Grobovi padlih borcev na Trati
Grobovi dragih bodo zaživeli
Spet bodo zacveteli grobovi in pokopališča. Bliža se nov in ljubezni nanje.
Dan mrtvih. Skrbne roke svojcev bodo okrasile grobove ti- Poleg ljubljenih svojcev ima
--------------—------------------——— ---------- sedanja generacija živečih ljudi
stih, na katere je spomin vedno živ. V mislih sc bomo po-
Proslava 20. obletnice vstaje v Ložu
Lož je bil v nedeljo 22. oktobra slavnostno okrašen. Po vsem mestu so vihrale zastave. Notranjska je praznovala 20. obletnico ljudske revolucije. Na slavnostnem zborovanju se je zbralo čez 2.000 ljudi. Govoril je član Izvršnega komiteja CK ZKS tovariš Janez Hribar in Dušan Pirjevec-Ahac.
še toliko znancev, prijateljev in bojnih tovarišev, ki so nam bili v naši ljudski revoluciji isto kot mati in oče, sestra ali brat, hči ali sin, pa jih danes ni več med nami. Padli so ker so ljubili nas, ki smo še živi in — domovino. Nešteto je bilo tovarišev in tovarišic, ki so padli tedaj, ko so reševali ranjene borce, sami so pa padli. V svoji veliki ljubezni do bojnih tovarišev in domovine so omahnili v smrt kot neznani junaki v boju za našo svobodo. Morda danes več ne vemo za njihove grobove, ki so ostali skriti po naših gozdovih in bojnih poljanah naše zemlje.
Grobovi umrlih ljudi po koncentracijskih taboriščih in zaporih, grobovi talcev, vsi so del naše ljubezni in spominov, ki nam živo stopajo pred oči, da jih ne moremo nikoli pozabiti.
Vsi ti grobovi bodo v teh dneh spet zaživeli. Živi ljudje jih bodo obiskali in se spomnili vseh tistih, ki* nemo spijo pod rušo.
Napisi na grobovih in spomenikih padlim borcem nas bodo spomnili na vse tisto prestano trpljenje, ki ga ne želimo nikoli več doživeti, ker imamo že preveč bolečih spominov na sedanjih grobovih in spomenikih. Ob grobovih se bomo pa spomnili na pesnikove besede:
Postoj popotnik ob gomili na tej domači zemlji.
Tu padli so junaki kri prelili, za tvojo srečo in svobodo domovine.
Ob deveti uri je bil uprizorjen partizanski napad na Lož. Zapokale so puške kot pred 20. leti, ko je 50 partizanov notranjskega bataljona napadlo italijansko posadko.
Ob deseti uri se je začelo slavnostno zborovanje, na katerem je tovariš Janez Hribar opisal boj delovnih ljudi v času stare Jugoslavije na Notranjskem in oborožen upor pod vodstvom Komunistične partije. Napad na Lož in Bezuljak jeseni 1941 je bil začetek organiziranih oboroženih akcij, ki so se na spomlad 1942 razširile v splošno ljudsko vstajo, ki je trajala vse do osvoboditve.
Bolj obširno je o napadu na Lož spregovoril tovariš Pirjevec, ki je med drugim dejal:
»Težko je govoriti po 20. letih o vseh tistih čustvih, ki so obdajali partizane, ko so začeli oboroženi boj. Notranja sila vsega našega ljudstva je bila dovolj močna in trdno organizirana, da so se oborožene akcije proti okupatorjem lahko začele. Prva zna-
čilnost za partizane v letu 1941 je bila ta, da so stopali v neznano. Iz dneva v dan so se srečavali z novimi nalogami in novimi problemi, katere so morali reševati. Zgodovina je partizanom naložila nalogo, da začnejo razvijati nove odnose družbe. Za vse to je bilo potrebno veliko moči in sile, ki je izvirala iz globoke vere idealov naših narodov. Trdno prepričanje in vera, da je z borbo možno doseči vse tiste velike družbene spremembe v našem življenju, ki jih je začrtala naša ljudska revolucija, je bodrila naše partizane in vse naše ljudstvo ves čas boja za osvoboditev. Tudi danes je potrebno isto prepričanje kot pred 20. leti, da bi se dosegli vsi tisti plemeniti ideali človeštva, za katerimi hrepenijo vsi napredni ljudje sveta.«
Po končanih govorih sta nastopila recitatorja in domači pevski zbor, godba LM pa je z Internacionalo zaključila uspelo prireditev. Po zborovanju je bil slavnostno odprt muzej NOB.
V Dobrepolju lepo napredujejo
V Vidmu obnavljajo poslovne Prostore trgovine, ki bo kot središče dobrepoljske doline dobil novo lice. V lanskem letu so le-Po uredili tudi gostinski lokal, da je sedaj v njem kar prijetno Posedeti in se pri kozarcu dobrega vina razgovarjati o tekočih problemih.
Največja pridobitev Dobrega Polja pa je v zadnjih letih obrat Iskre v Predstrugah. Delovodja Franc Rošelj, ki je domain, se izredno trudi, da bi obrat čimbolj napredoval. Meseca februarja 1960 so začeli s šestili ljudmi, sedaj je zaposlenih Ze 75 delavcev, in to povečini
ženske. Izdelujejo posamezne dele za trofazna daljinska stikala s termično zaščito v oljnati in suhi izvedbi za pogon elektromotorjev in termo člene. Imajo tudi svojo lakirnico in ekspe-dit, v programu je, da bodo uredili tudi galvaniko, ker sedaj to delo opravljajo v Ljubljani. V montaži dela 45 žensk, ki po tekočem traku opravljajo posamezne faze dela pri sestavljanju stikal.
Podjetje ima v programu, da bo v svoji drugi petletki zgradilo tovarno, v kateri bo dobilo zaposlitev okrog 750 ljudi. To bo rešilo vprašanje zaposlitve razpo-
ložljive delovne sile dobrepoljske doline. Sedaj se dnevno vozi na delo v Ljubljano okrog 400 ljudi.
V Apnenici računajo, da bodo začeli s proizvodnjo v novem obratu že letos. Sedaj je zaposlenih 38 ljudi, v novem obratu jih bo dobilo delo še 35. Dnevna kapaciteta obrata je sedaj 16 do 17 ton, z novim obratom ne bo povečala na 45 do 50 ton, skupno s starim obratom.
Tako so v Dobrepolju dosegli lep gospodarski napredek, ki bo dal novo podobo vsej dolini.
ar
Na seji Občinskega komiteja ZK Kočevje
govarjali z njimi, obudili bomo spomin na tiste dni sreče ln veselja, hi smo .jih z njimi skupaj preživeli.
Iz seje Občin, komiteja ZK Kočevje
Program za ideološko izobraževanje komunistov je okviren. Podrobno določa samo teme za večerno politično šolo, ki bo trajala tri mesece. Osnovne organizacije in kadrovska komisija je v šolo kadrovala 25 slušateljev, ki bodo v času študija oproščeni vseh drugih dolžnosti, da
Uspešen seminar
23. oktobra je bil v Ribnici drugi del seminarja, ki ga je organiziral Obč. odbor SZDL za predsednike in tajnike krajevnih organizacij SZDL ter za člane komisij pri občinskem odboru SZDL. Udeležba na seminarju je bila zadovoljiva. Udele-leženci so najprej poslušali zanimivo predavanje Lojzeta Petka, org. sekretarja Obč. komiteja ZK Ribnica. Na razumljiv mi’'n je posredoval pomen in namen beograjske konference neblokovskih držav in zakulisno politiko blokov. Seznanjeni so bili tudi z delom in načrti Delavske univerze in ideološke komisije pri Obč. odboru SZDL in drugimi aktualnostmi. Seminar je v celoti do ege- namer: organizatorjev.
V soboto 21. oktobra je bila seja Obč. komiteja ZK Kočevje, na katero so bili povabljeni tudi sekretarji osnovnih organizacij. Obravnavali so poročilo, ki ga je podala ideološka komisija o programu študija v sezoni 1961/62 in poročilo o analizi dela komunistov v krajevnih odborih in stanovanjskih skupnostih.
se bodo lažje poglobili v študij.
Letošnji program dela večerne politične šole obsega aktualne teme, ki bodo dale slušateljem osnovo za poznejši študij in praktično delo v političnih in družbenih organizacijah in organih upravljanja. Tak način študija bo dal vso iniciativo posameznikom, da se bodo lahko poglobili v tisto delo, za katerega čutijo največ sposobnosti.
Dalje predvideva program, da se bo za novo izvoljene člane sekretariatov osnovnih organizacij organiziral seminar o metodah dela. Ideološka komisija bo organizirala tudi skupna predavanja za vse komuniste po posameznih aktualnih temah, da bodo člani lažje razumeli posamezna vprašanja in tako tudi lažje študirali individualno.
Program izobraževanja Obč. komiteja obsega le tisto snov, za katero je komite mnenja, da jih članom ZK posreduje. Vse ostalo ideološko delo pa se bo odvijalo po osnovnih organizacijah, ki bodo izdelale svoje programe za študij svojega članstva. Kaj in kako naj se po osnovnih organizacijah študira, o tem bo odločala sama osnovna organizacija.
V živahni razpravi je bilo podanih še veliko predlogov za delo osnovnih organizacij na vasi, kakor tudi glede pomoči, ki naj bi jo dal Obč. komite osnovnim organizacijam v posameznih krajih. V ta namen je komite sprejel sklep, da se organizira širši aktiv, ki bo nudil pomoč osnovnim organizacijam s predavanji po posameznih temah.
Po drugi točki dnevnega reda je komite razpravljal o delu komunistov v krajevnih odborih, ki kot krajevne skupnosti dobivajo vedno večjo vlogo v našem družbenem razvoju na vasi. Poročilo in razprava je zajela tudi delo komunistov v stanovanjskih skupnostih, v katerih je vse polno vprašanj in problemov, o katerih pa komite ni razpravljal, pač pa je obravnaval samo vprašanje dela komunistov v teh organih. Važno je za delo KO, da osnovne organizacije ZK več napravijo po vprašanju kadrovanja v KO, za katere so se do sedaj vse premalo zanimale. Isto tako tudi za stanovanjske skupnosti in hišne svete, o katerih je bilo po osnovnih organizacijah v mestu in na Rudniku vse premalo dela. Na letnih konferencah ZK naj se obravnava tudi to vprašanje, da bodo komunisti aktivno delali tudi v teh organih. Skliče naj se tudi aktiv hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti, da se bo delo bolj poživilo.
Človek ne more nikoli pozabiti skrbeče matere, ki ga je negovala kot otroka. Ne more pozabiti njenega skrbnega pogleda in tiste topline srca, ki ga je spremljala po poti njegovega življenja. Ne more pozabiti očeta, brata, sestre, žene, moža, hčerke in sina, ki so mu bili v
naših src tako lepo in toplo. Morda smo preveč skromni, da bi znali povedati to, kar čutimo v srcu. Ko ljubljeni človek umre, se nam zdi, da smo mu v času, ko je še živel, pozabili povedati to, kar smo čutili do njega v naši notranjosti. Ob smrti ljubljenih ljudi šele spoznamo, ka-
Na dan mrtvih
življenju vse tisto, kar imenujemo ljubezen.
V življenju človek nerad govori o čustvih in ljubezni. To, kar je skrito v globini naših src, neradi odkrivamo drugim. Vse to hranimo zase, ker se nam zdi, da je samo naše. Z besedami in dejanji povemo in pokažemo samo del tistega, kar je v globini
obiščimo grobove
ko močno smo jih ljubili, ne da bi jim v življenju to odkrili. To spoznavamo sedaj, ko jih ni več med nami in zato se nam zdi, da smo mrtvim in ljubljenim svojcem vedno nekaj dolžni. To skušamo popraviti s tem, da obiščemo njihove grobove vsaj enkrat na leto, če že ne več, na Dan mrtvih, ko je dan sporni-
V kratkem sprejmejo pravilnik
Pred dnevi smo obiskali Ključavničarstvo v Kočevju. S predsednikom delavskega sveta podjetja Jožetom Selanom, predsednikom sindikalne podružnice Petrom Popovičem, predsednikom komisije za sestavo pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov Antonom Benčinom, računovodjem Radislavom Borovcem, tehničnim vodjem Antonom Medvedom in Ančko Gole, analitikom podjetja, smo se pogovorili, kako potekajo priprave za sprejemanje pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, o proizvodnji in o rekonstrukciji podjetja.
Največ pripomb zaradi osebnih dohodkov
V podjetju so začeli z izdelavo pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov že junija. Oba pravilnika sta bila dana v razpravo, oziroma bila izobešena v podjetju že 13. septembra. Delavski svet ju je namreč nameraval sprejeti že v začetku tega meseca. Člani delovnega kolektiva pa so dali več pismenih in ustnih pripomb na oba pravilnika, največ na pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Komisija za izdelavo pravilnikov je zato predlagala delavskemu svetu, da odloži sprejem pravilnikov, dokler ne
vendar opravlja zdaj zaradi industrijske proizvodnje samo določeno fazo dela. Vodstvo podjetja je pripombo upoštevalo in bo dajalo zdaj kvalificiranim delavcem zahtevnejša dela, ki so tudi bolje plačana.
Dalje so člani kolektiva predlagali, naj bi bil celotni režijski aparat nagrajevan po učinku. Nekateri so se spet pritožili, da njihova delovna mesta niso pravilno ocenjena itd. Vse te predloge in pritožbe komisija ponovno proučuje in upošteva, seveda če se upravičeni. V kratkem bo proučil, pregledal in potrdil oba pravilnika še delavski svet, nakar ju bodo poslali

ko: 80 odstotkov za poslovni sklad, 20 odstotkov pa za sklad skupne porabe. Sredstva poslovnega sklada pa bodo porabili manj kot dve tretjini za osnovna sredstva (za investicije), nad tretjino pa za obratna sredstva Sklad skupne porabe bodo po-trošili največ za gradnjo stanovanj, pa tudi za štipendije in drugo.
Proizvodnja raste — zaposlenost pada
Podjetje je imelo lani zaposlenih 196 ljudi in doseglo 293 milijonov dinarjev bruto proizvodnje, letos ima zaposlenih le še 176 ljudi, ki bodo izpolnili plan 310 milijonov dinarjev bruto proizvodnje več kot mesec dni pred koncem leta. Hkrati s proizvodnjo narašča tudi dohodek podjetja in osebni dohodki zaposlenih. V prvem polletju letos se je v primerjavi z lanskim letom povečal povprečni čisti osebni dohodek iz lanskih 19.000 na 21.654 din.
Lepi načrti
Podjetje je začelo z rekonstrukcijo svojih obratov, ki naj
bi bila predvidoma končana do
1.1965. Veljala bi po predrač. 109 Veljala bi po predračunu 109 milijonov dinarjev. Po prenovitvi bi podjetje zaposlovalo 290 ljudi, bruto proizvodnja pa bi se povečala na 700 milijonov dinarjev ali več kot za enkrat, medtem ko bi čisti dohodek po-rastel iz sedanjih 119 na 309 milijonov din. Podjetje bo izpeljalo rekonstrukcijo delno z lastnimi sredstvi, delno pa s krediti. Z rekonstrukcijo so prav za prav že začeli. Prenavljajo obrate površinske obdelave (gal-vaniko in brusilnico), ki jih bodo dokončali že prihodnje leto. 2e s tem prvim delom prenovitve podjetja se bo povečala proizvodnja za 40 milijonov dinarjev, hkrati pa bodo občutno izboljšani higienski pogoji v tem obratu.
Plan bodo izpolnili do 29. novembra
Kolektiv se vsestransko prizadeva za boljšo, večjo, hitrejšo in cenejšo proizvodnjo. Med drugim so na zadnjem sestanku delovnega kolektiva sprejeli sklep, da bodo izpolnili letni proizvodni plan že do Dneva republike, 29. novembra. Podjetje ima še veliko težav, pri delu pa se dogajajo tudi pomanjkljivosti — kar je povsem razumljivo — vendar se kolektiv trudi, da bi jih premostil oziroma popravil.
msei&ZSn

Uspešno dele Ribniške DU
Pogled na Ključavničarstvo Koč vje
povedo člani kolektiva mnenja o njih na sestanku delovnega kolektiva in dokler komisija ne bo proučila predlogov delavcev.
Delavci so dali na primer več pripomb na tisti del pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki pravi »za enako delo enako plačilo — brez ozira na razliko v kvalifikaciji«. Se pravi, da bi dobil za enako delo enako plačilo delavec, ki se je za tisto delo (fazo dela) malo časa (običajno nekaj mesecev) priučeval in kvalificirani delavec, se pravi delavec, ki se je 3 leta v vajeniški šoli učil izdelovati določeno stvar od začetka do konca,
na vpogled še občinskemu ljudskemu odboru.
Osebni dohodki — skladi 80:20
Predlog pravilnika o delitvi čistega dohodka predvideva, da bo razdeljen čisti dohodek v razmerju 80:20, se pravi, da bo šlo 80 odstotkov čistega dohodka za osebne dohodke, 20 odstotkov pa na sklade podjetja. Predstavniki podjetja so v razgovoru poudarili, da se bo dejansko to razmerje še povečalo za 3 do 5 odstotkov v korist skladov. Sredstva za sklade, ki se jih bo nabralo okoli 30 milijonov dinarjev, nameravajo razdeliti ta-
Delavska univerza v Ribnici deluje že dve leti. Kakor vemo, je naloga Delavski univerz, da vzgajajo in izobražujejo širok krog ljudi. Ribniška Delavska univerza je v dosedanjem delovanju opravičila svoj obstoj. Izkušnja in praksa sta pokazala, da bo treba oblike dela spremeniti, kakor to zahtevajo nove spremembe in naloge sedanjega časa. Predvsem pa bo treba poglobiti vsebino dela.
Iz ozkih okvirov v začetku in šibkih materialnih sredstev, se je razširil krog sodelavcev. Vzpostovljen je stik z gospodarskimi organizacijami, s čimer je bilo olajšano delo DU.
Dosedanja praksa je tudi pokazala, da bo treba preiti iz togih oblik na bolj elastične, bolj družbeno poglobljene. Načrt dela za novo sezono 1961-62 je to že upošteval.
V pretekli sezoni je DU organizirala naslednje šole in tečaje: politično šolo, seminarje za člane delavskih svetov in zadružnih svetov, začetni in nadaljevalni knjigovodski tečaj ter administrativni tečaj. Organizi-
Pregled dela
23. oktobra je bila v Kočevju seja ObK LMS, na kateri so bili prisotni predsedniki aktivov iz vsega območja občine. Na seji je bil prisoten tudi predsednik Občin, odbora SZDL tov. Janez Merhar.
skupnost se slabo uveljavlja. DiJ-
Predsednik je uvodoma poročal, da je bilo izvedenih 32 letnih konferenc aktivov, pet aktivov pa ni imelo še letnih konferenc. Delo aktivov je bilo tekom leta uspešno in tudi konference so bile dobro pripravljene, bolj slabe pa so bile razprave na posameznih sestankih aktivov.
V razpravah, ki so bile posebno žive, so mladinci iznesli vrsto vprašanj, ki težijo mladino. Mestni aktiv je obravnaval delo vajencev, ki morajo delati pre-kourno delo, ne da bi bili zato plačani. Po drugih aktivih so primeri slabega odnosa direktorjev do mladine. V drugih aktivih je bilo delo mladine bolj slabo, kot na primer pri trgovcih, ki so z delom obremenjeni, v aktiv pa so vključeni predvsem vajenci, ki hodijo še na tečaje in ne morejo delati še v aktivu.
Mladinci so predlagali, da bi organizirali mladinski klub, kjer bi se mladina shajala ob prostem času. Govorili so tudi o kulturnem delu mladine in predavanjih, ki naj bi usmerjali mladino v njenem delu. Iz brošur bi mladinci črpali vprašanja, na katera bi predavatelj odgovarjal. V podjetjih naj se organizirajo proizvodne konference mladine, na katerih bi obravnavali proizvodnjo. Predloge, ki bi jih sprejeli, bi predložili DS v obravnavo.
Tudi mladina na gimnaziji ima svoje probleme. Šolska
jaki so pri delu v organizaciji premalo aktivni.
Razpravljali so tudi o sprejemu mladine v ZK, o čemur naj sklepajo tudi aktivi, da bi ugotovili, kateri mladinci zaslužijo po svojem delu, da bi postali člani ZK.
V razpravi je govoril tudi Janez Merhar, ki je dejal, da so
letne konference mladine pokazale lep uspeh, vendar je potrebno še več aktivnega dela z mladino. Poiskati je treba tak način dela, ki bo za mladino privlačen. Mladina naj se udejstvuje še v ostalih organizacijah, ne samo v mladinski. Glede mladinskega kluba bo vprašanje rešeno tedaj, ko bo v Kočevju dograjen dom telesne kulture. Zato naj v tej gradnji tudi mladina prispeva čimveč.
Na koncu so sprejeli sklepe o programu dela v prihodnosti.
rala je vrsto predavanj z zanimivo tematiko. Predavanja je poslušalo več tisoč ljudi. Z oz-kotračnim kinoprojektorjem so predvajali 91 filmskih predstav, ki so bile zelo dobro obiskane.
V	okviru DU deluje tudi knjižnica. Le-ta razpolaga z okrog 4500 knjigami. Doslej so posegali po knjigah predvsem mladi bralci. Prav bi bilo, da bi prodrle knjige tudi med starejše ljudi, saj so tudi za njih namenjene. Potujoče knjižnice so organizirali za Dolenjo vas in Grčarice. V bodoče pa bodo organizirali take knjižnice tudi za Velike Poljane, Jurjevico, Goro in Gregor, knjižnico v Sodražici pa bodo spopolnili.
V	pretekli sezoni je delovala tudi šola za odrasle. Delovala bo tudi v novi sezoni.
Program dela DU v novi sezoni 1961-62 obeta zelo pestro dejavnost. Poleg politične šole bo še vrsta zanimivih predavanj z raznoliko tematiko, seminarji za organe delavskega in družbenega upravljanja itd. Nadalje šola za odrasle, začetni, nadaljevalni in višji knjigovodski tečaj, javna predavanja in drugo.
Program dela ideološke komisije pri Obč. odboru SZDL je vsklajen z delom DU. Le-ta predvideva seminarje, gospodar-sko-kmetijsko šolo, šolo za starše, šolo za življenje, gospodinjske tečaje, ki bodo imeli nov značaj, različna predavanja in filmske predstave.
Za uspešno delovanje DU bo tudi v bodoče vodila vso skrb Socialistična zveza. Pomoč naj bi nudile tudi krajev, organizacije, saj bo v novi sezoni precej predavanj na podeželju. Z DU naj vskladijo svoje delo tudi KUD in Svobode, ki naj v bodoče posvetijo več pažnje izobraževalnemu delu.
Ta teden
Politični pregled

VREME
Vreme bo lepo do 5. novembra, ko se pričakujejo padavine z ohladitvijo.
Na 22. kongresu Komunistične partije Sovjetske zveze prihaja do vse večje zaostritve na eni strani med sovjetskimi gledišči in gledišči KP Albanije oziroma njene edine zaveznice KP Kitajske. Spor je zelo oster, saj KP Albanije na kongres niti ni poslala svoje delegacije, vendar ga skušajo omiliti. Če bi namreč ostal »albanski primer" v središču razprav, bi se prav lahko spremenil »v kitajskega«, ker so si albanska in kitajska gledišča zelo blizu. V trenutku, ko KP SZ sprejema svoj program, pa ne bi bilo umestno preširoko razpravljati o problemih, zaradi katerih bi lahko prišlo do še večjih nesoglasij med partijami. Verjetno bodo vse delegacije upoštevale izjavo Ču En Laja, ki je dejal, da pred sovražniki ni treba kazati nesporazumov med komunističnimi partijami.
Položaj v Kongu je še vedno nejasen in napet. Centralna kongoška vlada še vedno ni gospodar v vseh svojih pokrajinah. V provinci Katangi neomejeno gospodari Combe, ki je po
barvi kože sicer Kongožan oz. Afričan, dela pa za koristi različnih kapitalistov — bredvsem belgijskih — in v škodo kongo-žanov ter enotnosti Konga. Čombe zapira tudi vojake OZN. Centralna kongoška vlada je sporočila, da bo morda zaradi sporazuma OZN — Čombe (sporazum se nanaša na prenehanje sovražnosti) in zaradi utrjevanja Čombejeve oblasti v Katangi zahtevala sklicanje Varnostnega sveta.
24. oktobra smo proslavljali po vsem svetu dan Združenih narodov. Organizacija Združenih narodov je bila osnovana leta 1945 predvsem z namenom, »da reši bodoča pokoljenja grozot vojne«. Organizacija je večkrat uspešno posredovala (n. pr. med Sueško krizo itd.), večkrat pa ni odigrala svoje vloge zadovoljivo (n. pr. v Kongu). V Organizaciji Združenih narodov so se v začetku odražali dve strogo ločeni skupini: vzhodna in zahodna. Države ene skupine so vedno glasovale le za predloge svoje skupine in proti predlogom nasprotne skupine
brez ozira na pomembnost predlogov. Zdaj pa se vedno bolj čuti dejavnost nevezanih držav, ki kritizirajo politiko sile obeh blokov in ki se zavzemajo za razumno politiko. To so države, ki so sodelovale na beograjski. konferenci in ki se najbolj zavzemajo za izpolnjevanje Ustanovne listine Združenih narodov.
Vlada ZAR je priprla 37 predstavnikov velekapitala. Gre za znane reakcionarje, ki so skušali izigrati revolucionarne ukrepe in reforme ter sabotirati agrarno reformo. Vlada je postavila tudi pod sekvester premoženje 167 oseb, ki so prav tako predstavniki velekapitala in so se kompromitirali s podobno protirevolucionarno dejavnostjo Ti ukrepi so naleteli na velik odmev v vsej javnosti ZAR. V Kairu menijo, da je bila tolerantnost, odlaganje ukrepov proti reakcionarjem in celo težnja, da se s temi reakcionarji sodeluje, eden od glavnih vzrokov za nedavne dogodke v Siriji, se pravi za odcepitev Sirije od ZAR.
PO SVETU
h
I!
::
< ►
:: < ►
:: < ►
<►; 4 ►
1
i
<h t >
DEBELJAK CIRIL-SLAVE
Spomini na oktober 1941
(N adaljc vanje)
Komaj sem obrnil ključ, so se vrata s treskom odprla, v vežo pa se je vsula grupa italijanskih vojakov z naperjenimi puškami. Moram priznati, da sem se nepričakovanih gostov precej ustrašil. Skočil sem v kuhinjo in prižgal luč. Kmalu so bili vsi domači pokonci, hiša pa je bila polna vojakov, ki so se obnašali prav tako, kot se obnaša okupator povsod, kamor pride.
Od naporne in dolge poti v snežnem metežu so bili vsi premočeni. Zahtevali so, da zakurimo peči. Nismo se mogli upirati, mati je zakurila peči in študilnik.
Na tem bojnem pohodu so bili čevlji najslabši člen vojaške opreme, v snegu so se razvlekli kot goba. V želji, da bi se jim čevlji kar najhitreje posušili, so jih nekateri vojaki dajali kar na štedilnik, drugi pa so jih tlačili v pečnico. Da ni bilo naše matere, bi se jim čevlji spekli, mi pa bi zjutraj čisto gotovo ostali bosi brez čevljev, saj so nam že takoj pokazali, da nimajo občutka za to, kaj je njihovo in kaj ni. Po hiši so kradli kot srake, vse po vrsti, naj je bilo to za pod zob ali za obleči. Videti je bilo, da se njihova komanda ni veliko brigala za njihove želodce; bili so lačni, prišli so brez hrane; zato so zahtevali, da jim skuhamo večerjo. Ker se je mati branila, da nima moke, so sami poiskali v kleti krompir. Polne čelade krompirja so romale iz kleti v kuhinjo. Še nikdar se ni v hiši kuhalo toliko krompirja kot takrat; vse posode so ga bile polne — na štedilniku in v pečeh. Komaj je kateri od loncev zavrel, je bil že prazen. Še na pol surov krompir je hitro izginjal v praznih želodcih.
V času. ko so italijanski vojaki in njihovi oficirji hlastno pospravljali neolupljen krompir, je vodič iz Glažute pripovedoval o stvareh, ki so se pripetile to noč.
Povedal je, da so partizani izvršili rekvizicijo pri logarju Schturmu in Lacknerju. Zaradi tega je prišla v Glažuto večja italijanska enota z namenom izslediti in uničiti partizane. Kot sem že omenil, so po sledovih v snegu sklepali, da so partizani verjetno v Petelinovi bajti. Z namenom, da jih obkolijo in uničijo, so se razdelili v dve koloni. Prva je šla proti kpči naravnost iz Glažute, druga, ki jo je vodil on, pa je šla Čez Mertaloz, odkoder je zavila proti Podboji in šla naprej čez Sušjak proti Petelinovi bajti. Obe koloni naj bi se sešli pri Petelinovi bajti, jo obkolile in uničile partizane.
Dih nam je zastajal in v strahu smo pričakovali slednjo pripovedovalčevo besedo. Sovražnik je torej uganil, kje se zadržujejo partizani. Posebno nas je skrbelo, kako se bodo tovariši reševali v skoraj meter visokem snegu. Z ozirom na čas pohoda, je bilo jasno, da je ta kolona šla proti partizanskem taboru pred patruljo, ki se je prejšnji večer vračala iz naše vasi. Mrzlično smo čakali, da zvemo, kaj je doletelo tovariše, ki smo jih tako prisrčno sprejeli pod naše strehe in jih potem pospremili iz vasi. In vendar smo morali hliniti ravnodušnost, kajti ton pripovedovanja našega znanca je bil tak, da nam je bilo v hipu jasno, da imamo opraviti s človekom, ki mu ni zaupati.
Torej, kaj se je naprej zgodilo:
Druga italijanska kolona se je okrog desetih zvečer počasi bližala cilju. Kakšnih osemsto metrov pred njim pa je nenadoma zbolel njihov podoficir. Pustili so ga s tremi vojaki na mestu, kolona pa je nadaljevala pot.
Istočasno si je utirala pot skozi snežni metež patrulja, ki se je vračala iz naše vasi. Ker je sneg sproti zasipal vsako sled, niso opazili, da je malo pred njimi šla tod italijanska kolona. Tako zaverovani le v mučno pot so naleteli na zaostalo grupo štirih Italijanov, ki so jih zaustavili.
Prvo presenečenje je prekinila eksplozija ročne bombe, ki jo je eden izmed partizanov zagnal med sovražnike. Trije so se približali mestu eksplozije, tedaj pa je nočno tišino pretrgalo še nekaj strelov — bomba je namreč zadela v prazno. Vsi trije partizani pa so bili prestreljeni skozi trebuh.
Kolona, ki je bila odmaknjena komaj nekaj sto metrov, se je hitro obrnila in šla na pomoč tistim, ki jih je pustila zadaj.
Partizani so se morali umakniti, niso pa mogli rešiti ranjenih tovarišev, ki so se, čeprav teško ranjeni, borili do zadnjega diha z neprimerno močnejšim sovražnikom. Tu, pod košatimi stoletnimi jelkami so drug za drugim žrtvovali svoja mlada življenja za svobodo slovenskega ljudstva. Njihova telesa so sovražnikovi rafali in bombe dobesedno ras-trgali.
S tem se je ta napad na partizane končal. S krvavimi rokami so Italijani prišli v našo vas, kjer so kot barbari razsajali po naših domovih. V grlih nas je stiskalo ob misli na padle tovariše, tolažili pa smo se v upanju, da so se dru#^ srečno umaknili.
Po napadu na Lož so partizani pustili na Knežji njivi pri Mlakarjevih dva ranjena tovariša, ki ju je gospodar skril v skednju. Ker sta bila laže ranjena je bilo zmenjeno, da jima čez nekaj dni pošljejo zvezo. Za zvezo s tema ranjencema je bil določen tovariš, ki je bil prišel v patrolo v našo vas. Prenočil je v Valentinovem skednju. Ker je ponoči začutil v vasi Italijane, je dve bombi, katere je imel pri sebi, zakopal v seno, sam pa se je, ko se je zdanilo, na smučeh spustil^ po vasi navzdol. Italijanski vodič ga je opazil, spoznavši na njem jopič, katerega so partizani rekvirirali pri Kočevarjih v Glažuti. Skočil je in rekel moji sestri: »Daj mi hitro čevlje, da prijavim tega partizana Italijanom.« Z brat<>m Jožetom sva se spogledala. »Izgubljen je,« sva pomislila istočasno. Da bi pridobila na času, sem udaril kar na slepo: »Zdi se mi da sl v zmoti. Ta človek je doma iz Blok, kupuje krave. Verjetno je zaradi slabega vremena prenočil v vasi. Tudi za jopič sva ga prepričala, da se je zmotil. Pri tem prizadevanju nama je pomagala tudi sestra Marjetka s tem, da ga je povabila v kuhinjo na zajtrk.
Medtem se je partizan na smučeh hitro spuščal ob vasi, le še nekaj metrov ga je ločilo od kapele, pri kateri se cesta strmo spušča proti Travniku. In prav takrat, ko sva se z bratom z olajšanjem oddahnila, se je prikazala pri kapeli nova italijanska kolona, ki je prihajala v vas iz Velikih Blok. Vrnili so ga v vas in legitimirali. Ker je bilo videti vse v redu, so ga izpustili; toda ko se je ponovno približal kapeli, se je srečal z drugo italijansko kolono, ki ga je ponovno vrnila v vas. »Sedaj je po njem«, smo mislili, toda imel Je srečo, druga kolona in še tretja, s katero se je srečal so ga izpustile. Nadaljeval je pot. Verjetno srečen ob misli, kako je ukanil sovražnika, ni nikoli zvedel, da mu je v tem veliko
pomagala naša družina.
Medtem, ko so v vas prihajale italijanske kolone iz Velikih Blok, se je kolona, ki je ponoči prišla, vrnila proti Glažuti. Italijani, ki so tega jutra prišli iz Velikih Blok, so v Travniku pri Hubertovi hiši zverinsko ubili tovariša Benčina Edvarda, očeta štirih otrok, ko je to jutro, bila je nedelja, Sel
v cerkev.
Po prihodu k Beli vodi so začeli takoj s preiskavami. BiH so zelo surovi do vaščanov in grozili s požigom vasi, 8® dobijo le en naboj.
Zaradi prihoda Italijanov sta se ranjenca iz Knežje njiv® in tovariš, ki je bil poslan na zvezo, zgrešili. Sama sta s® napotila proti naši vasi, ne da bi slutila kaj hudega. Opazujoč skozi okno, smo ju zagledali pri kapeli. Sla sta brezskrbno proti vasi in šele ko sta se približala prvi hiši, sta opazila v vasi Italijane. Očitno presenečena sta zavila iz steze na lev° proti gozdičku. Moker, skoraj meter visok sneg ju je zelo oviral in le s težavo sta se prebijala naprej. Toda sreča ji n*” ni bila mila. tlalijani so ju zagledali in cela gruča se je vsm® proti njima. Z glasnim kričanjem, v koloni po eden, so teki po vasi in streljali kar vprek. Videti je bilo, da se bodo sam1 med seboj pobili.	(Nadaljevanje prihodnjič)
Okrajni prvaki
Kočevje, 22. oktobra. Danes je bilo na igrišču pri gimnaziji okrajno prvenstvo v odbojki. Ta zanimiva prireditev, katere organizator je bil domači »Partizan«, je zelo dobro uspela. Na turnirju so sodelovali poleg domačega Partizana še Partizan Trnovo, OK Rudar iz Hrastnika in OK Ljubljana II, izven konkurence. Skupno je bilo odigranih šest tekem. Ob pričetku tekmovanja je igralce motil dež, kasneje pa je bilo vreme prav ugodno za igro.
Otvoritveno tekmo so odigrali igralci domačega Partizana z Rudarjem iz Hrastnika. Domačini so tekmo brez naporov odločili v svojo korist z rezultatom 3:0. Vse je kazalo, da bodo domačini odpravili tudi moštvo Trnovega, ki so ga premagali letos že dvakrat. Tokrat je domačine zapustila sreča. Igro so izgubili z rezultatom 1:3. Lahko trdimo, da je bila to ena najslabših iger, kar smo jih videli letos. Nemogoča podajanja niso
dovoljevala ostrih udarcev, na,-slabši pa so bili servisi. Včasih se je zdelo, kakor da so prvič na igrišču. V drugem in tretjem nizu so poizkušali rezultat popraviti, vendar jim to ni uspelo, ker so bili Trnovčani danes izredno razigrani.
Tretjo tekmo, ki je odločala o okrajnem prvaku, sta odigrali moštvi Trnovo in Rudar Hrastnik. Proti pričakovanju je zmagalo moštvo Rudarja z rezultatom 3:0. Tako so imela vsa tri moštva po eno dobljeno in eno izgubljeno tekmo. Ker pa so imeli domačini boljšo razliko v nizih, so tako z veliko mero sreče osvojili prvo mesto. Moštvo Ljubljane je osvojilo prvo mesto, vendar izven konkurence. Premagali so vse nasprotnike, razen Trnovo.
Domači Partizan je nastopil v postavi:	Cuk, Galič, Bižal,
Adamič, Nučič, Pogorelc in Fink. Vsem igralcem čestitamo in jim v nadaljnjem tekmovanju želimo obilo uspeha.

Bolj smotrno delo
šah
V ponedeljek je bila seja upravnega odbora Šahovskega društva, na kateri so pregledali dosedanje delo šahostov Kočevja in okolice. Ker dosedanje delo zaradi letnega časa ni bilo najbolj uspešno, je odbor sprejel program dela, ki ga bo uresničeval ob tesnem sodelovanju vseh šahistov. Tako bo že v ponedeljek, dne 30. oktobra 1961 ob 19. uri priredil v spodnjih prostorih hotela »Pugled« brzo-potezni turnir, isti večer bodo sprejeli prijave za odprto posamezno prvenstvo Kočevja, ki se bo pričelo prihodnji teden. Za to tekmovanje se lahko prijavijo vsi ljubitelji šaha. Prijave za
to prvenstvo sprejema tov. Jurkovič Tone »Železnina« Kočevje. Poleg tega bo društvo priredilo več raznih srečanj s šahisti ostalih področij, v kolikor bodo to omogočale finančne možnosti.
LOGATEC : HORAC 5:3
V Logatcu je bila v nedeljo odigrana prvenstvena nogometna tekma med domačini in moštvom iz Ribnice. Slabo vreme je zelo motilo igro. Gostje so sicer igrali dobro, niso pa znali izkoristiti možnosti za zadetke. Zmagali so domačini s 5:3.
24. oktobra je bila v Ribnici seja Občinske zveze za telesno kulturo. Na njej so sklenili, naj vsa društva dostavljajo zvezi zapisnike svojih sej, v katerih naj navedejo uspehe, ki so jih dosegli letos. Na podlagi uspehov in seveda tudi predračunov društev bo Občinska zveza razdeljevala sredstva. Sklenjeno je bilo tudi, naj pridejo predsedniki društev avtomatično v ožji odbor Občinske zveze, ker bi bila taka povezava najboljša. Dalje so ugotovili, da so se v nekaterih društvih pojavile nezdrave razmere. Pri taborniški družini »Veseli Ribničanje« slabo skrbe za društveni inventar. Člani Zveze so bili mnenja, da je treba vsa društva postaviti na zdravo osnovo in če ne gre drugače, tudi zamenjati njihova vodstva. Predvsem zaradi tega naj bi napravili analize društev in tudi Občinske zveze.
Na sestanku so še sklenili, da bodo začeli spomladi tekmovati za narodno značko. Društva naj delajo, če je mogoče, tudi v zimskem času. Po podjetjih bodo začeli ustanavljati — seveda kjer so pogoji — športna društva ki bodo še bolj poživila športno dejavnost v občini. Urediti bi bilo treba tudi vprašanje stadiona, po možnosti asfaltirati igrišče za domom TVD Ribnica, dokončati igrišče v Sodražici in ustanoviti društvo TVD Partizan v Dolenji vasi. Čimprej naj bi bila tudi kon-



Qiianie prebivalcev Obvestila Spotedi čestitke Mali oglasi
KOČEVJE
Poročili so se: Levstik Rudolf, gasilec iz Šalke vasi 16, star 35 let in Zajc Frančiška, delavka iz Želj n 26, stara 22 let; Mavrin Peter .delavec iz Kočevja, Roška c. 2, star 24 let in Snel j er Pavlina, delavka iz Brega 6 pri Črnomlju, stara 21 let.
Rodile so: Grah Gizela, delavka iz Mlake 16 a —' deklico; Sekulič Kristina, gospodinja iz Kočevja, Rudnik 10 — deklico, Čuk Miroslava, gospodinja iz Kočevja, Podgorska 45 — deklico; Hočevar Angela, gospodinja iz Kočevja, Rudnik 15 dečka.
Umrla sta: Ivanec Janez, upokojenec iz Koprivnika 4, star S3 let in Kaplan Ivana, pre-vžitkarica iz Lipe 15, stara 88 1.
DOLENJA VAS
Umrl je:	Debeljak Anton,
gozdni delavec iz Rakitnice 1.8, star 36 let.
DRAGA
Umrl je Ožbolt Ivan, upokojenec iz Črnega potoka 10, star 80 let.
OBVESTILO
V zvezi določil v 74. členu Zakona o narodni obrambi, opozarjamo vse učence, dijake in študente, da vložijo prošnjo za odložitev vojaškega roka za leto 1962.
Prošnje in potrdila ustrezne šole sprejemamo do 30. 11. 1961. Po tem roku se prošnje ne bodo sprejemale.
Iz pisarne
Odseka za narodno obrambo Občinskega ljudskega odbora Kočevje
RAZPIS
Komisija za sprejem in odpoved delavcev in uslužbencev Kovinskega podjetja Ribnica na Dolenjskem na podlagi 78. člena pravil podjetja
razpisuje
delovno mesto računovodje.
Pogoj: Ekonomska ali pravna fakulteta in najmanj 5 let službe v finančnih poslih ali ekonomsko srednjo šolo in najmanj
»•NOVICE« — glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska ČZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Sobar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta I4-a, telefon uredništva in uprave 389. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. „ nmeriške dolarje. Tekoči račun: 000-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
10 let službe v finančnih poslih.
Komisija za razpis del. mest
Čestitka
Dragemu atu in mami Zalar želijo vse najlepše za obletnico poroke vaši: Anica, Gustl in mala Nevi.
ČESTITAJO
Ljubemu in dobremu sinu in bratu Karlu Lavriču 2. Chapel Terrace Anglija, želijo za njegov god vse najboljše, zdravja in veliko zadovoljstva, ter mu kličejo še na mnoga leta, ženi Mariji in sinčku pa lep pozdrav.
Mama, brata Janez in Jože in sestra z družino.
ZAHVALA
Frančiška Troha in Jože Janež iz Srednje vasi se najlepše zahvaljujeva PGD Trava za hitro pomoč pri elementarni nesreči. Požrtvovalni člani so bili: Jože Mihelič, Jože Urbančič, Milan Pajnič in Viktor Žagar.
ZAHVALA
Po težki in mučni bolezni je mnogo prezgodaj zatisnil svoje trudne oči naš nepozabni mož, oče in dedek
FRANC SEGA
iz Sodražice
Vsem, ki so pokojniku kakor-
ferenca občinske zveze za telesno kulturo.
DOBREPOLJE
Dobrepolje, 26. 10. Na igrišču Partizana je bila odigrana rokometna tekma med Partizanom Dobrepolje in RK Sent Vid. Zmagal je prepričljivo Partizan z rezultatom 27:13.
Igra je potekala, predvsem v začetku, v nervoznem merjenju moči obeh nasprotnikov. Prvi zadetek je padel iz sedemmetrovke v korist Partizana. Pobudo je imel ves čas prvega dela igre v svojih rokah domači Partizan, razen nekaj minut pred koncem prvega polčasa, ko so domačini popustili. Po odmoru so domači spet gospodarili na igrišču. Z bliskovitimi prodori so često neovirano prihajali pred nasprotnikov gol. Kljub
Gradnja na Vidmu. (Glej članek na 1. strani)
visokemu porazu, pa je bil najboljši igralec gostov vratar, ki je branil v izredni formi. Med domačini je bil najboljši Zevnik.
Rokometna ekipa Dobrepolja nastopa letos prvič v ligaškem tekmovanju in je dosegla prav lepe uspehe. Na domačem igrišču še ni izgubila tekme. Tudi igrišče si je mladina sama zgradila ob materialni pomoči podjetij. Predvsem pa gre zasluga za obstoj te lepe športne panoge neumornemu športnemu delavcu tovarišu Andoljšku.
koli pomagali in stali ob strani v času njegove bolezni, se iskreno zahvaljujemo. Še posebna hvala dr. Krmelju Cirilu za njegovo nesebično prizadevanje za bolnikovo ozdravljenje. Prav tako naj lepša hvala vsem tistim, ki so prihiteli od blizu in daleč, da so nam izrazili sožalje, pokojniku poklonili cvetje ter ga spremili do njegovega poslednjega doma. Hvala tudi dr. Stanku Leniču, župniku na fari v Sodražici, za ganljive poslovilne besede, kakor tudi za spremstvo na pogrebu.
Vsem, ki so nam bili prijatelji v nesreči, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči:	žena Marija, sin
Viktor z družino, hčerke Milka, Ivanka, Štefka in Marica z družinami.
PRODAM
Ugodno prodam skoraj nov skedenj, pokrit z opeko in žlebovi ter gradbeno parcelo.
Pojasnila na upravi Novic.
Vodna skupnost v Kočevju proda centrifugal, črpalko »Ja-strebac« za Q — 1500 l/min. H — 40 m, 2940 obr./min. — obenem z el. motorjem »Rade Končar« 380 V, 34 KW, 2940 obr./min. in pripadajoče stikalo. Ostale informacije pri prodajalcu.
Na podlagi 3. odstavka 6. člena Odloka o javnem redu in miru za okraj Ljubljana (Glasnik št. 37/60) je Svet za splošne in notranje zadeve v soglasju s Svetom za zdravstvo občinskega ljudskega odbora Kočevje sprejel dne 29. avgusta 1961 naslednjo
ODREDBO
1.
Območje, na katerem velja prepoved reje prašičev, koz, ovac, koncev in perutnine, se v občini Kočevje določijo naslednje ulice, in sicer:
1.	Cankarjeva ulica,
2.	Kolodvorska ulica,
3.	Ljubljanska cesta do hišne številke 35,
4.	Prešernova ulica,
5.	Reška cesta do hišne številke 23,
6.	Roška cesta do hišne številke 15,
7.	Rožna ulica do hišne številke 6,
8.	Trg svobode,
9 Šeškova ulica,
10. Trg tretjega oktobra.
2.
Z denarno kaznijo do 20.000 din se kaznuje po 4. točki 8. člena odloka o javnem redu in miru za okraj Ljubljana (Glasnik št. 37 60) kdor na območju, določenem v 1. točki te odredbe redi prašiče, koze, ovce, kunce in perutnino.
3.
Odredba velja od dneva objave »Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, št. 01 1-2-32 1-61.
Kočevje, 29. avgusta 1961.
Predsednik ObLO Drago Benčina 1. r.
Pripominjamo, da je bila gornja Odredba objavljena v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana v številki 73 dne 26. septembra 1961 ter se bo pričela izvajati en mesec po objavi, to je od 26. oktobra 1961 dalje. Vsakdo, ki bo po preteku zgoraj navedenega roka še redil zgoraj omenjene živali, bo predlagan v kaznovanje tukajšnjemu sodniku za prekrške pri ObLO Kočevje.
Ravno tako bodo predlagani v kaznovanje tudi vsi tisti, ki so za rejo goraj navedenih živali napravili brez predhodne odobritve razne hleve in barake in jih po tem roku ne bodo odstranili ter s tem kvarili izgled mesta Kočevje.
Iz pisarne Odseka za notranje zadeve pri Občinskem ljudskem odboru Kočevje
Pokrajinski muzej in občinske organizacije Kočevje, sporočajo žalostno vest, da je dne 25. oktobra ob 17. uri nenadoma umrl naš upravitelj in dolgoletni član
RUDI PODLOGAR
upravitelj Pokrajinskega muzeja v Kočevju, nosilec spomenice 1941 in več drugih odlikovanj.
Zaslužnega člana in dolgoletnega borca za pravice delovnih ljudi bomo ohranili v trajnem spominu.
Kočevje, dne 26. oktobra 1961
SVET POKRAJINSKEGA MUZEJA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI ODBOR ZB NOV DRUŠTVO UPOKOJENCEV
Anketirali so upravljajoče
Obč. sindikalni svet v Kočevju je pretekli teden izpeljal v nekaterih gosopdarskih organizacijah anketo, na podlagi katere bo dobil pregled, kako si člani upravnih odborov sindikalnih podružnic, upravnih odborov podjetja, delavskih svetov in obratnih delavskih svetov ter zbora proizvajalcev seznanjeni z novim gospodarskim sistemom. V anketi naj bi predvidoma sodelovalo 350 anketirancev iz podjetja Zidar, Tekstilane, Ključavničarstva, Rudnika, Opreme in nekaterih enot KGP, nanjo pa je odgovorilo le 230 anketirancev. Najboljši odziv je bil v podjetju Zidar, naj slabši pa v podjetju Avto, ker je bilo več članov organov upravljanja na poti. V anketi so bila n. pr. vprašanja: Ali ste razpravljali v kolektivu o novem gospodarskem sistemu? Kdo je obravnaval pravilnik o delitvi čistega dohodka in pravilnik o delitvi osebnega dohodka? Analiza ankete bo v kratkem končana, o njenem rezultatu pa bomo poročali predvidoma že v naslednji številki.
od tu in tam
Fižol z mesom — fižol brez mesa
Popotnik iz Ljubljane je potožil v našem uredništvu:
— Lačen sem bil, zato sem zavil v restavracijo šolske kuhinje »Metka« v Kočevju. To je bilo 19. oktobra. Natakarica ml je ponudila fižol s svinjskim mesom. Z njeno ponudbo sem bil zadovoljen, toda ko sem jedel, sem med fižolom zaman iskal meso. Pobaral sem natakarico, kje je meso in jo tudi prosil naj mi ga prinese. Ko se je natakarica vrnila s kuhinje, mi je razložila, da je meso zmleto v jedi. Toda niti zmletega nisem zasledil med fižolom in to sem tudi povedal natakarici. Jed je bila res samo 60 din, zato sem vprašal natakarico, koliko stane tak obrok, če je v njem res meso. Odgovorila mi je, da takega — menda tako sitnega gosta — pa še ne. Tudi jaz pravim, da kaj takega še ne, namreč da bi naročil na prigovarjanje natakarice fižol z mesom, dobil pa fižol brez mesa.
V Fari pa dvojna porcija mesa
Iz Fare pa smo dobili pismo, ki pove, da so dobili učenci 12. oktobra za malico riževo juho z mesom. Razen mesa so plavali na juhi tudi lepo zabeljeni črvički — torej za 300 din na mesec dobe učenci včasih tudi dve vrsti mesa na dan.
Rusa v nebesih
V zahodnih državah se po uspešnih vsemirskih poletih Gagarina in Titova jezijo:
— Le zakaj ti komunisti tako silijo v nebesa, ko pa ne verjamejo vanje!?
JADRAN KOČEVJE: Od 27. do 29. oktobra ameriški barvni cinemascopski film »Teh tisoč planin«, 30. in 31. oktobra - ameriški barvni cinemascopski film »Sedeči bik«, 1. in 2. novembra nemški film »Oteta sreča«, 3. do 5. novembra jugoslovanski film »Skupno stanovanje«, 5. novembra matineja za otroke jugoslovanski film »Sumljiv obraz.« SVOBODA RUDNIK: 28. in 29. oktobra ruski barvni film »Tihi Don I. del«, 1. in 2. novembra ruski barvni film »Tihi Don II. del«, 4. in 5. novembra ruski barvni film »Tihi Don III. del«.
RIBNICA: 28. in 29. oktobra ameriški cinemascop. barvni film »Čas življenja in čas smrti«, 4. in 5. novembra ameriški film »Streč in morje«. SODRAŽICA: 28. in 29. oktobra
SPORED RTV LJUBLJANA
ameriški barvni film »20.000 milj pod morjem«.
LOŠKI POTOK:	29. oktobra
poljski vojni film »Likvidacija«, 5. novembra amer. film »V pomladi življenja«.
VELIKE LAŠČE: 28. in 29. oktobra jugoslovanski film »Taka pesem vse osvaja«, 4. in 5. novembra angleški barvni film »Bagdadska sirena«, 1. novembra ruski barvni vojni film »Pavle Korčagin«, 4. in 5. novembra angleški barvni film »Bodimo srečni«.
PREDGRAD: 28. in 29. oktobra ameriški barvni film »Luksuzna ladja«, 4. in 5. novembra mehiški barvni film »Muzika v noči«.
BROD NA KOLPI: 28. in 29. oktobra	češkoslovaški	film
»Kod in kam«, 4. in 5. novembra jugoslovanski	film
»Kota 905«.
SOBOTA, 28. OKTOBRA
5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — 8.05 Poštar-ček v mladinski glasbeni redakciji — 8.30 S popevkami po svetu — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Tri podobe iz glasbenega koledarja — 10.10 Zabavna glasba na tekočem traku — 11.00 Belokranjska ljudska motivika — 11,15 Angleščina za mladino — 11.30 Dueti iz Donizettijevih oper — 12.05 Trije valčki Borisa Kovačiča — 12.15 Kmetijski nasveti —	12.25 Zabaven opoldanski
spored — 13.30 Petnajst mintit s slovenskim oktetom — 13.45 Havajski zvoki — 14.10 Glasba za k obedu — 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — 15.15 Mešani zbor KUD Pošta-Obrtnik iz Maribora — 15.35
Koncert za klavir in orkester — 16.00 Gremo v kino — 16.45 Trije plesi iz baleta Giselle — 17.05 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Štirideset minut za ljubitelje operne glasbe — 18.45 Okno v svet — 19.05 Domače viže, ki jih radi poslušamo — 20.00 Vedre melodije — 20.20 Radijska komedija — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Plesni zvoki.
NEDELJA, 29. OKTOBRA 6.00—6.30 Jutranji pozdrav v domačem tonu — 6.30 Spored zabavne glasbe za dobro jutro — 7.35 Slovenske narodne v priredbi za soliste, zbor in orkester — 7.50 Holandska pihalna godba — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.50 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Koncertna ma-
tineja — 10.00 Še pomnite, tovariši ... 10.30 Iz samospevov Ma-rolta-Špika in klavirskih skladb Francija Sturma — 10.40 Vedro in priljubljeno — 11.30 Janez Dokler: Do tja in še čez — 11.50 Vibrafon in orglice — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Na našo vas — 14.00 Narodne in ponarodele
v priredbi Vlada Goloba - 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Razigrane In zamišljene — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Igramo za vas — 17.05 Intermezzo z orkestrom Mantovani — 17.15 Radijska igra — 18.01 Glasba za godala — 18.16 Majhni zabavni ansambli — 18.40 Športno popoldne — 19.05 Naši mladi reproduktivni umetniki — 20.00 Izberite melodijo tedna — 20.45 Hammond orgle
Številka 44
Za lepšo bodočnost naše mladine
Preteklo nedeljo je bil v Fari občni zbor društva prijateljev mladine. Udeležilo se ga je lepo število staršev. Poročilo o delu v preteklem letu je podala Marija Jakovec, ki je že nekaj let delovna predsednica društva. Med drugim je omenila, da je bila glavna skrb nas vseh, organizirati kulturno zabavo otrok ter jih izvenšolsko zaposliti. V ta namen je tudi letos deloval 9-članski pionirski starešinski svet, ki je vodil delo pionirske organizacije, raznih krožkov in šolske zadruge. Otroci so se pod vodstvom starejših udejstvovali V šahovskem, pevskem, dramskem, recitacijskem, dopisniškem, literarnem, lutkovnem in pravljičnem krožku. Pionirji so se vključili v pionirsko tekmo-
vanje »Jugoslovanske pionirske igre« ter v obdobjih spoznavali najprej zgodovino NOB pod geslom »Moj kraj včeraj«. Zbrali so veliko zgodovinskega gradiva in obogatili z raznimi starinami svoj zgodovinski muzej. Zgodovinski krožek je spremljal Titovo pot v Afriko in druge važne politične dogodke. Člani tega krožka so izrezovali slike iz časopisov ter si urejali lične albume. V šolski zadrugi so se otroci učili gospodarjenja s skupno imovino ter tako spoznavali družbeno upravljanje, ki se vse bolj uveljavlja tudi pri nas na vasi. Tesno smo sodelovali s KZ in naši pionirji so mnogokrat pomagali pri raznih poljskih delih in na travniku. O delu pionirske organizacije je obširno
Izvolili so svel oprave ObLO
Začasni svet delovnega kolektiva je volila sindikalna podružnica občinskega ljudskega odbora v Kočevju v petek, 20. oktobra. Članom je na manjši slovesnosti pred začetkom volitev govoril predsednik sindikalne podružnice obč. ljudskega odbora Vinko Muhič. Na tajnih volitvah so volilci izmed 20 kandidatov izbrali 15 tovarišev in tovarišic, ki jih bodo zastopali v svetu delovnega kolektiva. Sindikalna podružnica Občinskega ljudskega odbora je prva v občini, ki je izvolila svoj svet. Pristojnosti sveta delovnega kolektiva še niso točno znane, ker še ni bil sprejet ustrezen zakon, predvidoma pa bodo imeli sveti delovnih kolektivov v državnih ustanovah podobne pristojnosti, kot jih imajo delavski sveti v proizvodnih podjetjih. Tako naj bi na primer odločali sveti delovnih kolektivov o porabi finančnih sredstev, ki jih ima ustanova na razpolago za nakup inventarja, pisarniškega materiala, za potne stroške itd. Čimbolj koristno bo ustanova oziroma svet delovnega kolektiva sredstva obrnil, več bo prihra-
Delo mladine v dragarski dolini
Preteklo nedeljo je bila v Gasilskem domu v Podpreski redna letna konferenca aktiva LMS za vasi Dragarske doline. Konference se je udeležil tudi sekretar občinskega komiteja LMS Kočevje.
Po poročilu dosedanjega predsednika aktiva LMS v Podpreski, so izglasovali predlog za združitev aktivov Trava in Pod-preska v en aktiv. Potem, ko je sekretar občinskega Komiteja povedal nekaj besed o pomenu mladinske organizacije, so izvolili nov sekretariat in sprejeli nekaj novih mladincev v svojo organizacijo. V diskusiji so se pogovoril o bodočih nalogah in delu zadružnih mladinskih aktivov.
Po končani konferenci so predvajali film. Predstave se je udeležilo tudi nekaj starejših ljudi in šolske mladine.
nil, prihranjena sredstva pa bo vsa, morda pa del njih lahko porabil za nagrajevanje članov delovnega kolektiva, se pravi za osebne dohodke.
govorila na zboru predsednica pionirskega starešinskega sveta Olga Molnar.
Naše društvo je tudi organiziralo otroška praznovanja: novoletno jelko, pustovanje, Zelenega Jurija in teden mladosti. Pionirji so šli na izlete na Stružnico. Imeli so športna tekmovanja z Brodom. Društvo je pripravilo še sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo ter skrbelo za zabavo otrok med počitnicami.
Tudi na vzgojo staršev nismo pozabili. Na roditeljskih sestankih so bila redno vzgojna predavanja. Širili smo revijo »Otrok in družina« in imamo zanjo 32 naročnikov. Pomagali smo šolski mlečni kuhinji in izvedli jeseni obširno akcijo za zbiranje kmetijskih pridelkov. Ljudje so se prošnji DPM radi odzvali in prispevali več krompirja, sadja, fižola, jajc in drugih dobrot za izboljšanje obrokov v mlečni kuhinji.
V preteklem letu smo začeli graditi otroško igrišče, borimo pa se tudi za ustanovitev otroškega vrtca.	V. M.
Rudi Podlogar se je rodil 14. marca 1899 leta na Brezovem pri Gabrovki, v družini delavca. Ko je bil star 8 let je že moral v službo k sosedu za pastirja. S 16. leti se je zaposlil v topilnici svinca v Litiji, od koder je moral v letu 1917 v prvo svetovno
vojno, kjer je bil do konca po raznih bojiščih. Po končani prvi svetovni vojni se je boril na Koroškem kot dobrovoljec v letu 1919. Po demobilizaciji se je zaposlil v rudniku Hrastnik in sodeloval v vseh bojih delavskega razreda v letih 1920/21. Zaradi njegovega borbenega duha so ga iz rudnika odpustili, odšel je na delo v Srbijo.
V letu 1922 je prišel na Kočevsko in se zaposlil na Rudniku. Vsled svoje revolucionarnosti je kmalu izgubil delo in odšel iskat novo zaposlitev, ki jo je dobil po kočevskih gozdovih, v katerih je delal vse do leta 1929 kot delavec. Tega leta se je tudi poročil in si na Hribu pri Koprivniku kupil hišo, ter začel samostojno izdelovati drva in oglje. Tako se je preživljal ves čas do druge svetovne vojne.
V	vsem času življenja na Kočevskem je bil vedno v vrstah borcev za pravico delovnih ljudi, tako proti Nemcem, kakor tudi proti domačim izkoriščevalcem.
V	letu 1941 je organiziral NOB na Kočevskem. Italijani so ga v letu 1942 prijeli in odpeljali v internacijo. Po kapitulaciji Italije se je boril v vrstah italijanskih partizanov in v letu 1944 prispel s prekomorsko brigado v domovino. Sodeloval je v bojih za osvoboditev Hercegovine, Like in Dalmacije, vse do osvoboditve Trsta.
V	povojnem času je bil neutrudno na delu za našo obnovo in izgradnjo na raznih položajih bivšega OLO Kočevje in v gospodarskih organizacijah.
V	zakonu so se mu rodili trije otroci, hčerke, ki so že poročene, za katere je bil Rudi vzoren oče. Dober je bil po svojem srcu, zato so ga spoštovali vsi ljudje, ki so ga poznali. Kot nepomirljivi revolucionar in komunist in aktivni delavec na vseh poljih našega življenja, je zgorel v boju in delu za napredek naše svobodne Kočevske zemlje.
Kot upravnik Pokrajinskega muzeja v Kočevju je neumorno delal in ni poznal počitka.
Slava njegovemu spominu!
NOVI TRGOVINI
Pred dnevi so odprli v Kočevju dve novi trgovini. Obe sta si podobni v tem, da prodajata izdelke lastnih delavnic oziroma tovarne. Zavod za zaposlovanje invalidov in socialno ogroženih oseb je odprl trgovino na Trgu svobode (v bivših upravnih prostorih društva Partizan). Ta trgovina prodaja trikotažne izdelke. V Tekstilani, prav v tovarni, so tudi odprli trgovino lastnih izdelkov, ki ima že takoj v začetku lep promet, saj prodaja blago po občutno nižji ceni.
Veter in poplave
Ob koncu preteklega tedna so nastale po naši domovini zaradi velikega deževja večje poplave. Tudi vode v ribniški in kočevski dolini so narastle in prestopile svoje bregove. Voda je zalila Dolnjevaško polje, kakor tudi področje pri Mrtvicah. Rin-ža je v močnem toku odplavila precej nesnage, o kateri smo pisali v zadnji številki Novic. Poplavila je tudi zunanji del tržnice v Kočevju, da so se morali prodajalci umakniti na rob pri stopnicah na tržnico.
V sredo, 18. oktobra je po Kočevju pihal močan veter, ki je metal s streh opeko in napravil lastnikom hiš nekaj škode.
Hočejo klnli
11.	oktobra je bil občni zbor Prosvetnega društva Vas-Fara. Prisostvoval mu je tudi predsednik občinskega sveta Svobod iz Kočevja. Poročilo o delu je podal Anton Obranovič. Iz njega je bilo med drugim razvidno, da je izobraževalna sekcija organizirala 12 kulturnih, političnih in gospodarskih predavanj. Udeležba na njih je bila zadovoljiva. Mladina in pionirji so naštudirali več iger, prirejali so klubske večere itd.
Po poročilih se je razvila živahna razprava. Angelca Šega, tajnica Prosvetnega društva, je povedala, da ima društvo velike težave, ker nima v klubski sobici inventarja. Na klubskih večerih bi se zbirala mladina in odrasli. Nadalje je bilo v razpravi rečeno, da si mladina želi najbolj zabave in da bi želeli zato spet organizirati plesne vaje.
Izvoljen je bil 11 članski odbor, nadzorni odbor in delegati za občinsko konferenco. Sestavili so tudi predlog dela za naslednje leto. Po končanem občnem zboru je sledila prosta zabava.
'Uwdnikaoa
pasta
Bralci Novic nam večkrat pišejo. Včasih nam kaj svetujejo, včasih priporočajo, se zahvaljujejo in podobno. Doslej takih pisem nismo objavljali. To pomanjkljivost bomo skušali popraviti.
JOPICO DOBILA VRNJENO
Izgubljeno jopico sem dobila vrnjeno, zato bom oglašanje v vašem časopisu vsakomur toplo priporočala.
Pavla Zajc Sodražica 73
To pismo nam pove, da je oglašanje v našem tedniku koristno in da žive v našem delu Dolenjske pošteni ljudje.
JAREK ZASUT
Tovariš urednik!
Sporočam vam, da je cestna uprava iz Kočevja danes (pismo je bilo napisano 14. oktobra — op ur.) že zasula cestni jarek v Predgradu, o katerem so pisale današnje Novice. Urejen je tudi cestni požiralnik. Zdaj ni nevarnosti, da bi se tam kdo ponesrečil — k temu pa so veliko pripomogle prav Novice. Pod-grajčani smo z ureditvijo zelo zadovoljni.
Jože Šmalcelj, Predgrad 35
ktxtizek
Star papir
Po vseh šolah nabiramo pionirji star papir. Tudi mi učenci iz šole »Mirko Bračič« smo sklenili, da bomo začeli zbirati papir.
Doma bomo prosili starše, da nam bodo dali stare časopise. Ko bomo zbrali dosti papirja, ga bomo odpeljali na »Odpad«. Trudili se bomo, da bo zaslužek večji, ker bomo denar potrebo-
nabiramo
vali za sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo, ki bo 29. novembra.
Zato prosimo tudi cicibane, da nam pomagajo zbirati star papir, ker papirja je vsepovsod dosti.
Z zbiranjem starega papirja pomagamo tovarnam, skupnosti in sebi.
III.	b r. šole »Mirko Bračič«
Kuželjska stena
Visoki hribi in stene zapirajo našo Kolpsko dolino z vseh strani. Od njih nam je najbolj priljubljena Kuželjska stena, ki se dviga visoko nad vasico Kuželj. Stena je skalnata, za njo pa so veliki gozdovi, kjer gospodarijo divje živali, med njimi tudi medvedi. V teh gozdo-
vih so našli med vojno varno zavetje partizani, od tu so napadali sovražnika in pod temi skalami je zemlja sprejela truplo marsikaterega naših hrabrih junakov. Pionirji iz Fare gremo pogosto na izlete k tej steni. Tudi tujci jo radi obiskujejo.
Pionirska tekma v rokometu
Že več dni pred napovedano rokometno tekmo je vladalo zanjo med nami veliko zanimanje. Na povabilo so prišli 24. t. m. k nam gostovat pionirji osemletke »Oskar Kovačič« iz Ljubljane. Šolsko igrišče smo lepo uredili. Pred tekmo je bilo obdano z živim zidom gledalcev. Na igrišče so pritekli igralci. Najprej so se pozdravili, nato so naši pionirji izročili gostom ribniški šopek v spomin na prijateljsko srečanje. Tekma se je
pričela. Najprej so prišli v vodstvo naši pionirji. Toda pionirji iz Ljubljane se niso dali ugnati. Ko je sodnik zažvižgal polčas, je bil rezultat 9 : 9. Med polčasom sb naši pionirji prikazali lepe telovadne točke. Potem se je tekma nadaljevala. Gostje so začeli igrati zelo ostro, a so kljub vsemu tekmo izgubili z rezultatom 20 :17. Pionirji šole »Oskar Kovačič« so ob slovesu povabili naše moštvo na prijateljsko srečanje v Ljubljano.
250.000 din shode
22. oktobra ob 12.30. uri je prišlo do prometne nesreče na ovinku Tomšičeve ceste pri podjetju Avto v Kočevju. Delavec J. G., začasno zaposlen pri Av-to-šoli, se je samovoljno sposodil osebni avtomobil Milana Zobca iz Blat pri Rakitnici, ki mu ga je zaupal lastnik v pranje. Ko se je J. G. vračal z avtomobilom s »sprehoda« po Kočevju, je na ravni cesti razvil precejšnjo brzino. Zaradi brzine in splozke ceste ga je na ovinku pri podjetju Avto zaneslo s ceste. Avtomobil se je prevrnil. Škode na njem je za 250.000 din. J. G., ki pri nesreči ni bil poškodovan, nima vozniškega iz-
pita.
Gospodarske organizacije, avto šole in delavnice, ki sprejemajo v popravilo ali pranje avtomobile morajo tudi poskrbeti, da jih njihovi delavci ne poškodujejo. Tudi lastniki avtomobilov naj dajo vozila v pranje delavnicam in ne posameznikom, morebiti svojim znancem. Bolje je namreč več plačati, kakor namesto avtomobila imeti razvalino. Strogo kazen pa zasluži vsak voznik, ki sede za krmilo brez ustreznega šoferskega izpita. Tak voznik namreč na ogroža samo svoje življenje in lastnino, ampak tudi življenje in lastnino vseh državljanov.
»Ti pa niso iz našega kraja, kaj?« ga je vprašal Gray. »Ne poznam teh obrazov.«
Na vsakem kartončku je bila številka, zraven pa tudi številke pajdašev. Quine je pogledal na seznam: ugrabljanje otrok, vlomi, tatvine, ropi, izsiljevanje... Skupno sedem številk in sedem obrazov.
»Ali ste povedali Pollardu?« je Gray vprašal advokata Quina.
»To mi ni posebno všeč,« je rekel advokat, potem ko je prikimal na Grayevo vprašanje. »Ce
je vse skupaj narobe------- Da veste, ničesar ne
vem o tem.«
»Ne more biti nič hudega,« mu je odgovoril Gray. »Za vso reč vemo samo trije: vi, Dan Abel in jaz. Kaj ste rekli Pollardu?«
»Rekel sem mu, da bi rad ugotovil, kdo vse je bil tisti večer pri Srebrni copati. Zanima me predvsem eden izmed gostov, sem rekel. Sumljiv sc mi zdi, vendar bi se rad prepričal, preden bi ga prijavil policiji. Rekel sem mu, da eno zanesljivo pričo že imam. Če bo on izbral sliko istega človeka, sem rekel, bo zadoščalo, da bom
izročil vso reč kapetanu Zucknerju. — Navdušen ravno ni bil.«
»Ali je obljubil?«
Quine je otresel pepel v velik pepelnik. »Vsak trenutek mora biti tu.« Potrkal je na kartončke. »Kaj hočete izbrskati iz vsega tega? Čemu vam bo ta zbirka? Kakšen je vaš namen?«
»Veliko si ne obetam,« je odgovoril Gray, »od slik samih ne,. Pollardova reakcija nanje pa bi nam lahko kaj povedala. Kolikor ga poznam, moram reči, da je prebrisan. Domnevam, da so ga zaradi nečesa izsiljevali. Rad bi ga pripravil do tega ,da bi povedal, kaj je bilo tisto. No, bomo videli, mogoče mu bom nagnal strah v kosti.«
»Kako? S čim? «
»Sami veste, da ni hotel pristati na psihiatrične poskuse. Boji se, da bi lahko kaj izdal. Ce pa ga zvabim v tak poskus in mu potem povem, da se je že zgodilo, bi se morda lahko ustrašil.«
»Ce imate to pot prav, ste prav gotovo nori,« je rekel Quine. »Jaz že ne bi naganjal morilcem strahu v kosti.«
»Takole si predstavljam,« je rekel Gray. »Morilec je v Beverlynem stanovanju podtaknil požar, ker ni mogel najti ali pa ni utegnil iskati tistega, o čemer je bil prepričan, da je tam. V trenutku se je odločil, da bo uničil vse. Seveda pa ni mogel vedeti, ali bo tudi tisto zgorelo. O tem najbrž še vedno ugiba. Lahko mu namignem, češ nekaj smo našli. Poskusil bo dobiti tisto reč. To bo past. Če je tako, kot domnevam, se bo ujel.«
Quine je molčal. Gray pa je dodal: »če bo mislil, da smo na njem napravili psihološki po-
skus, pri katerem je morda kaj izdal... Ilm, upam, da bo začel delati napake. Poskusiti je že vredno.«
»Jaz bom pa hvaležni gledalec,« je rekel advokat in puhnil dim. »Zanimivo! Če bo ribica prijela... « Pogledal je slike na lepenki. »Kako pravzaprav gre ta reč?«
»Temu pravimo Szondijev poskus,« je pojasnil Gray. »Seveda še ni popolnoma zanesljiv, vendar je edini, ki sem ga mogel izbrati za Pol-larda, ne da bi on vedel, da je to pravzaprav psihološki test. Potem bi mu seveda povedali. Dan Abel mi je pomagal preoblikovati to stvar. Pri pravem Szondiju imamo opraviti z ljudmi, ki čustveno trpijo iz tega ali onega razloga. Teorija pravi, da človek značilno reagira na nered, ki se križa z njegovim ravnanjem. Potem pride kompleks. Seveda je treba več takih poskusov, preden dobite zanesljiv odgovor.«
»Opišite mi to reč malo natančneje,« je rekel advokat in vzel eno izmen slik v roko. »Ta ima obraz bolnega čistokrvnega psa. Kakšna je diagnoza? Obraz mi ni všeč. Ali to kaj pomeni?«
Gray ga je pogledal. »Ne vem. Rekel sem, da je potrebnih več poskusov. Seveda pri pravem Szondiju ne bi mogli uporabljati teh slik. Sam sem jih izbral z določenim namenom. Mimogrede: tisto, da vam ta obraz ni všeč, bi lahko pomenilo, da ste izrazit poslovni človek, podjeten, z močno voljo ...«
»Mhm,« je rekel advokrat. »Za takšno ugotovitev pa v mojem primeru res niso potrebni poskusi.«
»Lahko pa bi tudi pomenilo, da se skriva v vas precejšnja nagnjenost k melanholičnosti in k samotarstvu, torej težnje, ki jih obsojate ta-
ko v sebi kakor pri drugih, pa čeprav si tega ne priznate vedno. Seveda so še druge možnosti. Četudi je to res — nikar ne gljete tako čudno — bi to ne bilo nič nevsakdanjega. Opravljate poklic, ki očitno zadovoljuje vaše notranje zahteve.«
Advokat Quine je nekaj godrnjal. »Tako boste torej zgrabili Pollarda. Kaj pa, če vam ne
uspe?«
»Potem si bom pač izmislil kaj drugega, Najraje bi...«
Rahlo je potrkalo na vrata. Tajnica je pogledala v sobo:
»Pollard je prišel.«
*
Pollard je malce presenečeno pogledal Gra-ya. Za spoznanje prekmalu se je oglasil advokat Quine:
»Tudi gospoda Graya sem poklical na pomoč.«
»Mislil sem na ljudi, ki so bili v soboto zvečer pri Srebrni copati,« je rekel Pollard in vrgel pogled na slike.
»Seveda ni izključeno, da se Je potikal tudi med množico pred Beverlynim stanovanjem,« je dejal Quine. Če si je sproti izmišljal, je znal izredno naglo misliti, mogoče pa si je vse skupaj vsaj okvirno že vnaprej pripravil, »če je morilec tu, je tisto noč pač moral biti tam. Tudi Graya so poklicali v Beverlyno stanovanje. Mogoče se je morilec skrival v gneči na stopnišču in je opazoval splošno vznemirjenost. Tako ni izključeno, da bi ga tudi Gray opazil tako mimogrede.«