List 43. Tečaj lui. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 25. oktobra 1895. želnega odbornika. Seveda takim Ijudem na ljubo Slo a Politiški oddeiek. Štajerski Slovenci in deželni zbor. y Kakor je znano, so vlani ostavili štajerski Slovenci venci niso mogli več ostati v deželnem zboru. Neljub je pa bil izstop Slovencev iz štajerskega deželnega zbora tudi koalicijski vladi. Najbolj je pekel grofa Wurmbranda. On je tedaj bil přišel v Gradec in je z njegovim posredovanjem se bila dosegla dotična deželni zbor, ko so se vse nemške stranke bile zjedinile resolucija. Mislil je na ta način preprečiti dvojezično proti osnovi dvojezične celjske gimnazije. Ta čas se je gimnazijo v Celji. Delal dvoumno. ministerstvu se bila najočitneje pokazala krivičnost štajerskih Nemcev ni upal z vso odločnostjo upirati tej gimnaziji oziroma brez izjeme. Vodja konservativne nemške stranke na izstopiti, ako bi njegove besede nič ne izdale, in je mislil Stajerskem, Karlon se je bil postavil na čelo tej zaroti, svoj namen doseči po ovinkih, a dosegel je le, da so Slo-kar pač nam najbolje dokazuje, da nemški konservativni venci izstopili iz štajerskega deželnega zbora in so se stranki Slovenci ne smemo preveč zaupati. Da se je tako krivice, ki jih delajo štajerski Nemci Slovencem vlada ozirala na želje štajerskega deželnega zbora, bi svetu razkrile. > Slovenci tudi še sedaj ne imeli dvojezične gimnazije v Celji in bi jo najbrž morali čakati do sodnjega dne. Slovencem pri tacih razmerah ni druzega kazalo, kakor ostaviti deželno zbornico v Gradci. Njih tedanji odločni korak je odobravalo vse slovensko prebivalstvo na Dolenjem Stajerskem. Nemcem pač ni bilo po volji, posebno konservativci bili so jako iznenađeni, kajti niso mislili, da bodo slovenski poslanci imeli toliko poguma. Mislili so, da bodo vse mirno pre- trpeli > kakor so tedaj, ko so jih konservativci opeharili za jeden sedež v deželnem odboru. Nemškim konservativcem se je bila pripetila ne-, da v kmetski skupini niso imeli več večine brez Slovencev in zatorej sami niso mogli spraviti nobenega svojca v deželni odbor. Kmetska stranka je bila priprav zgoda ljena s Slovenci pogajati se glede tega mandata. Nemški konservativci se boječ za svoj vpliv, obljubili, da bodo čez let volili Slovenca v kmetski kuriji v deželni odbor, ako podpirajo Slovenci njih kandidata. Slovenci so oddali g. Karlonu svoje glasove in bil je deželni odbornik. Štajerski deželni zbor sedaj ni več zastop vse dežele štajerske, ker tretjina prebivalcev v njem ni zasto- Te razmere so nenaravne in gotovo ne bode no- pana. bena parlamentarna vlada mogla trpeti, da bi to dolgo trajalo Prej ali slej se bodo začela pogajanja za vstop Slovencev v deželni zbor. Posebno bodo pa še hrepeneli nemški konservativci, da bi se Slovenci povrnili. Celjska dvojezična gimnazija jih je pripravila pri volilcih ob veljavo. Da niso v deželnem zboru glasovali proti njej, bi še ta stvar ne bila dobila nobenega pomena. Tako so pa tudi kmetje nemški jeli misliti, kdo ve za kake nemške koristi da se gre, in ne morejo od-pustiti svojim poslancem, da so v državnem zboru drugače glasovali. Nemški nacijonalci po deželi sedaj pridno rujejo proti konservativcem in prav lahko se pripeti, da poslednji zgube večino v kmetski skupini in zgube svojega deželnega odbornika, ako Slovencev ne bode v deželnem zboru, da bi jih podpirali. Slovenski poslanci so se že odločili, pod katerimi inolo je šest let. Pri novih volitvah je sreča pogoji pojdejo v deželni zbor. Njih želje niso pretirane. nemškim konservativcem bila milejša, in zopet so imeli Ne zahtevajo razdelitve deželnega zastopa, niti šolskega večino v mestni skupini. Nemški konservativci so pa sveta niti razdelitve politične uprave. Njih želje so v besedo snědli in volili zopet Nemca za deželnega odbor- primeri z željami tirolskih Italijanov, katere liberalci nika. 400.000 Slovencev je pa še nadalje ostalo brez de- vedno zagovarjajo, jako skromne. 426 h Pred vsem zahtevajo, da naj se zagotovi Slovencem jeden sedež v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu. Slovenski poslanci niti ne zahtevajo, da se katero dosedanjih deželnoodborniških mest prepusti Slovencem, zadovoljni su celo, če se število odbornikov pomnoži. Zahteva Slovencev je pač le pravična. Tretjina prebivalstva štajerskega je slovenska, a sedaj nimajo nobenega deželnega odbornika. Prav za prav bi že pri sedanjem številu deželnih odbornikov Slovenci morali imeti dva. Vidi se torej, da smo jako skromni, če se zadovoljimo le z jednim. Štajerski deželni šolski svet ima pa odločevati tudi o slovenskih šolah in je torej krivično in nepostavno, če ni v njem nobenega Slovenca, ki bi branil slovenske pravice. Nadalje zahtevajo Slovenci, da se ne sklene zakon, a po katerem bi se okrajnim šolskim svetom vzele vse pravice glede imenovanja učiteljev. Štajerski Nemci hočejo namreč s posebnim zakonom izročiti vse dotične i % * * pravice deželnemu šolskemu svetu, da bi potem lahko preganjal po svoji volji slovenske učitelje. Slovenci se torej moramo že iz interesov za narodni obstanek braniti takemu zakonu. Nadalje Slovenci zahtevajo, da se vpelje na nižji deželni gimnaziji v Ptuji in v deželni vinarski in sad-jarski šoli v Mariboru slovenski učni jezik. Ti dve šoli sta namenjeni pred vsem za Slovence in zatorej moramo Slovenci zahtevati, da se na njih razlaga v slovenšćini. Nemci se bodo seveda temu najbolj upirali. Koliko boja je bilo za celjsko dvojezično gimnazijo, še huje se bodo pa štajerski Nemci upirali ptujski, ker imajo odločitev v svojih rokah, ker je deželna. „Tagespost" piše, da Nemci ne pojdejo skozi ta kavdijsko iglo. Mi sicer tudi ne pri-čakujemo, da bi se štajerski Nemci precej udali, a če Slovenci ostanejo stanovitni, bodo pa naposled le dosegli, kar žele. Gospodje na Dunaji bodo o stvari drugače so-dili in vlada pa lahko vpliva precej tudi na razmere v Gradci. Tako je vladi vsak čas mogoče odtrgati Nemcem mandate južnoštajerskih mest in trgov. Veleposestniki tudi ne stoje na nemškoradikalnem stališči. Zato ni povse nemogoče, da se razmere v Gradci nekoliko premene, ako bodo le gospodje na Dunaji porabili svoj vpliv. Pred vsem pa je treba, da Slovenci ostanemo vztrajni, drugo bode že prišlo samo po sebi. Izjava grofa Badenija o programu nove vlade. V torek je grof Badeni pojasnil v državnem zboru svojo politiko. Izjavil je, da ne bo podal daleč segajo-čega programa, pač pa vse, kar je potrebno, da pojasni stališče vlade, katerih napačnih potov neče nastopiti in katera sredstva rabiti, da doseže svoj namen. Naloga vlade je pred vsem, ustvariti pogoje, da veliki stroj državne uprave delu je pravilno, pravočasno in neovirano. Ker pa je to le tedaj mogoče, ako vsi v jedno avstrijsko celoto združeni narodi žive v miru mej seboj, zato se bo vlada ustavljala vsem pojavom, kateri bi kalili ta mir ter bo z jednako odločnim, kakor blagohotnim ravnanjem delovala, da se ta mir doseže. Vlada bo krepka pospe-ševala državne koristi, avstrijski duh in njegove tradicije ter upa, da bodo avstrijski narodi pod to zastavo hodili za jedino, blagohotno in ob jednem odločno vlado. Pri tem sta za zbornico in tudi za vlado merodajni dve vodilni načeli. — Ako se bodo stavile dejansko opravi-čene in razvoju sedanjih razmer primerne, v mejah državnopravne, finančně in gospodarske dovoljenosti suka-joče se zahteve po zákonitém potu, našle bodo pravično in blagovoljno uvaževanje. Toda to naj se zgodi le tako, da se bo dostojno oziralo na kulturo nemškega naroda, kteri zgodovinsko in tradicijonalno že mnogo let sveti drugim narodnostim. Nano Badeni določi stališče vlade nasproti češkemu vprašanju. Vlada popolno zaupa če- škemu narodu, se vzdrži vsacega očitanja, ter je, zidajoč na sijajno skazani patrijotizem češkega naroda, njemu pokazala prvi dokaz svojega zaupanja. Odstranenje iz-jemnega stanja ni nobena koncesija, marveč podlaga, da se na njej zgrade normalne razmere ; v tem smislu upa vlada na podporo češkega naroda in njegovih zastopnikov. Nasproti stránkám v zbornici je vlada popolno prosta in hoče ostati tudi v prihodnje. To pa ni tako umeti, da bi se vlada približala sedaj jedni, sedaj drugi stranki, marveč te besede pomenijo, da hočemo mi voditi in ne dati se drugim voditi. V tem ni nikake prevzetnosti, marveč je le teoretično in praktično pravo načelo. Na podlagi brez-pogojnega vzdrževanja tega načela je on s svojimi tovariši prevzel vlado, katera nosi odgovornost za zakon in red in ima zato tudi pravico in dolžnost voditi. Mogočna, domoljubna, solidarno delujoča Avstrija, to je naš namen. Vlada se pri tem zanaša vzlaati na stranke, ki so združene na etični podlagi in ki so zmožné zasledovati idealne namene, če tudi s praktično podlago. Vlada si pa pridržuje, da bo vravnala svoje razmerje do strank ne le po njih namenih, ampak tudi po njih sred-stvih in potih, ker resna in poštena, vlada ne bo nasto-pila brezplodnih, od civilizacije odvracajočih in v uni-čenje človeške družbe vodečih potov, marveč se bo trudila, da tudi drugim onemoči taka pota. Vlada povdarja pomen vere v državnem življenju in pomen gojitve ver-skega čuvstva in nravno-verske vzgoje vzlasti pri mladini. Napčno pa bi bilo, tolmačiti te besede tako, kakor da bi vlada zastopala reakcijonarne tendence. Vlada bo imela vedno pred očmi gospodarska vprašanja ter se ozi- rala zlasti na gospodarsko slabejše dežele na severu in jugu. Gledé nacrta za delo poudarja izjava potrebo, da se proračun reši še to leto, nadalje kot glavno nalogo obnovitev pogodbe z Ogersko, pri čemer se zanaša na domoljubno sodelovanje vseh strank. Izjava napove predlogo o volilni reformi ter povdarja, da je ta predloga prosta vsake ozkosrčnosti in da se bo kot celota predložila zbornici. Nadalje se bo vlada trudila izboljševati socijalno stanje nižjih stanov. Davčna preosnova se bo hitro nadaljevala na podlági sedanjih 421 « připrav. Vlada upa, da se besede ministerskega predsednika ne bodo napačno tolmačile ter da ostane pot zau-panja odprta vsem stránkám. V tem smislu vlada prosi podpore državne zbornice. Vlada ne bo proti nobeni stranki rabila načela : divide et impera, marveč bo vedno smatrala pravičnost kot najvišje načelo. Brez prevzet-nosti in samohvale, toda v trdnem zaupanji pravi si vlada „In hoc signo vinces." Politični pregled. Odprava izjemnega stanja v Pragi. — V nedeljo se je v Pragi odpravilo izjemno stanje. Trpělo je nekaj nad dve leti. Upeljalo se je bilo dne 12. septembra 1898 leta pod Taaffejevo vlado Povod so bile dale neke protidinastične demonstracije na cesarjev rojstni dan, zaradi katerih je nekaj mladih ljudij bilo obsojenih Pravi namen temu izjemnemu stanju je pa bil uničiti mladočeško stranko, ki posebno praŠkemu namestniku grofu Thunu ni po volji. Ta namen se ni dosegel, kajti Mladočehi so sedaj silnejši, nego so bili pred izjemnim stanjem. Govori se, da se je grof Thun mocno upiral odpravi izjemnega stanja, a Badeni ga ni poslušal, ker noče popolnoma Mladočehov poriniti od sebe, ker ne ve katere stranke bode pri vladanji potřeboval Grof Thun je celo pretil, da odstopi od namestništva, ako bi se izjemno stanje odpravilo Čehi ne bodo žalovali po njem, ako to stori. Politična nasprotja so se baš pod njegovo upravo posebno pooštrila. Kazal je pri vsaki priliki svoja nasprotstva do Mladočehov. Vidilo se mu je pa tudi, da češkemu narodu sploh ni bil naklonjen Izgredi v Zagrebu. — Proti dijakom, ki so demonstrovali proti madjarski zastavi v Zagrebu, se jako hudo po-stopa. IzroČili so jih sodišču in se bodo morali zagovarjati zaradi rušenja javnega reda in miru. Dvombe ni, da jih bode več kaznovanih, ker je ban silno nevoljen zaradi tega dogodka. Poročal je vedno na Dunaj, da se mu je posrečilo napraviti najugodnejše razmere mej Madjari in Hrvati, a sedaj se je nakrat ob navzočnosti cesarjevi pokazalo staro sovraštvo. Budimpeštanski listi so jako osorno pisali proti banu in so napovedovali, da odstopi. Vlada ogerska pa vendar ne misli odstraniti bana, ker ve, da bi njega naslednik bolje ne za-stopal na Hrvatskem madjarskih koristij. Opozicija se pa pripravlja, da bode izrabila zagrebške dogodbe proti vladi. Poslala je bila v Zagreb posebne zaupnike, da so vse poizve-deli in nabrali gradiva za interpelacije. Vitez Rinaldini in Badeni. — Vitez Rinaldini je tudi bil pri Badeniji na Dunaji. Opravičeval je zopet ireden-tovce, a pri novem ministerském predsedniku ni imel sreče. Badeni je naravnost od njega zahteval, da naj proti iredenti odločneje postopa in se bolj ozira na Slovane. Rinaldi-niju taki nasveti niso ugajali. Izvrševal jih strogo pač ne bode. Nekateri mislijo da bcde Rin aldini rajše odstopil. Poslednje se nam ne zdi popolnoma verojetno. Rinaldini je vnet Italijan in nasprotnik Slovanov, ki pa dobro ve, da njegov naslednik, ki si ga bode izbral Badeni, ne bode tak. Zaradi tega se bode skušal obdržati, dokler bode le moč. Na videz bode najbrž tudi kaj storil proti iredenti, a v resnici pa ne bode Italijanom lasu skrivil. Seveda iredentovskih demonstracij ne bode smel trpeti, ker s tem bi le sebi popolnoma izpodkopal stališče. Sicer bodo pa Italijani tudi takoj nekoliko manj poguma imeli, če bodo viděli, da z Dunaja več ne veje zanje ugodna sapa, in bodo že gledali, da ne bodo preveč oteževali stališča Rinaldiniju. Stojalovski. — Te dni je přišel iz ječe duhovnik Sto-jalovski. Bil je več mesecev zaprt, ker je v svojem listu pisal proti poljski žlahti. Stojalovski je bil kršćanski socijalist in vodja kmetske stranke v Galiciji. Plemenitafci in višja du- hovščina so ga posebno sovražili. Gališki nadškofje so bili izdali proti njemu poseben pastirski list, v katerem so bili prepovedali vernikom čitanje Djegovega glasila. Imel je pa že poprej mnogo neprijetnosti s svojim škofom. Jedenkrát so mu bili že vzeli pravico maševati, a Stojalovski je bil šel v Rim, in ondu so se prepričali, da kažen ni opravičena. Razvelja-vili so jo, a njega vendar přidělili oddaljeni škofiji v Baru. Papež je še nedavno njegovemu listu dal blagoslov. To ga pa vendar ni řešilo daljšega preganjanja. Gališki škofje in pa novi ministerski predsednik so porabili svoj upliv pri pape-ževem nunciji na Dunaji in dosegli, da se je Stojalovskemu ukazalo v 8 dneh odpotovati v svojo škofijo in posebno karakteristično je, da je ta ukaz se mu izročil potom policije. Pregnanje se utemeljuje s cerkveno disciplino. Krščanski socijalni listi so poprej ga hvalili, a sedaj pa nobeden nima poguma, da bi obsojal to preganjanje. To kaže strahopetnost krščanskosocijalne stranke. Jezik isterskega deželnega zbora. — Isterski deželni zbor je bil vbni sklenil, da se ima rabiti v njem jedino italijanski jezik in se tudi interpelacije in predlogi morajo staviti jedino v italijanščini Italijanski poslanci so obra-čali, vlada je pa obrnila. Te dni je isterski deželni odbor dobil z Dunaja obvestilo, da njegov sklep ni veljaven. Za to bi bilo treba skleniti poseben zakon. Za to se bode pa v isterskem deželnem zboru še nadalje slovansko govorilo. — Italijani so tembolj potrti, ker se boje, da jim Badenijeva vlada ne bode šla tako na roke, kakor so jim šle dosedanje. Seveda pri drugačni vladni sapi bi utegnili zgubiti še većino v isterskem deželnem zboru. Zanjo se imajo zahvaliti tako le vladni naklonjenosti. Stališče Rinaldinijevo baje ni več trdno. Premeščenje ogerskega obratnega železniškega vodstva iz Zagreba. — V .finančnem odseku ogerske zbornice poslancev je poslanec Pazmandy zahteval, da se zaradi znanih dogodkov v Zagrebu premesti kam drugaru železniško obratno vodstvo iz Zagreba. Trgovski minister Daniel je pa odgovoril, da zato ni povoda. Pri snovacji obratnih vodstev so merodajni jedino prometni oziri, ne pa politični. V Zagrebu je obratno vodstvo potrebno in ondu ostane. Vlada bode pa že gledala, da se ogerskim uradnikom v Zagrebu ne bode krivica godila. — Zanimivo je pa, da nekateri gospodje v Oseku na Hrvatskem se že resno prizadevajo, da bi obratno vodstvo se tja premestilo. Posebno je v tem oziru delaven tajnik tamošnje trgovske zbornice Plavšič, kateri je pri ogerski vladi priljubljen, ker se poganja posebno za osnovo madjarske šole v Oseku. Osečani bi bili pripravljeni zastonj odstopiti svet za zgradbo potrebnih poslopij, da celo poslopja bi sami zgradili, ako bi le ogersko trgovsko ministerstvo se hotelo ozirati na njih želje. Konec cerkvenopolitičnih reform na Ogerskem. — Vsprejeta je tudi zadnja cerkvenopolitična predloga v ogerski gospodski zbornici. Sedaj je ua Ogerskem tudi brez-verstvo dovoljeno in požidil se bode lahko, kogar bode veselilo. Dolgo časa je trajal boj. Ko so prvič bile odklonjene cerkvenopolitične predloge, so vsa klerikalna glasila veliko slavo pelo ogerskim magnatom. Sedaj se je pa pokazalo, da so katoliški magnatje igrali povse le komedijo. Vrgli so We-kerleja, ker jim ni ugajal, ker ni bil plemenitaš. Banffyju se pa niso upali več tako po robu postavljati. Ko so ti hrabri plemenitaši videli, da ima vlada resno voljo dognati cerkvenopolitične zakone, in da bi bilo le mogoče, da se njih pravice malo pristrižejo, ako ne odjenjajo, ie jim minul pogum. Pri obravnavah o raznih predlogah je bas toliko kon9ervativnih pismenitašev manjkalo, da je dotična predloga bila vsprejeta. Nalašč se jih je toliko odtegnilo, da je vlada imela majhno večino. To se je zgodilo tudi pri poslednji predlogi o svobodném bogoslužji. Bolgarija. — Neki bolgarski list ve povedati, da je Rusija stavila naslednje pogoje za spravo z Bolgarijo : Odpoved * 428 princa Ferdinanda, prestop prestolonaslednika Borisa k pravo-slavju še pred odpovedjo cčetovo, imenovanje treh sovladarjev mlađemu Borisu, katerega mora odgojevati ruski duhovnik, imenovanje ruskega generala bolgarskim vojnim ministrom. Zatrjuje se, da je knez Ferdinand vsprejel te pogoje. Koliko je na vsem tem resnice, pokazala bo prihodnjost, vendar se smelo reČi, da je se vsa ta ve3t glasi neverjetno. na drobno prodajati ali ga sama rabiti, ali ga na debelo, eden hektoliter ali večjo mno Azija. NaBledki velike vojne mej Kitajsko in Ja- ponsko se pokazujejo najraznovrstneje. Ne-le. da še zdaj ondi popolnoma mirno, utegnejo prej ali slej nastati ni ondi velike homatije. Japonci si izkoriščajo zmago nad Kitajci žino komu prodati ali ga iz shrambe odpraviti, ali iz shrambe odposlati, vse ali nekoliko iz posode v drugo ali več drugih pretočiti ali prenesti, ali uradno zaporo odpreti ali napraviti na posodi ali na spravi odprtino, sploh kakorkoli premeniti dosedanje stanje piva, od katerega še ni odmerjena pristojbina nameravano dejanje naznaniti v to postavljenemu organu na razne načine. Sedaj se poroča, da se je z japonsko vednostjo umorila kraljica na Koreji. Japonci hočejo dobiti Korejo po- in sicer, če se nahaja stranka v bivališču njegovem, vsaj A polnoma zase, zato so naročili usmrčenje njim neprijazne kra- 3 ur6) drugače pa najmanj 12 ur prej. ljice. Na otoku vladajo menda sedaj sami japonski privrženci. Rusija, ki že tako Japoncem močno na prste gleda in ne pri- V slučaji, določenem pod črko a, je plačati naklado pusti nikakor, da bi si ti svoj vpliv v vzhodni Aziji vedno od vse množine piva v posodi, iz katere se bode vzelo večali, posebno ne bo trpěla, da bi si Japonci Korejo prisvo- jili. Rusija hoče za svojo trgovino ondi proste roke. sama gleda, da si Ker pridobila kaj ozemlja, ne bo trpela, da za nadrobno prodajo ali za svojo porabo. slučajih, določenih pod črkama m po si Japonci brezobzirno vse podjarmili. Mogoče je, da Rusija vedati, če zahteva organ, osebo, kateri, in kraj, kamor ravno tem ogibna. povodom zasede Korejo in vojska je na to neiz- se bode oddalo pivo Bodo pa Japonci tako pometali z Rusi kakor s Ki- tajci, to ni gotovo. Turčija. Poraba piva za nadrobno prodajo ali za svojo rabo Turska vlada se je vdala pritisku Anglije, nastopi tedaj, kadar se nastavi v navedeni namen Francije in Rusije in dovolila preosnovo v Armeniji, kakor odpre posoda, v kateri je pivo. so jo te velevlasti zahtevale. Sultan se je jel za svojo kožo bati. Ne-le imenovanih velevlastij se je bal, tudi so ga jeli skrbeti njegovi rodni mohamedanci. Ti so bili tako razburjeni po izgredi in moritvah v Carigradu in okolici, da se je bilo bati, da nastopijo proti sultanu. Nekaj takih nastopov se je Pretakanje v steklenice je smatrati za enako na stavljanju v podrobno prodajo. Zglasitev je potrditi v zglasilni in pregledni poli Nobeno v imenovanih dejanj se ne sme pojasnilo. Z reformami v Armeniji odločiti se imajo kristjanom vršiti, predno ednake pravice kakor mohamedancem. Ednako kristjani kakor mohamedanci se bodo nastavljali za uradnike. Sploh ednako-pravnost obeh plemen se mora povsod uvesti. Uredi se uprava, primerno se preuredi pobiranje davkov mogoč mir ondi. Se bodo pa tudi ■■■■■■■■■■■■■■■JH kmalu izvele, je dvomljivo. Turčija je pač to obljubila, a izvesti se bo upirala. Bo že vedla najti ovire. Morale jo bodo temn zopet prisiliti velevlasti. Recimo pa, da se reforme se potrdilo 0 zglasitvi in, kolikor se dostaje porabe za nadrobno prodajo ali za svojo rabo, boleta s potrdilom bii 0 plačani deželni nakladi ne nahaja v prostorih nakladi te reforme že tako zavezane stranke pri tistem, ki ga veže odgovornost za itd. Tako bi ne- enkrat srečno izvedejo, je še dvomljivo, če bodo Turčini pristranski. Najbrže bodo še vedno pritiskali na kristjane. Mir in red bo v vzhodni Evropi pač še-le, ko Turčija ne bo imela tu nič več zapovedovati in da temu ni več tako dolgo, pokazali so zadnji dogodki. Kuba panija se bori z ustaši na amerikanskem otoku Kuba. Vkljub velikim žrtvam je španjska vlada že sama jela obupavati nad vspehom. Ustaši dobivajo jako znalne po- to i potem predno ne nastopi za izvršitev zglašenega dejanja nazna njeni čas, in predno postavljeni organ zapore, če je pivo pod njo, ne odpre ali ne sname. Le tedaj, kadar je bila zglasitev po předpisu oprav-ljena, in ne pride postavljeni organ eno uro po zgla-šenem času, da bi odprl uradno zaporo, v prostore, v katerih se ima izvršiti zglašeno postopanje, ali kadar se je moči od Amerikancev. Celo države amerikanske podpirajo na v zglasilni in pregledni poli to dovolilo, sme stranka skrivnem ustaše. Posebno braziljska vlada je močno naklo- njena ustašem Vse države amerikanske so namreč v tem sama odpreti zaporo edine, da je evropski vpliv in gospodarstvo popolnoma izpod- 10. Deželno naklado plača stranka po svoji želji riniti iz Amerike. Ni čuda, če odobravajo napore, odtegniti ali tedaj, kadar se spravi pivo v prostore, kjer se bode Španjcem gospodarstvo na Kubi. Konec ustaje bo slednjič res neugoden za Španijo, katero bo to tembolj zadelo, ker bo s Kubo zgubila dober vir dohodkov, katere to-li potřebuje za svoje že itak slabe finančně razmere. ^ dfedfeítUtwti jfi ífcřti^^^ítufoíti^řlfc dMfeáfeáfe đ&tiđ&itiffc ; h. íforfcřh ^^tuf*. ífcřfcřífeífc & Obrtnija. €............................................ Ukaz c. kr. deželne vlade za Kranjsko z hranilo in prodajalo, ali pa šele tedaj, kadar se nastavi za nadrobno prodajo ali za svojo rabo. Predno ni plačana naklada, se ne sme začeti rabiti nakladi zavezano pivo. Če hoče stranka le od enega delà piva iz večje zglašene posode plačati pristojbino, se mora ta del iz večje posode odtočiti, in sicer vpričo postavljenega or dne avgusta 1895. št. 11584 9 gana, polo. ta postopek pa zapisati v zglasilno in pregledno Stranka (Konec.) zavezana Plačilo deželne naklade je stranki z ozirom na » kolikorkrat namerava zglasitev piva, od katerega se je odměřila pristojbina, zglašeno pivo potrditi z boleto i 420 11. Kadar se vsa množina piva, od katere je gledne pole, bodo politična oblastva kazno vala po mini- odmerjena pristojbina, proda na enkrat, se lahko plačilna sterskem ukazu z dne 30. septembra 1857. 1., drž. zak. boleta, ob enem izpolnjujoč v § 4. in 8. dane ukaze 7 št. 198, z globami od 1 do 100 gld., ki se bodo stekale prepiše na kupca; s tem je le-ta zavarovan proti zahtevi v kranjski deželni zaklad, ali z zaporom do 14 dnij. še enkratnega plačila deželne naklade. V isti namen imajo prodajalci na drobno register po priloženem vzorců 15. Zastala plačila tarifne pristojbine ali pogo-ditvenih zneskov posameznih prodajalcev na drobno iztir-iz katerega dajo pri njih kupujočim stránkám, če zahte- javajo politična oblastva, kadar je ugotovljena likvidnost vajo delne bolete po enakem vzorců teh zneskov, s političnim izvršilom. Vse plačilne bolete in delne bolete so veljavne v vsi kronovini. 16. Zupanstva so dolžna v pobiranje deželne naklade postavljenim organom pomagati pri njih uradnem Tiskovini (A in G) dajejo organi, katerim izro- poslu, če prosijo pomoči. čeno pobiranje deželne naklade, prodajalcem na drobno in zasebnikom na njih zahtevo po potrebi brezplačno. 12. Brezplačno se odpiše zglašeno pivo, od katerega še ni odmerjena pristojbina: Obrtnijske raznoterosti. V Škrobni lep (klajster) se navadno hitro spridi. Ako kadar se v množinah 1 hektolitra in po več do- mu pa pridenemo 1% boraksa, ce pa več tednov ohrani. kazano pošlje v kak kraj zunaj kronovine; Boraks se dene v vodo, katera se potem porabi za napravo kadar se proda v množinah 1 hektolitra in po več komu drugemu, ali kadar se dokazano proda tudi pod to mero kateremu obrtniku v deželi Kranjski za nadrobno prodajo ; kleja. Ravno tako se limov klej z boraksom naredi trajneji. Ta klej je narejen iz polovice škroba, polovice lima in drži, kadar se v shrambi premeni tako bistveno i da ni za užitek člověku i kakor najboljši lim. Kit za sode se napravi, ako se na majhnem ognju delov svinské masti, 13 delov kuhinjske soli in 11 delov belega voska. Ko zmes zavre, pridene se jej še za sode, kateri tečejo po stopi kadar ga je uničil slučajen, prav izkazan dogodek. 13 delov lesnega pepela. Ta kit skladeh in katerim so doge razpokale 13. Čistilo za okna Dobro čistilo za okna se napravi pobiranje deželne naklade ter v prigledo- ako sežgano magnezijo pomočimo z bencinom Ko zmes vanje postavljeni organi so upravičeni stopiti v prostore, dovolj mokra, spravi se v mahne steklenice in dobro zamaši ki so določeni v hrambo in v prodajo, in v prostorišča, # ki so z njimi v zvezi, med nakladi zavezano nadrobno Kadar se rabi, vzame se je malo na pavolo njo drgnej stekla v oknih in po zrcalih. Veliko se tega čistila ne sme naenkrat napraviti, ker se hitro posuši, naj je še tako dobro zamašemo. Kit za peči. Dober kit za peči se napravi, ako se primeša v ilovico nekaj boraksa. Razpoke pri pečnih ploČah se 25. oktobra 1862. leta, drž. zak. štev. 88, se sme prodaja lahko zamažejo s fino presejanem manganovcim, ki se da po- mešan z vodném steklom podolažiti v jako sprijemljivo maso. prodajo in sploh vsak čas, zaloge, kar jih je, preiskati ter pregledovati. prostorih, ki so pod varstvom zakona z dne vršiti le pod pogoji in določili tega zakona. Če se z nadrobno prodajo piva (v množinah hekto Ta kit je trd kakor železo. litra in po več) pečajo osebe, ki žive v skupnem domačem gospodarstvu, pod različnimi imeni, se smejo preghdati in preiskati tudi obrtni in shrambni prostori za prodajo na debelo, s katero se pečajo te osebe. 14. Vsak prestopek ali prezirek katerega izmed teh predpisov, zlasti če stranka ne izroči popisa prostorišč, dá napačne podatke v popisu prostorišč in ne naznani poznejšnjih prememb » ne zglasi začetnih zalog in nadalje nabavljenega si piva » predno ga spravi v shrambe, in ne da odmeriti pristojbine » če zglasi manj piva, nego ga ima, če hrani pivo v drugih prostorih, nego jih je na- vedla v popisu prostorišč » če zabrani vstop v obrtne prostore ali v ona pro storišča ki so njimi v zvezi » % ífeítiíti ^»^^íítrfuf;^^ ^ffyt^ít^^flffeA iÈ Kmetijstvo. Kaj je krivo slabih vspehov pri svinjereji? Svinjarstvo bi donašalo veliko lepši dohodke, da se tolikokrat napak ne vrši in zanemarja. Najglavneje na-pake pri svinjereji, zaradi katerih svinjerejci imajo veli-kokrat dosti škode, so sledeče : Dosti se ne izbirajo živali za pleme. Najlepši prašički se prodajo, ko bi se prav za prav morali vzre diti in porabiti za pleme. Tudi se na to ne misli, da se za pleme jemali prašički svinj tedaj, ko so najbolj plodovite. Izrejajo se večkrat za pleme prašički od svinj, katerih plodovitost že pojema. Pri izbiranji mrjascev se nič ne gleda, če je dober za plemenitev, in če se mrjasec kupuje, kupi se tišti, ki je najceneji. slučaj j če pokvari uradno zaporo, ako se ne dokaže kak 2.) Občine imajo preslabe mrjasce. Občine dovolj če odreče zahte vana pojasnila, ki se nanašajo na ne gledajo, kakšen je občinski mrjasec in kako se ž njim lastno nadrobno prodajo, pobirajočim in prigledujočim ravna. organom* zlasti če ne dovoli pregledati zglasilne in pre- volj mrjascev Tudi na to se ne gleda, da bi v občini bilo do gr 430 3.) Mrjasce in svinje prezgodaj rabijo za pleme, Pravi čas za porabo je, ko spolnijo najmanj deset me- Kmetijske raznoterosti. secev, a rabijo se pa svinje že s ali meseci m mr- naši Zemljiški dolgovi v Avstriji. Do 1. 1892. so se v državni polovici skozi 20 let zemljiški dolgovi pomnožili jasci s 6 meseci. Take plemenske živali ostanejo vedno vsako leto za 31 mlijonov gld. Posledica temu dějstvu so prisilne slabe, in prasci od njih ostanejo slabi in majhni. dražbe, znašajo do leta 1892 182.179 slučajev (od 4.) Prašiči se premalo gibljejo. Prašiči, ki se de- leta 1876 vsako leto 8000 do 10.000). Dolgovi zahtevajo bele, morajo biti na miru î a plemeni m zlasti breje svinje se morajo slednji dan dovolj gibati. Sicer se preveč obresti, ki se menjajo od 4 do 12 odstotkov. Celo na Češkem in na Moravi, kjer še dolgo časa poslujejo posojilnice, imamo beležiti v mnogo slučajih 10 do 12odstotne obresti. Naše de- odebele > imajo malo prašičkov in še ti so slabi, ter žele seveda v tem ne zaostajajo. nimajo mleka. 5.) Doječe svinje se preslabo krmijo tem same volu Znamenja slabe mlekarice. Krava, katera bolj podobna, ima debelo glavo, debele roge in vrat, debele pešajo in prašički se ne rede. Prašički potrebujejo vsak dan veliko in dobrega mleka, da močno rastejo, zato se mlekarica. okrogle noge in divje gleda, ter je trde debele kože, ter ima majhno, ozko, z belo dlako močno poraseno vime, je slaba Važno je za kmeta in živinorejca, da ve pre- mora svinji dosti jesti dajati. Seveda ne takoj prve dni soditi, če je krava dobra mlekarica. potem i ko imela mlade. Ne zadošča, da se krmi s krompirjem, zeleno krmo, repo, kuhinjskimi ostanki itd. kakor > že navada, temveč se jej mora dajati tečnejšo jed, kakor na debelo zmlet oves, ječmen ali rž z mlekom ali siratko, pa tudi otrobi. 6.) Prašički se prezgodaj odstavljajo. Mnogi jih od- morali sesati naj manj ko stavljajo že čez tri tedne, šest tednov. 7.) Pozneje se prasci preslabo krmijo. Ko prašički nehajo sesati, se ne smejo slabo krmiti, temveč potrebu- jejo do starosti šestih mesecev dobro krmo. Skrbno se mora nanje gledati. Dosti se morajo na zraku gibati, v hlevu imeti čedno, določeni čas jim je dajati jesti in to najmanj štirikrat na dan. Preveč se jim ne sme dati na-jedenkrat. V hlevu mora biti prava toplota, suho in gosto nastljano. Dajati se jim mora precej časa neposneto mleko še î čez nekaj časa posneto, veliko pozneje še kislo mleko, debelo zmleto žito ječmen » pa lanene preše in siratka. Če se na prašičke, ko se odstavijo î ne gleda, kvišku rasto stoji. počasi Če postanejo stisnjeni in hřbet jim so v hlevu » pridruži se pa še več boleznij, za katerimi pogine mnogo prašičev. 8.) Za stare plemenjake se dovolj ne skrbi. V hlevu imajo nečedno, slabo nastljano, dostikrat se gnoj ne iz-kida a nepopolnoma korita se dosti ne znažijo, ne gleda se nato če preveč vroče ali mrzlo, če imajo vodo, kadar se hodijo past. 9.) Svinjski hlevi so napak zidani. Tu se največ zakrivi. Prašiči žive v otrovanem zraku na gnijočih tleh v temoti, poté se po letu in prezebajo po zimi. Svinje se poškodujejo, kadar so breje ob voglje in slabo nare jene duri. Prašiče in svinje nadlegujejo miši in podgane, in bolehajo za trihinami in vraničnim prisadom. Naj se še tako dobro krmijo, vendar pri tacih razmerah še nič ■è ne izda. 10.) Rej a m debelenje prašičev zmatra se za ženske moški se za vse stranski posel. Opravljajo to nič ne brigajo. Gospodinje pa že imajo tako preveč delà in ne morejo dosti gledati na prašiče. Prepuščajo stvar poslom ? misleč, da je zato vsaka še tako neumna dekla. Če slabo gre, se pa tolažijo s tem, da nimajo sreče pri prašičih ali da se sploh reja prašičev ne splača. Za obrezovanje drevja je najboljši čas zima. Mlajša drevesa naj se obrezujejo v februvarji in marcu, starša pa že v novembru in decembru. Obrezuje naj se, kadar ni zmrzlo. & ffi ^ .jf: Ř*, rtVÝ*. rfc -i^rfc ffi jlfe/lfc.'fct^l&fc^'fcl'^^ îè ...................... Poučni in zabavni del. .i 7, Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) XI. Zakoni o (Dalje.) dedščinah. rodbinskih m premožens kih stvareh, o ločitvah zakonov, družbah, dolžnih pismih i trgovskem in obrtnem pravu z jedno besedo vsi ci- vilni zakoni so jako različni v raznih državah in se poleg tega jako pogosto menjajo. Petinštirideset postavo-dajnih zborov zboruje vsaj vsaki dve leti ; in omenil sem že, kako so občutljivi za vsako potrebo naroda. Najtežja vprašanja o vprašanja, ki se najpogosteje sprožijo, so družbah i trustih, o razmerah mej delom in kapitalom. Vse države so poslednji čas bolj ali manj morale raču- nati s temi vprašanj i o njih se že izdala velika množina zakonov ; nekateri izmej njih niso bili druzega kakor nevspešni poskusi. Vendar se ta vprašanja v zakonodavnih zastopih vedno bolj in bolj temeljito razpravljajo. Zakonodajstvo v Ameriki je jako živahna zadeva ; popolna in brezpogojna svoboda besede in tiska omogočuje vse-stransko pojasnjevanje vprašanja, in je vsakemu in vsem dana prilika povedati svoje mnenje v tej ali drugi obliki, in različje v predlogih mora vzbujati le začudenje brezkončno se razlikujejo človeške ideje in nazori. kako Tako ločitev zakona skoro nemogoča v Novem Jorku in v većini južnih držav; v zapadnjih državah, zlasti v Južni Dakoti je potreba za ločitev zakona le izpolniti nekatere neznatne formalije. Sodišča te države so preobložena z vlogami za ločitev zakonov iz vseh kotov Zjedinjenih držav, v tem, ko so ločitve mej domačini te države jako redke. državi Wyoming so dali volilno pravico ženskam za vse volitve, in je to postavodajni zbor sklenil jedno- glasno. V državi Kanzas je nekaj žensk za župane, pa se tudi nahajajo občinski sveti, v katerih so same ženske, ki govore jako modro in previdno, če tudi jih nekateri jako 431 smešijo po časopisih; — poskus, nekaj podobnega uvesti v Novi Angliji, če tudi z veliko, omejitvijo, je odklonila velika večina. Pravica ženske do dedščine in premoženja je na Severu, zlasti pa na Zapadu mnogo večja nego na Jugu. V nekaterih zapadnih državah ni ženska le polno-pravna, temveč ima še nekatere predpravice pred moškimi — na jugu je pa v mnogih odnošajih še odvisna. Zakoni za izterjanje dolgov so na Jugu povsod jako strogi, če-tudi je skrajno trudno izterjavati vsled zamotanega pravdanja in zlasti vsled počasnosti sodišč ; na Zapadu je pa vsaka rodbina primerno dobro zavarovana proti posilni prodaji za dolgove — bodisi že kmetije, na kateri živi, z vsem potrebnim za obdelovanje vred, bodisi že hiše z notranjo vpravo vred v mestu ; tudi se za dolgove ne more ničesa prodati, kar ljudje svobodnih poklicev, delavci in obrtniki potrebujejo za svoj obstanek — tako se ne more prodati konj in voz, če se dotičnik peča s prevažanjem, instrumenti če je zemljemerec, orodje, če je mizar, biblijoteka, če je odvetnik. Zakoni v varstvo dolžnikov včasih gredo do skrajnosti, tako je kanzaški postavodajni zbor, v katerem imajo večino člani kmetske zveze, z veliko večino sklenil, da se deset let ne sme prodati za dolgove nobeno imetje, zlasti ne zemljišče. Banke in zasebni kapitalisti so se hitro združili in ustavili posojevanja na kmetije in na menice takim kupcem, kateri trgujejo s kmeti, in po vsej državi se je ustavila vsakovrstna trgovina. Guverner je bil prisiljen sklicati v izredno zasedanje postavodajni zbor, ki je premenil čudni zakon — in posledica temu je bila popolno uničen je vpliva kmetske zveze v državi. XII. Amerikanci so jako prijazni in zgovorni ljudje, in mislim, da se v nobeni drugi deželi tako hitro ne spoznajo ljudje in tako hitro ne stopijo mej sabo v trgovske zveze, kakor v Zjedinjenih državah. Včasih zadošča se-znanje na železnici ali pa v kakem hotelu, da se dva združita za kako podjetje ; največja podjetja se navadno začno na ta način. Na skrajnem jugovzhodu, v Novi Angliji, se ta zaupljivost toliko ne opaža, najbrž zaradi tega, ker ta kraj ima najstalneje prebivalstvo v evropskem zmislu besede. Nova Anglija se je najprej zaselila, naselili so se v njej verski izgnanci evropejski XVI. in XVIII. stoletja, in so tukaj se tako ločili od druzih ljudij, kakor so se v Evropi; nasledniki teh izgnancev so dolgo tako zase živeli, in vsled rodbinskih tradicij in verskih posebnosti se je rodil puritanizem in kvakerstvo. Sicer te lastnosti dandanes hitro ginejo; a vendar zgovornost in zaupnost Američanov še le potem vzbuja začudenje Ev-ropca, če pride v zapadne dele novojorške in pensilvanske države; čim daljše pojde na zapad, tem boljše bode to videl. Ne le moški, temveč tudi ženske so me prve nagovorile v železniškem vagonu, in to ne, da bi bile prisiljene, temveč jedino zaradi tega, da preženo čas. Zvečer se snidejo v salonu vsacega hotela vsi gosti, ki so došli iz raznih krajev Zjedinjenih držav, in začne se godba, petje in ples in govore neprisiljeno mej seboj, kakor bi že bili stari znanci. Najivna, dobrodušna in priprosta prijaznost se kaže tudi v občevanji sosedov mej seboj. V Ameriki došlec takoj obišče sosede, in sosedje se seznanijo ž njim, če to on želi ali ne. V Evropi lahko živiš dvajset let v jednem nadstropji hiše, ne da bi poznal sosede, a v Ameriki to ni mogoče. Naj se ustavi novoprišlec kjer koli, bodi si v mestu ali na kmetih, sosedje vse okolice se bodo seznanili ž njim in duhovnik navadno pride jeden prvih in si prizadeva navodošleca pridobiti za svojo cerkev in njegove otroke, če jih ima za svojo nedeljsko šolo. Cerkvene kongregacije tudi sestavljajo dovolj združiteljne kroge; ker se cerkve vzdržujejo povse z dobrovoljnim! darovi, se za poprave in nove naprave vselej nabira, pri-rejajo se tudi bazarji, veselice itd. v ta namen, pri katerih mlade devojke dotične verske družbe delujejo kot prodajalke ali gospodinje; na ta način se pogosto nabero velike svote, da se napravijo novi zvonovi, orgije i. t. d. Ker so ameriške šole, izimši čisto bogoslovske, od naj-nižjih do najvišjih, mešane za oba spola, je mej njimi popolna svoboda odnošajev, in ni nobenega nadzora nad dekleti, kakor je navaden v mnogih evropskih deželah. Če tudi se ta svoboda zdi Evropejcu odgojenemu v tra-dicijah dobrega starega časa, divja, vendar moram reči, da nisem opazil, da bi se zlorabila v kakem oziru. Amerikanska nravnost je ohranila znatno čistost in razuzda-nost, ki je jako razširjena v nekaterih družbenih sloj ih po Evropi, je v Ameriki redka in le izjema. Ulično življenje je v Ameriki bolj razvito, kakor kjer si bodi v Evropi, bolj, kakor v Parizu. V trgovskem delu mesta je gotovo v vsakem kotu prodajalnica tobaka, lekarna ali brivnica in vsake take naprave služijo za shajanje ljudij, in v vsakem kotu je gotovo tolpa ljudij. Trotuarji so posebno v novih mestih jako široki; in vse društveno življenje mesta vrši se tako rekoč na ulici in se ondu tudi sklepajo kupčije. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. «Matica hrvatska» razposlala je pred nekaterimi tedni svoje poročilo za 1 1894 .Imela je lani 11.315 članov, kateri so od nje přejeli po 9 lepih knjig. Mej Slovenci imela je „Matica hrvatska" blizu 800 članov. Za leto 1895 obeta Matica svojim članom 8 knjig in siser: 1. „Naše nebou popularno astronomijo, katero je spisal prof. Oton Kučera in katera bode imela mnogo podob. 2. „Oko Kupe i Korane" krajepisne in zgodo vinske crtice iz onega delà Hrvatske, kateri se razprostira od Kulpe in dalje proti jugu; ta knjiga je zadnje delo letos umrlega Řade Lopašiča. 3 „Osemnaesti viek ruske književnosti" od prof. Vatroslava Jagiča. 4. „Generalova hči" in „Savski Roman" dve povesti ruskega pisatelja Potapenko. 5 III. zvezek pesniških del Mirba Rogaviča. 6. II. zvezek Tomičevega romana. „Za kralja in za domu. 7. „Izbrane pjesni" dr. Avgusta Harambašiča. 8. „Bez nade 4 povest iz Bosne, katero sta spisala Hercegovca Osman H adrie in Ivan Miličević. Razun teh knjig dobe člaai najbrž še eao knjigo zabavne vsebine. Zbrani spisi Pavline Pájkové. Drugi zvezek. V Celji, 1895. Tiskal, izdal in založil Dragotin Hribar v Celji. — Cena brošiianemu zvezku 1 gld., elegantno vezanemu 1 gld. 50 kr., po posti 10 kr. več. — Obseg : Eoka in srce. — Mačeha — Očetov tovariš. — Pripovestnik \ sili. — Po naši sodbi so tudi tega zvezka povesti take, da utegnejo zanimati zlasti cne naše, posebej še ženske kroge, ki so sicer kar prikovani na nemške „Romanbibliotlieke", Lese-kabinete" itd. Tudi oni čitatelji ali čitateljice, ki se navdušu-jejo za Marlittovko, najde jo v njih nekoliko zadostila; kajti dozdeva se nam, da vsaj prva povest spominja za Marlittov-kine znane motive. „Lj Zv.u Prva zdravnica v Avstriji. Te dni je imenoval vojni minister gospico dr. G. pl. Roth za pomcčno zdravnico na zavodu ČastniŠkih hčera na Dunaji. Gospića , je učila se zdra-vilstva na vseučilišči v Brnu in ondu dobila doktorstvo. To je prva ženska, kateri se je dovolilo v Avstriji zdraviti. = SiSS i .........N n w î n û............ï'^^i^S^S^I i* « = rnwélmïàM : Novice. = Wmmmálm=* ..........................»■•■..................................«........»............................»-»i* — Mestna občina v Kranji imenovala je povodom ustanovitve višje gimnazije v Kranji svojim častnim elanom gg. dež predsednika barona Heina, tedanjega nauČnega ministra vit. Madejskega in drž. poslanca grofa Hohenwarta in izrekla zahvalo nastopnim gg. : dež. glavarju 0. Detela, drž. poslancem Fr. ŠukJjeju, K. Klunu, dr. Andr. Ferjančiču in pl. Globočniku, dež. poslancema ces. svetniku J. Murniku ; dr. Iv. TavČarju, deželnemu šolskemu nadzorniku J. Šumánu in vladnemu svetniku J. Merku. Minolo soboto dne 19. t. m. je posebno deputacija izročila gosp. deželnemu predsedniku baronu Heinu krasno izdelano diplomo častnega mešcanstva. Gospodom, katerim se je izrekla zahvala, so se izročile okusne opremljene zahvalne diplome. Gosp grofu Hohenwartu, vitezu Madejskemu in pl. Globočniku so se diplome po pošti poslale. — Celjska gimnazija. Naučna uprava je dovolila, da se napravi poralelka za prvi razred še-le ustanovljene slo-vensko-nemške gimnazije v Celji. — Shod trgovskih pomočnikov v Ljubljani. Društvo avstrijskih trgovskih pomočnikov Da Dunaji je sklicalo dne 15. t. m. v salonu hotela pri Maliču k posvetovanju tu-kajšnje trgovske pomoćnike, katerih se je poleg treh vodij dunajské centrale gornjega društva zbralo do 203 Zborovalci so sklenili ustanoviti v Ljubljani podružnico društva avstrijskih trgovskih pomočnikov in delovati složno, da dospejo do splošne trgovske penzijske pravice — «Ljubljanski Sokol» je pri svojem izrednem občnem zboru dne 19. t. m. vsled odpovědi dosedanjega staroste gosp ravnatelja Ivana Hribarja, volil ednoglasno za svojega starosta gosp. dr. Ivana Tavčarja, advokata v Ljubljani. Tudi je imenoval občni zbor prezaslužnega odstopivšega starosto svojim častnim članom, mu sklenil prirediti serenado in častni večer ter njegovo sliko obesiti na častnem mestu v novi telo-vadnici v r Narodnem domu". — Mestna hranilnica ljubljanska. Upravni svet mestne hranilnice ljubljanske je za dobo treh let volil za predsednika gosp. Vaso Petričiča, za podpredsednika gosp. Ivana Gogola, za pisarniškega ravnatelja gosp. Ant. Klein-a, ravnatelja gosp. Antona Sveteka. — Odbor «Slovenske Matice» voljen na zadnjem občnem zboru, se ie nastopno konstituiral : prof. Franc Levee, predsednik, vodja dr. Fr. Lampe in župan Grasselli podpredsednika. Na novo je bil kot ključar izvoljen kanonik Ivan Sušnik. — Brv čez Ljubljanico, ki veže novo deželno bolnico in prisilno delavnico je že gotova in je pešcem dovoljena v splošno uporabo. — Družba sv. Mohorja je pričela minole dni raz-pošiljati svojim udom knjige za 1, 1896. Razpošiljanje kniig bo trajalo kacih 6 do 7 tednov in letos je ljubljanska škofija slednja na vrsti, da dobi knjige. Družba šteje letos 72 097 udov, torej 6235 udov vec nego lansko leto. — Za ključaničarje in mizarje Sploh se je sodilo* da imajo noŽarji pravico nabijati pante, zapahe in ključavnice^ na vrata in okna. Tudi se je ministerstvo za notranje stvari še pred kratkim izreklo, da imajo tudi mizarji pravico ta delà opravljati Na rekurz na upravno sodišče je pa to odlo-čilo, da imajo le ključaničarji pravico nabijati pante, zapahe in ključavnice. — Skušnje na deželni kmetijski šoli na Grmu pri Novemmestu vršile se bodo 30. t. m. Vstop k skušnjam je vsakemu dovoljen. — Strokovne sole. V c. kr. obrtno strokovno šolo za lesno industrijo v Ljubljani se je vpisalo htos 67 rednih in 23 drugih učencev, šolo za umetno vezenje in šivanje čipek pa 26 rednih in 11 druzih učenk. V čipkarsko šolo v Idriji se je vpisalo 45 učenk. Iz druzega nadstropja vržena. Dne 20. oktobra zvečer je Kukovičeva hiša \r Zagrebu bila prizor groznega dogodka. Ob polu devetih so slišali sprehajalci po Preradovičevi ulici klice na pomoč iz okna druzega nadstropja. Na to je pa priletela z okna na ulico ženska, seboj potrgavši telefonsko žico. Vsa krvava je pala na trotuar in nezavedna ondu obležala. Seveda se je zbrala okrog nje nakrat polno ljudij. Bila je vsa obleka zamotana s telefonsko žico. Došlému zdravniku dr. Figatiču se je posrečilo spraviti jo k zavesti. Poslali so po voz in odpeljali jo v bolnico. Po izpoveđbi zdravnika je malo upanja, da bi ozdravěla. Povedala je, da jej je ime Viktorija Ključarič in ima 35 let. Popoludne je bila došla z siseskim vlakom. Iz okna jo je vrgel deželnobrambeni narednik Bebrić. Jedno nogo in jedno roko ima zlom-ljeno, poleg tega pa več ran z bajonetom. Policija je takoj prišla na lice mesta, v pisarni dotičnega batalijona, pa je bilo ondu le nekaj ordo-nančnih vojakov. Ti so povedali, da se je Viktorija Ključarić zares pripeljala s siseškim vlakom in jo pričakoval narednik Petričić, ki jo je s kovčegom vred pripeljal v batalijonsko pisarno. V pisarni sta bila tudi narednik Bočgaj in Bebrić. Poslednji je prejšnji njen Ijubček. Bebrić in Petričić bila sta poprej v Petrinji. Bebrić se je bil ž njo onda seznanil in je zaradi njega prišla baj e v Zagreb. Se-stanek so slavili s pijačo, katero je plačala Ključarić. Ordonančni vojak je donašal vino, katerega so na-redniki do polu devete ure izpili 5 litrov. Ko so se upijanili, se je mej njimi začel prepir. Narednik Bočgaj je odšel po nekem opra vilu. Ko je odšel sta za-pria sobo druga dva narednika in tiščala v dekle, ki jim ni hotela povse ustreči, ter suvati z orožjem. Po-škodovala sta jo na obrazu. Boreč se z vojakoma, je prišla do okna, ga odprla in jela klicati na pomoč.. Bebrić jo je přijel za noge in vrgel skozi okno. Ko je pala, se je zamotala v telefonsko žico, kar je pri- pomoglo, da ni tako trdo priletela na tla. Drugače bi gotovo bila takoj mrtva. Narednika sta bila ušla in policija je tišti večer ni mogla dobiti. Drugi dan ju je dobila močno pijana in odpeljala v zapor. — Grof Taaffe, bivši avstrijski ministerski predsednik leži nevarno bolen v Nalžovu. Zdravniki nimajo dosti upanja, da bi ozdravěl Grof boleha za neko srčno boleznijo. — Nesreća na železnici in samomor. Neka kine-tica v Lipniku na Moravském je zamudiJa osobni vlak in njen svak, ki je na železnici v službi, jej je pustil, da se je pe-ljala s tovornim vlakom, dasi je prepovedano. Rekel jej je, da naj hitro skoči z vlaka, ko se ustavi, in odide, predno jo bode kdo zapazil Nesrecnica je skočila z vlaka, ko se še ni popolnoma ustavil in prišla pod kolesa, ter bila takoj mrtva. Ko je njen svak to izvedel, je skočil pod neki osobni vlak, ki ga je povozil. — Povodenj je pri1 Plovdivu v Bolgariji pretrgala že-leznico. Promet se je moral za nekaj dnij ustaviti. — 600 ljudij pri eksploziji poškodovanih. Blizu Sanhaja na Kitajskem se je na ladiji „Kungpay" ki je pe-Ijala vojake, dogodil razpok in je 600 mož poškodovanih* — Prvo žrebanje ogerske razredne loterije je bilo minoli teden v četrtek in je žrebanje trajalo 4 dni. Prva vzdignjena števHka, ki je zadela 80 kron, je bila 4603. — Viharji na morji. Koncem minolega tedna so bili veliki viharji na Jadranskem morju. Pri Benetkah sta sepoto-pili avstrijska jadernica „Primo" in grška ladija „Adelfolis". Moštvo se je resilo s plavanjem. Vihar je v Benetkah podrl več dimnikov. Pri Jakinu se je potopilo kacih dvaaajst ribških čolnov. Ljudje so se večinoma rešili. Le kacih dvanajst jih je utonilo. Vsled viharja je morje poplavilo velik del mesta Avellino in se je vsled tega nekaj hiš podrlo. — Nameravani atentat. Župnik Smagnjevič v Kutyju v Galiciji je dobil te dni poštno pošiJjatev, v kateri je imela biti svetilnica. Župniku se je ta stvar sumljiva zdela in po-šiljatve přejeti ni hotel. Pošiljatev se previdno odpre pri okraj-nem sodišči v Kutyju in našli so v njej peklenski stroj, ki se vsled previdnega odpiranja ni razletel. Sodišče sedaj išče krivca. — Nesreća v gledališči. V Kazanu je med predstavo v mestnem gledališči se pripetila eksplozija plina. Začelo je goreti v sobi za garderobo in dim se je valil na oder. Gle-'daicev se je polotil velik strah. V gnječi, ki je nastala, ko je vse hitelo k izhodu, je več ljudij zmečkanih in več poškodovanih. — Shod starčev. Ameriški zdravnik dr. Karol Rice v Allianku v Ameriki je bil na 25. sept povabil na svoje posestvo stare ljudi bližoj ih okrájev. Sešlo se je pri niem starčev bogatinov 140 od osemdesetih do 114 let. Najstarša je bila Elizabeta Beyer iz Jala, ki ima 114 let, katero je bil pripeljal najmlajši sin 701etni Viljem Beyer 24 angleških milj daleč. Gospa Priscila Spooner je bila druga po starosti -Rojena je dne 11. decembra 1783 leta. Spominja se še, da je 1799. leta gledala pogreb Jurija Washingtona. Katarina Huster je imela 111, Leticija Walker 110, 15 oseb je imelo od 100 do 108, 40 od 90 do 100 let Najstarša zakonska dvojica sta bila Viljem in Elizabeta Ware, ker imata 100 oziroma 101 leto. Molitev pred kosilom je opravil lOlletni pastor Janez Scháffer iz Severn ega Bostona. 971etni dr. Gruwe iz Abiame je predaval pesem, katero je naredil za to sloves- nost. Med gosti je bila tudi lOlletna gospa Nancy Mac Kinley, mati guvernerja M. Kinleya — Fonograf rešitelj v potrebi. V neki veliki postaji v Ameriki so pri trombanji vode opazili, da jedna tromba neredno deluje. Pri tem se je slišalo neko čudno škripanje in cviljenje. Kako popraviti stroj, to je bilo težavno. Če bi ga .jemali narazen, bi trebalo mnogo časa in bi se moralo delo ustaviti. Ko bi poklicali iz Novega Jorka inženirja, ki je iz-delal trombo, bi to stalo zopet mnogo časa. Prišli so na dobro misel, da z Edisonovim fonografom vjemejo to cviljenje in škripanje. Fonograf so poslali v Novi Jork. Inženir, ki ga je dobil, je takoj spoznal, kaj manjka. Brzojavno je to naznanil in stroj so hitro popravili. — Boji z biki na Ogerskem. Neka tuja družba je prosila, da bi se ji dovolilo za rastave v Budimpešti prirediti tudi borbo z biki. Ta želja se ji pa menda ne izpolni, kajti ogerska vlada ne misli dovoliti take zabave. Najbrž je ta tuja družba že sklepala, da bi take zabave morale izredno ugajati divjemu značaju Arpaiovcev. — Bančni blagajnik — poneverjalec. V Manheiniu so te dni pregledovali blagainico „Deutsches Unionbank" in za-sledili, da manjka 150.000 mark, katere je poneveril glavni blagajnik Rihard Mayer, ki je sedaj na potovanju v Italiji. — Atentat v Carmauxu V Carmauxu, kjer je štrajk steklenicarskih delavcev je prodajalec socijalističkih ča-sopisov Guilhem streljal na ravnatelja tamošnje 3teklarnice Resseguilerja in ga je lahko poškodoval. — Napad na ženo. Na Dunaji je dne 21. t m. napal Čevljar Watzel ua ulici svojo ženo s čevljarskim nožem, potem pa je še sam sebe zaklal Oba sta smrtno nevarno poškodovana. — Gasometer razletel. Na kolodvoiu v Benethenu v Pruski Sleziji razletel se je gasometer in načelnika postaje, jednega masinista in dva delavca je huio poškodovalo. — Požar. V Sajonšeku V Prusiji je pogorela jedna hiša. Při tem je zgorelo deset otrok. Starišev ni bilo doma. Sodi se, da je kdo iz hudobije zažgai. — Mrtvo našli so na^ gori Wettershorn gorski voditelji saksonski Terezijo Rohr. pri sebi je imela precej denarja. — V smrtni nevarnosti zaradi hrepenenja po lepoti je dekla Kalilhauser v bolnici v Dunajském Novemmestu Neka prijateljica jej je svetovala, naj vsaki dan poje glavo užigalnega klinčka, pa bode lepa. Dekla je to storila, deset dnij zaporedoma, potem je pa smrtno nevarno zbolela. — Pomanjkanje denarja na pošti v Srbiji. V Belem Gradu že dlje casa ne morejo izplačati poštnih nakaznic, ker nimajo denarja. Ljudje, zlasti trgovci, ki bi denar potřebovali, so v veliki zadregi. Neki trgovski list priporoča, da bi se naročilo srbski narodni banki, da izplača nakaznice. — Nesreća na Nilu pri Kajiru. Na reki Nil se je preobrnil brod, na katerem se je peljalo 60 ljudij, 50 jih je utonilo. — Nesreća na električni železnici. V Belem Gradu se je prevrnil neki voz električnega tramvaja in so vsi ljudje, ki so bili v njem poškodovani. — Obsojen senator. V Parizu so obsodili v jedno-letno ječo senatorja Magniera zaradi sleparije pri francoski južni železnici. — Ladija se je potopila. Jairnica ,,Paritidew se je potopila ob dalmatinskem obrežji. Peljala je vino iz Dalmacije v Benetke. Vse moštvo je potonilo. — Nazarejci v vojski. Vedno se množe slučaji na Ogerskem. da se vojaški novinci branijo nositi puške, ker spa- dajo k ločini nazarejcev, kterih nauki prepovedujejo nositi orožje. Nedavno je v Raabu neki vojaški novinec se branil nositi puško. Ko ga z lepa, ne z grda niso mogli pregovoriti, da bi nosil puško, přestavili so ga k vozništvu, kjer mu ne bode treba puške nositi. — Oropan župnik. V Steierdorfu pri Temešvaru na Ogerskem je našemljen ropar přišel v farovž, zvezal osem-desetletnega župnika, papeževega kamornika Josipa Moserja, ga oropal denarja in drugih dragocenostij v vrednosti 26.000 gld 434 21. Samomor generala t. m. ustřelil podmaršal Prátru na Dunaji dne ob 31 2 uri se je z velikim ropotom razpočilo veliko gonilno Gustav Dunst pl. Adelsheim kolo, katero je tehtalo 25 ton. Posamezni kosi železa so pre- svojo soprogo rojeno baronico Ábele, potem sam sebe. Povod bili streho in del zidu poslopja, strojevodja je zagnalo s tako samomoru je to, da je zalezel v dolgove, iz kterih se ni mogel silo na železno traverzo, damu je glava bila popolnoma ra- več izkopati. Pokojnik se je udeležil vojsk 1848., 1849. in zbita. Dva druga služabnika sta poskočila visoko iz poslopja, 1866. leta in bil večkrat odlikovan. Obsojen državni pravdnik. Sodišče v Erfurtu obsodilo državnega pravdnika Lorenza v 50 gld globe. ko se nesreča pripetila in se hudo poškodovala. Prebivalci v bližini tega poslopja so prestrašeni bežali slabo napravljeni Dr žavni pravdnik je zastopal proti soeijalnodemokratičnemu ured na ulico, ker so mislili da je potres, tako hudo se zemlja tresla Pozvani gasilci niso mogli takoj v poslopje vsled pre niku Hiillerju tožbo, a je pri tem rabil kaj neprimerne izraze. Urednik ga je tožil razžalj časti in bil je obsojen Izpolnitev poslednje želje Engelsove. Socijalno- obilnega para ; neki delavec si glavo zavil v vrečo in šel v poslopje ter zaprl zaklopnico. Ni jedno okno ni ostalo celo v poslopju in več druzih strojev je razbitih. Vsled te nesreče demokratični pisatelj Friderik Engels bil naročil v svoji oporoki, naj se njegovo truplo sežge in pepel vržejo v ínorje. To se je tudi zgodilo. Dne 10. avgusta se je njegovo truplo v Wolrngu sežgalo in v začetku tega meseca sta dva Engelsova prijatelja njegov pepel v posebni šari vrgla v morje. Na šaro sta zapisala „Friderik Engels rojen dne 18. novembra 1820 so morali ustaviti vse električne železnice, katere so bile \z tovarne oskrbovane z elektriko in bodo morali konje upregati dokler se škoda ne ponravi, tudi nimajo v Hobokenu sedaj električne razsvetljave. Škoda zna 25.000 dolavrjev. Obešen je bil. Dne t. m. zjutraj ob 10. uri v Jersey City v Ameriki John Čeh, rodom Prus in si je to in umrl . avgusta 1895." Kolera v Egiptu. V Damiettu v Egiptu se ime pridejal še le v Ameriki, kamor je dospěl před 30 leti po in bil ribič. Čeh je junija t umoril svojo ženo in bil kazala kolera sedaj še ni tako huda, kot običajno v na smrt obsojen. Pod vešali je šel s trdim korakom, sprem- teh krajih. Dne 15. t. m. jih je sedemnajst zbolelo in deset umrlo za kolero. ljala sta ga dva katoliška duhovnika. Smrt je nastopila v petih minutah Pokopali Star razbojnik. Franc Čonka nekdanji pajdaš 131etna hcerka, katera so ga po katoliškem obredu, na žalostěn način zgubila svoje svoje stariše, je bila pri slovesu očeta in pogrebu. Čeh je že Rose Sandorja, je pred dvěma letoma zapustil kaznilnico v gld. 6 50 kr., ječmen gld. 6.50 kr., oves gld. 6.80 kr , ajda gld kr proso gld. 6 50 kr., turšica gld. 7 leča gld. 11— kr., grah gld. 10'— kr., fižol gld. 12 kr. kr vozeči tovorni vlak, Worcester divizije, Novi Jork, New Haven (Vse cene veljajo za 100 kgr.) in Hartford železnice je skočil vsled napačne menjave proge iz tira. Devet voz in lokomotiva se je razbilo. Usmrtena sta bila strojevodja in zaviralec ; dva druga služabnika pa nevarno ranjena. Dve žrtvi električne železnice v Brooklynu. t. m. je bil povožen 91etni deček James Studey v Brooklynu od električne železnice ; siromaku so bile obe nogi Loterij'ske srećke. V Brnu dne 23. okt. t. 1.: 24, 55, 44, 16, 85 Dne Na Dunaji dne 19, okt. t. 1 41, 43, 65, 29 zmečkani in je po hudih bolečinah umri v bolnišnici Drugi V Gradci dne 19. okt. t. 1.: 27, 42, 89, 7, 53 dan popoludne pa je bil povožen 24 let stari John Krickman in bil takoj mrtev Krickman se je vozil na biciklu in ga je voz električne železnice dohitel in povozil. stroje Gonilno kolo se je razpočilo. V poslopj u za n Hudson County Electrict Light Company" v Hoboknu priporoča se je dogodila dne t m zjutraj velika nesreča, jeden delavcev je bil usmrten, dva pa težko poškodovana Zjutraj Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasleduiki