MLA D  I  N S KI NOV I Č A R
To pa ni karsibodi. Lansko pomlad se je zgodilo v varšaivskein parku to-le: Neki 17 letnii dijak je splezal na visoko drevo, da bi razdrl veliikoi vranje gneždo. Naenkrat ga olbsuje jaita razjarjeniih vran, pa so jele sekati nainj. Ves omioten se zvrne mladenič in pade med vejevje. To je bila še sreča, ker drugače bi se bil ubil. Toda razkačene ptice niso odaeliale; obdelavale so ga s kljuni kar naprej in sicer prav neusmiljeno. Na ^irtje so prihileli stražniiki, ki so stredjali na jato, a moraii so paziti, da ne bi zadeli dijaka. Končno je hrušč le poinehal, vrane so se odstranile. Ognjegasci so prišli in rešili raojenca, kil je dimeil roke, noge, zlasti pa glavo in vTait tako razčesan, da je bdl t nezavesiti. Reveža so pre-ne&li v bolnišnico.                                      .                                .                                   '¦!
Materina beseda. Blizu Budjejevic se je v varstvii stare matere igralo tri-letno dekletce ob železniški progi, pa je zašk> na tir prav, ko je pribrzel nasproiti pptuiški vlak. 69 letna stara maii otrokova, Eleonora Bmder, opazii' nevamost. skočii na tir, potegne otroka proč in ga reši. Pri tern jo pa zgraii vlak- in vrže na tla s tako silo, da je dve uri nato v bolnišnici uimria. Ko je čutila, da stoi ji minute štete, je še vzkliiknila: »Da je le otrok rešen!«
Kdo ga je varoval? V W. je mati nekega tovarniškega dalajvca pogrešila svo-jega dveletnega sinčka Alfreda. Ni ga l>iilo naijti nikoder. Vse so preiskali, a nobe-nega sledu ni bilo za njim. Mislili so, da je padel v potok, ki tam teče. Dva dneva sta minila. Naslednji dan ob petih zjutraj pa sliši gozdni deJavec daleč v hosti otroški jok. Brž gre za glasoim in res najde otroka, ki je bil še pri življenju, a raz-piaskan od robidovja. Čuditi se je, kako je mogel fantiček vzdržati celi dve hlaidni in moikrd noči in skoraj dva dneva brez hrane in pijače na prostem, v divjem gozdu. Kadar bo dovolj velik, naj se le zaihvali svojemu angelu varuhu!