AMERIŠKA t AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN > : : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLIII. — VOL. XLIII. CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 3, 1940 Cfflci so torpedirali angleško k ki je vozila 320 otrok e Panike ni bilo med otroci pri reševanju. Rešil-ne ladje so pobrale s čolnov nad 800 oseb. Samo ena oseba je utonila. o - ška , 'Z2- sept. — Neka an- našali kot pravi junaki," poroča ^ ?°82o Je voz^a v Ka-J poveljstvo torpedirane ladje. Po- J Nih. '4 oseb, 320 otrok in 500 Je bila torpedirana od petek ponoči, kot ,eI)i» tnikiJ^_Uradno P°ročil° vlade- 80 Se podali v rešilne čol- _ i i Vi v- Pohitele OVp • (je'pttia L mena ladje. št? s kateH v, tb' nvii.. 80 pobrale ladje, Vlada _____ Edina epiflec sZ!jev je bil ladjin usluž -k in eidam. ki je padel v !t«( v , ^tonil> ko je hotel sto- te#0 Sov1. ecno je že dospelo v neko lid,; Sna f an£'eško pristanišče. So lars je bila oblečenih v !afrie' Kn . i So ot So dospeli v pristani-r's ^ Ifitj veselo prepevali. je (}0]a'lh deklet je pestovalo twj bile t katere so naglo poda11! 'i s', ° So morale v naglici v rešilne čolne. »-- USi "V Hr,„l ■ , :eJi s 4 '^v ifm anju so se otroci ob- polnoma hladnokrvno so si nadeli svoje male rešilne pasove, ki so jih imeli pripravljene ob posteljah in s katerimi so se par-krat prej vadili. Ko je kapitan ukazal, da morajo vsi potniki v rešilne čolne, čo delali to otroci brez vsakega krika ali joka. Večinoma vsi so smatrali, da je to eden važnih dohodkov, ki ga človek ne doživi vsak dan. * Berlin, 2. sept. — Nemško uradno poročilo zatrjuje, da jim ni ničesar znanega o torpedira-nju ladje, napolnjene z begunci. Pa tudi če se je res zgodilo kaj takega, pravijo Nemci, se ne čutijo odgovorne potem, ko so naznanili popolno blokado Anglije, že takrat je Nemčija naznanila, da ne bo delala nobene izjeme. ii Nt; t A aseverno preko Sed-da zaduši vstajo ro-naroda, ki se brani od-6mljo Ogrski. Tudi v mestu Romunske so bi- 1 narod se brani izročiti Sedmokraško Ogrski. racije pred laškim in ogrskim poslaništvom. a'est> 2. sept. — Romun-•le ukazala svoji arma- de in policija je demonstrante in ogrskega po-Nek vrhunski pol-polku v zase je uprl ij'^ RUmakn e vojake s te-jV Kekel je, da raje urar- Ulic tZapustil sv°je mesto. h Slavnega mesta pa-v°jaki z nasajenimi a zadušijo vsake mo-Minister 0. je izdal razglas, odslej postopala z da se zaduši de- m, "^a V,tJ0 e. grožnjam pa se je ' ra'o pred italijanskim kjer je vpilo: "Do- li z" izdajalci, živela Sedmogra-ška!" Poročila zatrjujejo, da so se tudi vojaki pridružili demonstrantom. Iz Moldavije beže ljudje proti Bucharesti. Boje še, da bo prišlo do boja med nemškimi in ruskimi četami, če bo Ogrska poklicala na pomoč Nemce, da pomagajo zasesti Sedmograško. V Brasovu so ljudje udrli v nemški konzulat, tam strgali s sten slike Adolf a Hitlerja in jih poteptali. Kmetje grozijo, da bodo zgrabili za vile in sekire, predno bodo pustili vzeti Sedmograško Ogrski. V Cluju, glavnem mestu Sedmograške, so ljudje izvlekli iz urada italijanskega konzula in ga pretepli1. Mnogo odličnih Romuncev so aretirali, ker so hujskali narod na vstajo in za obrambo Sedmo-graške. Vlada je svarila po radiu narod, naj bo miren in naj se uda premoči. ork. Pilot tede bodo vo-v Anglijo ' • i i ' ,t 'Vi .' " Povprečno 25 ov se najema tu-len- bodo vodili v bombnike iz Piloti bodo na mesec pla-vožnjo. če bodo lstem mesecu tri 2a . dobili nadaljnih Cetrto vožnjo še $500. v bodo MLA- ki niso Pošr14 let''re£istrira-Zh ' "jih starši ali va- 1Jlladoletne ni po- dajo odtise prstov. Mladoletni dosežejo se morajo iti in sicer v te-in pri tej tudi odtise Zelo važna seja Jutri popoldne se vrši na strelišču seja Euclid Rifle klu ba. Prosi se vse člane, da pridejo, ker bo treba ukreniti vse potrebno radi clambake, ki se vrši v sredo, 11. septembra. Oni, ki imajo v prodaji vstopni ce, naj pridejo poročat, koliko so jih prodali, da se bo vedelo pripraviti za zadostno število gostov. Važna seja Nocoj ob osmih se vrši važna seja Baragovega dekliškega zbora. Pridejo naj vse članice, da se pogovore glede nastopa v nedeljo, 8. sept. na konvenciji organizacije Knights of Columbus. Pozdravi iz S. Dakote Mr. in Mrs. John Stibilj, 1256 Norwood Rd. pošiljata naj lep še pozdrave vsem prijateljem in znancem po širnem Cleve-landu. Obiskala sta South Da-koto in Los Angeles v Kaliforniji. NAJNOVEJŠEVESTI NEW FOUND GAP, N. G., 2. sept.—Predsednik Roosevelt je danes imel dva govora in sicer pri odprtiji novega jezu pri Chikamauga, Tenn., ki je veljal $35,000,000 in pri odprtiji narodnega parka v Great Smoky gorovju. Ob tej priliki je tudi podal smer svoje kampanje s tem, da je sporočil ameriškemu narodu, da bo razširil socialne in ekonomske reforme novega dela, ter istočasno pripravil deželo za zadostno narodno ob-rambo. "Nam ni treba žrtvovati boljšega življenja za boljšo obrambo," je rekel predsednik. "Moj namen je obdržati prvo in pridobiti drugo." BELGRAD, 2. sept.—Na stotine naroda je demonstriralo v Zagrebu, Belgradu, Dubrovniku in po drugih mestih v Jugoslaviji radi zvišanja cen živežu. V Splitu je prišlo do izgredov, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Draginja je nastala, kot se poroča, radi pomanjkanja živil, ki se jih je izvozilo v Nemčijo in Italijo. BERLIN, 2. sept. — Nemški bombniki so z večjo furijo udarili danes na angleška zrakop lovna pristanišča. Nemci zatrjujejo, da odpor Angležev ne more trajati več' kot kvečjem dva tedna. V tem času- bo angleška zračna sila zlomljena in otočje bo odprto za ii\v^i.iQ .ljemškirn četam., ■..„., , ■, ,, ., , LONDON, 3. sept.—rVse nega jutra SO' danes nemška letala bombardirala London in .druge kraje po Angliji. Sodi se, da je priletelo Anglijo najmanj 700 letal včeraj in danes ponoči. Zadnji napad je trajal štiri ure in 21 minut. Med napadalnimi letali je bilo tudi orjakov z štirimi motorji, nosijo lahko 40 potnikov. LONDON, 2. sept. — Angleški letalci so danes prvič bombardirali nemško mesto Mo-nakovo, kjer je bil rojen nacizem. Metali so bombe na tovarno za izdelavo letal. Angleži so poleteli v dveh oddelkih. Eden je letel proti severni Nemčiji, drugi je pa poletel preko Alp na Italijo, kjer so zopet bombardirali Milan in Turin. . BUCHAREST, 2. ; sept. Iz Berlina je baje došlo. na romunsko ostro, svarilo, da bo nemška armada zasedla vso Jugoslavija je zdaj na vrsti BUDAPEST.—Zdaj, ko je Ogrska dobila severno Sedmograško od Romunije, se je raznesla govorica, da ji bo tudi Jugoslavija . odstopila kakih 3,000 štir-jaških milj Banata ob Donavi. Pred svetovno vojno je bilo to ozemlje last A i-stro-Ogrske. Tukaj živi kakih 400,000 Madjarov. Kot se sliši, bi se Jugoslavija rada pogovorila prijateljskim potom ž Ogrsko glede te zemlje. Frank Walker bo novi generalni poštni mojster Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt jejiaznanil, da bo poslal senatu v odobritev za generalnega poštnega mojstra ime Frank Walkerja. Walker je po poklicu odvetnik in je točasno predsednik družbe, ki vodi celo vrsto gledišč po državi New York in Pennsylvania i. Za časa prve Rooseveltove kampanje je bil blagajnik narodnega demokratskega odbora. Walker je star 54 let in je dober prijatelj odstoplega generalnega poštnega mojstra Jim Far-leya, ki je resigniral iz urada 31. avgusta. VV^alker je član Kolumbovih vitezov in živi v Scranton, Pa. Rojen je bil v Plymotuh, Pa. 30. maja 1886. ....„..„...r,Q.■.. -H!"*-—-Nov grob V soboto popoldne je po dolgi,in mučni bolezni preminula' v Huron Road bolnišnici znana Mary Leben, stanujoča na 5614 Carry Ave. Tukaj zapušča; žalujočega sina Viktorja in sina-ho, šest vnukov, dva pravnuka in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Hrušici pri Ljubljani, kjer zapušča sestro Uršulo, omoženo Kos in več drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 36 let ter je bila članica društva Carniola Hive, št. 493 TM. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 9:15 iz hiše žalosti v cerkev sv. Vida in potem na pokopališče Kalvarijo pod vodstvom pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje. Romunijo, če ne bodo ponehale demon s t r a c i j e proti Nemčiji. Obenem se pa poroča, da je. bilo poslano iz Moskve v Berlin vprašanje, naj se Rusiji pojasni zagotovilo Nemčije* da bo branila Romunijo. Vohunstvo in sabotaža po Norveškem v prid Anglije na dnevnem redu Stockholm, Švedska.—Nemške oblasti so zadnji teden obsodile tri Norvežane na smrt radi vohunstva v prid Anglije. Baje so potom radia dajali Angležem važna poročila. Iz norveškega glavnega mesta Oslo se poroča, da je kljub strogi kazni po deželi razširjena mreža vohunov, ki dajejo poročila o gibanju nemških čet Angležem. Iz Londona prejemajo domoljubni Norvežani razna navodila, kar je znamenje, da je norveška vlada v Londonu v neprestanih stikih z domovino. Da dobivajo Angleži natančne informacije iz Norveške, kaže to, da so angleški bombniki napadli nemške preSmete v Tromsoe in Haugesundu, kar bi se ne moglo zgoditi, če bi ne dobili natančnih navodil, kje se ti predmeti nahajajo. Tudi iz Danske dobivajo Angleži podrobna poročila. Tako so oni dan angleški letalci bombardirali nemške oljne tanke v Nyborgu. Tam stoje štirje ogromni tanki in Angleži so bombardirali in zažgali samo dva in to iz vzroka, ker sta bila druga dva prazna. o___ 7 Papež na radiu Rim.—V sredo dopoldne ob desetih (rimski čaš) bo govori! papež Pij na radiu. Vatikanski krogi poročajo, da bo imel gO-vor velik mednarodni pomen. Delajo se obširne priprave, da še bo papežev govor raznesel p6 radiu po. vsem svetu. , --O--— ■/■•'. Nadaljevanje razprodaje Danes in jutri se^še nadaljuje razprodaja v Gubančevi modni trgovini na 167.17 Waterloo Rd. Ta dva diii imate še priliko, da se okoristite z izjemno nizkimi cenami. Vaja in seja Članice podružnice št. 14! SŽZ so prošene, da opozore svoje hčere, da ima krožek vajo nocoj ob šestih. Ob pol osmih se pa vrši redna mesečna seja. Cigarete po 16c Od. danes naprej bodo cigarete v Clevelandu po 16 centov zavojček. Doždaj je bila cena vse od 14c do 17, odkar je vlada naložila davek na cigarete. Karton cigaret bo pa $1.47. Predsednik Roosevelt je ukazal z zgodovinskim ukazom, da se prijavi 16. septembra za enoletno vojaško službo 60,500 mož narodne Washington, D. C. — Prvič v zgodovini Zed. držav se je zgodilo, da je predsednik ukazal mobilizacijo narodne garde v mirnem času. 60,500 častnikov in gardistov se mora prijaviti 16. septembra za enoletno vojaško službo. Iz sledečih držav bo poklicana narodna garda: New York, New Jersey, North Carolina, Tennessee, South Carolina, Georgia, Oklahoma, Arizona, New Mexico, Colorado, Washington, Idaho, Oregon, Montana, Wyoming, New Hampshrie, Delaware, Illinois, Missouri, Massachusetts, Pennsylvania, California, Maine, Connecticut, Virginia in Arkansas. Kongres je dal predsedniku polno moč, da lahko vpokliče narodno gardo k enoletni vojaški službi kjerkoli v Zed. državah, teritorijih in posestvih, vključno na Filipinih. Predsednik namerava v teku enega leta zgraditi stalno armado 1,200,000 mož, ki šteje zdaj samo 289,000 mož. Kasneje letos bo predsednik poklical nadaljno število narodne garde, ki šteje skupaj 408,000 mož. Postava pa dovoljuje narodnim gardistom do šarže kapeta-na, da izstopijo iz narodne garde, ako so oženjeni in imajo otroke. Postava tudi določuje, da morajo delodajalci po enoletni vojaški službi dati gardistom nazaj delo, ki so ga opravljali pred vpoklicem v vojaško službo. Gardisti ne smejo biti prizadeti niti pri mezdi, ki jo dobivajo, niti pri starostni pravici, ko pridejo nazaj. Anglija trdi, da so izgubili Nemci 3,945 letal, Nemci trdijo, da so jih izgubili Angleži 6,950 London.—Ob koncu prvega leta vojne trdijo Angleži, da je Nemčija izgubila 3,945 letal, a Auglijii je izgubila 1,012. Angleške številke kažejo, da so izgubili Nemci v bojih nad Anglijo 1,335 letal, v Franciji in na zapadni fronti 2.378, ostale pa v bojih nad Nemčijo, v Skandivaniji, nad Severnim morjem in drugod. Italija je pa .izgubila dozdaj. 205 letal. ■ V išteln časti je izgubila Anglija 1,012 letal in sicer pri obrambi otočja ,319, v Franciji 414, v Neme i.i i 149 in ostale v Skandinaviji, vbo ju z Italijo ih drugod;. ' ' . IZ RAŽNlF KRAJEV PO Vihar je kriv zrakoplovne nesreče, pri kateri je bilo ubitih 25 oseb Lovettsville, Va. — Vladni klon. Površina zemlje je taka, ko je letel nad Herndon, Va., da uradniki, ki preiskujejo vzroke strašne katastrofe zadnjo soboto v bližini tega mesta, pripisujejo nezgodo viharju. Potniško letalo, ki je plulo iz Washingtona proti Pittsburghu, je treščilo na koruzno polje v bližini tega mesta s tako silo, da se je letalo razbilo na drobne kosce in vseh 25 oseb, to je 21 potnikov in štirje možje posadke, je bilo na mestu ubitih. Kot sodijo preiskovalci, je vihar pograbil letalo, da je pilot da bi bil pilot lahko pristal brez posebne škode, če bi bil to nameraval. Zato sodijo, da je vihar pograbil letalo in ga treščil ob zemljo. Ob vseh strani prihajajo v ta kraj sorodniki ponesrečencev, toda večina trupel je tako razmesarjenih, da se jih ne more drugače spoznati kot po njih urah, prstanih in denarnicah. Med ponesrečenimi je bil tudi senator Ernest Lundeen iz Min-nesote, ki je bil na potu v svoje Pueblo, Colo. — V tukajšnji jeklarni se je smrtno ponesrečil Jos. Dejak, star 27 let in rojen tu. Zapušča starše in tri brate. — V isti jeklarni si je zlomil nogo pri delu Andrej Okičič. — V bolniški postelji se nahajajo Robert Pavlin, Ana žele, Joe Hočevar in Mike žigič. Calumet, Mich. — V bližnjem Ahmeeku je 18. avgusta umrla Jentfie Jeriček,: stara 67 let, ki je tu bivala 30 let. Tu zapušča moža in dve sestri, v Kansasu in Pennsylvaniji pa tri brate. — Jos. Srebernak, ki je bil nekaj tednov v kliniki bratov Mayo v Rochesterju, Minn., se je zadnje dni okrevan vrnil domov. La Salle ,111. — Dne 11. t. m. je vreme normalno Ko je letalo treščilo na zemljo, so eksplodirali skoro polni tanki za gazolin. Razstrelba je raztr- . _ . . gala potnike in letalo na drobne ^^avto povozil mladega Damela kose. Deli trupel in letala so bili izgubil vsako oblast nad njim in letno bivališče ob jezeru Minne-ga treščil na zemljo v času, ko je tonka v Minnesoti. Letalo je zapustilo Washington ob 2:18 popoldne in treščilo je nekako ob 2:50 popoldne. Deset minut prej plulo z največjo brzino. Farmarji v bližini pripovedujejo, da je bil prav takrat tak veter, da so mislili, da je nastal v .zraku ci-l je pilot oddal radijsko poročilo, raztreseni četrt milje naokrog. Deli dveh trupel so našli 1000 jardov proč. Roke in noge ponesrečenih so visele po razbitih delih letala. Truplo senatorja Lundeen bo ležalo v torek in sredo' na mrtvaškem odru v kapitolu v Wash-ingtonu. V sredo bodo odpeljali truplo v Minnesoto, kjer bo pokopano z vojaškimi častmi v Fort Snellingu, v bližini Minneapo lisa. Komitej senatorjev in po slancev bo spremljal truplo. Blaznika, ko se je vozil na bici-klu. Nahaja se v bolnišnici z zlomljeno nogo ih drugače pobit. Pittsburgh, Pa. — Pred dnevi je tu umrla Frances Piki, vdova, doma iz Toplic pri Novem mestu. Zapušča sina in dve hčeri. Indianapolis, Ind. — Dne 24. avgusta je tu umrl dobro znani rojak Anton Krapeš, star 72 let in rojen v Dolnji Otlici na Kov-ku nad Ajdovščino. Predno je prišel v Ameriko, v kateri je živel čez 35 let, je vodil gostilno na Ravbar-komandi nad Postojno. Berlin.—Nemške številke kažejo sledeče izgube v enem letu boja: Število padlih vojakov je 39.000, ranjenih 143,000, pogrešanih 24,000. V istem času so pa Nemci uničili 6,950 sovražnih letal. (Koliko so jih sami izgubili, nemško poročilo ne pove.) V enem letu bojevanja so Nemški letalci vrgli 5,000,000 bomb, ki so tehtale več kot 75,-000 ton. Nemški letalci so potopili 50 trgovskih in bojnih ladij, v skupni tonaži 2,000,000 ton.. Poškodovali so pa nad 700 ladij. Nemci tudi trdijo, da so uničili 155 sovražnih balonov in 400 bojnih tankov, dalje so potopili 10 bojnih ladij in 300 so jih poškodovali. --—o- Državljanska šola Kot nam sporoča Mr. Wm. J. Kennick, bo začel v pondeljek 9. septembra z novim tečajem za državljanstvo. Pouk se bo vršil kot prej v SND, soba št. 2. Kdor se želi vpisati, naj se zglasi pri učitelju Mr. Kennicku, 982 E. 63rd St., vsak dan od 4 do 7 ure popoldne. Prvorojeneek Vile rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. Emil Bukovec, 6024 St. Clair Ave. krepkega sinčka prvorojenčka. Mati in dete se dobro počutita v St. Lukes bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Jennie Kokal. Naše čestitke! Pozdravi iz Jolieta Joseph in Lojzka čebula r pošiljata vsem ■Clevelandčanom in Clevelandčankam najlepše pozdrave iz Jolieta, 111., kjer sta na počitnicah. Važna seja Nocoj ob osmih se vrši seja društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ v spodnjih prostorih šole sv. Vida. Tajnica bo začela pobirati asesment že ob šestih. Seja čitalnice V sredo, 4. septembra se vrši seja Slovenske narodne Čitalnice. Radi važnih zadev se prosi vse članstvo, da se udeleži. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3, 1940 r i AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6X17 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Zia Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 207 Tues., Sept. 3, 1940 Tone Šubelj Ni še ravno dolgo let med nami Tone šubelj, operni pevec, naš čvrsti slovenski fant. Predstavil se nam je s slovensko narodno pesmijo, ki jo je zapel in prednašal tako, da nam je zaigralo srce in orosilo oko ginjenja, ker ponesel nas s pesmijo na naše poljane in livade, na holmce in planine nepozabne naše domovine. Pevec se nam je namah priljubil, saj nam je dal vse, po čemer je hrepenelo naše srce. dal nam je našo narodno pesem z onim čutom, kot pred njim še nihče. Tone je ostal med nami v tej novi domovini ,da nam bo dal še več dušnega življenja, še več pesmi. Kmalu ga je poznala vsa slovenska Amerika, od Atlantika do Pacifika, od Velikih Jezer pa doli do juga. Toda če je hotel jesti vsak dan kos kruha, se je moral ogledati za kakimi večjimi dohodki, ker samo s slovensko pesmijo ni mogel živeti. Njegov glas mu je utrl pot v Metropolitan opero, katere je še vedno član. Kot smo rekli zgorej pozna vsa slovenska Amerika Toneta Šublja, pa zdi se nam, da ga še ne poznamo dovolj. Mislimo reči, da je tak talent, tak pevec po božji volji, kot pravimo, vreden, da ga spoznamo prav do dna srca in da poznamo tudi njegovo življenje, vse od mladosti. Da bo stal pred nami prav kot je. Pa smo se oni dan vsedli s Tonetom in "razodel se nam je," kot prijatelj prijatelju. Nič ni prikrival, nič olepšal, nič silil. Povedal je pač, kar smo ga vprašali. In tukaj našim čitateljem ponavljamo njegove lastne besede: * Rojen sem bil na Rodici pri Domžalah, kot deseti otrok delav-sko-kmečke družine v zadnjem letu prejšnjega stoletaja. Mladost sem preživel v petju in delu. V naši družini so doma v večerih vedno peli mati in oče, bratje in sestre. Mati mi je pozneje pravila, da sem že "držal" melodijo, ko še besed nisem mogel izgovarjati. Prva pesem, ki sem jo znal je bila "Petelin je na skal' sedeu." V naši vasi je bila podružna cerkev Groblje. Maša je bila v tej podružnici štiri nedelje v letu. Moja mati je mnogokrat pripravila zbor, ki je pel pri teh mašah. Seveda sem jaz še kot otrok vedno pel ž njimi. Včasih sopran, včasih alt, kar je pač manjkalo. Neko nedeljo sva prišla na "kor" z materjo sama. Kar celo mašo sva potem sama pela, mati sopran, jaz pa alt brez vsake spremljave. Materi je bilo takrat 54 let, meni pa osem. Ko sem bil leta 1930 v domovini, so mi ljudje še takrat omenjali ta dogodek, ki je tudi meni vedno še v neizbrisnem spominu. No in tako mi je teklo življenje kakor "Figaru" v "Seviljskem brivcu." Ko sem bil star devet let sem raznašal pisma po vasi in zaslužil 30 krajcarjev vsak dan. Prihranil sem toliko, da sem si kupil klavir in se sam učil. Ko sem pa dovršil vsakdanjo šolo, sem šel v tovarno delat slamnike, v prostem času pa sem se učil glasbe, pel in igral v dramatičnih predstavah na raznih društvenih odrih v naši okolici. Ko je izbruhnila svetovna vojna sem moral potem leta 1917 k vojakom. Tudi tam sem moral peti "naprej," da smo lažje marširali na vežbališče. Drugi fantje pa so udarili "črez" ni basirali. Enkrat sem igral v Mengšu igro "Moč uniforme." Pri igri je bil tudi profesor Grafenauer iz Ljubljane. Njemu je bilo moje igranje všeč in priporočil me je tedanjemu dramaturgu Pavlu Go-1 ji. šel sem v dramsko gledališče, deklamiral Gregorčičevo pesem "Rabeljsko jezero" in po par dneh sem dobil vlogo v drami "Moč teme." Mene je pa le bolj veselilo petje kot igranje in vpisal sem se na konzervatorij v Ljubljani. Bilo pa je težko zame, ker nisem imel mature. Moral sem napraviti posebno skušnjo in sprejeli so me radi "talenta" v konzervatorij in v dramatično šolo. Potem sem napravil pet letnikov v štirih letih in skončal glasbene študije v Brelinu na visoki šoli za glasbeno umetnost. Medtem sem bil angažiran v dramskem gledališču, da sem mogel plačevati šolnino in se preživljati. Deloma sta mi pa tudi pomagali sestri iz New Yorka. Po končanih pevskih študijah sem šel na koncertno turnejo v Italijo in pel v Julijski Benečiji. Nato sem šel v Ljubljano, pel avdicijo pri ljubljanski operi in takoj me je angažiral tedanji in-tendant Matej Hubad. Za debut sem pel glavno baritonsko partijo v operi "Gorenjski slavček" in ostal tam tri leta in pol. Med tem časom sem pel 45 raznih vlog, velikih in majhnih, v operah in operetah. Režiral sem tudi več opernih predstav in prirejal koncerte v počitnicah po manjših mestih v Sloveniji. Na koncertih sem največ pel narodne pesmi, katere je ljudstvo najbolj ljubilo. Ker sem imel v Ameriki dve sestri in dva brata, sem. si vedno želel v novi svet. Amerika je bila za nas kot obljubljena dežela. Vsaj tako si človek v starem kraju predstavlja. Brata in sestri so mi poslali vozno karto in čakal sem na kvoto. Po štirih letih čakanja sem dobil vizum in jo udaril čez lužo, ne vedoč kaj bom tu počel. Priredil sem koncert v New Yorku, bil je uspeh m razvila se je turneja po slovenskih naselbinah v Ameriki. Med tem sem se seznanil z ameriško publiko in priredil v 20 mesecih 86 koncertov za naše ljudi in za Amerikance. Potem sem se odpravil nazaj v Europo, študiral v Milanu, priredil koncerte v Italiji, Berlinu, Ljubljani in se odpravil nazaj v Ameriko. Nastala pa je depresija. Umetniki so to krizo občutili takoj v začetku. Treba je bilo nekaj novega umisliti. Pripravil sem repertoir z naslovom "Pesmi za otroke od osmega do osemdesetega leta." Vselej sem vključil poleg angleških tudi naše slovenske pesmi in poskusil srečo. šlo je. Amerikancem je bil všeč naslov in program. Dobil sem mnogo angažmajev po šolah, klubih, pri raznih prominentnih družinah v New Yorku in okolici in tudi na Broadway-u v reviji. Z vsemi temi koncertnimi pripravami pa je bilo mnogo truda, potovanja in pripravljanja. Želel sem si stalno zaposlitev in nisem hotel letati previsoko. Pripravil sem repertoar dvajsetih oper v italijanskem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku in sicer zborovski part. Po naporni avdiciji sem bil sprejet v unijo in čakal prilike, da vprašam za zaposlitev pri Metropolitan operi. Slučaj je hotel, da sem dobil vlogo v oktetu za muzikalno dramo "Marija iz Egipta," katere prva predstava se je vršila v Carnegie Hall v New Yorku. To delo je dirigiral Ottorino Respighi, izvajala je pa to muzikalno dramo filharmonična družba iz New Yorka. Oktet, v katerem sem tudi jaz pel pa je pripravil Maestro Setti, ki je bil takrat zborovodja pri Metropolitan operi. Imel sem i njim skušnje, spoznal je moje zmožnosti pobližje in mi ponudil angažma v zboru. Seveda sem z velikim veseljem to sprejel in bil angažiran leta 1932. Od takrat naprej je bilo moje veselje popolno vkljub težkemu delu pri operi. Ko se je končala sezona sem šel prirejat koncerte, včasih pa sem šel z kako drugo operno družbo na razna poletna potovanja v Južno Ameriko ali drugam. Pel sem tudi mnogokrat na radiu sam ali v kvartetu ali v zboru. Ker sem radi operne sezone stalno bival v New Yorku, so me tamkajšnji Slovenci prosili, da bi poučeval njihov mešan zbor, kar sem tudi storil. Tam živijo večinoma moji ožji rojaki in znano jim je bilo, da sem že na Rodici poučeval zbor, ko mi je bilo 14 let. Ustanovil sem tudi mladinski zbor in ga lepo ugladil. * "Kaj te je privedlo, da si prišel v Cleveland in kako je prišla misel glede Glasbene Matice? bi rad vedel naš urednik. Pevski zbor "Samostojna Zarja" me je telegrafično vprašal, če bi prevzel mesto dirigenta pri njihovem zboru, ker so brez pe-vovodje. — Začel sem premišljevati. V osmih letih pri Metropolitan operi sem se zelo veliko naučil glede petja in posebno glede vodstva pevskega zbora. Mislil sem, da bi bilo dobro, da praktično uveljavim to, kar sem se naučil in da porabim to znanje za dobro stvar. Tako sem se odločil in sprejel vodstvo pevskega zbora, "Samostojne Zarje." Uvidel sem, da potrebujemo Slovenci nekako muzikalno središče in Cleveland je ravno prav za to. Kaj je bilo bolj primernega kot Glasbena matica? Razložil sem načrt naj prvo članstvu m pozneje javnosti potom časopisov, člani pri Samostojni Zarji so bili takoj zadovoljni in reorganizirali smo zbor in ustanovili Glasbeno matico v Cleveiandu. Stvar sijajno napreduje pri pevcih, kakor tudi pri publiki v splošnem. Danes šteje zbor Glasbene matice 67%>evcev in pevk, dva častno ustanovna člana, ter mnogo ustanovnih in podpornih članov. Vsak dan dobivamo pisma iz raznih krajev Združenih držav. Vprašujejo za razne nasvete, za note, za igre in pristopajo k Glasbeni matici kot ustanovni ali podporni člani. Pisma prihajajo iz Montane, Kansasa, Colorade, New Yorka itd. Seveda največ članov imamo iz Clevelanda; cleveland-pki Slovenci so se za Glasbeno matico zelo zavzeli in upam, da bodo tudi napolnili dvorano za koncert 8. septembra, da nam bodo dali poguma za naprej. BESEDA IZ UMOM Glede predstav in snemanja slik S tem dopisom in pojasnilom naj bo javnosti povedano kako bo v bodoče glede kazanja in snemanja premičnih domačih slik, za katere se zanimam zadnjih 12 let. Da imam veliko zbirko in da se narod zanjo zanima, je bilo dokazano v zadnjih sedmih predstavah, ki so se vršile na vrtu, kjer je obiskovalo predstavo toliko naroda in se o njih zelo pohvalno izražalo. Vsaka predstava je vsebovala drugačne ali slike posnete iz drugih krajev. Namen kazanja slik Ko sem slučajno zavozil v to idejo snemanja in kazanja slik točasno, ko sem bil glavni predsednik K. S. K. Jednote in se je potem od časa do časa nakopičilo veliko slik, sem sklenil iste narodu pokazati, negle-de kakšne odškodnine marveč da narod vidi slike, ki so bile iz tega namena tudi posnete in so stale lepe denarje. Brez da narod te slike vidi, bi bil denar zanje izdan brez vsake koristi. Dokler pa ljudje slike vidijo, je s tem že namen dosežen, če je zguba, je ista lastnikova, narod je slike videl, četudi brezplačno in to je kar me zelo veseli. Bodoče snemanje slik Ker vidim za snemanje in za kazanje slik med ljudmi veliko zanimanja, zlasti je to zaživelo v zadnjih nekaj letih, sem sklenil s tem nadaljevati ljudem na uslugo, ki bi želeli imeti posnetke družinskih dogodkov: vrtov, porok, godovanj ali kar bi bilo primerno, da se ohrani v družinski spomin. Mnoge družine že imajo na ta način narejene slike in veseli so jih. Filmska slika na ta način narejena se lahko z vsakim časom doda in namnoži znova in znova, končno ima družina v slikah ves seznam. Zadnje ča- se so vzbudili hišni vrtovi veliko zanimanja, nekatere družine imajo v slikah naravnost čudovito lepe vrtove iz dveh ali treh let skupaj. V tem se pa naši ljudje tudi med vsemi drugimi odlikujejo. Zakaj bi se to ne ohranilo in ne pokazalo še drugim! Glede stroškov za snemanje Nobenih stroškov ni za one, ki naroče slikanje vrta ali drugih dogodkov. Prvo sliko naredimo vsakemu našemu odjemalcu brezplačno. Nikdo ni tudi ničesar obligiran. Tako narejene slike potem pokažem drugim na javnih prostorih za kar je njim v kredit in v priznanje. A ko pa dotični to sliko vzljubi in hoče da se mu potem naredi še več dodatnih slik, bi bil tak naročnik potem dolžan plačati za film kolikor se ga vporabi. Kdor sam kupi film, mu vse radi naredimo brezplačno in tudi z projektorjem sliko pokažemo vsak čas iz prijaznosti. Tako smo ravnali dosedaj in ljudi so bili z vsem zadovoljni in nam še hvaležni. Slike so v korist narodu Mi, kot narodna skupina se odlikujemo izmed vseh drugih narodov, v mnogih dobrinah nadkriljujemo druge. Naši domovi z vrtovi, naše skupine v narodnih opravah, vežbalni krožki v tako velikem obsegu. Vse to se zrcali in je vredno, da pokažemo tudi drugim. V slikah je mnogo nauka in izobrazbe. Ko gledamo slike, takoj vidimo v njih vse nedostatke, to je nauk za druge, da vedo kako se obnašati ob drugi priliki. Ko gledamo vrtove, se navdušimo tudi mi zanje, takoj pravimo: "Drugo leto bo pa naš vrt najlepši!" Ko gledamo slike iz domovine, se iste spomnimo in spomnimo se tudi na revne čase v domovini in pravimo: "O, kako smo srečni, da živimo v Ameriki,!" Slike iz domovine nam veliko povedo in nas uče, da naj iste nikoli ne pozabimo. Vse slike ima- jo svojo veljavo in svoj pomen, ker so vse iz življenja naših ljudi. Kdor želi sliko imeti Kdor želi sliko imeti naj se priglasi, nikomur ne želimo vsiljevati sami od sebe. Kdor pa nas opozori, mu sliko rade volje naredimo kadarkoli bi hotel. Vse to pod pogoji, ki so navedeni zgoraj brezplačno, v to je zapopadeno tudi kazanje slik, ker bi drugače ne imele pomena. To zgoraj velja za slike tukaj v naselbini, med našimi odjemalci. Glede slik iz domovine velja pa sledeče: Večkrat me vprašajo, "Kako pa je to, da nimate nobenih slik iz našega kraja?" Tem odgovorim to-le: Slišali ste že večkrat, ko sem pisal, da naj se tisti rojaki, ki želijo, da bi se nabavile slike od njih pokrajin priglasijo in se nekoliko med seboj organizirajo, kakor so to storili iz fare Device Marije v Polju, v Moravčah, v Žužemberku (jn še drugod. Zato je potreba, da se o tem tukaj dogovorimo naj-prvo in da potem pišete svojim v domovino, da se tudi tam pripravijo za kakšen poseben dan, kakor so: farno žegnanje ali dan sejma ali kakšna druga prilika. Na ta način se izplača, da se pošlje tja zastopnika, ki bi slike posnel in pri taki priliki naredil še posebne slike družin za rojake tukaj. Moj zastopnik v domovini je moj-sterski slikar (fotograf), če hočete torej slike iz vaših krajev, se morate priglasiti in organizirati. Glede predstav v naselbini Iz poizkusa zadnjih par let, smo razvideli, da je popolnoma umestno, da se v poletnem času slike prikazujejo zunaj na vrtovih. V letošnjih sedmih vrtnih predstavah smo se imeli naravnost imenitno, niti enkrat nas ni nadlegoval ta mokri dež Na hladu je potekala slikovna predstava v pozno noč. Tako bo tudi v bodoče, če bomo dočakali. Toda, zima je dolga in nikakor ne bomo čakali vso zi mo na letno sezono, marveč bomo uredili tako, da se bodo slike gledali tudi v zimskem času, ko so tako dolgi večeri. Slikovna predstava se lahko priredi v vsakem prostoru, tako v veliki dvorani kot v vsaki navadni hiši, če bi kdo želel imeti isto. Družina, ki že ima svoj film in želi istega pokazati svojim prijateljem, bilo v hiši ali na vrtu, se to lahko zgodi. Prav tako lahko napravijo društva in druge ustanove ob vseh prilikah. Za to ni nobene obli gacije, naročilo za kazanje slik se sprejme vsak čas. Glede zadnje prireditve Zadnja predstava na vrtu v sredo 28 .avgusta je bila zopet dobro obiskana in slike so bile posebno izbrane, sreča da se nas je dež ognil, daleč pa ni bil od nas, že je kazalo, da nas je hotel objeti, pa je odšel. S tem nas je opomnil, da je čas, da se mu od sedaj več ne nastavljamo. Za letos ne bomo poskusili več na vrtu. Vseeno so pa še slike, katere niso prišle na vrsto v vseh sedmih večej rih. Te bomo videli pa v dvoranah na različnih prostorih v naselbini. Naša firma bo skrbela, da bo slike lahko videl vsak v svoji hiši v bodoče. Pri zadnji predstavi je bilo vseh dohodkov $10.60, najemnina za stole je bila $6.00, za narodni vrt je ostalo pa $5.1-0, ker.je nekdo podaril 50c. Od vseh sedmih predstav je dobila blagajničarka Mrs. Kuhar za kulturni vrt $44.65. Pri tem so plačali za sedeže samo tisti, ki so hoteli sedeti in samo 5c na večer. Najemnine od sedežev se je pa plačalo Renting Co. v svoti $44.40. S trudom in delom se že nekaj doseže. Gosti na zadnji predstavi so bili Very Rev. Tomislav Firis, župnik Grško katoliške cerkve v družbi Mr. Hraniloviča in Da-vidoviča. Iz Euclida pa Mr. in Mrs. James Rotar in Mr. Segu- lin. Hvala, ker ste nas pose-tili! A. G., lastnik elik. EUCLID RIFLE CLUB Tis , 4 Saj ste menda slišali na radiu, kako je naš klub pogorel pri zadnji strelski tekmi, ali ne? Pa tudi če ste, se spodobi, da se to še enkrat zabeleži, da bo ostalo za vse večne čase zapisano in da se bodo še naši otroci in naših otrok otroci praskali za ušesi nad takimi starši, ki tako slabo merijo. Se reče, saj ne vsi, samo nekateri in vsem za zgled naj bo naš slavni predsednik Jim, ki že od zadnje nedelje ni zapel "Jaz pa pojdem na Tirol," tako je zgre-van, ker je s puško po travi iskal globov, meneč, da so zajci. Pa jaz našega predsednika izgovorim in vse druge, ki so streljali zraven, ker je deževalo. Veste, nismo vsi enako ustvarjeni. Medtem ko smo mi zapenjali kamižole, so streljali Barbertončani goloroki. Mi ne moremo pomagati, če smo bolj cort kože. Mene, na primer, je tako zeblo v kremplje, da sem eno roko držal pod pazduho, kjer je bil menda edini suh prostor, z drugo sem pa streljal. Pa zadeni potem, če moreš. Mi smo navajeni, da se pri delu raztegnemo in v rekel-cih se nam je zdelo, kot bi držali špange. Potem je pa prišlo tisto, kar je po taki viži moralo priti, da smo bili v tekmi prvi od zadnjega konca. Ampak glavno je, da je naš Kramer opravil ta svoje. Ko smo ga privlekli na strelišče, ga je vse zijalo. Še Barberton-čanke so se drezale s komolci: "Vidiš, ta je pa tisti, ki je for seji za petdeset taužent!" Najbolj si ga je pa ogledaval vrhovni lovec Jože Lekšanov. Sicer ni rekel kar naravnost, da se boji, ampak pazil sem nanj in videl, da je eno celo uro kadil mrzlo cigaro. Šele, ko je videl, da so njegovi fantje toliko pred nami, da jih niti z eks-presom ne dohitimo, si je cigaro zopet prižgal in v svojem velikem navdušenju vtaknil žve-plenke mesto v svoj, v moj žep, za kar se mu tem potom prav lepo zahvaljujem. Videli smo, kako našega Kra-merja nekam pisano gledajo. In ker je pri takih stvareh previdnost zelo priporočljiva, smo Kramerja zaprli v avtomobil in postavili na vsako njegovo stran po enega naših, enega pa še celo od zadej. Mi smo namreč hoteli, da bo šel Frank v tekmo š celimi udi. Ja sem že videl, ko so nekoč pri konjski dirki vtaknili konju pod sedlo košček kamna, da sta potem prišla jezdec in konj vsak posebej na cilj, ampak konj veliko prej. Enkrat sem tudi bral, da je nekdo vtaknil (konju pred dirko pod rep tlečo gobo. Se reče, kaj takega bi se Kramarju ne moglo zgoditi, ampak, kot rečeno, previdnost se ni še nikoli kesala. Jaz sem priporočal vse naše fante sv. Hubertu, ki se zastopi na puške, posebej pa še Kramerja, da bi se ne vlil in da bi me ne spravil v sramoto, ki sem ga toliko slavil in hvalil. Sa mo, da bi on napravil po svoji navadi, pa bom zadovoljen. Pa sem menda naše fante premalo priporočal božjemu varstvu, ampak samo Kramerja in njegovo $150.00 flinto, zato sem bil tudi samo glede njega uslišan. Ostal je mož-beseda in jih je zopet naplankal 25 s tako lahkoto, kot bi cibore tresel, ki so jih imele Barbertončanke polne firtahe. Le kje so jih na-robotale toliko? Se reče, saj se tudi ^ tončani postavijo z enl11 cem, ki jih je namahai je Tony Gradišar, pa slim, da je bilo to sam® no, med tem kot je bilo šem Kranerju brez vpr* In če ne verjamete, vem, pa tudi s pričam5 potrdim, da jih je Kran njo sredo zopet natres krat po 25. Seveda, ŠteJf^ enkrat uradno, dvakra' pa še streljat potem, & kazal, da je njemu 25 povrsti sklatiti toliko, ni snesti eno latvico mleka na tešče. Je lPis j< "Kg na 'fti ii«! traš Križ božji, kaj bi počel, če bi imel vse takcP'e Saj bi nas snedli same vosti. Pa naj bo že kak°rj« pogoreto bomo že preb° zimo, rečem pa le. da vsi zakej, da smo se P, e°s> Kre >ače kor iffce. Gna b1 mpr K i /fc Jše iv* M rori fer, *ib ■iub »k pi V) Pos Pr i«el streljati v dežju vsem fantom, našim i" , da se nismo ustrašili1 Prav za prav bi ne dež^ ,var popoldne, da ni Fortl1 krat pokazal jezik S' oblakom. Potem jih P* mogli več potolažita oblake. Naši fantje so rekl^ začeli s kolekto, da bi* svojo fano, če do te "e1 priti. Mandel je že ' namen 15 centov. To ^ koj potem, ko je gl. PrJ( SLZ, Jože Lekšan, ur« čil lepo zastavo Bar mu klubu. Naš preC dobil pa ciboro. Sik*1. se mu! Pripomba ne bil še toliko jezen r* f*o\ rete, če bi nas ne bil Prj iak dat gostilničar Job" ki nam je pripove' nekaj o gnojnih vila*1 Ijah, ki da so posebn0 ne za v roko za tak® drugega ne znajo, nam pa ne bo za PreS Zadnjo sredo so " zopet streljali, da J® 1 je. Kakopak, ko )!l ma: Mandel.......' Jelerčič R.. .. Jelerčič Al. .. • • ' Kunstel..... Kramer.....•• Novak...... Sepic.......•• Klaus.......•• Pavlich .. .. • • ' iimimiiiniiiiiii Če verjamete al' pa ne iiimimiiiiimiii Prisiljena ^ (Nadaljeval^ "Matej, oženiti se * jc-" "S kom pa?" je 0 rečem, je kot prih^0] Ta zadnja izjava Je jevo geslo in če je k1 kaj pribito, je bilo ^ no in trdno kot pečarju "hrast." jfi0"u Nekaj dni poznej« Grčar mlajšega sina in rekel: , "Tadej, oženiti J, "Sveti križ božj1" prestrašil; "jaz seit1 sem . . . jaz vem • '' zame . . . Noben kaj takega zahtevat'y "Jaz zahtevam i11 jo ubogati." "Oče, jaz nisem v "Tako? Kaj si ^^ mlečnozobi! In to ^ iz katekizma, da ^s'. dolžnost, da svoje "V vsem kar ni Pj'j povedi, stoji v kateKJ "Kaj? Bi rad &J rega očeta učil ? ^jf1 'e h ^io fc Uu h H: X k ona stoji tudi v k& ,, bo zato nič slabel >Pr< 1940 Sept. 1940 i v liit al JI lO :o prs* i v* 11 Bimm«wm«mwtmmn . večer pred svojo smrtjo Je Winnetou povedal, da je JJJ Plsal oporoko. Zakopal da Je očetovem grobu na eilu. P stavil me je za t zlit oporoke. g°voril u- ki ga naj dvignem in Po namenih, ki jih je v oporoki, naročil mi oporoko koj po njegovi Poiščem in vse izvršim, •!e določil, in naj se ne nobenih težkoč. Sveto Sm° Postavili vrhu grob- AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3, 1940/'iWIH WINNETOU r* m ^e je, da dano besedo lzPolnim. Pa še nekaj mi ni dalo miru. sem potovati na Rio v naselbino Mescalero in obvestiti Winneto-0 smrti njihovega naj-ln najslavnejšega po-Vedel sem sicer, da vest hiti po preriji kakor Morebiti je dospela v še pred menoj, pa k |emu sem moral tudi Pri.m' N->e£°v najbo-^ Uatelj, njegov brat sem rokah je umrl, svo-h»;» ,n30 voljo mi je sporo-p lcakovali Poroč so, da jim bom | nie niso več nujno ^ so kedaj potrebo-westmana, so obrnili na Fred Wal-nameraval še ne-pri njih. sem torej dobrim bom odšel. Brani-Pa se le vdali, moralo tako. smo se poslovili, te- pr.. Je bila ločitev od raj-2aje:^elja. pa utrgal sem z«il vranca in nastopil . 2 daljnega severa na Južnih držav. 9b Pogorju Gros Ventre, River ju, ob naselbini .r°jakov, tam Da leži lJlnof ka settlerji v novo naselbino, ti- tam pa "netouov in ob njem tpelica, ki so si jo pozi-erji- Tudi zvonček so v novo v stari naselbini Je jej in ki ga je Win- \ kot ' "dokler se ne zmagovalec." 4oiSj*,r Zazv0ni njegov glas in gozdovih Metsur kadar naseljenci za-^dravo Marijo, ki je ob 8lasovih Winnetou iz-8V°j° plemenito dušo, 6 Vsakikrat spomnijo na a ^Pačev in so pre-a se mu je izpolnila o je umirajoč mo-Pesmi. ur. bi bil potoval v Zave v velikem ovinku Zapada, hitreje in bil morebiti prišel žc°sa. Meni pa ni bilo lzognil sem se jim, hotel biti s svojo tugo, nisem hotel videti. !n Samoten sem torej in nihče me ni motil. Nadk?Ver Creeku ob North S srU Pa sem doživel ne~ 6canJ'e s Tokeihunom, «cUt Jem Komančev rodu fettu.°> s Dre(j " tistim, kateremu . leti nekoč sreč- ki d innetouom in neka-tovariši. sekirn so izkopali boj-m Tokeihun se je po- V 'o if st»1f I k iti -u0 Ujeli nekaj bel°" J? VZeli s Seb°J' da bi sr°beh mučili na kolu. — T*VWJ, sveto-.mdesetimi bojevniki tam Soro Makik Natun, X rlredi boj ne igre in 'Njih medicino" na grobeh Je> da sem jih Ko- d^gal in jih osvobo- 2 Pa V n°be" t nnet°uom, zato ga mestu izpustil in 0 njem ob drugi sem bele do meje .mb Infealka K. M*y države New Mexico in bi bil lahko od tam prav za prav potoval naravnost k Rio Pecosu. Toda skrb za prijateljevo oporoko mi ni dala miru, bal sem se za njo in čimpreje sem hotel izpolniti dano besedo ter izvršiti, kar mi je naročil v zadnjih urah življenja. Obrnil sem se proti jugovzhodu, da naj prvo obiščem Nugget cil. Pot je bila nevarna. Peljala je po ozemlju Komančev in Kiow rodov, ki so bili smrtni sovražniki Apačev in ki seveda tudi meni niso bili prav nič naklonjeni. Posebno Kiowe so me iz srca sovražili, ker sem njihovemu poglavarju Tokei-hunu nekoč v dvoboju zdrobil obe koleni, tistikrat, ko sva se spoznala z Winnetouom. Srečaval sem sledove, pa skrbno sem se skrival in neopa-ženo sem prišel do reke Gualpa. Ob njej pa sem naletel na sled, ki mi je bila zelo sumljiva, ker je peljala proti jugovzhodu, čisto točno v smeri, kamor sem tudi sam potoval. Ni mi bilo, da bi se srečal z rdečkarji, z belimi pa se tudi nisem hotel pečati. Najrajši bi bil pustil novo sled pri miru in krenil v stran. Pa ovinek bi me bil zamudil in razen tega sem hotel in sem tudi moral vedeti, kdo potuje pred menoj, beli ali Indijanec, ker je na zapadu zelo važno, da veš, koga imaš pred seboj ali za seboj. Šel sem torej za sledjo, uro ali kaj je bila stara. Razbral sem iz nje, da so neznanci pred menoj trije jezdeci. Enemu se je menda zrahljal jermen na sedlu, razjahal je in jermen nategnil. Vtiski v mehki zemlji so mi povedali, da nosi škornja. Bil je torej belokožec. In ker ni bilo verjetno, da bi en sam beli človek jezdil z dvema rdečkarjema po nevarnem ozemlju Kiow in Komančev, sem zasodil, da so vsi trije neznanci beli ljudje. Ni mi kazalo, da bi radi treh belih krenil v stran in se jim umaknil, posebej še ne, ker sem bil svojemu cilju že čisto blizu. Saj mi ni bilo treba ostati pri njih, če bi jih tudi došel. Pojezdil sem za njimi. Počasi so potovali, kakor je kazala sled, in v dveh urah sem jih zagledal pred seboj. Večerilo se je in namenil sem se, da bom prenočil ob reki Gualpi. Njeni bregovi so gri-čati in gosto obraščeni ter nudijo varen prostor za tabore-nje. Najbrž so tudi neznanci isto nameravali, vsaj naravnost v gričevje so jezdili. Ali bi šel drugam taborit? Ni bilo treba. Prenočil sem lahko blizu njih, pa jih pustil pri miru. In drugi dan bi šli vsak svojo pot. Izginili so v goščavi, kmalu nato sem tudi sam prispel do nje. Našel sem jih pri reki, pravkar so raz jahali, sneli .so konjem sedla in uzde ter pripravljali tabor. Dobro so bili oboroženi, tudi njihovi konji so bili dobri, sami pa niso ravno imeli podobe, da bi jim smel preveč zaupati. Obstal sem na nekaj korakov in vljudno pozdravil. Prestrašili so se me, pa se brž pomirili, odzdravili in prišli bliže. "Ampak prestrašili ste nas, mož —!" je dejal eden. "Nismo vas čuli, kedaj ste prišli, kar nenadoma ste stali pred nami." "Ali imate slabo vest, da se bojite ljudi?" sem se nasmehnil. "Ali pa sem morebiti res tak strašen človek?" "Pshaw —! Izvrstno spimo in kakor veste, ne spi mirno tisti, ki ima slabo vest. Naša vest je torej čisto mirna. Dalje prihodnjič KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV SEPTEMBER 7.—Odprtija novo dekorirane dvorane Twilight Ballroom. Igra Trebarjev orkester. 8.—Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11 letnico obstanka in krožek bo blagoslovil svoje bandero. Zvečer ples v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 14.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ ples v avditoriju SND. 22.—Dram. dr. Ivan Cankar, predstava in ples v SND. 22. — Društvo "Tabor" št. 139 StfPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave. 28.—White Eagles Club ples v Twilight dvorani. 28.—Dr. Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v SND. OKTOBER 5.—SND v Maple Heights praznuje 3. obletnico ustanovitve z vinsko trgatvijo in plesom. 5.—National Order of CCC ples v Twilight dvorani. 5.—Taherites Club priredi Harvest Dance v Slovenskem domu na Holmes Ave. 5.—Clairwoods št. 40 SDZ plesna veselica v SND. 6.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave. 12.—Gray R. Eagles, ples v Twilight dvorani. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples Ave. 19.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ plesna veselica v SND. 19.—Zumberak HBZ., ples v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 3 SMZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 20.—Klub društev Slovenskega doma na Recher Ave. ima žegnanje v beli Ljubljani. 20.—Koncert, mlad. pevskega zbora Kanarčki v SDD na Prince Ave. 26.—St. Vitus Cadets, ples v Twilight dvorani. 26.—Carniola Tent 1288 T. M. plesna veselica v SND. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26.—Modern Knights, št. 57 SDZ "Halloween Dance" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 27.—Dr. Napredne Slovenke št. 137 SNPJ 30 letnica v avditoriju SND. 27.—Praznovanje 15 letnice zbora Ilirije v Slov. domu na Holmes. Ave. NOVEMBER 2.—Cavalier Club, ples v Twilight dvorani, 3.—Glasbena matica priredi v avditoriju SND na St. Clair Ave. "Oratorij." 3.—Pevsko društvo Zvon priredi jesenski koncert v SND na 80. cesti. 3.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slo- v Slovenskem rtarodnem domu venskega doma jja Holmes na St. Clair ju. Igra Johnny Pecon in njegova godba. 13.—Plesna Vfeselica Gospodinjskega kluba SDD na Prince Ave. ' i • fš|I ; 9.—Dr. Svob. Slovenke št. ž SDZ priredi ples v SND. 9.—Pevski zbor Adria prire di koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 10.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ proslava 30. letnice v avditoriju SND. 10.—Društvo Danica št. 34 SDZ bo slavilo 15 letnico obstanka na Prince Ave. 17.—K o n c e r t mladinskega zbora črički v SND na 80. cesti. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. Zahvalni dan. — Junior liga SDZ priredi Zvezin dan v SDD na Waterloo Rd. 23.—Roust About Club, ples v Twilight dvorani. 24. — Slovenska dobrodelna zveza proslava 30-letnice v SND na St. Clair Ave. 24.—Dramsko dr. Ivan Cankar predstava in ples v SND. 25.—Dr. Glas Clev. Delavcev št. 9 SDZ plesna veselica v S. N. Domu. 28.—Koncert pevskega zbora Cvet v SDD na Prince Ave. 30.—Vantage Racquet Club priredi ples v Twilight dvorani. Trebarjev orkester. 30.—Društvo Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno zabavo v SND na St. Clair Ave. Godba Johnny Pecon. DECEMBER 7.—Gay Knights Club, ples v Twilight dvorani. 7.—Društvo Blejsko jezero št. 27 SDZ priredi ples v SDD na Waterloo Rd. 14.—Sharpey's Club, ples v Twilight dvorani. 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. 28.—Društvo Srca Jezusovega SDZ, ples v Twilight dvorani. -1941-JANUARIJ 4.—23rd Ward Civic Club, ples v Twilight dvorani. 11.—•Društvo Zumberak HBZ ples v Twilight dvorani. 18.—J oi 1 y"Jester's Club, ples v Twilight dvorani. . "Mi hočemo Willkie-ja" — je bil klic silne množice v mestu Elwood, Ind. ob priliki, ko republikanski predsedniški kandidat imel svoj s-prejemni govor pred. največjo množico, ki se je sploh kdaj zbrala vtem mestu. Willkie stoji v odprtem avtu, poleg njega pa je njegova mati, Mrs. Cora Wilk in njen sin Philip v ospredju. Predsednik Roosevelt, kanadski minister ski predsednik, MacKenžie King in vojni tajnik Stimson opazujejo vojaške vaje v severnem delu države New York pred dogovorom med Kanado in Zed. državami za skupno obrambo dežele. 25.—Amigos Club, ples v Twilight dvorani. 25.—Pevski zbor Adria ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. APRIL 26.—Jolly Fishermen's Club, ples v Twilight dvorani. -o- Ljubezen do groba in čez Bilo je leta 1455, sredi najlepšega poletja, ko je sultan Mehmed po šest tednov dolgem obleganju prisilil Novo Brdo, tedaj največje WlbsSko mesto, "kraj srebra in zlata," da se je vdalo. Sultan je obljubil meščanom, da se ne bo nikomur zgodilo kaj žalega in da ne bo zasužnjil ne moških ne žensk. A ko je turška vojska prihrumela v mesto, sultan ni držal svoje besede. Dal je zapreti vsa mestna vrata, razen enih, kjer naj bi vsi meščani, z družinami vred, prišli iz mesta. Kraj vrat je stal sam sultan s svojimi poveljniki in je dal postaviti otroke na eno stran, moške na drugo in ženske na tretjo. Nato je zaukazal, naj pobijejo vse bogataše in veiikaše, ki so bili Turkom najbolj nevarni, drugim je pa velel iti nazaj v njih mestne hiše. Izmed mladih fantov je izbral 300 najlepših in najkrepkejših mladeničev, da jih bo spremenil v janiča-rje; prav tako je odbral sedem sto deklet, ki jih je dal svojim najhrabrejšim vojščakom za žene. Medtem ko se je vse to dogajalo pred mestnimi vrati, se je daleč od ječanja sužnjev in zmagoslavja Turkov splazilo nekaj vojakov skrivši v mesto, da bi izropali najpetičnejše hiše. , Eden teh vojakov z imenom Jakub ki je bil po svoje boga-boječ mož, sicer pa surovež, pijanec in pretepač, je vdrl v neko gosposko hišo, ki jo je ob-.dajalo visoko obzidje, Zflelp se je, da je hiša zapuščena. Ondi je Jakub iskal zlatnin, denar in pijačo, vse tisto, česar si je njegovo srce najbolj zaželelo. A kako silno se je začudil, ko je v kleti zapazil ljudi, ki so se boječe stiskali drug k drugemu. Ko je pristopil bliže, je videl nekega .moškega, ki je bil najbrž gospodar, neko žensko, bržkone je bila njegova žena in še neko izredno lepo deklico, brez dvoma je bila to hči obeh. Jakub je obstai^JKaj bi? Ali naj vse te tri izda? Pa bi ga njegovi vprašali, kako da je prišel v mesto! Ali pa naj jih najprej oropa in naj nato zbeži? Tudi to mu ni bilo všeč. Zatorej se je skušal z njimi sporazumeti z raznimi kretnjami in borimi besedami, ki se jih je bil na srbskih tleh že naučil. Takoj so ga razumeli in so mu naglo ponudili vina. Jakub je urno zvrnil nekaj čaš in je zahteval še denarja. Starec mu je v svojih sobanah pokazal, kje ima denar. Jakub, izkušen ropar, pa je iztak-nil taka skrivališča, kjer so bili najboljši in najdragocenejši predmeti. Ko si je mislil, da mu je starec že vse pokazal, je vzel bodalo in ga zabodel v hrbet. Nato je odšel v klet, kjer sta ga ženski trepetaj e pričakovali v skrbeh za očeta in je zaklal tudi te dve. Bil je precej pijan, vendar so mu bile oči še bistre. Deklica je imela krog vratu ogrlico. Vzel jo je, a pri tem nehote pogledal deklico, ki je bila zares krasotica. Na ogrlici je visela svetinjica in videl je, da je bila ogrlica iz samih biserov, svetinjica pa iz zlata. Zakaj v Novem Brdu je bil tedaj največji rudnik Evrope in mesto je bilo najbogatejše v vsej Srbiji. A ko je potem razgrnil obleko dekleta, ali ni morda še kje kaj draguljev, se je navzlic temu, da se ni dosti zmenil za žensko lepoto, vendarle plaho zdrznil. Spomnil se je Halide iz svoje (domače malo-iifeijske vasi, ki mu je bila tedaj v mladosti zmedla glavo. Pijan je bil in nekaj skrivnostnega ga je dušilo. Oklevaje je iztegnil roko po dragocenih uhanih deklice .. . Zaeno je služil Beluš, zaročenec deklice, v armadi despota iz Rudnika. Slučajno ga je obiskal neki trgovec iz Novega Brda, ki mu je povedal, da so očeta njegove zaročenke Turki ubili, da je mati ostala še živa, a deklico so nemara dali za ženo kakemu izredno hrabremu turškemu vojniku iz sultanove bližine. Globoko presunjen se je Beluš preoblekel v Turka in ker je bil vešč turškega jezika in turških običajev, je izlahka kot vojak prijezdil do Novega Brda. Pred mestom je pustil v krčmi svojega konja, se pomešal med tolpo razuzdanih voj-nikov in z njimi odrinil v mesto. Kmalu je neopaženo izginil in blodil po osamelih ulicah, ki so bile polne trupel ubitih meščanov. Srce se mu je skrčilo, stopil je v hišo, odhitel v tajni strašni slutnji, skozi odprta vrata v sobe, ki so bile vse izro-pane in polne zapuščenosti in tuge. Ko ni nikogar našel, je hodil ves obupan, ko da se mu je omračil um, po sobah. Z lučjo je posvetil v vsa kota in ni ničesar našel. .Slednjič je stopil v klet. Že koj na pragu mu je udaril v nos neznosni mrliški smrad in ves v grozi je spoznal svojo zaročenko. Že četrti dan je mrtva ležala v kleti in je bila navzlic temu še tako lepa ko nekoč, le neznanska bledica ji je pokrivala lice. Kri ji je lila v curku in tekla iz prsi. Jokaje jo je prijel za roke, šepetal ji je ljubezenske besede, poljubil jo na blede ustnice in se ječa je in ko mrtev zgrudil čez njo. Nato je vstal in se .zaklel pri Bogu in svojemu pa-tronu isvetemu Juriju, da bo poiskal morilca in maščeval smrt zaročenke. (Dalje prihodnjič) -o- — Prekmurski delavci so letos spet odšli v Nemčijo na poljska dela. Odšlo pa jih je le kakih 600, med tem ko jih je še lani odšlo nad 10,000. Tisti, ki so odšli, so vsi čez 40 let stari. MALI OGLASI Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x) Odda se soba Poštenemu fantu se odda soba s hrano ali brez hrane. Poizve se na 1205 E. 60th St. (207) Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebSčlae za dom 6612 ST. CLAIB AVI. HEnderson 2978 Varujte hiše pred mrazom Sedaj je čas, da obijete okna in vrata z varnostnimi stripsi. Prihranite s tem na premogu in plinu. Naše delo je garantirano. Pokličite nas za proračun. Knight-Singer Weatherstrip Co. 19387 Dorothy Ave., tel. BO-2222. (Priporočano po John Prišel, 15908 Parkgrove Ave.) (Aug. 27, 29, 31 Sept. 3.) OHIO CONCORD VINO 59<* gal. davek plačan V VAŠI POSODI TED MANDEL'S WINERY 821 E. 323nd St._KE 344S Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. 4 AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3, 1940 3i}f(fiiijji«c3tiririiirtfic3iftti[iii(iic3iiijiiiiiiiica(iiiiiiMt iic3rrt)tiiitfirc3ifiiiiiiitii t^iiiniiiirtir 3iiiiriiiiiiir3iiii)]iii(iir3iiJiiiiiiiii' I Sigrid Undset: . H S KRISTINA - LAVRANSOVA HČI VENEC I' r > ifirtirrriir3iiijiiiitrircjiiiiijji)jiic3iiiiiMiirrrE3iiiuijjjiiir3ffitifeNijjr]Mfijiiir[iic3iifiiiiiijiir3(ririitiii)]C3riiiiiiiiifif£aiMfittiniic^; "Bil je videti tega mnenja," je rekel oče, "da .si se vnela za nekoga drugega. — -Povedati mi moraš, kako je s to stvarjo, Kristina." Kristina je nekoliko pomislila. "Sam Bog vedi," je tiho rekla, "dobro uvidevam, da bi bil Simon dovolj dober zame in še več kot to. Res pa je, da sem se seznanila z nekim drugim moškim in tedaj sem spoznala, da svoj živ dan ne bom več imela vesele urice, ako naj živim s Si-iponom — ne, in če bi bilo vse zlato, kar ga ima Anglija, njegova last — bi rajši imela onega, tudi če bi bila ena sama krava vse njegovo premoženje —" "Menda vendar ne pričakuješ, da te bom dal hlapcu za-mož," je rekel oče. "On je mojega stanu in še več kot to," je odgovorila Kristina. "Hotela sem le reči — on ima pač dovolj blaga in zemlje, vendar bi z njim rajši spala na goli slami kot s katerimkoli drugim možem v svileni postelji . . ." Oče je nekaj časa molčal. "Prvo je to, Kristina, da te ne maram siliti v zakon z možem, ki ti je zoprn — čeprav sam Bog in sveti Olaf ne moreta vedeti, kaj bi utegnila imeti zoper moža, kateremu sem te obljubil. Drugo pa je to, da li je tisti, ki si mu dala svoje srce, tak, da te mu morem dati za ženo. Mlada si še in malo imaš razuma — in obračati oči za dekletom, ki je obljubljena drugertu, tega poštenjak ne dela . . ." "O tem pa človek ne odloča sam," je živo rekla Kristina. "O da, seveda! A toliko boš vendar razumela, Dyfrinskih ne maram dosorej žaliti, da bi te, komaj da si obrnila hrbet Simonu, nemudoma zaročil z nekom drugim — najmanj pa z možem, ki bi utegnil veljati za uglednej-šega in bogatejšega. Povej mi torej, kdo je tisti mož," je čez nekaj časa pristavil. Kristina je krčevito sklenila roke in težko dihala. Nato pa je zelo počasi rekla: "Ne morem, oče. Stvar je taka: če ne dobim tega moža, me spravi kar v samostan, in nikoli več ne prestopim njegovega praga — ne verjamem pa, da bi potem še dolgo živela. Vendar bi se ne spodobilo, da ga imenujem, dokler ne vem, mi je li tako naklonjen, kot jaz njemu. Ti — ti me pa nikar ne sili, naj ti povem, kdo je, dokler — dokler se ne pokaže, če — če me misli s svojimi sorodniki zasnubiti pri tebi." Lavrans j slučaju siroti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavat'oV' izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: ^di "jil ■ , )> . DUUMiBnn ruurunn; i :j Zavaruješ se lanko za »2.00: «1,00 to 60c na ,dan »l1 teden. AseSment primerno nizek. p K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših Vs vanja. Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo prip»a" rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh uad^ mentov. „ Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jedno^^ii % haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem Jeziku i® dobiva vsak član in članica. (l) Vsak Slovene« in Slovenka bi moral (a) biti zavarov^ ; K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Co Se t članica te mogočne in bogate podporne organizacije, P0^ pristopi tako), p - V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi 1 društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nima«-® ^ 6]j spadajočega k tej solventni katoliški podporni organlzacU1, » (j vite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. 6lli daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajni**' ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. % 0mr SAFETY YOUR INVESTMENT INSURED TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN $ 6235 ST. CLAIR AVENUE P8 H , «bucj Je S He '•os KoV 1 If 4a POZOR - - - POZOR KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo »n vsaka pošiljatev je garantirana; It'1 KADAR rabite krstni ali rojstni list iz stareg* y KADAR-koli rabite informacije glede vašega " ali imetja v starem kraju; KADAR potrebujete notarske listine aH " podpis; ^ KADAR želite napraviti prošnjo za prvi »^i državljanski papir, se vedno obrntte AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slov. Nar.V ■cot k k \ S hk V Jif to k M > k »ni ! ji *ak Kil ij