma.
10.30 Akademija v dvorani
Slavnosti govornik arh. Jure Vombergar.
12.30 Skupno kosilo v našem domu.
Prijave za kosilo na tel.: 4753-099/
t
,,/az sem življenje in vstajenje, kdo vame \ eruje. bo živel vekomaj."
Vdani v božjo voljo sporočamo, da je 26. aprila odšla po plačilo k Bogu gospa
MARTINA BEDENČIČ por. JELOČNIK
Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znancem, ki so ob njeni bolezni molili zanjo in jo spremljali na zadnji poti.
Posebno pa še čč. gg. Rodetu, Cukjatiju, Himmelreichu in Kukoviči, ki so ji delili duhovno tolažbo in opravili vse pogrebne molitve.
Žalujoči: mož: Avguštin:
hčerke: Helena, Martina in Tatjana: sin: Gusti, vsi vnuki
sestre: Vida in Olga ter ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, Grosuplje, Ljubljana, Zagreb, Zagorje