(foto: BSH) I	POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CEL
LETO XXXVIII, 18. AVGUST 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR
ŠTEVILKA 33
IOZE
Častni občan Občine Ljubno
Zaenkrat nimam političnih ambicij in to vedo tudi politične stranke. Sem gospodarstvenik, rad imam realen sektor, od koder vidim, kakšni so projekti, strategije in cilji. Nisem človek, ki bi preveč obljubljal, vendar po svoje cenim vse politične stranke v Sloveniji. Živimo v parlamentarni demokraciji in ko je potrebno, pomagam vsem strankam. Do vseh se trudim biti enako korekten.
Praznik Občine Luče in 80 let organiziranega turističnega delovanja v Lučah
STRAN 9
KURILNO OLJE EL
in
EURODIESEL
Informacije in naročila:
MINI MARKETING, d.o.o. Stranice
PE: Prečna 17, Oplotnica
02 845 01 26
Zgornjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje

Zadruga mozirje
Zgorniesa vtijska kmetijska zadruga Mozrje z.0.0.

Imeli bomo tudi zelenjavo in sadje za ozimnico po dnevno nizkih cenah. Zanje povprašajte v vaši poslovalnici.
Bliža se čas, ko skrbne gospodinje pripravijo lastno ozimnico, zato vas obveščamo, da imamo v poslovalnicah na zalogi različne dimenzije kozarcev za s laganje in pokrove po ugodnih cenah.
Ker se zavedamo, da je vas cas dragocen, bomo vaše naročilo izvršili v dogovorjenem roku, korektno in profesionalno.
Oglasite se pri nas ali nas pokličite po
tel, 839 0790 ali 041 647 240 al pa nam pišite na
elektronski naslov: oblikovanje:rsavinjske.com
Prepričajte se, zakaj je zadovoljstvo
naše uspešnosti.
mm
HabiT
upravljanje s stanovanji, d.0.0.
ISO 9001:2000 Q-387
Upravljanje s stanovanji
Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56 Uprava: Zdenka Berlot - direktorica
Posredovanje v prometu z nepremičninami
Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net
PRODAMO - STANOVANJSKO HIŠO
LOKACIJA: BOČNA
VELIKOST: cca 120 m2 + 250 m2 zemljišča ETAŽNOST: P+E STAROST: obnovljena 1950 CENA: 18 MIO SIT oz. po dogovoru/ 75.112,67 € DODATNI OPIS: hiša v strnjenem naselju, zgrajena v starem slogu - »«mm oboki, ob hiši gospodarsko poslopje in drvarnica,	*
streha bobrovec zamenjan	’
pred 8 leti, obnovljena kopalnica, v hiši so štiri sobe	•	£ jpr
(dve spodaj in dve zgoraj) :• 4 J;
+ kuhinja, wc zunanji, ...
zLI ^kò.bo^bebujéI^
- vizitke,
■ letake,
K brošure ; in ostale tiskovine,
ZAHTEVAJTE NASO PONUDBO!
Turizem cveti, a ne povsod
Če bi sklepali po odgovorih naših tokratnih anketirancev, si letos kar veliko Zgornje-savinjčanov ni privoščilo letovanja na morju ali v toplicah, pač pa so letni dopust preživeli doma v kombinaciji s kakšnim krajšim izletom. Če ta podatek primerjamo s podatkom o številu nočitev v letošnjem prvem polletju v Sloveniji, ima svojo logiko, saj se je število domačih gostov v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšalo za odstotek, medtem ko se je število tujih gostov povečalo za dva odstotka.
V	prvih šestih mesecih je pri nas letovalo največ Italijanov, Nemcev, Hrvatov in Britancev, največ nočitev pa so beležili v zdraviliških krajih. Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je bilo število gostov v petnajstih zdraviliščih v tem času večje za 2,8 odstotka, še posebej dobro zasedenost pa so beležili v mesecu juniju, ko je bil obisk v primerjavi z lani večji kar za 14,2 odstotka.
V	gorskih krajih so v obdobju od januarja do junija našteli 762.447 nočitev, kar predstavlja skoraj četrtino vseh nočitev v Sloveniji, toda po številu postelj gorski kraji
presegajo 30 odstotkov vseh slovenskih nočitvenih kapacitet, torej so na te področju še precejšnje rezerve. Drugi turistični kraji, ki niso ne obmorski, ne zdraviliški in ne Ljubljana, predstavljajo približno desetino vseh nočitvenih kapacitet, približno toliko pa je znašal tudi njihov delež nočitev v prvem polletju 2006.
Po neuradnih podatkih je bila julijska zasedenost hotelov v obmorskih, zdraviliških in gorskih krajih za sedem do deset odstotkov višja od lanske, kar je gotovo zelo spodbuden podatek tudi za novi apart hotel Natura v Lačji vasi, ki je z dvomesečnim zamikom včeraj končno odprl svoja vrata. Zgornjesavinjski turizem si od nove pridobitve veliko obeta, prav tako tudi lastnik iz Žalca. Želimo mu uspešno poslovanje, slednje pa je v veliki meri odvisno tudi od odnosa lokalnega okolja, torej od nas, domačinov. Upoštevajoč dejstvo, da je Slovenija v zadnjih šestih letih v turizem vložila skoraj 17 milijard tolarjev državnih in evropskih sredstev (ugibajte, koliko od tega zneska v Zgornjo Savinjsko dolino), je tovrstna zasebna investicija vredna vse pohvale.
IZ VSEBINE:
Aktualno:
Letos vsi bolj zadovoljni s turistično sezono kot lani...4
Intervju:
Jože Mermal,
častni občan Občine Ljubno..........6
Nazarje:
Prihodnje leto lesarski razvojni center.8
Mozirski gaj:
Poletje skozi cvetje............10
Mozirje:
Obnova materinskega doma........15
Nova Štifta:
Nadškof Alojz Uran daroval romarsko mašo
Luče:
Športnikom nagajalo slabo vreme...18
Mozirje:
6. Hervisov turnir v odbojki na mivki
ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 33,18. avgust 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukaio, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novicé, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Aktualno
ZA DOPUSTNIKE JULIJSKA VROČINA, ZA KMETE PA AVGUSTOVSKO DEŽEVJE
Letos vsi bolj zadovoljni s turistično sezono kot lani
Na osrednjih slovenskih turističnih območjih so z letošnjim julijskim obiskom turistov razmeroma zadovoljni - nikjer se ne pridušajo, da je bil slabši kot lani, kvečjemu za spoznanje ali celo precej boljši. Mednje sodi tudi naša dolina, kjer se turistični delavci pretirano sicer ne hvalijo, a radi poudarijo, da je v primerjavi z lanskim julijem obisk bistveno boljši.
Tako so bile po večini zasedene postelje na kmetijah, kjer se ukvarjajo s turizmom, vsi trije kampi so zabeležili večji obisk od lanskega. Tudi v gostinskih lokalih je bil opaziti porast gostov... K temu je seveda botrovala julijska vročina, ki pa je na žalost povzročila škodo v kmetijstvu.
TUJCI K NAM, Ml PA V TUJINO
Avgustovske padavine in ohladitve bodo po napovedih vremenoslovcev delno omilile nastalo škodo. V prihodnjih dneh namreč lahko pričakujemo precej oblačno vreme s pogostimi padavinami, tudi do konca avgusta ne napovedujejo bistvenih sprememb, napoveduje vremenoslov-ka Tanja Cegnar, ki poudarja, da so to sicer napovedi velikih centrov za srednjeročne napovedi vremena.
Vendar pa bodo deževni dnevi vplivali na obisk turistov Zgornje Savinjske doline.
Medtem ko Zgornjo Savinjsko dolino obiskujejo predvsem Nizozemci in Belgijci, pa se Slovenci raje podajamo v »toplejše kraje« in zelo radi letujemo na Jadranu. Hrvaška turistična zveza je namreč objavila statistične podatke za mesec julij. Izkazalo se je, da so lahko naši južni sosedi s sezono zadovoljni, velik del zaslug zato pa imamo prav Slovenci. Na Hrvaškem smo namreč najštevilčnejši tuji gostje, sledijo nam Nemci, Čehi, Avstrijci in Italijani. Hrvati še ugotavljajo, da »lijepu njihovu« vse bolj poznajo tudi zunaj meja Evrope. Tako se je pri njih močno povečalo število gostov z Japonske, iz Avstralije in Združenih držav Amerike.
GRADITI NA PREPOZNAVNOSTI
Koliko turistov obišče našo dolino, žal nimamo točnih podatkov, saj so ti zabeleženi na podlagi plačila turističnih taks v posameznih občinah, a se ta podatek pogosto razlikujejo od dejanskega stanja nočitev v različnih turističnih objektih po dolini. Tisti tujci, ki se v našo dolino vračajo že vrsto let, pa so prepričani, da mora Slovenija in seveda tudi Zgornja Savinjska dolina graditi na prepoznavnosti: nihče ne more v njej pričakovati Las Vegasa ali San Rema, saj ne more nuditi tistega, česar nima, lahko pa ponudi izobilje naravnih lepot. To so naši aduti, ki bi jih morali znati bolje tržiti in predvsem predstaviti potencialnim gostom v tujini.
Slovenski turistični kraji imajo pogosto »zasoljene« cene storitev, zato se tujci raje podajo v Turčijo, Španijo in druge sredozemske dežele. S prevzemom evra bodo za tujce v Sloveniji cene veliko bolj pregledne, zato ne bo nihče več imel občutka, da ga skušata slovenski gostilničar ali trgovec ogoljufati.
NAJLEPŠE JE DOMA
Kopanje v morju pa v teh dneh ovirajo nadležne meduze, ki so iz Sredozemskega morja prišle tudi v Jadran, a jih k sreči še ni opaziti tudi v Tržaškem zalivu. Strokovnjaki opozarjajo, da so za množičen pojav meduz krivi višja temperatura morja in večja slanost morske vode zaradi manjšega dotoka sladkih voda. Pravtakoje višja julijska temperatura povzročila pomanjkanje pitne vode v nekaterih mestih ob Jadranu in na otokih.
Tisti, ki si dopusta ob morski obali iz različnih vzrokov niso privoščili, pa so se julija pogosto hladili ob javnih kopališčih, kjer je bila letos voda za kopanje bistveno kvalitetnejša kot v preteklih letih. Zgornja Savinjska dolina sicer ne premore kopališč, a kljub temu so se vsi, ki ljubijo tovrstne osvežitve, lahko namakali v Savinji, ki še vedno sodi med čistejše reke v Sloveniji, predvsem v svojem zgornjem toku.
Marija Šukalo
Naša anketa
»Prejmite lepe pozdrave iz ...«
Tako se običajno pričnejo razglednice, ki jih pošiljamo iz dopusta. Zgoraj zapisani nedokončani stavek tako v nadaljevanju vsebuje še poljubni pridevnik, ki ponavadi označuje kakšno presežno lastnost naših počitnic ali kraja kjer letujemo. »Prelepega, sončnega, slanega, vetrovnega, z zabavo prenapolnjenega ...«In seveda, na koncu stavka sledi še kraj letovanja.
Torej, kje Zgornjesavinjčani v teh dneh letujemo? Kakšne počitnice imamo radi; se navdušujemo za strme vrhove ali sanjamo o slanem vonju morja? Smo znotraj meja Slovenije ali nas vleče na tuje? Smo ležerni uživači ali avanturistični raziskovalci? Vse to vtokratni, počitniško razpoloženi anketi.
Štefka Tiaker, Rečica ob Savinji
Na dopustu letos nisem bila, tega niti ne načrtujem, saj ima odločilno stanje finančni položaj. Niti nisem šla nikoli na dopust, oddih si privoščim kar doma.
Martin Juvan, Ljubno ob Savinji
Okoli štiri dni sem bil na slovenski obali. Mislim, da imamo v Sloveniji čisto dovolj zanimivih možnosti, tako da ne hodim na Hrvaško. Tja me ne vleče. Z ženo pa sva hodila tudi po planinah, v toplice. Počitnice so bile odlične, malo pa tudi delovne. Nimam kakšne stalne desti-nacije, kamor bi se redno vračal. Kjer mije všeč, tja pač grem.
Mateja Petrin Moličnik, Rečica ob Savinji
Bili smo na morju, na Hrvaškem. Smo bolj kot ne zvesti enemu kraju dopustovanja, saj nam je tam všeč in se radi vračamo. Najraje imam počitnice, ki vključujejo morje in počitek.
Pavla Golobinjek, Luče
Bili smo šest dni v Kopru. Rajši ostanem znotraj Slovenije, saj se počutim bolj domače. Še raje kot na morje pa gremo radi v planine.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
Jožica Pahič, Ljubno ob Savinji
Nimam potrebe, da bi šla na dopust, počitek si privoščim kar doma. Smo pa v preteklosti z družino, koso bili otroci še mali, radi šli na Hvar, v Makarsko ... Rada imam morje, planine pa še rajši. Tja smo se odpravili tudi za cel teden.
Anton Volovlek, Ljubno ob Savinji
Počitnikoval sem predvsem takrat, ko sem še hodil v službo. Bil sem veliko na morju, tudi v toplicah. Ko hodiš v službo, si na počitnicah želiš predvsem odpočiti. Za letos upam, da mi bo še uspelo kaj priti v gore. Je pa res, da so se s časom spremenile tako želje kot tudi finančne moči.
DRŽAVA NASPROTUJE RAZDELITVI UUBENSKEGA RIBIŠKEGA OKOLIŠA
Lučki ribiči bodo še naprej lovili v ljubenskih vodah
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič je zavrnila vlogo Ribiškega društva Luče za razdelitev ljubenskega ribiškega okoliša. Na ministrstvu so vlogo Lučanov obravnavali še po starem zakonu o sladkovodnem ribištvu, ki določa, da ministrica določi in spreminja ribiška območja in ribiške okoliše potem, ko pridobi mnenja prizadetih in zainteresiranih ribiških organizacij.
Na ministrstvu za kmetijstvo ugotavljajo, daje bilo mnenje vseh zainteresiranih negativno, zato interesom lučkih ribičev zaenkrat ni mogoče ugoditi. Bo pa njihova prošnja, tako ministrica Lukačičeva, ob podelitvi koncesij v skladu z novim zakonom ponovno proučena.
Gospodarju Ribiške družine Ljubno ob Savinji Janezu Podkrižniku se zdi takšna odločitev ministrstva povsem normalna. Želja po razdelitvi ljubenskega ribiškega okoliša je
namreč svojevrsten izziv tudi za državo, saj je realno pričakovati, da bodo v primeru pozitivne odločitve Lučam sledile tudi druge občine. Podkrižnik dodaja, da se vsi podatki o katastru in ribah vodijo že od leta 1980 in bi bili v primeru razdelitve ribiškega okoliša povsem neuporabni. Država bo na podlagi novega zakona o sladkovodnem ribištvu konec leta ribiškim družinam podelila koncesije za upravljanje z vodami, zato je po Podkrižnikovem
mnenju veliko vprašanje, če bo država z drobitvijo ribiških okolišev sebi povzročala dodatne stroške.
Predsednik Ribiškega društva Luče Klavdij Strmčnik odločitve ministrice Lukačičeve ni želel komentirati, ker po njegovem odgovor na njihovo vlogo nine sklep in ne odločba. Prepričan je, da je minis-trstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano grobo kršilo zakon o upravnem postopku, zato nameravajo Lučani, preden se bodo odločili za nadaljnje korake, počakati, dajim ministrstvo pošlje dokument, iz katerega bo jasno razvidno, ali je bil postopek voden po zakonu o upravnem postopku.
Poleg tega, pravi Strmčnik, je odgovor na vlogo za razdelitev
ljubenskega ribiškega okoliša pripravila Neža Perko, žena v.d. direktorja Zavoda za ribištvo Slovenije mag. Srečka Perka. Kotje znano, se je zavod za ribištvo opredelil v koristljubenskih ribičev, sajje »zvidi-ka celostnega upravljanja rib vSIov-eniji delitev ribiških okolišev na manjše dele nezaželena, posebno še v primerih, ko obstoječa ureditev prinaša dobre rezultate.«
Mnenje zavoda za ribištvo je, da je ljubenski ribiški okoliš oblikovan v skladu z zakonom o sladkovodnem ribištvu, omogoča smotrno upravljanje rib in učinkovito spremljanje ter nadzor ribiškega upravljanja in ni razlogov za njegovo delitev na manjše dele.
Savinjčan
DRUŽBA ESOIECH VELENJE OBJAVILA REZULTATE POSLOVANJA
Prvo polletje zaključili po pričakovanjih
Generalna direktorica Esotecha Zofija Mazej Kukovič je na novinarski konferenci 9. avgusta seznanila javnost z rezultati poslovanja v letošnjem prvem polletju in nekaterimi važnejšimi poslovnimi dogodki, ki bodo vplivali na gospodarjenje v bodoče.
Podjetje, kije v pretežni lasti zaposlenih, pri pridobivanju poslov, zlasti v tujini, zelo ovira neokretnost domačih državnih institucij. Čeprav je postopek za pridobivanje raznih dovoljenj znan in utečen, se včasih stvari vlečejo celo po pol leta, pri
tem pa so za pridobitev posla čestokrat pomembni celo dnevi, pravi Mazej Kukovičeva.
Esotech ima firmo v Šanghaju, kjer poleg svojega vodstvenega kadra zaposluje tudi dve kitajski uslužbenki. »Temu se ni moč izogni-
SPLETNA ANKETA NA www.savlnja.com
Ali pričakujete, da bodo protikandidati na lokalnih volitvah v Zgornji Savinjski dolini premagali dosedanje župane?
Večina sodelujočih v tokratni anketi je mnenja, da bodo dosedanji župani zmagovalci tudi letošnjih lokalnih volitvev.
Tokrat vas sprašujemo, ali denar od regresa porabite za dopust? Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 22. avgusta 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic.
Generalna direktorica Esotecha Zofija Mazej Kukovič je omenila, da podjetje zelo ovira neokretnost domačih državnih institucij
ti, saj je potrebno poznavanje njihovih poslovnih običajev, predvsem pa računovodskih in davčnih predpisov, ki so drugačni od naših,« pojasnjuje direktorica.
Ustanovili so tudi svojo firmo Esotech Srbija v Beogradu, trenutno pa se zelo angažirajo na poslih v Valjevu, kjer je njihov partner Gorenje. Tečejo razgovori o delih v Bosni in Hercegovini, pravkar nekaj Esote-chovih strokovnjakov skupaj z Litostrojem dela v Indiji. Ob tem je Mazej Kukovičeva omenila težave pri pridobivanju kadrov za izvajanje montaže, sajje to težko in zahtevno delo premalo plačano, da bi bilo atraktivno za mlade.
Ključni kupci v tem obdobju so bile hidro- in termoelektrarne, metalurgija in jeklarstvo. Še posebej so izpostavili posle v Cinkarni Celje, v Ml Mežica, hidroelektrarni Avče. Z družbo Acroni so podpisali pogodbo za projekte in izvedbo čistilne naprave za odpadne vode v vrednosti 990 milijonov tolarjev. »Acroni namerava iz Save napraviti Sočo,« je ta prizadevanja slikovito opisala Zofija Mazej Kukovič.
V prvem polletju je Esotech d. d. ustvaril 1,2 miljarde tolarjev prihodka. Dobiček znaša 20 milijonov tolarjev ali 83 tisoč evrov, kar je v okviru pričakovanega.
Marija Lebar
JOŽE MERMAL, ČASTNI OBČAN OBČINE LJUBNO
Brez prisile ni napredka
Jože Mermal (foto: EMS)
Leta 1994je bil imenovan za predsednika uprave BTC. Po propadu jugoslovanskega trga je aktivno sodeloval pri prestrukturiranju in preobrazbi nekdanjih javnih skladišč v uspešno in dinamično gospodarsko družbo ter hkrati enega največjih poslovno-nakupovalnih in športno-zabavnih središč BTC City, ki ga letno obišče do 11 milijonov obiskovalcev. Jože Mermal je prejemnik številnih priznanj športnih in kulturnih organizacij, leta 1997je postal manager leta, vendar pravi, da mu vsa priznanja skupaj ne pomenijo toliko kot naziv častnega občana, ki mu ga je za vsestransko pomoč podelila Občina Ljubno.
- Se strinjate s pregovorom, ki pravi, da redka krogla, enako velja za medalje, zadane prave prsi?
Vsi ljudje smo iz mesa in krvi, zato z lahkim vendar ponosnim srcem povem, da mi naziv častnega občana veliko pomeni. Ob tem seje treba učiti iz zgodovine in se zavedati, daje nemogoče narediti vse prav in še manj vsem ustreči. Včasih nastanejo problemi že v domači družini, kaj šele v gospodarstvu, politiki ali kje drugje. Drugo vprašanje je, kako si pridobiti zaupanje čim večjega števila ljudi. V hudih zmotah živi tisti, ki razmišlja, kako mu bodo zaupali in ga imeli radi vsi ljudje. Kdor tako misli, se ima za cesarja ali pa je nor.
-	Družinsko ste sicer vpeti na Ljubno, vendar ste po materi z Gorenjske in po očetu iz Gornjega Gradu. Očitno prava kombinacija krvi, ki je rodila enega najbolj uspešnih poslovnežev v Sloveniji?
Včasih je dobro, da se ljudje medsebojno prepletajo. Enako velja za narode, saj bi razni »kvazi« vojskovodje težko prodirali s svojimi norimi idejami, če bi se ljudje medsebojno bolje poznali in si zaupali. Enako velja za globalizacijo. Če bo uspešna v gospodarski, športni in kulturni dimenziji, potem ne vidim problemov. V nasprotnem se bo tudi globalizacijo v naslednjih desetletjih izpela in ponovno bomo priča razcvetu narodov. Pravo sobivanje ljudi je vedno dobro, seveda če takšne ljudi sprejme tudi okolje. V nasprotnem primeru je potrebno na novo oceniti, kje je mogoče najti ravnotežje sobivanja. Te zadeve so zelo komplicirane in jih je težko uravnavati.
-	Ste mnenja, da bi se morala tudi Zgornja Savinjska dolina bolj odpirati in dopustiti dotok svežega vetra?
Če se ljudje zaprejo za lastne plotove in začnejo razmišljati o samozadostnosti znotraj kraja ali občine, potem gre zadeva v napačno smer. Tudi za Zgornjo Savinjsko dolino velja, daje potrebna sveže krvi in nekoliko drugačnega vetra. Drugo
vprašanje je, kakšna kri bi bila dobra za te kraje. Če gre za jasno perspektivo, potem je takšna kri dobrodošla. Če pa ponujaš še večjo zaprtost, potem nastanejo še večje težave in dodatni spori, ki vplivajo še na večje nazadovanje.
- Ampak zgolj z lepimi besedami je ljudi vedno težje motivirati in jim »prodajati« razne ideje.
To se strinjam. To velja tudi za mesta, čepravje stvar na vasi bolj izrazita. Večji problem je, kako nagovoriti mlade, ki so odšli iz teh krajev, kako jih pritegniti v poslovnem smislu. Tem ljudem bo treba nuditi možnost, da se v domačem okolju uveljavijo kot strokovnjaki. Upam, da namje vsem skupaj jasno, da bi bilo njihovo znanje še kako dobrodošlo. Ampak to znanje bo mogoče uporabiti samo na podlagi izdelanih projektov. To pa ni več tako enostavno in stvari ni mogoče zaključiti z lepimi besedami. Potrebno seje zavedati, da vsega ne moremo narediti sami in to velja tudi za podjetje, ki ga vodim. V vodo je potrebno spustiti ščuke, ki vzpodbujajo zaspane krape. Samo v takšnem primeru je firma, ali če hočete občina, dinamična. Le na takšen načinje mogoče zagotavljati napredek in s tem večja vlaganja.
- Konzervativno okolje, kot je Zgornja Savinjska dolina, ima precej težav s prepričanjem o lastni gospodarski in politični pomembnosti, zato je vprašanje, v kolikšni meri so mladi strokovnjaki sploh dobrodošli?
V gospodarstvu nas rešuje konkurenca, sicer bi tudi mi zaspali. Vedno so v ospredju pričakovanja, zato je dobro jasno vedeti, kaj se od nekoga pričakuje. Če ljudje od gospodarstvenika ali župana pričakujejo malo, bo temu primeren njegov učinek. Lokalna politika bi se morala medsebojno povezati in si postaviti jasne cilje. Potrebno seje dokazovati, to pa se ponavadi zgodi samo s prisilo. Brez prisile ni napredka in uspeha. Izjema so geniji, katere tako ali drugače razumemo šele čez desetletja.
Zgornja Savinjska dolina oziroma posamezne občine bi morale vedeti, kaj hočejo doseči. Ljudem mora biti v prvi vrsti jasno, kaj pričakujejo od občinskih uprav, ne samo od župana. Samo v takšnih primerih je mogoče pričakovati pozitivne premike. Pomemben je pritisk znotraj okolja. Če tega ni, so lahko občine zelo sproščene in pač počnejo, kar mislijo, daje prav. V gospodarstvu smo drugače organizirani in moramo vsako leto pokazati rezultate. V nasprotnem primeru ti pač pokažejo vrata in greš. Trdim, da je tudi vlokalnem okolju potrebna
opozicija, vendar konstruktivna in realna. Sistem je potrebno razgibati in vodilni morajo biti pod drobnogledom. Počutiti se morajo ogrožene in če opozicija nastopa s pravimi argumenti, oblasti zmanjka manevrskega prostora.
-	Pred štirimi leti ste dejali, da bo čez štiri leta v tej dolini vse drugače. S tem se je možno strinjati, vendar se odpira vprašanje, kaj se je spremenilo na bolje?
Od zunaj ni videti, da bi bilo slabše.
-	Gospodarska rast gotovo ni vzpodbudna, plačna uravnilovka nas uvršča na rep države, novih delovnih mest praktično ni, lesna industrija, ki je dolga desetletja veljala za paradnega konja, je na kolenih in še bi lahko naštevali...
V Sloveniji je v zadnjih letih marsikaj propadlo, vprašanje je, kako to kompenziraš. Slovenija kot država je glavno krizo že prebrodila. Gledano realno, ni tako slabo, čeprav bi lahko bilo tudi bolje. V končni fazi tudi Zgornja Savinjska dolina še živi. Dolini manjka primarna infrastruktura, kajti nihče nas ne bo hodil gledat zato, kersmoZgornjesav-injčani. Tujcem bomo zanimivi v toliko, kolikor bomo aktualni. Pisati resolucije in razne razvo-
V gospodarstvu nas rešuje konkurenca, sicer bi tudi mi zaspali. Vedno so v ospredju pričakovanja, zato je dobro jasno vedeti, kaj se od nekoga pričakuje. Če ljudje od gospodarstvenika ali župana pričakujejo malo, bo temu primeren njegov učinek.
PODKRIŽNIK D.0.0. LJUBNO OB SAVINJI
Med najboljšimi dobavitelji Bosch
Siemensa
jne programe je prazno početje, če ni konkretne realizacije. Pri tem imate pomembno kontrolno poslanstvo tudi mediji. Do gospodarstva ste precej kruti, kar ni narobe, saj lahko spremljate konkretne rezultate. V politiki pa poslušate samo obljube in največkrat se zgodba pri tem zaključi.
-	Načrtovana gradnja vodnega mesta v Velenju je kljub drugačnim napovedim nekoliko zastala ...
Zadeva je v fazi projektiranja. Idejni načrt za celotno Velenjsko jezero je narejen in zdaj lahko zaživijo posamezni programi. V vodnem mestu bo približno sedem savn in fitnes center, poleg tega bowling steze, biljard, restavracija... Računam, da bomo s projektiranjem zaključili do oktobra, potem moramo pridobiti gradbeno dovoljenje s katerim bomo šli na evropske strukturne sklade. Sočasno se z Mestno občino Velenje pogovarjamo o olimpijskem bazenu, ki mora biti ob jezeru. Problem Velenja je, ker smo se bali naložbe v smislu kritične mase. V BTC-ju smo bili v dilemi, do kam iti z vloženim kapitalom.
-	Je bil BTC-ju ponujen nakup deleža Golt, ki ga prodajajo Italijani?
Bil. Samo mi nismo prava družba, saj se ne ukvarjamo samo s turizmom. Problem Golt je, ker nimajo strateškega partnerja, takšnega, ki bi mu bilo jasno, kaj storiti s centrom. Golte so na pol poti. Veliko je bilo narejenega v štartu, ampak če v naslednjih dveh letih ne bo nič narejenega, bomo priča ponovni stagnaciji.
-	Je res, da ste se v Mozirju pogovarjali o gradnji termalnega letovišča?
Občina oziroma župan je izrazil željo, vendar se nismo odločili. Imamo drugačne preokupacije in niti kadrovsko niti finančno nismo organizirani, da bi se kar počez odločali za destinacije po Sloveniji. To so za podjetje velike pasti, sploh pa se ne moremo iti velikega volunterizma ali entuz-iazma. V ospredju mora biti profesionalni pristop.
-	Se bo po nazivu častnega občana vaš odnos do Ljubencev kaj spremenil, v tem smislu, da bodo imeli v BTC še bolj odprta vrata?
Ne. Vedno težje bo, ker imamo vedno več obveznosti.
-	Verjetno ste zanimivi tudi za politične stranke. Ste kdaj razmišljali, da bi svoje sposobnosti preizkusili na političnem parketu?
Zaenkrat nimam političnih ambicij in to vedo tudi politične stranke. Sem gospodarstvenik, rad imam realen sektor, od koder vidim, kakšni so projekti, strategije in cilji. Nisem človek, ki bi preveč obljubljal, vendar po svoje cenim vse politične stranke v Sloveniji. Živimo v parlamentarni demokraciji in ko je potrebno, pomagam vsem strankam. Do vseh se trudim biti enako korekten. Stranke pa naj se med sabo borijo, katera je boljša in uspešnejša, ter preko programov dokazujejo, da so vredne vladanja. S politiko zaenkrat nimam težav. V gospodarstvu delam, kar moram delati in za kar sem plačan. S svojo ekipo sem se dolžan boriti za dobro kolektiva, za katerega sem odgovoren.
Pogovarjal seje Edi Mavrič - Savinjčan
Vsaki dve leti koncern Bosch in Siemens Hišni aparati GmbH (BSH) podeljuje nagrade svojim dobaviteljem za najboljše dosežke na področju kakovosti, zanesljivosti, inovativnosti in cenovne ustreznosti. Podelitev nagrad za leti 2004 in 2005 je bila pred nedavnim v hotelu Hilton v Münchenu, med prejemniki laskavih priznanj pa
Direktor podjetja Iztok Podkrižnik kljub prestižni nagradi BSH ne namerava »spati na lovorikah« (foto: EMS)
je bilo tudi podjetje Podkrižnik d.o.o. z Ljubnega ob Savinji. Iztoku in Petri Podkrižnik sta nagrado izročila dr. Wolfgang Colberg, član uprave koncerna BSH za področje financ, in Raimund Denk, podpredsednik korporativne nabave v BSH.
Direktor podjetja Iztok Podkrižnik po prejemu nagrade ni skrival zadovoljstva: »V veliko veselje mije bilo, ko smo po pošti prejeli obvestilo, da se je naše podjetje kvalificiralo za najboljšega dobavitelja BSH za leti 2004 in 2005, saj sta za nas
Po neuradnih podatkih naj bi se diskontni ponudnik Eurospin, ki naj bi v Gornjem Gradu gradil trgovski center, umaknil s slovenskega trga. V junijski številki občinskega časopisa je župan Toni Rifelj napovedal začetek gradnje v jesenskem času, kar naj bi se po pridobitvi gradbenega dovoljenja in načrtovani dinamiki del tudi zgodilo. Rifelj nam je namreč zagotovil, da najcenejši diskontni ponudnikvSIoveniji ne razmišlja o odhodu s slovenskega trga, kar naj bi pomenilo, da bodo zemeljska dela za gradnjo trgovine v Gornjem Gradu končana še pred zimo.
»Pred tremi tedni je bila na upravni enoti vložena
kakovost in zavedanje o kakovosti ključna dejavnika; ne le na proizvodnem področju ampak povsod v tovarni.«
Podkrižnik se zaveda, da izobrazba sodelavcev izboljša njihovo zmožnost komunikacije, kar pripomore k temu, da je vse več zaposlenih pripravljenih prevzeti odgovornosti. »Naš način podeljevanja in prevzemanja odgovornosti je nekaj posebnega, daje nam konkurenčno prednost in pomeni, da lahko zaposlujemo izobražene delavce na trgu delovne sile, saj je naše delovno okolje zanje privlačno,« pojasnjuje Iztok Podkrižnik, ki kljub prestižni nagradi BSH ne namerava »spati na lovorikah«:
»Optimalna izraba naših zmožnosti in virov je nujna, da ostanemo konkurenčni v okolju, za katerega so značilni pritisk na cene, globalizacija in konkurenca iz cenejših držav. Razvoj in vrhunska proizvodnja sta ključna elementa našega dosedanjega uspeha, naš cilj pa je, da postanemo produktni vodja v naši panogi in da še okrepimo konkurenčni položaj na trgu.«
V podjetju Podkrižnik so v minulem obdobju uspeli izboljšati produktivnost, vendar se pozitivni učinki tega dosežka niso bistveno odrazili v večjem dobičku, sajjih je konkurenca prisilila, da so izboljšave izročili strankam. Po besedah Iztoka Podkrižnika se v prihodnje to ne bo več dogajalo, kar bodo dosegli s hkratnim izboljševanjem produktivnosti in razvojem novih, še zahtevnejših produktov.
»Mislim, da smo na pravi poti, kar dokazuje tudi ta nagrada in še veliko drugih. Cilje, ki so zelo ambiciozni, bomo dosegli le z veliko napora vseh zaposlenih in z nenehno uvedbo novih orodij in tehnologij. Prepričan sem, da to lahko dosežemo, nenazadnje pa je tudi naša obveznost, če želimo ostati konkurenčni,« je še dodal Iztok Podkrižnik.
Franci Kotnik
vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. V tem času se zbirajo ponudniki za gradnjo, iz česar je lahko razbrati, da Eurospin ni odstopil od načrtovane izgradnje trgovine. To mije zagotovil tudi visoki predstavnik Eurospina Slovenija Silvan Komar,« pravi Toni Rifelj.
Po mnenju raziskovalca ekonomike živilstva na ljubljanski biotehniški fakulteti Aleša Kuharja temelji strategija Eurospina na ekonomiji obsega. Če si hoče zagotoviti dovolj visoko maržo, mora po nizki ceni prodati velike količine nizkokakov-ostne hrane, pojasnjuje svoje videnje Kuhar.
Savinjčan
GORNJI GRAD
Eurospin bo gradil diskont
NAZARJE
Prihodnje leto lesarski razvojni «enter
V Zgornji Savinjski dolini že več let tli ideja o tem, da bi za potrebe lesno predelovalne industrije formirali skupno institucijo, ki bi skrbela za razvoj te gospodarske panoge v lokalnem okolju. Z idejo so se v zadnjem obdobju intenzivno ukvarjali tudi na Savinjsko-Šaleški območni razvojni agenciji v Mozirju in ugotovili, da je z vidika pridobivanja potrebnih finančnih sredstev za zagon tovrstne institucije najbolje, da se Občina Nazarje, ki razpolaga z ustreznimi prostori, prijavi na razpis Interreg.
USPEŠNA PRIJAVA NA RAZPIS INTERREG
Ker v letošnjem letu pod okriljem Interrega ni bilo možnosti za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo, so konec januarja poskusili s prijavo na razpis Interreg Slovenija-Hrvaška. Po šestmesečnem čakanju je iz Ljubljane prišla pozitivna rešitev prijave z zahtevo za dopolnitev razpisne dokumentacije, projekt lesarskega razvojnega centra (LRC), vreden 34 milijonov tolarjev, pa bo čezmejno povezoval občini Nazarje in Vojnič.
Z ozirom na cilje in namen projekta so že na začetku v projekt vključili tudi gospodarstvo, ki ga predstavljajo območni obrtni zbornici Mozirje in Velenje ter območna gospodarska zbornica s sedežem v Velenju. Kot strokovni partnerje vključena Biotehniška fakulteta v Ljubljani.
LRC KOT PODPORA MAJHNIM IN SREDNJIM PODJETJEM
Poslovne prostore za lesarski razvojni center bo zagotovila Občina Nazarje v nazorskem domu kulture, s sredstvi iz projekta pa bodo omenjeni prostori primerno adaptirani, nabavljena bo potrebna pisarniška, računalniška, programska
Jasna Klepec: »Potrebno bo predvsem pospešiti administrativne postopke in delo na ministrstvih.« (foto: Jože Miklavc)
in komunikacijska oprema, urejena bo tudi manjša predavalnica. V obdobju leta in pol do dveh let naj bi odobrena sredstva zadoščala tudi za delovanje centra, torej naj bi se iz tega vira pokrivali stroški dela zaposlenih v centru. Njihova prvotna naloga bo izdelava podrobne analize lesarske panoge v Zgornji Savinjski dolini in na tej osnovi strategija razvoja lesno predelovalne industrije za to območje.
LRC naj bi v praksi predstavljal podporo zlasti manjšim in srednjim podjetjem ter samostojnim podjetnikom, katerih je v Zgornji Savinjski dolini veliko, a žal kljub temu velike količine lesa zapuščajo dolino v skoraj nepredelani obliki. V razvojnem centru bodo zaposleni strokovnjaki s
področja tehnološke obdelave lesa, razvoja izdelkov in oblikovanja, ki bodo na voljo vsem zainteresiranim za njihove storitve in naj bi v prvih dveh letih delovanja LRC aktivno pomagali do vsaj treh prototipov novih izdelkov.
Po dveh letih bo moralo biti jasno, ali bodo zainteresirana podjetja in podjetniki pripravljeni sofinancirati to skupino strokovnjakov, kar bo zanje še vedno bistveno ceneje, kot če bi morali tovrstne strokovnjake zaposlovati sami. Lesarski razvojni center bo torej omogočal, da ne bo treba vsakemu podjetniku posebej plačevati tehnologa, razvojnika, oblikovalca in podobne strokovne kadre, ampak mu bodo njihove storitve na voljo na enem mestu z bistveno nižjimi stroški.
POČASNA DRŽAVNA ADMINISTRACIJA
Po besedah direktorice Savinjsko-Šaleške območne razvojne agencije Jasne Klepec, ki bo tudi vodja projekta, je delež evropskih sredstev pri projektu LRC sorazmerno visok, saj je Občina Nazarje morala prispevati ie slaba dva milijona tolarjev, približno toliko pa tudi območna razvojna agencija. Klepčeva je nekoliko razočarana le nad počasnostjo dela državnih organov, saj so za pregled prijav potrebovali pol leta, nakar so zahtevali izpolnitev dodatnih obrazcev.
»Po neuradnih informacijah naj bi se pogodbe podpisovale šele v začetku naslednjega leta, glede na dosedanje izkušnje pa se bojim, da se bo to zgodilo šele marca, kar pomeni v bistvu enoletni zamik projekta. Če želimo dobiti odobrena sredstva, ne smemo nobenih aktivnosti izvajati vnaprej, dokler pogodbe niso podpisane, zakaj so te procedure s strani vlade in njenih služb tako dolge, pa nam še ni uspelo ugotoviti. Vsekakor želim poudariti, da očitki, da v lokalnih okoljih nismo sposobni pripraviti projektov, niso upravičeni, ampak bo treba predvsem pospešiti administrativne postopke in delo na ministrstvih,« je še povedala Jasna Klepec.
Franci Kotnik
KNJIŽNICA MOZIRJE
Prvih pet največkrat izposojenih knjig
ODRASLI:
Pilcher, R.: Viharni dan, Berg, Elizabeth: Reci, kdaj, Winton, Tim: Jezdeci, Sheldon, Sidney:
Nebo se podira, Sparks, Nicholas: Usodni ovinek.
MLADI:
Rowling, J. K.: Harry Potter - Polkrvni princ, Minte-König, B.: Ljubezenski kviz & konjski poljub, Peters, Julie Anne: Daleč od Xanadu, Blyton, Enid: Luč v svetilniku, Stine, R. L.: Kamp groze.
LJUBIJA
Sanacija cestnega vdora
Na klancu med Ljubijo in vasjo Gorenje so končno le pričeli s sanacijo plazu, ki je ogrozil cestno povezavo med Velenjem in Mozirjem. Del cestišča je že dobrega pol leta zožan, tako da je promet oviran. Kot se je izkazalo, je bilo drsenje zemlje še večje od prvih ocen, zato so pričeli z obsežnimi gradbenimi deli pod cesto. V podporne škarpe bodo vgradili več kot sto kubikov skal in betona, šele nato bodo lahko popravili cestišče. Ob tem je potrebno dodati, da je cesta čez »gorenjski klanec« tako hudo zdelana, da bi bilo nujno zgraditi novo. Vožnja je po svoje nevarna, najmanj pa povzroča okvare vozil in neudobno vožnjo. Ker je ta odsek cestišča na meji občin Sa-Ša regije, se zna obnova zavleči v nedogled.
Jože Miklavc
V podporne škarpe bodo vgradili velike skale in beton (foto: Jože Miklavc)
PRAZNIK OBČINE LUCE
Prihodnost kroja v obdelanih vrtovih brez plotov
V Lučah so si za praznovanje občinskega praznika izbrali godovni dan farnega zavetnika sv. Lovrenca, kateremu na čast vsako leto pripravijo slovesno mašo s procesijo. Osrednjo prireditev ob občinskem prazniku, na kateri vsako leto zaslužnim občanom podelijo občinska priznanja, so tudi letos pripravili domači pevci in pevke, celotno dogajanje pa je bilo vezano na praznovanje 80-letnice tamkajšnjega turističnega društva. V preteklosti so bili Lučani širši javnosti znani prav po bogati turistični dejavnosti, ki je skozi leta nekoliko zbledela.
Sili
Valerija Robnik (desno) in Martina Breznik sta s svojim delom pomembno prispevali k širši razpoznavnosti občine Luče (foto: EMS)
Po zaslugi mladih in neobremen- prireditvi, postaja kraj ponovno jenih domačinov, ki vidijo prihodnost	razpoznaven na vseh področjih.
Luč v obdelanih vrtovih brez plotov,	Osrednji govor je pripadel županu
kot je bilo povedano na osrednji	Cirilu Roscu. V njem se je dotaknil
aktualnih dogodkov in perečih vprašanj v občini, ob tem pa je poudaril, da življenja ne sestavljajo samo problemi in nesoglasja; vesel je, da vse večkrat uspešno prihaja do skupnega jezika med različnimi dejavniki v življenju lokalne skupnosti.
»Čeprav so zadnja štiri leta minila izredno hitro, je bilo v tem obdobju karveliko narejenega, kljub temu da smo ena izmed 90 odstotkov slovenskih občin, ki si sama ne more zagotoviti financiranja z zakonom naloženih obveznih nalog. Zato od države prejemamo finančno izravnavo, ki to možnost zagotavlja. To po eni strani v resnici pomeni neposredno »rento« iz državnega proračuna, na drugi pa bojazen pred odvisnostjo od države in pred izgubo dela avtonomnosti lokalne skupnosti.
Z najavljeno spremembo zakona o financiranju občin naj bi se povečala finančna avtonomija občin, kar pomeni tudi večjo odgovornost za lastni razvoj. Pozorno bomo spremljali pripravo novega zakona, kije trenutno v fazi usklajevanja in preko združenj občin poskušali vpli-
Po mnenju občinskega sveta so se v preteklem obdobju v življenju lokalne skupnosti še posebej izkazale Mateja Robnik, ki je prejela priznanje občine za vrhunske rezultate na smučarskem področju. Med drugim je v minuli sezoni postala, še ne devetnajstletna, članska državna prvakinja v veleslalomu in superveleslalomu. Martina Breznik je prejela priznanje Občine Luče za nadpovprečno kvalitetne storitve in vrhunske dosežke ter prepoznavnost v gostinski dejavnosti. V Lučah so letos prvič podelili zlato plaketo. Prejemnica je Valerija Robnik, kije s svojim delom in aktivnim udejstvovanjem na področju kulture prispevala k večji prepoznavnosti kraja in dvignila nivo krajevne kulture na visoko raven.
vati, da se finančna situacija v bodoče ne bo poslabšala,« je med drugim dejal lučki župan. Da so v Lučah resnično razvojno naravnani, priča tudi precejšen obseg investicij, za katere so v občinskem proračunu namenili kar 138 milijonov tolarjev.
Savinjčan
80 LEI ORGANIZIRANEGA TURISTIČNEGA DELOVANJA

Legendo, iz katere je rojena lučka fara
Ste že kdaj slišali, kako je nastala vas Luče v Zgornji Savinjski dolini? Če hočete spoznati, kako se je vse skupaj začelo, se je potrebno preseliti tisočletja nazaj, v čas, ko so bili na mestu, kjer danes stoji vas, samotni travniki. Sobotno praznovanje 80-letnice organiziranega turističnega delovanja so Lučani izkoristili na najboljši možni način, tako da so številnim obiskovalcem prikazali zgodbe o nastanku Luč in o bajeslovnih Žalik ženah, ki so v davnih časih iskale svoje izgubljene ovce po okoliških hribih.
Legenda pripoveduje, da so se na njihovih travnikih naselili ljudje, zato so se Žalik žene umaknile v planino in se naselile v »zijalko«. Njihove ovce so ostale v dolini in se namnožile, da lepših in številčnejših ni bilo v vsej dolini ob Savinji. V zahvalo za ovce, ki sojih Žalik žene pustile v dolini in ka-
~l •£. ,.r j?
S prihodom Žalik žen so Lučani obudili spomin na začetke svojega kraja (foto: EMS)
terih ljudje niti z lučmi niso mogli najti,	društvo, Luče razvile v prepoznaven
so novemu kraju nadeli ime Luče, ki seje ohranilo do današnjih dni.
Seveda pa se lučki turistični delavci niso ukvarjali samo s davno preteklostjo, saj so se od leta Ì 926, ko je bilo ustanovljeno Tujsko prometno
turistični kraj. Lučko »turistično rajanje« je bilo dolga desetletja v samem vrhu slovenske turistično-narodop-isne ponudbe in po padcu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, kateremu so med drugim botrovale tudi
katastrofalne poplave, krajani ponovno dokazujejo, da so bila tista leta samo bežna temna lisa na svetli podobi turističnega delovanja.
Praznovanje je bila tudi priložnostza skromno zahvalo in oddolžitev ljudem, ki so vsak v svojem obdobju in v različnih pogojih, vendar vsi z jasnim ciljem vodili turistično društvo. Priznanja so iz rok sedanjega predsednika Andreja Rosea prejeli: Olga Šiljar, Alojz Selišnik st., Jožica Knapič, Tomaž Marolt, Jožica Bezovnik, Alojz Selišnik ml., Marija Krivec,Toni Breznik, Bernarda Matijovc, Peter Breznik, Bernarda Bezovnik in Boža Robnik. Seveda ne gre pozabiti vseh drugih, največkrat prezrtih, članov društva in ostalih krajanov, ki so sodelovali v teh desetletjih. Z nenarejeno prijaznostjo in vedrino so ime turističnega društva in celotnega kraja ponesli daleč preko meja domače fare.
Savinjčan
Trenutni trendi zasaditev v Evropi
V Mozirskem gaju se je v soboto kljub dežju pričela poletna razstava cvetja, ki so jo naslovili Poletje skozi cvetje. Na njej bodo obiskovalci vse do nedelje, 20. avgusta, uživali v cvetličnih aranžmajih, ki so jih pripravili slovenski vrtnarji. Z razstavo, na kateri je sodelovalo 24 razstavljavcev, so organizatorji prikazali trenutni trend zasaditev v Evropi oziroma kako se lahko s pravilno zasaditvijo in nego rastlin skozi sezono pripravijo čudoviti nasadi v posodah ali na balkonih.
Po besedah predstavnika Mozir- Mežica in predsednik Društva vrt-
skega gaja Boža Plesca je namreč trend v Evropi, da se okrog hiš ne zasajajo več gredice, temveč se rastline vse pogosteje sadijo v ve-
narjev Slovenije Janez Proper, tehnična direktorica Volčjega potoka Melita Miš ter politika Jakob Presečnik in Anton Anderlič.
SIGMA
COATINGS
TRGOVINA jr\|r BARVE LAKI /jlilA d.o.o.
Levec 56, Petrovče. 03/ 547 17 18
Poletno razstavo cvetja sta si ogledala tudi direktor Svee Zagorje Miroslav Štrajhar (prvi z leve) in Mito Trefalt (drugi z leve)
(foto: Ciril M. Sem)
Marjetka Hrovatin, pomočnik urednika revije Rože in vrt Jože Sušnik, novinar Slovenskih novic Borut Perko, vrtnarski strokovnjaki: vrtnar Vlado Pergovnik, župan občine
nimivo postavitvijo prislužilo srebrno priznanje. Komisija je izbrala tudi najlepše zasajeno gredico, kije po njihovem mnenju gredica vrtnarije Vainer ob kmečki hiši v parku.
sigma barve odlikujejo vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, čisti barvni odtenki, majhna poraba, izredna prekrivnost, dolga obstojnost in enostavna uporaba.
VfSirllSF
Članice ljubenskega društva Komen so obiskovalcem Mozirskega gaja ponudile kulinarične dobrote (foto: Ciril M. Sem)
Komisija je pri ocenjevanju upoštevala kompozicijo, izbor in kvaliteto sadik (foto: Ciril M. Sem)
Razstavo Poletje skozi cvetje bogatijo spremljevalne prireditve. Obiskovalci si lahko ogledajo razstavo različnih plazilcev od pajkov, kač, kuščarjev, želv ... Celo krokodilje med njimi. Med cvetličnimi nasadi ustvarjajo različni umetniki in rokodelci. Na svoj račun so prišli ljubitelji domačih kulinaričnih dobrot, saj so se v soboto pod naslovom Partnerstvo dobrot brez meja predstavljale slovenske turis-
tične kmetije in društva, ki se ukvarjajo z različnimi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji.
Med zgornjesavinjskimi razstavljavci so bile »filcarfke« iz Solčave in članice ljubenskega društva Komen. Medtem ko so solčavske »fil-carke« predstavile različne izdelke iz ovčje volne, pa so Komenčanke obiskovalcem ponudile kulinarične dobrote.
Marija Sukalo
like posode v različnih kompozicijah. Slednje so bile ob različnih kombinacijah ban/ in vrst sadik v gaju prava paša za oči.
Vrtnarske stvaritve postavljene v parku ob Savinji so ocenjevali novinarji: urednica revije Moj mali svet
Po oceni komisije, kije upoštevala kompozicijo, izbor in kvaliteto sadik, sije veliko zlato priznanje prislužila vrtnarija Kurbus iz Radencev. Podelili so tudi tri zlata, štiri srebrna in pet bronastih priznanj. Vrtnarstvo Skornšek iz Mozirja si je s svojo za-
POLETJE SKOZI CVETJE V MOZIRSKEM GAJU
življenju, je, da bi naše družine spre-
novemu, človeškemu življenju. Pro-
Potreba po ohranjanju dragocenih
vrednot
Nadškof msgr. Alojz Uran: »Prosimo, da bi naš narod zmogel ohraniti dragocene vrednote naših prednikov.«
ohranjati dragocene vrednote, ki so nam jih izročili naši predniki in katere nam poskuša sodoben način življenja uničiti. Bratje in sestre, brez duha, brez notranje orientacije, brez božje ljubezni, človek ne more preživeti.«
Savinjčan
Ponedeljkovega tradicionalnega romanja na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja k cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti se je tudi letos udeležilo okoli tisoč romarjev. Mašo s procesijo je ob somaševan-ju romarskih duhovnikov in domačega župnika Lojzeta Ternar ja daroval ljubljanski nadškof in metropolit monsignor Alojz Uran.
Domači župnik Lojze Ternar je nadškofu Alojzu Uranu podaril
bi se uresničil v našem osebnem
jele božje življenje in se odpirale
sili bomo, da bi naš narod zmogel
LJUBLJANSKI NADŠKOF ALOJZ URAN DAROVAL ROMARSKO MASO V NOVI ŠTIFTI
Navdih za vaš dom - zavese Bodoni -
Bodoni d
o.o.
trgovina, proizvodnja, storitve
Številni verniki so se s pesmijo in molitvijo priporočili v varstvo Božji materi Mariji (foto: EMS)
»Moja dolgoletna želja je bila, da se v novoštiftni cerkvi Marije Zvezde srečava dva Lojzeka. Vi, kot ljubljanski nadškof, in jaz, kot tukajšnji župnik,« je Ternar na iskriv način pozdravil visokega gosta. Tako kot pred stoletji ljubljanski knezoškof Tomaž Hren, ki je v Novi Štifti vodil slovesnosti ob praznovanju Marijinega vnebovzetja, se je tradicija tokrat nadaljevala po njegovem daljnem nasledniku Alojzu Uranu, katerega so z veseljem sprejeli
tako domačini kot romarji iz Zagorja in ostalih krajev. Nadškof je z besedo klenega Slovenca pozdravil prisotne v glavnem romarskem središču v Zgornji Savinjski dolini in se spomnil ljudskega izročila o čudežih, ki so se zgodili na Metuljskem griču, kjer sedaj stoji Marijina cerkev.
V pridigi je Uran spregovoril o pomembnosti Marijinega praznika za Slovence in vesoljno človeštvo ter med drugim dejal: »Čudež, za katerega še posebno prosimo, da
SLIKARSKO-KIPARSKA KOLONIJA MELISE 2006
Navdik iz lokalnega okolja
Stari trg 26,3320 velen/e Tel.:031897-49-80 GSM:0411728-017
Delovni čas: 8h-17h
sobota 8h -12h
Udeleženci slikarsko-kiparske kolonije so poiskali navdih za svoje stvaritve v Melišu in njegovi okolici (foto: EMS)
Slikar Stane Ermenc je v začetku avgusta ob svoji počitniški hiši v Melišu gostil že tretjo slikarsko-ki-parsko kolonijo, posvečeno tradicionalni ljubenski prireditvi Flosar-ski bal. Gostitelj je tudi tokrat zbral priznane slikarje, kiparje in umetnostne varilce ter pesnike iz raznih koncev Slovenije, ki so navdih za svoje stvaritve črpali v Melišu in njegovi okolici. Po besedah umetniškega vodje kolonije Janeza A. Krajnca je vas Meliše še neobdelan biser - sinonim za lepoto.
»Vse, kar je lepo, si zasluži biti občudovano. Ne samo sliki ali ženski, tudi temu kraju se tu zbrani umetniki priklanjamo, saj je znano, da se lepoti prikloniš,« poudarja Krajnc. Želja sodelujočih ustvarjalcev je, da bi z razstavama, ki so jih pripravili v Gornjem Gradu in na Ljubnem, prispevali tudi kvzpodbu-janju odkrivanja vrednot v umetnosti in kulturi ter promociji vasi Meliše v širšem slovenskem kulturnem prostoru.
Savinjčan
Vesela šola
AKTUALNE smfrn ir f
Prvi šolski dan pomeni za nekatere neizmerno veselje, ZA DRUGE MALO MANJŠE, TRETJI PA POUKA NE MARAJO
najbolj. Vendarle je šola zakladnica znanja, ki otroke
PONESE V LEPŠO PRIHODNOST. NAREDITE VSTOP VANJO ZANIMIV Z IZBOROM ŠOLSKIH POTREBŠČIN. BARVITE, ZANIMIVO POSLIKANE POTREBŠČINE IN TRENDOVSKA OBLAČILA BODO RAZVESELILI VSAKEGA ŠOLARJA IN MU POPESTRILI PRVI ŠOL-
V VRVEŽU
Ponedeljek, 21. 8. ob 17. uri PREDSTAVA MALA ČAROVNICA LIU V CIRKUSU
Torek, 22. 8. ob 17. uri PREDSTAVA MALA ČAROVNICA LILI IN ČAROBNI MEČ
Ariel
otroška trenirka 7990 SIT, 33,34 EUR
Ariel
otroška vetrovka 4990 SIT, 20,82 EUR
Celio
pulover
6090.SIT, 25,41 EUR
city/1
Opravičujemo se za morebitne napake v besedilih oziroma cenah izdelkov. Interpark d. 0.0., Letališka 26,1000 Ljubljana; produkcija MEDIAMIX
nakupovalno središče celja
vse
najboljše
Po vsaki predstavi sledijo ustvarjalne delavnice, animacije in veselo rajanje.
Leonardo
šestilo komplet, 4350 SIT, 18,15 EUR
set pisal, 4880 SIT, 20,36 EUR
Leonardo
zvezek A4, 329 SIT, 1,37 EUR zvezek A5,196 SIT, 0,82 EUR
Mladinska knjiga
šolska torba 23680 SIT, 98,81 EUR
SKI DAN IN TUDI VSE NASLEDNJE. NAJ VAŠ OTROK PRESTOPI ŠOLSKI PRAG VESEL IN SAMOZAVESTEN.
Sreda, 23. 8. ob 17. uri PREDSTAVA MALA ČAROVNICA LILI V PRAGOZDU
©Accessories
dežnik (3250 SIT, 13,56 EUR) Turboschuh
škornji za dež (2499 SIT, 10,43 EUR)
Leonardo
nahrbtnik na kolesih Puca, 19900 SIT, 83,04 EUR, koš za smeti Puca, 3990 SIT, 16,65 EUR
Turboschuh
dekliški čevlji 6999 SIT, 29,21 EUR
Okaidi
jopica 6690 SIT, 27,91 EUR
Mladinska knjiga
Atlas sveta 6980 SIT, 29,13 EUR
Okaidi
tunika (3290 SIT, 13,72 EUR), krilo (5290 SIT, 22,07 EUR), plašč (9690 SIT, 40,43 EUR), hlačne nogavice (1390 SIT, 5,80 EUR), šal (2790 SIT, 11,64 EUR), kapa (2490 SIT, 10,39 EUR)
Turboschuh
otroški čevlji (2499 SIT, 10,43 EUR)
3z moje beležnice ...
Piše: Aleksander Videčnik
PLANINSTVO LETA 1908
Kot nam je znano, je bila Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva ustanovljena v Mozirju 20. avgusta 1893. Vsestranski pobudnik za to je bil gornjegrajski nadučitelj Fran Kocbek, z njim pa so sodelovali še domačini Anton Goričar, Leopold Goričar in Vladimir Lipoid. Kocbeku se imamo zahvaliti, da so se gradile slovenske planinske postojanke v naših gorah in planinah, da so se ohranjala slovenska imena za gore, planine in razne planinske poti. Opravil je ogromno delo, dokler je vodil Savinjsko podružnico SPD.
Večkrat smo že pisali o času, v katerem je živel in delal. Ta namreč ni bil naklonjen slovenskemu planinskemu gibanju, nemški prenapeteži so videli v vsem, kar je bilo kakorkoli slovenskega, motenje njihovega načrtnega ponemčevanja slovenske dežele. Celjski Alpenverein je posebno strupeno deloval, v njihova glasila, pa tudi druge časopise so pisarili žaljive članke o dejavnosti slovenskih planincev in ker so imeli potuho v oblasti, kije še vedno načrtovala jezikovno mejo v Zidanem mostu. Takšni so bili ponemčevalni načrti avstrijskih oblasti in njihovih trobil, kot razni Gesangsvereini, Schulverini in ne nazadnje tudi Alpenverein v Celju. (Gesangsverein = pevsko društvo, Schulverein = šolsko društvo, Alpenverein = planinsko društvo). Omeniti velja, da je njihovo šolsko društvo zagovarjalo le nemške šole in je delovalo ostro proti slovenski zahtevi po slovenskih paralelkah. Vtakih okoliščinah je bilo delovanje naših narodnih mož izredno težavno, toda tedaj so bili Slovenci še enotni v boju za narodno osveščanje naših ljudi.
Nekateri vidni in ugledni strokovnjaki slovenskega rodu so v javnosti opozarjali na lepote Savinjskih Alp. Tako je Mozirjan Marko Vincenc Lipoid, geolog in rudarski strokovnjak, v okviru nemškega planinskega društva leta 1862 organiziral predavanje na temo Savinjskih Alp.
Na lepote Logarske doline je javno opozarjal Francoz Arni Boue in jo primerjal s pirenejsko ledeniško dolino Cirque de Gavarnie. Govoril je celo, da je Logarska takoj za omenjeno pirenejsko ledeniško dolino najlepša v Evropi.
O lepotah in zanimivostih Solčavskega in našega gorskega sveta so pisali tudi v okviru Nemško-avstrijskega Alpskega društva (kratko Alpenverein), kije bilo ustanovljeno leta 1874, seveda so kmalu poudarjali nemško nacionalni značaj v zvezi s slovenskim gorskim svetom.
Vidno in odločilno vlogo pri oblikovanju Savinjske podružnice SPD je imel dober poznavalec našega gorskega sveta in prebivalstva v njem, dr. Johannes Frischauf (1837-1924). Že pred ustanovitvijo Savinjske podružnice SPD je raziskoval naše območje, markiral mnoge poti, pospeševal gradnjo prvih planinskih zavetišč in pisal v strokovnih revijah o Savinjskih Alpah. Bil je tesen sodelavec Frana Kocbeka in tudi njegov osebni prijatelj. Vedno se je zavzel za slovensko stvar, zato sije nakopal v Gradcu, kjerje bil univerzitetni profesor, srd nemških nacionalcev, moral se je celo predčasno upokojiti.
Leta 1896 so bili v podružnični odbor SPD izvoljeni: načelnik Fran Kocbek, tajnik Ignac Šijanec, odbornika pa Leopold Goričar in dr. Josip Vrečko, odvetnik iz Celja.
Planinsko delovanje seje hitro širilo še na druge kraje celjskega okrožja, zato so se postopno vključevali v najodgovornejše funkcije Celjani, Žalča-ni in še drugi. Tudi neke notranje razprtije so pogojevale, da so sedež Savinjske podružnice SPD leta 1927 dokončno prestavili iz Gornjega Grada v Celje.
Občni zbori so bili v Celju od leta 1909. Prvi tak je bil 30. januarja 1909 in to v Narodnem domu. Kocbek je tedaj predlagal pomladitev odbora iz vrst celjskih planincev. Vendar so bili ostali delegati proti, tako so izvolili spet stari sestav upravnega odbora. Še vedno je bil osrednja osebnost savinjskega planinstva Fran Kocbek. Na zboru je podal načelnikovo poročilo, v katerem je napovedal otvoritev nove koče na Raduhi, kije bila že dograjena. Povedal je tudi, da so Frischau-fov dom povsem nanovo in sodobno opremili. Vrsto poti so markirali in slovensko naslovili in »tako dali planinam slovensko lice in olajšali planincem dostop.«
Tajnik, bližji sodelavec Kocbeka, učitelj Šijanec, je podal poročilo in povedal, daje v preteklem letu obiskalo Frischaufov dom 452 "po-setnikov", med njimi 328 Slovencev, kar dokazuje hiter razvoj slovenskega planinstva. Našteval je obiske še drugih koč in poročal, da so postavili 22 novih smerokazov in nanovo označili 22 poti. Razveseljivo je, je menil Šijanec, da se vse bolj med planince vključujejo dijaki, kar 44 gimnazijcev seje preteklo leto vključilo v naše društvo. Kot posebni dogodek navaja Šijanec obisk namestnika deželne vlade Štajerske grofa Claryja na Solčavskem. Obljubil je gradnjo cestne povezave med Solčavo in Logarsko dolino. Dr. Božič je predlagal razstavo "turističnih predmetov" v Narodnem domu v Celju, ta naj bi bila v času vsesokolskega zleta, ki boto leto v mestu ob Savinji.
12.	februarja 1927 so v odbor izvolili naslednje može: načelnik Fran Kocbek, 1. podpredsednik Fran Tiller, 2. podpredsednik Ernest Kalan, tajnik Branko Zemljič, njegov pomočnik Srečko Brodar, blagajnik Filip Vrtovec, pomočnik Jože Čuk, odbornik Andrino Kopinšek, preglednika računov sta bila Drago Kralj in Anton Kunej. Na tem občnem zboru so določili za boljše delovanje drušh/a posamezne zaupnike po raznih krajih, kjerje planinstvo že živelo.
8.	maja 1927 seje Fran Kocbek odpovedal načelstvu, novi načelnikje postal Fran Tiller. Očitno Kocbek svojega koraka ni storil lahko. To lahko sklepamo iz članka, ki gaje napisal Branko Zemljič ob smrti Frana Kocbeka v Planinskem vestniku, koje zapisal: »In ko so ga (Kocbeka, op. A.V.) avgusta 1930 zvonovi pospremili na zadnjo pot na pokopališče pod Menino, je marsikdo od tistih, ki so ga nekoč slavili, manjkal, prijateljstvo so potisnili v ozadje drugi interesi... Žal!«
Sščemo stare fotografije
Solčava leta 1914. Prav v tem kraju je Fran Kocbek našel najboljše sodelavce. Slika v izvirniku se nahaja v gornjegrajski muzejski zbirki.
Nasveti
Ko se odločimo, da bomo del našega zaslužka ali že privarčevanega denarja načrtno investirali z namenom, da v določenem časovnem obdobju ustvarimo določen donos, je zelo pomembno, komu zaupamo naš kapital. Različne finančne institucije in mediji po svetu tradicionalno izbirajo najboljše upravljavce s kapitalom, v okviru praznovanja 20-letnice britanske revije Global Investor pa je Bank Austria Creditanstalt (BA-CA) in njena poslovna mreža v Srednji in Vzhodni Evropi prejela nagrado za dolgoročne dosežke na področju skrbništva in upravljanja z vrednostnimi papirji v Srednji in Vzhodni Evropi. BA-CA je dobila tudi nagrado za odličnost za leto 2006 v kategoriji Skrbništvo nad vrednostnimi papirji v Srednji in Vzhodni Evropi, ki jo podeljuje revija Euromoney.
Bank Austria Creditanstalt Ljublja-
BISERKA POVŠE TAŠIĆ,
nepremičninska posrednica z licenco
V novi, občasni rubriki pod naslovom Nepremičninski nasveti vam bom kol lastnica nepremičninske agencije postregla z zanimivimi napotki ter s poučnimi zgodbami o pasteh, ki prežijo na nas ob nakupu ali prodaji nepremičnine.
KATERA CENA JE PRAVA?
Vsakdo med nami se je že kdaj znašel v situaciji, ko seje odločil za prodajo parcele, stanovanja, hiše,
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Ni vseeno, komu zaupate svoje prihranke
na (BA-CA Ljubljana) je bila prva banka v Sloveniji, ki leta 1996 začela opravljati skrbniške storitve za tuje investitorje na slovenskem trgu. Leta 1999 je pričela opravljati skrbniške storitve za domače vla-
gatelje, ki investirajo na tujih trgih, od leta 2005 pa opravlja tudi skrbniške storitve za sklade. Konec junija 2006je obseg naložb v vrednostne papirje pod skrbništvom banke znašal 139 milijard tolarjev oziroma 582 milijonov evrov. V ponudbi BA-CA Ljubljana bodo od začetka septembra naprej štirje novi delniški skladi: Cl Gold Stock, Cl Asia Stock, Cl Europa Real in Cl Energy Stock.
Cl Gold Stock zbrana sredstva investira v podjetja, katerih osnovna dejavnost je predelava surovin in žlahtnih kovin, kot je zlato. Skladje
Nepremičnine
poslovnega prostora. Ob tem se najprej vprašamo: »Po kakšni ceni naj mojo nepremičnino čim boljše prodam?« Pri izbiri cene se ponavadi ozremo po bližnji soseščini oziroma primerljivih nepremičninah, ki so se v kratkem že prodale.
Strokovnjaki seveda poznajo še številne druge metode vrednotenja nepremičnin. Ste kdaj pomislili, kako bi izmerili korist planinske koče, zakaj ima zemljišče v Ljubljani višjo ceno kot drugje in zakaj so septembra najemnine v Mariboru najvišje? Na oblikovanje tržne cene vaše nepremičnine vpliva veliko dejavnikov in tudi nepisanih pravil.
Prvo nepisano pravilo je, da končno sprejemljivo ceno vselej postavi kupec. Drugo nepisano pravilo je, da so cene, po katerih se nepremičnina proda na koncu, vsaj od 10 do 15 odstotkov nižje od ponudbe v oglasih. Je pa res, da prodaja nepremičnin z nerealno
nominiran v evrih, njegov povprečni donos, ki gaje ustvaril v zadnjem letu, pa se giblje okoli 42 odstotkov. Donos sklada v povprečju zadnjih treh let je na letni ravni znašal približno 20 odstotkov.
Cl Energy Stock je usmerjen pretežno v energetski sektor oziroma delnice podjetij, katerih osnovna dejavnost je pridobivanje in predelava energije. Do 70 odstotkov zbranih sredstev vlaga v delnice najboljših podjetij energetskega sektorja, do 30 odstotkov pa v delnice podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem obnovljivih virov energije. Sklad je nominiran v evrih, njegov povprečni donos v zadnjem letu pa se giblje okoli 31 odstotkov. Donos sklada v povprečju zadnjih treh letje bil na letni ravni okrog 27 odstotkov.
napihnjenimi cenami traja dosti dlje. Ne le previsoka, tudi prenizka cena nam lahko povzroči preglavice.
TUDI PREPOCENI NI DOBRO
Šene teden dni stara zgodbica se začne takole: »S teto smo se dogovorili, da nam 350 kvadratov parcele v okolici Ljubljane proda po simbolni ceni 750.000 SIT«. Tako je pojasnila gospa Nataša, ki se je oglasila v naši agenciji, da ji sestavimo le kupoprodajno pogodbo. Pregledali smo dokumentacijo, ki jo mora prodajalec (ali nepremičninski agent) pridobiti pri prodaji parcele: zemljiško knjižni izpisek, načrt parcele, lokacijsko informacijo za prometz nepremičninami in lokacijsko informacijo za namen gradnje. Stranko smo opozorili, da cena 2.143 SIT/m2, kar je 9 evrov za kvadratni meter oziroma 3.130 EUR za parcelo v celoti, ne drži vode, saj ne ustreza stvarnim tržnim razmeram v okolici Ljubljane. Napo-
či Europa Real vlaga v skoraj sto evropskih podjetij, ki se ukvarjajo z nepremičninami. Skoraj 40 odstotkov portfelja sklada predstavljajo britanske nepremičninske družbe, medtem koje ostalih 60 odstotkov razpršenih na nepremičninska podjetja na območju celega sveta. Skladje nominiran v evrih, njegov povprečni donos, ki ga je ustvaril v zadnjem letu, pa se giblje okoli 19 odstotkov. Donos sklada v povprečju zadnjih treh letje bil na letni ravni približno 29 odstotkov.
Ci Asia Stockje usmerjen na azijski trg, ki danes predstavlja enega izmed najbolj zanimivih svetovnih trgov. Sklad večino sredstev, okrog 80 odstotkov, investira na japonski trg, medtem koje ostalih 20 odstotkov porazdeljenih na trge, kot so Hong Kong, Singapur, Koreja in Avstralija. Sklad je nominiran v evrih, njegov povprečni donos v zadnjem letu pa se giblje okoli 17 odstotkov. Donos sklada v povprečju zadnjih treh letje bil na letni ravni okrog 15 odstotkov.
Franci Kotnik
vedali smoji, da bodo še tako zgledno sestavljeno kupoprodajno pogodbo »dacarji« zaradi prenizke prodajne cene zagotovo zavrnili.
Naše napovedi so se uresničile in gospa Nataša je imela dve možnosti: prvič, da cenilcu, ki gaje predlagala davčna uslužbenka plača
80.000	SIT in drugič, da določi realno ceno parcele. Odločila seje za drugo možnost. To pomeni, daje za 350 kvadratnih metrov odštela teti
17.500	EUR ali 50 EUR/m2, in državi plačala 2% davek na promet nepremičnin v višini 350 EUR in ne zgolj 62 EUR, kot je nameravala sprva...«
Ko razčistimo z oblikovanjem cene, se nam takoj zastavi drugo vprašanje: »Ali naj nepremičnino prodajam izključno sam ali s pomočjo nepremičninske agencije?« Željne odgovora vabim k branju nepremičninske rubrike prihodnji petek.
Ko se odločimo, da bomo del našega zaslužka ali že privarčevanega denarja načrtno investirali z namenom, da v določenem časovnem obdobju ustvarimo določen donos, je zelo pomembno, komu zaupamo naš kapital.
- »Radi bi iztržili «im več...«
OBNOVA ANDREJEVEGA DOMA V MOZIRJU
Materinski dom dobil
barve in toplino
Na mariborski škofijski karitas so se odločili, da prostovoljstvo kot delovno obliko vključijo pri urejanju mozirskega materinskega doma. Namen in cilj prostovoljnega delovnega tabora za mlade, ki so ga med 1. in 12. avgustom vtej obliki organizirali prvič, je bil promocija prostovoljstva med mladimi in uveljavljanje prostovoljstva kot vrednote med populacijo te starosti.
Mladi prostovoljci so z veseljem poprijeli za delo pri obnovi materinskega doma (foto: Benjamin Kanjir)
Zanimanje mladih za prostovoljstvo ni ravno v razcvetu. Kljub temu je tabor v Mozirju, po besedah vodje Polone Šporin, dobro uspel in dosegel namen, zaradi katerega je bil organiziran. Še posebno veseli so bili dejslva, da je z njimi sodelovala tudi okolica, saj so nekateri sosedje poprijeli za orodje in se jim pridružili, s strani drugih pa so dobivali veliko mero odobravanja. Prvi delovni teden je bil namenjen sodelavcem Škofijske karitas Maribor, drugi pa dijakom gimnazije Antona Martina Slomška iz Maribora. Kljub malce manjši udeležbi od pričakovane je delo potekalo po načrtih. Andrejev dom, v katerem bo materinski dom, je iz dneva vdan
dobival novo podobo.
Mladi, polni energije in z veliko željo po tem, da bi storili nekaj res koristnega, so z veseljem poprijeli za pleskarsko orodje, barvali stene, lesenino v notranjosti in zunanjosti. Okoli hiše so »pele« kose, krampi in lopate, zaraščena okolica je dobivala prijaznejšo podobo. Dom, namenjen vsaj petim materam z otroki, ki v domačem okolju ne dobivajo dolžne podpore in spoštovanja, je postajal vedno bolj topel in prijazen. Marsikaj pa je še potrebno dokupiti in prilagoditi novim stanovalcem. Otvoritev materinskega doma je predvidena za 23. september popoldan.
Benjamin Kanjir
KARITAS MOZIRJE
Razgiban teden za otroke
Med 7. in 11. avgustom so vSIomškovi dvorani v Mozirju potekale otroške delavnice, ki so jih organizirale in vodile prostovoljke mozirske župnijske karitas. Okoli 30 otrok je na ta način preživelo pesterteden, poln domišljije, veselja, druženja in želja po ustvarjanju najrazličnejših izdelkov.
Druženje so vsako jutro pričeli z jutranjo molitvijo, nato pa so se razdelili po skupinah. Na voljo je bila pestra paleta dejavnosti, zato se otrokom ni bilo težko odločiti, kaj bodo počeli. Skozi ves teden so
se lahko učili nemščine ali angleščine. Naučeno so skozi pesem, ples in igro pokazali zadnji dan, ki je bil sicer namenjen pohodu v Dol Suho, a je zaradi slabega vremena odpadel.
Otroci so izdelovali najrazličnejše izdelke, ki so jih kasneje tudi razstavili (foto: Benjamin Kanjir)
Otroci so skozi ves teden izdelovali okrasne cofke za kape ali majice, pod spretnimi prsti so iz papirja nastajale lutke, oblikovali so izdelke iz gline, mavca in slanega testa, potekala je delavnica slikanja na steklenice, risanje, barvanje, na les so lepili školjke, barvne makarone, blago...
Iz dneva v dan so nastajali vedno
novi in novi izdelki, ki sojih otroci z veseljem pokazali svojim staršem. Po nedeljski maši so večino izmed njih razstavili, tako da so sijih lahko ogledali tudi ostali. Bogat ustvarjalni teden so otroci in animatorke zaključili z mašo, ki jo je daroval predsednik Škofijske karitas Maribor Branko Maček.
Benjamin Kanjir
ZŠAM ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Ob jubileju izdali kroniko društva
Združenje šoferjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske doline je ob svojem pol stoletnem jubileju izdalo kroniko v obliki brošure na petdesetih straneh. V njej so opisani vsi glavni dogodki od ustanovitve društva v letu 1956 do lanskoletne slovesne otvoritve novega šofer-
skega doma v Mozirju. Za kroniko so prispevali podatke in slikovno gradivo člani ter arhiv društva, odgovoren za ureditev in izvedbo pa je bil Aleksander Čopar iz Mozirja. Brošuro so predstavili na jubilejnem srečanju v Mozirju.
Jože Miklavc
ZSAM
ZGORNJE
savinjske
doline
50u
Kronika ZŠAM Zgornje Savinjske doline, kjer so zbrani vsi pomembni podatki na enem mestu (foto: Jože Miklavc)
15
v___y
JANEZ FIRST IN MATEJA ŠVEGL EVROPSKA PRVAKA EURHODIP-A V FRANCIJI
Najvišje priznanje za projekt »Taste of Slovenia«
ševalcev vin) v Sloveniji hkrati pa sta vnesla pomembno vsebino, ki Slovenijo vendarle postavlja ob bok močnejšim vinskim deželam, kot so Francija, Avstrija, Nemčija, Italija in druge. Menda je v Evropi najstarejša mariborska 400-letna trta modra kavčina, ki raste tudi v Mozirskem gaju. Po mnenju žirije sta bila tekmovalca uspešna tudi z načinom predstavile, svežo idejo o izvedbi kongresa ter kot uspešen tim ob profesionalnem nastopu v angleškem jeziku.
Mateja Šveglje povedala, daji zmaga na tako prestižnem tekmovanju veliko pomeni, ji daje samozavest in kar je največ vredno, se je ob tem veliko naučila. Janez Firšt pa je navdušen povedal, da je občutek ob takšnem uspehu lep tudi zaradi sodelovanja skupine mentorjev, ki soju pri pripravah na nastop strokovno in moralno podpirali. To visoko priznanje je mladima turističnima študentoma v Bordeauxu podelil predsednik združenja EURHODIP Alain Sebban.
Jože Miklavc
Gostišče Firšt iz Logarske doline, znano po odlični kulinariki, skrbi tudi za prihodnost gostinsko turistične dejavnosti. Ker vidijo napredek predvsem v kakovostni ponudbi, se zavedajo, da je predpogoj za to znanje in stalno izobraževanje. Sin Jožeta Firšta Janez Firšt je študent višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v Mariboru, ki je med študijem pokazal dovolj znanja in samoiniciative, da je šola njemu in njegovi sošolki Mateji Švegl zaupala pripravo projekta »Organizacija in izvedba tridnevnega mednarodnega kongresa somelierjev v Sloveniji«.
Janezu Firštu, ki sta zmagala pred ekipo iz Maroka.
Predstavljeni projekti so bili iz dveh temeljnih kategorij, turistični management in turistična tehnika. Predstavnika Slovenije sta v nalogi predvidela možnosti za Izvedbo kongresa evropskih somelierjev (poku-
S projektom »Taste of Slovenia«, ki je dosegel najvišjo oceno na njihovi šoli, sta se Janez Firšt in Mateja Švegl pomerila z močno evropsko konkurenco pri Združenju vodilnih hotelskih in turističnih šol EURHODIP, ki ima sedež v Bruslju. Med 19 projekti natečaja Eurhodip Award for Student Innovation v končni konkurenci sta se Mateja in Janez uvrstila v finalni izbor s še tremi ekipami iz Nemčije in Maroka v dveh vsebinskih kategorijah.
Finalni izbor in predstavitev projektov je potekal v francoskem vinskem mestu Bordeaux, kjer so gostili več kot 160 direktorjev in funkcionarjev evropskih gostinsko turističnih šol ter ustanov in osem študentov. Predstavitev Slovenije in projekta mariborske višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v an-
Mateja Švegl in Janez Firšt z zlatim priznanjem za predstavljen projekt na EURHODIP-u v Bordeauxu v Franciji (foto: Jože Miklavc)
gleškem jeziku je bila očitno zelo prepričljiva, saj je komisija prisodila najvišjo oceno prav Mateji Švegl in
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Do pogina rib prišlo zaradi nepredvidenih dogodkov
Za pogin rib, do katerega je prišlo 29. julija v potoku Voložnica v Šmartnem ob Dreti, je kriv nizek vodostaj in nenaden naliv, ki je v tok spral cement in tako ustvaril »cementno mleko«. Zaradi vdora le-tega v ribje škrge je poginilo okoli 2000 kosov rib mladic potočne postrvi.
»Čez gojitveni potok Voložnica poteka krajevni vodovod. Ker voda stalno odnaša dno, je izpodkopala tudi napeljavo vodovoda, tako daje cev obvisela v zraku. Da ne bi prišlo do preloma, so zabetonirali nosilec za cev in ga ustrezno zavarovali, da voda ne bi spirala svežega betona. V tem času pa je prišlo do nenadnega naliva in tok je pričel odnašati s seboj cement, ustvarilo se je cementno mleko, kije bilo vzrok za zadušitev in pogin mladic potočne postrvi v velikosti od 5 do 15 cm,«je povedal Dušan Žunter, gospodar Ribiške družine Mozirje.
O dogodku so ribiče in policijo naslednji dan obvestili občani. Po
ogledu je bil sestavljen zapisnik, ki izključuje druge dogodke kot vzrok pogina rib. Dogodka torej ni bilo mogoče predvideti, saj so dela na vodovodu opravljali v skladu s predpisi.
Ribiška družina Mozirje je pri tem utrpela znatno škodo, poginilo je okoli 2000 kosov mladic od skupno 5000, kolikor so jih lansko leto vložili v ta gojitveni potok.
Izguba znaša okoli dva milijona tolarjev. Poginuli zarod bodo nadomestili prihodnje leto marca in aprila, ko nameravajo v Voložnico znova vložiti 5000 kosov mladic potočne postrvi.
Marija Lebar
Trgovina in papirnica Bohač
28 06
Novo šolsko leto se bo kmalu začelo. Tudi letos smo pripravili izbor potrebščin po zelo ugodnih cenah. Sprejemamo naročila za DZ po ugodnih pogojih.
Hkrati vas obveščamo, da smo 16. avgusta 2006 odprli vrata nove papirnice v Mozirju v novi občinski stavbi.
V avgustu nas lahko obiščite v Mozirju
od pon. do pet. od 8.00 do 19.00 ure ter v soboto od 8.00 do 12.00 in v Nazarjah od pon. do pet. od in od 13.00 do 19.00 ter v soboto
37. LUČKI DAN
Spontano rajanje pregnalo dež
Konec dober, vse dobro bi lahko zapisali ob zaključku letošnjih lučkih turističnih dnevov, če ne bi nedeljskega pohajanja »od šfanta do štanta« preprečilo slabo vreme. Organizatorji so po tehtnem premisleku prireditev odpovedali,
Kljub vsemu so Lučani prikazali del svojega narodopisja. Predici sta neumorno predli volno, čebelarji so pripravili mini razstavo, predstavile so se kmečke žene z domačimi dobrotami, ljudem so bili na razpolago tudi izdelki iz domače volne. V
Lučki nogometaši so dokazali, da je asfaltno igrišče mnogo bolj primerno za pridobivanje poškodb kot pa travnato (foto: EMS)
na njihovo nesrečo pa je po dopoldanskem dežju popoldan celo posijalo sonce, tako da so Luče kljub vsemu doživele živahen turistični utrip. Žal so bili številni obiskovalci prikrajšani za prikaz mnogih starih domačih običajev, so pa zato prišli na svoj račun prodajalci suhe robe in plastike, ki se slabega vremena očitno niso ustrašili.
lovskem domu so lovci pripravili razstavo divjih živali, že dopoldne pa je bila maša s procesijo v čast farnemu zavetniku sv. Lovrencu.
Za svojevrsten nogometni užitek sta tudi tokrat poskrbeli ekipi debelih in suhih Lučanov. Ob domiselnem komentiranju Sandija Lojena in pod budnim očesom sodnika Klepca sta ekipi pokazali precej smisla za hu-
Nuša Derenda je v Lučah 10. avgusta v polni meri upravičila sloves ene najbolj priljubljenih pevk v Sloveniji.
Njen pevski nastop, sploh pa prisrčen in neposreden kontakt s pregovorno družabnimi domačini je bil pravo doživetje v hladnem četrtkovem večeru. Na koncertu so prišli na svoj račun stari in mladi, vsak je slišal nekaj po svojem okusu. Marsikateri zapeti pesmi so pritegnili tudi obiskovalci. Pesem, glasba in družabnost je pač v Lučah doma - že od nekdaj.
Tekst in foto: Franjo Atelšek
mor in ravno prav nogometnega (ne)znanja, da so gledalci resnično uživali. Po hudih peripetijah seje tekma v regularnem delu končala neodločeno, zato so o zmagovalcu
odločali streli z bele točke. Bolj kot rezultat je vredno omeniti pozitivno energijo, s katero so igralci obeh ekip navduševali sebe in gledalce.
Savinjčan
Slovenska ljudska stranka
VABI
NA TRADICIONALNO
SREČANJE DRUŽIN
v nedeljo, 27. avgusta pri pastirski koči na LEPENATKI
Srečanje se bo začelo s Sveto mašo ob 11. uri.
Gost srečanja bo poslanec v Državnem zboru RS mag. Ivo KRAMBERGER.
Najštevilčnejša družina bo nagrajena.
RADMIRJE
Srečanje sosedov in prijateljev
V radmirskem zaselku Razborjeje okoli 25 hiš in približno 100 prebivalcev, kar samo po sebi ni bog ve kako pomemben podatek. Bolj je zanimiva njihova sloga in medsebojno sodelovanje, saj dobesedno živijo vsi za enega in eden za vse. To so dokazali tudi na skupnem družabnem srečanju, saj se jih je vabilu odzvalo
več kot 90 odstotkov. Ostali so svojo odsotnost opravičili zaradi tehtnih razlogov. Marinko Jurič, sicer predsednik radmirskih gasilcev, pravi, da v njihova »vasi« ni prepiranja, zato si tako prijateljskega sobivanja in medsebojnega sodelovanja želijo tudi v prihodnje.
Savinjčan
Razborčani so na skupnem srečanju dokazali, da jih druži pesem in prijateljstvo (foto: EMS)
:
ŠPORTNE PRIREDITVE V LUČAH
Športnikom nagajalo slabo vreme
Športnim prireditvam v okviru letošnjega tradicionalnega Luškega dne, ki so potekale od četrtka do sobote, je potek v precejšnji meri krojilo vreme. Le četrtkov turnir v malem nogometu za ženske je minil brez dežja izpod Lučkeganeba.
Na turnirju so sodelovale štiri ženske ekipe. Dekleta dveh domačih ekip, Solčavanke in ekipa deklet iz Lepe Njive so dokazale, da nogometna igra ni samo domena moških. V zanimivih medsebojnih tekmah so pokazala kaj znajo, na koncu pa je prvo mesto zasluženo osvojila ekipa igle iz Luč.
darle spravili pod streho. Mladi so v zanimivem rokometnem obračunu zmagali, vendar kot zanimivost velja omeniti, da so v ekipi »starih« igrali tudi rokometaši, ki so sodelovali v znanem rokometnem maratonu v Lučah pred natanko dvajsetimi leti in dokazali, da še niso za v staro šaro.
Dekleta so dokazala, da nogometna igra ni samo domena moških
(foto: Franjo Atelšek)
Izvedba predvidene rokometne tekme »Stari - mladi« je bila zaradi petkovega dežja praktično do vsega začetka vprašljiva. Tik pred predvidenim začetkom tekme pa se je nebo nad Lučami kot po naročilu zjasnilo in prizadevni Lučki športniki so že odpisano tekmo ven-
Sobotni moški turnir v malem nogometu je na trenutke spominjal na nekakšno kombinacijo med vaterpolom in nogometom, kljub temu pa se fantje niso dali in osem ekip je soboto preživelo med dežnimi kapljami na nogometnem igrišču. Kljub temu ni manjkalo zan-
V boju za najvišja mesta so odločali tudi kazenski streli
(foto: Franjo Atelšek)
imivih obračunov med ekipami, v boju za najvišja mesta so odločali tudi kazenski streli. V tekmi za prvo mesto so na koncu slavili igralci ekipe Žagarstva Mazej iz Šoštanja, ki so v napetem obračunu le s težavo premagali ekipo Razborja. Tretje mesto si je v sobotnem nogometnem plesu v dežju priigra-
la ekipa Joples, četrta pa je bila ekipa ŠD Raduha iz Luč.
Turnir v ulični košarki je potekal v varnem zavetju telovadnice osnovne šole. Med desetimi sodelujočimi ekipami pa so vsa najvišja mesta osvojili košarkarji iz Gornjega Grada.
Franjo Atelšek
Manci Planovšek
16. avgusta je poseben dan, saj naša Manca praznuje 10. rojstni dan. Naj ji življenje nasuje čim več lepih dni,
zdravja, sreče m otroške razigranosti. Manca pa naj srečna praznuje, skupaj s svojo mamico, ki konec avgusta svoj 30. rojstni dan slavi.
Vse najlepše obema!
Vsi, ki vaju imamo radi.
GORSKO KOLESARSTVO
Nova zmaga Erika Rosensteina
Kolesarski klub Energija Velenje je spravil pod streho že svoj IO. jubilejni kolesarski vzpon na Zavodnje in Sleme, katerega seje udeležilo kar 350 kolesarjev iz vseh koncev Slovenije. Absolutni zmagovalec letošnje gorske preizkušnje je postal Mozirjan Erik Rosenstein, kije izboljšal celo rekord proge in s časom 34 minut in 53 sekund postavil nov mejnik v zgodovini omenjenega vzpona.
Na startu v Topolšici se vsako leto zbere veliko kolesarjev; od navadnih rekreativcev do trenutno najboljših »vzponašev«, 14,7 kilometrov dolg klanec je prava poslastica prav za slednje z najmočnejšimi nogami. Tokrat je tako v svoji kategoriji kotabsolutnoslavil Erik Rosenstein, ki občut-
no stopnjuje formo in samozavest pred tekmami državnega prvenstva in slovenskega pokala.
Na tej dirki pa smo imeli Zgornjesavinjčani v ognju še eno močno orožje in sicer neumornega ekstremista Andreja Helešiča z Ljubnega. Helije v svoji kategoriji dobesedno pometel z vso konkurenco, za Erikom pa absolutno zaostal samo za pol minute, kar ga še vedno prišteva ob bok najboljšim in veliko mlajšim tekmovalcem.
Franjo Pukart
Erik Rosenstein se je po vzponu na Sleme povzpel še na zmagovalno stopničko
(foto: Tinkara Verbuč)


MALI NOGOMET
Veterani Nazarij in Luč gostovali v Bosni
Na povabilo prijateljev iz Potočanov, blizu Banje Luke, sta seekipi nazorskih in lučkih veteranov udeležili turnirja ob otvoritvi novega igrišča. Srečanje, kije bilo predvsem prijateljsko druženje starejših nogometnih vrstnikov pa je poskrbelo za zanimiva dogajanja tudi na novem travnatem igrišču, kjer je v mednarodni konkurenci veteranska vrsta Luč osvojilo drugo, Nazarje pa tretje mesto.
Glavni pobudnik srečanja in gostitelj Dobrinko Danojevič je z družino poskrbel za nepozabno dvodnevno doživetje tako v športnem kot družabnem smislu. Vse je potekalo v prijateljskem vzdušju, kjer ni man-
Srečanje v Bosni je bilo predvsem prijateljsko druženje starejših nogometnih vrstnikov
jkalo nogometnih vragolij, komičnih situacij in seveda obilno obloženih miz z odojkom in jagnjetino. Res srečanje, kakršno znajo pripraviti le v bivši »Jugi« in pri njih smo Slovenci še vedno zelo cenjeni.
Ob razglasitvi rezultatov in izročitvi zmagovalnega pokala domačinom je gostitelj poudaril, da so prvič pač morali zmagati oni, v bodoče pa se jim lahko na tem tradicionalnem turnirju z mednarodno udeležbo slabo piše, saj sta jim že sedaj za ovratnik nevarno dihali dve slovenski ekipi.
Končni vrstni red: 1. Potočani, 2. Luče, 3. Nazarje, 4. Orašje...
Franjo Pukart
6. HERVISOV TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI - MOZIRJE 2006
Odlična promocija slovenskega »beach volleya«
Pod okriljem Športnega društva Moziije in številnih pokroviteljev je bilo tokratno odprto prvenstvo Hervisa na izredno visokem nivoju turnirjev za točke državnega prvenstva. Prekrasen ambient, veliko gledalcev, bogate nagrade ter maksimalna udeležba igralcev tako v ženski kot moški konkurenci pa je lese podatek več, da je potrebno prizadevnim mozirskim organizatorjem v prihodnje omogočiti tudi izvedbo državnega prvenstva.
Glavno vlogo so odigrali igralci, ki so bili ali so še aktivno povezani z odbojko (foto: Ciril M. Sem)
Kljub muhastemu vremenu, ki je predvsem v soboto neusmiljeno močil ženski del predtekmovanja, seje turnir odvijal povsem regularno. Kar 24 parov v ženski in prav toliko v moški konkurenci seje potegovalo za točke državnega prvenstva in seveda za mamljivo denarno nagrado, ki joje tokrat prispevala privatna zobozdravstvena ordinacija David Pečnik s.p.
Že predtekmovalni obračuni so pokazali, da na tem prvensh/u ne bo uspeha za povprečne rekreativce, ampak bodo glavno vlogo odigrali
igralci, ki so bili ali so še aktivno povezani z odbojko. To seje na koncu tudi izkazalo in v ženski polfinalne so se uvrstile ekipe Magro MGZ Grosuplje, Sestrce iz Žužemberga, sav-injsko-primorska naveza Atlantis ter domači šampionki Bara Grabenček. V moški konkurenci pa je to uspelo Duletom iz Prebolda, mariborsko-šempeterski navezi PP, Dolencu in Primorcu iz Novega Mesta in Gorice ter Leu in Peru iz Koroške.
Na nedeljskih finalnih obračuni so tribune kar pokale po šivih, glasno
navijanje in komentarji DJ Miha in njegovega solčavskega kolega pa so dali finalistom še dodatno motivacijo. Ta turnir vsekakor spada med največje športne promocije
Mozirja in Zgornje Savinjske doline, zato gaje potrebno obdržati in ga v tekmovalnem smislu še nadgraditi z državnim prvenstvom.
Franjo Pukart
Krediti za občane!
Naložbeni kredit
Prvi tovrstni produkt v Sloveniji; gotovinski (nenamenski) kredit z ročnostjo do 20 let; ko plačujete hkrati varčujete - odplačujete v obliki naložbeno življenjskega zavarovanja (kreditojemalec je življenjsko zavarovan in plemeniti sredstva v vzajmenih skladih); sodelovanje zanesljivih in strokovnih partnerjev - poleg DBS d.d. tudi KD BPD d.0.0, KD Investments d.0.0. in SLOVENICA ŽIVLJENJE d.d..
Počitniški kredit
Znesek gotovinskega kredita ali plačila računa znaša od 100.000 SIT do 2 mio SIT; doba odplačila je od 3 mesecev do 2 let, obrestne mere pa so enake za komitente kot za nekomitente DBS d.d..
Telefon: 03/839-49-53
Hitri krediti
Tolarski in devizni hitri krediti; ugodnejše obrestne mere; krediti brez stroškov zavarovanja; odobritev brez potrditve kreditne dokumentacije s strani delodajalca; enostavno odplačevanje preko trajnega naloga na osebnem računu DBS.
CREATONE
NARAVNO "VODILNO" ^
NARAVNO "VODILNO
Uvoznik za Slovenijo: CREAtim d

Šlandrov trg 20a, 3310 ŽALEC Tel.: 03 710 35 90,03 710 09 50,031 625 427
Vrhunska opečna kritina s 50-letno garancijo
Obiščite nas na MHk m MOS-u v Celju, hala J!
mi Eimer
okna in vrata
MODRA ŠTEVILKA
(((•080 10 27)
www.simer.si
EB TERNIK
■ b., Naljflu 5, Mozirje
2 Deželna Banka Slovenije
vedno blizu
Delovni čas: od 8h - 19h Sobota: od 8h - 12h
PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE
Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče
Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136
Deželna banka Slovenije d.d., Kolodvorska ulica 9,1000 Ljubljana
Dostava na dom! Montaža! Ugodni mini krediti!
Opečna kritina za nas in za generacije,
Okna s prezračevalnim sistemom AirMatic!
(za zdravo in prijetno bivanje)
www.creotim.si
Novo - PVC okna v barvi RAL9006 - (okna v barvi ALU oken!)
SVETUJEMO VAM:
Ne tvegajte nesreče zaradi mobilnega telefona
Sedim v deževnem Poreču in razmišljam, kam in kako. Že vožnja z avtomobilom do centra mesta me spravlja v nejevoljo. Mladenke in mladeniči, gospe in gospodje, skratka mlado in staro pri mestni vožnji po razmočenih ulicah »visi« na mobilnih telefonih, pri čemer glavnino pozornosti posvečajo vsebini pogovorov, bistveno manj pa razmeram na cesti in sami vožnji. Nič čudnega torej, da pri tem spregledajo zeleno luč, ne speljejo pravočasno, ne gledajo v vzvratna ogledala, ne vključujejo smerokazov, kaj šele da bi bili uvidevni do ostalih udeležencev v prometu. Oblast pa se čudi, zakaj toliko prometnih nesreč...
Na Hrvaškem stane telefoniranje med vožnjo avtomobila brez uporabe prostoročne priprave 500 kun, pri nas 20 tisoč tolarjev, v Avstriji od 25 evrov dalje, v Nemčiji pa celo 1 točko in 40 evrov. Tehnične rešitve so precej enostavne in v osnovnih izvedbah tudi poceni, če pa spadate med zahtevnejše uporabnike, so lahko zneski tudi nekoliko višji. Ampak če upoštevamo dve ali tri denarne kazni na leto, potem si lahko kar hitro izračunamo, da se investicija v napravo za prostoročno telefoniranje kmalu izplača. Seveda pa je na prvem mestu varnost in v tem
primeru nobena cena ni previsoka.
Vsekakor vam priporočam, da si nabavite nosilec za telefon. Izbira je velika, univerzalne nosilce pa je mogoče kupiti že na bencinskih servisih. So bistveno cenejši kot originalni in v osnovi povsem zadovoljivo služijo svojemu namenu. Pomembno je, da je telefonski aparat v avtomobilu fiksno pritrjen v vidnem območju voznika, da ni potrebno preveč odmikati pogleda s ceste in smeri vožnje.
Najceneje je, če na aparat priklopimo slušalke s kabelsko povezavo in jih obesimo na reže za zračen-
je; tam se »krokodilček« prav lepo pritrdi. Če imajo slušalke gumbek za vklop telefona, samo vtaknemo slu-
šalko v uho, pritisnemo gumb in že lahko govorimo. Obe roki sta tako spet na razpolago za upravljanje avtomobila in vožnja v osnovi poteka normalno.
Še enostavnejši sistem brez kabelske povezave so »bluethooth« slušalke, vendar pozor: pri nakupu zahtevajte tudi polnilec zanje, ki ga
boste lahko uporabljali v avtomobilu, sicer se vam bo dogajalo, da bo »modri zob« vedno prazen, mobilni telefon pa zopet na vašem ušesu.
Še boljšo ali žal tudi dražjo in fiksno rešitev ponujajo »bluethooth« avtomobilski radijski sprejemniki, ki vsebujejo brezžično povezavo, preko katere povežemo telefon in avtoradio preko »bluethoo-tha«. Seveda se lahko odločite tudi za drage vgradne originalne sisteme, ki jamčijo odlično kvaliteto zvoka, vendar boste zanje odšteli veliko denarja, ob prodaji avtomobila pa zadeve skoraj zagotovo ne boste vzeli iz avtomobila, ker vam ne bo ustrezala v novem vozilu.
Dragi vozniki in voznice, izberite, kar vam srce poželi, le med vožnjo poskrbite za svojo in varnost ostalih udeležencev v prometu!
Igor Pečnik
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
Uredništvu Savinjskih novic:
Ob 61. obletnici zmagovitega boja in preboja iz klešč 14. SS divizije na Menini planini, ter uspešne rešitve in medicinske oskrbe vseh ranjencev vtem boju,sem bil kottakratni komandant operativnega štaba Vi. in XI. brigade določen za govornika.
Z uvodnim delom mojega govora, kije bil namenjen pomiritvi v našem narodu in kot reakcija na napade na naš NOB z nasprotne strani, se niso strinjali nekateri gospodje v rubriki "pisma bralcev" Savinjskih novic. Z izkazano svojo resnico so prizadeti prikazali svoj pogled, ki ga je npr. g. Janez Mavrič utemeljil z naslednjimi trditvami: "Niti najmanjšega dvoma ne sme biti, da so borčevska srečanja samo za to, da na njih domnevno nerazgledani raji znova že dolgih 60 let ponavljajo kako super so bili partizani in kake pošasti so bili belogardisti..."
Vprašam vas ali je za kolaboracijo in njeno kontinuiteto samo to resnica, in samo to cilj naših srečanj? Naše proslave so med drugim naravnane na etiko do padlih in z mučenji umrlih rodoljubov ter do tragedije v okupaciji in kolaboraciji v II. svetovni vojni. So tudi kulturno obogatene s pevskimi zbori, recitacijami in nastopi okoliških krajanov, obiskuje pajih iz leta v leto vse več mladih ljudi. Še posebno pa smo veseli, da se naših proslav udeležujejo: veterani za Slovenijo 91, veterani združenja Sever, člani združenja slovenskih častnikov, planinci, pohodniki, domačini in drugi. Ali so vsi ti ljudje "domnevno nerazgledana raja"?
Za kolaboracijo pa g. Mavrič, ki me imenuje za pridigarja, zapiše: "Ljudje se niso pustili pobiti kot mačke. Bi lahko dobili pomoč še kje drugje kot
pri okupatorju? Dejslvo je, da izbire ni bilo, življenja pa je bilo potrebno reševati."
To priznanje kolaboracije in njeno opravičevanje pove vse, obenem pa potrjuje dejstva izrečena v mojem govoru. Vprašam se ali res ni bilo izbire? Kaj pa OF in priporočila Jug. vlade v Londonu in več ustnih in pisnih vabil Ljubljanski škofiji, da se priključi v OF, kaj ni bilo te možnosti?
Ali pa cvetka g. Ivana Presečnika, ki zapiše: "Zato smatram, daje govorjenje takšnih borčevskih pridigarjev kot je g. France Sever zelo neokusno. Takšni hujskači so na Menini planini nezaželjeni."
Take zlonamerne izjave, ki kažejo na sovraštvo do padlih borcev, ki so pustili življenje na Menini planini, kot tudi do nas še nekaj preživelih sem že doživljal in poslušal od pomagačev okupatorja vil. svetovni vojni in vse do danes, ko se poskuša sramota kolaboracije oprati tudi preko kontinuitete in to na račun našega NOB, ob tem pa uveljavljati svoje žalostno početje v II. svetovni vojni. Glede mojega prihoda na Menino, pa vzemite vznanje, da mi ga niso uspeli preprečiti okupatorji z orožjem pa mi ga tudi g. Presečnik s svojimi izjavami ne bo.
Kar se tiče g. škofa Rožmana, katerega jaz v govoru nisem omenjal, pač pa ga omenjajo kritiki, pa bi navedel njegove besede škofu Jožetu B. Žabkarju v Rimu po koncu II. svetovne vojne o svojem medvojnem ravnanju: "Vseh stikov, ki sem jih imel med vojno z Italijani mi je iskreno žal. Prav vseh. Niti ene stvari nisem od njih dosegel, niti enega talca rešil, niti ene deportacije preprečil, niti ene hiše rešil pred požarom, niti enega trpljenja ublažil. Obljubljali so mi vedno vse, dali pa nikoli nič."
Na koncu naj povem še to, da se jaz o dogajanjih na prostoru Ljubljanske škofije vil. svetovni vojni nisem učil iz knjig, tiska, prižnic in šol kot nekateri moji kritiki. To narodovo nesrečo sem neposredno doživljal takrat ob žrtvah, solzah in trpljenju zaradi izdaje naših ljudi "zavednih Slovencev" okupatorju, samo zato, ker so bili proti okupaciji in kolaboraciji. Čitalcem prilagam te svoje pripombe, pa naj se na podlagi tudi teh sami odločijo kje je resnica te naše žalostne preteklosti in na žalost tudi sedanjosti.
Franc Sever - Franta Linhartova 5 1000 Ljubljana
Borci na
Ne morem drugače, kot da odpišem na repliki gospoda Požarnika in gospe Pečovnikove v 32. štev. SN. Bom šel kar po vrsti, kakor je v njunih člankih.
Strinjam se z gospodom Požarnikom, da naj bi na borčevskih srečanjih šlo le za druženje in obujanje spominov, kar ne more biti ljudem nikoli odveč. Odveč je le vse tisto, kar preveč spominja ha čase enoumja. Zoprno je dandanes ljudem v združeni Evropi poslušati radio Pjongjang, kjer, kot na Menini, sučejo le eno (politično) ploščo. Leto za letom. Tega ne bi zvedel, če ne bi bilo moteče tudi za druge.
Borci naj bi se večkrat opravičili za morebitne ekscese, pravi gospod Požarnik. Zveza borcev torej, kajti navadnim partizanom se ni treba ničesar opravičevati. Ne pred Bogom in ne pred ljudmi. V gozd jih je gnala edino le želja po sodelovanju v osvobajanju domovine. To so čutili kot dolžnost. Ničesar, prav ničesar niso imeli za bregom, tako kot njihovi
Menini
komunistični voditelji, ki so se po vojni že videli na s prevaro pridobljenih stolčkih. Da, ZB seje res morala (bi se morala) marsikaterim ljudem opravičiti. Upam, da se je tudi Dražgošanom, ker jih je partizanska vojska pustila na cedilu, potem ko so partizani razdražili Nemce. Pa tudi Solčavanom, ker partizani niso hoteli preprečiti požiga Solčave.
Strinjam se, da je grozno, kar so belogardisti naredili Bočanu. Prav dobro mije znano, da so to "ploščo" oboji kar pogosto, da ne rečem kar dan za dnem vrteli. Toda tistega, kije bil napaden, vsaj lahko razumem. Ne morem pa razumeti sadističnih pomorov povsem nedolžnih ljudi. Nihče, ki zgodovino vsaj približno pozna, se ne bo čudil pojavu vaških straž in poznejšemu belogardizmu.
Vsi, ne le komunisti, so predvidevali napad na Jugoslavijo. Kljub temu je Kardelj že 1.1940rekel, da bodo komunisti šli v protifašistični boj samo v primeru, če ga bodo lahko spremenili v socialistično revolucijo in če se bo s
tem strinjala Sovjetska zveza. Do napada na to državo, 22.6. 1941, komunisti Nemcev in ostalih dveh okupatoijev, za razliko od mnenja ostalih Slovencev, sploh niso imeli za sovražnike. Torej zgodovina partije le ni tako svetla, kot meni gospod Požarnik in kot sem pred dvajsetimi leti menilludi sam.Zgodovinska dejstva so pač neizprosna. Vseka-korse popolnoma strinjam z njim, da bi med vojno Slovenci veliko manj trpeli, če bi bili enotni. Žal je nekaterim bila važnejša revolucija, t. j. prevzem oblasti, kot pa skupna borba proti okupatorjem.
Zelo me preseneča, da gospa Pečovnikova meni, da sovražim osvobodilno gibanje med vojno. Moram jo potolažiti, da ne sovražim ničesar in nikogar, da pa se ne morem strinjati s sebično politiko partije, kije naš narod pahnila v državljansko vojno, kar je bilo zanj katastrofalno. Okupatorjem je pa še kako ustrezalo, če so se naši ljudje v glavnem "ukvarjali" sami s seboj.
Gospe seveda ne bom prepričeval, da domobranci niso prisegli Hitlerju, da so nosili nemško orožje in uniforme... Tudi o nujnosti njihovega sodelovanja z okupatorjem, če so hoteli preživeti, je
ne bom prepričeval. Nekateri bi siluac-ijo lahko razumeli le, če bi se sami znašli v njej. Takrat ne bi bilo več dileme. Reagirali bi tako, kot vsak normalen ali količkaj normalen človek. Poskušali bi si rešiti življenje. Rad pa bi vsem, ki tega še ne vedo, povedal, da domobranci niso odobravali okupacije in vojne, kar za komuniste do napada na SZ, kot že rečeno,niveljalo.Kerso Nemci to vedeli, so od njih zahtevali prisego zvestobe nemški vojski. Upam, da ni tako naivnega človeka, ki bi menil, da bi jo morali, oziroma mogli odkloniti. Ob tem jim je bilo zelo težko. Jazjim verjamem.
Tudi voda je po nalivu kalna, ven-darpa seje še vedno prej ali slej zbistrila. Tudi z zgodovino je tako. Pričevanja, dokumenti, slike, vse govori njej v prid. Vse te elemente je treba le sestaviti, pa imamo resnično zgodovino. Osvoboditeljem sovražni državljani, kot se boji gospod Požarnik, nimajo prav nič pri tem. Mnogi se iz zgodovine niso ničesar naučili, čeprav so že stari Latinci svetovali, naj bo zgodovina ljudem magistra vitae (učiteljica življenja).
Janez Mavrič Attemsov trg 8 3342 Gornji Grad
ČRNA KRONIKA
•	JE KDO VIDEL DVA JOHNA DEERA?
Logarska dolina, Solčava: V noči na 7. avgust sta bila izpred trgovine v Pliberku v Avstriji ukradena dva traktorja znamke john deere. Eden je nov, drugi pa malo rabljen, oba pa sta zelene barve. Neznani storilci so z njima ilegalno prestopili mejo, opažena pa sta bila v Črni na Koroškem, kasneje pa še v Logarski dolini in Solčavi. Nato je za njima izginila vsakršna sled, nahajala naj bi se nekje na območju Velike planine. Policisti prosijo vsakogar, ki bi opazil omenjena traktorja, da jih o tem obvesti.
‘ - :
•	IZKORIŠČENI PRILOŽNOSTI
Ljubno ob Savinji: 9. avgusta sta občana na območju Loke in Malega travnika nabirala borovnice. V času njune odsotnosti je neznani storilec vlomil v njun avtomobil in iz notranjosti ukradel denar iz dveh denarnic. Podoben primer seje zgodil tudi na Ljubnem v bližini pokopališča. Tam je imela občanka med pogrebom parkiran osebni avtomobil. Njeno odsotnost je nepridiprav hitro izkoristil in ji iz avtomobila odnesel denarnico in prenosni telefonski aparat.
•	VLOM V SMREKO
Gornji Grad: 10. avgusta zvečer je neznani nepridiprav vlomil v prostore podjetja Smreka in si tam pripravil barvo za barvanje lesa. Med tem ga je presenetil varnostnik, ki ga je pravočasno pregnal, da ni ukradel barve.
•	ZAPEUAL S CESTIŠČA
Radmirje: 12. avgusta popoldan seje v Radmirju zgodila prometna nesreča, v kateri je bil eden izmed udeležencev telesno poškodovan. 29-letni voznik osebnega vozila je vozil v Radmirju iz smeri Gornjega Grada. Koje vozil po blagem klancu navzdol, je v levem ovinku izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal desno z vozišča ter trčil najprej v odbojno ograjo in nato še v drog javne razsvetljave. Voznik seje v nesreči huje ranil, sopotnika pa se na srečo nista poškodovala.
V SPOMIN
Koliko solz smo pretočili in vendar te nikdar ne bomo pozabili. V naših srcih boš ostal, spomine naše zaznamoval.
19- avgusta mineva 5 let, odkar si nas za vedno zapustil naš najdražji
Zijad AVDIČ
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata
Cveta MAROVTA
roj. 22.4.1936 z Ljubnega
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo patronažni sestri Gelei za pomoč ob bolezni, g. župniku za obred, ge. županji Anki Rakun za govor, vsem svetnikom, pogrebcem, pevcem, sosedom in vsem drugim za vsestransko pomoč.
Žalujoči: ženaHelenainhčerki Helena in Cvetka z družinama
stor/7>^
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p.
____________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12_y
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojihpridnih rok ostaja.
Zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, odšel si tiho brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja, kjer Bog tvojo večno pot pozna.
V SPOMIN
Ludviku SUHOVERŠNIKU
iz Čepelj 6
13. avgusta sta minili dve leti, odkar te več ni. Hvala vsem, ki se ga v srcu spominjate in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob tragični izgubi moža in atija
Ivana VRATANARJA
(1974 - 2006)
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem ostalim, ki ste nama ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala pa mojim staršem, bratoma, sestri, stricu Živku ter sosedom za nesebično pomoč.
Hvala tudi gospodu dekanu Martinu Pušenjaku in msg. Vratanarju ter pevcem z Ljubnega za lepo opravljen obred.
Žalujoča žena in sin
Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenompa si omahnil. Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala je le še gomila.
Kjerkoli si zdaj, naj te sreča poišče, v svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Ljubezen, ki nam si jo obilno dajal, v naših bo srcih za vedno ostala.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega zlatega moža, atija, brata in Tinka
Martina ZAGOŽNA
(3.9.1926 - 4.8.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in zasvete maše. Posebna zahvala velja domačim gasilcem za organizacijo pogreba. Patru Franciju in gospodu župniku Petru za opravljene pogrebne slovesnosti in sveto mašo, pevcem za lepo odpete pesmi, obema govornikoma, vsem praporščakom, g. Damjanu za odigrano Tišino, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi dr. Kelemenu in njegovemu osebju za dolgoletno zdravljenje. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
V globoki žalostivši njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Zakaj ženske živijo dlje od moških
Bralci, ki
bodo prišli v romane
Naše težave z vašimi problemi
"Zdaj, ko bodo spet rasle gobe po dežju, se bo tudi v knjižnici pojavilo nekaj novih obrazov, ki bodo iskali knjige z recepti..." predvideva knjižničarka.
"Misliš ... kuharske?" ugiba sodelavec.
"Ni rečeno, lahko tudi kriminalke."
"Odbita žoga"
Mitja se prijavi na "beach volley" turnir. Vane, ki išče soigralca, ga vpraša: "Pa znaš igrati odbojko, ne da bi kar naprej padal?"
"Kaj? A nimate mivke?"
Tokrat vam svetujemo, kako pravilno uporabljati kisik iz zraka, saj je v življenju ustrezno dihanje zelo pomembno.
Na kratko: če bi ves čas samo izdihovali, bi izdihnili. Ali za primer še en nepravilen način dihanja: če boste neskončno zadrževali sapo, vas bo nezadržno pobralo.
Ob praznikih pa si ne umislite prevelikih naporov, saj je takrat treba dihati bolj svečano in brez sopihanja.
mr. ing. dipl. prof. mag.
Ljuši Šaban, dr. med.
Srečen neuspeh
Pisma bralcev
Po dolgem času smo dobili pismo bralca, pa še to je od bralke.
Takole pravi: "Čudi me, da je v Savinjskih novicah toliko pisem bralcev, nihče pa se ne pritoži čez kakšen članek v Zadrečkih novicah. Kaže, da vsi razumejo humor, a vendar v pismih bralcev nihče ni za hece."
Gertruda Gervala Pot Navzdol 6 Gornje Rungote
"Imam pa res neverjetno srečo!" je Slave ves nasmejan.
"Ti imaš srečo?!" ne more verjeti ušesom njegov brat Vinko. "Celo večnost si že v bolnici, nešteto operacij si dal skozi, ni videti, da boš kmalu doma, ti pa praviš, da imaš srečo. Kakšno?"
"Odkar sem tukaj, sem se že trikrat zbudil na operacijski mizi, ko so pomotoma hoteli delati na meni obdukcijo."
Tugo Mernik
PREDNOST IZBRANIH
Poslanec SLS v državnem zboru Jakob Presečnik (desno): »Mozirski Pentagon menda res ne bo dvignil bruto nacionalnega dohodka, bo pa v njem prostora za več strank kot v nacionalnem parlamentu.«
Vodja oddelka za okolje in prostor Občine Mozirje Janez Janko: »To mije všeč in tudi z gostinsko ponudbo v njem sem zadovoljen, samo pri ceni malic ste parlamentarci v precejšnji prednosti.«
(APLAVZ IZ LJUDSTVA PRESS)
NON-STOP AKCIJA
Članica skupine ljudskih pevk Pušeljc Betka Ročnik: »Zgornjesav-injčane letos spremljajo same tegobe: spomladi sneg do aprila, nato je udarila suša, avgustje pokvarilo deževje; še sreča, da lahko skoraj na vsaki prireditvi poslušajo naše razposajene viže.«
(ZA PUŠELJC NI PROSTIH NEDELJ PRESS)
DEŽEVNE URE
Starosta Mozirskega gaja Jože Skornšek: »V dežju rožice ne uspevajo najbolje, toda če ni vode, je pa še slabše. Zanimivo, kako smo si rože in ljudje pri tem podobni.« (ZA ZDRAVJE PRESS)
Spet ti turisti!
SESTAVIL
PEPS
KDOR SE UKVARJA S
SADJARST-
VOM
JZASTL.
SAMODEJNI
STROJ,
NAPRAVA
TKANINA
IZ
ČESANE
VOLNE
KOŠARKAŠKO MOŠTVO IZ RIGE
NEKDANJE AFRIŠKE VOJAŠKE ČETE
CIRILSKA
ČRKA
LEE
AARON
ANASTAZIJA
KLIC,
JAVEN
POZIV
STARIMI
PREDMETI
DOMAČA
PERNATA
ŽIVAL
VSTOPNICA,
VOZOVNI-
CA
SLOVENSKA
OPERNA
PEVKA-
ILEANA
(KACJAN)
KLAVIRSKA
TIPKA
LIECHTENST.
SMUČARKA-
BIRGIT
ROPARSKA
POŽREŠNA
ZVER,
ŽERUH
FILMSKA
ZVEZDA
(ANGL.)
AMERIŠKA
IGRALKA-
GLENN
JAPONSKI
SMUČARSKI
SKAKALEC-
TAKANOBU
NEMŠKI
PESNIK-
DIETRICH
OTOK V KIKLADIH, GRČIJA
DOSITEJ
OBRADOVIĆ
MORSKA DEKLICA IZ RISANKE
IVO
ANDRIĆ
BONTON,
LEPO
VEDENJE
ODISEJEVA
DOMOVINA

LADJEDEL-
NIŠKA
NAPRAVA
RUSKI
PIANIST-
LEV
IP AVTOMOB. ZNAMKE FIAT
AMERIŠKI
IGRALEC
(DOUGLAS)
ČILSKI TENISAČ-MARCELO
SPOROČILO
PO
TELEPRIN-
TERJU
ANTIČNO-
INDOEV-
ROPSKO
LJUDSTVO
ONASSISOV
VZDEVEK
OTTO
HAHN
OBRAT ZA PEKO KRUHA
ODPRTINA
V
STENI
REKA V ŠPANIJI, PRITOK EBRA
ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE, HENA
NEKDANJA
ŠVICARSKA
SMUČARKA-
ZOE
Portal Savinjska dolina
MINI SLOVARČEK:
OBORIN- Ruski pianist- Lev JOR- cirilska črka
HEEB- Liechttenstein. Smučarka- Birgit ILIRI- antično Indoevropsko ljudstvo ECKART- Nemški pesnik- Dietrich
BREZPLAČNO PRANJE		KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 34. številki SN
		
		ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov ;
Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 25. avgusta, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI AM MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil. MA.MI KLAVC		
		
		
TEHNIČNI PREGLEDI D.0.0. E-naslov: am.miklavc@email.si		
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538		
Napovednik
•	Petek (18. avgust), ob 19.00. Trg v Šaleku, Velenje
18. citrarski festival_________________________________
•	Sobota (19. avgust), ob 9.00. Šalek, Velenje
VII. Starotrški dan____________________________________
•	Sobota (19. avgust), ob 13.00. Športni park Varpolje
Turnir Savinjskih novic v odbojki_______________________
•	Sobota (19. avgust), ob 18.00. Šmihel nad Mozirjem 30. Ovčarski praznik - prikaz kmečkih opravil
•	Nedelja (20. avgust), ob 14.00. Graška Gora
Graška Gora poje in igra_______________________________
•	Nedelja (20. avgust), ob 14.00. Šmihel nad Mozirjem
30. Ovčarski praznik • vaške igre______________________
•	Nedelja (20. avgust), od 14.00 do 18.00. Muzej Gornji Grad
Razstava Stenske verske slike___________________________
•	Sobota (26. avgust), ob 12.00. Mozirski gaj
Prvo srečanje letošnjih abrahamov_______________________
ŽIVALI - PRODAM
Dva bikca, simentalec + siv., težka 140 kg + 120 kg, prodam; gsm 041/912-735.
Prodam telico sivko, brejo 6 mesecev, A kontrola, tel. 03/838-12-73. Ugodno prodam bikca čb/ls, cca 150 kg; gsm 041/373-920.
Kravo sivko, A kontrola, v 9. mesecu breja in 1,5 m3 hrastovih desk -zračno suh, prodam; tel. 03/584-46-37.
Prodam dve kozi, dobri molznici, in dve mladi kozici; gsm 041/413-180.
Telici breji 8 in 5 mesecev in jagnjeta za zakol prodam; tel. 584-11-96. Prodam telico sr, brejo 8,5 mes. -pašno; gsm 041 /324-377. Prodam dva kozlička, stara 3 mesece; tel. 584-18-03.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme, po 1000 sit/kg ter 300 - 400 kg težkega bika; gsm 031/676-833.
Kupim kravo za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745.
ŽIVALI
Če kdo podari kratkodlakega psa, starega do 8 mesecev; gsm 041 / 783-615.
VOZILA - PRODAM
Prodam os. avto maruti, let. 95, prevož. 55.000 km, reg. do apr. 07; tel. 584-54-20.
Prodam opel kadet 1.3 S, reg. do 15. nov.; gsm 041 /838-680.
VOZILA-KUPIM
Kupim lado niva 4x4, registr. vsaj 8 mesecev; gsm 031 /880-532.
DRUGO - PRODAM
Prodam avtoradio orig. renault + zvočniki, gsm prostoročni set za avto nokia ali ericsson; gsm 031 / 451-948.
Prodam lušilec koruze + "šroter", cena: simbolična; gsm 041/909-212.
DRUGO - KUPIM
Kupim mrežo za pašo ovac; gsm 031/774-520.
Kupim staro (starinsko) omaro; gsm 041/286-906.
Kupim 120 m alkaten cevi I'; gsm 031/776-821.
NEPREMIČNINE
Iščem 1-sobno stan. v Mozirju, če je možno v pritličju, nujno vzamem v najem; gsm 031/ 837-536.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avfoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV
Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
POSEK IN SPRAVILO LESA
Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/838-51-15.
Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11, 3341 Šmartno ob Dreti.
GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI
Gradite ali obnavljate, objekt, kopalnico ali fasado? Grating izpolni vašo željo. Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46.
Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE
Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarslvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
Vaša pošta
ALI VAM OKNA NE TESNIJO?
S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo kot bi se morala!
Steklarstvo
Benda
BENGLAS
d
o
o
Loke
33
3330
Mozirje

Tel
03/839-45
10
031/302
121
f s
Ves dan, vsak dan!
Nova frekvenca - stari prijatelji
Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold

Financiranje vozil, opreme in nepremičnin.
Informacije: 03 899 53 13,899 53 12
NLB ** Leasing Velenje
d.o.o., Velenje
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
L/roa
Scarpa
JURČEK
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE
v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel« št« 839 02 55
in prodajalna JURČEK
v Parizljah, tel« 705 09 33
Novi modeli za Jesen In obutev za šolo!
OB NAKUPU VSAKEGA ŠOLARJA OBDARIMO!
2
M Hz
106
Ostala ponudba:
-	izdelava termopan stekla
-	vrtanje
-	brušenje
-	fazatiranje
IZDELAVA IN MONTAŽA ‘ “delava namiznih plošč
PVC OKEN	' uokvirian<e slik
vrvem.	_ montaža na domu
UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! - itd.
Kuhinje / kitchens
Dana & Diana
VE-15/72 VE-15/90
Viseči element odprt
15x72x36 cm 15x90x36 cm
j
PKE - 100/l/L PKE-100/I/D	\
Stoječi kotni element z vrati in izvlečno košaro, levi in desni	
100(110) x82x58cm	
OP: Vgradna mera je 110 cm! Na sliki je desni element!	
J
DIMENZIJE IZRAŽENE: širina x višina x globina v centimetrih, POSTAVITEV: L = D, Levo ali Desno; L in D. Levo in Desno
	 A	
/	7S rr - uU/OU
/ I	/ Pokrivna plošča za stoj. visoke elemente - SHN-60 in SHP-60 60x2,2x60 cm
DPK-90/90
Kotna delovna plošča za element PKE-90/90/P in PKE-90/90/VP
90 X 3,8 X 90 cm
DPK-tOO/100
Kotna delovna plošča z
distančnikoma pri
kotpostav. elem. PŠE-60
101 X 3,8 X101 cm
OP: Možna postavitev vseh ostalih stoj.
elem. Š=60
VZO
Pokrivni zaključek visečih elem., levi in desni 33 X 3,2 X 37 cm
DP-60
Delovni pult
410x3,8x60 cm
OP: Glej možni odreži pultov -1,2
DP-63 Delovni pult 410x3,8x63 cm
OP: Glej možni odreži pultov -3, uporabi se samo pri postavitvi šanka
DP-30
~i Delovni pult 410x3,8x30 cm

M
NVP
Nosilec venčne plošče
NP
v.
Nosilec pulta
HAL SREBRNO
Neonska lučka RAL 9006 58 X 8,5 X 3 cm
J

ŠP	Ščitni profil
ZP	Zaključki podnožja
TSL	T ■ spojna letev pulta
ISL	I-spojna letev pulta
N0L	Nosilna obeš. letev
ROZ	Rozeta - zračnik
,PVZ	PVC zaključki
Alu 2 X 90° in 2x135°
ALU, L=60
ALU, L=60
za zg. elem. L=200
za vgradnjo v pod. letev
za ščitni profil del, pulta__________
mirni	
Jr	
'■ ' V-.-. ■	— V
		..A
	
GflR/INr
Pohištvo Pohištvena industrija, d.d., Polzela
Polzela 176 a, 3313 Polzela, Slovenija
+386 (0)3 703 7000 +386 (0)3 703 71 00 +386 (0)3 703 71 20 +386 (0)3 703 71 23 +386 (0)3 703 71 24 +386(0)3 70371 25 salon pohištva: ++386 (0)3 703 71 30 ++386(0)3 703 71 31 servisna služba: ++386 (0)3 703 71 15 e-mail:	info@garant.si
internet:	www.garant.si
dom Podaja:
Furniture
Sestav/Composition No.
„K	
;	mt
:	
j	■
	
Tednik
Celje - skladišče
mice
D-Per
7/2006
5000018337,33
COBISS s
organizira
v odbojki n ' ' '
ki bo v soboto, 19. avgusta 2006, v športnem centru v Varpoliali.
Na turnirju se bodo pomerile moške in ženske ekipe v naključnih trojicah, kijih bomo izžrebali tekmovanjem. Prve tri ekipe v obeh kategorijah bodo nagrajene.
Prijave bomo sprejemali še na dan tekmovanja od 12. ure do popolnitve ekip. Žrebanje ekip bo na dan tekmovanja ob 13. uri. Prijavnine ni!
Na celodnevni izlet v Terme Snovik v soboto, 26. avgusta 2006, potujejo:
Vse izžrebane bralce vljudno prosimo, da do srede, 23. avgusta, do 12. ure potrdijo svojo udeležbo na izletu po telefonu 839-07-90, istočasno pa bodo seznanjeni tudi z vsemi ostalimi podrobnostmi glede izleta. Namesto izžrebanca, ki do navedenega roka ne bo potrdil svoje udeležbe na izletu, bomo izžrebali drugega bralca/ko.
Poletna nagradna igra
novic
-	Stanko Robnik, Podvolovljek 39, Luče
-	Stanko Orosel, Zadrečka 9, Nazarje
-Ana Škrubej, Šentjanž 23, Rečica ob Savinji
-	Ludvik Fedran, Podhom 7, Gornji Grad
-	Jože Polčnik, Kokarje 44, Nazarje
-	Veronika Farbaš, Rečica 149, Rečica ob Savinji
-	Karlina Mermal, Podsmrečje 9, Gornji Grad
-	Sonja Jeraj, Prihova 48, Nazarje
-	Ana Remic, Spodnje Kraše 35, Šmartno ob Dreti
-	Marija Potočnik, Juvanje 22, Ljubno ob Savinji
-	Ida Kotnik, Tratnikova 9, Nazarje
-	Ana Arnič, Kolovrat 3, Ljubno ob Savinji
-	Fani Škruba, Ljubija 58, Mozirje
-	Ana Urh, Luče 98, Luče
-	Darinka Prepadnik, Raduha 18, Luče -Anton Belak, Ljubija 50, Mozirje
-	Marinka Gaber, Šmihel 4, Mozirje
-	Sanda Karče, Nove trate 12, Mozirje -Anton Stenšak, Tirosek 68, Gornji Grad
-	Fanika Forštner, Prešernova 7, Mozirje
-	Marija Novak, Šolska ul. 14, Mozirje
-	Terezija Gostečnik, Zg. Pobrežje 21, Rečica ob Savinji
-	Majda Kolenc, Homec 23, Rečica ob Savinji
-	Vinko Petkovšek, Okonina 51, Ljubno ob Savinji
-	Leka Zamernik, Raduha 58, Luče
-	Franc Kolenc, Plac 10, Ljubno ob Savinji
-	Mirna Veršnik, Kropa 11, Gornji Grad
-	Ivica Repenšek, Rore 1, Gornji Grad
-	Stanko Lever, Šmartno/D. 90, Šmartno ob Dreti
-	Primož Slemenšek, Radegunda 51, Mozirje
-	Danica Golob, Slatina 1, Gornji Grad
-	Jože Prislan, Meliše 17, Ljubno ob Savinji
-	Matej Atelšek, Primož 40 a, Ljubno ob Savinji
-	Savina Cesar, Na trgu 11, Mozirje
-	Marjeta Cajner, Pusto Polje 18, Nazarje
-	Nuša Fistrič, Varpolje 77, Rečica ob Savinji
-	Majda Krajner, Dobletina 41, Nazarje
-	Zdenka Blekač, Sp. Kraše 2, Šmartno ob Dreti
-	Marija Remšak, Sp. Pobrežje 18, Rečica ob Savinji
-	Sanda Djujič, Dobletina 39, Nazarje
OSREDNJA KNJ. CELJE