ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME
Načrtujejo povečati izvoz
Rezultati lanskega gospo-darjenja kažejo, da za načrti najbolj zaostaja izvoz. Razlo-gov je prav gotovo več. Tokrat smo pnsluhnili tistim, ki so nam jih navedli v sozdu Zdru-ženi proizvajalci strojne opre-me. ZPS, kot se krajše imenu-jejo, predstavljajo v slovenski strojegradnji čez 70 odstotkov tovrstne proizvodnje in zapo-slujejo prav tolikšen odstotek delavcev s tega področja. V ZPS predstavlja izvoz od 20 do 28 odstotkov celotnega pri-hodka sozda,
Kot je dejal Peter TribuŠon, podpredsednik kolegijskega poslovodnega odbora sozda, pa se tudi njihov gigant peča s težavami nove devizne zako-nodaje. Po novem devize ne ostajajo delovnim organizaci-jam, pač pa se vse stekajo v Narodni banki Jugoslavije. Pravico do uvoza in deviz pri-dobijo delovne organizacije na podlagi družbeno priznanih reprodukcijskih potreb, s Či-mer so v njihovem sozdu kot aktivni izvozniki seveda bistve-no na slabžem. Zakonodaja vnaša tudi negotovost glede plačita obveznosti do tujih partnerjev. Ne ve se namreč. kdaj bodo banke nakazale sredstva v tujino. To je negativ-no vplivalo na izvoz. Poleg te-ga pa je bil lani izvoz na kon-vertibilno področje tudi do-hodkovno nezanimiv.
Kljub vsem tem težavam Združeni proizvajalci strojne opreme, kot je dejal Peter tri-bušon, vztrajajo na konvertibil-nih trgih. V letu 1986 so izvozili za 137 milijonov dolarjev, od tega za 40 milijonov na konver-tibilno področje. Pokritost skupnega uvoza z izvozom pa je bila 374 odstotna. Letos na-Črtujejo, da bodo izvozili za 184 milijonov dolarjev, od tega za 62 milijonov ameriških do-
larjev na konvertibilno področ-je. Pokritje skupnega uvoza z izvozom pa nameravajo pove-čati na 477 odstotkov ter kon-vertibilnega na 181 odstotkov. »Zavedamo se, da moramo obdržati tuje konvertibilne tr-ge,« pravi Peter TribuŠon« Le tako lahko obdržimo stik z zahtevno tehnologijo in boljšo kakovostjo izdelkov. »Glede sodobne tehnologije, kakovo-sti in tudi lastnih inovacij se res ne morejo pritožiti, saj so osvojili številne tuje trge, tako v državah Evrope. Azije, Afrike, Združenih držav Amerike, No-ve Zelandije, kot v daljni Kt-tajski.
Sozd zdruzuje 26 delovnih organizacij (med njimi štiri projektantske, eno raziskoval-no delovno organizacijo ter dva raziskovalna tozda v sklo-pu delovnih organizacij: Ijub-Ijanski Litostroj in Metalna iz Maribora). Ostale Ijubljanske članice sozda so še: Agrostroj, Inženiring biro, Indos. Turbo-inštitut, Inženirski biro Elektro-projekt in Hidroinženiring. Ši-
rok proizvodni program sozda sega med drugim od opreme za hidroenergetske objekte, termoelektrarne In nuklearke, opreme za rudarstvo in grad-beniStvo, transportne sisteme, preko opreme in strojev za zaščito okolja in letno vzdrže-vanje cest ter letaliŠČ, strojev in opreme za Živilsko, kemično in metalurško industrijo, za in-dustrijo papirja in celuloze do obdelovalnih strojev in siste-mov. Pri gradnji objektov do-ma in na tujem predstavlja nji-hovo posebnost ponudba na ključ.
Ker predstavlja prav izraba jedrske energije zadnje Čase temo prenekaterega razgovo-ra, polemike ali okrogle mize, se ustavimo pri njej. Litostroj in Metalna iz Maribora izdelu-jeta nekatere dele in sestave opreme za nuklearke, tako na primer Litostroj havarijske čr-palke in kot lastno konstrukci-jo - polarna dvigala. Peter Tri-bušon, ki je po izobrazbi diplo-mirani inženir tehnične fizike, meni, da bi lahko z odločitviio
o nadaljni gradnji jedrskih efektrarn v Jugoslaviji počakali do leta 2000. »Izkoristimo prej predvsem druge vire energi-je,« pravi. Kot pomembne je opredelil izrabo vodnega po-tenciala in premoga - z grad-njo hidro in termoelektrarn in uvajanje varčnejše proizvod-nje, ki bi proizvedla večjt druž-beni proizvod na enoto energi-je. Šele potem, kol rezervo, bi pod pogojem veliko večje var-nosti, pristopili k tzkoriščanju jedrske energije.
VIDA   PETROVČIČ