Poštnina plačana v gotovini!
Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel KuSar — Teh. urednik Franjo Ravnikar. — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — žiro račun St. 50120-603 55029. — Cena 2 dinarja. Letna naročnina 24,00 din. — Tisk: Tiskarna LJUBLJANA v LJubljani
Leto XIII — št. 4 Domžale 20. aprila 1974
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE
Volilni uspeh—dokaz visoke zavesti delovnih ljudi
Čeprav do izida te številke Občinskega poročevalca še nismo zaključili analize volitev delegacij v naši občini, lahko zanesljivo trdimo, da nam kažejo že prvi podatki visoko zavest delovnih ljudi naše občine.
Po neuradnih podatkih je razvidno, da so bile izvoljene na volitvah, 28. 3. 1974 vse delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela in delegacije obrtnikov, 31. 3. 1974 pa so bile izvoljene vse delegacije krajevnih skupnosti, delegacija kmetov-proizvajalcev in družbenopolitični zbor.
Na neposrednih volitvah je bilo izvoljenih 92 delegacij, v katerih je 795 delegatov, če prištejemo še tiste delovne ljudi, ki so zaposleni v manjših delovnih skupnostih, kjer niso volili svoje delegacije, ima v občini Domžale približno 1500 delovnih ljudi status delegata. Vsi ti delovni ljudje — delegati, morajo postati trdna vez med občinsko skupščino na eni strani ter delovnimi ljudmi v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah na drugi strani.
Pred volitvami smo v Volilnem razglasu poudarili, da sta Ustavi SRS in SFRJ ter statut občine delo delavskega razreda. Ustava pa nam je naložila, da se z volitvami poslovimo od predstavniške demokracije in pričnemo uresničevati delegatski sistem, ki pomeni neposrednejše samoupravljanje
Tega delegati ne bodo smeli pozabiti.
Delegate vseh delegacij vežejo na delovne ljudi vsi volilni dokumenti, ki jih je SZDL in druge družbenopolitične organizacije v občini sprejela pred volitvami. SZDL je sprejela že omenjeni Vo lilni razglas, Naloge pred in po volitvah, Kriterije in merila za volitve delegacij in delegatov.
Treba pa je povedati, da so se minule volitve v naši občini pričele že davno pred tistim dnem, ko smo spuščali glasovnice v skrinjico. Kar je bilo pred glasovanjem, je prav tako pomembno ali pa še bolj pomembno, kot samo glasovanje. Volilni postopek je bil sestavljen iz več delov, od katerih so vsi enako pomembni, kajti logično si sledijo. Nobenega nismo mogli preskočiti.
Ko smo evidentirali možne kandidate, smo se šele ogrevali za dokončni izbor v predkandida-cijskem in kandidacijskem postopku. Vsi deli volilnega postopka so dobili svojo bogato nagrado na dan samih volitev.
Okrašena volišča! Cvetje ob volilni skrinjici! Množica vodij volišč! Nasmejani obrazi! Srečnost! To so najpogostejše karakteristike iz volišč v naši občini.
Tudi kritični moramo biti. Zaradi novosti so bili mnogi volilni odbori zaskrbljeni, če bo šlo vse v redu. Samostojnost vodenja volišč je mnogim povzročala nemalo preglavic. Morda je obstajala kje tudi kakšna manjša nepravilnost, ki pa jo bomo v prihodnosti z izkušnjami prav gotovo lahko odpravili. To so bile prve volitve delegacij v zgodovini človeštva in uspele so.
Pri volitvah se je angažiralo mnogo naših družbenopolitičnih delavcev od Trojan in Peč pa tja do Trzina in Dobena. Veliko prostora bi morali porabiti, če bi hoteli objaviti samo najbolj prizadevne, zato se vsem zahvaljujemo iskreno in tovariško.
Čestitamo vsem tovarišem in tovarišicam, ki so uspešno spremljali ves volilni postopek in volitve.
Čestitamo izvoljenim delegacijam in delegatom in tudi tistim, ki niso bili izvoljeni, saj vemo, da bodo pripravljeni skupaj z izvoljenimi uresničevati izgradnjo našega samoupravnega socialističnega družbenega sistema.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL
sekretar: Marijan STOPAR
t t
! QMem občanom i&ktetie ce&titke &b J
* • *
i pcasnGMn^a 27. apciia in 7. ma^a J
Hvala za vaš »da«
Menda ne bi bilo potrebno naslovu ničesar več dodati, ker nam ta kratki stavek pove vso globoko vsebino in zaključuje večmesečno napeto akcijo in trdo delo precejšnjega števila ljudi.
Kljub temu čutim dolžnost, da se v imenu štaba za izvedbo referenduma zahvalim vsem, ki so v tej veliki solidarnostni akciji sodelovali. Sodelavcev je bilo v teh pripravah res veliko in že v naprej naj povem, da gre zahvala tudi tistim, ki bi se čutili pozabljene in neomenjene.
Izglasovani samoprispevek za izgradnjo šolske mreže v domžalski občini 31. marca 1974 nam je dokaz, da so družbenopolitične organizacije z občinsko skupščino v sodelovanju z občani sposobne speljati tako obsežno in odgovorno akcijo, kot je samoprispevek in njegovo petletno podaljšanje. To dokazuje visoko stopnjo enotnosti in čuta odgovornosti, ki se je skoraj v enaki meri pokazal tam, kjer nove šole že stoje, in tam, kjer jih še čakajo. Izglasovano podaljšanje samoprispevka pomeni prav gotovo veliko priznanje opravljenemu delu v preteklih petih letih, obenem pa veliko zaupanje v nadaljnjo izgradnjo šolske mreže. Ta velika odločitev je tudi ponovno opozorilo, da bodo zbrana sredstva občanov čim skrbneje vložena v izgradnjo novih šolskih prostorov v času, ko vlagamo povečane napore za stabilizacijo in uresničujemo nove protiinflacijske ukrepe. Prav zaradi tega bo s samoprispevkom zbrani denar toliko pomembnejši in vreden še večjega spoštovanja.
še posebej moram omeniti prizadevanja in trud naših prosvetnih delavcev, pionirjev in mladincev za uspešen izid glasovanja. Veliko delo so opravili, s skupnimi močmi so ga opravili tako, da so nanj resnično lahko ponosni. Ponovno smo bili priče spoznanju, kako pomembna moč je zveza starši—učenci—šola, ki jo moramo tudi v bodoče negovati in se je zavedati.
Vsem članom štaba za izvedbo referenduma, vsem, ki so sodelovali v pripravah, in tistim, ki so z glasovanjem pripomogli k tako velikemu in pomembnemu uspehu, lepa hvala!
Vodja štaba za izvedbo referenduma Jernej Lenič
Svoje zemlje ne bomo odstopili niti za centimeter
4. aprila je bila v Domžalah slovesna podelitev članskih izkaznic 85 novim članom ZK. Po uvodnih besedah predsednika komisije za idejnopolitično delo pri občinski konferenci ZKS Petra Koširja, je sekretar komiteja Milan Narat novim članom razdelil izkaznice in simbolična knjižna darila.
Nove komuniste je nato pozdravil tov. Stane Dolanc, sekretar 115 predsedstva ZK.I.
Potem, ko je orisal zgodovinski in nacionalni pomen borbene vloge ZK v preteklosti, se je ozrl tudi na sedanje probleme. Čeprav je organizacija ZK pomembna tudi na drugih ravneh, je vendarle najpomembnejša v dveh temeljnih družbenih celicah našega življenja, t. j. TOZD in krajevni skupnosti. Tu bi delavci radi čimbolj« zaslužili, delali v čim boljših delovnih pogojih, imeli čimboljše medčloveške odnose oziroma čimboljše komunalne naprave, trgovine in igrišča. V obeh teh temeljnih celicah poteka spopad in usklajevanje individualnega in družbenega interesa.
Delo ZK bo neučinkovito tudi ob odsotnosti ZK iz SZDL, ZM, sindikatov in interesnih ter drugih organizacij, kjer se goji politika.
»Vse preveč govorimo, kako bomo delili«, je dejal sekretar IB, čeprav je tudi to pomembno, mora ZK imeti za svoje glavno izhodišče proizvodnjo, saj se deli lahko šele po ustvarjeni vrednosti. Izhodišče je delo, novatorstvo, iskanje možnosti in načrtovanje našega družbenoekonomskega razvoja.
Komunisti se od drugih že dolgo ne razlikujejo več po tem, da bi imeli več pravic; komunist se uveljavlja s tem, da je sposoben gledati naprej, komunist naj bi poznal vse tisto, kar je bilo marksističnega napisanega in izgovorjenega tudi v Jugoslaviji.
Mi sami in svet ne bomo dovolili, da bi se Jugoslaviji zgodila krivica.
Italijanske zahteve po našem ozemlju so sestavni del pritiskov svetovne reakcije na neuvrščene dežele, saj z neuvrščenimi ne morejo počenjati več tako kot prej. Pri nas delovni ljudje vedo, da je sistem meščanske demokracije preživel tako, da je jugoslovanska, samoupravna, neuvrščena pot svetal vzgled za vse narode, zlasti še za tiste v neuvrščenih deželah. Konkretni samoupravni rezultati so učinkovitejši, kot če bi samo razglašali, da že imamo komunizem.
Problem »cone B« za nas ne obstaja; saj ne bomo odstopili niti centimetra našega ozemlja. Ce kdo zahteva »cono B«, potem lahko tudi mi z vso pravico zahtevamo »cono A«. Jugoslavija situacije ne bo zaostrila, vendar kot je dejal tov. Tito: »Pripravljeni moramo biti kot, da bo jutri vojna, delati pa moramo tako kot, da bo še sto let mir.«
Na naši strani so vse progresivne sile sveta. Jugoslavija si je s podpiranjem osvobodilnih gibanj Afrike, J. Amerike, Kambodže, Vietnama, Bangladeša zagotovila, da napredni svet ne bo dovolil, da bi se nam zgodila krivica, če pa bo treba se bomo sami borili z orožjem v roki.«
V dvorani je bilo ob Dolančevih besedah o zunanjepolitičnih problemih čutiti silno odobravanje in navdušenje.
Po koncu govora je tov. Vreček prebral pozdravno pismo delegatom 7. kongresa ZKS, ki je zasedal na svoji drugi seji. Udeleženci političnega zbora domžalske občine so pozdravno pismo s ploskanjem sprejeli.
Drago Flis
Politična šola »B« programa
V času od 16. III. do vključno 22. III. 1974 je bila v organizaciji Delavske univerze in Komisije za idejnopolitično usposabljanje komunistov pri Občinski konferenci ZK politična šola »B« program za komuniste naše občine. Politična šola je bila v dopoldanskem času, udeležilo pa se jo je 25 slušateljev. »B« program je vseboval aktualne teoretične in idejnopolitične teme. V politični šoli so bile obravnavane naslednje teme:
— osnove marksistične sociologije,
— blagovna proizvodnja in trg, samoupravno načrtovanje, vključe-
in sklepov X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS,
— komunisti in odnos do religije in cerkve.
Slušatelji so redno hodili na predavanje in bili aktivni v diskusijah. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je bila poprečna starost 26 let, da je bilo 8 komunistk in da so bili mladi tudi po partijskem stažu, saj je 14 udeležencev politične šole bilo sprejetih v zvezo komunistov v letu 1973.
Več kot polovica slušateljev so bili visokokvalificirani delavci.
Zavedati se moramo, da je usposabljanje članstva za idejnopolitič-
Del udeležencev enotedenske politične šole v Domžalah, ki jo je organizirana Delavska univerza skupaj s Komisijo za idejnopolitično usposabljanje članov ZK
vanje v mednarodno delitev dela,
— sodobni delavski razred, država in novi značaj družbenih skupnosti pri nas,
— uresničevanje vodilne vloge zveze komunistov v samoupravni socialistični družbi,
— idejna in akcijska enotnost ZKJ,
— odnos ZKJ do nacionalnih vprašanj naših manjšin in razreševanja konfliktov,
— mednarodno delavsko gibanje,
— delavsko gibanje v Jugoslaviji in NOB,
— poglavitne značilnosti samoupravljanja in delegatski odnosi,
— samoupravno povezovanje in združevanje dela,
— aktualna družbenopolitična in eknomska vprašanja razvoja občine Domžale,
— proračun občine Domžale za leto 1974,
—izhodišča za pripravo stališč
no in ustvarjalno akcijsko delovanje eno osrednjih vprašanj preobrazbe Zveze komunistov. Tega dejstva smo se v preteklosti, marsikje tudi danes vse premalo zavedali, pogosto izpeljevali zgolj organizacijske premike, zanemarjali pa njeno ideološko stran.
Predavatelji so se na predavanja kvalitetno pripravili, kaj pa mislijo o tem, slušatelji pa bomo izvedeli nadoknadno iz njihovih odgovorov.
Zavedati se moramo, da je nemogoče vzgojiti, izobraziti in usposobiti zadostno število kadrov, ne da bi se predhodno temeljito poskrbelo za ustrezne pogoje in možnosti. Smatram, da je politična šola ena izmed tistih oblik idejnopoli-tičnega usposabljanja kadrov v zvezi komunistov, ki ji bomo morali tudi v prihodnje posvečati vse večjo pozornost.
R. Radmelič
Upokojenci protestirajo!
Sekretar Izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc med govorom političnemu aktivu domžalske občine
Domžalski upokojenci se pridružujejo vseljudskemu protestu naših narodov zaradi uradnega stališča italijanske vlade, ki daje uradni ton neofašističnim iredentistom in njihovim željam po delu naše domovine. Zaradi tega so upokojenci odpovedali vse izlete svojih članov v Italijo. To sezono so nameravali organizirati dvodnevni izlet v San Marino, enodnevne izlete v Gorico in Čedad, v Oglej in Gradež ter v
Benetke. V tem času smatrajo, da ni primerno nositi našega denarja Italijanom. Upokojenci še niso pozabili soške fronte in tisočev naših žrtev prve svetovne vojne okrog Doberdoba. Krivične meje od konca prve svetovne vojne niso bile popravljene z mirovno pogodbo po drugi svetovni vojni, zato je toliko bolj nerazumljiva in vse obsodbe vredna zahteva italijanske vlade po delu našega ozemlja.
Regionalni posvet o splošnem ljudskem odporu
Pred mesecem dni je bil v Dom Žalah regionalni posvet o koncepciji SLO, ki so se ga udeležili predstavniki komisij za SLO pri OK ZMS iz osmih občin v okviru regije, predstavniki oddelkov za narodno obrambo, poverjeniki za SLO pri družbeno-političnih organizacijah ter predstavniki nekaterih specializiranih organizacij.
Posvet je imel namen, da se pričenja koncepcija SLO načrtno prenašati tudi v delo mladinske organizacije, seveda ob pomoči ustreznih faktorjev. Eden od glavnih ciljev posveta je bil tudi v iskanju načinov, da se zagotovi večje število kandidatov za vojaške šole iz naše republike.
Izvajanje koncepcije SLO je stalna naloga mladinske organizacije. Navedli bomo nekaj povzetkov s predavanj in razgovorov na posvetu, ki se dotikajo sedanjega stanja in bodočih nalog. O nekaterih temah pa bomo spregovorili v prihodnji številki.
Obenem z drugimi predstavniki družbenopolitičnih organizacij je posvet otvoril dosedanji predsednik skupščine Albin Klemene, ki je v pozdravnih besedah poudaril, da je dosedanja izkušnja NOB in narodov takšna, da narod, ki se bori do kraja, ki puške nikoli ne spusti iz rok, nikoli ne kapitulira.
Kadrovanje v vojaške srednje šole, akademije in šole RVS ter vloga ZM
Dejstvo je, da smo Slovenci v jugoslovanskem merilu slabo zastopani v starešinskem kadru. Leta 1971 je bilo v okviru SFRJ le 8,2 % Slovencev v starešinskem kadru.
Vprašanje zastopstva Slovencev v JLA postaja že kar političen problem. Zato je CK ZKS na 28. seji sprejel sklep, da je treba nujno zagotoviti, da bo imela celotna slovenska družba aktiven odnos do kadrovanja v JLA. Zato bo treba v bodoče posvečati skrb pomlajevanju, vzgoji, razvoju, številčnejšemu porastu slovenskih kadrov v JLA. Skrb za stalno dopolnjevanje slovenskih kadrov je obenem skrb za razvoj celotnega sistema SLO v Sloveniji. Ustrezna aktivnost na tem področju se nalaga tudi mladinski organizaciji kot eni od družbenopolitičnih organizacij.
Sistem vojaškega šolstva je usklajen s sistemom šolstva v Jugoslaviji nasploh. Ločimo: vojaške srednje tehnične šole, vojaške gimnazije, vojaške višje in visoke šole. V razpisih za vojaške šole je sicer podrobno razloženo kakšne vrste vojaških šol imamo, prav tako pa so navedeni pogoiji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati za sprejem. Morda samo nekaj zanimivih podatkov.
Absolventi srednjih vojaških šol lahko nadaljujejo šolanje na višjih in visokih šolah, če končajo srednjo vojaško šolo z odličnim uspehom. Srednja vojaška šola ima enako vrednost kot civilna šola ustrezne smeri. Podoficirji so vključeni v sistem dopolnilnega izobraževanja, ki uvaja specializacijo za določena
Tovariš Stane Dolanc in predsednik občinske skupščine Albin Klemene ter politični delavci naše občine na zborovanju v Domžalah, ko je bilo v vrste članov ZK sprejetih 85 novih članov, ki so jih predlagale posamezne osnovne organizacije ZK
področja. Napredovanje v višji čin je omogočeno vsakomur v skladu z njegovo izobrazbo, sicer pa bodo izpiti za posamezne čine odpravljeni, razen za čin majorja.
JLA nudi izredno pestro izbiro poklicev. Za sedaj je možno izbrati v njej okoli 60 poklicev. Armada je organizacijsko tako zasnovana, da lahko popolno, a samostojno živi, seveda ob opori na gospodarske zmogljivosti dežele, prebivalstva in celotne družbe. V armadi je veliko možnosti za izpopolnjevanje v najrazličnejših poklicih.
Vsako leto odpade na zdravniških pregledih dve tretjini kandidatov za vojaške šole. Trenutno bi potrebovali v Sloveniji 60 kandidatov, t. j. sprejetih kandiatov, za vojaške gimnazije, 60 kandidatov za vojaške srednje tehnične šole in 60 za vojaške akademije. Torej je treba iz vsake slovenske občine zagotoviti po tri kandidate — še nesprejete — za vsako od omenjenih šol, se pravi devet kandidatov za vojaške šole. Seveda pa je ta številka gledana v poprečju.
Doslej so se s kadrovanjem v vojaške šole ukvarjali le upravni organi oddelkov za narodno obrambo, ki pa so prešibki in premajhni, da bi dosegli vsakega mladinca In njegove starše. Odslej se bodo morale tudi šole, družbenopolitične organizacije ter zavodi za zaposlovanje zavzemati na tem področju.
Omenjenih kandidatov je bilo do sedaj premalo, predvsem zaradi premajhne seznanjenosti o pogojih šolanja in ravnovrstnih poklicev, pa tudi zaradi oddaljenosti v času službovanja od matične republike. Z novimi predpisi se lahko vojaški starešina v času službovanja preseli največkrat šestkrat.
Zelo so povečane možnosti za službovanje v SRS, ob upoštevanju tehničnih zmogljivosti. V naši republiki je veliko vojaških starešin iz drugih republik, ki bi bili raje zaposleni v matični republiki, pa jih nihče ne more zamenjati.
Republiški svet za narodno obrambo je že dal občinskim sve-
tom za NO predlog, da naj ustanovijo delovne skupine, ki bodo usmerjale mlade v vojaški poklic, v vojaške šole. V takih delovnih skupinah pa mora nujno biti predstavnik mladih, kajti mladinska organizacija tu res lahko veliko opravi. Ob tem ne moremo izpuščati tudi ostalih družbenopolitičnih organizacij.
V JLA si prizadevamo za večje število Slovencev v starešinskem kadru iz dveh poglavitnih razlogov:
1. v pariteti narodov in narodnosti, se pravi v enakopravni zastopanosti v JLA med nacijami;
2. zaradi doslednega izvajanja koncepta v SLO.
Po končanem pogovoru o temi sprejemanja mladih v vojaške šole je bilo sprejetih več sklepov, ki nakazujejo konkretne oblike usmer-jevanja mladih v vojaške šole.
Skupno delo ZMS in JLA
Med JLA in ZM ne moremo govoriti o sodelovanju, temveč o skupnem delu. JLA je tista institucija, ki ima največ obvez, nalog za strokovno pripravljanje vseh članov naše družbe za splošni ljudski odpor. JLA je tisti del družbe, ki je nenehno pripravljena za spopad z eventualnimi agresorji.
Vsak mladinec stopa pred naborno službo, kjer se mu določa mesto v JLA. Jedro JLA je pravzaprav mladina, ki je dovolj zrela in usposobljena za oborožen spopad s sovražnikom.
Skupno delo JLA in mladine se deli na delo JLA in mladine v tistih občinah, kjer so vojaške garnizije in tistih, kjer vojaških garnizij ni. Vsak mladinec se mora spoznati z življenjem, delom in nalogami, ki jih ima JLA, saj je to eden od načinov pripravljanja mladih na delo, ki jih čaka, ko pridejo v JLA.
Občine, ki nimajo garnizije — med njimi je tudi naša — se morajo povezati z garnizijami izven občinskih meja. Mladina iz sosednjih republik naj spozna tradicije NOB, običaje, kraje itd. V tem smi-
slu g, e za krepitev bratstva in enotnosti.
V okviru povezovanja armade in mladinske organizacije so najrazličnejše oblike, ki se jih bo treba posluževati. OK ZMS Domžale se že konkretno povezuje z Vrhniko, kjer je garnizija in bomo razvijali oblike medsebojnega sodelovanja.
Sodelovanje ZM z ZRVS in ZB
Osnovne organizacije ZRVS so se razdelile na manjše. Formirali so se aktivi v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, pa tudi na posameznih področjih. Naloge ZRVS na šolah so v: spremljanju programa dela odborov za SLO na šolah, vključevanje obrambnih predmetov v pouk, poživitvi dejavnosti specializiranih organizacij nasploh itd.
ZRVS bi s pomočjo ZM organizirali po šolah obrambne dneve. Mladi naj bi bili člani nekaterih komisij pri ZRVS. Ko se izbirajo kandidati za šolo ZRVS mora biti ZM nujno prisotna.
V razpravi je bilo rečeno, da se lahko mladi vključujejo v oblike usposabljanja v okviru ZRVS. Lahko organizirajo različne taktične vaje, vendarle ob sodelovanju rezervnih vojaških starešin, ker mladi sami ne smejo nositi orožja. Ena od oblik dela s orientacijski pohodi z načrtom kadrovanja v šolo rezervnih vojaških starešin.
Mladi rezervni vojaški starešine bi morali ustanavljati aktive mladih starešin, ki naj bi bili strokovni team, ki usposablja mlade za obrambo,
Poudarjalo se je tudi, da ZM mora sodelovati z ZB, ker moramo mladega človeka predvsem vzgajati, da spozna vrednote, ki izhajajo iz revolucije. Vsebino vsake akcije mora vedno pogojevati določen smisel.
Nanizali smo le nekaj misli s posveta. Ostaja pa še zanimivo področje specializiranih organizacij, pa tudi vključevanje v partizanske enote. O tem pa drugič.
Jože Skok
Izid glasovanja v družbenopolitični zbor občinske skupščine
V volilni seznam je bilo vpisanih 22.333 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 21.020 volilcev za listo, 2.015 jih je bilo proti celotni listi, 1.288 pa je bilo neveljavnih glasovnic.
Pri 17.717 veljavnih glasovnicah so posamezni kandidati dobili naslednje število glasov:
Priimek in ime	Kraj	Glasov
1. ALEŠ Leopold	Mengeš	17.631
2. ARNUŠ Franc	Domžale	17.664
3. BERGANT Srečko, dipl. ing.	Domžale	17.658
4. DEJANOVIČ Ana	Lukovica	17.636
5. GNIDOVEC Franc	Domžale	17.652
6. HOMAR Tone	Lukovica	17.648
7. HREN Janez, ing.	Domžale	17.671
8. IVKOVIČ Marija	Domžale	17.614
9. KALIMAN Nataša	Domžale	17.641
10. KERC Franc	Domžale	17.656
11. KOLENC Mihaela	Domžale	17.664
12. KOPITAR Marjan	Mengeš	17.667
13. LAPAJNE Franc, dipl. oec.	Domžale	17.659
14. LENCEK Boris	Domžale	17.651
15. LENIČ Jernej	Domžale	17.635
16. LIKAR Milan	Domžale	17.667
17. MAJCEN Marjan	Mengeš	17.666
18. MLAKAR Stane	Mengeš	17.665
19. PANČUR Franc, ing.	Radomlje	17.653
20. PEVEC Ivo, dr.	Domžale	17.643
21. VRECEK Davorina	Lukovica	17.647
22. ZAJC Maks	Moravče	17.636
23. ZUPANEK Metka	Domžale	17.640
24. ŽAVBI Alojz	Blagovica	17.644
25. ŽIBERT Anton	Radomlje	17.643
Občinska volilna komisija
Izvoljeni člani delegacij krajevnih skupnosti
1. Blagovica
Florjančič Tone*, Premužič Ivan, Leveč Franc, Pestotnik Jože, Sušnik Vencelj, Markovšek Jelka, Burkeljca Janez.
2. Cešnjice
Dimic Anton, Jarc Janez*, Podbevšek Franc, Pustotnik Stanko, Rokave Lenca, Šinkovec Polde, Urankar Franc, Urankar Vinko, Zav-bi Vincenc, Zordani Ivan.
3. Domžale
Vida Bogataj, Milan Flerin, Drago Flis*, Marjan Kaliman*, Matjaž ing. Karlovšek, Mirjam dr. Kovač, Mira Košič*, Ivanka Krevs, Albert Kržan, Karel Kušar, Dimitrij Lederer, Janez Lenček, Anton Miklavčič, Stane ing. Omahna, Slavko Petek, Breda Pire, Milica Radmelič, Jožica Rebolj, Anton Smolnikar, Mitja dr. Šircelj, Vinko Trojanšek, Miro ing. Varšek*, Tomo Vavtar, Janez Zaje, Jože ing. Zevnik*.
4. Dragomelj — Pšata
Anton Banko, Janez Bolta, Mara Grčar, Valentin Janežič*, Luka Mivšek.
5. Homec — Nožice
Bukovec Marjan, Drolc Bogomir, Mavsar Ludvik, Orešnik Viktor, Pogačar Janez, Regina Alojz*, Šare Albina, Zor Drago, Zupan Vida.
6. Ihan
Adlešič Vido, Goropečnik Srečo, Hribar Ivan, Kopitar Boris, Križaj Anton, Lekan Jože*, Slovnik Zvone.
7. Jarše
Hauptman Franc, Grčar Janez, Jeretina Peter, Javornik Franc, Korošec Slavko, Oražem ing. Štefan, Pire ing. Janez, Klemene Franc, Breznik Emil, Juhant Janez, Ravnikar Franc*, Nahtigal Vili, Majcen Lovro, Sever Jože ml., Urbanija Franc.
8. Krtina
Peter Cerar, Jože Kos, Franc Kovač*, Franc Kovač, Krtina 44, Jaka Kovač, Danica Merkužič, Ivanka Ogorevc, Janko Prenar, Franc Prenar, Franc Resnik, Franc Simon.
9. Lukovica
Capuder Franc, Birk Franc, Cesar Franc*, Pavšek Franc, Stopar Stanka, Gostinčar Anton, Pezdirc Miran.
10. Mengeš
Janežič Peter, Kržan Angelca*, Čanžek Cveto*, černivec Kristina, čebulj Srečko, Leveč Franc, Lužar Stane, Majcen Lado, Sitar ing.
Starejši občani so ob pomoči volilnih komisij ravno tako glasovali, čeprav sedaj drugače, kot na prejšnjih volitvah
Peter, Tavčar Ciril, Trobec ing. Marjan, Sicherl Slavko dipl. ing., Zi-belnik Janez*, Zupan ing. Ivan, Zibert Stane.
11. Moravče
Bizilj Franc, Cerar Irena, Koprivšek Miroslav, Krulc Jože, Le-bar Franc, Urbanija Janez*, Urbanija Lado.
12. Peče
Brvar Jože, Barlič Matija, Cigula Jože, Bolskar Ivan, Dolar Jernej, Strmljan Jože, Raspotnik Jože*.
13. Preserje
Kočar Štefan, Marolt Stane*, Marovič Vesna, Novak Pavel, Sle-vec Mira.
14. Prevoje
Strehar Srečko, Rak Silva, Klopčič Vinko, Primožič Jože, Urankar Marija, Bitenc Mirko*, Cerar Janez, Urankar Tomaž, Kosmatin Viktorija, Kotnik Marjan.
15. Radomlje
Cerar Metka, ■ Hafner Vida, Kotnik Marjan, Mrčun Metod, Pr-govnik Lado, Rode Ludvik*, Simčič Bojan, šare Anton, Šraj Slavka, Zitko Mija.
16. Rafolče
Dolinšek Vinko, Hribar Miro, Jemec Viktor, Jeretina Lovro, Ser-ša Viktor*.
17. Trojane
Pavle Smerkolj, Zoran Brvar, Ivan Baloh*, Mira Goričan, Ivan Novak, Franc Strnišnik, Marjan Pustotnik.
18. Trzin
Marjan Capuder, Nataša Chvatal, Iva Dolenc, Stane Kralj,Franc Krizman, Ivan Mušič, Zvone Poje, Edvard Završnik*, Majda Ipavec, Jože Kosmač, Anton Zupan.
19. »TOMO BREJC« Vir
Andrej Marčun, Gašper Jazbec, Ivan Podbevšek, Milan Korošec*, Anton škarja, Ivan Hiršman, Ivan Cerar, Janez Kerč, Boris Korbar, Franc Kosirnik, Vencelj Vodnik, Marjeta Sušnik, Avguština Smerdelj, Franc Zaje, Franc Avbelj.
20. Zlatopolje
Močnik Franc*, Klopčič Polde, Pavlic Lovrenc, Stražar Franc, Urankar Vinko.
21. Rova
Alojz Osolin, Edo Rems, Miha Urbanija*, Stane Vodlan, Pavle Vrenjak.
22. Velika vas — Dešen
Dežman Stane, Firm Barbka, Kokalj Jože*, Ribič Martin, Vidic Anton.
23. Vrhpolje — Zalog
Cerar Anton, Cerar Janez, Cerar Štefan, Lebar Ivan, Ocepek Lado*, Orehek Ivan, Peterka Franc.
24. Krašnja
Beguš Vera, Dragar Peter, Leveč Franc, štrukelj Andrej, štrukelj Maks*, Urbanija Ivan, Avbelj Franc.
25. Dob
Pavle ing. Grandovec, Aleksander Rihtar*, Vera Grošelj, Franc Brenčič, Lado Kaplja, Ivan Štrukelj, Martin Štiftar.
Opomba: krepko natiskani so vodje delegacij, * — gredo na I. sejo občinske skupščine.
Izvoljeni člani delegacij v TOZD oziroma
drugih delovnih skupnosti
1. TERMIT
Rotar Stane, Zupane Olga, štirn Janez, Loboda Anton, Zupane Vera.
2. MLINOSTROJ
Avsec Metka, Cotman Slavko, Grčar Franc, Javoršek Janez, Ko-lič Milan, Kržan Srečo, Narobe Karli, Pevec Milan, Roš Janez, Veit Rado, Zaje Albin.
3. HIDROMETAL
Hacin Franc, Kolar Janez, Kosec Marija, Maligoj Roman, Petrič Simon, štiftar Greta, Zorman Franc.
4. HELIOS, SDS
Banko Anton, Gostinčar Fani, Hrovat Rozka, Krištof Mira, Pen-gov Elizabeta.
5. HELIOS TOZD
(kemična tov. Domžale) Grum Konrad, Koprivnikar Anton, Lenček Alojz, Raduševič Ivan, Rebolj Ivan.
6. HELIOS TOZD, Količevo
Bolhar Ivan, Firm Stane, Pogačar Andrej, Svetlin Jakob, Škr-janec Lado.
7. LEK TOZD, kemija
Banko Ivan, Derša Franjo, Didrič Branko, Lenišek Anton, šare Andrej, Veider Metka.
Delavci v posameznih temeljnih organizacijah so neposredno volili svoje delegate, ki bodo zastopali njihove in ekonomske interese v Zboru delegatov združenega dela v občinski skupščini
8. LEK, SDS
Aleš Andrej, Brvar Francka, Gmeiner Stane, Kren Viktor, Oce-pek Mirko.
9. OPEKARNA RADOMLJE
Andrejka Alfonz, Jeras Katarina, Kern Ivan, Kosmač Anica, Ora-žem Janez.
10. SGP SLOVENIJA CESTE — TOZD Opekarna Mengeš
Grkman Franc, Kodra Ivanka, Madžarevič Jože, Oražem Anton, Tomšič Alojz.
11. GP OBNOVA
Bregar Ivan, Grilj Ivan, Hančič Valentin, Klopčič Jože, Mesaric Jože.
12. GP BETON
Babic Mijo, Dolenc Jože, Gajič Delija, Ivnik Franc, Petričevič Franjo.
13. SLOVENIJALES RADOMLJE
Brodar Milena, Habjan Mara, Hafner Dragica, Novak Miha, Rebolj Alojz.
14. PAPIRNICA KOLICEVO
Avbelj Miro, Bevk Marko, Jeretina Ivan, Kern Ivan, Kopač Roman, Korošec Ivan, Lenarčič Anica, Lukman Jakob, Mav Janez, Mu-hič Peter, Nikolič Radovan, Potokar Marija, Sever Mira, Smole Anton, TJkmar Cilka.
15. TOSAMA
Cerar Franc, Demšar Terezija, Habjan Marija, Hafner Marjan, Jazbec Olga, Kerč Miha, Ojstršek Štefka, Potočnik Avgust, Roje Lojka, Svetlin Marjan, Tomšič Vida, Vrenjak Mirni, Žebovec Pepca.
16. INDUPLATI, SDS
Zupan Franc, Friškovec Jože, Lipovšek Otmar, Gerbec Slavica, Simčič Janko, Škrinjar Majda.
17. INDUPLATI, TOZD PROIZVODNJA
Grčar Jože, Ručigaj Anton, Kregar Rihard, Raspet Jože, Požar Miha, žučko Franc, Kham Katja, Hiršman Stanka, Rihtar Gizela, Tkalec Ivan, Nolimal Pepca, Žučko Mira, Vasle Marija, Štefan Tat-. ana.
18. TRAK
Ošep Ivan, Kunstelj Jože, Repnik Franc, Šink Zdravko, Koželj Justa.
19. FILC MENGEŠ
Farčnik Majda, Zupan Franc, Lah Jože, Banko Mihaela, Kalan Branko.
20. UNIVERSALE
Breznik Marjan, Hočevar Marinka, Koritnik Štefan, Ručman Kristina, Smole Ivanka.
21. TOKO, SDS
Jeretina Francka, Anžin Stanka, Selan Ivica, Poznič Franc, Pir-man Betka.
22. TOKO, TOZD USNJARNA
Pavli Janez, Zore Ivan, Tominšek Peter, Korošec Slavka, Sarajlija Muamer.
23. TOKO, TOZD GALANTERIJA
Grčar Tilka, Majhenič Marija, Ravnikar Olga, Rode Marija, Jan-ža Mira, Vilar Mara, Zupane Franc, Rome Filip, Logar Marija, Cerar Rezka.
24. TOZD OLJARNA
čokan Jože, Judež Ciril, Klemene Marko, Dejanovič Ladislav, Keržan Miha.
25. ŽITO, TOZD MLINI DE Žito
Gerič Ivan, Kočar Janez, Rihter Sonja, Ručigaj Ivan, Vrenjak Ivan, Zore Franc.
26. ETA MENGEŠ
Šimec Stane, Žagar Marija, Žnidaršič Maks, Kern Marjeta, Svete Milena.
27. MELODIJA MENGEŠ
šutar Milan, Majdič Marjan, Mav Metka, Majdič Francka, Šten-dler Anton, Murn Brane, Urankar Marija.
28. TAMIZ MENGEŠ
Aleš Marija, Uršič Janez, Miklič Fani, Gale Ciril, Hribar Franc.
29. RAŠICA MORAVČE
Novak Ivanka, Rebolj Metka, Klopčič Ivan, Joger Kristina, Trdin Olga.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Tudi zdravstveni delavci so volili svojo delegacijo, ki jih bo zastopala v občinski skupščini
(Nadaljevanje s 5. strani)
IZVOLJENI ČLANI DELEGACIJ V TOZD OZIROMA DRUGIH DELOVNIH SKUPNOSTIH
30. SVIT MORAVČE
Jesenšek Franc, Klopčič Zorka, Kos Lojzka, Marolt Francka, Vrankar Alojz.
31. MOJCA LUKOVICA
Capuder Franc, Grošelj Metka, Jemec Stana, Lončar Bojan, Urankar Ivanka.
32. PTT, TOZD Domžale
Cukjati Valentin, Gorjup Jože, Jamšek Štefan, Jamšek Slavka, Mejak Majda, Pangre Ana, Strnišnik Alojzija.
33. ELEKTRO LJUBLJANA OKOLICA
Iglic Anton, Kotnik Marjan, Orehek Martin, Sivec Peter, Stražar Stane.
34. LJUBLJANSKA BANKA
Bečaj Frančišek, Brinšek Miha, Kališek Betka, Močnik Betka, Zevnik Majda.
35. ZAVAROVALNICA SAVA
Čanžek Cveto, Lavrinšek Karolina, Mimik Daniel, Mulej Cilka, Šuštar Anton.
36. NAPREDEK DOMŽALE
Birk Janez, Hlade Jože, Lužar Srečko, Roje Janez, Ješelnik Hil-
da.
37. EMONA — poslovalnice
Bolhar Helena, Grkman Marija, Mrčun Franc, Pašič Ilija, Slat-nar Zdenka.
38. KONŠEK TROJANE
Marovšek Karolina, Macerl Marija-Zorka, Poredoš Slavica, Praš-nikar Frančiška, Sinko Ana.
39. SLAMNIK
Burnik Vida, Kuhar Ana, Kunstelj Ana, Oražem Poldi, Pungerčar Kristina.
40. AVTOSERVIS
Likovič Peter, Ocepek Kati, Sršen Valentin, Kvas Drago, Hribar Jože, Grmek Dominik, Djuraševič Gabriel, Doki Franc, Šimenc Pavle.
41. TOZD VARNOST
Tapolovec Peter, štrajhar Stane, Rihar Bogomir, Vinčec Štefan, Vrankar Julij.
42. BIRO 71, DOMŽALE
Drofenik Nana, Princes Jurij, Šareč Janez, Cilenšek Jože, Kokalj Marinka.
43. KOMUNALNO PODJETJE
Bajec Zvonka, Cerar Franc, Janežič Janez, Podbevšek Franc, Za-lokar Jože.
44. EMONA, PRAŠIČEREJA Ihan
Lenič Jože, Gnidovec Ana, Roš Janko, Zaljec Slavko, Kordež Štefan.
45. SEMESADIKE MENGEŠ
Bašan Barica, Gornik Silva, šink Franc, štebej Marija, Vidic Franc.
46. KPC JABLE
Cirič Helena, Erjavec Štefan, Furar Anton, Gostinger Ivanka, Sočak Janez.
31. marca so občani na celotnem območju občine volili svoje delegate v krajevnih skupnostih in člane Družbenopolitičnega zbora občinske skupščine
28. marca so tudi obrtniki in pri njih zaposleni delavci volili svojo delegacijo, ki bo zastopala njihove interese v novi občinski skupščini
47. EMONA TOZD, poljedelstvo, govedoreja, gozdarstvo
Kiselak Ernest, Lužavcc Jože, Radulovič Ilija, Groznik Jože, Ho-mar Franc, Dukič Mirko, Zaveršnik Franc.
48. GOZDNI OBRAT DOMŽALE
Bavdek Jože, Matjan Stane, Serko Niko, Škofic Franc, Strus Martin, Vollmajer Edo
49. OSNOVNA ŠOLA MENGEŠ MATIJA BLEJCA-MATEVZA
Mlakar Cvetka, Pirnat Alja, šmon Jerica, Trobec Majda, Ziern-feld Marija.
50. OSNOVNA ŠOLA VENCELJ PERKO
Hren Cilka, šantl Marija, Končina Slavko, Pavliha Marija, Ru-gelj Mara.
51. STUGŠ
Tomič Vlado, Kobal Janja, Primšar Vesna, Jordanovski Mile.
52. STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI CENTER
Kocjančič Stane, Smerkolj Ema, Barešič Stipe, Čamurnik Stane. Popovič Milorad, Hočevar Marija, Resnik Anica.
53. OSNOVNA ŠOLA JANKO KERSNIK BRDO
Blaževič Zeljko, Cijan Alojz, Čurčija Jelka, Perne Valentin, Rode Julijana.
54. OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ TITO
Klemene Metod, Leskovec Martina, Podbevšek Breda, Seifrid Štefan, Škufca Marta.
55. OSNOVNA ŠOLA JURIJ VEGA MORAVČE
Capuder Stanko, Kočar Anica, Lemut Amalija, Zaje Marija, Me-jač Irena.
56. OSNOVNA ŠOLA RADOMLJE
Jerman Janka, Kopušar Nevenka, Preskar Rija, Repovž Franc, Urbanija Nada.
57. RAZISKOVALNA POSTAJA PRI BIOTEHNIČNI FAKULTETI
Bertoncelj Marko, Delič Tatjana, Gorjanc Nevenka, Urbanija Miha, Zlender Božidar.
58. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD
Černe Valentina, Grimšič Anica, Košmrl Ivanka, Luin Agnes-Je-verica, Peterka Milena, Sitar Terezija.
59. ZDRAVSTVENI DOM, SDS
Benkovič Anica, Kump Alojz, Omahna Marija, Peterka Alojz, štefanič Majda.
60. ZDRAVSTVENI DOM, TOZD Zobozdravstvo
Mihajlovič Anton, Zupančič Majda, Cerar Cvetka, Zabret Franc, Lavrič Božena.
61. ZDRAVSTVENI DOM, TOZD Službe osnovnega zdravstvenega varstva
Bečaj Jelka, Kolenc Slavica, Kosec Milena, Krelj Silvo, Peterlin Rozalija, Rademlič Marija, Vasle Janez.
62. DOM POČITKA MENGEŠ
Aljaž Frančiška, Bevk Dragica, Drganc Marija, Merčun Anica, Zalokar Ivanka.
63. DRŽAVNI ORGANI IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
Bernot Marija, Ferjan Rado, Flajs Breda, Grden Majda, Kuken-berg Marko, Mučič Emil, Podmiljšak Majda, Savnik Alenka, Špen-del Edvard, Uštar Zora, Žemljic Mira.
Delegacija obrtnikov
V volilni seznam je bilo vpisanih skupaj 1.555 volilnih upravičencev, od katerih je glasovalo 1.277 upravičencev. Izmed predlaganih 21. kandidatov je bila izvoljena 15-članska delegacija, v katero so bili izvoljeni:
Priimek in ime	Kraj	Glasov
1. JANUŠ Vinko"	Domžale	928
2. SMOLNIKAR Marjan	Vir	917
3. KAPLJA Franc	Radomlje	901
4. AVBELJ Franc	Lukovica	827
5. CERAR Ciril	Radomlje	827
6. KODERMAN Janez*	Domžale	825
7. FLERE Slavka*	Domžale-študa	818
8. GROS Pavle	Vir	811
9. MUŠIČ Franc*	Trzin	791
10. JERETINA Maks	Jarše	789
11. MOČNIK Dušan	Preserje	789
12. OSREDKAR Rudi*	Mengeš	777
13. FLAJŠMAN Stane	Mengeš	767
14. DOLENC Vinko	Trzin	754
15. BERGANT Marjan	Krašče-Moravče	723
Opomba: Krepko natiskan, vodja delegacije.
* gredo na I. zasedanje občinske skupščine.
Občinska volilna komisija
Tudi kmetje so izvolili svojo delegacijo, ki bo zastopala njihove interese v novi občinski skupščini in si prizadevala za nadaljnji razvoj na področju kmetijstva
Delegacija kmetov
V volilni imenik je bilo vpisanih 2.210 volilcev, od katerih je skupaj glasovalo 2.107 volilnih upravičencev. V 12- člansko delegacijo so bili izvoljeni naslednji:
Priimek in ime		Kraj	glasov
1.	CERAR Franc	Dole 17, Moravče	1422
2.	CERAR Viki*	Heroja Vasja 1, Moravče	1352
3.	GROŠELJ Primož	Češenik 6, Dob	1380
4.	JERETINA Anton*	Vrhovi je, Lukovica	1308
5.	KVEDER Janez	Prevoje 10, Lukovica	1341
6.	LEBAR Ivan	Vrhpolje 17, Moravče	1362
7.	LIPOVŠEK Avgust	Gobrje 3, Blagovica	1312
8.	LEVC Ignac	Ropretova 3, Mengeš	1301
9.	LOZAR Franc*	studa, Domžale	1325
10. NASTRAN Ivan*		Prešernova 19, Radomlje	1386
11.	SMRKOLJ Janko	Ožbolt 5, Trojane	1316
12.	STEGNAR Anton	Pretrž, Moravče	1338
Srečanje absolventov Posebne osnovne šole Homec
Na pobudo društva za PDNRO za področje Domžale-Kamnik in POŠ Homec, smo povabili na prijateljsko srečanje mladostnike, ki so v letih 1972 in 1973 zaključili šolanje na naši šoli.
Srečanje je bilo v soboto, 16. februarja. Udeležilo se ga je 33 fantov in deklet.
Pozdravu in nagovoru je sledil živahen razgovor o problemih, ki jih imajo mladostniki na delovnih mestih, doma in v soseski, v kateri živijo.
Z veseljem ugotavljamo, da so prav vsi, ki so v letih 1972 in 1973 zapustili našo šolo že v rednem delovnem razmerju, in da so na delovnih mestih vestni, marljivi In dobri delavci. Našega vabila so bili veseli in se podobnih srečanj še želijo.
Take in podobne izjave so dajali naši mladostniki, ko so se poslavljali od nas:
Jožica:
Zelo sem bila presenečena, ker sem dobila vaše vabilo za prijeten obisk. Zelo lepo ste nas postregli in lepo smo se pogovorili. Vesela sem bila, da smo se po dolgem času zopet srečali. Če me boste še vabili, se bom zelo rada udeležila.
Stane:
Od Posebne šole Homec sem dobil povabilo na srečanje in razgovor z učitelji. Vse so nas lepo sprejeli in pogostili. Meni je bilo to srečanje zelo všeč. Lepo bi bilo, če bi bilo več takih srečanj in da bi bila vsa tako prisrčna kot današnje.
Marija:
Sporočila sem bila zelo vesela. Pogovarjali smo se o delu, o našem življenju. Povedali smo svoja mnenja. Upam, da se bomo kmalu spet videli.
Milena:
Ko sem dobila vabilo, sem bila presenečena. Nisem si predstavljala, da bom še kdaj povabljena v šolo. V šoli smo bili lepo sprejeti. Vsem skupaj se lepo zahvaljujem in si želim še takih srečanj.
Naš sklep ob koncu srečanja: še jih bomo vabili, da bomo s tem obdržali nit med njimi in nami ter, da nam bodo zaupali vse svoje težave, ki jih prinaša življenje.
Tajnik društva Ema Škerjanc-Ogorevc
Rezultati referenduma za podaljšanje samoprispevka
Od 22.119 volilnih upravičencev na območju občine je pozitivno glasovalo za podaljšanje samoprispevka za izgradnjo šolske mreže 17.053 občanov, kar predstavlja 77,09 %. Po posameznih krajevnih skupno-stih so bili doseženi naslednji rezultati:
Krajevna skupnost
Št. volilnih upravič.
Krajevna skupnost
1. Blagovica
2. Dob
3. Rafolče
4. Moravče
5. Krašnja
6. Velika vas
7. Lukovica
8. Ihan
9. Trojane
Št. volilnih upravič.
393 959 205 1404 378 212 597 775 345
89,82 89,15 85,36 85,32 82,10 81,66 79,89 79,68 78,26
10. Radomlje
11. Mengeš
12. Vir
13. Homec
14. Vrhpolje
15. Jarše
16. Domžale
17. Preserje
18. Trzin
19. Krtina
20. Prevoje
21. Peče
22. Češnjice
23. Dragomelj
24. Rova
25. Zlato polje
Občinska
801 3035 1814 615 422 1099 5637 678 759 418 517 308 76 373 238 151 volilna
78,02 77,90 77,23 76,74 76,54 76,25 76,12 74,18 73,12 70,10 64,60 64,28 60,52 58,98 55,04 49,66 komisija
Opomba: Krepko nitiskan, vodja delegacije.
* gredo na I. zasedanje občinske skupščine.
Občinska volilna komisija
Ali bomo na referendumu za poboljšanje samoprispevka za izgradnjo šolske mreže glasovali pozitivno? Občani so dokazali, da so za nadaljnjo gradnjo šolskih objektov, kar kažejo tudi samo rezultati
glasovanja
Resolucija o družbenoekonomskih izhodiščih razvoja občine Domžale v letu 1974
I. IZPOLNITEV CILJEV IN RAZVOJNE POLITIKE V LETU 1973
Po dveh letih izredno hitre gospodarske rasti je prišlo v letu 1973 do občutnega zmanjšanja stopnje rasti. Realni družbeni proizvod je v letu 1971 porasel za 7,5 %, v letu 1972 za 10 % in v letu 1973 za 4,3 %. Povečanje je v letu 1973 dosegel le družbeni sektor (5,3%), medtem ko je za zasebni sektor značilno zmanjšanje družbenega proizvoda za 0,1 %. V primerjavi s predhodnim letom so se gospodarske investicije povečale za 78 %, vendar s tem ni bila dosežena planirana dinamika (100%), ker so bile nekatere investicije zaradi zaostrene ekonomske situacije in v skladu s stabilizacijskimi težnjami odložene za primernejši čas. Z 2% stopnjo rasti je bilo v globalu doseženo predvideno povečanje zaposlenosti. Zunanjetrgovinska menjava je potekala nad pričakovanji. Izvoz se je povečal za 34 % (predvideno povečanje 13%) ob istočasnem povečanju uvoza za 36% (predvideno povečanje 9%). Ob povečani storilnosti za 2% so se realni osebni dohodki zaposlenih zmanjšali za 2%.
Industrijska proizvodnja se je v letu 1973 povečala za 7%. Struktura neskladja med posameznimi elementi v delitvi celotnega dohodka so se nadaljevala tudi v letu 1973. Tako je družbeni proizvod naraščal počasneje (115) kot porabljena sredstva (122), v čemer se odraža problem pomanjkanja surovin in repromateriala, disparitete med nabavnimi in prodajnimi cenami, nujnost uvoza surovin ter povezano s tem izvoz za vsako ceno. Ob teh zunanjih faktorjih so bili skozi več let prisotni tudi notranji faktorji, kot so zaostajanje na področju modernizacije proizvodnje s ciljem večje produktivnosti, boljšega izrabljanja surovin itd. Taka situacija, ki jo poslabšuje še pomanjkanje energetskih surovin, vodi v manjšo ekonomičnost in aku-mulativnost in s tem manjšo reproduktivno sposobnost gospodarstva. Tako je krog sklenjen, saj je upadanje akumulativnosti eden poglavitnih vzrokov zmanjšane investicijske dejavnosti v osnovna sredstva. Od ostalih vzrokov naj omenimo še dva. To sta: ukrepi družbe za stabilnejši razvoj gospodarstva, ki delujejo premalo selektivno in linearno otežujejo investicijsko aktivnost v vseh gospodarskih organizacijah ter vse večja obremenitev gospodarstva z družbenimi dajatvami.
V kmetijstvu, posebno v zasebnem sektorju, so bili v preteklem letu doseženi ugodni rezultati. Z 9 % rastjo (družbeni sektor 6%, zasebni sektor 11%) je kmetijska proizvodnja presegla pričakovano povečanje v višini 5 %. Ugodni rezultati so bili doseženi tako na področju živinoreje, kot tudi v rastlinski proizvodnji (predvsem proizvodnja osnovne krme). V njih se odražajo pospeševalne akcije, ki potekajo po preusmeritve-nem programu. V letu 1973 je bilo že 24 kmetij usmerjenih, 85 kmetij pa se je preusmerjalo.
Obseg kreditiranja zasebnih proizvajalcev v letu 1973 je presegel predvidevanja po srednjeročnem razvojnem programu. Skupaj je bilo 118 kmetijam dodeljeno kreditov v višini 3,549.000.— dinarjev, od tega 36 kmetijam za gradnje in adaptacije v višini 1 milijon 480.000.— dinarjev ter 82 kmetijam za opremo in nabavo strojev v znesku 2 milijona 69.000.— dinarjev. Če upoštevamo 50 % lastno udeležbo investitorjev in sredstva sklada za pospeševanje kmetijstva v višini 1,200.000.— dinarjev, je pospeševalna služba neposredno usmerjala finančna sredstva v višini okoli 8,500.000— din.
Razvoj terciarnih dejavnosti se v letu 1973 ne ujema s srednjeročnimi predvidevanji. Ocena realnega porasta družbenega proizvoda trgovine znaša 3 %. Vzroke za zaostajanje trgovine v razvoju je treba iskati v manjši kupni moči prebivalstva, v režimu
cen in ne nazadnje v neustrezni nabavni politiki trgovskih podjetij.
Razvoj gostinstva je bil v letu 1973 relativno ugoden, vendar v preveliki meri pogojen z rastjo cen gostinskih storitev. Tudi za komunalno dejavnost v občini moramo ugotoviti, da se je v letu 1973 njen obseg zmanjšal, kolikor je realna predpostavka, da so se cene komunalnih storitev v občini v enaki meri povečale kot v republiki.
V letu 1973 se je na področju komunale nadaljevala izgradnja medobčinskega kolek-torja Domžale—Kamnik in regulacija Kamniške Bistrice. Asfaltirane so bile ceste: od občinske meje do naselja Ihan, cesta skozi Krašnjo, Savska cesta v Domžalah in druge.
Skladno s programom zdrave pitne vode so potekala dela pri razširitvi in rekonstrukciji vodovodnega omrežja. Navezali smo tudi stike z občino Kamnik s ciljem, da problematiko preskrbe s pitno vodo rešujemo skupno.
Skupščina občine je v letu 1973 sprejela zazidalne načrte:
— zazidalni načrt center Domžal,
— zazidalni načrt Trzin—Mlake,
— arhitektonsko zazidalno situacijo cone za šumno obrt v Radomljah,
— zazidalni načrt dopolnilne zazidave na Viru in v Domžalah ter odlok o spremembah urbanističnega programa in urbanističnega načrta Domžale—Mengeš. V letu 1973 smo pristopili k novelaciji obeh dokumentov. Pri tem se bodo strokovne službe lahko poslužile publikacije »Domžale v prostoru in času«, ki je bila kot prva tovrstna publikacija izdelana spomladi leta 1973.
Na področju stanovanjskega gospodarstva je bila v letu 1973 ustanovljena skupščina solidarnostnega stanovanjskega sklada, ki je sprejela finančni načrt in angažirala sredstva, namenjena solidarnosti v stanovanjski gradnji (gradnja najemnih stanovanj, premiranje in subvencioniranje). V letu 1973 je bila tudi ustanovna skupščina zbora vlagateljev, ni pa nam uspelo formirati samoupravne stanovanjske skupnosti.
Zaradi težav pri pridobivanju in opremljanju potrebnih stavbnih zemljišč ter zaradi drugih objektivnih okoliščin (dvig cen gradbenega materiala, zmanjšanja kupne moči), gradnja stanovanj v celoti ni potekala po zastavljenem programu.
V letu 1973 je Temeljna izobraževalna skupnost imela 28 milijonov dinarjev dohodkov. Od tega je v sklad za izgradnjo šolske mreže izločila 2548 tisoč dinarjev. Ž drugimi sredstvi je financirala redno dejavnost osnovnih šol, podaljšano bivanje otrok (zajetih je bilo 9,9% vseh otrok), dejavnost vzgojno-varstvenih zavodov v višini 64 % vseh stroškov (2.556 tisoč dinarjev). Poleg tega je plačala anuitete za izgradnjo osnovnih šol v višini 1.715 tisoč dinarjev.
Poleg Temeljne izobraževalne skupnosti so v izgradnjo osnovnih šol investirali občani s samoprispevkom 4,300.000 dinarjev, občinska skupščina 2,800.000 dinarjev in gradbena podjetja s kratkoročnimi krediti 4 milijone 200 tisoč dinarjev. Dograjena je bila šola v Domžalah in v Mengšu ter prizidek in telovadnica šole v Radomljah. S tem je uresničen 80% petletni načrt izgradnje šol.
V okviru vzgojno-varstvene dejavnosti je bilo zajetih 535 otrok. V začetku leta je bil dograjen vrtec »Dr. Igor«, ki je na novo sprejel 120 otrok. Z rekonstrukcijo vrtca v Mengšu se je povečala zmogljivost tega vrtca za 20 otrok. Konec leta 1973 se je začel graditi vrtec v Radomljah. Dokončan bo v letu 1974. Sprejel bo lahko 80 otrok.
V letu 1973 je bilo podeljenih 150 štipendij v poprečni višini 420 dinarjev. Leta 1972 je bilo 40 štipendistov manj.
Temeljna kulturna skupnost je financirala 250 tisoč dinarjev v popravilo obzidja v Krtini, restavrirala freske v Krašcah, adaptirala in opremila kulturne domove v občini, uredila prostore za postavitev slamnikarske muzejske zbirke na Krumperku.
Za pospešitev telesne kulture, ki v občini zaostaja za drugimi področji, je bila ustanovljena Telesnokulturna skupnost. Sprejet je bil družbeni dogovor za financiranje telesne kulture, ki je tej panogi zagotovil poleg 500 tisoč proračunskih sredstev še dodatnih 200 tisoč dinarjev.
Proračunski dohodki občine so se oblikovali v skladu z republiškimi in občinskimi predpisi. Dosegli so višino 35 milijonov dinarjev. Porabljeni so bili v skladu z družbenim dogovorom o omejitvi splošne in skupne porabe ter s smernicami družbenoekonomskega razvoja občine Domžale za leto 1973.
Povečana so bila sredstva za socialno skrbstvo in socialno varstvo — v primerjavi z letom 1972 za 34 % — za izgradnjo šolske mreže je bilo namenjenih 3 milijone 300 tisoč dinarjev, zagotovljena so bila sredstva za dejavnost občinske uprave, ki je v teku leta bistveno spremenila kadrovsko strukturo zaposlenih tako v kvaliteti kot kvantiteti kot tudi vsem pravosodnim organom. Plačane so bile vse zapadle obveznosti. Bistveno so bile povečane dotacije raznim družbenopolitičnim organizacijam. Zahtevku sklada za pospeševanje kmetijstva je bilo v celoti ugodeno.
Naloge, postavljene z resolucijo 1973, so bile na področju davčne uprave v glavnem realizirane. Uspela je sestaviti strokovno ustrezno davčno inšpekcijo, ki je opravila okoli 1.000 eksternih pregledov samostojnih obrtnikov in s tem prispevala k realnejšemu prijavljanju dohodka.
V davčno upravo se intenzivno uvaja avtomatska obdelava podatkov tako, da bo že v letu 1974 odmerjala davek od kmetijstva in stavb ter vodila davčno knjigovodstvo s pomočjo računalnika.
Posebni uspehi so bili doseženi na področju davčne izterjave, ki je predstavljala konec leta 1973 81 % odmerjenih davčnih obveznosti, to je 1 milijon dinarjev več, kot v letu 1972.
II. SMERNICE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA V LETU 1974
V skladu z nalogami, ki jih postavlja gospodarska resolucija o družbenoekonomski politiki v SRS, se postavlja tudi v občini, kot osnovna naloga razvojne politike v letu 1974, pospešitev gospodarske aktivnosti, ker so z njo pogojene možnosti uspešnega uresničevanja vseh drugih nalog družbenega razvoja.
Predvidevamo, da se bo v letu 1974 realni družbeni proizvod povečal za 9 %. Z enako rastjo bo povečal družbeni proizvod družbeni sektor (9%), medtem ko se bo zasebni sektor razvijal nekoliko počasneje (8%). Po predvidevanjih bodo industrijska podjetja dosegla hitro rast družbenega proizvoda (9%), ki je utemeljena z modernizacijo in rekonstrukcijo zmogljivosti, s spremembami proizvodnih programov in z uvajanjem novih proizvodov, s prehajanjem na uporabo sintetičnih surovin itd. Ker v globalu ni predvidena večja zaposlenost, bo temeljila rast proizvodnje izključno na povečanju produktivnosti.
Večja produktivnost je edini izhod gospodarstva iz težke ekonomske situacije. Kot je dvig produktivnosti osnova antiinflacijskih ukrepov v zveznem merilu, predpostavljamo tudi za gospodarstvo občine pospešeno rast na osnovi večje produktivnosti. S tem v zvezi pa bo treba kar najhitreje rešiti kadrovski problem nagrajevanja. Stimulativno nagrajevanje je ob dobri organizaciji dela faktor, ki odločujoče pogojuje rast produktivnosti. Samoupravni sporazumi o načelih in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki so bili sprejeti v 1. 1971, ko so
bile razmere in pogoji poslovanja za predelovalno industrijo bistveno lažje, danes že ovirajo stimulativno nagrajevanje. Skupščina občine si bo po svojih močeh prizadevala, da bodo samoupravni sporazumi čimprej popravljeni in usklajeni v tem smislu, da bodo korigirana merila za delitev ter usklajeni različni kriteriji vrednotenja poklicev istega profila v gospodarstvu in negospodarstvu občine. Za čas do sprejema dopolnjenih in popravljenih samoupravnih sporazumov pa si bo skupščina prizadevala najti predhodne rešitve tako, da ob povečani produktivnosti tudi rast osebnih dohodkov ne bo več zaostajala za rastjo življenjskih stroškov. Strokovna služba pri skupščini bo tudi v bodoče tekoče spremljala gibanje produktivnosti po posameznih gospodarskih področjih.
Gospodarske investicije bodo v letu 1974 presegle lanskoletni nivo za 47 %. Iz lastnih sredstev bodo organizacije združenega dela financirale 58,8 % investicij, ostalo pa bo krito predvsem z bančnimi sredstvi in deloma z inozemskim kreditom. V okviru pospeševanja vseh oblik povezovanja organizacij združenega dela s področja občine se bo skupščina še posebej potrudila pri sprožitvi in izvajanju tistih integracijskih procesov, ki se bodo neposredno odrazili v živahnejši investicijski dejavnosti.
V skladu s priporočili skupščine SRS bo tudi skupščina občine vložila določene napore pri postopni odpravi nočnega dela in proučila možnosti začasnih olajšav tistim industrijskim podjetjem, ki bodo pristopila k odpravi nočne izmene. Razen tega bo skupščina, kot tudi ostali odločujoči dejavniki, sodelovala pri odpravljanju problema oskrbe s surovinami in energijo, ki ga bodo morale organizacije združenega dela hitreje reševati z združevanjem in skupnimi vlaganji ter s povezovanjem v širšem jugoslovanskem prostoru. S tem bo tudi zmanjšana odvisnost našega gospodarstva od uvoza.
Na področju obrti bodo v letošnjem letu veljali posebni napori in prizadevanja razvoju deficitarnih obrti, predvsem servisnih dejavnosti za gospodinjstva, obrtne proizvodne obrate pa bo treba usmerjati v poslovno tehnično sodelovanje z večjimi nosilci družbene proizvodnje. V razmerah, ko se odpravlja nočno delo in uvaja vse večja mehanizacija in avtomatizacija v industrijski proizvodnji, je pospešitev razvoja malih gospodarstev nujnost, s katero bo možno rešiti problem presežne delovne sile.
V kmetijstvu predvidevata oba sektorja tudi za naprej zelo ugodno rast (12%), ki bo temeljila na kvalitetnejšem razvoju živinoreje in na specializirani rastlinski proizvodnji.
Skupščina in družbenopolitične organizacije se bodo zavzemale za zagotovitev finančnih sredstev skladu za pospeševanje kmetijstva, v okviru katerih bo pospeševalna služba sposobna realizirati svoj letni akcijski program. S krediti v predvideni višini 5.000 tisoč dinarjev bo možno povečati število kmetij, ki se preusmerjajo, na 105, in število že preusmerjenih kmetij na 45. Del sredstev bo namenjenih za strojno opremo kmečkih strojnih skupnosti, katerih število se bo v teku leta podvojilo (od sedanjih 12 na 24).
S pospeševalno dejavnostjo bo skupščina podpirala čim boljšo organiziranost koope-racijske proizvodnje. Povezanost zasebnih kmetijskih proizvajalcev v samem proizvodnem procesu bo v bodoče osnova za izvajanje kreditne politike in drugih oblik družbene pomoči. Na osnovi predvidene pospeševalne dejavnosti pričakujemo 15% povečanje odkupa mleka in 20 % povečanje odkupa klavne živine.
Usmerjanje zemljiške politike bo v celoti v pristojnosti kmetijske zemljiške skupnosti, ki bo preko zemljiškega sklada vključevala razpoložljivo kmetijsko zemljo v koope-racijsko proizvodnjo, skrbela za pridobivanje novih kmetijskih obdelovalnih površin ter za racionalno izkoriščanje kmetijskega prostora.
V letu 1973 pričakujemo določen kvalitetni premik v razvoju terciarnih dejavnosti, zlasti na področju gostinstva in turizma. V družbenem gostinstvu bo predvidoma že v letošnjem letu urejena restavracija v Rav-barjevi graščini v Mengšu kot prva faza širšega razvojnega koncepta, po katerem bodo zgrajeni še drugi objekti, namenjeni turistič-
ni in rekreacijski dejavnosti. V tem letu se bo začel graditi tudi objekt družbene prehrane.
Na področju osebnega dela bomo nadaljevali s prizadevanji pri razvoju novih organizacijskih oblik, kot je že ustanovljena pogodbena organizacija združenega dela na področju gostinstva ter s prizadevanji pri doseganju višje ravni strokovnosti delavcev v zasebnem sektorju. V ta namen bo ustanovljen sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju, v katerega bodo zasebni delodajalci odvajali 1 % od bruto osebnega dohodka delavcev.
Na komunalnem področju bomo nadaljevali z izgradnjo kolekterja od razbremenil-nika Pšate proti Radomljam. Prvenstveno pa bo treba v letu 1974 zgraditi nov betonski most preko Kamniške Bistrice z dovozno cesto pri kopališču v Domžalah.
Nadaljevali bomo tudi s komunalnim opremljanjem naseljenih predelov in tistih, ki so po zazidalnih načrtih predvideni za pozidavo. To področje dela bo urejeno z družbenim dogovorom. V letu 1974 bo potrebno ustanoviti komunalno skupnost, ki bo skrbela za organizirano gradnjo komunalnih naprav, in za to, da bodo občani lahko enakopravno sodelovali pri programiranju izgradnje teh naprav.
Poglavitna naloga s področja urbanizma v letu 1974 bo novelacija urbanističnega programa in urbanističnega reda občine Domžale ter urbanističnega načrta Domžale— Mengeš. Izdelati in sprejeti bo treba zazidalni načrt Mengeš—Zavrti, po končni odločitvi o poteku rezervatov za avto cesto pa tudi zazidalni načrt za Preserje.
Intenzivnost družbeno-gospodarskega razvoja ima za posledico neprestano spreminjanje stanja v prostoru, s tem pa nalaga geodetski službi izdelavo novih evidenc, načrtov, kart itd. Po srednjeročnem programu se bo nadaljevala nova izmera katastrske občine Homec, izdelava regionalne urbanske geodetske dokumentacije itd.
Varstvo okolja, čeprav dobiva postopno potrebno družbeno veljavo, še bolj pa jo je dobilo z novo ustavo, v kateri so podane temeljne pravice in dolžnosti vse družbe do tega problema, še vedno ni na zadovoljivi ravni. Na vseh nivojih, tako tudi na nivoju občine, je premalo konkretnih akcij s področja varstva okolja, to je s področja onesnaženega zraka, vode, tal ter hrupa. Zato bo potrebno ustanoviti samoupravno interesno skupnost za varstvo okolja, ki si bo prizadevala vključiti v akcijo vse naše občane, kajti samo tako bomo dosegli rezultate, ki si jih želimo in potrebujemo za zdravo bivanje in uspešno udejstvovanje v naravi in družbi.
Stanovanjsko vprašanje je eden od osnovnih interesov delovnih ljudi, zato bo skupščina povedla akcijo za pospešeno gradnjo stanovanj in s tem za realizacijo programa, določenega s srednjeročnim programom. S povezovanjem urbanističnih, projektantskih ter gradbenih organizacij bo skrbela za organizirano in usmerjeno graditev, racionalno izrabo prostora ter ceneno, a kvalitetno gradnjo. Vplivala bo, da se bo čimprej ustanovila samoupravna stanovanjska skupnost, ki bo v sodelovanju z drugimi dejavniki uresničevala zastavljene razvojne cilje na področju stanovanjskega gospodarstva. Skupnost bo morala predvsem skrbeti za optimalno koriščenje sredstev, ki jih posamezni dejavniki namenjajo za izgradnjo stanovanj, za krepitev samoupravljanja v tej dejavnosti ter uveljavljanja delavske ter družbene solidarnosti. Za izvedbo tega so organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije dolžne ugotoviti potrebe in interese delovnih ljudi, na podlagi česar bodo edino lahko izdelale realne programe stanovanjske izgradnje. Ti programi in interesi pa bodo osnova za politiko stanovanjskega gospodarstva na območju občine Domžale, ki se bo formirala v samoupravni stanovanjski skupnosti.
Pri zbiranju sredstev za skupno in splošno porabo bo skupščina uresničila ustavno načelo, da o višini sredstev neposredno odločajo delovni ljudje sami. V skladu s tem bo delovnim ljudem v temeljnih organizacijah združenega dela skupno s samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter s sodelovanjem družbenopolitičnih organizacij predložila programe dela, na osnovi katerih se bodo de-
lovni ljudje odločali o višini prispevkov za financiranje programov skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, invalidsko pokojninskega zavarovanja, raziskovalne skupnosti in družbenopolitične skupnosti. Za uskladitev programov bo z interesnimi skupnostmi sklenila družbeni dogovor o prenosu obveznosti iz proračuna v samoupravne skupnosti v okviru občine. Enako bo z družbenim dogovorom na nivoju republike zagotovila izvajanje resolucije SRS, ki omejuje skupno in splošno porabo na 4% pod rastjo družbenega proizvoda. Z družbenim dogovorom bo zagotovila tudi solidarnostno udeležbo drugim družbenopolitičnim skupnostim. Z organizacijami združenega dela bo sklenila samoupravne sporazume, ki bodo konkretno določali vire dohodkov samoupravnih interesnih skupnosti za financiranje njihovih rednih programov ter vire dohodkov za financiranje razširjenih programov.
Pri razporejanju dohodkov občinskega proračuna si bo prizadevala, da bodo v čim večji meri krite potrebe socialnega in zdravstvenega varstva, kmetijsko pospeševalne službe ter potrebe za kvalitetne inšpekcijske službe.
Pri oblikovanju temeljnih načel in osnovnih kriterijev se bodo upoštevala določila dogovorov in sporazumov o kadrovski politiki in določbe dokumentov, dogovorov in sporazumov, ki se nanašajo na izenačevanje pogojev za šolanje otrok in preprečevanje neupravičenih socialnih razlik.
Skrbeli bomo, da bo pri izvajanju politike štipendiranja ustrezno vključeno poklicno posvetovanje in usmerjanje mladine v sodelovanju s službami poklicnega usmerjanja in vzgojnoizobraževalnimi zavodi.
Štipendirani bodo kadri za gospodarstvo, zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo ter podeljenih 40 novih štipendij in posojil v predvideni višini polovice poprečnega mesečnega osebnega dohodka.
Skupščina občine je skupno z interesnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami vložila vse napore v akcijo za podaljšanje samoprispevka, s katerim bo dana možnost, da se realizirajo tudi odloženi objekti iz sprejetega programa izgradnje šolske mreže. V ta namen je že izdala brošuro, s katero nudi občanom popolno informacijo v zvezi z dosedanjo in bodočo gradnjo šol na področju občine in jim tako pomaga do pravilne odločitve.
Skupnost otroškega varstva bo v okviru samoupravnega sporazuma o programu v letu 1974 in v skladu s programskimi cilji razvoja družbenega varstva otrok do leta 1975 zagotovila:
— organizirano dnevno varstvo za novih 350 predšolskih otrok,
— organiziranje skrajšane oblike vzgoje in varstva v popoldanskem času,
— pomoč pri ureditvi pogojev za pripravo šolske prehrane na šoli Brdo,
— diferencirano plačevanje stroškov za otroke in s tem družbena pomoč pri plačevanju stroškov za otroke tistih staršev, ki tega sami ne zmorejo,
— usposabljanje kuharskega kadra v vrtcih in šolah,
— študijsko proučitev nadaljnjih možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti VVZ,
— izdelava programa razvoja otroškega varstva do leta 1980.
Celotni program temeljne skupnosti otroškega varstva Domžale zagotavlja v letu 1974 na novo vključitev okoli 350 otrok v vzgojno varstveno dejavnost. Sedaj je vključenih 570 otrok. Skupno bo ob koncu leta 1974 vključenih v dnevno varstvo 920 predšolskih otrok, od tega približno 25—30% dojenčkov.
Stroški za otroke v vzgojno-varstvenih ustanovah se bodo tudi v letu 1974 plačevali diferencirano tako, da manj plačajo starši, ki imajo majhne plačilne zmogljivosti in obratno.
Temeljna skupnost otroškega varstva se bo v sodelovanju s pristojnimi samoupravnimi skupnostmi zavzemala za vse oblike družbenega varstva otrok, ki so zajete in opredeljene v programih družbenega varstva otrok v občini.
Tudi v letu 1974 bo potrebno socialni problematiki in njenemu reševanju posvetiti ve-
(Nadaljevanje na 10. strani)
(Nadaljevanje z 9. strani)
RESOLUCIJA O DRUŽBENOEKONOMSKIH IZHODIŠČIH RAZVOJA OBČINE DOMŽALE V LETU 1974
liko pozornosti in odgovornosti. Kljub potrebam po večjem družbenem vlaganju v gospodarstvo in komunalo je potrebno tudi v letošnjem letu izpolnjevati in razvijati sistem družbenih ukrepov na področju socialne politike ter zagotoviti boljšo eksistenčno varnost občanov.
Prav zaradi izvajanja stabilizacijskih ukrepov na vseh področjih je potrebno posvetiti posebno pozornost vsem oblikam dela in problemom, ki se kažejo na področju socialnega varstva. Prizadevati si bo treba, da se dejansko odpravljajo problemi, ki jih povzroča socialna diferenciacija. Da se bi načelo socialne varnosti uresničevalo v skladu z intencijami ustave, bo potrebno v tem letu izvesti tudi priprave za organiziranje samoupravne skupnosti socialnega varstva.
V čim tesnejšem sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela in ostalimi, bo potrebno reševati in razvijati vse oblike domskega varstva, rejništva, vzgojne dejavnosti in socialne problematike otrok in odraslih. Ponovno bo potrebno izvesti revizijo družbenih denarnih pomoči in jih uskladiti z osnovnimi življenjskimi potrebami. Skrb za starejše občane je ena od pomembnih nalog naše socialistične skupnosti. V danih materialnih možnostih se moramo poslužiti vseh tistih organizacijskih oblik, ki nam ob največji racionalizaciji razpoložljivih sredstev zagotavljajo boljši uspeh. Zato bomo začeli z izgradnjo oziroma sanacijo domov za stare ljudi po sprejetem programu, posvetili bomo posebno skrb organizaciji in razvoju
predvsem strežniške pomoči in nege starejšim občanom na domovih.
Na področju zdravstvenega varstva si skupščina občine nalaga kot osnovno nalogo zagotoviti telesno in duševno zdravje občanov, predvsem mater, otrok in mladine. Zato bo skrbela skupaj z zdravstvenim domom za zdravstveno kulturo občanov, za preprečevanje bolezni, za odstranjevanje vzrokov in posledic obolenj in podobno. Posebej pa bo skrbela občina za izvajanje programa preventivnega zdravstvenega varstva, za zdravljenje nezavarovanih občanov in za zdravstveno letovanje otrok.
Kot temeljni skupni smoter pri razvijanju kulturnih dejavnosti si zastavljamo pospeševanje umetniškega ustvarjanja, mu odpirati pota k delovnim ljudem ter širiti možnosti, da delovni ljudje in občani z vseh območij občine vključujejo doživljanja kulturnih stvaritev in dobrin v svoje življenje kot njegovo neodtujljivo sestavino in kot enega izmed nujnih pogojev za razvijanje samoupravne socialistične družbene skupnosti.
Z ustanovitvijo telesno kulturne skupnosti in novim načinom financiranja, ki ji bo zagotovil večji dohodek, bo telesna kultura dobila pomembnejše mesto v družbi.
Ocenjujemo, da bo dohodek temeljne telesno kulturne skupnosti občine Domžale v letu 1974 znašal 2.114 tisoč dinarjev. S takimi sredstvi bo temeljna telesno kulturna skupnost lahko realizirala svojo osnovno nalogo dvigniti množičnost občanov, ki se ukvarjajo s telesno kulturo od sedanjih 15 %
na 25 % v letu 1974, s posebnim poudarkom na razvoju telesne kulture predšolskih in šolskih otrok ter mladine. Z novim načinom financiranja bo uspela vzdrževati obstoječe športne objekte in zgraditi nove.
Na področju davčne zakonodaje je bila v letu 1973 vpeljana novost, da se del dohodka samostojnega obrtnika obdavči z enakim procentom kot dohodek delavca v združenem delu. Ta novost bo v letu 1974 pri odmeri vplivala na znižanje davščin za 10 do 15% v globalu. Zmanjšanje dohodka iz naslova obrtnih davkov bo povzročila tudi sprememba na področju priznavanja amortizacije, ker so osnovna sredstva občanov revalorizirana in je odrejen sistem povečevanja amortizacije z rastjo cen osnovnih sredstev.
Na področju davkov od kmetijstva se bo v letu 1974 proučevala le možnost obdavčitve po dejanskem dohodku, drugih bistvenih sprememb ne bo. Pri obdavčitvi stavb pa je za leto 1974 predvideno novo ovrednotenje, ki bo osnova za odmero.
Davčna uprava bo še naprej polagala posebno pozornost izboljšani kadrovski strukturi, ker edino ustrezno strokovno usposobljeni delavci bodo sposobni opravljati naloge, ki so postavljene pred njo. Posebno skrb bo posvetila izterjavi davkov tako, da bo izpolnjen pogoj za 2 % povečanje splošne porabe, ki ga določa poseben družbeni dogovor o višini splošne porabe v občinah SR Slovenije v letu 1974.
Skupščina občine Domžale
SKLEP
o sklicu občnega zbora občinske organizacije
Zveze sindikatov
i.
Občni zbor občinske organizacije Zveze sindikatov Domžale bo dne 24. 4. 1974, ob 10. uri v dvorani Biotehnične fakultete v Grob-ljah. Občnemu zboru bo predlagam tale dnevni red:
1. Sprejem poslovnika in izvolitev organov občnega zbora.
2. Poročilo o delu občinskega sveta in nadzornega odbora zveze sindikatov ter sklepanje o teh poročilih.
3. Razrešitev občinskega sveta in nadzornega odbora zveze sindikatov.
4. Sprejem sklepa o razglasitvi izvolitev delegacij v občinskem svetu in nadzornem odboru zveze sindikatov.
5. Sprejem sklepov občnega zbora.
Delegate za občni zbor občinske organizacije zveze sindikatov izvolijo kot delegacije sindikatov osnovne organizacije sindikata najpozneje do 15. 4. 1974.
Za občni zbor občinske organizacije zveze sindikatov bodo izvoljeni delegati po temle ključu:
a) za občni zbor se izvoli 87 delegatov.
b) Pravice delegatov imajo tudi člani dosedanjega občinskega sveta in nadzornega odbora zveze sindikatov, razen pravice do odločanja o poročilu o dosedanjem delu občinskega sveta in nadzornega odbora ZS in o razrešnici.
c) Polovica delegatskih mest se porazdeli tako, da ima vsaka občinska organizacija sindikata enako število delegatov, druga polovica delegatskih mest pa se porazdeli med občinske organizacije sindikatov po številu članstva, ki ga združujejo.
č) Skupno število delegatov iz tč. a) se, upoštevajoč načelo iz tč. c), razdeli takole:
— sindikat delavcev industrije in rudarstva 40
— sindikat delavcev kmetijske, živilske in tobačne industrije 8
— sindikat gradbenih delavcev 2
— sindikat delavcev v prometu in zvezah 2
— sindikat delavcev storitvenih dejavnosti 11
— sindikat delavcev družbenih dejavnosti 23
d) Predlog za delegacije iz tč. č) pripravijo po posvetovanju z osnovnimi organizacijami sindikata občinski odbori sindikatov oziroma občinske sindikalne konference, kjer teh ni, pa izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata oziroma njihovi predstavniki.
Predlog, ki mora upoštevati sestavo sindikalnega članstva (ustrezno število mladih, žensk, neposrednih proizvajalcev, ipd.),
pošljejo predlagatelji osnovnim organizacijam s pobudo, da za občni zbor izvolijo celotno delegacijo sindikata in ne samo svojega delegata.
Osnovne organizacije sindikata s pismenim poročilom obvestijo o izvolitvi delegacije občinski svet zveze sindikatov do 15. 4. 1974.
3
Novi občinski svet zveze sindikatov naj bi sestavljale delegacije oziroma delegati občinskih odborov oziroma konferenc sindikatov. Predlagamo, da naj bi bilo v novem občinskem svetu zveze sindikatov 29 članov s tem, da ima vsaka občinska organizacija sindikata enako število delegatov.
Predlog kandidatov pripravi kadrovska komisija, ki jo sestavljajo predstavniki občinskih odborov in konferenc sindikatov, kjer teh ni, pa predstavniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata. Predlog mora upoštevati sestavo sindikalnega članstva v občini.
Kadrovska komisija pošlje predlog v razpravo osnovnim organizacijam sindikata ter zbere od njih spreminjevalne in dopolnilne predloge najpozneje do 15. 4. 1974.
Delegacijo občinske organizacije sindikata v občinskem svetu zveze sindikatov izvolijo občinski odbori ali občinske sindikalne konference, ki so ustanovljene v okviru posameznega sindikata. Kjer ni občinskih odborov ali občinskih sindikalnih konferenc, izvolijo delegacijo izvršni odbori osnovnih organizacij istega sindikata v občini. Na občnem zboru občinske organizacije zveze sindikatov naj bi bil sprejet sklep o razglasitvi izvolitve teh delegacij.
\ 4.
Vsaka občinska organizacija sindikata delegira v nadzorni odbor občinske organizacije zveze sindikatov enako število delegatov.
Postopek za izvolitev naj bi bil smiselno enak, kot za izvolitev delegacij v občinski svet zveze sindikatov.
Kadrovska komisija iz tč. 3 tega sklepa pripravi v sodelovanju z drugimi občinskimi vodstvi družbenopolitičnih organizacij tudi druge kadrovske predloge za bodoči občinski svet zveze sindikatov (predsednik, podpredsednik, imenovani sekretar itd.).
Ta sklep velja takoj.
OBČINA DOMŽALE
po Biroju 71 Domžale, podjetju za projektiranje in urbanizem, urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, stanovanjsko gospodarstvo, inženiring, Ljubljana 110 a Domžale,
razpisuje
Po lfi. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/67) in 11. člena Zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66, 20/71)
javni natečaj
za oddajo stavbnega zemljišča na področju stanovanjskih sosesk v občini Domžale za stanovanjsko gradnjo:
1. VIR — POD SONČNICO — 1 parcelo za gradnjo individualne visokopritlične hiše, parcela št. 1127/1, v izmeri 695 m-. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 51.930,55 din.
2. MS — 5 MENGEŠ — 1 parcelo za gradnjo polovice dvojčka, parcela št. 312/1, v izmeri 438 m-. Izklicna cena za komunalno ureditev zemljišča znaša 75.100,00 din.
3. MS — 5 MENGEŠ — 1 parcelo za gradnjo individualne visokopritlične hiše, parcela št. 321/1, v izmeri 406 m-. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 75.100,00 din.
4. MS — 5 MENGEŠ — 1 parcelo za gradnjo objekta za servisno dejavnost in stanovanjske hiše, parcela št. 310/2, v izmeri 1617 m2. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 150.200,00 din.
5. RADOMLJE OB KAMNIŠKI BISTRICI — 1 parcelo za gradnjo individualne atrijske hiše, parcela št. 297/3, v izmeri 723 m2. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša 63,700,00 din.
6. RADOMLJE OB KAMNIŠKI BISTRICI — 1 parcelo z dograjeno kletno ploščo za gradnjo atrijske hiše, parcela št. 297/5, v izmeri 550 m-. Izklicna cena za kletno ploščo in komunalno ureditev znaša 133.700,00 din.
7. TRZIN — 25 parcel za gradnjo vrstnih montažnih hiš tipa V-202 Marles. parcele št. 1646/9—1646/14, 1646/16—1646/24 in 1646/52— 1646 61. Površine parcel so od 145 m- do 299 m2. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 76.500,00 din.
8. TRZIN — 45 parcel za gradnjo vrstnih montažnih hiš tipa V-201 Marles, parcele št. 1646/2—1646/8, 1646/31—1646/50, 1646/78— 1646/87 in 1646/89—1646/96. Površine parcel so od 150 m-—330 m2. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 76.500,00 din.
9. TRZIN — 7 parcel za gradnjo individualnih montažnih hiš tipa S-406 Marles, parcele št. 1631/2—1631/4 in 1631/7—1631/10. Površine parcel so od 476 m2 do 633 m2. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 124.600,00 din.
10. TRZIN — 31 parcel za gradnjo individualnih montažnih hiš tipa S-413 Marles, parcele št. 1631/42, 1631/45—1631'53, 1631/68 in 1631/71—1631/90. Površine parcel so od 429 m-' do 610 m2. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 124.600,00 din.
11. TRZIN — 20 parcel za gradnjo individualnih montažnih hiš tipa S-411 Marles, parcele št. 1631/41, 1631/30—1631/38, 1631/56—1631/64 in 1631/67. Površine parcel so od 429 m2 do 536 m2. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 124.600,00 din.
12. TRZIN — 8 parcel za gradnjo individualnih montažnih hiš tipa S-400 Marles, parcele št. 1631/11—1631/18. Površine parcel so od P98m2 do 844 m2. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 124.600,00 din.
13. TRZIN — 3 parcele za gradnjo individualnih montažni!) hiš tipa S-410 Marles, parcele št. 1631/19—1631/21. Površine parcel so od 579 m-' do 687 m-. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 124.600,00 din.
14. TRZIN — 7 parcel za gradnjo visokopritličnih vrstno-atrijskih hiš na parcelah, označenih s serijskimi številkami: 40, 41, 42, 46, 47, 86 in 57. Površine parcel so od 419 m2 do 594 m2. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 124.600,00 din.
15. TRZIN — 4 parcele za gradnjo individualnih visokopritličnih hiš na parcelah, označenih s serijskimi številkami: 74, 81, 83, 92. Površine parcel so od 354 m-' do 426 m2. Izklicna cena za komunalno ureditev znaša po enoti 124.600,00 din.
16. MENGEŠ — parcele št.: 130, 131, 133, 134, 135 in 136, v skupni površini 4451 m2 za gradnjo stanovanjsko-poslovnega bloka s 119
stanovanji in okoli 1200 m2 poslovnih prostorov. Gradnja elementov bloka L2, L:i in L4 je možna takoj. Element Li bo možno graditi po 1. 10. 1975. Element Lr, bo oddan investitorju s posebno pogodbo o oddaji zemljišča in komunalni ureditvi. Izklicna cena znaša 20 % od obračunske vrednosti objekta, v kateri se upošteva vrednost gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del.
Z gradnjo je treba začeti v septembru 1974.
17. Vsa zemljišča od zaporedne številke 1. do vključno 16. so družbena lastnina.
18. Zemljišča oddajamo komunalno urejena. Komunalna ureditev zajema:
— pod zap. št. 1: pripravo, vodovod, asfaltno cesto in elektriko;
— pod zap. št. 2, 3 in 4: pripravo, vodovod, asfaltno cesto, kanalizacijo in elektriko;
— pod zap. št. 5 in 6: pripravo, vodovod, asfaltno cesto in elektriko;
— pod zap. št. 7 do vključno 15: pripravo, vodovod, elektriko, asfaltne ceste, kanalizacijo, javno razsvetljavo in primarno telefonsko omrežje;
— pod zap. št. 16: pripravo, vodovod, elektriko, cesto v asfaltni izvedbi, kanalizacijo, javno razsvetljavo in telefon.
Zunanjo ureditev objekta je dolžan opraviti investitor na svoje stroške.
19. Odškodnina za zemljišča znaša 30,00 din za 1 m2 in jo je treba plačati v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o oddaji zemljišč. Najboljši ponudnik bo pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja dolžan plačati pri SOb Domžale še davek na prekvalifikacijo zemljišč.
20. Stroške za pripravo in opremo je treba plačati v naslednjih rokih:
— pod zap. št. 1 do vključno 6 takoj ob podpisu pogodbe o oddaji zemljišča;
— pod zap. št. 7 do vključno 15 pa v dveh obrokih: 70 % ob podpisu pogodbe o oddaji zemljišča, računajoč od ponudbene cene, ostalih 30 % pa do 1. marca 1975;
— pod zap. št. 16: 70% ob podpisu pogodbe o oddaji zemljišča, računajoč od ponudbene cene, ostalo pa ob dograditvi objekta, računajoč od končne cene obračunske vrednosti objekta, in sicer od gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del.
21. Podatki o objektu pod zap. št. 16 so razvidni iz natečajne dokumentacije.
22. Natečaja se lahko udeležijo vse pravne in fizične osebe.
23. Na natečaju uspe ugodnejši ponudnik. Ugodnejši ponudnik za zemljišča pod zap. št. 1 do vključno 15 je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno za komunalno ureditev. Prednost za pridobitev zemljišča pod zap. št. 4 ima servisna dejavnost za popravilo gospodinjskih strojev, elektroservisi, RTV servisi, razni instalacijski servisi ter druge brezšumne dejavnosti. Pri oddaji stavbnih zemljišč na zazidalnem področju Trzin, kjer je predvidena montažna gradnja, imajo prednost pravne osebe, ki odkupije najmanj 20 zaporednih parcel.
Ugodnejši ponudnik pod zap. št. 16 je tisti, ki ponudi:
a) nižjo prodajno ceno stanovanj in lokalov ob upoštevanju ponujene tehnologije, obdelave in opremljenosti stanovanj in poslovnih prostorov;
b) krajši rok za dokončanje gradnje;
c) višjo ponudbeno ceno za komunalno ureditev.
24. Pismene ponudbe je treba poslati na Biro 71 Domžale v zapečateni ovojnici z oznako »JAVNI NATEČAJ«.
Ponudnik mora hkrati s ponudbo vplačati na račun št. 50120-601-30351, Biro 71 Domžale, za eno parcelo v višini 5.000,00 din, pod zap. št. 16 — blok Mengeš pa 50.000,00 din. K ponudbi je treba priložiti potrdilo o plačani varščini. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne, uspelemu ponudniku pa se vračuna v izklicno ceno.
Posamezni ponudnik sme za vplačano varščino 5.000,00 din kandidirati le na petih parcelah.
Natečaj je odprt do oddaje vseh parcel, posebna komisija pa bo ponudbe odpirala vsakih 15 dni.
O seji komisije bodo vsi ponudniki pravočasno obveščeni.
Vse informacije so na razpolago pri Biroju 71 Domžale, Ljubljanska 110 a.
Natečajna dokumentacija je sestavni del javnega natečaja.
BIRO 71 DOMŽALE
Razmišljanja ob fluorografiranju
Prišli so skoraj vsi ljudje, ki so bili poklicani; tako je slikanje pljuč podobno mobilizaciji.
Od mest do zadnjih vasi so ljudje radi prišli na flourografiranje. Morda so imeli celo občutek, da se jih je končno kdo spomnil. Vem, da bi bili prišli tudi, če ne bi bila zagrožena denarna kazen. Tukaj so imeli občutek, da jim država nekaj daje, velika lojalnost, to ni tako, kot pri davkih.
V vseh krajih, naj je bila to Moravska dolina, Črni graben ali Domžale in Mengeš je bila ista udeležba, približno šestindevetdeset odstotkov.
Zanimivo je bilo gledati ljudi in deželo, in to zlasti v Moravski do-
lini. Kmetje, delavci, »zrihtani« učitelji in učiteljice, kakšen uslužbenec, na koncu še duhovnik.
Koliko turizma bi lahko bilo v tej dolini. Tako je vse lepo in pristno, toda denarja ni, za turizem bi bil potreben kapital, ki ga ni in tako bo podeželje še naprej ostalo v svoji večni negibnosti. Majhne vasice, kmečka arhitektura, cerkvice na hribčkih, potoki s še povsem čisto vodo, vse je še lepše kot na avstrijskem (našem) Koroškem, in kakšen turizem je tam, v moravski dolini pa razen nekaj znanih gostiln ni ničesar. Prometa ni skoraj nič, le rumenozeleni avtobus se vsak dan nekajkrat vzpenja proti Moravčam in Zagorju.
Koliko moje občine sem odkril! Prekrasen pogled na zelene travnike s kozolci in kužnimi znamenji in v ozadju Kamniške Alpe z Vrhpolja, se ne da pozabiti. Gradič v Zagori-ci je gotovo vreden obnove. Čeprav podeželje domžalske občine ni propadajoče, vendar rabi nekaj svežega, nekaj, kar bi ljudi obdržalo doma.
Na slikanje niso mogli priti vsi, četudi bi to želeli. »Oče ne morejo priti.«
»Mati so nepokretni,« to sem slišal več kot stokrat.
»2ena je noseča,« sramežljivo pove mož opravičilo za svoje ženo.
Le zakaj se tega tako sramujejo povedati?
In kaj se bo zgodilo s tistimi 4 procenti, ki so neopravičeno izostali. Verjetno jih bo kaznoval sodnik za prekrške. Toda veliko kazni bo šlo napisanih v prazno, saj so bili odsotni najbrž le tisti, ki so nekje v tujini, ali pa negibno leže, pa jih ni nihče prišel opravičiti. Ne morem si predstavljati, da nekdo iz protesta ali malomarnosti ne bi šel na fluorografiranje.
Naslednje slikanje bo spet čez štiri leta. Takrat ne bom več jaz pomagal, spremenilo pa se ne bo veliko.
Drago Flis
Iz zapisnika petdesete seje občinske skupščine Domžale
Na svoji 50. in obenem zadnji seji, ki je bila, 26. 3. 1974, je občinska skupščina med drugim sprejela naslednje sklepe:
— pregled sklepov 49. seje in poročilo o izvrševanju sklepov se vzame na znanje, prav tako tudi naknadno pojasnilo v zvezi z urejanjem cestne in druge prometne signalizacije v občini, kakor tudi dodatno poročilo v zvezi s postopkom za ureditev odvajanja vode iz glinokopov opekarne v Radomljah in z območja Kolovca; ter sklenila, da se tudi na križišču v Homcu postavijo potrebni znaki in z njimi označi prehod za pešce oziroma šolske otroke;
— resolucija o družbeno-eko-nomskem razvoju občine v letu 1974 se soglasno sprejme in
— tudi proračun oziroma odlok o proračunu občine za leto 1974 obenem s predlogi in sklepi sveta za finance.
Iz proračuna izhaja, da se med drugim za financiranje izgradnje šolske mreže v tem letu zagotovi 305 milijonov SD, 210 milijonov SD naj bi zagotovil TIS, 70 milijonov SD kulturna skupnost in temeljna telesno kulturna skupnost. Pri gospodarskih investicijah gre za tri glavne postavke, in sicer za modernizacijo cest, gradnjo kolektor j a in gradnjo mostu preko Kamniške Bistrice pod Šumberkom. Za vsako od njih je namenjeno 100 milijonov SD, kar seveda ne bo zadoščalo za rešitev navedenih problemov. V zvezi s tem je bil zato pri obravnavi gradnje mostu preko Kamniške Bistrice pod šumberkom sprejet sklep
— da se gradnja mostu odda najboljšemu ponudniku, to je gradbenemu podjetju Slovenija ceste, ki je dal za 21 milijonov SD nižjo ponudbo in nudi mimo tega boljše pogoje glede kreditiranja. Podjetje bo namreč za plačilo polovico stroškov počakalo do konca marca prihodnjega leta, polovica pa bo že v letošnjem letu zagotovljena z navedenimi proračunskimi sredstvi in krediti.
Nadaljnja pomembnejša postavka v proračunu so sredstva za vzdrževanje cest, in to za kategorizirane ceste. Sredstva za ta namen so se povečala za 62%; za kmetijsko pospeševalno službo je namenjeno 147 milijonov SD ali za 28% več kot v lanskem letu.
Skupščina je sprejela še druge sklepe sveta za finance:
— da se namreč sproži postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma s TOZD za dodatno financiranje TIS, Kulturne skupnosti in Temeljne skupnosti otroškega varstva ter krajevnih skupnosti in sicer naj bi za dodatni program dobila Temeljna izobraževalna skupnost 250 milijonov, Temeljna skupnost otroškega varstva 175 milijonov SD in krajevne skupnosti 250 milijonov SD;
— da se republiškemu sekretariatu za finance predlaga, da
se obveznosti sprejete na podlagi samoupravnih dogovorov šteje za pogodbene obveznosti, ki jih je mogoče kriti v breme tekočih poslovnih stroškov;
— da se vsi proračunski izdatki, razen fiksnih obveznosti, omejijo za 5 %;
— da se odobri gradnja montažne zgradbe za potrebe upravnih organov občinske skupščine, za kar se iz proračuna zagotovi 66 milijonov SD, 44 milijonov SD iz skladov in razlika pokrije s krediti;
— da bi bodoči zbor delegacij KS pri občinski skupščini sprejel dogovor o delitvi sredstev na posamezne krajevne skupnosti z
čiščeno besedilo odloka o davkih občanov;
— poročilo o delu davčne uprave se vzame na znanje in potrdi;
— pravtako informacija o regionalni urbanski geodetski dokumentaciji, ki jo je podal predstojnik občinske geodetske uprave, ki je tudi avtor že drugega dela publikacije »Domžale v prostoru in času«; za opravljeno edinstveno delo izreka skupščina avtorju in njegovim sodelavcem svoje priznanje;
— da se sprejme odlok o spremembi zazidalnega nacrta Trzin—Mlake, in sicer v zvezi z gostoto zazidave in spremembo
Pri osnovni šoli Dob so se začela zemeljska dela, kjer bodo zgrajeni novi šolski prostori in telovadnica. Otroci veselih obrazov gledajo
začetek del
upoštevanjem ustavnih določil in določil statuta občine.
Pri nadaljnjih točkah dnevnega reda so bili sprejeti še naslednji sklepi:
— iz rezervnega sklada občine se Antonu Žnidarju, kmetu iz Mengša, izplača 5.000.— din za delno odpravo škode, ki mu jo je v mesecu februarju letos povzročil požar, ki je uničil gospodarsko poslopje s svinjaki in večjimi količinami krme;
— sprejme se odlok o ukinitvi sklada za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, ker po sklepu skupščine vodi posle na področju pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč BIRO—71 v smislu politike, ki jo določa občinska skupščina neposredno in preko svetov, soodločajo pri tem pa tudi krajevne skupnosti;
— sprejme se odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, ki je predvsem posledica zakonskih sprememb, ki jih je treba upoštevati v občinskem predpisu;
— da se z ozirom na več zaporednih sprememb omenjenega odloka pripravi in objavi pre-
načina gradnje (namesto klasične bo montažna gradnja) in
— sprememba zazidalnega načrta Domžale—Center. Sprememba se nanaša na spremembo poteka trase Ulice Antona Skoka, ki naj poteka po sedanji trasi in ne po trasi, ki jo predvideva sedanji zazidalni načrt, ker bo tako mogoče pristopiti k takojšnjemu asfaltiranju ceste;
— da se sprejme odlok o spremembi urbanističnega načrta Domžale—Mengeš, s katerim se poveča industrijska cona za podjetje TOSAMA ter spremeni cona S—2 v S—1 zazidalnega območja Mengeš—Zavrti, kar je potrebno zaradi enotnega obravnavanja zazidalnega področja glede komunalnega opremljanja.
Z nadaljnjo spremembo urbanističnega načrta Domžale—Mengeš pa se v južnem predelu Radomelj sprosti že delno pozidane površine za gradnjo stanovanjskih in kmetijskih objektov;
— da se v prihodnje kmetijska zemljiška skupnost za vsalco spreminjanje namembnosti kmetijskih površin da svoje soglasje in naj se zato že sedaj skupaj s krajevnimi skupnostmi vključi
in sodeluje pri načrtovanju in izdelavi urbanističnega programa in načrta občine Domžale;
— sprejme se odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, po katerem je treba plačati prispevek za kmetijski objekt, če se spremeni namembnost objekta v nekmetijske namene;
— naročiti je treba izdelavo geološke karte, karte o kategorizaciji zemljišč in karte o nagibu terena, ki so nujno potrebne za urbanistično načrtovanje kot za načrtovanje in delo na kmetijskem področju. Sredstva za izdelavo navedenih kart naj zagotovi sklad za pospeševanje kmetijstva, ki naj poskuša s prodajo kart še drugim interesentom pokriti vsaj del stroškov.
Nadalje je skupščina sklenila:
— da sprejme odlok o spremembi odloka o določitvi volilnih enot in števila delgatskih mest po dejavnostih za zbor združenega dela občinske skupščine. Predvsem gre za nekatere spremembe pri uvrščanju TOZD in naknadno vključitev nekaterih delovnih skupnosti v področne skupine za že opravljene volitve v občinsko skupščino Domžale;
— da da soglasje k povišanju cene mleka v nadrobni prodaji, za kar so Ljubljanske mlekarne že dobile pristanek zavoda za cene in je bila torej občinska skupščina postavljena pred dejstvo, in bi drugačna njena odločitev verjetno imela za posledico motnje v preskrbi z mlekom.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja je skupščina soglasno sklenila:
— da se dosedanjim sodnikom porotnikom občinskega sodišča Domžale podaljša mandat do izvolitve novih, za katere sta evidentiranje in volilni postopek v teku.
Na pismeni predlog odbornika Staneta Habeta je skupščina sklenila:
— da se pravica uporabe za Kulturni dom v Domžalah od Partizana Slovenije prenese na Zavod za glasbeno izobraževanje Domžale, ki omenjeni objekt že doslej vzdržuje in ima v načrtu nadaljnja ureditvena dela.
Glede zahteve odbornika Rudolfa Osolina za naknadno plačilo računov iz leta 1962 za vzdrževanje cest na območju KS Krtina so odborniki sklenili:
— da se zahtevek odstopi občinskemu skladu za ceste.
Nadalje je skupščina predsedniku republike poslala protestno resolucijo v zvezi s situacijo, ki je nastala po noti italijanske vlade, in ob zaključku seje enoglasno pozdravila predlog za podelitev najvišjega občinskega priznanja »Red za zasluge« predsedniku občinske skupščine Albinu Klemencu za njegovo aktivno in uspešno delo v občinski skupščini v pretekli petletni mandatni dobi.
M. P.
Delo davčne uprave v letu 1973
Pred nami je poročilo o delu davčne uprave za leto 1973, ki se navezuje na poročilo o delu v letu 1972, ko se je začelo z intenzivno sanacijo davčne uprave. Rezultati, ki so prikazani v poročilu in ki se kažejo posebno na področju izterjave davkov ter povečanja davčnih osnov in aktivnosti inšpekcije kažejo, da so vlaganja v boljšo kadrovsko strukturo rodila pozitivne rezultate, kar je ugotovil že svet za finance na svoji seji. V sedanjem sistemu financiranja, ko je ožji proračun občine odvisen v celoti od dobrega dela davčne uprave, bomo morali še naprej skrbeti za rast kvalitete dela v davčni upravi in zajeziti odhajanje delavcev iz službe, kar je danes prepogost pojav, ki močno škoduje delu. Ob tem bomo še nadalje rabili močno podporo skupščine in drugih političnih faktorjev, ker le na ta način bo možno izvrševati dane naloge.
I. Odmera davkov v letu 1973
Odmera davka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
Ta referat je v letu 1973 opravil odmero 782 obrtnikom (odmera se vedno vrši za eno leto nazaj). Rezultati te odmere pa so naslednji:
ODMERNA OSNOVA
Iz osebnih dohodkov izplačanih v letu 1973 je bila obračunana akontacija za dodatni davek (stabilizacijski davek) za 2.509 občanov v skupnem znesku din 727.472.
Odmera republiškega davka od tovornih cestnih motornih vozil in priklopnih vozil ter kombi vozil:
(republika je ta davek v celoti odstopila občini)
1972 — 160 zav., 209.219 din — 100 %
1973 — 144 zav., 466.450 din — 271 %.
Za ta davek je bilo potrebno v letu 1973 izdati 144 odločb.
Odmera davkov od kmetijstva:
V letu 1973 je bil davek od kmetijstva odmerjen 2811 zavezancem (skupaj s prispevkom za zdravstveno varstvo kmetov) v višini 353 milijonov starih dinarjev.
Odmera davka na dohodke od stavb:
Obdavčenih je bilo 1225 zavezancev v višini 22,5 milijona starih din.
Odmera davka na posest gozdov:
407 zavezancem je bilo odmerjenega 20 milijonov starih dinarjev davka na posest gozdov.
ODMERJENI DAVKI
Leto
po napovedi     jpo odmer.     brez promet, skupaj s
zavezanca v %   organu v
davka    prom. dav.v %
1972 1971 1970
31.717,016 22.490.616 15.075.085
210 149 100
38.158,316 29.061.230 20.733.911
184 140 100
15.302.804 11.397.917
18.053.981 197 14.085.342 154 9.165.454 100
Primerjava za tri leta nazaj nam pokaže, da so se davki iz leta v leto povečevali. Uslužbenci tega referata pa so povečali napovedani davek za leto 1971 za 29 %, za leto 1972 pa za 20 %. Ravno tako pa se je povečeval celotni dohodek vseh obrtnikov v občini in je leta 1971 znašal 10 milijard 366 milijonov starih din v letu 1972 pa 13 milijard starih din.
Zanimiv je tudi pregled za štiri leta nazaj o številu obrtnikov in indeksu porasta davkov.
Odmera davka na promet nepremičnin:
S 583 odločbami o odmeri davka na promet nepremičnin je bilo odmerjenih 161 milijonov starih din davka.
Prikazali smo koliko davkov je bilo odmerjenih v letu 1973. Glavni problem davčne uprave Domžale pa je bil vsa leta nazaj izterjava davkov. S tem, da smo kadrovsko sanirali davčno upravo, povečali število referentov na odmeri in izterjavi, so se že po-
Leto
1969 1970 1971 1972
Število Število obrtnikov knjigašev
Davek
Indeks
776 777 808 782
281 292 499 527
6.332.858 9.165.454 14.084.923 18.053.981
100 144 222 285
Iz zgoraj navedenih tabel je razvidno, da se je davek iz obrtne dejavnosti vsako leto močno povečeval, kljub temu, da se število obrtnikov ni bistveno spreminjalo.
Odmera davka od skupnega dohodka občanov:
kazali vidni rezultati pri napovedih, odmeri in plačevanju davkov.
Ce pogledamo za pet let nazaj je stanje obremenitve (predpisanih davkov) in izterjanih davkov naslednje:
Leto
1971 1971
število
690 — delavci 100 — obrtniki
1243 — delavci 122 — obrtniki
Odmerjeni davek
239.875.— 973.983.—
Skupaj:
Skupaj:
1.213.858.—
473.259 — 990.505 —
1.463.764.—
Leto
Obremenitev
Vplačilo
Saldo
%
1969 1970 1971 1972 1973
7.361.663,17 10.388.242,— 14.288.900 — 28.507.400.— 36.381.000.—
5.786.485,30 5.411.569.— 9.351.600.— 18.619.600.— 29.394.200.—
1.575.177,87 4.976.673.— 4.937.300.— 9.887.500.— 6.986.800.—
78,60 52,10 65,44 65,30 80,80
Zelo velik napredek je prav v letu 1973, saj se je % izterjave dvignil čez 80 % in je bilo v letu 1973 pobranega 1 milijardo 100 milijonov starih din več davka, kot v letu 1972.
Povečana kadrovska zasedba se kaže tudi na drugih področjih: okrepljena davčna inšpekcija je poleg odmere opravila okrog 1000 pregledov na terenu. Tudi kaznovanje kršiteljev davčnih predpisov se je povečalo.
V letu 1972 je bilo 44 kršiteljev kaznovanih s kaznimi v skupnem znesku 64.500 din, v letu 1973 pa 59 kršiteljev kaznovanih s kaznijo v skupnem znesku 41.500 din.
V letu 1973 je bilo izdanih 8.385 opominov in izvedenih 312 rubežev, prodaja pa je bila izvršena v 43 primerih.
V letu 1972 pa je bilo izdanih 2.083 opominov, izvedenih rubežev 22, izvedena pa je bila le ena prodaja,
Prav s tako povečano aktivnostjo davčne izterjave smo dosegli dober procent izterjave.
V letu 1973 smo začeli uvajati avtomatsko obdelavo podatkov v davčno upravo, tako prenašamo celotno odmero od kmetijstva in stavb na računalnik, ravno tako pa vodenje davčnega knjigovodstva za te odmere, kar terja dodatne napore. Š. L.
OGLAS
Krajevna skupnost Jarše odda v najem prostore za servis gospodinjskih aparatov.
Vse informacije lahko dobite pri predsedniku KS tovarišu Jožetu Knepu.
OBVESTILO
Občinska knjižnica obvešča vse bralce, da že redno posluje po ustaljenem urniku. Vse bralce prosimo, da vrnejo izposojene knjige, da bo knjižnica lahko nemoteno poslovala.
OGLAS
»Biotehnična fakulteta, Raziskovalna postaja Rodica, 61230 Domžale, išče dvosobno najemno stanovanje v Domžalah ali okolici. Ponudbe sprejema Raziskovalna postaja Rodica pismeno, osebno ali na telefon 72-703 ali 72-710.
RAZPIS
Občinski odbor Zveze prijateljev mladine Domžale razpisuje natečaj za sprejem vzgojiteljev za letovanje otrok v počitniški koloniji v Izoli v času šolskih počitnic v letu 1974:
Pogoji
— srednja ali teljska šola;
višja vzgoji-
- pedagoška šola ali absolvent te šole;
— vzgojitelji, ki so že sodelovali, vendar so izpolnili najmanj 19 let.
Prijave sprejema ZPM Domžale, v pisarni (na dvorišču Skupšči-občine Domžale), do 15. maja 1974,
Občinski odbor ZPM Komisija za letovanje
Zadnja registracija traktorjev je pokazala, da imamo na območju občine veliko kmetijske mehanizacije, ki razbremenjuje kmečke proizvajalce težkih del in jim omogočila boljše gospodarjenje na svojih
kmetijah
ZRVS in mladina
Dobenske iveri
V torek, 19. marca je krajevna organizacija Združenja rezervnih starešin Radomlje ob sodelovanju vodstva osnovne šole Radomlje organizirala prikaz kompletne sodobne oborožitve pehotnih in partizanskih enot ter sredstev za zveze. Ta prikaz je bil namenjen učencem obeh razredov, ki letos končujeta s poukom. S tem je bila zaključena akcija iz lanskega leta, ko smo z istimi učenci izvedli pohod s pomočjo orientacijskih metod in točk v naravi ter karte in kompasa. Poleg vojaškega, ima namreč taka vaja povsem praktičen in poučen značaj, saj pride človeku prav pri planinstvu, lovu, nabiranju gob ali drugih gozdnih sadežev, jadranju na morju in drugod.
Prikaz pehotnega orožja je učencem vtisnil spoznanje, da sta naša
vojska in partizanski odredi dobro opremljeni. Predvsem so se seveda zanimali za delovanje pištole, avtomatske puške in strojnice. Kar hitro bi jih znali uporabljati, če bi bilo potrebno.
Veliko zanimanje so vsi pokazali tudi za sredstva zvez, katerih del so si tudi ogledali in preizkusili v modrem folksvagnu postaje milice Domžale, ki je bil opremljen še z radarjem ter kriminalistično opremo in priborom.
Lahko trdim, da je prikaz zelo uspel. Z besedo in sredstvi, ki se jih je dalo prijeti in preizkusiti je bil storjen tudi korak k povečanemu zanimanju med fanti za nadaljevanje študija na vojaški gimnaziji ali kadetski šoli.
J. U.
Naše teritorialne edinice so opremljene s sodobnim orožjem. Tudi mladina se mora spoznavati z njimi, saj je od nje v veliki meri odvisno, kako bo aktivno vključena v splošni ljudski odbor
Simpozij o jamskem katastru Jugoslavije
Na prošnjo Speleološke zveze Jugoslavije je Društvo za raziskovanje jam Domžale, prevzelo organizacijo simpozija o jamskem katastru Jugoslavije. Simpozij bo, 25. in 26. 5. 1974 v Jamarskem domu na Gorjuši. Sodelovali bodo delegati strokovnjaki in drugi iz vse Jugoslavije.
Domžalski jamarji so bili tudi v lanskem letu gostitelji podob-
nega srečanja — to je bil simpozij o turističnih jamah v Jugoslaviji in njihovi zaščiti. Ker so se domžalski jamarji izkazali kot dobri organizatorji in gostitelji, postaja Jamarski dom na Gorjuši vse pomembnejše ste-čišče jamarjev in speleologov Slovenije in drugih republik Jugoslavije.
Stražar
»Adam Ravbar« tudi letos
Kulturno-turistična prireditev »Adam Ravbar«, ki je postala že tradicionalna, bo tudi letos na Krumperku. Društvo za raziskovanje jam je že začelo s pripravami. Da bi to, sicer dokaj dobro obiskano prireditev še popestrili, so se dogovorili s filmskim režiserjem Janom Kavčičem, ki je že pripravil scenarij. Posebnost letošnje priredit-
ve bodo svetlobni efekti in bengalični ogenj. Gledalci bodo predstavo lahko gledali s pobočja ob jamarskem domu. Grad Krum-perk bo razsvetljen z raznobarvnimi žarometi. Seveda bo ta prireditev terjala mnogo priprav, dela in stroškov. O podrobnostih bomo še poročali.
Stražar
MAJSKO KRESOVANJE ZA VSE. Dobenčani vabijo vse dolince na veliko kresovanje, ki bo simbol začetka majskih praznikov. Kres bodo začeli pripravljati že zadnjega aprila, ravno tako pa bodo postavili tudi velik mlaj. V ta namen vabijo vse harmonikarje, da se zberejo ob ognju, kjer bo na razpolago tudi »majski pelinkovec«, in morda celo čevapčiči skupaj z dobrim domačim kruhom. Po kresovanju bo skupen odhod na planinsko kočo k stolpu na Rašici. Razgrajači niso vabljeni na praznovanje prvega maja in na samo kresovanje.
CESTA. Krajevna skupnost Mengeš je dostavila toliko gramoza, da bo lahko urejena cesta iz Loke do Gornjega Dobena, seveda z lastnim delom vaščanov tega območja.
SESTANKI. V mesecu marcu je Krajevna skupnost Mengeš sklicala sestanek vaščanov Dobena v Loki. Vendar se je pokazalo, da je to za prebivalce Dobena predaleč in da bi morali biti v prihodnje sestanki na samem Dobenu, da bi kmetovalci ne izgubljali v spomladanskih dneh svojega dragocenega časa.
TURIZEM IN DOBENČANI. Zadnje čase se obisk na samo Dobeno in bližnjo okolico močno povečuje. Turisti so spoznali, da je to primeren kraj za duševni počitek in razvedrilo in tako lahko srečamo na Dobenu pešce, motorizirane stare in mlade turiste. Kljub temu, da smo veseli teh ljudi, pa vendar moramo kritično oceniti njihovo po-
četje v sami naravi in se nikakor ne moremo strinjati s tem, da uničujejo klopce, smerokaze, napise in puščajo vsemogoče stvari v gozdovih in na travnikih. Tudi Trojan-šek Anton nam piše o nekaterih zadevah, ki nikakor niso v ponos tistim, ki prihajajo na Dobeno. V lepih spomladanskih dneh ti »turisti« počenjajo stvari, ki niso dostojne za kulturnega človeka. Ne samo, da uničujejo travo, nabirajo regrat in radič, ampak s svojimi prevoznimi sredstvi odvažajo celo gnoj, ki so ga kmetje pripeljali na svoje njive, da bi z njim pospešili rast svojih pridelkov. Ko se vaščani razburjajo nad tem početjem, pa lahko slišijo tudi takele besede: »Ali si ta gnoj na srcu naredil?« Poleg tega pa skozi vse leto lahko opažamo polomljene veje v sadovnjakih, jeseni odnašajo vse od krompirja do sadja, pozimi pa celo drva, ki so pripravljena ob poteh. Izgovarjajo se, da morajo pač dobiti tisto, kar so pustili v gostilni.
To pa nikakor ni turizem in verjetno vaščani Dobena si ne želijo takih obiskovalcev, ker jim naredijo več škode, kot pa koristi.
Kljub temu, upamo, da bo 1. majsko praznovanje potekalo v veselem razpoloženju in da bodo tudi turisti spoznali, da sami lahko prispevajo k temu, da bo Dobeno v pravem pomenu besede tisti kraj, v katerem se bo delovni človek lahko sprostil in si nabral novih moči za delovni dan.
Ivan Dobovšek
Domžalski jamarji praznujejo 150-letnico rojstva Simona Robiča
11. februarja letos je minilo 150 let, odkar se je v Kranjski Gori rodil eden od pionirjev slovenske speleologije, Simon Ro-bič. Robič je služboval v Dobu in tedaj je kot prvi sistematično raziskoval jame na domžalsko — moravškem področju. Tudi njegov prispevek k razvoju biologije je precejšen. V jamah okrog Domžal je našel posebne slepe hrošče, ki jih v drugih jamah ni. Prav zato so bili ti hrošči poimenovani po njem: Ceuth Monocharis Robiči.
Domžalsko društvo za raziskovanje jam, ki ima tudi ime po Simonu Robiču, se je seveda odločilo, da bo počastilo njegov spomin. V nedeljo, 10. februarja se je ob njegovem grobu na šentjurski gori pri Cerkljah zbralo okrog 100 jamarjev, pevcev in okoliških vaščanov. Na grob je bil položen venec, predsednik društva je v kratkem govoru opisal življenjsko delo tega znanstvenika, moški pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi.
Simon Robič je bil kot znanstvenik bolj poznan v tujini kot doma. Kot zaveden narodnjak je bil velikokrat odrivan, kot tudi mnogi drugi v tistem času. Robič se je mnogo dopisoval s strokovnjaki v inozemstvu, še posebno tesno pa z Rusi. V Le-
ningradu je velika zbirka njegovih kamenin, hroščev in drugega. Njegovo največjo zbirko pa ima ljubljanski prirodoslovni muzej.
Domžalski jamarji so se odločili, da bodo temu zaslužnemu Slovencu postavili doprsni kip. Kip bo delo akademskega kiparja Staneta Kolenca in bo stal pri Jamarskem domu na Gorjuši. Ta kipar je izdelal že več ličnih plastik v okolici, med drugim tudi kip narodnega heroja Rezke Dragarjeve v Osnovni šoli v Dragomlju.
Stražar
OGLAS
Upokojenci bodo imeli v nedeljo, 5. maja ob 15. uri v hali poleg Veleblagovnice svoj letni občni zbor, na katerega vabijo tudi vse tiste upokojence, ki sicer še niso člani društva.
SCENARIJ
SStto™*^?^ISCINAb v okviRu turisticno-fol-
197<L prireditve »KMEČKA OHCET 74« NA DAN 22. maja
OR^?TI|PJ^PRIREDITVE: DOMŽALE, RADOMLJE, MENGEŠ 2AIf DEKLIŠČINE: TURISTIČNO DRUŠTVO DOM-'
stvo mengeš        DRUŠTVO RADOMLJE IN TURISTIČNO dru-
NOSTSA^Ir,POKROVITELJ PRIREDITVE: KULTURNA skupin st»™?ALE' KI JO ZASTOPATA DR. MIRO STIPLOVSEK oi/vJNh, habe.
lih ^f^L-F BODO NASTANJENE V LJUBLJANSKIH HOTE-VOšMta^Pa0, ™RALE V AVLI HOTELA »LEV« V LJUBLJANI, TrmrrcA^- t h DO 10- URE' OD KODER BODO KRENILE Z AV-mivsmeei DOMŽALTVU ZVOCNEGA AVTOMOBILA IN drugi-
10.30 Prihod karavane v Domžale do Stoba pred lipo pri gasilnem domu. Neveste in spremstvo izstopijo, kjer jih sprejme predsednik td DOMŽALE dr. Franc GAŠPERIN in jih preda starešini Cirilu CERARJU s tem, da seznani vse prisotne, da bodo odslej pod skrbstvom starešine. Sprejemu prisostvuje tudi neka.) narodnih noš, harmonikar pa igra poskočne narodne viže. Nato krenejo neveste s spremstvom in gostitelji peš do plohi     »čađi veleblagovnice »NAPREDEK«. •00 Godba na pihala zaigra sprejemno koračnico in igra tako dolgo, dokler starešina ne pripelje neveste na ploščad. Po krajšem nagovoru jih župan občine Domžale seznani s krajevnimi funkcionarji in predstavniki drugih forumov, nakar jih po stari slovanski navadi pogosti s kruhom, soljo in medico. Po tej dobrodošlici jih povabi na ogled veleblagovnice »NAPREdek«, kjer jih pozdravi direktor podjetja in pokramlja z ne-11 do vestami OD nuđenju prigrizka in pijač.
i.40 Neveste in spremstvo zapustijo veleblagovnico in s prevozni-nimi sredstvi odidejo preko Vira v RADOMLJE do ARBORE-TUMA. V primeru deževnega vremena sledi odhod iz VELEBLAGOVNICE šele ob 12. uri, ker bi ogled ARBORETUMA odpadel. V ARBORETUMU se kolona ustavi, nakar sledi peš ogled bližnje okolice, ki traja ca. 20 minut. Za tem se neveste
19 on in spremstvo vrnejo v RADOMLJE do gostilne PRI SPORNU. Prihod na dvorišče gostilne PRI ŠPORNU. Na okrašenem dvorišču jih sprejmejo narodne noše z godcem. Domačin — birt ob vhodu v gostilno ponudi nevestam domače žganje in jim razkaže prostore. Ob ugodnem vremenu bo na dvorišču kratek program folklorne skupine, gasilskega pevskega zbora, moškega ansambla in zbora šolarjev.
i<i.45 Pričetek preizkušnje gospodinjskih spretnosti nevest. Vsaka od njih bo imela nalogo olupiti pet krompirjev. Tista, ki bo svojo nalogo hitreje in lepše opravila, dobi od starešine primerno nagrado. Po vsem tem ceremonialu povabi starešina
1•? nn neveste m spremstvo ob
14 n  na kosil°' Ki f?a pripravi gostiteljica — oštirka.
i4-00 Nadaljuje se kulturni spored, kar spremljajo neveste in spremstvo sede, medtem pa si neveste postrežejo s pripravljeno potico.
14.30 Odhod nevest in spremstva tako, da se neveste peljejo v kočijah po dve skupaj. Razpored naredi protokol KO. Predvideno je 16 nevest, torej 8 kočij. Ostali pa se odpeljejo z vozovi ali drugimi prevoznimi sredstvi. V primerni oddaljenosti od glavne kolone se pelje zvočni avto, ki reproducira poskočne slovenske viže, napovedovalec pa opozarja vaščane na nadaljnji spored prireditve. Ob odhodu iz RADOMELJ otroci pokajo s karbidovkami. Kolona krene preko PRESERIJ in mimo LEKOVE TOVARNE v MENGEŠ.
15.00 Prihod nevest in spremstva v MENGEŠ na Glavni trg, ki se ustavi pred JENČIČEVO hišo. Godba na pihala igra slovenske koračnice. Predsednik krajevne skupnosti in predsednik TURISTIČNEGA DRUŠTVA MENGEŠ pozdravita neveste in jim zaželita dobrodošlico. Po tem se formira sprevod udeležencev in odide preko MENGŠA proti kmetiji PRI ŠTEPELNU (JAM-ŠEK). Sprevod bo sestavljen po naslednjem vrstnem redu:
— konjeniki s slovensko zastavo,
— godba na pihala,
— narodne noše,
— kočije z nevestami,
— drugi udeleženci. Pred vhodom kmetije PRI ŠTEFELNU se sprevod ustavi. Starešina predstavi kmeta JAMSKA in družino. Gospodinja postreže ne-
v? z domačo pijačo in domačim kruhom. • Medtem pokajo možnarji. Starešina predstavi kmetovi družini rln V?um ZDranim posamezne neveste, ki so razporejene v polkrogu, ". nh televizija, kot tudi akreditirani in priložnostni fotografi lahko ri!£ajO" Za tem povabi starešina neveste k mizi, ki je primerno ueKorirana v krajevnem in slovenskem slogu in običaju. Na mizi je ze pripravljena kmečka potica tako, da si jo neveste lahko same režejo, ali pa jim postreže starešina. Poleg potice je na mizi tudi Pijača, ki jo kmet sam pridela.
Na pripravljalnem odru za ples se odvija naslednji program:
— nastop folklorne skupine osnovne šole MENGEŠ s tremi plesi, ~ harmonikarski orkester SVOBODA MENGEŠ zaigra tri vesele
m poskočne skladbe,
— instrumentalni kvintet »PLANŠARJI« zaigra slovensko svadbeno melodijo,
~~ godba na pihala konča program s primerno skladbo.
Sledi krajša sprostitev. Starešina objavi pričetek tekmovanja j cvest v spretnostnem delu pletenja slamnatih kit po starem kra-r7™™ običaju. Kite in instruktorice oskrbi podjetje »SLAMNIK« ** MENGŠA. Tekmovanje v pletenju kit traja 5 minut. To tekmo-
vanje se mora odvijati na takem mestu, ki bo dostopno kameram in ljudstvu, ki spremlja to tekmovanje. Zmagala bo tista nevesta, ki bo v petih minutah spletla najbolj dolgo in lepo kito. Za to prejme od organizatorjev primerno nagrado ene gospodarskih organizacij s tega področja. Predstavnik podjetja SLAMNIK iz MENGŠA pa razdeli vsem nevestam slamnike in slamnate cekarje kot simbol krajevne industrije.
Po krajšem odmoru, da si neveste nekoliko oddahnejo, pripravljajo v kuhinji malico za kosce, ki kosijo travo nedaleč od kmetije, koscev mora biti toliko, kolikor bo nevest. Kosci so oblečeni v hlače, lajbeč z nageljnom in škornje.
Travo kosijo v razmaku dveh metrov drug od drugega.
Neveste nesejo malico v cekarjih, ki jim jih je podarilo podjetje SLAMNIK, pokrito s prtički. V cekarjih bo nosila vsaka:
— dva konca suhih klobas,
— dva kosa kruha,
— hren,
— dva noža in
— dve skodelici čaja.
Neveste bodo koscem postregle z malico na pokošeni travi in v. njimi jedle skupaj. Napovedovalec v zvočnem avtomobilu mora vse te dogodke spremljati in komentirati v šaljivem tonu, a folklorno izvirni obliki razlagati prisotnim, kaj se dogaja. Po končani malici povabijo kosci neveste na ples in jim pripnejo nageljne. Po plesu lahko izročijo predstavniki raznih delovnih organizacij nevestam darila.
Kosci mo^o^^^rT.SSS neP^r * rajanj6m-za mizo, seveda po uvidevnosti če wwia 2!t°stan5JO na kloPeh
zabavo in dod^M^^^^^V^^-^1"^ za dodatno
se odvijal pod gospodarskim
3 in dodatnim programom, ki bi poslopjem
pa se zabava odvija naprej!      aogodlvšcme. Na kraju samem
Organizatorji
Kam s starimi kozarci?
Redko  katero  sodobno gospodinjstvo dandanes vlaga povrtnino ali kompote za ozimnico. Ugotovili smo, da se nam to skoraj ne izplača več, ker se mnogo doma vloženih kozarcev povrtnine pokvari. In še nekaj velja omeniti. V Mengšu, kjer so nekoč delali kvas, je ETA preuredila obrat za proizvodnjo vložene rdeče pese, feferonov, korenč-nic in druge zelenjave. Posebno rdeča pesa je cenjen proizvod in še domač je povrhu. Gospodinjstva, ki redno kupujejo vloženo povrtnino,   kompote   in marmelado večkrat ne vedo, kam bi s praznimi kozarci. Kar škoda jih je zavreči, toda do sedaj ni bilo nikogar, ki bi stare kozarce odkupoval. Enako je s steklenicami, ki imajo navoje ob vrhu grla.
V tovarni ETA v Mengšu večkrat primanjkuje steklene embalaže, zato so se odločili, da bodo odkupovali vse vrste starih kozarcev, ki jih uporabljajo v proizvodnji. Torej tudi kozarce za vlaganje tistih tovarn, ki uporabljajo enako stekleno embalažo. Seveda morajo bitf kozarci čisti in nepoškodovani. Enako je s steklenicami z navojem (le 1 liter), ki jih nihče ne odkupuje. ETA poziva vse, posebno še otroke, da vsak prvi ali tretji ponedeljek v mesecu odkupujejo kozarce in steklenice v Mengšu. Da pa se kozarci ne bi razbili, jih je najbolje vložiti v kartonsko škatlo, ki jih zastonj dobite v trgovinah. Kaj bi metali proč, če lahko zaslužimo denar!
rS„mli?H%S'1 ?°mŽ?'"h ?<«™*nl , sodobnimi »nični.
Občinsko prometno kolesarsko tekmovanje pod naslovom »Kaj veš o prometu v letu 1974«
V soboto, 6. aprila je bilo na osnovni šoli »Josip Broz Tito« občinsko kolesarsko tekmovanje.
Pokrovitelj tekmovanja je bilo Avto moto društvo Domžale. Pozdravni govor je imel Slavko Petek, ki nam je pojasnil, kakšen praktičen pomen imajo kolesarska tekmovanja in prometna vzgoja v osnovni šoli.
Na tekmovanju so sodelovale vse osemletke naše občine. Vsaka tekmovalna ekipa je štela štiri tekmovalce. Tekmovanje je obsegalo testiranje, ocenjevalno vožnjo po mestnih ulicah Domžal in vožnjo na poligonu za spretnostno vožnjo.
Po razdelitvi startnih številk ob 8. uri zjutraj, je sledilo tekmovanje.
Organizator tekmovanja je bil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Domžale.
Za vse udeležence tekmovanja
je Osnovna šola Josip Broz Tito pripravila malico.
Sledila je razglasitev rezultatov: Posamezne šole so dosegle naslednja mesta:
Štev. kazen.
Mesto      Šola točk Nižja skupina
1. Vencija Perka Domžale 395
2. Osnovna šola Dob 404
3. Osnovna šola Radomlje 431
4. Šola Šlandrove brigade 480
5. Osnov, šola Mengeš 503
6. Josip Broz Domžale 737
7. Osnovna šola Moravče 746
8. Osnovna šola Brdo 1373 Višja skupina
1. Šola V. Perka Domžale 218
2. Osnovna šola Mengeš 305
3. Osnovna šola Radomlje 365
4. Osnovna šola Brdo 446
5. Os. šola Josip Broz Tito 463
6. Osnovna šola Dob 476
7. Šola Šlandrove brigade 573
8. Osnovna šola Moravče 698
Predsednik Združenja šoferjev in avtomehanikov podružnice Domžale, Slavko Petek izroča mentorju zmagovalnih ekip šole V. Perka tovarišu Antonu Pajerju, diplomi za dosežena I. mesta na občinskem tekmovanju pionirjev-kolesarjev, ki je bilo organizirano pod naslovom »Kaj veš o prometu?«
Med posamezniki pa so se najbolje uvrstili naslednji tekmovalci:
					Kazen.
					točk
	Nižja skupina:				
1.	Peric Srečo	6.	raz.	Osnovna šola Radomlje	60
2.	Zalokar Roman	5.	raz.	Osnovna šola Dob	73
3.	Pavlic Janez	5.	raz.	Osnovna šola Dob	75
4.	Vidali Dušan	6. raz.		Osnovna šola Venclja Perka	80
5.	Jereb Mitja	5.	raz.	Osnovna šola Radomlje	93
6.	Rugelj Jože	6.	raz.	Osnovna šola Venclja Perka	95
7.	Alič Marko	5.	raz.	Osnovna šola Dob	96
8. Mežnar Bojan		6.	raz.	Osnovna šola Mengeš	100
9.	Žankar Drago	6.	raz.	Šola Šlandrove brigade	105
10. Žankar Dragica		6.	raz.	Osnovna šola Venclja Perka	105
	Višja skupina:			Šola Venclja Perka Domžale	
1.	Tavčar Boris	8.	raz.		23
2.	Šlibar Vojko	8.	raz.	Šola Venclja Perka Domžale	25
3.	Žabnikar Primož	8.	raz.	Šola Venclja Perka Domžale	40
4.	Otolani Roman	8.	raz.	Šola Josip Broz Tito	45
5.	Šuštar Franc	7.	raz.	šola Radomlje	45
6.	Topličan Drago	8.	raz.	Šola Mengeš	60
7.	Andrejka Dodi	8.	raz.	Osnovna šola Brdo	75
8.	Karlovšek Igor	8.	raz.	Šola Šlandrove brigade	75
9.	Mlakar Igor	8. raz.		Šola Mengeš	75
10. Vehovec Boris		7.	raz.	Josip Broz Tito Domžale	80
Pionirskega kolesarskega tekmovanja so se udeležile ekipe vseh osnovnih šol na območju občine. Na sliki vidimo del kolesarjev, ki so tekmovali na tem tekmovanju in sicer v cestni in spretnostni vožnji na za to pripravljenem poligonu
Nov podvig smučarjev Ihana
Na zadnjem državnem prvenstvu v smučarskih tekih, ki je bilo, 9. in 10. marca letos v Ložu na Notranjskem, so ihanski smučarji ponovno dsegli velik uspeh. Starejši pionir OREŠEK Branko je postal v teku na 4 km državni prvak. Uspeh omenjenega pionirja je tem večji, ker je v njegovi skupini startalo kar 83 njegovih vrstnikov iz vseh republik. Poleg njega moramo omeniti tudi že znano ime in republiško prvakinjo, starejšo pionirko Zvonko POGAČNIK, ki je zasedla odlično 3. mesto med 27. tekmovalkami.
OREŠEK Branko kakor Pogačni-kova, sta v letošnjem letu nosilca štirih kolajn. Orešek ima 1 zlato in bronasto, Pogačnikova pa ravno tako 1 zlato in eno bronasto. Poleg tega je Orešek imel še v štafeti 3 X 3 km najboljši čas dneva in tako priboril ihanski štafeti med 20. štafetami na državnem prvenstvu 3. mesto. Štafeto so sestavljali: Janko Cevc, Lojzi Lenček in Branko Orešek.
Poleg prve štafete smo osvojili še 9. mesto to je bila II. štafeta: Slovnik, Vlahinja, Slovnik in s tem dosegli najboljši plasma kluba v državi v ekipnem štafetnem teku.
S tem se je ponovil uspeh Jožeta KOVICA, ki je bil v letu 1973 državni prvak s tem, da ga je letos zamenjal OREŠEK. Ihan ima tako sedaj že 7 naslovov po vojni, ki so osvojili republiška in državna prvenstva ter stalne člane republiških in državnih reprezentanc.
Kljub slabim pogojem letošnje sezone, je le uspelo ihanskim smučarjem in njenim neumornim funkcionarjem z načrtnim delom z mladino si zagotoviti ta velik podvig, ki jim ga marsikatero društvo ali klub zavida.
Da je organizacija v tem klubu na višini, je dokaz tudi v tem, da že vrsto let sodelujejo funkcionarji v Planiškem komiteju. Tako je letos bilo poklicanih kar 6 smučarskih delavcev v Planico 1974.
R. F.
Prvi štirje tekmovalci iz vsake skupine bodo tekmovali na medobčinskem tekmovanju, 13. aprila v
Trbovljah. Tekmovalec na 5. mestu pa je rezerva.
Anton Pajer
Državni pionirski prvak Brane Orešek in Zvonka Pogačnik — 3. na državnem prvenstvu. Dva izmed najuspešnejših mladih Ihanskih smučarjev v pretekli sezoni
Kljub težjim pogojem — veliki uspehi radioamaterjev
Domžalski radioamaterji so v februarja pregledali dveletno delo in začrtali naloge za enako obdobje naprej. Dobro obiskane konference se žal niso udeležili —■ razen predstavnika ZRVS in oddelka za narodno obrambo —■ tovariši iz družbenopolitičnih organizacij, ki bi se lahko na ta način najlažje seznanili z njihovimi uspehi in težavami. Obojih — uspehov in težav — je bilo veliko.
Na konferenci so z velikim uspehom ugotovili, da je radiokljub Domžale YUZCAB iz leta 1956 ustanovljenega krožka mladih tehnikov prerastel v enega vodilnih klubov Zveze radioamaterjev Slovenije. Zlasti v zadnjih dveh, treh letih so domžalski radioamaterji dosegli na različnih tekmovanjih na KV in UKV take uspehe, kot malokateri klub v Jugoslaviji. Poglejmo le nekatere podatke za to obdobje.
V tem času so opravili 11120 zvez na kratkem valu z radioamaterji z vseh kontinentov, na UKV področju pa preko 3000 zvez. Udeležili so se večine tekmovanj na KV in UKV ter dosegli med drugim:
— prvo mesto v tekmovanju za pokal Zveze radioamaterjev Slovenije,
— prvo mesto v tekmovanju za pokal Zveze radioamaterjev Jugoslavije,
— prvo mesto v tekmovanju Prenosnih UKV postaj,
— tretje mesto v tekmovanju ob 30-letnici vstaje narodov Jugoslavije,
— diplomo v tekmovanju za »Pokal Jadrana 72« in še vrsto drugih priznanj in diplom.
S stalnega tekmovalnega mesta za UKV področje z vrha Menine Planine, so v zelo težkih pogojih
— pod šotori, izpostavljeni dežju, snegu, viharjem in udarcem strele
— dosegli res izredne uspehe:
— 4. mesto v Evropi,
— 6. mesto za pokal »Tesla me-morial«,
— 2-krat 4. mesto v subrefia-nalnem tekmovanju za to območje Evrope. Uspeli so v zelo hudi konkurenci jugoslovanskih in evropskih radioamaterjev, katerih tehnična opremljenost običajno krepko presega tisto, ki jo imajo domžalski radioamaterji. 2al širša javnost v občini premalo — ali skoraj nič — ne ve o dejavnosti in uspehih radioamaterjev, ki so sad njihovih dolgoletnih prizadevanj, odpovedovanja in trdne volje. Če bi na drugem Področju (športnem ali kulturnem) dosegli takšne uspehe, bi bili nedvomno prejeli drugačno družbeno Priznanje, predvsem pa materialno, Pomoč, kot pa so jo radioamaterji. Zelo pa so ponosni na priznanje 0F. ki so ga dobili od Občinske konference SZDL leta 1972 in bronasto plaketo Nikola Tesla, ki jim jo je podelila ZRJ.
Nadaljevali so z usposabljanjem novih radioamaterjev za delo na radijskih postajah tako, da je sedaj v klubu 33 aktivnih operaterjev, ki delajo na dveh sodobnih klubskih ter treh osebnih postajah. Na tečaju pa bo prav te dni še petnajst mladih pridobilo osnovno znanje za samostojno delo na radijskih postajah.
Tudi na konstruktorskem področju so za lastne potrebe naredili marsikaj, za kar bi morali sicer odšteti precej denarja. Tako so usposobili odpisane merilne aparature !n instrumente, ki jih je bil podaril ljubljanski IMP, agregat moči 3,75 KW, ki so ga odpisali na RTV itd.
Nedvomno ena najpomembnejših in najzahtevnejših, od ustanovitve kluba, pa je bila v preteklih dveh letih gradnja brunarice na vrhu Smrekovca na Menini planini, ki jo skupaj gradita moravski in domžalski RK. Izgradnja tega objekta je bila nujna in bo omogočila normalne pogoje za delo na UKV področju. Postavitev brunarice, ki je sicer skromnih izmer 6 x 5 m, je zahtevala veliko napora od članov kluba, saj je bilo potrebno ročno znositi 25 ton materiala na gradbišče od kamniške ceste na višino 1508 metrov. Pri vseh delih je bilo doslej opravljenih več kot 5000 delovnih ur.
Na konferenci so posebej pohvalili za pomoč občino Mozirje, ki je brezplačno dala zemljišče, občinsko skupščino Domžale in občinski odbor organizacij tehnične kulture ter delovne organizacije in občane, ki so jim prispevali vsaj najnujnejša sredstva, da brunarica že stoji.
Občani so prispevali skupaj 1,000.000 starih dinarjev.
Med nalogami za prihodnje obdobje so poudarili zlasti nadaljnji razvoj radioamaterske dejavnosti izven občinskega središča. Zato so z veseljem sprejeli pobudo iz KS Preserje, da ustanovijo sekcijo v Preserjah. Še več pozornosti kot doslej pa bodo posvetili vzgoji mladih z organizacijo tečajev iz radio-tehnike, telegrafije, lova na lisico (gonometriranje), telekomunalne tehnike itd. V zvezi s tem bodo hitreje razvijali tudi konstruktorsko dejavnost.
Sodelovali bodo še naprej v organizaciji in izvajanju priprav za SLO in civilno zaščito, še posebej pri vzgoji in nadaljnjem usposabljanju vezistov za potrebe partizanskih enot. Za letošnji Dan borca — 4. julij pa bodo slovesno odprli brunarico na Menini planini kot doslej največjo delovno zmago. Pri svojem delu pričakujejo v prihodnje večje razumevanje, tako pri skupščini občine, kakor tudi pri družbenopolitičnih organizacijah.
Franci Gerbec
Turnir v namiznem tenisu
Šolsko športno društvo Matije Blejca-Matevža iz Mengša je organiziralo pregledni turnir za pionirke in pionirje občine Domžale. Tekmovanje je bilo ekipno. Pri pionirjih je nastopilo 10 ekip: Oš Šlandrove brigade, Oš Josipa Broza Tita iz Domžal, OŠ Radomlje, OŠ Brdo, OŠ Dob in OŠ Mengeš. Pri dekletih je nastopilo 5 ekip: OŠ Šlandrove brigade in OŠ Mengeš.
REZULTATI: Pionirji:
1. mesto, OŠ Šlandrove brigade I
2. mesto, Oš Josipa Broza Tita I
3. mesto, Oš Radomlje Pionirke:
1. mesto. OŠ Šlandrove brigade I.
2. mesto, OŠ Mengeš I.
3. mesto, OŠ Šlandrove brigade II.
MLAJ
Skromen »dom« domžalskih radioamaterjev na Smrekovcu na Menini planini, od koder gredo radijski valovi po mnogih deželah
Na Šumberku bo TRIM
Po mengeški stezi bomo tudi v Domžalah zgradili TRIM stezo. 2e dolgo je obstajala zamisel o ureditvi zaščitnega območja Šumberka pri Domžalah. Pobuda o izgradnji motela se ni uresničila, zgrajena je bila le dovozna pot.
Ker je steza v Mengšu zelo dobro obiskana, je Občinski sindikalni svet dal pobudo za izgradnjo take steze tudi v Domžalah. Svet je ustanovil tudi gradbeni odbor, ki ima gradbeno, tehnično in propagandno komisijo, vodi pa ga znani telesnokulturni delavec ing. Miha Kosec.
Gradnja steze bo potekala v treh fazah. V prvi fazi bi zgradili samo TRIM stezo z vsemi orodji in parkiriščem. Druga faza pa naj bi obsegala postavitev klopi za sprehajalce, sanitarije, okrepčevalnico ter manjše igrišče, kjer bodo starši lahko pustili otroke. Tretja faza, ki pa ne sodi več v delokrog odbora, pa predvideva izgradnjo motela na Šumberku.
Gradbeni odbor je sestavljen iz predstavnikov Zveze mladine, Študentskega kluba, SZDL, ZK, Zveze borcev, ZRVS, Krajevne skupnosti, Turističnega društva, Društva upokojencev ter delovnih kolektivov in športnih društev. Odbor predvideva le za 4 stare milijone stroškov, ki jih je že odobril Občinski sindikalni svet, povečanje stroškov med gradnjo pa naj bi pokrila Temeljna telesnokulturna skupnost.
Za izvedbo gradbenih del bo odbor najel posebnega izvajalca. Seveda pa bodo pomemben delež nosili
mladinci iz mladinskih aktivov in študentje, ki bodo z udarniško akcijo prispevali okoli 2000 prostovoljnih ur.
Steza bo v glavnem potekala po obstoječih gozdnih poteh na Šumberku. Nadzor nad gradbenimi deli bo vodil geodetski strokovnjak, da ne bo nobenih posegov v naravo.
Odbor se je odločil za tip steze, ki bo dolga okoli 2500 m, imela pa bo 19 vadbenih postaj od tega 11 takih s postavljenimi orodji. Steza bo torej podobna tisti na Gobovi-ci. Podobnih stez je že v Zah. Nemčiji zgrajenih več kot 800.
Naša TRIM steza naj bi se začela ob začetku dovozne poti za vodovodni rezervoar v Podrečju, končala pa se naj bi prav tam.
Občinska skupščina bo gradbeno dovoljenje izdala po soglasju lastnikov in gozdne uprave, pri čemer ne bo težav, saj bodo spremembe malenkostne.
Izdelavo situacijiskih in gradbenih načrtov je brezplačno prevzelo BIRO 71. Les naj bi prispevala gozdna uprava v Domžalah, orodja pa prav tako brezplačno domžalske organizacije združenega dela.
Če bo izgradnja potekala brez nepredvidenih zamud, bomo TRIM stezo odprli na dan mladosti, 25. maja. Čiščenje in nujno vzdrževanje steze pa naj bi prevzela ena od domžalskih osnovnih ali srednjih šol.
Drago Flis
Predvideni potek TRIM  steze na Šumberku z vpisanimi postajami
ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ ČESTITAJO
Skupščina občine Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinska konferenca ZMS Domžale Občinski odbor ZZB NOV Domžale Občinski odbor ZRVS Domžale
Živilski kombinat
PRIPOROČA
»ŽITO« LJUBLJANA
SVOJE KVALITETNE IZDELKE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK
POSLOVNA ENOTA DOMŽALE
DELA
TOSAMA
Če želite biti oblečeni športno in elegantno nosite konfekcijo in pokrivala slamnikov in konfekcije
DOMŽALE
»UNIVERSALE« Domžale
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM
KOLEKTIVOM IN OBČANOM, ČESTITAMO
ZA PRAZNIK DELA IN ŽELIMO MNOGO DELOVNIH
USPEHOV
tovarna klobukov, Izdelki so iz klasičnih in modnih materialov v različnih barvah in velikostih ter primerni za vsakogar
Čestitamo za 1. maj
ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ ČESTITAJO
EKSPLOATACIJA,
PREDELAVA
IN OPLEMENITENJE
NEKOVIN
»TERMIT« DOMŽALE
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODNJO LIVARSKEGA POMOŽNEGA MATERIALA
LJUBLJANSKA BANKA
PODRUŽNICA DOMŽALE
Občanom priporočamo svoje usluge
TAMIZ Mengeš
Uredimo vam kvalitetno opremo za trgovske lokale, hotele in gostinske obrate
Se priporočamo
TOVARNA POZAMENTERIJE
Mengeš
Priporočamo vse vrste tkane elastike svileno in najlon elastiko, elastične in neelastične trakove, vrvice, trakove
CIMOS SERVIS
ŠTEFE MATEVŽ — TRZIN
čestita delovnim ljudem za praznik in priporoča svoje usluge
Opekarna Radomlje
Priporoča svoje izdelke modularni blok, votlak 1,5, zidak, stropnjake, monta 12 in monta 15, roletnik, ograjnik Cenjenim kupcem zagotavljamo kvaliteto, ugodne prodajne cene, kratek dobavni rok in po želji dostavo na gradbišče.
MELODIJA MENGEŠ
Proizvajamo glasbene instrumente, zvočne notne table. Priporočamo svoje izdelke.
SERVO MIHALJ
IPK ZRENJANIN OLJARNA DOMŽALE
Priporoča kvalitetna jedilna olja
KOMUNALNO
PODJETJE
DOMŽALE
priporoča svoje storitve
MLINOSTROJ DOMŽALE
TOVARNA MLINSKIH STROJEV
Priporočamo svoje kvalitetne proizvode.
Obrtna zadruga SLAMNIK Mengeš
proizvaja in priporoča svoje izdelke
IZVOZNO UVOZNO PODJETJE
SEMESADIKE
MENGEŠ
z delovišči
Semenarno in Drevesnico Mengeš Drevesnico v Radvanju pri Mariboru in Drevesnico v Tišini pri Murski Soboti
nudi gozdno seme, sadike za pogozdovanje in okrasne nasade ter storže za okras in se priporoča
OBRTNA ZADRUGA
»ZORA« Domžale
Priporočamo svoje storitve
HIDROMETAL
Mengeš
nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge
»TOVARNA FILCA« Mengeš
Izdelujemo in prodajamo tehnične in iglaste filce ter sodobne obloge za pode
U
Domžale
Nudimo vam izobraževanje na vseh področjih,
tiskarske usluge v lastni tiskarni,
branje knjig v knjžnici Domžale, Mengeš, Moravče in kinematografi
SLOVENIJALES Radomlje
proizvaja žagan les, jedilne in sedežne garniture Priporočamo proizvode
»MOJCA« ČEVLJARSKO PODJETJE
LUKOVICA
Priporoča svoje kvalitetne usluge
VIDALI LJUBO GALVANIZACIJA
DOMŽALE, Ljubljanska 10
čestita občanom in se pri poroča
KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE Ljubljanska 114
barve — laki — emajli — kiti — škrobi dekstrini — lepila — umetne smole
Kolektiv
delovne organizacije
»NAPREDEK« Domžale
se priporoča za nakup vsakovrstnega potrošnega blaga v svojih prodajalnah širom občine
GOSTILNA PRI KEBRU
DOMŽALE
čestita za praznik in se priporoča za obisk
ZAVAROVALNICA
»SAVA«
Poslovna enota Mengeš
Čestitamo za praznik dela in priporočamo svoje storitve
ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ ČESTITAJO
Ob prazniku dela 1. maju čestitamo vsem občanom, sodelavcem in poslovnim prijateljem pri utrjevanju socialistične graditve naše družbe
A TO KO
in obenem priporočamo svoje kvalitetne izdelke:
damske in moške torbice,
potovalne torbe (kovčke),
damske in moške pasove,
damske, moške in otroške rokavice vseh vrst
in kakovosti ter drobno galanterijo
GOSTIŠČE
Pri »Konšku« - Trojane
— AVTOMATSKO KEGLJIŠČE
— IZBORNA KUHINJA
— SOLIDNA POSTREŽBA
GOSTOM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO
induplati — Jarše
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM OB PRAZNIKU DELA, ŽELI VSEM OBČANOM MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI SOCIALISTIČNEGA SISTEMA IN PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE
BIRO 71 — Domžale
Ljubljanska cesta 110 a
PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE
IN URBANIZEM, STAVBNA ZEMLJIŠČA,
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
IN ENGINEERING
PRIPOROČA SVOJE STORITVE
Papirnica Količevo
POŠTA DOMŽALE
Izdelujemo:
raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke,
več vrst sestavljenih
kartonov,
zlasti s premazom
oplemenitene kartone
za grafično embalažo
Cenjenim kupcem priporočamo nakup naših izdelkov