slovenska stran 29. maj 1978.-Naše Novine- 9 PIŠETA IN UREJUJETA: LOJZE KOŠOROK iN PAVLA GRUDEN PO SLOVENIJI SESTANEK ZELIŠČARJEV PORTOROŽ - Tu se je začel sestanek zeliščarjev in drugih strokvnjakov, ki imajo opravka z zdravilnimi zelišči. Prišli so iz skoraj vse Jugoslavije, da bi se pogovorili o zdravilnih zeleh ki rastejo v Jugoslaviji, pa o nabiranju,, prodaji, predelavi in seveda tudi o uporabi. V sedanjem času dobivajo zdravilne zeli vse večjo vrednost, saj njihova uporaba pri zdravljenju po svetu narašča. PREŠERNOVA ULICA V TRSTU TRST - Tržaški občinski svet je na seji končno sprejel sklep o poimenovanju ulice Petronio, v kateri je slovenski kulturni dom, po Francetu Prešernu. To bo druga tržaška ulica, poimenovana po Slovencu. Pred kratkim je namreč občina PROROK Proričem vašu sudbinu Mogu vam reci v asu prostost I vasu buducnost. Sto ce vam .se desit u vasem životu. Poletite me svakim danom od 12 JO. pm. do 7. uvecer. Uvjek sam na istoj adresi. Pitajte za Gos. Ana na adresi. 761 Park Street, Branswick 3056. Melbourne, VIC. aklenila, da bo poimenovala ulico tudi po Ivanu Cankarju. SLOVENSKO DRUŠTVO ZA SONČNO ENERGIJO LJUBLJANA - Sonce, v katerem je razkoračen človek dvignjevih rok, simbolizira na Gospodarškem razstavišču v Ljubljani - kjer je bila te dni razstava "Tehnika za okolje" - novo ustanovljeno slovensko društvo za sončno energijo, skrajšano SLOSE. Glavni cilj tega društva je združevanje in organiziranje občanov in delovnih ljudi, ki želijo, da se čim hitreje omogoči široka uporedba sončne energije. Prvi predsednik je postal prof. dr. france Avčin. Dr. aleš Bebler, predsednik Jugoslovenskega društva za sončno energijo, je zaželel slovenskemu društvu veliko uspeha, člani pa so v razpravi dejali, da si bodo prizadevali za čimhitrejšo uporabo sončne energije v korist vse družbe, pa čeprav bo treba pri tem premagovati tudi razne ovire. DEAKIN V JUGOSLAVIJI LJUBLJANA - Predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher je sprejel uglednega zgodovinarja in voditelja prve britanske vojaške misije pri vrhovnem štabu narodno-oslobodilne vojske Jugoslavije Williama Deakina. Ugledni gost bo prebil krajši obbih v Sloveniji, kamor je dopotoval na povabilo predsednika republike Josipa Broza Tita. OGLAS JESTE LI VIDELI OVE LJUDE DAVE IZSELJAVANJE IZ SLOVENIJE UPADA Po najnovejših podatkih zavodah za poslovanje v Sloveniji, beležijo, da je v zagodni Evropi zaposlenih približno 70 tisoč Slovencev. Odhajanje na delo v tujino za četrto leto upada. Še leta 1970 se je v tujini zaposlilo skoro 10 tisoč Slovencev. Od leta 1974 naprej pa vedno manj kot poldrugi tisoč, lani na primer se je izselilo komaj 1021 delalcev. Zaposlovanje v tujini se je omejilo le na sezonska dela v Avstriji. Zanimiv podatek je, da se je lani od 1021 ljudi zaposlilo v tujini 907 delalcev iz Prekmurja. Po-murje je še vedno edino območje, s katerega odhajajo delavci v večjem številu na delo v tujino. Iz tujine se je lani vrnilo 992 slovenskih delavcev iz držav zahodne Evrope. Pravijo, da takšen proces vra- čanja ni zadovoljiv, po načrtu je predvideno, da se jih vrne vsako leto okrog 5 tisoč delavcev. Vzrokov je zato več, delavcev, ki so se v tujini zaposlili ob moderni tehnologiji in se usposobili za take paklice, doma jim taka strokovna usposobljenost ni priznana ali pa takega dela ne dobijo. Drugi vzrok je, da so si doma zgradili hiše ali kupili stanovanja, v teh območjih pa industrije in dela ni. Posebno velja to za Pomu-rje, severni del Štajerske in Kozjansko. Izseljavanje v Avstralijo je tidi že pred leti upadlo, re-tko slišimo, da bi kdo na novo prišel iz Slovenije. Sem ter tja kdo odide domov uživat zaslužen pokoj, večjega izseljavanja ali us-eljavanja pa med nami Slovenci ni. L.K. DOMOV, POD RODNI KROV Kot vsako leto, tako se tudi letos vračajo naši rojaki v svoj rodni kraj, pod rodni krov. Tako odhajajo eni za drugim, nekateri so že doma, drugi bodo še šli, kakor kdo. Obleščakovi iz Carimbah so se že vrnili iz domovine iz dopusta. Ma-tuševi so ravno za 1. maj prispeli domov. Odpotovali so že: Franc Omers s hčerko, družina Bogataj, Zofka Brkovec, Mirko in Marica Ritlop in Hrenovi. Odpotovali pa bodo še: Špi-larjevi iz Concorda, Tomšičevi iz Guildforda, Oraž-novi iz Abotsforda, Zofija in Danica Šajn, Jože Mik-lavčič, družina Dekleva, Rudolfovi iz VVollongonga, proti koncu poletja še Lojze Glogovšek, in hoče videti doma kako zori grozdje in poskusiti sladki mošt. Vsem želimo prav lepo bivanje v domovini in veselo srečanje na Izseljenskem pikniku, ki bo 4. junija v Škofiji Loki. V sredo 24. maja sta se za stalno poslovila od nas rojaka Marija in Rudi Maurič iz Burvvooda. Zasluženo pokojnino gresta vživat v rodni kraj Marije, v Metliko. Bila sta v Avstraliji nekaj nad četrt stoletja. Oba sta bila ves čas skromna, prijazna in zavedna rojaka. Rudiju pač v mladosti življenje ni prizanašalo. Kot sin Slovenskega Primorja je moral mlad v italijansko vojsko, nato v italijanska kaznena taborišča, po kapitulaciji Italije v partizane in zadnje leto vojne je prebil in komaj preživel med živimi mrliči, v zloglasnem taborišču v Da-chavu. Po vojni zopet okušal vso sladkost begunskih taborišč v Italiji, odkoder sta z ženo Marijo prišla v vstralijo in njegovo zadnje taborišče je bila Bonegila. S pridnimi rokami sta si z ženo uredila prijeten dom in kar žal ga je jima bila prodati in zapustiti. V met-liki upata, da si zgradita novo gnezdo, kjer bosta med romantičnimi belokraj-inskimi brezami uživali čist zrak in jesen njunega življenja. Draga nam Rudi in Marija, živela sta med nami mirna in dobra v iskrenem prijateljstvu, pogrešali vaju bomo. Zato pa vama iskreno želimo v domovini vse dobro med svojim najdraž-im. Če nas bo pot kdaj zanesla v domovino, vaju obiščemo. Do takrat pa na svidenje! L.K. DRUŠTVENO GLASILO "TRIGLAV" Pred nami je druga letošnja številka društvenega glasila "Triglav", ki izhaja že 8. leto in nosi štev. 32. Izšla je sicer z nekoliko zamude, vender zanimivo branje. Priloga štev. 2 Mladi Triglav je posvečen mladini, v katerega piše mladina sama ali so prispevki za mladino v slovenščini in angleščini. Prev prijetna je zopet novica, razpis Cankarjeve literarne nagrade, za katero se bodo tudi letos potegovali mladi pisci. Tema bo letos "Poboda matere". Denarne nagrade bodo v višini do 250.00 dol. V glasilu najdemo prav dosti novic in zanimivosti iz Slovenije, posebno zanimivo branje zlasti za tiste, ki ne čitajo naših tednikov ali Rodne grude. Kot glasilo Kluba in vseh triglavskih organizacij, najdemo poročila o društvenom delovanju, uspehih, kulturnem življenju med nami in vse kar spada pod društveno dejavnost. Zaman pa obračam liste in iščem kakšnega koli poročila o nadaljevanju gradnje doma. Nobena tajnost ni, da med rojaki in člani vlada malovernost, niti sam nebi hotel biti neverni Tomaž, krožijo nepotrebne govorice češ da doma ne bo itd. Vsem je lahko jasno, da se dom ne zgradi preko noči, vso društveno delo visi na prostovoljnom delu. Vendar za to odgovorni, povejte jasno in glasno, kako zadeva stoji, kje so težave? Člani in delničarji imamo pravico vedeti! Bo tudi manj nevšečnosti, gordnanja in brezplodnega govoričenja. kar po domače Zdaj, ko se je med etničnimi skupinimi Avstralije pojavilo prerojenje narodnih korenin, je čas, da končno tudi Slovenci resno dvignemo svoj glas in da s pomočjo tiska in delegacije pri vladi zahtevamo priznanje polnovrednosti slovenskega jezika vzporedno z ostalimi jeziki, ki so uvrščeni v reden šolski pouk v državnih avstralskih šolah. V knjihi "Avstralia 2000: Ethnic Impact" na podlagi katere avst. vlada prinaša številne ukrepe o emigrantskih zadevah in v kateri so priobčeni zaključki Prve narodne konference o kulturnem pluralizmu etničnih skupin v Avstraliji po dolgotrajnem in izčrpnem raziskovanju, profesor James Bowen, navaja o jugoslov-enskem jezikovnem problemu sledeče: "Jugoslov^m^ so številni, toda ta zeihljžrje federacija še vedno v trenju med šestimi različnimi etničnimi grupami. Dve največji grupi predstavljajo Srbi in Hrvati, ki govore različne verzije istega slovenskega jezika. Kakšne težave bi za jugoslove-nsko skupnost povzročila izbira srbskega oziroma hrvatskega jezika?" Smatram, da je take informacije dobil iz poizvedovanja med jugoslovenskimi narodi v Avstraliji. To so pač izjave ljudi, ki ne poznajo ali ne žele poznati resnično situacijo. Na žalost v tem uradnem zgoraj om-anjenem poročilu o jezikih nismo niti omenjeni. Temu smo krivi dosti sami ker se. premalo zanimamo za etnične zadeve na splošno. Koliko nas je sploh vedelo, da se vrši tozadevno uradno raziskovanje, ki ga je izvršila New England University iz mesta Armidale. Vzemimo še enkrat "pamet v roke" in storimo vse potrebne korake, da dosežemo tudi pri avstralskih oblasteh priznanje kot polnopraven narod s polnovrednim in čistim jezikom, v katerem ni primesi niti iz srbščine niti iz hrvaščine. Vsaka slovenska organizacija v Avstraliji naj bi pooblastila vsaj enega delegata in vsi ti delegati skupno, brez političnih predsodokov naj zahtevajo konferenco s Komisarjem za Etnične zadeve, federativnim Ministrom za Emigracijo in s Federativnim Ministrom za vzgojo in s tozadevnimi mi-nistrimi vlade NSW-a. Brez vsakega omahovanja, brez strahu in brez dvomob, je treba poslati pismeno, ne prošnjo, nego zahtevo slovenski vladi v domovini in Slovenski Izseljeniski Matici da naše pravice kot Slovenci v Avstraliji podpreta z uradno izjavo o naših pravicah v Federativni Jugoslav- iji in Sloveniji. V mojem srcu ni dvoma, da smo v Jugoslaviji polnopraven narod. Istočasno naj bi poslali kopije teh naših zahteveh Jugoslovenskemu generalnemu konzulu v Avstraliji, slovenskemu vicekonzulu g. Cerarju in jugoslovenskemu kulturnemu predstavniku v Canberri. Ker imamo navzlic temu, da smo emigranti, dvojno, tj. avstralsko in jugoslove-nsko državljanstvo, je absolutno moralna dolžnost naših tozadevnih oblasti v domovini, da nas brez pomisleka podpro. Kar zahtevamo je naša pravica in naša resnica in naša last: naš jezik in naše izvirno narodno ime, ki nam pripada ne samo po zakonih matične domovine nego tudi po zakonih narave. Vsaj pri tej dolžnosti, ki jih imamo do sebe kot narod, pozabimo na naše razprtije če smo vredni imena Slovenci in vredni svoje materinščine. Če nismo zmožni storiti tega koraka niti sedaj ko se moramo celo v svobodi Avstralije, ne Avstralije, boriti za svoj narodni obstoj, potem nismo vredni privilegijev ki jih kot narod imamo in za katere se že stoletja borimo. Ali želimo postati Anglosaksonci? Nismo se dali Nemcem. Ne bi se smeli dati lasni ravnodu-šnosti in mlačnosti. Ali so vsa naša gesla prazna slama? Ali so vsa naša kulturna prizadevanja le kratenje časa? Pomislite! V tem trenutku naprošam naše cerkvene, akademske, klubske in predstavnike v Koncilu za etnične skupnosti in vse rojake širom Avstralije, da storimo prvi najpotrebnejši korak: poveži-mo se v duhu za našo "staro pravdo" vsaj za toliko časa, kolikor ga bo zahtevala borba za uvstitev našega jezika med vse ostale jezike v rednem šolskem pouku v avstralskih šolah. Posamezniki, ki iz razočaranja nad izgubljeno bitko za svojo ideologijo ne žele sodelovati pri tej borbi niso vredni slovenskega imena. Upam in srčno želim, da se bodo temu apelu odvzali tudi slovendki duhovniki v Avstraliji, ki so povezani z duhovščino v Sloveniji. Moramo se pomiriti z dejstvom, da nam Avstralija naših pravic ne more priznati brez tozadevne uradne izjave naših oblasti doma ki so v tesnih in prijateljskih odnosih z Avstralijo. ) Združili smo se s podpisi v borbi za koroške Slovence. Zato ni vzreka, da bi ne bili sposobni storiti vse kar je človeško mogoče za naše pravice in za našo ohranitev v Avstraliji. Pavla Gruden ZBOG OBIMA POSLA PRODAJE SE ILI TRAŽI ORTAK Za veoma dobro uvedenu burekdžijsku radnju. Ortak obavezno treba da poznaje Engleski jezik. Uplata 5.500 dolara za ortaluk. Zainteresovani ortak nije obavezno da ima završen pekarski ili burekdžijiski zanat, jer če uz vlasnika veoma brzo sa vladati ovu veštinu. Obratiti se na: 11 Railway pr. CANLEY VALE, N.S.W. /Crnčevič Dušan/ TRIBINAČITALACA ODE TRUD UZALUD Kad odlučih Atlantik preplovit Počeh brižno ja dolare lovit Cesto budna provodila noči kako lakše do dolara doči. U fabriku meni se ne ide To i oni sad očito vide. Da sam htjela u fabriku biti Neb' trebaio ovde dolaziti. Sve razmišljam al'izbora nemam Pa se ipak u fabriku spremam. Primiše me i to oberučke Mislili su neče miti mučke. Teško radim a još teže svičem Pa se jedva po fabrici mičem. Pa sve gledam kako zgodno pasti A što duže na kompu ostati. Jednog dana osmehnu se sreča U fabrici padoh kao vreča. A na oči mjesto zvjezda s'neba Vidim cifru koliko mi treba Tako zgodno u fabrici padoh Tri godine na kompu ostadoh Tri godine inšurenc dotira Moja kičma doktore folira. Jedva idem a kičma se drži Pa i spuž je sad od mene brži. Ortopedska imam pomagala Nek govore ako bi lagala. Slatkih para kad inšurenc plača To je kredit koji se ne vrača Inšurenc mi redovito plača Na posao meni se ne vrača Kad inšurenc plačati prestade Tad dilema kod mene nestade Evo mužu nove perspektive Moraču se tužiti sa njime. Ko obično, brzo se snalazim Advokata brzo pronalazim S'advokatom po procentu godim Da se prije štaka oslobodim Jednog dana do sudenja dode Ukočena na ročište pode 1 sve do tad u prilog mi ide Pa i film sad tražiše da vide. A na filmu ako dobro vidim Vidim sebe i sama se stidim. Film govori ono što ja krijem Da što više dolara dobijem Ruke širim u kolo se hvatam Ja im kažem da ništa ne shvatam. Al ubrzo nadoše tumača Pa se vrpca iz početka vrača Usporiše pa da mi dokazu Kad se štake u stranu odlažu U po dana mrak na oči pade Jer od plana ništa nema sada Gdje upadoh, ah gustog li sosa Od problema pobeli mi kosa Idem kuči a mužič me čeka Nišam hepi, vidi iz daleka Sad ti mužu i filmove snimam Glavnu riječ ja u njima imam. Ne u filmu gde se dvoje ljubi Več u onom gdje se novac gubi. Muž mi veli e sve mi je jasno I meni je ali je prekasno. Samo sad bih svima savejet dala Savjet dala što ja nišam znala Zna čovjeka maler da potera okrunjeno iz džepa istera Sad i oni što su povredeni Od kamere nisu poštedeni. A na tome polju smo vodeči Jer lovimo u stavu LEŽEČI Čuvajte se do kraja istrajte Prvo mjesto nikome ne dajte. Dakle, oprez kamera nas prati Kad upeca LOVU neče dati Ja se lično džabaluka bojim Nema LOVE kok se ne oznojim. Pljun' u šake, rukave zagrni Na taj način milione zgrni. Stefa Vanovac, S.A. NEWTOWN TIMBER & HARDWARE PTY. LTD. S.MICHALOPOULOS 84 ENMORE RD. EN MORE, Phone 51-5914 * Gradevinska i vodoinstalaterska oprema * Razni alati uvezeni iz Evrope * Sve vrste prigodnih poklona * Široki asortiman opreme za kuhinje Takode, prodaja svih vrsta oružja i municije. SVE ŠTO VAM JE POTREBNO ZA KUČU I OKO NJE: Boje, četke, gradevinarska ili stolarska daska, po-krovni materija! za kuče i dr. SPECIJALNO: Samo kod nas možete nabaviti SPECIJALNE ČEPOVE ZA VINSKU BURAD! Mnogo godina svima poznat Gosp. MIHALOPULOS \ I I I I I I L Caric Auto Skola Nudi Vam povoljne uslove da dobiiete VOZACKU DOZVOLU Za : Automatik, mijenjac, kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel 606-5246 ili Pišite na A dresu: P.O. Box 346 Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku. I I I I I __i Dali znate šta je se desilo Dvoje mladih u brak je stupilo Dali znate šta če se desiti Oni če se ljubit i voleti. Nešto lepo kasnije če biti Dečicu če svoju tad ¡mati I kučicu sebi sagraditi Familijom tada če se zvati. U budučnost šta če se desiti E, to niko neče pogoditi Za budučnost svak mora misliti A dal če se misli ostvariti? Dragan Stojanovič, ACT. NA BUDUČNOST SVAK MORA MISLITI Trcvi Functions Centre 12 RESTWELL STREET, BANKSTOWN — PHONE 709 3749 - '«srtimm SVE LUKSUZNI, VEOMA KONFORNI CENTAR AIR -CONDITIONED - ZA SVADBE, KRŠTAVANJE, PROSLAVE I DRUGE SOCIJALNE I POSLOVNE SKUPOVE Najsavremenija dekorisana i odlično uredena i opremljena sala. Usluga na največem nivou. Kod nas možete poručiti i dobiti Evropsku i domaču hranu i piča. ZA SVA OBAVEŠTENJA ZOVITE NA TEL. 709-3749 aoEjaax mtios uox;e;s Kbmiibh r o H O h b* m ■4 ■ Qi 375 KING STR. NEWTOWN Tel. 513-213, Posle rada 699-7662 ZA NAJKVALITETNIJE VENČANE RODENDANSKE KAO I FOTOGRAFIJE SA DRUGIH SVEČANOSTI Obratite se i posetite naš Studio u Newtownu BESPLATNO POZAJMLJUJEMO VENČANE I BRAZMIRSKE HALJINE Posetite nas lično ili putem telefona ugovorite Vašu posetu. *U Boji ili *Crno bele