Požtnka plačana v gotovinL Leto XIII., štev. 65 - ~'vtBf - i. -J Ljubljana, četrtek 17. marca 1932 Cena 2 Din owu»utstvo. Ujuooioia. N.imtuew» oitoa 5. — re,etoa st. 3122, 3123, 3124 3125 3126. Inscrami oddeicS; Ljubljana. Selro-burgova Ul 3 — TeL »d 2492. Podr-jžmca Mar bor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon St. 2453 Pod ružnica Celic: tCocenova uhca št. 2. — Telefon st 1% Račimi ori Doit iek. zavodih: Lmb-liana št 11 £42 Praha čislo 7C \VVt> 5» 101241 Naročnina cuosa a>a»oCnc ib— Dm m moTfintifr <0— Din. Uredništvo: Ljubljana. JCnaflj^va ulica 5. Telefon fct 3122. 3123 31M. 3125 to 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13. Telefon §t 2440 (ponoči 2582). CVlie Krn-enov« trt 3 Telet it |00. K.okopisi st ne rradajo. — Oglasi po Znatno omiljen je davčnih bremen Zemljiški davek bo znižan za 140 milijonov Din - Odpis davčnih zaostankov - Druge važne izpremembe Beograd, 16. marca. p. Narodna skupščina je pričela danes razpravo o važnih davč-n;h zakonih, ki jih je predložila vlada za olajšanje davčnih bremen. Gre za zakone, ki jih je predložila viada nizu drug h ukrepov za omiljenje sedanje Gospodarske krize, predvsem pa za olajšanja položaju kmečkega prebivalstvo. Pred prehodom na dnevni red ie dok" tor HaSanbegovič. k: je predsedoval da-u.išni: seji, sporoči! da je prejelo predsed-i.ištvo Narodne skupščine od prezidenta 0 škoslovaške republike «• Masarvka za če-^ :tke novodorn njegovega 82. rojstnega dne naslednjo zahvalo: »Srčno se zahvaljujem za tople želje, ki ♦>'e mi ji h sporočil' oh p-iliki mojega rojstnega dne. Pošiljam iskrene pozdrave predstavnikom bratskega jugoslovanskega r>a-roda in od srca želim uspeha v energičnern za povzdigo naroda in konsolidacijo države.« Narodni poslane' so sprejeli to zahvalo v. dolgovajnimi ovac*jami prezidentu Ma-»irvku in češkoslovaškemu narodu. Skupščina je nato prešla na dnevni red ter pričela razpravo o poročilu finančnega odbora. ki je proučil zakonski predlog o i' preme m bi in dopolnitvi zakona o katastru zemljišč, zakona o neposrednih davkih, zakona o d.ivku na samce in zakona o davčni oprostitvi os- h z devetimi ali več otroki Po preč;taniu poročila finančnega odbora ■ imel finančni minister dr. Djordjevič obširen ekspoze. v katerem je poudarjal, da je to eden /med ukrepov, k: jih je in jih bo >e izdj'a vlada, da bi olajšala davčna breme ia in na ta način omilTa vladajočo go-Krodarsko krizo. Po prvotnem načrtu vlade bi se bil mor'! znižati davek na čisti katastrski dohode kzemliišč lenearno za 20 odstotkov /a vse kulture in razrede Fi-i.ančni odbor na je predingal ••zprernembo, ki jo i" osvojila tudi vlada, da se namesto linearnega znižanja zniža za 20 odst. že odmerjeni osnovni in dopolnilni davek. v obeh primerih približ-pa je predlog financ- ' »'O en.:K. pSitlOlO-S/CO nega odbora boljši. Zaradi tega ga je vlada tudi osvojila. Znižanje zemljiškega davka bo znašalo okrog 140 milijonov Din. Finančni minister je v svojem nadaljnjem govoru podrobno obrazložil tudi ostale zakonske izpremembe in med drugim naglasi], da jc tudi v zakonu o davčni oprostitvi oseb z 9 ali več otroki izvedena važna izprememba. Dosedaj so uživali davčno oprostitev vsi davčni obvezanci ne gledj na svoje premoženjsko stanje. Tako se je dogajalo, da so bili mnogi zelo premožni ljudje, ki so lastniki cele vrste podjetij, oproščeni državnih in samoupravnih davkov. Namen zakona pa je bil v prvi vrsti, da se pomaga revnejšim slojem in zato jp srda j zakon o davčnih oprostitvah iz-premenjen tako, da bodo v bodoče oproščeni davka samo oni, ki nimajo večjih dohodkov od dobičkanosnih podjetij. Naposled predvideva predloženi zakon odpis dolžnih davkov do konca leta 1928. Na eni strani gre tu z? razbremenitev dolžnikov, na drugi strani pa se bo s tem olajšalo delo finančne uprave. Odpis dolžnih davkov bo fakultativen. Z zakonom se pooblašča finančni minister, da v vsakem posameznem primeru odloči, aH se davki odpišejo ali nc. Finančni minister je prosil Narodno skupščino, raj ta za ves narod potreben in koristen zakon čim prej sprejme. tako knkor ga je predložila viada in osvojil finančni odbor. V imenu finančnega odbora je nato govoril še dr. Oton Gavrilovič, ki je opozoril na vse dobre strani tega zakona in priporočal njegovo sprejetje. Razvila se je daljša debata, v kateri so gOA-orili narodni poslanci dr. Mirko Ivandekič. Vojko Kurdovič. Mihajlo Krslič, Miladin Lisavec, Ivan Dovezcnski in Milan Budišin. Vsi govorniki so poudarjali potrebo znižanja davčnih bremen in z zadoščenjem pozdravili ta predlog vlade, ki je s tem zopet pokazala vso dobro voljo, da pomaga zlasti kmetskemu prebivalstvu. Seja je bila nato zaključena in se bo razprava nadaljevala j'J tri. POBUNAVSKI GOSPODARSKI NAČRT ZADEL NA VELIKE TEŽKOcE Dr. Mariekemč odločno proti ožji gospodarski federaciji in preSe-venčnim pogodbam — Odgovor Nemčije na Tardicujev načrt razprava v senatu Včeraj se je pričela v plena mu senata načelna razprava o proračunu - Žalostne posledice nreišniih režimov Beograd, 16. marca, p. Na današnji seji senata se je pričela razprava o proračunu, *i bo trajala najbrže do 23. t. m., nakar bo odšel senat na velikonočne počitnice. Po prečitanju raznih prošenj in pritožb," o katerih bo razpravljal pristojni * odbor, j; senat najprej i/voiil v smislu izpreme- posledice prejšnjih režimov Po govoru finančnega ministra se je pri-čeia načelna razprava in jc prvi povzel besedo senator dr. Vlada Andrič, ki je imel daljši govor o jugoslovanski ideji in o smernicah jugoslovenske dižavne in oui«iuiea.ii jugosiovensse aizavne m narodne politike. Bivši minister dr. Miloje Jovanovic je obširno razpravljal o proble- da macijo. Med drugimi so izvoljeni v verifi-kacijski odbor senator dr. Valentin Rožič, v administrativni in imunitetni odbor senator Ivan Hribar, v finančni odbor pa senatorja dr. Vladimir Ravnihar in dr. Valentin Rožič. Nato se jc pričela proračunska razprava. V imeru finančnega odbora senata je podal poročilo senator dr Ljuba Tomišič, nakar je povzel besedo finančni minister Ur. Djordjevič. ki je v obširnem ekspozeju nodj.1^ pregled sedanjega gospodarskega in finančnega položaja v državi in orisal smer-n:ce finančne in gospodarske politike vlade. V glavnem je ponovil svoja izvajanja <>f3 r-r^iki proračunske razprave v Narodni skupščini, u čemer ie »Jutro« že obširno poročalo. del dolgov kratkomalo brisal, toda odplačevanje dolgov je treba urediti tako, da ne bodo ogrožana km steka posestva. Žigosal je partizanstvo, ki je vladalo poprej in je opozarjal samo na primer dr. Koroščeve vlade, ki je. čim je prišla na krmilo, odstavila na tisoče sposobnih ljudi, samo da je namestila svoje strankarske pristaše, ne da bi se pri tem ozira'a na to. ali so sposobni za odgovorno delo. ki so je prevzeli. Skrajni čas je bil, da se je takemu početju napravilo kon ec. Rezultati sedanjega resnega in stvarnega dela se kažejo že na vseh poljih. Nato je govoril še bivši minister doktor Oton Frangeš, k! se je bavil zlesti z agrarnim problemom, nakar je bila seja zaklju-čena. Proračunska razprava se bo nadalie-* vala jutri. Trgovinska pogajanja z Italijo Zanimive informacije pariškega lista - Konkurenca med Jugoriavijo in Sovjetsko Rusijo - Sporazum bo v kratkem dosežen Pariz, 16. marca. d. »Petit Parisien« objavlja obsežno poročilo svojega rimskega dopsnika o veliki aktivnosti italijanske vlade v trgovinski politiki. Po sklenitvi začasnega trgovinskega sporazuma s Francijo, je pričela Italija trgovinska pogajanja z Avstrijo. Nemčijo, Madžarsko in Španijo. Pogajanja so končala s sklenitvijo novih začasnih trgovinskih pogodb, takoj nato na so se pričela trgovinska poga-ianja s Sovjetsko Rusijo m Jugoslavijo. Kar se tiče trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo. naglasa dopisnik v svojem poročilu. se vrše s ciljem, da bi se izboljšala trgo'- nska bilanca med obema državama. Italija se pritožuje, da kupuje Jugoslavija kljub velikemu izvozu v Italijo — gre pred vsem za živino in les — drugo b!a"go v drug"'h državah, a le malo v Italiji. Predlog. da bi se med Jugoslavijo in Italijo uvedel enak sistem, kakor obstoja med Rimom in Moskvo, je propadel, ker Jugoslavija ne more izravnati svojega izvoza z uvozom iz Italije Zaradi tega bo nova trgovinska pogodba, o kateri se vrše sedaj pogajanja, zasnovana zopet na klavzuli o največjih ugodnostih. Za gotove vrste blaga pa bodo sklenjene obojestranske posebne ugodnosti, na se na ta način prepreči, da hi Rusija, ki v zadnji dobi stalno znižuje cene, ne spravila Jugoslavije v nevarnost. da podleže v tej konkurenčni borbi. List končno dodaja, da bo trgovinska pogodba z Jugoslavijo in s Sovjetsko Rusijo podpi sina v najkrajšem času. London. 16. marca, č >Times« poročajo, da ie evropska javnost pogajanja med Italijo in Jugoslavijo sprejela z veseljem. Indirekt-no je bila zadovoljna tudi Francija, ki je zaveznica Jugoslavije, fele pred kratkim je Jardieu izjavil, da je treba delati za zboljšanje odnošajev med Francijo in Italijo. IU-■ ja na to izjavo še ni odgovorila, vendar pa •e je na obeh straneh pokazala pripravljenostma se praktično uveljavi ta obojestran-ska želja. Pričakovati je. da bo Ttalija sprejela vsak iskren francoski predlog. Omejitev italijanskega uvoza Beograd, 16. marca AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je italijanska vlada z naredbo z dne 22. februarja, ki je stopila v veljavo 7. marca, prepovedala uvoz naslednjih predmetov: porcelanskih izdelkov, usnjate obutve, poljskih pridelkov in ječmenovih proizvodov. Prepoved velia za vse države, ki nimajo z Italijo trgovinske pogodbe, ali pa oviraio uvoz italijanskega blaga. Dva nova važna zakona E -rad, 16. marca. M. Da™ od 10. do 13.30 in popoldne od 16. do 18. se je vr-ila v ministrski snbi Narodne skupščine odnosno senata sej-" ministrskega sveta p-d predsedrtvom g. Petra Živkoviča. Na ;eji j vlada razpravljala o raznih perečih zadevah ter je med drugim sklenila predložiti dva nora aSna zakona, in sicer zakon o zaščiti kmetov in -ilsor. o višini obr mere. Finančni odnosno pravosodni minister sta bila pooblaščena, da po najvišjem odobren ju predložita ta dva zakonska načrta čimprej Narodnemu predsta\ ništvu v zakonodajno rešitev. Ženeva, 16. marca. M. Francoski ministrski predsednik Tardieu je imel /če-raj ves dan in skoro vso preteklo noč razgovore s predstavniki razn-i držav o svojem načrtu za gospodarsko znižanje podunavskih držav. Razpravljal ;e o tem zlasti s predstavniki Male antante, Avstrije in Madžarske, posvetoval pa se je tudi z zastopniki Italije, Anglije in Nemčije. Iz francoskih krov-v se zatrjuje, da se je Tardieu v teku svojih razgovorov prepričal, da .ie izvedba načrta naletela na velike težkoče in d-i m niti govora o tem. da bi se mogel načrt v doglednem času izvesti. PojavJe so se zopet enake ovire, kakor dosedaj še vselej, kadar se je poizkušalo izve°'i novo gospodarsko organizacijo Sredre Evrope. Jngoslovenski zunanji minister dr. Marinko.vič je Tardieuja obvestil, da Jugoslavija v nobenem primeru ne bi mogla sprejeti rešitve, ki bi otežkočala plasiranje presežka jugosloven. agrarnih proizvodov. Zaradi tega je Jugoslavija proti predlagani o*;; gospodarski federaciji, ki bi obsegala samo Avstrijo in Madžarsko ter Češkoslovaško. Iz istega razloga je Jugoslavija proti sklenitvi preferencijalne pogodbe, kakor je na meravana med Madžarsko in Avstrijo. Za Jugoslavijo je življenske važnosti, da najde tržišča za svoje agrarne pridelke in smatra, da je sedanji položaj v tem pogledu povoljiiejši nego bi bil, ako bi i>rišlo do ožje federacije s Češkoslova ško, Madžarsko in Avstrijo. Pri razgovorih, ki jih je imel Tardieu, se je tudi izkazalo, da vlada veliko na-sprotstvo med Italijo in Češkoslovaško. Italija je baš te dni uveljavila nove pro-tek ji on i stične ukrepe, naperjene proti Češkoslovaški in je s tem udarila češkoslovaški izvoz. Italija tudi zahteva sodelovanje Nem Anglija zavzema docela posebno stališče. Anglija smatra, da je katastrofa v Avstriji in na Madžarskem neizbežna, če ti dve državi takoj ne dobita finančne podpore. Zaradi tega se z angleške strani izraža želja, naj bi dala Francija Avstriji in Madžarski potrebne kredite, kar bi na drugi strani omogočilo Angliji, da umakne svoje v teh dveli državah naložene kapitale, ki so sedaj mrtvi. Anglija skuša za to pridobiti tudi Ameriko. Za Francijo pa je taka enostranska rešitev srednjeevropskega pro-b 1 em a ne sip re j e ml j i va. Razgovori se še nadaljujejo in Tardieu se predvsem trudi, da ustvari pogoje za sklicanje konference prizadetih podunavskih^ držav, to je Jugoslavije, Rumunije, Češkoslovaške. Avstrije in Madžarske. Po njegovi zamisli naj bi se te države najprej sporazumele med seboj, nakar bi se dalo sklepati o nadaljnjih korakih. Vsekakor pa postaja vse bolj jasno, da na skorajšnjo izvedbo Tardieujevega načrta zaenkrat še ni misliti. Odmev ženevskih razgovorov Pariz, 16. marca č. ženevski razgovori francoskega ministrskega predsednika Tardieuja o gospodarski zvezi podunavskift držav so vzbudili v političnih krogih veliko pozornost. Ves pariški tisk priznava odkrito, da so nastaie pr; reševanju tega problema velike težave. iLe Matin« navaja kot eno največjih težav dejstvo, da podunavske države ne morejo dobiti kreditov po nizkih obrestih čeprav bi se moralo ravno vprašanje posojil rešiti čim prej. Ta težava se je pojavila že pred letom dni v ženevi in je niso mogli premagati niti z ustanovitvijo mednarodne agrarne benke. V zadnjem času pa se je riziko za denar, naložen v podunavskih državah, le še povečal. Z obrestmi po 14 do 15 odstotkov pa bi podunavskim državam ne bilo seveda nič pomagano. »Le Petit Parisien« opozarja tudi na težkoče sklicanja konference podunavskih držav. Italija in Nemčija še nista pristali nanjo. Po francoskem načrtu bi se morala vršiti konferenca brez vsakega vpliva velesil in tudi brez njihovega sodelovanja, kar pa je po sedanji politični konstelaciji skoraj nemogoče. Nemški načrt Berlin. 16. marca č. Državna vlada je s posredovanjem francoskega poslanika v Berlinu. Francoisa Ponceta. poslala francoski vladi odgovor na njeno noto o načrtu podunavske gospodarske federacije. Nemška vlada priznava v svojem odgovora, da so podunavske države v resnici nujno potrebne podpore, ker so v skrajni sili. Kakor francoska, je tudi nemška v-a-da za čim prejšnjo pomoč podunavskim državam in to tem bolj, ker je v tesnih gospodarskih odnošajih s podunavskimi državami. Sicer pa se dobro zaveda, da sama podpora podunavskim državam .'.e ne bi zadostovala. Ustvariti bi se morala gospodarska tvorba, ki bi za jamčila izvoz iz podunavskih držav. Zato pa bi bil potreben mnogo širši gospodarski teritorij, nego jo ozemlje petih podunavskih držav. Ker sta najbolj prizadeti zaradi krize Avstrija ln Madžarska, bi bilo treba predvsem sanirati avstrijske in madžarske finančne raz-rnpre. šele nato bi bilo mogoče govoriti o kaki širši koncepciji. Nemški odgovor na francosko noto kaže povsem enako stališče, kakor ga je zavzela Italija v zadevi podunavske unije. Tudi Nemčija daje prednost Avstriji "in Madžarski ter se je postavila na stališče, da bi morale ostale podunavske države dati avstrijskemu izvozu prednost, madžarskemu žitu pa dovoliti primerne koncesije, da si utre pot na svetovna tržišča. Nemška vlada je v svojem odgovoru izrazila tudi potrebo, da se za podunavsko hniio zavzamejo Francija, Anglija, Italija In Nemčija. Skupna valuta Ženeva, 16. marca. č. Tardieuiev načrt o podutiavski federaciji ie vzbudil v xro* h Hruštva narodov veliko zanimanje. Naglasa se splošno, da bi se moral? v podutiavski gospodarski uniji uvesti skupna valuta. Že na zadnji seji banke za mednarodna plačila v Baslu je bil formuliran predlog o taki enotni denarni vrednosti. Francozi pa so sprožili predlog, da bi se ustanovila podu-navska stabilizacijska banka, ki bi poslovala po vzoru banke za mednarodna plačila. Njena naloga bi bila, da uvede skunno tarifno in transportno politiko podunavskih držav in da pod gotovimi pogoji emitira bankovce. Kako daleč so že razgovori v tej smeri, ni znano. Tudi ni mogoče ugotoviti, ali se ie Tardieu posvetoval o skupni valuti podunavskih držav tudi že z angleškim strokov- njakom Londopderyiem in ameriškim strokovnjakom Normanom Dawisom. Dr. Beneš za konferenco brez Nemčije Ženeva, lfi. marca. č. Tu so razgovori i podunavski federaciji v polnem razmahu. Nemški strokovnjak, ministrski svetnik dr. Pose. se je oanp; f-estal z zastopniki ltalite in strokovnjaki Francije kakor tudi z delovati Jugoslavije. Rumunije. Češkoslovaške in Madžarske, juiri pa se seslane s Tardieuje.m. Italijanski zastopnik ee nocoj vrne v Kini, kjer bo poroča! Mnssoliniju o razgovoru. S^-deč po sedanji situaciji, bo najbrž sklicana konferenca devetih zainteresiranih sil. n sicer petih podunavskih držav iu štirih 'velesil. Proti sodelova nju Nemčije pa je energično nastopil češkoslovaški zunanji minlste" dr. Beneš. ki se je postavil na stališče, da Nemčija absolutno ne sme sodelovati na konfercnci podunavskih držav, ker je njena naklonjenost napram Avstriji in Madžarski preveč očitna. Kraj in čas konference r»t bil določen. Velesile želijo, da bi se kont<*-lenca vršila v Ženevi, podunavske države* pa. da bi se sklicala v Beogradu ali Budimpešti. Zenrva, IG. marca. d. Pesimizem, ki se davi pojavil v pariškem tisku v zvezi s Tar-dieujevimi razgovori o gospodarski zvez! podunavskih držav, je tu še bolj očitpn. Stn-lišče dr. Beneša je izzvalo v krogih Društva narodov mnogo komentarjev. Po zamisli češkoslovaškega zunanjega ministra bi so moralo podunavsko vprašanje rešiti 7,colj * okviru podunavskih držav. Če bi kdo hohi Avstriji in Madžarski ponuditi j>osebno finančno jHimoč. bi bila Češkoslovaška prisiljena, da stavi enake zahteve. Udržalova vlada pred padcem? Češki socialni demokrati izstopijo iz vladne koalicije Uradniška vlada ali kabinet strokovnjakov Praga, 16. marca s Vedno večja nesoglasja v vladni koaliciji, ki so v zadnjem času često dovedla do razburljivih prizorov med agrarci :'n socialnimi demokrati, so danes dovedla do javnega preloma, ki bo najbrž povzročil padec Udržalovega kabineta. Na današnji seji zbornice so češki socialni demokrati izrazili svoje globoko obžalovanje, ker se zoorniea zaradi odpora agrarcev ni sestala že tri mesece, zaradi česar trpi vse gospodarstvo veliko škodo in so široki sloji prebivalstva v resnih skrbeh zaradi svojega obstoja. Soc;al-ni demokrati ne morejo več nositi odgovornosti za ta sistem. Ker je postalo tudi znano, da se je predsednik Masarvk v zadnjem času posvetoval zaradi sestavo kabineta strokovnjakov, se pričakuje padec Udržalovega kabineta že v prihodnjih dneh. Vprašanje njegovega nasledstva je zlasti sedaj v času razprav o podunavskem načrtu velike važnosti. Ker so agrarci nasprotniki vsake take kombinacije, najbrž ne bi več dobili vodstva novega kabineta, do katerega imajo na podlagi števila svojih poslancev po parlamentarnem običaju pravico. Zaradi tega se namerava najti izhod iz tega položaja s strokovnjaškim fM uradniškim kabinetom. Posebno važnost pripisujejo sedaj pritegnitvi slovaške ljudske stranke, ki je bila doslej v opoziciji, ker je nočejo pogrešati pri pogajanjih o rešitvi podunavskega vprašanja. Odgoditev razorožitvene konference Politična komisija razorožitvene konference je za velikonočne praznike prekinila svoje delo do 11. aprila Ženeva, 16 marca. č. Danes Je politična komisija razorožitvene konference prekinila svoje delovanje in je svoje zasedanje od-godila za nekaj tednov Pred tem sklepom je ameriški delegat, državni tajnik za zunanje zadeve Stimson predlagal, naj bi komisija 11. aprila, ko se zopet prične zasedanj?, nadaljevala svoje delo brez oddiha. Seje bi se vršile dopoldne in popoldne tako <:1"1-£o, dokler se ne bi doseglo soglasje o temeljnih vprašanjih razorožitve. Na tn način bi morali postopali tudi posamezni tehnični odbori. Tardieu je posebej zahteval, da bi francoski predlogi čim prej vzeli v pretres in da bi se prav tako naglo razjasnili principi političnega sporazuma. Isto stališče sia zavzela tudi norveški in angleški delegat. Nemški zastopnik Nadolr.y je podprl predlog Stimsona, češ, da bi se morala takoj po pri~ četku ponovnega zasedanja naglo razviti m zaključiti razprava o temeljnih vprašanjih razorožitvenega sporazuma. Iz vseh govorov na današnji seji sc- je odražalo mnenje, da je treba javno-li pokazati, da se razorožit-vena konferenca ne zavlačuje. Ilendersoa je nato pozval vse delegacije, naj svoji* predloge sestavijo v obliki spomenic. Posebej naj objasnijo svoja stališča o kontroli trgovine z orožjem in industrije. Nato je zaključil današnjo sejo. ki je bila posle«Ju x pred velikonočnimi prazniki. Finančne težkoče Bolgarske Bolgarija bo kljub nastalim težkočam zaradi pomanjkanja deviz plačala 15. t. m. zapadle obveznosti Sofija. 16. mara. d. Bolgarska vlada je zadržala včeraj zapadli obrok 38 milijonov levov za plačilo obresti predvojnih in |K)voj nih dokrov ter izjavila, da j: bo nadaljnje plačevanje obresti mosroče samo v primeru, če bodo finančni odbor Društva narodov lastniki bolgarskih vrednostnih papirjev dovolili olajšave. Guverner Narodne banke c« je vrnil snoči iz Pariza, kjer se je pogaial z zastopniki upnikov. Takoj nato se je sestal ministrski svet. ki je sklepal na podlagi njegovega poročila, ali naj se zapadlo plačilo izvrši danes ali pa proglasi moratorij za inozemske dolgove. Težkoče so nastale predvsem zaradi neugodnega položaja Narodne banke, katere devizni zaklad znaša samo 120 milijonov levov. Ministrski predsednik Mušanov je snoči izjavil glede na vesti, razširjene v inozemstvu, da ho Bolgarija proglasila moratorij, da ni Bolgarija niti pred finančnim odborom Društva na rodov niti komu drugemu napovedala moratorija. Nasprotno posredovanje pri finan"-nem odboru Društva narodov je imelo namen. da se dosežejo olajšave za plačevali ie bolgarskih dolgov in na ta način prepreči moratorij za državne dolgove. Na vprašanje, kakšne olajšave zahteva Bolgarija^ je odgovoril Mušanov. da želi za predvojne dolgove znižanje valorizacijskega ključa na povprečno 50°/o v zlatu na podlagi francoskega franka, za povojne dolgove pa dovoljenje, da se plačujejo obresti deloma' v devizah, deloma pa kapitalizirajo. oziroma podaljšajo. Ministrski predsednik ie ponovno poudarjal, da je Bolgarija vsekakor pripravljena izpolnjevati svoje obveznosti, da pa ii devizni položaj onemogoča nadaljevati plačila v dosedanjem obsegu. Vesli o sdi »-snem moratoriju tudi za zasebne dolgove brez vsake podlage. Sofija. 16. marca AA. Po snočnji seji ministrskega sveta, ki je razpravljal o razvoiu pogajanj med bolgarskimi zastopniki in čln-ni finančnega odbora ter lastniki obveznic bolgarskega posojila v Parizu, je bilo izdano sledeče uradno poročilo: Glede na predloge, ki jih je formuliral finančni odbor v Parizu in jih je prinesel v "vifijo guverner bolgarske Narodne banke Momčilov. je bolgarska vlada sklenila, da lzyrši prej prenos mesečnih iznlačil. izvira-'očih iz bolgarskih državnih obveznosti naproti inozemstvu, ki so zapadle 15. marca. Trgovinska pogodba Italije in Španije Rim, 16. marca. AA. Včerai je bila v Rimu podpisana italiiansko-špans-ka trgovinska pogodba. Obe državi sta sprejeli načelo največje ugodnosti. Jesenice Jesenice so znane vsem Slovencem, pa naj se še tako malo zanimajo za dogodke izven svojega kraja. Narodni javnosti so bile pred vojno toplo pri srcu, ker so bojevale obupen, a vztrajen boj proti prodirajočemu navalu potuj-čevanja. Po vojni so postale naš ponos, saj so bile za Trbovljami najjaeje industrijsko središče Slovenije. Tudi danes so v mislih in v srcu vseh resnih ljudi v naši banovini, ker lih je zadela gospodarska in socialna nesreča, kakršne v naših krajih menda še m bilo. Včeraj so omrtveli vsi obrati velike jeseniške tovarne. Utihnili so stroji, zastale lokomotive, ne kadi se več iz dimnikov. Ob delo in kruh ie blizu deset tisoč nameščencev, delavcev in njihovih svojcev na Jesenicah in v okolici. Druge večje industrije na Jesenicah ni, ne obrti, ki bi izvažala pridelke v druge kraje, ne kmečkega prebivalstva, ki bi moglo živeti od zemlje. Vse mesto in vsa okolica sta bila navezana v prvi vrsti na delavstvo in po njem na tovarno, zato se tisočem neposredno prizadetih odpuščenih delavcev in njihovih rodbin pridružuje še množica drugega prebivalstva, udarjeni pa so tudi kmečki kraji daleč na okrog, ki so imeli v Jesenicah dobrega odjemalca za svoje pridelke. S tem pa obseg jeseniške nesreče še ni izčrpan. Za železnicami je bila jeseniška tovarna menda nai.iačii odjemalec trboveljskega premoga. Porabila ga je na leto okrog 70.000 ton, kar da na mesec kakih 600 vagonov. Za to količino bo padla oddaja trboveljskega premoga, ako bo ostalo pri ustavitvi obratovanja na Jesenicah, šest sto vagonov pa pomeni 300 do 400 delavcev. Pomeni tudi znaten izoariek v železniški blagajni. Pa še dalje segajo usodni valovi. Tisoče in tisoče ton železa so potrebovale Jcsenice za predelavo. Dobivale so ga po ogromni večini iz domačih državnih rudnikov v Bosni, za katere so bile glavni odjemalec. Zastoj na Jesenicah pomeni zato tudi zastoj v teh rudnikih, pomeni tudi tam redukcijo delavstva in obenem zopet nov padec dohodkov na- ! šili železnic. In še ni zaključen krog pri- 1 zadetih, saj so niti modernega gospodarstva razpredene vse križem. Pomislimo le na poslovne in denarne zveze ieseiiiških trgovcev in obrtnikov, izra-čunajmo, kaj bodo izgubile država in "banovina, predvsem pa jeseniška in okoliške občine na davkih in dokladah. Že ta kratka slika nam iasno kaže, da ustavitev obratovanja na Jesenicah :ni le lokalna zadeva, ki bi se tikala samo Jesenic samih ali kvečjemu še bližnje okolice. Gre za vprašanje, ki ga mora reševati vsa banovina, predvsem pa tudi država. V današnjih razmerah morda tudi država sama ne more odstraniti vse nesreče, njena naloga na mora biti, da jo vsaj kar najbolj omili. Odgovorni državni činitelji se te naloge tudi zavedajo. Javnosti je znano, da je jeseniški problem v Beogradu že tedne in tedne stalno na dnevnem redu. Konferenca sledi konferenci, a na žalost dosedaj še ni poročila o pozitivnem uspehu. Ne smemo pa iz tega sklepati, da m razumevanja za dalekosežnost zadeve ali ne pripravljenosti za pomoč. Pomisliti moramo, da je tudi država živ organizem, ki so mu stavljene meje kakor vsaki drugi ustanovi. Posebno na gospodarskem polju tudi država ne zna čarati. Prva, čeprav samo začasna od-ponioč za Jesemce, bi bila v tem, da bi Narodna banka dala Kranjski industrijski družbi primeren kredit, s katerim bi ta lahko nadaljevala delo na zalogo. Toda situacija Narodne banke je težavna, ker je zaradi denarne krize njena zaloga bankovcev zelo izčrpana in mora zato biti do skrajnosti previdna, da ne ogrozi stabilnosti in solidnosti dinarja. A tudi situacija na Jesenicah je nad vse kritična, sai gre za eksistenco cele pokrajine in tisočev prebivalstva. Zato smo trdno prepričani, da bodo v Beogradu končno vendarle našli solucijo, ki bo zadovoljila vsaj za prvo silo. Samo hiteti morajo, kajti vsak dan bosta beda in obup večja. Toda tudi z eventualnim kreditom Narodne banke kriza še ne bo rešena. Okrog 1700 vagonov izdelanega blaga že leži na Jesenicah in čaka na kupce. Kupna moč domačega prebivalstva je padla na minimum, možnosti izvoza ni, poleg tega pa sili v državo še tuje železo po dumpinških cenah. Ako se torej enostavno obnovi obratovanje jeseniške tovarne, se bodo le zaloge blaga še ku-pičile in čez nekaj mesecev pride nov zastoj. Treba je misliti zatorej na način, kako bi se domače delo bolj zaščitilo in kako bi se povečal domači kon-zum. Oboje je težko in komplicirano. Zaradi splošnega gospodarskega zastoja v državi je silno padla potreba po železu; država, banovine in občine nimajo sredstev za večja dela. Ukrepi proti uvozu inozemskega železa pa nalete na ovire v sklenjenih trgovinskih pogodbah in vrh tega izzivajo protiukrepe, ki nas zadenejo nad vse občutno. Ne le kmečko prebivalstvo v južnih in vzhodnih pokrajinah, temveč tudi naše slovensko, ki izvaža živino in drugo blago v Avstrijo. Kljub tem velikim in vsestranskim težkočam pa je treba vztrajno iskati in končno tudi na.iti izhod, da se reši propada dragocen kos naše lepe Gorenjske. Najnujnejša in sveta naloga naše javnosti, banovine in države pa ie. da nemudoma organizirajo za prehodni in najbolj kritični ča« izdatno pomožno akcijo, ker ne smemo in ne mo~~mo nrimi-štiti. da bi v na?? °redi umirali gladu tisoči poštenih ljudi. Ženevska posvetovanja o Pedunavju Dne 15. marca so se pričeli v ženevi razgovori državnikov o načrtu za novo ureditev gospodarstva podunavskih držav. Za sedaj so razgovori še neobvezni in imajo samo namen, pojasniti stališča inter'> siranih držav, da se tako ustvari ugoden temelj za konkretna pogajanja. Bazo razpravam tvori Tardieujev načrt, ki je bil v vsem obsegu sporočen tudi Angliji, Italiji in Nemčiji. Francoski iniciativni načrt poudarja preu vsem, da ne gre za politično zvezo podunavskih držav, marveč samo za ukrep čisto gospodarskega značaja, ki naj olajša težko stanje, pod katerim omagujejo na-sledstvene države. Tardieu se je nedvomno zavedal, da bo že sama okoliščina, da prihaja pobuda od francoske strani, vzbudila pri nekaterin velesilah nerazpoloženje in je zato naglasil, da od visi ustvaritev nove zveze v vsem le od spoiaizuma inte-resiranib manjših držav, ki naj po lastni volji in preudarku odločijo, ali si žele take zveze in kakšna naj bo. Italija je v francoski inicijativi že takoj s početka videla prestižno vprašanje ter je iz golih prestižnih ozirov demonstrativno naglašala. da gre njej p?ed vsem za pomoč Avstriji in Madžarski, ki se še borita za utrditev svojih politični n pozicij. S tem pa je protiTardieujevi volji zanesen v gospodarsko vprašanje element iz-rečno političnega značaja, kajti Izrazita naklonjenost Italije do Dunaja in Budimpešte ima namen ustvariti protiutež ostalim državam nove podunavske zveze, ki sa več ali manj drže francoske zunanje politične koncepcije. Da se -Italija tako odkrito zavzema za Madžarsko \n Avstrijo, pa ima še drug poseben vzrok. Obe državi se pač nimata nadejati finančne pomoči od Rima, kajti le Pariz more pri današnjem stanju evropskega gospodarstva zagotoviti Podunavju denarno pomoč. Dobre besede iz Rima imajo nalogo, da nadorne-ste to občutno slabo stran Italije. Novi načrt hoče ozdraviti prilike v srednji Evropi z uvedbo prednostne carinske tarife med petimi državami, ki prihajajo v poštev za to zvezo; na drugi strani pa tudi med temi državami kot celoto in med evropskimi velesilami. Ta točka programa pa občutno nasprotuje določbam trgovinskih pogodb, v katerin so se podunavske države zavezale raznim svojim so-pogodbenikom na klavzulo o največji ugodnosti. Tardieujev načrt tudi upošteva le težave in določa zato velesilam kot edino nalogo pri ustvarjanju nove tvorbe, da doprinesejo žrtve v njeno korist in preskrbe potrebna denarna sredstva za tako dalekosežno preosnovo. Anglija je sprva v načelu soglašala z načrtom, zadnje dni pa se kaže, da bi bilo težko spraviti tako regionalni sporazum na temelju prednostne carinske tarife v sklad z novim angleškim carinskim režimom, ki potrebuje še preizkušnje in delazmožne-ga sporazuma z domi.nioni. že z rimske konference nam je znano, da so prekomor-ske države nasprotne prednostnim carinam in London ne bo mogel iti preko teh za Južno Afriko, Kanado in Avstralijo življenjsko važnih zahtev. Ti angleški do minioni morda ne bi bili toliko prizadeti s uodunavskim preferencialom, g.r^' iim več za načelo in nevaren precedenčni prt mer. Zato iz angleškin listov že čuiemo pritožbe, da bi nova uredba prišla v prvem redu v dobro francoski, nemški in češko slovaški industriji. Tudi Nemčija je že izstrelila svojo m,-no in je Dunaju ponudila prednostne čari ne. Obenem zahteva, da se ji z,38'g!ura iz-vesteu delež ugodnosti, ki bi izhajale iz izvedbe načrta in ki so določene v prvi vrsti za petorieo podunavskin držav, češkoslovaška in madžarska javnost se je že izrekla zoper nemško zahtevo in se ž njo posredno postavila tudi proti Italiji, ki se takisto nadeja, da ji bo v novem regionalnem sporazumu pridržana donosna pozioi-la sama od sebe, kakor se je glasila tozadevna rimska formulacija prvega odgovora na Tardieujev predlog. Kakor vidimo, je podu.navska akcija že v prvih početkih postala jabolko spora n izzvala predvsem znano rimsko ljubosumje na Francijo. Prva posledica tega se že kaže. Francosko zahtevo, naj se o skupnih točkah svojega gospodarstva odločijo 'n sporazumejo nasledstvene države same, izigrava Italija, češ da je ona ena izmed glavnih nasledstvenih držav. S tem podčrtava popolnoma nepravilno misel, ia gre za vzpostavo avstro-ogrske gospodarske enote, kar ima zopet politično primes in je v prvi vrsti naperjeno proti Mali an-tanti. V Rimu skoro že diktirajo temelje bodoče regionalne pogodbe in zahtevajo zase vse mogoče ugodnosti, dasi se podunavske države, ki se jih stvar tiče, še niso sestale, niti jim še ni bil predložen konkretni načrt, češkoslovaški tisk izraža bojazen, da je projekt že postal igrača prestižne politike velesil in da se bo težko izvii iz tega neugodnega položaja. To bojazen še potrjuje razvoj začasnih pogajanj, ki je dospel do točke, ko se zdi skupna konferenca petih držav Podunavja z velesilami Francijo, Italijo, Anglijo in Nemčijo skoro neizbežna Iz dosedanjin izkustev raznih mednarodnih konferenc pa iznaja da se na njih doseže tem manj praktičnega uspeha, čim več je udeležencev, ko.iih gospodarski in politični interesi niso istovetni. Osobito nevarni so pri tem politični nagibi in kakor vse kaže. je podunavski regionalni sporazum že zabredel v prestiž-no-politične %Tode. Kakor že rečeno, se vrše pogajanja v ženevi popolnoma neobvezno in bo treba za vsak nadaljnji korak izrečnega pristanka podunavskih držav Zato bodo pogajanja dolgotrajna in so danes še vse kombinacije preuranjene, tako da je t.reba vse vesti o načrtu sprejemati le z veliko opreznostjo. Renoviranje kraljevega dvorca v Zagrebu Zagreb, 16. marca. n. Mestna občina je popolnoma renovirala zagrebški kraljevi dvorec, kakor tudi obe poslopji, ki spadata zraven. Danes je prispe! upravnik dvora general Vukovic, kj je pregledal izvršena dela. Naši gozdovi in naš les Ko je bil v Narodni skupščini na razpravi proračun ministrstva za šume in rudnike, se je oglasil k besedi tudi narodni poslanec iz prevaljsko-dravograjskega okraja s inž. Franjo Pahernik. Izvajal ie med drugim: Nad eno tretjino naše plodovite zemlie pokrivajo gozdovi in skoro tretjino našega celokupnega izvoza tvorijo les in gozdn: produkti. Ne glede na velike materialne koristi. ki jih daieio šume našemu narodu pa moramo ceniti tudi njihov veliki pomen v klimatskem, zdravstvenem in pokraiinsko-estetskem oziru. Gozdarstvo ie v zelo kritičnem položaju, ker ne more plasirati svojih produktov, in zato so v krizi tudi vsi drugi gospodarski odnošaji. posebno denarni, ki so v zvezi s to gospodarsko panogo. Naloga naše šumske administracije mora biti, da popravi v dobi političnega pomir-j e n j a in povečane državne avtoritete grehe šumske politike v prejšnji dobi demagogije. Te pogreške se seveda ne dajo popraviti v kratki dobi. kakor pri poljedelstvu, temveč se čutiio posledice 20. 50 in še več let. Gozdno gospodarstvo se mora voditi v duhu trajnosti, to se pravi, da smemo iemati iz gozdov samo obresti, ne smemo pa segati v kapitaliie gozdov. Kreniti moramo polagoma od ekstenzivnega eksploatirania k intenzivnemu racionalnemu šumskemu gospodarstvu. kakor ga imajo druge napredne države: Češkoslovaška. Francija in skandinavske države. Dravska banovina ima do 700.000 ha gozdov. torej skoro polov;co svoje površine. Njen šumski areal ie večji od onega v Bosni. Preko SO odstotkov gozdov ie last kmetov in samo okrog 20 odstotkov je v lasti verskega fonda in večjih ali manjših, večinoma vzorno urejenih veleposestev. Tudi večji kmečki gozdovi, posebno na Pohorju, so dobro negovani v čast in ponos našemu kmetu! Nadzor nad več kakor 600.000 ha privatnih šum in nad gozdnimi drevesnicami vrši pri dravski banski upravi in po srezih primeroma malo število šumskih inženjerjev in podšumarjev nadvse povoljno; mnogi šu-marski uradniki so pravi učitelji naroda. Zato naj minister za šumo in rudnike nikakor ne reducira tega šumskega personala. nego raje izpolni izpraznjena mesta. V Bosni vodi eksploatacijo državnih šum večinoma velekapital deloma tujih firm. medtem ko ie v dravski banovini lesna industrija in trgovina pose! našega malega človeka in manjših firm, okrog 1200 po številu. Predelani les se pošilja deloma na domača tržišča, a večinoma-v inozemstvo, na .Madžarsko, v Italijo, Grčijo in Francijo. Naša produkcija lesa ne zaostaja za kapaciteto velike bosanske šumske industrije. Število instaliranih polnoiarmenikov, vene-cijank in drugih strojev za obdelovanje lesa ie v dravski banovini znatno večje kakor v Bosni. Na žalost so sedaj naši industrijski obrati reducirani na minimum zaradi ne-možnosti prodaje lesa. V inozemstvu nas tepeta zmanjšani konzum lesa in ruski dum-ping, na domačih tržiščih pa nam nesmiselno konkurira državno podjetje »Šipad« v Bosni, ki prodaja les za nemogoče cene in vodi pegrešno trgovsko politiko. Državne šume s svojo veliko produkcijsko možnostjo imajo nalogo izravnavati cene lesu; za časa konjunkture morajo dvigniti produkc jo lesa, da zadržujejo preveliki porast cen. v času tišine ali krize pa morajo omejevati produkcijo, da drž.jo cer.e in ne mečejo po nepotrebnem »zlata iz šume« za mali 5 denar. Mislim, da državne šume in »Šipad« nimajo na!oge daviti druge in osobito male šumske industrije. Pri »Šipadu'- je zaposlenih okrog 5€00 delavcev, ki prehranjujejo kakih 2(J.Ul)0 preb -valcev, v dravski banovini pa živi od šu-marstva več kakor četrtina celokupnega prebivalstva. Naša lesna industrija v dravski banovini je Dila z malimi izjemam; vedno nacionalna in de!a z domačim, malim ju-goslovenskim kapitalom. Ako ie »Šipad« pasiven, naj se ustavi obratovanje: delavstvo naj se zaposli pri pogozdovanju eksploat;-ranih gozdnih površin in drugih gozdno-vzgojevalnih delih. Na žalost moram ugotoviti, da je dala Francija začetkom leta Avstrijski republiki šestkrat lako veliki uvozni kontingent za les kakor naši državi. Našo platonično ljubezen s Francijo moramo usmeriti v pravec aktivnega trgovskega poslovanja. V mojem volilnem srezu živi narod večinoma od šumarstva in rudarstva. Predsto-ječi rudarski zakon se naj ozira v polni meri na ekonomske prilike in potrebe naših rudarjev in se naj tudi spominja staroupoko-jenih rudarjev. Gradba drugega tira na progi Reograd-Resnik Beograd, 16. marca. AA. Z zgradbo nove železniške proge Beograd - Resnik - Laza-revac - Valjevo - Loznica - Tuzla - Doboj-Banialuka. ki se bo odcepila od glavne proge Beograd-Niš na postaji Resnik. b'-postala enotirna železniška proga Beograd-Resnik preobremen jena Zato je pred kratkim podpiral prometmi minister pogodbo z družbo »Batignolles«. po kateri se j:i prepusti gradnja drugega tira od Beograda do Resnika. Gradnja drugega tira proge Beograd-Resnik se bo izvršila v enem letu in bo stala okoli 40 milijonov Din. Ž njo bo Beograd dobil zvezo z velikimi dolinami Kolubare in bo tako prehrana mesta mnogo olajšana. V beograjskem železniškem križišču bo drugi tir od Beograda do Resnika važna prometna žila. ki bo olajšala promet med Beogradom in njegovimi predmestji v dolini Topčidersike Reke. Dela na progi Resnik-Lazarevac napredujejo in je predor »Bela reka«, ki bo meril 3840 m, že do polovice gotov Naš izvoz vina v februarju Beograd, 16. marca AA, Meseca februarja se je izvozilo iz naše države skupno 74.874 litrov vina. in sicer v Nemčijo, Italijo in na češkoslovaško. Nova ureditev žiteega režima Predlogi skupščinskega odbora k zakonu o likvidaciji žitnega Beograd, 16. marca. AA Odbor za proučitev zakonskega načrta o pšemčnem prometu v tuzemstvu, ki mu predsedu-dalje do 3J. decembra, in sicer po 160 Din za 100 kg. Položaj na Jesenicah Jesenice, 16. marca. Danes stoje že vsi obrati Kranjske industrijske družbe na Jesenicah in na Ja-vcrniJcu, le na Dobravi se bo obratovanje nadaljevalo še do konca tega meseca, vendar pa je tam zaposleno le minimalno število delavstva. Vsi drugi tisoči so ob zaslužek in obupno zro v bodočnost. Ceste in ulice so polne ljudi a živahnosti ni ni-kake, vse je potrto. Vhode v tovarne so zjutraj zastražile de!avske žene in dekleta, ki imajo po sklepu delavstva nalogo, da puste v tovarne !e osebe, ki se izkažejo s pooblastilom vrhovnega delavskega vodstva. Ponoči bodo straže vršili možje tn fantje. Po sinočnem shodu, o katerem je »Jutro« že poročalo, so se vsii udeleženci mirno razšli. Mir ni bil ne ponoči ne rian-es nikjer kaljen in delavstvo je slejkoprej strogo disciplin'rano. Delavsko vodstvo samo je prevzelo garancijo za vzdrževanje redu. Poniudi'o je trdi. da nrevzame Francijo za ponolno delovno discinlino ob zo-petmi vzpostavi obratov in da tudi med počivanjem dela omogoči odpošiljanje na ročenega blaga, njegovo nakladanje in razkladanje ter nujna reparaturna dela. ter obljubilo, da bo priznalo pravico vodstvu tovarne, da nastavlja in odstavlja delavstvu nadrejene organe Zato na zahteva od podjetja izpolnitev nekaterih oogoiev, ki so tudi bili na sinočnem shodu odobreni m ki pravijo med drugim: Pred obnovitvijo obratov se naj sklene nova kolektivna pogodba z najmanj trimesečnim odnovednim roikom. Istočasno n:>j se snorizumno določi tudi novi delovni red. ki bo odgovarjal oredpicom novega obrfnpga zakona in zakona o zaščiti delavstva T-^koj in z veliivnostio za nazat za leto 1°31 naj se sklene v načehi že ob-IHrbliena ko'ektivrw nogodba za delavske dopuste: zaradi ustavitve obratov naj se 'inrav:čencem *a domist seda; ''znlača. Podjetje nai on-istane na oariteto povrnitve posojila SOKOVI T>:n od borze dela za izredno nomoč brezpo.=c1nim. Za časa ustavitve obratov naj nodjetje za delavce še dalie nlačuje nar+e^ni nrisnevek za bolniško blagajno in mrlcrvevek za po Voininsko Magaino B-atovsike skladnice Ko se bodo obrati obnovili se mora zaposliti vse d.iVvctvo. ki je bilo 15 marca f 1 odnu"čeno Ako naročila takrat ne bi omogočala ooln? zaposlitve, pristaja delavstvo na to. da se pritegne k delu vse delavstvo z izmenjavanjem tedenskih nar-t:'j. Ako i z rta podjetje ob o<~-lni zaposlitvi okoli 3 nrlijone dinarjev za delavke mezde in potrebuje 15 milnjonov za celotni obrat tedaj bi s no.lovično zanos H t vi io izdalo za mezde le 1.5 milijona, za obrat ni bi tudi rabilo le 7.5 m lijo^a dinarjev Te zneske bi nodjetie gotovo dobilo n^zaj za oddano blago in b; mu še 5 do 7 milijonov ostalo za poravnavo faktur. S tem aranž-manom bi bilo odstranjeno vsako nepotrebno razburjanje, pa tudi skrb za najnujnejšo prehrano. Podjetje naj se obveže, da bo upravičenemu delavstvu dajalo kuriavo za dosedanjo ceno in v dosedanji ko'ičmi tudi v času. ko obrati noči vajo. Prekliče naj se odpust vseh obratnih zaupnikov delavstva m nameščencev Podjetje naj se obveže, da ne bo izvaialo nikak;h konsekvenc proti nikomur zaradi zadnjih ekscesov Ker je delo v martinarni zelo rskantno m nevarno, obenem pa komplicirano, prosi delavstvo, naj vodstvo v tem obratu nastavlia le* že resnično preizkušene strokovnjake. Te točke so bile v posebnem dopisu danes dostavljene vodstvu Kraniske industrijske družbe. Kakor ie »Jutro« že poročalo, potujete drevi jeseniški župan g Čabka.r in mest ni župnk g Kastelic v Beograd, kjer bosta na n-rstoinih mestih nujno z-mrosMa z? nomoč. da se reši. kar se še reš;ti da. Občinska sredstva so že vsa izčrpana, še večjo katastrofo more preprečiti le sodelovanje vse javnosti, pred vsem pa banovine in države. režima Zarad' pokritja razlike med nakupno ceno v tuzenintvu in prodajno ceno v inozemstvu, naj s? do -laksimalnega zneska 300 Din po toni uvede m!insk; pavšal. Stopn ie za posamezne m ine in način pla-č'la tega pavšala na' določi pravilnik Te^a pavšala bodo oproščeni kmerki mlini ne glede na pogonsko silo in na kapaciteto, vendar pod pogojem, da nima.'o napra\ za čiščenje in sortiranje meke. Odbor priporoča v svojem poročilu, nij se popravijo vsi dozdaj ugotovljeni n^d^-statki v poslovanju Privilegirane iz vozniške družbe in da se po potrebi preuredi ta družba, da bi lahko opravljala svoje nosle brez nanak. Nanosled izjavlja odbor, da je ta zakonski načrt najboljša in naj-pravičnejša rešitev žitnega vprašanja za. v*=e kraje in za vse sloje, ker bo omizo-čil konsnmentu cenen kruh, kmetovalcu kot prod-ucentu pa primerne cene. Velika delavska stavka na Poljskem Varšava, 16. marca. g. Stavka, ki jo je najavila socialistična stranka kot splošno stavko, se je včeraj pričela po vsej Poljski, pridružilo pa se ji je le 50 odstotkov vsega delavstva. Ker so tudi stavci prenehali z delom, dnevniki davi niso mogli iziti. Železniški promet, promet cestne železnice in avtobusov, se je vrši! skoraj nemoteno. Samo v Lvovu jc prenehala voziti cestna železnica, kljub prepovedi so se vršila zborovanja stavkujočih delavcev, na katerih so protestirali proti nameravani vladni reformi socialnega zavarovanja. Na več krajih so stavkujoči skušali prirediti manifestacijske sprevode, ka/r pa je policija preprečila. V Varšavi so komunisti skušali demonstrirati. Prišlo je do spopadov s policijo. Mnogo oseb je bilo aretiranih. Izvoz alkoholnih pijač na Finsko Beograd. 16. marca AA. Privilegirana družba za izvoz m prodajo alkoholnih pijač na Finskem »Alkohoiili Iker« v Hel-singforsu kupuje pijače teh-le stopenj: namizna vina do 12 % alkohola, močnejša desertna vina do 17 %, likerje od 21 do 34 %, konjak ln sadne destilate (slivov-ko) od 34 %. Interesenti se opozarjajo na možnost plasmana naše sliyovke in likerjev, ker je povpraševanje po močnejših alkoholnih pijačah precejšnje. Ponudbe naj se pošljejo cif Helsingfors. Nadaljevan ie feževepa procesa Novo mesto, 16. marca. V Kajfeževem procesu je bilo danes zaslišanih več prič, ki pa niso prinesle na ^an nič novega, kar bi bilo za proces posebne važnosti. Precej dolgotrajno je bilo zasliševanje bivšega upravnika konkurzne mase g. Bercierija. Zaslišan je bil tudi bivši knjigovodja tvrdke g. Verstovšek, ki je v glavnem dajal pojasnila o spornih knjižnih postavkah. V zadevi tvrd tinega poslovanja in vknjiževa-nja bosta jutri kot sodna izvedenca zas'i-šana g. dr. Albin Kandare in Rado Lunder. K poročilu o Kajfeževem procesu, ki smo g« objavili v torek, dostavljamo malenkosten popravek aa je namreč g. dr. Jurij Adlešič pravni zastopniK konkurzne masa na procesu, dr. Albin Kandaro in g. Lunder pa opata ko* ^odna izvrdenca. Divji prašič napadel telegrafskega uslužbenca Novo mesto, 16. marca-V pod grajski fari je vas Nova gora, kjer ima hišo teleg~af.sk-: uslužbenec -ovomeške pošte g. Platan. Tjakaj je danes popoldne ob 15. uri pribežal obstreljen divji prašič, ki je ušel preganjalcem. Bil je ravno pred Platanovo hišo, ko se je gospodar vrnil domov. Zver ga je napadla .n mn s svojimi ostrimi ^k-ni raztrgala stegno. Težko ranjenega ^ Iatana prepeljali v kandij-sko bolnico, podivjano zver pa so kmstje pobili s krampi in kopačic-mi. Vremenska ntBoved Zasrehčfca vremenska napoved za dane«: Oblačnost bo polagoma naraščala, večinoma visoka oblačnost, bržkone bo postalo neko-liko toplejše. — Situacija včerajšnjega dn->: Velika barometrska depresija prehaja preko severnega kontinenta na vzhod. Od naših krajev je ločena po visokem pritisku, ki leži nad Sredozemskim morjem, in sicer na /aoadti. kjer se je formirala nova depresija. Zaradi tega prevladuje v naših krajih stalna in dosti vedro vreme s toplimi dnevi in zelo hladnimi nočmi. Pritisk je splošno narasel za 1 do 3.5 mm. največ na vzhodu in najmanj na zapadu. Temperature so ostale deloma nespremenjene, samo v nekaterih centralnih krajih in v južr.em Primorju. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Oblačenje, možnost padavin najprej na jusni, milo ž. razr. loteri V. razred. Dne 14. marca 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 10.000 št. 62.278. Din 8.000 št. 22.703. Din 5.000 št. 62.216. Din 2.000 št. 52.220, 58.346, 98.658, 98.671. Din 1.000 št. 4.408, 4.442. 5.913, 5.915, 5.989. 10.859, 13.008, 13.028, 19.512, 22.702, 35.509. 35.562. 35.599, 37.039, 37.095. 42.518. 45.737, 51.585, 54.210, 54.225, 54.300. 58.332. 58.335. 65.330. 65.351, 65.385. 65.393, 69.405, 73.350, 75.639, 75.658, S1.7m, 81.708, 81.743. 86.687, 88.225, 88.231, 88.250, 93.013, 93.015, 93.017, 93.034, 93.078, 93.080. 98.656. Za točnost številk zaradi telefonskega sprejemanja ne jamčimo, žrebanje se bo vršilo vsak dan do 25. marca. Maniše dobitke bomo vedno objavljali naknadno. Onim, ki so bile srečke izžrebane za manjše dobitke, bomo na željo srečke zamenjali za ne-izžrebane. da bodo mogli nadaljevati igranje na visoke dobitke, to pa le, dokler bo kaj neizžrebanih srečk, ki jih je prav malo. na razpolago. Zadraisia hrar&Hniea r. z. z o. z., Lfubljana, Sv. Petra c. 19 Naši kraji in ljudje Naši smučarji na sčverni meji Tudi na Kozjakovem pogorju (hudomušneži pravijo sKobanskem«), se smuški šport prav lepo razvija. Kmalu bo naše pogorje resna konkurenca sosednjemu Pohorju. Saj ne zaostaja prav nič za Pohorjem, glede naravnih krasot ga še prekaša! Terenske prilike so prav ugodne. Letošnjo zimo je obisklo Sv. Duh na Ostrem vrhu (907m), zavedno obmejno postojanko, prav lepo število mariborskih smučarjev, ki so trdili, da so prišli hote k Sv. Duhu, ne po pomoti! S turo so bili prav zadovoljni, kar daje domačinom upanje, da .se bo tudi tu bolj in bolj razvil smuk! Tudi mi, pravijo, bi potrebovali trenerjev in smučarskih tečajev, ne le sosedje! Ker teh doslej nismo imeli, smo se sami položili na »dilce« — in ne brez uspeha! Sedaj stoji že prav dobro na njih mlajša kakor tudi starejša generacija. Nedavno smo priredili smučarsko tekmo, ki je prav dobro uspela. Seveda se je izvršila za enkrat še brez pokalov, ki pridejo prihodnjo z^mo v poštev! Sliko poglejte! Za prihodnjo zimo ste vabljeni vsi prijatelji dilc k nam in ne bo vam žal! Smuk! Novi izs-edki iz Potočke zija!ke na Ljubljana, 1(5. marca. V torek zvečer sc je vršil šesti sestanek .frirodoznanstvenv sekcije Muzejskega društva, na katerem jc predaval g. prof. Srečko Brodar i/. Celja. Iz njegovega nad vse zanimivega predavanja povzemamo naslednje podatke. Pod okriljem Muzejskega društva v Ce-1'u in s podporo dravske banovine in Mestne hranMnice v Ccliu je trajalo lansko, četrto daljše raziskovanje v Potočki zijalki na Olševi osem tednov, od 21. junija do II. avgusta 1**31. Zaposlenih je bilo noleg prof. Brodarja še stalno 7 oseb, 2 dijaka, 4 delavci ''n pastir. Preiskal se je sistematično v obsegu okrog 150 m2 srednji del vhoda v jamo. Odvoženih je bilo do 300 m3 niaterijala. Vkljub ne prevelikemu terenskemu obsegu so bila odkrita tri nova ognjišča, od katerih sta dve zanesljivo pa-leo".itski. Obe ognjišči sta kronološko mlajši od onega \/. prejšnjih let. Eno ognjišče razen .številnih razbirih kosti jamskega medveda ni nudilo ničesar novega. Tem važnejše pa so bile najdbe v drugem ognjišču in njegovem okolišu Odkritih jc bilo 90 artefaktov in odkruškov iz črnega sl-Ieksa. Po obliki in materijalu se strinjajo 2 artefakti iz že prci odkrite starejše plasti. Ker imajo vsi značaj cdcepkov. ako izvzamemo jedraste oblike, ki so služile kot v'soka prask alca, je upravičeno mnenje, da so mlajšepaleolitskega izvora, približujoč sc aurignaški stopnji. To potrjuje tudi odlomek šila. ki je povsem s lično elegantnim šilom, nžideraim v ozadju jame. Še bolj očitno pa r ostane mlajšenaleo-1 itski izvor zaradi odkritja globlje ležeče plnsti vodnega peska ki ga je nanosi! človek sam v zaenkrat neznane svrhe. Ta plast je vsebovala poleg mnogih drugih iznakov, ki izpričujejo nekdanjo navzočnost človeka, v;iic število terciarnih (mio-censkih) okamenin. služečih človeku v na-k't. Čeprav je zlasti iz Francije znanih lepo število postaj s tako vsebino, ni med njimi niti ene, ki bi bila sta ropal eol i tska. Spremljajoča primitivna kostna kultura, znana že iz več alpskih postaj, nikakor ni zadosten argument za starejši paleolitik. Eno pa je gotovo, da je življenje v višini LOO m bilo mogoče le v vsaj tako topli dobi kakor je danes, ter bi mlajši paleolitik -saj v svoji začetni fazi moral pripadati interglacšjalu. — G. predavatelju se za njegovo poučno in zanimivo predavanje najlepše zahvaljujemo ter mu želimo pri njegovem nadaljnjem raziskovanju c i m več uspeha. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« gren-fica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« greneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dogodki na trgu Ljubljana, 16. marca. Danes je bil običajni mesečni tržni dan, združen z živinskim sejmom. Dogon živine je bil srednji, zaradi slabih poti in snega so izostali oddaljenejši kmetje. Cene so neizpremenjene, kupčija je bila prav slaba. Na živilskem trgu pa je bilo po slabem vremenu prav živahno in je bil dovoz povelj en. Ziasti prostor ob nekdanji Mahro-vi hiši so povsem zabarikadirale prodajalke jajc, ki so razpostavile svoje težke košare kar v treh vrstah. Bilo je na ponudbo okrog 20.000 svežih piruhov. Nak::p je bil po vol j en _ in so se cene jajčkom vrtile okoli 0.75 do 1 Din, odnosno po 1.75 Din par. Kmetice tožijo, da so mnogo trpele pri zbiranju jajc po naseljih. Gaziti so morale sneg celo do pasu. Veliko je bilo danes povpraševanje po salati, ki je na trgu še vedno primanjkuje. Motovileč je bil kar hitro razprodan. Malo pa je bilo rdečega radiča. ki ga g oje okoldčanske kmetice po toplih hlevih, kjer napravijo primerne grcdice. Tudi krompirja je zmanjkalo. V dolgih kolonah so davi Ižanci pripeljali d rva v mesto. \ rs ti I sc je voz za vozom. Ker je vsak voznik skušal za vsako ceno prodati drva, so se nekoliko pocenila. Stranke se na tržnem nadzorstvu pr:-tožujejo, da so mnogokrat pri drvih v meri prikrajšane. Umestno bi bilo. da hi ban-ska uprava uvedla pri drvih enoten me-terskokubični sistem. Drva bi morala biti dolga 1 m. Odpravile naj bi se klaftre. Sredi živahnega vrveža na trgu je že okoli 9.30 završalo od stojnice do stojnice, od klopi do klopi: »Pozor! Žeparji so na trgu!« Iz okolice Škofje Loke se je pripeljala kmetska gospodinja Marija K. z namenom, da nakupi nekaj drobnih potrebščin in manuifakturnega blaga. Ko je opravila n.a živilskem trgu se je podala v trgovino v Šolskem drevoredu, v kateri je radi razprodaje ostankov precej gneče. Žena se je zanimala za blago in "se prerivala med drugimi kupovalkami. Naenkrat je zakričala, da je okradena. V trgovini je za hip nastal nemr. ženska se je domala razjokala. Poklican je bil nemudoma policijski agent, ki mu je oškodovanka povedala. da ji je neznanec odnesel denarnico 7 900 Din, po večini v stotakih Agent je takoj zaslišal nekaj navzočih, nato" pa |e „Tr sf<2 vaš h 3 svetniki" v mariborskem gledališču Po posnemanju kmetiškega gledališča Te-gernseer je nrišla ta burka tudi na sloven ski oder. Delo je zanimivo v toliko, da ?e je 7 njim posvetila in poživila ona ljudska burka, ki je bila pri nns na slabem glasu. V opravičilo bodi povedano, da se je to zgo-ddo za časa gospodarske krize, ko je treb-i gledališko občinstvo na vse načine snubiti. Ljudske igre brez narečia pa so jed brez Začimbe. To vemo zlasti v Mariboru, kjer ram delaio narečja še večje preglavice kol kjerkoli drugje. Mariborščina mora še skozi vire desetletij, preden bo primerna za oder, kranjskih narečij pa razen dveh. treh članov našega gledališča nobeden ne zna. In tako so ljudske igre v našem gledališču preizkusi". ki zahtevajo od poslušalca precejšnjega zatajevanja. Režiser J. Kovič je postavil igro v realističen okvir Tako «e je izognil vsemu pr-v tiravaniu in cenenim efektom, ki so pri liiidiVrh igrah ka; običajni, Glede narečja spvp ne more odgovarjati, ne za druge niti zase Vse je nadkriljevala la večer gospa Zakrajškova kot Porentovka. S svojo realistično. s pristnim narečjem pobarvano igro je prekosila samo sebe Pokazrda je, da je njena dolgoletna zveza z opereto bolj zasilna kot naturna zadeva. Izrazit v osnovni zamisli kakor tudi v detajlih ie bil Porenta g. P Kovica. Za svojim tokratnim vzorom ljubljanskim karakternim komikom, pa je zaostajal za barvitost dolenjske govorice ir za vseh onih 99 viž spakovanja, ki jih »taore ljubljenec ljubljanskega občinstva. regrled Ob temperamentni igri gospe Dragutinovi-čeve smo kar pozabili, da ne govori v narečju. Ga. Savinova si je gruntarsko hčer rani premeščansko zamislila. Preuglajen za vaško osredje je bil Tomašičev učitelj Štem-pihar. Sploh se g. Tomašič z režijo modernističnih iger uspešneje uveljavlja kakor v igri. kjer mu nedostaia umerjena karakte-rizacija v mimiki in govoru. Gosp. Tovornik t>i ie kot pekovski mojster Bavdek vzdei masko malomarnega, zapitega obrtnika. Odločno pa ie pretiraval v maski in i°ri "osp Harastovič kot Blaž šimc Njega in" nič mani okusno karikaturo Šurlove Lončke (gdč. Starčeva) ima tudi g. režiser na vesti. Kaj podobnega se v prihodnje ne sme vej ponoviti, saj ima tudi karikatura svoje nuje in za dober okus odgovarja poW igralca tudi režiser. Gdč Kraljeva se ie kot Mari-janca na moč potrudila, toda v kmetiškem osredju se ne počuti nič kai domača Gosp. Pavel Rasberger je igrol epizodno ulogo vaškega zdravnika umerjeno in prepričevalno: prav tako je ugajal g. režiser v nlogi Lahajnarjevega Jakca. v. K. ~ Zagrebško pismo Kdo je skladatelj Jarnnvič? _ Pevski zbor zagrebških učiteljev. — Razstava. Na petem društvenem koncertu Hrvatskega glasbenega zavoda je Zagrebški kvariet izvajal poleg del Stamitra, Dittersdorfa. Havdna tudi Tretii godalni kvartel Ivana Mane Jarnoviča. Stilno odbrani in umetniško izvajani program je vreden pozornosti, zlasti pa opozarjamo na izvedbo našega starega mojstra Ivanu -Mane Jarnoviča. odšel na poizvedovanje na trg, kjer so mu poročali spet o drugi tatvini. Malo prej je namreč izginila neki kupovalki denarnica s tremi stotaki. Policijska preiskava je dognala, da so na delu ženske žeparice. Bržkone pa ne gre za domačinke, ki niso tako podjetne in nevarne, marveč za neke Hrvatice, ki so se že nekaj dni kretale po trgu. ))Graf Zeppelincc in naša pošta za Južno Ameriko Zrakoplov »Graf Zeppelin« bo letos večkrat v odrejenem razdobju otlplul v Južno Ameriko in nazaj. Zaenkrat je določen odhod za 20. marec, 3. in 17. anrii ter za 1. maj iz Friedrichshafna ob Bodenskem jezeru v Recife de Pernambuco v Braziliji. V zvezi z južno ameriško letalsko družbo »Svndicato Condor Ltd« bo prevažal pisemske pošiljke za naslednje dežele v Južni Ameriki: Argentino. Bolivijo, Severno Brazilijo (pokrajine D'Alagoas, Para-hvba. Pernambuco in Rio Grande do Note). Chile, Paraguav, Peru in Uruguav. Polet F riedr chshafen - Recife bo trajat 3 dni, od Recifa do Ria de Janeiro (Brazilija) 1 dan, od Ru de Janeiro do Mon-tevidea (Urug-jav) in Buenos Airesa (Argentina) 1 dan, od Ria de Janeiro do La Paza (Bolivija) odnosno do Arica (Chile) 1 do 2 dneva. Pošiljke za Paraguav bodo odpravljene iz Buenos Airesa, za Peru pa iz Arica po redni poti. Za odpravo s tem zrakoplovom smejo pošte sprejemati: navadna in priporočena pisma ter navadne dopisnice (priporočenih ne) ter poslovne papirje, tiskovine in blagovne vzorce, navadne in priporočene. Za te vrste pošiljk zračne pošte se plača poleg redne poštne pristojbine še posebna dopolnilna pristojbina za zračni prenos, in sici-r: 1. za Brazilijo za pisma in dopisnice po 20 Din za vsakih 5 gramov ali del te teže, za poslovne papirje, tiskovine in blagovne vzorce pa po 20 Din za vsakih 25 gramov ali del te teže: 2. za Argentino, Bolivijo, Chile, Paraguav, Peru in Uruguav za pisma in dopisnice po 24 Din za vsakih 5 gramov ali del tc teže. za poslovne papirje, tiskovine in blagovne vzorce pa po 24 Din za vsakih 25 gramov ali del te teže. Pristojbine se morajo plačati vedno vnaprej. Pošiljke naj se oddajajo pri poštah v dravski binovimi tako, da se odpravijo najkasneje dne 17. in 31. marca ter 14. m 28. aprila iz Ljubljane z brzini vlakom ob FAVORIT DOBREGA OKUSA...... ... pomeni od dobrega izbrati najboljše, od najboljših mil Elida Favorit milo. Ono varuje Vašo čisto polt, njegov čudoviti vonj ostane v milu, dokJer se isto do kraja ne porabi. Redno negovanje z Elida Favorit milom ohrani ljubkost mladostnega videza. ELIDA miitnlp. Partner dražestne Lilan Harvey je mladi, elegantni kavalir (We1f$at»g Alhach $£etty Muzika in šlagerji Jean Gilbert Film, ki bo vsakega očaral in strnil vsa srca v en sam utrip sreče in zadovoljstva! Predstave ob 4., in 9*4 zv. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure. Elitni kino Matica 19.55, iz Maribora pa z vlakom ob 17.25; priporočamo pa občinstvu, da oddaja pošiljke vsaj en dan poprej. Nadaljnje zveze bomo pravočasno objavili. Ormoško društveno življenje Ormož, 16. marca. V Ormožu so občni zbori v zadnjih dneh naše življenje zopet malo poživeM. Iz tajniškega poročila Sokolskega društva povzemamo, da je društvo izdalo za preureditev Mestne grabc v letno telovadišče nad 20.000 Din. S to preureditvijo je naša mladina prejela iz rek Sokolskega društva res sokolski dar; od otvoritve javnega tc-lovadiišča postaja življenje v sedanji Tvr-ševii grabi res prav živshno; grabo rado po-seča staro in mlado. V proslavo Tvrševe stolctnice je priredilo Sokolsko društvo lepo uspelo akademijo, na kateri so nastopile od naših najmanjših tje do članstva na bradlji vse vrste našega Sokola. Najbolj so ugajali seveda naši mali. Med izvajanjem telovadnih točk je zapel ormoški oktet, ki je nastal iz prejšnjega sokolskega kvarteta, par jako lepih naših pesmi ter žel obilo aplavza. Sploh je prireditev pokazala, da bi se dalo v Ormožu z dobro voljo marsikaj doseči. Tudi naša Citalntca Je imela svoj redni občni zbor. Kot naše najstarejše društvo, ki je oralo ledino v našem narodnem življenju. si je na stara leta obdržala čitalnica duševno hrano za naš okraj ter z izredno marljivostjo knjižničarja vodi lepo urejeno knjižnico. Tako nadaljuje svojo kulturno misijo v svojem pravcu. 9. marca je imela redmi občni zbor tudi Ženska podružnica GMO. Tajniško poročilo nam je zopet poklicalo živo v sponrn lepo prirejeni Miklavžev večer, kr je bil namenjen našim malčkom, predvsem pa še ubogi deci ormoške okolice. Pri tej prireditvi je bilo nad 60 siromašnih otrok obdarovan ih z raznim toplim perilom, obleko kakor obutvijo. Posebno so take darove prejeli otroci siromašnih viničarjev. V vznesenih besedah se je marljiva predsednica zahvalila vsem darovalcem. Našim društvom na njihovem požrtvovalnem delu lahko samo čestitamo. Telefon 2124. Ker je ta slavni mož pri nas malo znan. ne bo odveč, če povemo kaj malega o njegovem življenju. ti od i I >e je 1. 1745. Jarnovič je zatrjeval, da se ie rodil v Palermu. Toda Gvrovvetz je v svojem življenjepisu dokazal, da "se je Jarnovič rodil na ladji v vodah Raguse, pa sa zato imenovali .Rasusaner'.« Ker mesto Kasusa v Siciliji (pokrajina Siracusa) leži v hribovitem kraju kakšnih 30 km od obrežja, se Gvrovvitzeve besede lahko nanašajo mo na naš Dubrovnik, nikakor pa ne na nlsko mestece. Poleg njegovega priimka (imena Jarnovič in Jarnevič «o pogosta v hrvaških listinah iz 10. stoletja), pričuie o njegovem dnbrovniškem noreklu tudi hvpo-koristikon Mane. ki ie drugim jezikom neznan. I)a pa je on sam poudarjal, češ da Je [io rodu i7 Paterma. se ne čudimo, če poznamo njegovo pustolovsko nrav. vrh tega pa je hotel tekmovati s s'ovečimi italijanskimi virtuozi 18. stoletja. Svoie ime je pisal: Jarnovicli, Jarnoviča, Cernovirhi. Garnoviehi. Giornovichi, na Poljskem celo Zarnovitti. Zanimivo je. da ea veliko ?n osnovno delo »The 0\ford story of Music« imenuje Giornovichi the Slave«. 0 Jarnovičevi zgodnji mladosti ne vemo ničesar. L. 1773. je nastopal z velikim uspehom v Pa rizu: takrat se jp začela njegova slava, ki ga je kot virtun/a spremljala polnih trideset let po vsei Evropi. Zaradi neke sumljive afere ie Jarnovič zapustil Pariz in se preselil v Berlin, kjer je bil štiri leta v službi pruskega princa Friedricha Wilhelma 11. Zbog nekih razprtij s tovariši glasbeniki ip ostavil tudi Berlin in prireial koncertne turneje po Švici. Nemčiji. Avstriji, Poljski. Skandinaviji in Rusiji: bil je takisto na Angleškem. Irskem in Škotskem Naposled je prispel v Petrograd, kjer je pri biljardni igri umrl 21. novembra 1804. Na svojih turnejah je igral lastne skladbe. Do Zločinski pojavi v moravški kotlini Moravče, 16. marca. V naših krajih, ki so bili nekdaj tako mirni, se je v zadnjem času že marsikaj dogodilo, kar da sumiti, da se tudi tu udejstvujejo predrzni zločinci Zadnja dva primera sta v tem pogledu posebno značilna. V vasi Češnjicc je v ponedeijek ob polnoči izbruhnil ogenj pri posestniku Janezu Veselu, po domače MoklovSku. Goreti Je začelo v gospodarskem poslopju na mlatil-nem podu. Pogorelo jc ostrešje, ogenj pa je uničil poleg velike zaloge krme m vsakovrstnega orodja tudi mlatilnico in sla-moreznico. Prestrašeni vaščani in gasilci konca svojega delovanja je ostal občinstvu enako zanimiv. Izmed Jarnovičevih skladb, ki so bile vse natisnjene, so ra?ne evropske knjižnice obvarovale dvajset koncertov -vi violino in orkester, tri godalne kvartete, nekoliko sonat in rondov za violino in cimba- lo. violinskih duetov itd ★ V Zagrebu je bil ustanovljen nov pevski zbor, ki si je takoi s prvini javnim in reprezentativnim nastopom pridobil prikupen uspeh. Po vzoru slovenskih. čeŠkib in nio-ravskih učiteljev ?e je ustanovil pri na« •»Zagrebški učiteljski pevski zbor J. U. U. Ivan Filipovičr Zbor ie bil ustanovljen pre 1 dvema letoma s poglavitnim namenom, rfa goji našo vokalno glasbo. Združuje okro^ 50 pevcev. Dirigent je Boris Papandopulo. V aprilu namerava priredili koncerte v Beogradu in Novem Sadil, a prve dni maja bo koncertiral tudi v Ljubljani. Na tej turneji bo pel dela Zajca, Krstiča. Adamiča. Mirka. Pavčiča. Milojevica. Manojloviča. Dobroni-ča, Weissa. Vrhovskega in Papandopnla Pod devizo ?Sto let iutroslovenskp zborne glasbe« nam ie učiteljski pevski zbor »Ivan Filipovič« odpel vrsto komnozicij: nekatere med njimi gredo po svoji kakovosti v program reprezentativnega koneprta. Kot najboljše točke programa velja omeniti Do broničeve tri zbore »Mentiniadas in Papan-dopulov šaljiv zbor »Skoči kolo«. ie V salonu Ulrich sta dva likovna umetnika razstavila svoja dela: Marijan Trepše (kompozicije. pokrajine, portrete) in Vojta Bru niš (portrete, reliefe, otroške portrete m dr.). Zanimanje za razstavo je veliko: na mnogib slikah čitaš ponosni napis: »Prodano!« Žiga Hirschler. Čigav je *Tugomer<: Jurčičev ali Levstikovi? Pravkar je izšel IV. zvezek nove izda- iz Moravč so naglo prihiteli na pomoč ter obvarovali druga poslopja. Škoda se ceni na približno 50.000 Din, posestnik pa je bil zavarovan samo za 10.000 Din. Po vseh okolnostih sodeč je veliko nesrečo povzročila zločinska roka. V vasi Svine so se te dni pojavili tr je fantje, ki so se pripeljali s kolesi, ter povpraševali po hišah, kdo ima naprodaj krompir. Čudno so sc obnašali ti kupci, zvečer pa so se vtihotapil' v klet pri Ma-selnu, kjer so se napili mošta, ob odhodu pa pustili pipo odprto. Pojavili so se tudi pri posestniku Hrovatu. Eden je v veži zaprosil gospodinjo za mošt in ko je gospodinja odšla v klet, da mu u^treže, je nc-znancc smuknil v shrambo. To je opazila mati gospodinje, ki je tud; videla, du skriva neznanec nekaj pod suknjo, še preden so domači pregledali shrambo, so jo neznanci jadrno odkurili. Ugotovilo se je. da so odnesli iz kadi več lepih kosov svi-nj:ne, skozi okno shrambe pa so ~tili po z;du in v sneg ostanke iz lonca kave. ki so ga slučajno našli v shrambi. S tem so si. kakor nekdanji rokovnjači. gotovo zaznamovali hišo. v katero bi sc izplačalo vlomiti. Orožniki so takoj uvedli preiskavo, ki je baje uspešna. Zagonetna zakonska žaloigra Subotica, 16. marca. Mladega in nadarjenega primarija su-botiške židovske bolnice dr. Imra Szeke-Iyja so pretekli torek zjutraj našii v stanovanju mrtvega, s prestreljeno glavo. Na njegovem vratu so opazili ogrebotine. po katerih so sklepali, da se je dr. Szeke-ly boril z napadalcem in da je padel kot žrtev zločina. Komaj je policija uvedla preiskavo, .je bila iz hotela »National? obveščena, da sta se tam zastrupila slepi Teodor Petraš in njegova spremljevalka Micika Mivon-gova iz Osijeka. Jadrno so ju prepeljali v bolnico in so jima izprali želodec, vendar se nista osvestila in je Petraš proti večeru izdihnil. V njegovem žepu so našli samokres, v katerm manjkata dve patroni. Vse okolnosti kažejo, da je Petraš ustre-«il dr. Szekelyja. Oskar Petraš, bivši uradnik družbe Standard Oil v Beogradu, a doma iz Su-botice, je imel lepo ženo, na katero pa je bil močno ljubosumen in je nekoč tudi streljal nanjo, nato pa je še sebi pognal kroglo v glavo. Vendar se takrat ni usmrtil, pač pa je oslepel na obeh očeh. ž;ena je nato dosegla ločitev in se preselila v Subotico, kjer se je seznanila z dr. Szekelyjem. Petraš pa je bil upokojen in se je nastanil v Osijeku ter pridobil Miciko Mivongovo za svojo družabnico in spremljevalko. A svoje žene ni mogel pozabiti. Pred par dnevi se je pripeljal v Subotico in se nastanil z zvesto spremljevalko v hotelu >• National t. Kako se .je odigral napad na dr. Szekelyja, bo morda ostala zagonetka, ker je tudi stanje Petraševe spremljevalke zelo kritično. je Zbranega dela Frana Levstika (urednik dr. Anion Slodnjak, izdaja Jugoslov. knjigarna). 472 strani obsegajoča knjiga je v-a posvečena menda najmanj znani plati Levstikovega delovanja — dramatiki. Pol -g iJunteza«. ki so ga uprizorili ob lanski proslavi Levstikove stoletnice v Ljubljani in ki je po svojem klenem odrskem jeziku uprav presenetil občinstvo, je tu objavljena •>Ježa na Panias«, ki ni samo najdaljša, marveč poleg Prešernovih epigramov najboljša in najsočnejša literarna satira v vezani besedi naše celotne književnosti 19. stoletja Dalje je tu med drugimi fragmenti objavljena satirična igra iZatožr-.ii sosamo-glasnik< in v celoti rTugomer« po Levstikovem rokopisu, kakor je shranjen v Licejski knjižnici. Po raziskavanju dr. Slodnjaka Jurčičevo avtorstvo sTugomera« dobilo docela drugačen značaj: zadnja redakcija sicer temeljita, ie bila Levstikova, tako' da je nastalo vprašar-ie. kje ie »Tugomer- z večjo pravico: v Jurčičevih ali v Levstikovih zbranih spisih?! Tudi ta zvezek je opremljen z obsežnim urednikovim uvodom in < beležkami Knjiga se dobiva tudi pri »Tiskovni zadrugi«. Kurta Weilla novo opero rBiirgschaft« ie minule dni z lepim uspehom uprizorila berlinska Mestna opera »Burgscbaft? predstavlja nov tip opere z zborom, ki reritativi:© •spremlja deianje. Glasba ie dobila drugovrstni pomen: v ospredju stoji jezikovna olat Resedilo ie spisal Gašper Maher. Domača premijera v Mariboru Mariborsko gledališče bo prihodnji teden uprizorilo izvirno draino pisatelja prof. Gustava Šiliha »Ka verna«. Goethejev« matinejo bo priredil zagrebški Pen - klub v nedeljo, dne 20. t. m. Roman povojnega Beograda je spisal Bo-ško Tokin in izdal minule dni pri Kohnu z naslovom ^Terazije«. on®cna lz elitne izbire pomladanskih novosti pri tvrdk: FE. LUKIČ v Stritarjevi ulici se dobijo kostumi že od Din 550.— dalje, kom- senzacija za dame! pleji od Din 350.- 61 ter obleke od Din 90.— dalje do luksuznih velemestnih modelov. Uomače vesti * Začasna zopetna uvedba ukinjenih vlakov. Železniška direkcija v Ljubljani objavlja: Pričenši s soboto 19. t. m. do vključno srede, dne 6. aprila, bosta vozila zopet na progi Ljubljana gl. k. — Maribor gl. k. potniška vlaka štev. 617 618 io 619 620. Vlak štev. 617/518 odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 7. uri 27 minut ter prihaja v Maribor gl. kol. ob 11. uri 36 minut. Vlak štev. 519 620 odhaja iz Maribora gl. kol. ob 9. uri 10 minut ter prihaja v Ljubljano gl. kol ob 13. uri 46 minut. Pričenši s ponedeljkom 21. t. m. vozita zopet do vključno srede, dne 6. aprila, na progi Ljubljana gl. kol. — Novo mesto potniška valaka štev. 9212 in 9215. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 12. uri 50 min. ter p-i-hod v Novo mesto ob 15. uri 30 min., odnosno odhod iz Novega mesta ob 4. uri 25 minut in prihod v Ljubljano gl. kol. ob 7. uri 7 min. Slednja dva vlaka na velikonočno nedeljo in ponedeljek nadalje na belo nedeljo in na praznik Marij;nega cznanenja, t. j. dne 3- in 4. aprila 1932, ne vozita. * Jubilejni občni zbor gasilskega društva v Sevnici. Ob številni udeležbi se je vršil v nedeljo popoldne v hotelu »Triglav« 50. redni letni občni zbor gasilnega društva v Sevnici. Navzočih je bilo preko 100 članov. Zborovanje je vodil načelnik g. Alfonz Kastelic ter v svojem nagovoru poudarjal zlasti gasilcem potrebno disci-P'ino in točnost, ker ravno udeležba n<> gasilskih vaja.i je obvezna za vsakega gasilca. Društvo bo slavilo letos 50 letnico svojega obstoja. Po načelnikovem nagovoru je izvršilo svečano zaobljubo 54 novih rednih članov iz Šmarja. Iz poročila poveljnika g. Livia je bilo razvidno, da je imeio društvo v preteklem letu 7 gasilskih vaj. Uspešno so posredovali sevniški gasilci lani na 7 požarih. Tajnik g. Perko je poročal o statistiki članstva in društvenem poslovanju. Skupno je bilo lani 17 društvenih sej. Rednega članstva je sedaj Hi8. Izčrpno poročilo je podal tudi blagajnik g. Smodej. — Društvo se je tudi reorganiziral v 2 četi, in sicer v sevniško in šmarsko. Kot poveljnik nove čete v Šmarju je bil soglasno izbran g. Gabrič. Zaradi velikega porasta članstva se ie razširil in izpopolnil društveni odbor. Vse zborovalce je pozdravil tudi župan g. Krulej. ki je izrazil veselje zaradi okr> pitve društva in zagotavlja.l hvaležnost t seli občanov za nesebično delo. Sestal se je tudi pripravljalni odbor za izvedbo proslave 50-letnice. Predsedstvo je prevzel župan g. K>ulej. * Slovensko planinsko društvo sporoča, d;i so odprte in oskrbovane koče in domovi: v Triglavskem pogorju: Stara Aljaževa koča (neoskrbovana), Erjavčeva koča na Vršiču (odprta in oskrbovana oD nedeljah in pra.mikih ter dnevi pred nedeljami in praznik!); v Karavankah: Valvasorjeva koča pod Stolom, Planinski dom na Kofcah (stalno odprt in oskrbovan); v Kamniških planinah Dom v Kamniški Bistrici. Koča na Veliki Planini in Dom na Krvavcu. Nadalje so odprte in oskrbovane vse leto: novozgrajena postojanka na Sv. Gori, Koča na Sv. Planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vse koče na Pohorju, f'diska koča nad Celjem. Plskernikova in NAJVEČJI FILM VSEH ČASOV Qo t SPCCM« film V GLAVNI VLOGI PRILJUBLJENI ^t utn o ti ZARADI OGROMNE DOLŽIN tU FILMA predstave ob 3»> 6» ia 9« zvečer. PREDPRODAJA VSTOPNIC OD 11. DO POL 13. URE! Zvocn i (citio {fdeal : ♦ Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Ste-ilke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra. 5. smer to orzina vetra. 6 oblačnost 1_10 B. temperatura 4 relativna vlaga ▼ 1. vrsta oadavin, 8. padavine v mm. — Temperatura: prve številke pomenijo na1-vL&jo. dru^e najnižjo temperaturo. 15. marca. Ljubljana 7., 771.0, _4.0, 9^, mirno, megla, —; Maribor 7., 767.6 -M.6, '54. SI, jasno, —, —; Zagreb 7., 770 3, —4.0, 90. NE1, megla. —, —; Beograd 7., 770.9, 0.0. 70, SE2. jasno, —, —; Sarajevo 7., 772.8, —4.0, 90. mirno, jasno. — —; Skop- lje 7., 772.3, 4 1.0. SO. V.r2 jasno.__—; Split 7., 767.6, +10.0. 60. E2, 5, —. Temperatura: Ljubljana -{-7.2, -—6.2; Maribor + C.4, —" 0; Zagreb +8.0. _4.0; Beograd +4.4, —3.0; Sarajevo +6.0, —5.0; Skop I je +15.0, —1.0, Split +7.0. Sonce vzhaja ob 6.12, zahaja ob 1S.6; luna vzhaja ob 10.22, zahaja ob 3.4. Tilerjeva koča v Logarski dolini, Mozirska koča ua Mo^irski planini. Prešernova koča ua Stolu bo odprta in oskrbovana za silo 19. in 20. t. m., 26. do 2S. t. m. ter 3 in 4. aprila. Malnarjeva koča pod črno prstjo bo odprta in oskrbovana v primeru lepega vremena v času od 24. do 30. t. m. Svet okoli Malnarjeve koče je za smučarje ze!c primeren, zlasti so krasni smučarski izleti okoli Koble. * V poročilih o anketi glede vzrokov in posledic industrijskega zastoja (ponedeljkovo »Jutro« 14. t. m.) je bilo navedeno, da je govornik g. Bogumil Burnik iz štor izjavil, da je bil na konferenci v Beogradu edini, ki je predlagal kupovanje domače robe. To popravljamo. G. Burnik je na nedeljski anketi v Ljubljani izjavil, da so se na konferenci v Beogradu zedinile vse železo izdelujoče in železo predelujoče dustrije, da se ima v bodoče kupovati kar največ domačega blaga. Kadar vabiš goste, kadar hočeš obdarovati otroke, kadar obiščeš prijatelje ali znance, kadar greš na potovanje, v kino ali gledališče — ni ga bolj primernega darila, ni je okusne jše slaščice kakor je »Sadvita« sadje v čokoladi. Vrečica Din 5. * Poštne znamke po 1.50 Din in 75 par pridejo v promet okrog 1. aprila, dočim so dopisnice po 75 par že v prometu. Za novi dve vrsti znamk je državna znamkama v Beogradu prvič izdelala lastae klišeje, dočim jih je doslej morala naročati v inozemstvu. Znamke po 1.50 Din bodo rdeče, one po 75 par pa temno zelene barve. * Naši v Ameriki. V Clevelandu je pri zadnjih mestnih volitvah bil izvoljen za župana demokrat Ray Miller, za katerega je po poročilih tamkajšnjih slovenskih li stov glasovalo nad 10.000 slovenskih volil-cev. V znak 'avaležnosti za naklonjenost Slovencev je novi župan ponudil mesto županskega tajnika mesta Clevelanda s loven sk emu odvetniku dr. Pranu Lavšetu, ki pa je ponudbo odklonil z opravičilom, da je prezaposlen v svoji odvetniški praksi, katere ne namerava opustiti. S službo županskega tajnika v Clevelandu je spojena letna plača 6500 dolarjev. — V Gilbertu v državi Minnesota je bila za mestno bla-gajničarko imenovana rojakinja Marija Kern, doma iz Zagoriee pri Dobrem polju. — V Chisholmu je nagle smrt j umrl rojak Janez Petrovčič, star 6S let. Po rodu je bil iz Logatca. V Ameriki je živel 40 let ter zapušča ženo in sina. * Belokrajinske pisanice in španska carina. Vroča je lepa španska dežela, vroča po svojin vžigajočih vinih in po črnookih, neugnanij španjolkah. Marsikatero hrepenenje in san splava tja v dežela sonca. Tudi našim ljudem ni neznana ta lepa pokrajina. Trgovski stiki postajajo vedno tesnejši in naši umetniki in umetnice imajo tudi tam svoje interese. Sklepajo se poznanstva in prijateljstva. Ob časih se spominjajo prijatelji prijateljev in jim pošiljt-jo kaj za spomin.. In tako je hotela razveseliti neka naša odlična umetnica iz Ljubljane svojo prijateljico tam v Španiji z našimi lepimi belokrajinskimi pisanicami. Pošta je sprejela dve trdni leseni škatlici, preko katerih bi lahko peljal »parrzar« ii: nič ni skrbelo odpošiljateljice, da ni embalaža dovolj trdna za dolgo pot. Kdo bi si mislil, da bodo naletele pisanice na to-liKaj komplicirane uradne procedure, ki so pokvarile vsem skupaj veselje. Na vročih tleh so tudi vsa oblastva in uradi skrajno previdni. In tako se je zgodilo, da je. španska carina mogoče sumila, da se nahaja v pisanic%h tudi kaj takega, kar ne sme v državo. Skrajno vesten carinik je pokukal v vsako pisanico posebej in se prepričal o njeni vsebini. Posledica tega uradovanja je bila, da je prispel na mesto darilca — kupček zdrobljenih jajčni n lupin, pomešanih s zasušenimi rumenjaki. In lepa seno-rita ugiblje sedaj, kaj naj pomeni to darilce? * Novj grobovi. V Mariboru je po daljšem bolenanju v starosti 74 let umrl s Ferdo Križanec, upokojeni vodja zemljiške knjige. Pogreb bo jutri ob pol 16, na Pobrežju. — V ljubljanskem zavetišču s" Jožefa je včeraj umrl upokojeni naduči-telj g Franc Martelanc. F.apušča dva sinova in dve hčeri. Pogreb bo jutri ob 14. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Smrt nemške pisateljice :z Jugoslavije. V Sarajevu je umrla po dolgi bolezni v starosti 77 let nemška pisateljica Marija Zischek po rodil iz Banje Luke, ki si j? kot pisatelica pridobila velik sloves med nemškimi čitatelji in po prevodih "udi v Angliji in Italiji. Njen zadnji roman »Rudniški delavci« je izšel leta 1924 v Berlinu ter je po prevodih v angleščino in italijanščino dosegel tolike naklade, da je pisateljica od njih lahko živela do svoje smrti. Pokojna pisateljica je mnogo t tovala po svetu ter se je šele na stara leta vrnila v domovino. * Smrtna žrtev burje. Kakor poročalo potniki, je razsajala po Trstu več dni huda burja, ki je metala raz strehe opeko, po trgih premetavala stojnice ter napravili tudi drugače precej škode. Po nekaterih ulicah so morali napeljati vrvi, za katere so se pasanti držali, da jih burja ni pre-vrgla. Od padajoče opeke so bili mnogi pasanti lažje ranjeni, 26-letni mehan k Andrej Jelič pa je našel celo smrt v divji-nju burje. Ko je zjutraj hitel na delo, ga je vrglo ob žid tako nesrečno, da si jo zlomil tilnik. Zapustil je ženo in več otrok. * Iz šale strašna resnica. V vasi Novi S!-vac je mladi kmet Kristijan Hetter?hei-mer z lovsko puško streljal vrabce, ki jf.i je bilo vse polno na dvorišču in vrtu. Ko se je vrnil v hišo premočen in blaten, g.? je žena karala, on pa je v šali nauieril ua njo puško misleč, da je že prazna. Puška pa. se je sprožila ter je strel ženo zadel naravnost v srce. Zgrudila se je na mes+n mrtva. Nesrečni kmet bi si bil yzo1 živ- ljenje, če ne bi tega preprečili drugi aiačini. * Tatvina jermenov na Javorniku. Neznan tat se na Javorniku pri Jesenic-ih splazil v mizarsko delavnico Josipe V:n-garja ter odnesel gonilni jermen iz rjave kože, dolg S m in vre len 1010 Dia. Istega večera je bržkone taisti trit odnesel 800 Din vreden jermen tudi z žage Alojzija Revena. * Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno sodišče v Mariboru je prepovedalo samskemu delavcu Josipu Pogorevcu, rojenemu 1907 na Pra.gerskem in stauujoč^mu v Račjem, zahajati v krčme za dobo od 1 marca do 1. septembra 1932 * Zdravstvene oblasti v Novem Sadj so odredile prepoved prodaje Meinlovesa »Maltln-kakava«. * Za Veliko noč kupujte Ciril-Metodov? razglednice. * Kupujte fotoamaterske velikonočne razglednice v založbi Foto-Tourist, Ljubljana, šelenburgova ul. 6;-I. Dobe se tudi v vseh trafikah in trgovinah s papirjem. * Sadjarji! Očistite drevje mahu in li-šaja. potem pa skrbno namažite f,eb!a z ARBORINOM. Vaše sadno drevje bo postalo kakor pomlajeno: gladkega, čistega lubja, kjer si potem razni zajedavci i e bodo mogli napraviti svojin skrivališč. Arborin izdeluje »CHEMO TECH NA« družba z o. z., Liubljana. Mestni trg 10 (na dvorišču) Tam dobite tudi prvovrstno cepilno smol" za cepljenje sadnega drevja. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva plisira in lika tovarna JOS. REICH. * Kranjske klobase — najfinejše. Marija Urbas nasl., Ljubljana, Komenskega 13. Iz Lftibljatse u— Predavanje sodnika dr. Bajiča o sodobni Nemčiji se bo nadaljevalo jutri <ublika bo ob njegovem nastopu prav lahko pozabila Willyja Fritscna. Film, ki je tako veselega žanra, kakor »Dvoje src v % taktu«, jVijubavni regiment« itd., bo gotovo žel pri občinstvu navdušeno priznanje in pohvalo. Ki;-.o Ideal pa prinaša baš kot pripravo za Veliko-noč grandiozni film »Ben Hur« v zvočni-predelavi. V tem ogromnem filmskem delu briljira Ramon Novanro. Za film vlada posebno veliko zanimanje in so bile včerajšnje predstave čisto razprodane. Zaradi izredne dolžine filma so predstave ob delavnikih redno ob 3., 6. in 9. zvečer. Cene vstopnicam so ostale kljub velikim nabavnim stroškom nepovišane. Priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji od 11. ure dalje. u— I. delavski glasbeni večer »Zarje«: v ponedeljek 21. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice obeta biti prav lep. Spored je izbran in odgovarja komornemu glasbenemu večeru. Uvodno besedo ■> komorni glasbi pihal bo govoril konserva-torist Drago Žagar. Komorni trio in kvartet, ki ga sestavljajo člani opernega orkestra, bo igral Beethovnove in Rossiniieve skladbe. Koncertna pevka in operna so, pranistka Anita Mezetova in koncertni pevec in operni tenorist Joža Gostič zapojeta več pesmi. Orkester j Zarje;; pod vodstvom abs. drž. konser. in člana opernega orkestra Janka Gregorca zaigra skladbe Rossi.nija, Boita, Bizeta, Straussa In Wag-nerja. — Vstopnice se dobe od danes naprej v Delavski zbornici I. vhod. I. nadstropje (Strokovna komisija). Cene sedežem 8, 6, 4 Din, stojišča 2 Din. u— Jadranaši! Drevi ob 20. se bo vršil XXV. redni občni zbor. Dolžnost vseh čla nov je, da se občnega zbora sigurno udeleže. u_ Lutkarski odsek československč Obče priredi v soboto ob 16. v Narodnem domu imenitno veseloigro »Vrag in Katra?. Po sporedu film »Iz življenja prezidenta Masarvka«. Gostje dobrodšii. u— Prisrčno počaščenje svojcev, prijateljev in znancev za Veliko noč izrazimo pač na najlepši način, če jih počastimo s pre krasnimi fotografičnimi razglednicami, posnetimi nalašč za to priliko. Slike, polne narodnega sloga so mojstrsko delo znanega Prva številka »Slovenskih poti«; MIŠKO KRANJEC v ^»i GeazaUt še moremo sprejemati male oglase in inserate za nedeljsko številko »JUTRA«, ki bo iašla zaradi praznika sv. Jožefa že v soboto zjutraj, Cenjene gg. trgovce in vse ostale pridobitnike, ki se nadejajo od pomladi živahnih kupčij in vstajenja iz splošnega zimskega mrtvila, opozarjamo, da bo sobotno »JUTRO« dva dni nepretrgano v rokah čitatel.iev in bo zato reklamno sredstvo nafveeie vrednosti, ki se ga staj posluži vsak pridobitsilk po svojih močeh. je pravkar izšla pri TISKOVKl KADRiei To je povest iz Prekmur.ja, ki jo je napisal mladi, mnogo obetajoči pripovednik. fotoamaterja ;Emte« in jih je založila tvrdka M. Tičar. V onili, ki jih bodo prejeli v počastitev, bodo vzbudile nedvomno prisrčno hvaležnost napram onim. ki jim bodo s temi, za nas edino primernimi raz glednicami, izkazovali svojo pozornost. u— Trgovine bodo na Jožefovo zaprte V smislu uredbe ministrstva za notranje zadeve bodo trgovine na praznik sv. Jožefa, v soboto ves dan zaprte. — Gremij trgovcev v Ljubljani. u— Siškarji! V nedeljo 13. t. m. se je osnovala podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva; kdor ima vrt in se zanima za sadjerejo, naj se vpiše! Strokovna predavanja se bodo v kratkem začela. Naprosili smo krajni šolski svet, da se nam da na razpolago soba v osnovni Soli — Prijavi se pri odbornikih ali cb prilik! predavanj. — Odbor je: gg, Babnik Alojzij, šmuc Auton, Silvester Ivan, Začek Ru dolf, šaleliar Franc, čaks Rok, Kisovec F — članarina 25 Din letno. Vsak član dobi društveni list zastonj! Predavanja se bod'> predstavo galoše. Na Viču i«1 nek' prem* čevalec pobral hlapcu Antonu T 'enicu razno obleko, vredno 320 Din. Posestni" Frančiški Prebikivi na Viču pa je nek drugi tat odnesel 500 Dia vredno vodu sesalko. u— Licencovanje bikov in merjascev. Mestno načelstvo objavlja: Na podlag' zakona o popisovanju Živinoreje bo leto? licencovanje bikov in merjascev za mesto Ljubljana dne 8. aprila dopoldne. ;\Taj prijavijo vsi živinorejci bike in nitij.isce pri mestnem načelstvu do 1. sprils j.3-Živinorejce opozarjamo, da si ; rc^krbe izvleček iz rodovnika glede mlečnosti k--' r in porekla bikov. Pripu&čanje neliceu- o-vanih bikov ni dopustno ter se bo z^Io strogo po zakonu kazensko zasledovalo. u— Podpornemu aruštvu za gluhonemo mladino je darovala ga. Marija Seknlo a 100 Din v počastitev spom^a blag-onokoi-ne ge. Ane dr. Merčunov. Iskreno hvai*' u— Bluze, damsko peri'o, rokavice, nogavice in torbice ima v najnovejši krasni izbili šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18 Iz Ce!!?- e— Seja mestnega občinskega sveta od-godena. Jutri zvečer bi se morala vršiti javna seja mestnega o-bčinskega sveta, na kateri bi se morale izvršiti dopolnilne volitve v razne odseke občinskega sveta. Seja pa je odgodena na nedoločen čas. e— Dve turneji Celjskega pevskega društva. Agilno CPD priiedi v maju in juniju dve turneji. Prva bo v prvih dneh maja po Dolenjskem in Hrvatakem Pri-morju, druga pa v prvih dneh junija v severovzhodnih krajih štajerskega dela dravske banovine. Na prvi turneji se bodo vršili koncerti z izredno pestrim sporedom v Ribnici, Kočevju, Nov:-m mestu. Karlovcu in na Sušaku. e— Nušičevo komedijo »Navadni človek« bo vprizorila mariborska družina SJSU »Napredek« jutri zvečer ob 20. pod okriljem tukajšnje dijaške družine »Sloge« v veliki dvorani Narodnega doma. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo revnih dijakov, se pričakuje mnogoštevilen obisk celjskega in okoliškega prebivalstva. e— Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. predava g. Ernest Vrane o šoH nekdaj in danes. e— Iz policijske kronike. PoFcija je aretirla 28-letnega brezposelnega delavca Leopolda H. iz Srednjega Bitnja na Gorenjskem, ker se je potepal po Celja in ni mogel dokazati, da se preživlja s poštenimi sredstvi. Zaradi javnega izgreda in kaljenja nočnega miru je bila vložena ovadba proti 2 ljubljanskima, potnikoma, ki sta nudila v poznih nočnih urah v nekem javnem lokalu in pa pozneje tudi še na cesti stvaren pouk v mojstrskem pretepanju. Mestni ubožci bodo tako zopet prišli do čedne podpore. e— V gostilne ne sne zahajati po razsodbi tukajšnjega okrožnega sodišča za dobo 1 leta 24-letni brezposelni delavec Edvard Lesjak iz Ce'ja. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. premijero zvočne operete Ljubav-na zapoved«. V glavnih vlogah Dolly Haas, Gustav Frohlich in Tibor Ilal^ar. Predigra. a— Iz mestnega sveta. Mestrri c"et Je na zadnji svoji seji podelil gradben«? dovoljenje Pokojninskemu zavodu za preureditev kavarniških prostorov, nad-iHe k«rvarnar.u in posestniku Sercu za preureditev stanovanj v hiši 36 na Aleksandrovi cest;, Mariji Tomažičevi za gradnjo paviljona za trafiko v Tomšičevem drevoredu in Ivanu "an-fredu za zidavo visokopritlične hiše v Medvedovi ulici. Na seji sta položila prisego tudi novoimenovana občinska svetnika dr. Janko Kovačič, ravnatelj banske hranilnice in mizarski mojster Ferdinand Potočnik. a— Cercle frangais. Redni občni zbor francoskega krožka v Mariboru bo prihodnji torek 22. t. m. ob IS. na državni realni gimnaziji v pritličju ia levo. Na dnevnem redu so poročila odbornikov o poslovanju društva v minolem poslovnem letu in volitev odbora. a— Občni zbor Nabavljakic zadruge drž. uslužbencev na Rotovškein trgu bo v nedeljo 20. t. m. ob 9. donoldne v mali dvorani Narodnega doma. Ker se bodo obravnavale na tem občnem zboru važne zadružne zadeve, je v interesu vsegn članstva, da se občnega zbora udeleži v večjem številu. a— Jutri zvečer priredi pevsko društvo »Jadran« v mali dvorani Narodnega doma zabavni večer v počastitev Joškov -n Jožic. člane, prijatelje in somišljenike v abi odbor. a— Praznik sv. Jožefa bodo tudi mariborski obrtniki praznovali prav slovesno Na ta dan se bodo zbrali s svojim n;/ra-ščajem v Narodnem domu in Giišli skupno k maši v Frančiškansko cerkcv, po maši pa bo v veliki dvorani Nai odnosa dema predavanje pred in po katerem bo igral tamburaški zbor Slovenskega obrtneca društva. a— Trgovine na Jožefovo smejo biti po naredbi banske uprave odprte samo dopoldne. na kar opozarja Gremij trgovcev svoje člane in občinstvo. a— Davek na nezazidane parcele. Državni svet v Becgradu je na nioso p-'tožhG interesentov razsodil, da je davek na nezazidane parcele, ki je bil uveden v Mariboru v letu 1930. nezakonit. a— S. O. ■»Napreoka« nadaljnje s svoi;-mi predavanji v nedeljo 20 t. m. v Naroi-ne.m domu Predava g. prof Osip š^st o temi: Mladina in aledfllišče Začetek predavanja točno ob 10. dopoldne a— Nove telefonske proge. Z včerajšnjim dnem je bil otvorjen telefonski promet med Mariborom in vsemi telefonskimi centralami v Letonski in Litvi. Napaden pogovor s kraji v betonski stine pcjJue-vi. 15!).60, ponoči 59.Iti, s kraji v Litvi p;, podnevi 144.60, ponoči 63.66 Din. Prvi p.,-s./.usi so uspeli. a— Iz bolnišnice. 16-let.ni delavec Janez Kristan iz Hounje vasi. uslužben pri mariborski tekstilni tovarni, je padel po nesreči v kad, napolnjeno z vrelo vodo. Dobil je hude opekline po levi strani telesa m se zdravi v bolnišnici. Tu se zdravi tudi delavec Franc Neuwirth doma pri Sv. Petru pri Mariboru, katerega je doletela Prt podiranju drevesa težka nesreča. Ker irru je kamenje zdrobilo levo nogo. a— Nevaren kolesarski tat pod ključem. Kakor smo že pred kratkim poročali, je policija aretirala nekega 21-letnega brezposelnega delavca Ivana Miška, katerega je sumila, da je izvršil lansko jesen in letošnjo zimo več tatvin koles. Izprva je Miško tajil, toda po poročilu, k: ga je po-siala orožniška postaja v Cirkovcih mestni poi.e'ji. je krivda Mišku dokazana. Tudi ^o Miško sam končno po dolgem oklevanju priznal, da je pokradel 14 koles in jih prodal na deželi za zelo nizko ceno. Ker pa se v zadnjem času nogosto dogaja, da Ponujajo in prodajajo zlasti na deželi razni sumljivi tipi kolesa pod vrednostno ceno. opozarja ir. svari policijska oblast ljudstvo p>ed takim nakupom. od katerega imajo dotični !e škodo in neprijetnosti. Take trgovce s kolesi naj takoj javijo najbližji orožniški postaji. Iz Litije i— Koruza za siromašne sloje. Tudi naš frez je prejei več vagonov koruze, ki jo je vlada nabavila iz postavke za prehrano pasivnih krajev. Sresko načelstvo je dostavilo koruzo posameznim županstvom. iibo'a. 10.: Sedem njegovih grehov. ^ "i f c i jn, -jo.: ?eilem njegovih grehov. Gostovanje v Sokoiskem domu na Viču. * Vclezabavno burko »Sedem njegovih grehov«, Ui je bila od strani občinstva tako navdušeno sprejeta, bo ponovil Šentjakobski gledališki oder v soboto 19. t. m. Smeh prevladuje vso igro in posetniki se dve uri p*- ilobro zabavajo. Vstopnice se bodo dobile od čelrtka dalje v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu Cenjeno občin sivo prosimo, da kupi svoje prostore spričo velikega zanimanja v predprodaji. Igro je zrežiral gosp. Miran 1'etrovčič. sodeluje pa si>om celotni ansntnbfl Šentjakobskega odra V nedeljo 20 t. m. ob 20. bo gostoval oder y burko sSeJem njegovih greho"^ v doni ,' na Viču, na kar opozarjamo vse Viča ne. \ Sariborsko gledališče Začetek ob 20 Crk. 17.: Trije vaški svetniki. B. f tek. 18.: Plesni in giinnastični večer Erne Kovačeve. Dramske cene. Pohoti, 19.; Ptiča r. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja. 20.: Zemlja smehljaja. Znižane cene. Zadnjič. Mariborsko gledališče. >Trije vaški svetni! i', izborna kmečka veseloigra, ki je pri svojih dosedanjih uprizoritvah občinstvo zelo zabavala, so (»oriovi danes — Ker mora v soboto 19. t. m več članov gledališča v Beograd, se uprizori namesto napovedan? krstne predstave Šilihovp »Kaverne« Zeller-jeva melodi jozna in priljubljena operela >Ptičar«. To bo obenem poslednja uprizoritev tega dela Znižane ene. _ Znana plesalka Erna Kovačeva, ki si je v Mariboru ustanovila svojo lastno šolo. ho priredila svoj plesni in gimnastifni večer iutri. Sodelovalo bo 8 dam in 10 olrok. — Krstna predstava Šilihovp drame iz povojnega življenja »Ka-fernai bo v smio 23. t. m. z— Proračunska seja zagorske občine. Na nedavni seji je pristopilo k občinskemu delu 11 novih odbornikov, župan GrCar je izrekel zahvalo starim odbornikom, nove odbornike (Suša Viktor, Turk Jože, BiroJla Gvidon, Drnovšek Anton in Ivan, Burk&rt Franc, Drnovšek Rudolf, oba za BevSko, Cuk Franc, Kos Jakob iz Dolenje vasi, Pav-linič Niko ter Krenčič Franc) pa je pozval k sodelovanju za procvit občine. Proračun je v primeri z lanskim znižan za 36 odstotkov, kar znači. da so padle doklade na direktne davke od 14.9 ua 104 odstotke, in je končni efekt proračunana vsota 1,282.160 Din. Največji izdatek gre za prosveto (dve osnovni šoli, obrtnonaaaljevalna šola itd.), in sicer 274.230 Din. od tega za šolo v Zagorju 154.473 Din, Toplice 97.757 Din in za obrtno šolo 20.000 Din. V primeri s postavko lanskega leta je to občuten znižek, ki bo šel na rovaš samoučil in adaptacij. Socialno skrbstvo ima postavko 153.SJ0 Din. V šolski ter kmetijski in davčni odber je bilo imenovanih 12 novih članov. Občinska taksa na kolesa je odpravljena. Prošnjam za zagotovitev sprejema v občinsko zveze se je ugodilo. Sokolsko družtvo dobi 1000 Din podpore. <*o$po. Jesenicah baš ustavlja obratovanje m na tisoče delavcev in njihovih svojcev '->o irez kruha. Omejitve so na dnevnem redu. Steklarska industrija jc popolnoma ustavila obratovanje. Tekstilna industrija je v krizi in trpi zlasti zarad; številnih insolvenc. Industrijo ubijajo zlasti razne davščine h posreči za navedeno ceno dobiti kupoa Za vinske zaloge starejših letnikov pa se nihče ne zmeni. Žalostno stanje obupanega vinogradništva narekuje nujno pomeč za rešitev tc važne gospodarska panoge. Nevzdržno Jc, da sc na vino, ki je izrazito kmetijski proizvod, nalagajo vse možne in neznosne davščine, pri čemer nosi vso težo bremena producent, ki je zapisan neizbežna gospodarski propasti. Vino ne prenese več davčne obremenitve, ki presega zadrie čase že 203 odstotkov prodajne cene, to je cene, ki jo skupi danes producent, kmet-vinogradnik za vseletno trudapolno delo. Vinogradniki sc pridružujemo že stavljenim predlogom na Narodno predstavništvo rn na merodajne oiniteljc v naslednjem smislu: 1. Špirit, i zde km iz kmetijskih proizvodov, ki so za to sposobni, naj se purabi za mešanje z bencinom za mote m i pegon. Za napravo žganih pijač, likerjev in podobno, naj se vnaprej izključno porabljajo le vinski destilati. Na ta način bi bile 7, vinskega trga izločene znatni množine manjvrednih cenenih vin, kar bi v znatni meri ublažilo vinsko krizo. Mešanje špirita z bencinom je velikega pomena tudi v narodno gospodarskem oziru, ker bi se skočil uvoz benz.na. 2. Troscr iia z dokladam: na vino naj sa zniža in maksimira na skupno 1 Din pn litru, pobere pa se naj ta trošarina šele tedaj. ko se nastavi sod n.i pipo za nadrobno razorodajo. 3. Oblast va naj skrbijo to. da je dobi-čsk gostilničarja pri točenju v skkd i s cenami! 'ii z dejanskimi razmerami na vinskem trgu. Nedopustno je, da točijo nekateri goctilničarji vino po pretirano visoki ceni, kar kvarno vpliva na konzum. Nujno potrebno je tudi, da te obrestna mera zniža. Vinogradniška posestva so v splošnem z malh.ri izjemami prezadolže-na in ne zmorejo več visokih obresti, ki meraj j voditi clo gospodarskih polomov. 162.CS3 brezposelnih v naši državi Centralni sekretarijat delavskih zbornic iii Uedinjeni delavski sindikalni savez Ju-grrslaviip sta merodajnifn mestom predlo-;"i!a obširno spomenico glede brezposelnosti v na-ši dilavi. V tej spomenici sc v uvodu opo/arja. d* v predlogu državnega proračuna za leto 1931-32 niso predvidena nika-ka sredstva za pomoč brezposelnim delavcem. v naši državi ne ob*loia zanesljiva statistika zaposlenosti in le delavske zfr-.omice imajo delne podatke o zaposleno- Schichfov RADION pere sam 3 R W32 hitrejše in belejše preprosto kakor A-B-C A- Re^topi Radion v mrzli vodi. B. Kuhaj v raztopini perilo 20—30 minut C. Izpiraj perilo najprej v gorki, potem v mrzli vodi. stanovanj, preko stavbnih zadrug delavcev, nameščencev, uradnikov in spoh malih ljudi. Tem zadrugam bi bilo treba preskrbeti kredite Državne hipotekama banke in jim zasigurati pomoč banovin in občin. Poleg tega narekuje današnja situacija, da se nujno preskrbijo sredstva za javna dela. V zvezi s tem razpravlja spomenica zlasti o gradnji železnic s tujim kapitalom. Pri tem je t-eba paziti, da obljubljeni kapital za financiranje gradnje dejansko pride iz inozemstva. Paziti pa je treba pri dajanju carinskih in drugih ugodnosti tuj m podjetjem, ki izvršujejo velika javna dela. Tskim podjetjem, ki itak za kapital i-aču-najo obresti, sc ne smejo dajati posebne ugodnosti v obliki višjih enotnih cen za materijal, ki je potreben pri teh javnih delih. Vzitrajati moramo na tem, da se javna dela Izvršijo z domačimi delavci in da se pri tem uDorabljajo domači izdelki v vseh primerih, kjer je naša domača industrija za to sposobna. V primerih, kjer jc po načrtu finančnega zakona predvideno da janje carinskih in drugih olajšav, gre /a javna de'a, kjef bo potrebno okrog 4000 vagonov izde* * lerti da uporabljat« NIVEArCHEME pred slabim ih mrzlim vremenom, da ne poka in n» po stan« hrapava. Nedrgnila V«Jo kolo veče« vrnk predenj, gresta Ha poSHek Uireljito i Nivea-Cren-.« fVanine postaneio « tam mladsino napeta, kg{« p« motna in proina Veter in (labo «•»» ii ne moreio vei fkoditi Nadrgnite pa tudi pod-navit pradani odideta oa prosto, lice m roke « Nivaa-Crema. Ta krama namrei na capu&ti nikak $i)'aj Vjm nudi oni »veli in mladostni | izgled, fct ga mi trsi tako 'adi imamo. kRdzIika nasproti Iuksu2nim kremami ^ Najviiji u£inek ali eeneja. Niv»9-Creme; Otn 6.00—22.oc Jugosi- P Snersdart & Co o s. o.|. Manbar sli in nezaposlenosti pri posameznih n-:>djet-jih. Na podlagi teh podatkov je bifo izračunano, da je v naši državi 182.009 brezposelnih delavcev, kar dokazuje, da je brez-p;)se;nost tudi pri nas važen in težaven so-ci jalni problem, ki globoko posega n? .sam-o v kulturni razvoj naroda, temveč tangira tudi mir in varnost v državi. Nato utemeljuje spomenica potrebo brezposelnega zavarovanja delavcev in predlaga, da bi poleg delodaja'cev in delavcv prispevali v fond za brezposelne podpore tudi država, banovine in zlasti občine. Težkoče z brezposelnimi delavci naraščajo zadnje čase zlasti zaradi stalnega vračanja naših državljanov - izseljencev i.: prekomorskih dežel in raznih evropskih držav, ki so v inozemstvu izgubili kruh. Tu ne gre za male skupine delavcev, temveč za d"sett;soče izseljencev, ki se vračajo. Zlasti težaven je položaj rudarskih delavcev. Zastarela pravila bratovskih skladnic določajo, da izgubi rudarski delavec, čigar zaposlenost se prekine za šest mesecev vse svoje prispevke v to blagajno. Ker se danes v največji meri odpuščajo starejši delavci, ki so dolgo vrsto let plačevali prispevke v bratovske skladni-ce, je treba te odredbe pravilnika spremeniti. Nadalje pravi spomenica, da bi se pogosto lahko našel izhod iz krize, če bi se izvedla smotrena kontrola nad podjetji, in če bi se v vsakem konkretnem primeru proučili razlogi za ustavitev dela. So med drugim podjetja, ki so sicer povsem 6olidna, ki jim pa pomanjkanje obrtnega kapitala ali druge težkočp onemogočajo obratovanje. Za take prrnere nastaja potreba da se ustanovi posebna gospodarsko-finančna institucija. ki bi povezala večje banke. Narodno banko in organizacije delodajalcev ter delala v cilju, da se preskrbi pomoč zdravim podjetjem, ki ne moreio obratovati zaradi gotovih umetno »tvorjenih težkoč Nadalje se spomenica obširno peča z naglim padanjem gradbene delavnosti in zihteva. da si izvede nujna akcija za gradnjo maiih lanega železnega matcrijaia, ki ga lahko izdelajo naša domača podjetja. Na izdelavi tega materijala bi lahko v naših rudnikih in železarnah zaposlili skozi -no leto 12.000 delavcev. Nadalje predlaga spomenica, naj se jasno precizira, da se mora pri javnih delih vet, materijal, ki se da doma izdelati, nabaviti v naši državi ln da se ne smejo odobriti nikake carinske olajšave za uvo^ takega materijala. = Drugi redni obče: zbor delničarjev Privilegirane agrarne banke, se bo vršil 31. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Saveza 113-bavijalnib zadrug državnih uslužoencev (Beograd, Poincareieva ulica 21). Delničar-ii. ki želijo prisostvovati temu občnemu zboru, so dolžni najkasneje do 16. marca deponirati svoje aclnice ali začuSi.e pri-znanice Dri Državni hipotekami banki, pri Poštni hranilnici sli pri Privilegirani agrarni banki odnosno pri njihovih DOdružnicah. Opozarjamo, da sme po zadnji noveli k zakonu o Privilegirani agrarni bank; od 5. decembra preteklega leta zboru prisostvovati vsak delničar, ki ima pravico do enesa glasu. Na rboru pa daje vsakih 100 delnic en glas. Občni zbor se more vršiti, če so priSDtni delničarji, ki predstavljajo najmanj «wo tretjino bančnih dcinic. = Odsek za rejo kancev pri Kmetijski družbi v Ljubljani sMc-tre zborovanje kun-cereicev. ki se bo vršilo v nedeljo. 20. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. Novi trg št. 3. — Dflevi red: I Poročilo n delovanju odseka in načrt za bodoče delo: 2 pomladna razstava kuncev: 3. predavanje o reii. kuncev. ...........................M Kupujte kolke protittsberkulozne a^i Borze 1?. marca. Xa Ijubljar ki t*>rzi so se danes vzjoredm z dolarjem okrepil' devize L- >1 Jo i. Pariz, "1 rst, Amsterdam iu Berlin. M; rodna banka je nadalje obdržala nespremenjen tečaj za devize Curih. S" zagrebškem efektnem tržišču je Vojna ško.la nekoliko popustila; trgovala se je /a kiiSo po 220 in 230. za marc po 230 in 2'J.H in za april po '230. Tudi dolarski papirji s0 po zadnji znatnejši okrepitvi nekoliko popuščali. 7% Blairovo posojilo se je trgovalo po 49, 48, 47.50. 47, in 48."0: 7;' » Se- iignianovo posojilo pa je bilo zakl >ir mio po 50.50 in 51. Devii... Ljubljana, Amsterdam 2284.51 — 229tj. ;7, Bt-i j m 1344.5S—i-ioo.Hb Bruselj 78» ; . 793.52, Cnrih 1094.35—1099 83. London 20.-i.01—206.61, Newyork <^ek 5638.61 Io $666.87, ran z 222 SO—223.92, Paraga 167 31 1:18.17, Trsi 292 54—'294 :>1 Zagreb. Amsterdam 2285.51 — 2296.87, Berlin 1344.58 — 1355.38, Bruselj 789.58 do 793.52, London 205.01 __ '206.61. Milan 293.54 — 295.94. Newyork kabel 5660.61 do 5688.87, Newyork ček 5638.61 — 5666>7, Pariz 222.80 _ 223.92. Praga 167.31—168.17. Curih 1094.35 — 10€9.S\ durih. Beograd 9.02. Pariz 21.London 18.76. Newvork 517.12. Bruselj 72.15, Mi^m •-J6.775, Madrid 39.45, Amsterdam 2(19.20, Berlin 123.05. SWrkholm 102,.f0. Oslo 101.7"). Kobenhavn 103.25. Sofija 3.74, Praga 15.H3. \aifava 57.90, Bukarešta 3 08. Efekti. Zagreb. Dr5a\tie vrednot": Vojna škoda 227 — 228. za m?.rc 226 _ 228. /a april 2_l do 227, 4". o atrarue Id — 31. Gv» beglušl:;-40.50 — 41. 8"'n Blair 54 _ 55, 7" n Blair 48 do 48.50. 7°'n Drž hipotek, banka 50.59—51. Beograd. Vojna škoda 233. 231. 259. 228. 225. 224, 223 za k ti.. <1 uivesti M- sko 63 _ 64. 4"/« agrarne 32 zakl j., 6" « beg-luške 42. 41.75. 41 ziklj.. 7" ■•> Blair 50.50, 50, »0.75. 50.25 zaklj., Narodna banka 4600 zaključek. Priv. agrarna banka 250 zaklj. Dunaj. Bankverein 11, Eskomptegesell. 110. Staatse i sej 1 ba h n ge.^p M sch a f t 16.32. Tr1x>--l'e 33.05, Alpine - Montan. 12.80, Šečerana 25 50. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (10. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon smrekovih desk. ŽITO -f ChicagO. 10. marca. Začetni tečaji: Pšenica: za marc 53.50. zj maj 58.375. 71 julij 59.875, za september 62; koruza: za maj 39, za jul j 41.C9. za september 42.7."); oves: za maj 24.625; rž: za mai 47.50, za julij 49,50. + Winnipep, 16. mar?a. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 65.25, za julij 67, za oktober 68.625. -f Novosadska blagovna borza (16. t. nO Tendenca trima — Promet: 69 vagonov. Rž: baška 165 — 170. — Oves: baški «rem»kl. banašk; 125 — 130 Ječmen: bašk' in »rimski 63/64 ks 125 - 130; baški In sremski. pmnladni. 67/68 kg 150 - 160. Korusa: baška sremska. banatska 89—91; baška okol. Sombor 91 — 93; baška. sreni-ska za april - julij 92.50 — 95; sremska, par. šid 92 — 94 Moka: baška in banatska *0gg<. baška in banat >0g< 360 do 380- št. >2 340 - 360; >bt S05 - 315: >6« 255 do 265: »7« 190 _ 200- »8r 122 50 _ 127F-0 -Otrobi: bnški. sremsVJ in banatski 92.50—05. Kuol: baški. sre.uski. beli, brez vreče 180 do 185. 4- Hiidimpršlaiirka terminska borza (16. t. m.) 'tendenca slaba, za koruzo stalna: i>ro-met srednji Pš«-n:ia: za maj 13 47 — 13.4!); rž: za maj 16.42 — 16 44; koruza: za maj 14.68 — 14.70. za julij 15.10 _ 15.14. Najtežja kazni v Ameriki Splošno velja mnenje, da uporabljajo ▼ Amerik' kot zadnjo vseh kazni električni stol. To je napačno Električni stol jp v rabi samo v 20 državah, v 18 državah najhujše zločince obešajo, v eni jih ustrelijo, v osmih pa poznajo le dosmrtno ječo. --- »JUTRO« št. 65 - G ■ Četrtek, 17. UL 1932 Vsak dan ena Pleše bodo izginile Nov damski rekord v prsnem plavanju Iz življenja Slavni in nesrečni nemški filozof \Vei-ninger Je trdil, da na svetu ni čistokrvnih mož in čistokrvnih žena Vsak individu-um, bodisi žena ali mož, je mešanica moških in ženskih lastnosti. Podobne teorije so postavljali že drugi filozofi in visoka znanost se jim je takrat smejala. Toda moderna znanost je potrdila vsaj deloma njih pravilnost. Kar dela moškega moža in žensko žen-fko, so hormoni Prof. Steinach je odkril da sta dva hormona, moški in ženski, ki povzročata nasprotne lastnosti. V najnovejšem času pa so odkrili, da kroži skoraj v vsakem moškem poleg moškega tudi ženski hormon, ženski hormon v moškem telesu ima velikanski pomen — namreč, da obvaruje moškega določenih bolezni. So bolezni, ki napadalo skoraj izključno • močni« spol. Tako neKa vrsta vnetja očesne mrežnice, ki vodi neizogibno do oslepitve, in hemofilija, tista krvna bolezen. ki povzroča, da človek izkrvavl brez pomoči iz najmanjše rane. Znanost je ugotovila, da nedostaje tem moškim ženskega hormona v krvi? Moškim z navedeno krvao boleznijo so n. pr. vbrizgnil ta hormon in so ozdraveli! Možje, ki so oslepeli na tisti tioično moški očesni bolezni, so pa z vbrizgom Ženskega hormona spet spregledali! Prof. Fliess je ugotovil še nekaj zanimivega: namreč to. da moški z žensko primesjo ne dobe pleše. Plešo pospešuje tedaj moški hormon, ženski pa jo ovira. Dunajski dermatolog dr. Pulay je na tej podlaei začel zdraviti pojav pleše. 2e po peti injekciji ženskega hormona se Je izpadanje las ustavilo. Seveda se ne da to zdravljenje šematizirati. temveč zavisi izbera in kombinacija hormonskih preparatov od žlezne konstitucije vsakega posameznega pacienta. Na isti način je prof. Steinach v najnovejšem času dokazal, da izločujejo ženske žleze poleg ženskega hormona krvni sok, ki učinkuje kakcr moški hormon. Z umetnim pospeševanjem izločevanja tega hormona v ženskem telesu je lahko v živalskem eksperimentu celo spreminjal specifične spolne znake samic, z ekstrak-tom iz ženske spolne žleze je lahko ka-stratom celo vračal moškost. Normalno zavira ženski hormon v ženskem telesu delovanje moškega hormona, če pa postane prešibak, se lahko zgodi, da prične ženska dobivati moške znake: brado in podobno. Znanost sicer še ne oozna metode, po kateri bi iz ženskega telesa odstranjevala moški hormon in tako zatirala v korenini nastajanje moških znakov, pač pa uporablja dr. Pulav v takšnih primerih dodatne injekcije ženskega hormona, s čimer zavira učinke moškega hormona in vrača ženskam ženske znake. Tako od-stranjuie n. pr ženskam nezaželjeno brado in slične moške is-kra-se«. Zanimivo pa je, da učinkuje isto sredstvo, namreč ženski hormon, v raznih spolih čisto nasprotno. V prvem primeru pospešuie rast las, v drugem pa odstranjuje dlake. Majhen izum - veliko premoženje Tragično preminuli ameriški milijonar Eastman, ki je uvede! v promet Kodakov fotografski aparat, ima zaslugo, da je napravi! fotografiranje za ljudski šport. Ko je Eastman pred pol stoletjem stopil na plan s svojim prizadevanjem, je bilo fotografiranje privilegiran posel, ki je zahteval za izvajanje fotografskega poklica poseben prostor, komplicirane naprave in primeren kapital. Eastmanova kariera je bila pristno ameriška. Ko je končal obiskovati šolo in je dosegel 14. leto, si je mora! že sam služiti Kruh. Sprejeli so ga bili v neko zavarovalno pisarno, kjer je imel v začetku tri do!ar-ie na teden. Pozne ie se je pov/pel do 600 dolarjev letnega zaslužka. A tudi to mu ni bilo dovolj. Ostavil je slabo plačano službo pri zavarovanci in šel v banko, kjor so mu obljubljali večjo plačo, ki pa ie ni nikoli dobil. Vedno ga je preskočil kakšen ravnateljev sorodnik. Tega neupoštevan ja se je tako naveličal, da je dal tudi tej službi slovo. Loti! 6e je fotografiranja. V tisti dobi je poznala fotografija samo mokre p'ošče. Postopek je bil zaradi tega zelo počasen in mučen. Eastmanu je uspelo izgotoviti suho pioščo, katere pomen so spoznali in priznali šele na Angleškem. To ga je vzpodbudilo, da si je najel skromno delavnico, pomočnika, ki je oskrboval njegova laboratorijska dela. sam pa je iskal drugega zaslužka. Zvečer ko se je vrnii iz službe, je nadaljeval tam, kjer je ostal njegov pomočnik. Izpopolnjeval je j kemikalije, epruvete, posode in cevke. Kma- i lu so postale njegove suhe plošče splošno znane. Naročila so se množila in s 27. letom je že osnoval lastno tvornico. ki se je izpopolnjevala od leta do leta. S spretno propagando je Eastman dopovedal ljudem, . da je lahko vsak svoj lastni fotograf in navdušil za fotografiranje očete, matere, tet" ke in zaročence, ki so to propagando širili dalje in tako utrli pot praktičnemu fotografiranju. Eastman je videl, da njegova zamisel uspeva in je tudi sam delal na izpopolnitvi fotografske tehnike. Izumil je filmski trak in iansiral Kodakov aparat, po katerem ga dane« pozna ves svet. Premoženje. ki ga ie zapusti! ob svoji prostovoljni smrti, cenijo na 500 milijonov dolarjev. Povsod ga iščejo, nikjer ga ne najdejo Ameriška policija je baje odkrila več i.indberghov'h »sinov«. Nekega takšnega otroka so našli v Crosvilleu. Mošiki in ženska sta se peliala z otrokom v avtomobilu. ki ga je ustavil službujoči stražnik. Zdaj čakajo, da si ogleda 'o dete poznavalci Lindberghovega sina iz Hopewella. Ob prihodu prekomornika »Prezident Roosevelt« v hamburško pristanišče so te dni krimina'n.1 uradniki 7astraži1i vse izhode in preiskali ladio. ker je prišlo iz Amerike sporočilo, da bi utegnili biti roparji z otrokom na krovu te ladje. V nekem salo-ru ladje so res našli pri mizi jokajočega fantka, o katerem se je pa izkazalo, da ni ugrabljeni Lindberghov s-inček. ampak otrok dveh danskih izseljencev, ki sta se Išče se narodno dete vračala v domovino in se pišeta Jiirgcnsen. Medtem je i z da'a policija v Newyorku alarmantno okrožnico, s katero se naprošajo vsi lastniki hotelov in prenočišč, naj natančno preiščejo odpadke preden jih se-žgo. Ta vest je dala povod za sum. da se varnostne oblasti boje. da ni doletela otro-čička zla usoda, kar je v ameriških razmerah docela mugoče. Bat'a kot restavrater V Zlinu, kjer ima Bat'a svoje velike tvornice za čevlje, igra vprašanje prehrane delavcev velikansko vlogo. Češki tvorni-čar je rešil ta problem z ustanovitvijo dveh kuhinj, ki razsdelita vsak dan 15.000 obedov in večerij. V prvi kuhinji stoji devet, v drugi osem kotlov, ki jih kurijo s plinom in paro. Delo v obeh kuhinjah vodi en sam kuhar s šestimi pomočniki. Postrežba jc tako urejena, da je v treh sekundah postreženo desetim gositom. V dvajsetih minutah nasiti kuhinja 7000 dclavcev. Gosti jedo v dveh dvoranah pri šestnajstih pogrn jenih mizah. Delavec dobi v teh kuhinjah izdatno kosilo za 2 do 4 Kč_ 80.000 kosov posodja umijejo po jedi posebni umivalo! avtomati, katerim dovaja umazane aklede, krožnike in pribor tekoči trak. Davek na kratke lase Bolgarski finančni minister je odredil, da je odslej podvržena davku vsaka dama, ki si da kratko ostrici lase ali pa ki zahteva trajno ondulacijo. Davek se plača naravnost pri brivcu, ki ga vnovči obenem s svojim zaslužkom Največja morska globina Departement ameriške mornarice objavlja službeno vest. da je podmornica »S 48« v zadnjem času v Karaibskem morju ugotovila največjo morsko glcb;no 24.000 Čevljev ali skoro pet milj. Učenjak dr. F. A. Venins' Meiness, ki je meril morsko globino, meni, da ie v kraju, kier jo je on našel, tudi ognjišče zadnjih potresov, čijih posodice so prizadele srednjeameriške države. Najnovejša snesaliaissa švedski princ Lenart se je v Londonu oženil z meščanko Kaiin Nisswandt in se je moral zaradi tega odpovedati pravicam knežjega naslova Liza Kocke iz Magdeburga je postavila nov damski rekord v prsnem plavanju na daljavo 200 m so se začele v Berlinu. Udeležujejo se jih moštva iz Nemčije, Francije, Anglije, Lo-tišlce, Avstrije, Rumunije, švedske, Češkoslovaške in Švice Nastanek vžigalic Obleke, površnike, trerchcoate, vetrne jopiče in vsa druga oblačila za gospode, ter blago zadnjih novosti oddajamo po globoko znižanih cenah. D?ago Lfisbljana Plače n?. obroke Kakor poročajo z Dunaja, je postalo avstrijski vladi nemogoče od 1. apri!a dalje izplačevati p'ače vsakega l. v mesecu naenkrat. Zato se bo uvedla praksa, ki je že del j časa v rabi pri železničarjih, namreč izplačevanje na obroke. Da si olajša položaj. je nadalje sklenila dunajska vlada skrčiti prejemke svojih v inozemstvu živečih upokojencev /a 2r> do 30 odstotkov. To je baje storila predvsem glede na devizni promet. O vžigalicah vemo prav za prav zelo malo. N jih »zibelka« jc da'eč v brezmejnih ruskih močvarah. Tam rasejo trepetlike, iz katerih izdelujejo klineke in tudi škatlji" cc. Po železnici ali po morju pripeljejo debla na Švedsko, kjer jih žage v trenutku raz-režejo v kose, dolge po 60 cm. Skorjo, veje itd. odstranijo z luščilnim strojem, nato raz-razrežejo kose v 2.2 mm tenke trake, ki jih v svežnjih po 60 do 100 plasti razdre v klineke po 5 cm dolžine. En sam nož izreže iz svežnja na cn mah 700 do 1200 klinčkov. Danes pazijo na to da odstranijo vsak drobec lesa. vsako neravnost, ob kateri bi sc utegnil človek pozneje raniti v prst. Tudi to se zgodi mašinalno. v velikem, vrtečem se b^bnu. v katerem se klinčki obrusijo drug ob drugem in sc fino izpelirajo. Čim pridejo iz bobna, jih stresejo v drug stroj, ki jih uravna v enakomerne plasti, drugega poleg drugega, in sicer v posebnih zabojih. Z zabojem pridejo v nadaljnji stroj, kjer jih nevidna mehanična roka potisne v neštevilno majhnih luknjic, vsakega v posebno luknjico, in od tu v notranjost stroja, kjer se avtomatično parafini-rajo, da pozneje bolje gorijo, in dobe .svoje kapice. V tovarni stoji potem še tkštevilno strojev, ki izrezujejo Škofljice, jih olepijo s papirjem in etiketami. Škatljice z notranjim, delom in z gotovimi vžigalicami pridejo končno v zadnji stroj, ki pograbi točno 60 do 65 /iigic. odpre škatljico. jo napolni zapre in odda rokam, ki jo že čakajv t^mj napolni na ta način vsako uro 6000 skaiV^c. ki jih nato zavijejo in oddajo v promet. Drobne zanimivosti Proti beračenju otrok Mestni magistrat na Dunaju je prosil p a" licijs-ko ravnateljstvo za zaščito pieb val-stva pred mladoletnimi berači, kojih število narašča od dne do uneva. Ni dvoma, pravi dotično poročilo, da so starši, ki navajajo otroke k beračen u, in siccr na podlagi špekulacije da otrok cesto dobi to kar prosi, dočim bi odraslega prosilca zaivmli. Iz tega socialnega zla pa sc pora;a novo it. večje: otroci s" razvijajo v poklicne berače. nameustu da bi se učili delati postopajo in iz njih nc bo nič prida. Zletne sokolske znamke Praško poštno ravnateljstvo je pravkar izročilo prometu sokolske kongresne znamke povodom stoletnice rojstva M. Tvrša. Znamke so v naslednjih vrednostih: za 50 stotink (zelene), 1 Kč, (rdeče), 2 Kč (plavc) in 3 Kč (rjave). Na znamkah je Tvrseva slika, zraven pa ietnica 1S32—1932. Te znamke ostanejo v veljavi za domač in inozemski promet do 31. decembra t. ]. Žrtvi zdravniškega poklica V nekem olomuškem sana toriju je umrl v nedeljo zdravnik dr. Trda. Vreza! se jc b;l s stekleno črepinjo neke poskusne cevke v prst. V cevki je bil gnoj iz rane nekega bolnika. Dotik rane z gnojno tekočino je povzročil zastrupljen je, čigar posledica je bila končno smrt. Pri operaciji, ki jo je bil izvršil prof. Trida. mu je pomagal asistent dr. Postršil. Njemu je gnoj briztgnil v obraz. Nastopi'a je nevarna okužba in zdaj leži dr. Pospiši! v bolnici, kjer sc bori s smrtjo. 35.000 dolarjev v navadnem pismu Policijsko ravnateljstvo v \Velsu je te dni odprlo neko navadno pismo, o katerem je domnevalo, da je v njem tuj denar. Presenečenje je bilo splošno, ko se je iz pisma vsulo za 35.000 dolarjev bankovcev in večji znesek angleških funtov. Policija je denar zaplenila in ga bo izročila avstrijski Narodni banki na Dunaju. Jeklena oprsja za japonske politike Neka tvornica v Tokiu jc dobila naročilo za sto jeklenih oprsij, ki naj bi čuva j nosilce pred kroglami atentatorjev. Gre baje za to, da se preskrbe s to napravo vsi izpostavljeni japonski politiki, ki jih zasledujejo napadalci. Kakor znano, sta padla kot žrtvi atentatorjev »Zveze .cnirti« že dva odlična japonska politika: Jnouye. bivši finančni minister in veleindustrijec baron Dam. Vsi člani japonske v'ade so dobili zadnje dni posebno orožje, s katerim v primeru napada lahko branijo ogroženo življenje. Stoletniki v Prusiji Prusko državno ministrstvo je sklenilo čestitati vsakemu prebivalcu, ki irpolni stoto leto. Takšnih jubilantov je bilo od leta 1925 do danes 141. Zanimivo je tudi dejstvo, da prekorači i00 los dvakrat toliko žensk kakor moških. Pripovedujejo... d a je živel Ivar Kreuger tako tiho m neopazno, da je bil še pred štirimi leti toliko kakor neznana prikazen v stockholm-skem gledališču. V zadnjih letih pa se je to spremenilo. Ljudje so ga spoznali in Kreuger se je moral izmikati zvedavim očem. Gledališče pa je zanj ostalo to, kar je bilo vedno: najljubša priložnost ra. odmor po napornem računskem delu. Zelo rad je tudi imel družbo očeta in matere. Samo ženitev mu ni nikoli prišla na misel. Njegova mat: je bila zaradi tega r velikih skrbeh in kadar ga je vprašala, kdaj se misli oženiti, ji je odvrnil, da itak ne bi imel časa za svojo ženo, zato si je rajši ne išče. da se je Kreuger vozil po svetu z lahnimi letali kar pa je bilo popolnoma izmišljeno. V resnici ni bilo stvari, ki bi bila Kreugerja manj zanimala kakor letalstvo. Nekoč je nanesla prilika, da je moral sesti v Berlinu na aeroplan. Na poletu proti Norrlandu je imelo letalo defekt. Kreuger in pilot sta padla v morje pri KalmarsundiL Neki ribič, ki je bit slučajno s svojim čolnom v bližini, je rešil velikega bankirja in prepeljal njega in pilota v Oskarshalm. Kreuger je ribiča nagradil, pilota pa. povabil k skupnemu kosilu in potem sedel na brzi vlak ter se odpeljal naprej kakor da se ni nič zgodilo. Te dni je kriminalna policija preiskala iz Amerike v Hamburg dospeli prekomornik ,>President Roosevelt« v domnevi, da je morda na njem skrit ugrabljen Lindberghov sinček. Namestu njega so našli 20 mesecev starega fantka danskega izseljenca Jtirgen-sena. »Petit Parisien« poroča, da je dobil ameriški konzul v Kairu nalog, naj natančno preišče ladjo »Roma«, ki jo te dni pričakujejo v Alžiru, ker ni izključeno, da se otrok nahaja na tej ladji. Na naši sliki: zgoraj otrok Jiirgensena, spodaj Lindberghov sinček Prvi potapljač: »Najprvo morava spraviti na površje zaboj, na katerem je za-Sc mon hrasti v suhem prostoru!« in sveta Sprevod Brianda pri Slavoloku zmage v Pariza d a je nekoč neka dama vprašala Kreugerja: »Gospod inženjer, ali res mislite, da se z razumom lahko vse doseže Kreuger ji je hlalno odvrnil: >Jaz imam vsaj takšno voljo.« Evropske tekme v hockeyu na ledu J. O. Cnnvood 64 Ma meji svetil »Da tukaj sem,« je zakričal Alan, »in moja puška meri naravnost na vaše srce- Kaj hočete?« Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, kakor da .e niegov odgovor zaprl Rosslandu sapo. Nato jc rekel; »Poslednjo priliko vam damo, Holt. Za Boga. ne bodite norec! Še vedno velja ponudba, ki sem vam jo danes sporočil. Ce jo zavrnete, poide zakon svojo pot.« »Zakon!« je divje zarjovel Alan. »Da, zakon. Zakon je z nami- Pravico imamo, da se spet po'a-stimo ugrabljene žene, ki jo nepjstavno zadržujete v jetništvu. A zakon bomo uporabiti le tedaj, če nas v to prisilite. Vi in stari Eski-mo sta ubila tri naše ljudi, dva pa ranila. To pomeni vešala, če *'as ujamemo živega. A pripravljeni smo, da vse odpustimo in pozabimo ako sprejmete ponudbo, ki sem v-am jo danes sporočil. Kakšen je vaš odgovcr?« Alan je osupnil- Nobene besede ni bil zmožen, ko je spoznal s kakšno nezaslišano samozavestjo sia Graham in Rossland igrala svojo podlo igro. In ko ni odgovoril, je Rossland. meneč, da se bo Alan vendarle že dal pregovoriti, nadaljeval svoje piškavo dokazovanje. Zgoraj, v temnem podstrešju, so se oglašal; ukoli starega So-kwenne glasovi — šepet iz dežele duhov. Zgrbljen je ležal ob lini in smrtni mraz ga je že oblival s svojo groznico. A ti glasovi so ga zdramili iz njegove aremotice. To niso bili tuji glasovi, ampak taki, ki jih je pred mnogimi leti dobro poznal. Klicali so ga, silili vanj, z maščevalnimi klici so ga vabili na nezaslišana dejanja- Slišal je dobro znane glasove, ki so ga v zboru klicali po imenu, slišal ječanje žensk in otroški jok. Roke senčnih bitij so mu pomagale na noge; poslednjikrat se je vzravnal ob oknu in začul v hiši, ki je bila vsa v plamenih, bojni trušč. S poslednjim naporom je vzdignil svojo puško; slišoč za seboj hrabrilne vzklike svojcev, je vtaknil puško v strelnico in jo hrope nameril na nekaj, kar se je gibalo med njim in blestečo lučjo tega prečudnega solnca — goreče hiše. In nato — počasi, z neskočno težavo — je sprožil in Sokwennova poslednja svinčenka je zletela v svoj cilj. Alan je pogledal skoz ickno, ko je poči! strel. V prvem trenutku je Rossland negibno obstal na mestu; nato mu je drog omahnil v /okah in padel na tla, in za njim se je brez glasu zgrudil tudi Rossland. Skrivljen in brez življenja je obležal, temna lisa na tleh; to je bilo vse, kar je pravkar še nosilo Rosslandovo ime! Strašna hitrica in lahkota, s katero je Rossianda naposled dohitela usoda, je Alana kar poparila. V grozni tišin., ki je mahoma nastala, je popolnoma pozabil nevarnost, v kaieri je bil, in kakor omamljen zastrmei v negibno postavo na tleh. Nato ie pretrgal tišino vzkrik iz mnogih grl in splašil Alana iz njegove omotice. Rossianda so bili ubili pod mirovno zastavo; še Grahamovi ljudje so čutili nekakšno spoštovanje do tega znamenja. Alan se zdaj ni mogel več nadejati milosti, ampak le najstrašnejšega maščevanja. Umaknil se je od okna, tiho preklinja je Sok\venno, čeprav mu je bilo zdaj, ko je vedel, da starec ni mrtev, obenem nekoliko laže. Še preden je zunaj kdo sprož;l puško, je naglo splezal po lestvici .na vrh in se v naslednjem trenutku sklonil nad Eskirnovo zgručeno postavo. »Dol pojdi!« je ukazal- »Poizkusiti morava, da uideva skozi kletni izhod.« Njegova roka se je dotaknila Sok\vennovega obraza. Oklevaje ga je otiipal — nato je presegel z roko proti srcu starega bojevnika, i Nič več ni utripalo. Sok\venna je bil mrtev. Splaval je bil k svojim ' tovarišem v deželi duhov. Grahamovi ljudje so spet začeli streljati. Salva za salvo je treskoma žvižgala v hišo, ko se je Alan vračal po stopnicah. Svtn-čenke so udarjaie okoli in okoli njega. Naglo se je umaknil do kleti in slišal še, kako je priletela svinčenka skozi okno in prebila lo-putnico V kleti je v svoje začudenje našel Mary, ki se je bila vrnila in ga je spodaj pričakovala. 26 Presenečen • po Maryfini nepričakovani navzočnosti je Alan obstal pod loputnico in zastrmei v njen bledi oDraz, ne meneč se za strašno streljanje, ki so ga nasprotniki namerjali proti hiši. Brezmejen strah se ga je polastil, zakaj dragocene minute, ko se ie bori!, in čas. ki ga je bil pridobil s tem, da je poslušal Rossianda — vse to je bilo zdaj izgubljeno. Videč njegovo razočaranost in oklevanje, je skočila k njemu in ga potegnila k sebi. »Saj vendar nisi mogel resno pričakovati, da bi odšla,« ie tiho dejala. »Moje mesto je pri tebi, Alan! Ali bi ti bilo ljubše, če bi te bila strahopetno ubogala?« Sam ni vedel, kaj bi ji odgovoril, tako očitajoče so ga gledale njene oči. Nekaj ga je stiskalo za grlo. Nazadnje ga je obšla mehkoba in rekel je: »Sokvvenna je mrtev in Rossland leži pred hišo — ustrelien pod posredovalsko zastavo. Mislim, da nama ostane le še malo minut.« Pogledal je proti bledi svetlobi, prihajajoči iz podzemeljskega hodnika, ki je vodil v sotesko- Prej je bil njegov namen, da bi sam ušel po tem hodnjku — in zunaj nadaljeval svoj boj. Zdaj, ko je bila Alary pri njem. jc bilo to nevarno, neizvedljivo! »Kje sia Keok in NawadlOok?« je vprašal. Visokoalpinski smučarski tečai na Peci Uletova koč;i na Peci bo 18.. 19. in 20. t. m. odprta in popolnoma oskrbovana, tako da bo izletnikom emui-arjem poset Teče v teh dnevih mogoč. V dneh od 24. do 28. t. m. 6e bo vršil na Peci visoko-alpinsk. smučarski tečaj Mariborskega smučarskega kluba pod vodstvom g. Vilka Forštr-eriea 27. t. m. bo s Kordeževe glave, vrh Pece 2124 m do Ule-*"ve ko:e 1054 m tekma v krasnem smuku. Prijave je podati vse na Mariborski smučarski klub v Mariboru za tečaj, kakor za tekmo. Razdelitev daril za tekmo bo dne t. m. jb 15. v Mežici Prehrana v koči bo prvovrstna. Snežne ra-zmere so na Peci jako zadovoljive, smuka pa idealna. Prijatelji belega športa prijavite se v tečaj in k tekmi. V Mežici bodo pri avtobusih na razpolago nosači in vodniki. Smučarski klub Begunje razpisuje alpin-sko propagandno tekmo, in sicer v soboto 19 t. m. tekmo čianov v JZSS včlanjenih klubov m društev v smuku na progi 5 km. Star tv Planinci, cilj pri koči Draga, viš.n-6.-:a radika 550 m Prijave se sprejemajo do bi v koči prijavnina 10 Din. Prv prejme pokal drugi in tretji lepo darilo — Popoldne ob 15 bo tekma članov m članic; člani do 30 let na 5 km dolgi progi v teku, od 30 do 50 let na 2 km in članice na 2 km. Priiavnina 5 Din. Prvi trije iz vsake kute-i rije prejmejo lepa darila. — V nedelio 20 • m. tekma naraščaji nja pa sta igrali z 1 : 1 (1 : 0, 0 : 1, 0 : 0). ozir. 1 : 1 (0 : 0. 0 : 0. 1 : 1) neodločeno. — V torek je Švedska norazila Anglijo s 4 : 1 (0 : 0. 3 : 1, 1 : 0). Športni list ta teden ni izšel, ker pretečo nedeljo ni b:lo važnejših športnih dogodkov. Prihodnja, velikonočna številka bo izšla 22 t m. SK Svoboda (Vič) Drevi ob 19.30 strogo obvezen sestanek celokupnega članstva Kdor od članov ima še kaj opreme, naj jo Opereta na jeseniškem Sokolskem odru. V nestrpnem pričakovanju je opereta »Ptiča r« po večmesečnem študiju toliko dozorela. da bodo naši požrtvovalni pevci in igralci pokazali uspehe, kateri vzpričo Intenzivnega študija in rednega posečanja skušenj prav gotovo ne bodo izostali. Presenečenje za naše društvo kakor tudi za našo publiko, ki glasbo izredno ceni. bo močno zaseden orkester, ki ga tvorijo mnogi najboljši zasebni in društveni godben ki ter godbeniki našega sokolskega društva Dirigira g. Klemenčič. zbor vodi pevovodja brat Sredenšek, režija in scenerija pa je v rokah brata Čebulja. Solisti, zbor in orkester štejejo preko KM) sodelujočih, kar daje pr'-reditvi značaj gledaliških predstav največjega stila, ki jih zmore diletantski oder Opereta ^Ptičar« je klasičnega značaja, v njej prevladuje zdrav humor z zelo duhovitimi zapletlaji. Glasba je izredno melo-dijozna. Celotna prireditev obeta največji užitek v glasbenem in igralskem pogledu. Premijera bo dne 18. t. m. na predvečer .Tožefovega, repriza bo na Jožefovo popoldne in v nedelio dne 20. t. m. zvečer Ljubitelji lepe glasbe in igre bodo prišli v poi-ni meri na svoj račun. Pričakuje se udeležba tudi z dežele, osobito od članstva bratskih sokolskih društev, da s svojim številnim obiskom izkaže marljivim pevcem, igrakem in godbenikom priznanje za njih nesebičen trud. Sokolski Glasnik prinaša uvodnik I. pod-starešine saveza br. Gangla »Vzgojna sila sokolske ideje, Tyršev narodni program«, članek »Treznost v sokolske vrste«, ki izraža željo, da bi Sokolstvo čim bolj podpiralo treznostno gibanje med narodom. O vsesokolekem zletu je polno infor-macM. eardni podpolkovnik br. Pavlovič pa razpravlja v članku »Graditev sokolskih domov po vaseh« o potrebah sokolskih čet. Pestra je slovanska tn domača sokolska rubrika, v kroniki se spominja tudi smrti velikega francoskega državnika Brianda. Skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije bo v Beogradu. 8. aprila bo zasedal zbor župnih načelnikov ob 9. v dvo- rani saveza istočasno v eni izmed zboro-valnic beograjskih sokolskih društev pa zbor župnih prosvetarjev. Ob 16. bo seja plenuma savezne uprave, ki se je bodo udeležili zaradi izredne važnosti tudi vsi župni staroste in načelniki v dvorani saveza nabavljalnih zadrug. Istotam bo naslednji dan ob 9 pričetek savezne skupščine z zaupnim sestankom vseh župnih de^gatov in savezne uprave, ob 14. pa bo zasedal kandidacijski odbor za sestavo liste nove uprave. Skupščina sama bo imela manifestacijski značaj ter se bo vršila v dvorani Zveze nabavljalnih zadrug v nedeljo 10. aprila po predpisanem dnevnem redu. Med drugim se bc razpravljalo o bodočih saveznih zletih in eventuelno tudi že o bodočem n. vsesokoiskem zletu v Beogradu. Zborovanja v Beogradu bodo pokazala lepo sliko sokolskega dela. Udeležilo se jih bo preko 300 delegatov, ki bodo skupno zastopali okrog 145.000 članstva. Izpopolnitev saveznega prosvetnega odbora. Na zadnji seji izvršnega odbora je bil na predlog prosvetarja br. dr. Bc-laj-čiča izpopolnjen savezni prosvetni odbor z br. dr. Maksom Kovačičem iz M a. ribo; a, br. Josom Zidaričem iz Ljubljane in Slavkom Roguličem iz Novega Sada. Za šefa sokolske tiskovno agencije je bil imenovan tajnik saveza br. Ante Brozovič. za redaktorja saveznih tiskovnih razglasov pa br. dr. Milorad D**ag;č. ki bosta organizirala sokolsko tiskovno službo za javnost. I spevno delovanje čete v Zalogu, četa je imela zbor v januarju ob zelo lepi udeležbi 70 članov. Izvolili so si za starosto br. Schlaga. Konec januarja so priredili igro »Trije ptički«, 6. februarja Tvrševo proslavo ob sodelovanju sokolskega zbora v dvorani br. Požarja. Zbor je vodil br. Cerut, pozdravni govor pa je imel starosta. O Tyršu je govoril br. Maselj. ki je vsestransko opisal zaslužno delo ustanovitelja Sokolstva. nakar je sledil teiovad-ni nastop in zaključna slika ter trodejan-ka tZaklad« v režiji s. Draščkove. Vse je prav lepo uspelo. Telovadi se redno v šoli, vesele pa se že na lepo urejeno letno te-lovadišče. Vežbajo vsi oddelki, tako da se bodo poleti že lahko izkazali. Kljub oviram koraka četa krepko naprej! Iz življenja na dežel5 VELIKA PIREŠICA. Sokol priredi v nedeljo 20. t. m. ob 15. v šoli svečano akademijo v proslavo 100 letnice Tyrše-vega rojstva. Udeležba obvezna za vse društvene pripadnike. Vljudno vabljeno sokolstvu naklonjeno občinstvo. Iz Ptufa j— Koncert Praškega kvarteta (Zika). Zikovci so imeli pred 10 leti svoj prvi koncert v Ptuju. Letos se vračajo k nam po mnogih turnejah po vseh deželah Evrope, ki so jim zagotovile svetovni sloves. Kritika jih priznava za vredne naslednike slavnega češkega kvarteta. V petek 18. t. m. bodo igrali v dvorani Glasbene Matice. Polna dvorana naj dokaže. da smo jih iz prejšnjih koncertov ohranili v najboljšem spominu. V Schu-bertovem kvintetu sodeluje naš vrli čelist č. šedlbauer. V nedeljo bodo Zikovci igrali v minoritski cerkvi . j— Občni zbor Zadružne elektrarne bo 19. t. m. cb 10. dopoldne v posvetovalnici magistrata. i— Kmetijska Matica. Letošnje člane Kmetijske Matice opozarjamo, da so knjige že dospele. Za ceno 20 Din prejme vsak naročnik 4 knjige. Kdor ne bo te dni dvignil knjig osebno pri litijskem poverjeniku g. učitelju Župančiču, mu jih bo dostavil raznašalec na dom. Razen že prijavljenih članov s3 sprejemajo tudi š« novi, j— Regulacija Drave. Za danes 17. t. m. ob 11. dopoldne je razpisana licitacija ea dobavo lomljenega kamna v svrho regulacijskih del na Dravi v občini Stojnci. Licitacija bo v pisarni sreskega cestnega odbora. j— Ciganska nrdlepa na deželi. Pred dnevi je bila orožmiška patrulja na službenem obhodu skozi vas Sv. Lovrenc na Drav skem polju. Pri tem je izsledila ciganko Ilarnajevo Ano, pristojno v Oirkovcc, ki j v spremstvu svoje vnukinje beračila m st pred orožniki skr;la v neko hišo. Orožnik! so našla pri ciganki okoli 2bucibe t. v oglasni oddelek »Jutra« rt.il »Zanesljiva«. ><338-2 Mesar, pomočnika -tv ega nrekajcvalca spre) nem takoj. Ponn-lfce os .=. odde-Pk »Jirtra« psxi tr„ >7. Ljubljano«. 82SS-1 Gospodična ':! trovori nem«kr> i o «lo-išče mtr?-t<> k otrokom ali * pomoč gospodinji. Any Sther .Krasna, Porio-vp.,-. 8260-2 \\esar. pomočnika :o!>ro izurjenega » tika ni« sprejmen. Na r'jv pow» ogla-ni oddelek ,>.) jtra«. H?iS-l Dekle - no n poStern). staro __(»t, k; Hi imela rada - t,"c;.•>•■> d> klico t vi -ri-c . «". '!v;:. - cesta St. 14 83424 Izkušena babica m -i v dveh občifiah ba-. ,-lu'Uo. L ven t. fvož-njo f spričevali jo vloži« • i*.. ;i ->r'! a t. pri ob- i-kfin urada Sv. Jurij >»• Tabora. 8357-1 vajeno vseli husuib de! in ru'ii malo kuiiania, želi pr;'; t o>ljš> družuii. Ponudb« n.i oglasni oddelek »Jutran pud »Pralna«. 8329-2 Pisarniško delo aa dom sprejme bivši večletni Ingeai uradnik. Naslov povu oglasni oddelek »Jutra t. 83&1-2 Zaslužek i Kdor f i * fantka, i piača ta vsaio besado j 50 par; la našlo« »H i šifro 3 D tli. — Kdor ■ * d i ta^aJ-Hc, pa s« vafce besed« 1* Din. t> dajanj« ** iifro pa J Dia. (Z) Gospodje ako hočete imeni srajce in ostalo perilo lepo ia trpežno, kupujte istega ramo pri trrrdki F. I. Goričar Ljubljana, Sv. Petra c. 29 Mi jamčimo za kompletne velikosti. prvovrstno kva liteto v bagu ko« izdeJa-v;, ter smo vkljub temu v cenah najaiižjj, kor nam to efmogo^-i vi.člefeia lastna fedeiava. Otroški voziček So koš.i.rieo n-odam. Naslov o g klini oddelek »Jutra«. S094-6 Blagajno VVertheim 5t. -i prodam za 2500 Ko. Naslov v ogiasnem oddelku =Jutra c. ~ S37S-6 Posteljne garniture lepe. ac»ve, po polovični ceni proda lii-tič, Oefta v !;•>/.:rt> ditiin-j r,. tiHi-C Pek. pomočnika ie '\i. - ajenega vseh ;>e'.:-v-kih dd, ki zamore b apriSevaB dokazati, da tje- bil ie veij let zaposlen i pekarni, apsejme 1f>32 Parna i ■tn Lo- Trgovski potnik rr.lad in sjrfden, v dravski banoviiM dobro nveden, »vtovoiza>S. « kavcijo, želi zastopstvo dobre ln striidne tvrdke. Ceni. ponudbe na o-j;!as. oddelek »Jutra« pod Kavcija 30.000». 8380-3 Pouk Pisalno mizo koreeg-srramof-oo s JO plo-š-čami. 2 radio siušaiki, 3 dobro ohranjene obleke, površnik in revolver poce-od proda Ljubljana. Sv. Petra eesta 54. S4!6 6 Starinsko uro lestenc (Luster) in rioženo kornodo (Jjiiise) proda il. Golob. Ljubljana, Ca'Iiis.i>-vo nabrežje 29. S3i-J 6 Avto, motj> Nedeljsko >JUTRO< bo izšlo zaradi praznika sv. Jožefa v soboto zjutraj Opozarjamo na to vse one, ki se poslužujejo izvrstnega posredovalca »Ju-trovega« malega oglasnika, in jih prosimo, da naročijo oglase pravočasno. ,,JUTRO" Lepo sobo » posebnim vhouom oddam na Mirju 2j.'1L S2uO-2"J Sostanovalca sprejmem v čistio in mirno =ol'i> na Sv. l'etra česa 71 Sobo oddam gospodični. Naslov [ v oglasnem oddelku Jutra £050-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom odda Pristen, Stari trg 30/1. 8397-23 2 izložbeni okni v skupai izmen 12 x 1 m v šelenburgovi u':ei št. 1 oddam v HjOL Interesenti naj «e og^Iasnjo v briv f.kem salonu Nu-vlnšek. isto tam. tvil9-li Trgo^ „. vino v Savinjski dolini takoj oddam v najem. Za pi-ev-zem bia^a potrebno 25.000 L»,n. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 64H5-17 Stanovanje Sobo v Gosposki al Vi oddam. Naslov pene ogl. oddelek I »Jutrac. ' S3S7-23 Sobe išče Vsaka betstnla 50 par: aa dajanj« MaJora aii ca tiSr« S Dia. (3R-a) Vsaka 6es«.ia 1 Din: sa dajanj« nas! Točaria . -,knik.l>urša) S$e sa t^iisoj .' --til-ia Knjf! /. v Ljnblja-Florijanska urea St. 4. 8S75-1 BeotMla 1 Dia; m }.-itii« naslova »ti t* čifre 5 Din. Dijaki, ii (»ijtniketj«, pa.. iik> »-ti.lt« 30 ta irir* iJs rm janje S Dia. (4) Mesar, vajenca :/.;»>d 17 let starega, Id . eeelfe do to obrti, ■ a.e st 'i rnrk. mesar nml-n': < .-lin Boljšo osebo t fin", kuhati in 1 •. ivli.ati druga hišna de!? r se ranim e na dojenčka • . .'nic.i. r,:.k-i v bclj^o i:šo k 2 oeeiwma. Pred ■ "'-ti se jo med i. in 2. tro na Al€-ksandr>vi cesti ■- l;-> n. £41-3-1 ČAMERNIKOVA šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. rrva oblastveno konce« jo-airana. sastoaj — pišite ponj! Učence sprejeiii,-i vsak 25! .Nemško govoriti vsakdo hitro nauči po moji najboljši metoda, la-form a ni je mod 12. in 4. uro pepoldne in zti-čct. Ljti-to-ra, K.-siVva c-sta V-il. 8037-4 Prodam Vaaia t-s®e.ia l Din: £a dajanj« Bn.«;0 pri več ~ č" bdarstm. Naslov v lasnem oddelka »Jutra«. Osrjs-ii sk;. enačaja p• 1 Dia H-stAa; da sss!«v» aii w šifr« 8 Din. — OffUaš EGcialnc?!! tc.tcnra »aa-ka besuda U* ftne;, t» dajanja aii ta Šifra r* 3 Din. («) Plačilna natakarica •/rocina kave.i'p. z osebno ;ev.ky>. ii.-e s 1. aprilom r tpoeienje v prometni go-at tal v Ljubljani- Naslov v agbsneat odde&a Jntrr-&J70-2 Gospodinja i:aro"i !. dopisnico za!x>j premog, ».a smeti, rodne klopi, mize, stole itd. pri Albertu černetu, mizarju v V.o. Šiški, pri remizi, ki rna gospodinjam najbolj poceni in dobro ponreči. 3S5/G-II Inteligentna gdč. * lopo pisaTo. perfektna v •1 -msč-n!., išče za dopoidae ■ imSičenje. Gr<» tudi v l;šo hŠo k otr-ecom. — Zaa tudi šhati, kuha« in ir ■ i zi ka! n c* kobra žena. P nudbe og!.is. oddelek *-uira t >&orek£oa<. 8.372-2 Prodajalka .uoetia v trguvčii m>'ša-ga blaga, zmožna sati:^-ojaepa *o'-t-.v trgovine, dvanajstletno prakso. Id vlada tadš nemški jezik. Za god svil^fl ovratne rute, fino vezeno po 55 Din, krasa: svjieni ~m batist gepst roič-ki, veze-ni in različno prfjtiskani prtlei pri Ma tek & Mikcš, Ljubljana, poleg botela Štrukelj. 8327-6 ' 1, o* na vseh ?- špoainj-i. st. žvii kjerkoli stalno nameščenje s 1. ■* 'liknu. Naslov r>ove o "d. ideb k .!- v -f/j.ublja-n - SJOi-2 (iospodična vt-na v vezenjn rineta •t" "la, uovršenim erospo-.-1^ • tečaje in. vleli na-'•' eScemje za odgovarja joče '■■■■). Naslov p.>vo offias.ua " l-Jclrk = Jutra« v Lirtija-" • J^iOl -2 Pozor, irizerji! Kompleten nov aparat in trajno oi/daiac;j.o takoj prodamo r>o zelo n-i^.ki Cu-ni za gotov denar. — »ESJceta«. f.tubljaua. pošt-821S-6 nt preo-ti ^>'2. Otroški voziček na peresih, -skoraj nov poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 8371-0 Šah krizi! Kupite enkrat, pri nas! — 50 gospodinjskih predmetov ItiKuno naprodaj po ngodmlh jilaedlrr'.!i obroki b po 50 Din. Golndinske po-s-teliiio garniture, rje prost jedilni pribor, gramofone 0d 3."ii) Din dalje. ŠapVm. Dunajska cesta štev. oti. 8415-6 Več avtomobilov rabljenih, tovornih ia oseb-nib, znamke Poni, Chevrolet. Opel, Fiat in Chrj^ler kupi veliko podjetje proti takojšnjemu plačati. — Ponudbe sa po družnico J j t.ra v Mariboru pod šifro »R« sen kupec« — z navedbo stanja gume, tape, števila kilometrov ia v?.r->ka pro-^aje. Stlil-10 Kupim V »a. ki tx»eda 60 pa.'; » dajuj« ftasior« aii ca lifx» S Din. (23) Opremljeno sobo veliko, mirno, solnčno in či?t"!>, s poselinim vhodom, parketom in elektriko oddam s 1. a;>ri.loan boljšemu solidnemu gospodu v oki>-lišn med dramskim "ieda-h^čctk . oni verz o in ol-rtnn šolo. Naslov pove oglasni oddelku »Jutra«. si)96-2?i Sobo opremilj«mo oddam tukaj ali pozaejc boljšemu gospoda za 2uu Dim." Postajališče tramvaj^ pred hišo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S35C-23 Dve sobi vsako s posebnim vhodom m električno razsvetljavo, eno opremljeno, drago pa prazno, za pisarno ali si:č no oddam na Mestnem trgu. Poizve se v parfu meri ji U r a □ na Mestnem '-'gu 13. 8313-23 2 opremljeni sobi vezani, oven t. s souporabo kulvi.nje oddam v centru. Pripravni tudi za pisarno. Naslov v ogkunem oddelku »Jutra«. 8360-23 Opremljeno sobo poleg kina Matice, z vbodom 5 hodnika oddam gospodu ali gosipodieni z aprilom. Vprašati v trgovini Jagcr, Dvorni trs 1. 83S1-23 Veliko sobo s^lnčr.'), s parketom, olek-triko in posebnim vhodom, prazno ali opremljeno Oil-dam s :!.">. aprilom na Rimski cesti »tov. SVI, d.Jutrai po-i značko s6"'. a Sobo z 2 posteljama iš. Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 8-0" Prazno sobico iščem za pisarno. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra i tod šifro r Takoj«. Zakonski par išče sobo za e« mesce. Ponudbe na oglas, oddelek »Jatra« pod >\ centru-. 63!)S-23/a I i Vsaka J Olj laja-nj* na«'«T» »h ta Šifro 5 Dia. (10) l Oglasi cnaiaja po " Da beseda; da- 1 Di janj* šifro i j« na?lo-.-» _. _ to 5 Din. - Osrtasi krfe dajanj« tu_____ iilr« pa 3 Dia. (7) 50 par; ea Železno blagajno manjšo, kwplm. Ponudbe z navedbo cene ped mačko • V dobrem stanju« ua ccl. oddelek »Jutra.. 8555-7 Stiskalnico za seno (Heupresse) dobro ohranjeno kupi Kd. jjuippaiiz. Pristava. 6356-7 Opremo za bufet Mčno in prikladno, C okro-dah m;iJutra« pod "šifro »Buffet«. č-Jgar R.ce Surrcugh9. Tarzan, kralj diisnglr f i I^ M r Za napravo vodnjaka (štirnc) na periferij! Ljubljane, kupim S metrov cevi i n primerno sesal ko (pum po), tudi sesalko na rečko. Pismeno ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod tirna c. S3S5-7 Vrednote Glavno zastopstvo za Jugoslavijo z materijalom za fizi-^ kalno TERAPIJO raznih obolenj IŠČE spretne j • i pri privatnih kupcih, z dobrim zaslužkom. oo-nK°nudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Br. ^29/05«. 3544^ Tihega družabnika milnega — sposobn e i:a za |>otovatije, z najmjnj Din 30.000 kapitala, kateri se osigura z vknjižbi, iščem za parfumerijsko-kozmetično podjetje. Ponudite na ogl. oldeilek »Jutra« pod šifro »lttffl tabilti o i H.dj etj e . Dve stanovanji dvosobno iu trisobno, v solnčni legi v vili oddam s 1. majem. Na-'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8136-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, visokopritlično solnčno, oddam s 1. aprilom na Kodeljevtm, Ob Ljnbljauiti 33. 1351 -31 2 stanovanji dvosobno in trisobno — foJnf.T-j, v 1-ejn vili oddam s 1. majt-rn. Naslov pene oglasni oddelek -J'i'r.a.. fc 130-21 Stanovanja Črn klavir Z3 4300 Din proda Turin. Glitice pri Ljubljani, cesta VII/21. 8402-26 Živali Informacije Vsaka Oe«t- Stanovanje sobe, kuhinje i-n nr'::kl:n išče tričlanska družin« s 1. aprilom. — Ponodbe r.a oglas. odd'*Vk »Jutrat pod šifro -jfoinčnc'. 6362-il a 8412-16 Pridelki Vsaka oost-da 1 Din. ta dajanje naslova ali za tifro ra 5 Din. (33) Karol flori« CELJE IMA na zalogi vsakovrstne radioaparate proizvodov: Eu-mig, Kapsch( Radione itd. IZVRŠUJE električne inštalacije za luč in pogon in popravila likalnilvov ter drugih električnih aparatov. ZALOGA električnih motorjev, števcev, žarnic, svetilnih teles in drugega materijala za elektiične napeljave, telefonov in zvoncev. PRORAČUN na željo brezplačno. Dobro blago! 3524 Solidne cene! Prima orehe [ (slovenske) po 4 Din razpošilja v vrečah po 50 kg Postržin, »vrško. Kupi pa I jabolka, krompir, fižol 8220-33 Vsaka beseda l Din; ta lajanje naslova aH ia Šifro pa 5 Din. (15) Bukove hlode kupuje Lavrenčič & Ca., Ljubljana, Vošnjakova ul. 8250-15 Vsaka 0«»t*d »1'landive . ______8388-Sl/a Dvosob. stanovanje s kuhinjo i.i pritikilian:;. v mestu iš<*o rodbina 3 članov za junij ali julij. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -Uradniška rodbina«. S.'lt»3-2: a Izgubljeno V&aka beseda 50 par; u dajanj« naslova al« ta Šifro pa 3 Din. (28) Stanovanjski ključ \Vertheimer — z vsekanita znakom X. je bil najden na Kongresnem trgn, na vogalu pri lekarni Pahor ce Izgubitelj ga dob; v oglas, oddelku .Jutra . 8-374-28 Denarnica je b:'a izgubljena. Najditelj naj jo odda v oglas, oddelku v l^ešernovi ul., a kot nagrado sa lahko pridrži denar. 8100-28 Dopisi Vsaka beseda g Din: ta dajanj« naAlora aii šifro pa 5 Din. (£4) Pekarno s kompletnim inventarji m, v trga brez konkurence I odstiyp:m s I. aprilom ta ."•00'! Dlo. Pogodba traja še 7 let. Josip llvzenšck, pekama, 1'iišta.nj pri Kozjem. S33i-:9 (iostilna Urez posebnega obvestila Mestni pogrebni tavod 1 Dm: ta (ttjaaje naslona »it ia Sitfo S Dva. (35) Vsakovrstno zlato Kupuje po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, \Volfova ulica 3 Pohištvo ni Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni stric, gospod FERDO KRIŽANEC vodja zemljiške knjige v pokoju v sredo, dne 16. marca 1932 ob 5. uri po dolgi in mučni bolezni ter previden s tolažili sv. vere, v 74. letu svoje dobe izdihnil svojo blago dušo. Pogreb blagopokojnega bo v petek, dne 18. marca ob pol 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Maribor, dne 16. marca 1932. IVANA PUSTOSLEMŠEK, nečakinja. starozuatiH. na najprotnet nejš! točki mesta bivše Štajerske, z zajamčenim letnim prometom 150 hI, krasnimi lokali, tujskimi : o batni, gospodarskima r>o-»ia-pji, lepim gostilniškim v rt--in in obširnimi kletmi, radi bolezni lastnika z •m inventarjem ugodno naprodaj. Takoj potrebno 150.(100 HTn. — Dopise nn ogias. oddelek -Jutra« pod litru » Prti i k a •-. 8317-1 'J 162. Clayton je velel dekletu: jPojdi s črnko v kočo, Jane! Jaz bom šel za tvojim očetom!^ Dal ji je svoj samokres in ko je videl kako so se vrata koče počasi zaprla za dekletom in njeno strežnico, Esmeral-do, je odhitel v goščavo. »Tarzan, nam je naklonjen,« si je mislil. Vsaka basisd« 1 Dki: »a dajanj* =•! tt» » »tr® f« S Dis. (12) Hrastovo jedilnico masivno, črno politirano. raztezno jedilno mizo, 6 t usnjem tapeciran-lh stole t, kredenco, pisalno mizo iti usnjen fotei, vse k"vt novo, prodam za 4500 Din, radi pomanjkanja prostora. — Evetvt. dam tudi na obroke Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 8379-12 Posest Hišo ali parcelo k u p l m v Zgorn ji Šiški. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S2S1-20 Prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je umrl naš dragi oče, stari oče, brat in stric FRANC MARTELANC nadučitelj v pokoju Pogreb se bo vršil v petek popoldne ob 2. uri iz Zavetišča Sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. V Ljubljani, dne 16. marca 1932. Just, Vladimir, sinova — Zala, Dora, hčeri — Svetko Martelanc, brat — vnuki in nečaki. Trgovski lokal na Aleksandrovi cesti takoj oddam. Prednost ima tisti, ki odkupi nov inventar. Naslov pove oglasni oddelek ijutrat. fc;; 15-19 Trgovino z mešaaim blagom, v me stu na deželi, na najpametnejšem kraju : -leg cerkve. v lastni bisi, dobro vpeljano oddam v zakup, proti prevzemu inventarja ia Masa. Resni refk-ktanti k kapitalom naj »e javijo na oclastil oddelek »Jutra« pod "šifro »Sigurna eksistenca«. 8365-19 V najem Vsaka t>e»rtl» 1 Din; ta 'dajanj* naslova ali t* fcfm na S Din. (17) Vinotoč ali gostilno » Ljubljani vzamem z ma jem v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dolenjsko«. 80^1-17 Pozor, peki! Prostore za izvrševanje pe kovske obrti z vsem in ventarjem. v hiši Pre-vria Franceta na Jesenicah 2 ddam v najem potem jav ne licitacije ine 23. marca t. I. ob lo. uri v pisar ni konkurznejra upravitelja lr Ptanovnika Aleša, ad veitn;ka na Jesenicah, kje' se dobi tudi podrobne in formacije. 830H-17 Na Vaši psihi pogrešale: • Militis Cremecj ki takoj odstrani lišaje, Ška1l:a 10 Din; sGold Creme«, ki narravi kožo niehko, lonček stane 10 D::>; »Zoratda Creme«, ki jo uporabljajo dame prod pudranjeiu, lonček stane Din 12.50; »0r..er3 Crcmc« je ed:no sredstvo za masažo, katero Vam očuva večno ui'aJošt ter pomladi starim lice tako, da jim je vsaka mlada zavidna. lonček 40 Din; »Onora« puder napravi tanko prevleko 'na licu. Dobi se v vseh barvah. Skatlja stane 30 D::i; Mlečna kroma in J.iljanov bora?;s odstranjujeta z uspeliotn pege ia maroge Mlečna krema. lonček 15 D.a; Liijariuv boraks škatlja 10 Din. Prodaja i:i razpošilja par fumerija Uran v Ljubljani, Mestni trg It. 7S-"»l-2 s? t Kino Matica prejšnji petek popoldne._ prosim ta petek svidenjel Veliki. 8332-21 Zima •Ince zepot sije. — Ikra. 8 SI 1-21 Vdova-posestnica s 3 hčerami, žeji poročiti a d 40 let starega moža. ki ima do 2ad šifro »Vdova« 8340-25 Glasbila Vsaka Oeanda 1 Din; za dajajij« naslova ali tu ftifro pa S Din. (26) Pozor! Pozor! Pevska društva! Tvornica Ivan Kacin v Ljubljani, Tabor štev. 6 izdeluje prvovrstne harmonije od 2000 Din naprej, piani ne od 1.1.000 Din. — Tudi n3 obroke. Zahtevaj tr cenik. S233-26 da si za VELIKO NOČ napravite obleko, ki Vam jo izgotovi od Din 250 — 300 po najmodernejših' fazonah samo MODNO KEOJAŠTVO LUDVIK LOGAR, LJUBLJANA WOLFOVA 10 I. 3584 VALLE.1 naznanja cenjenim damam in gospodom, da je PRESELIL svoj obrat »-<* Šmartinsko cesto št. 24 (kavarna ^ Viadukt«) Likanje obleke Din 16, kemično čiščenje Din 55.—, obračanje Din 2S0. — Na željo obleke renovira in modernizira. Pišite dopisnico, pošljemo iskat. 3595 Urejuje Davorin Eavljeo. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiska,-narja Franc Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani