48 Skupinska fotografija z jesenske čistilne akcije. (foto: Primož Glogovčan) Del skupine za velike zveri na RTŠB 2018. (foto: Rudi Kraševec) Črnopikčasta kuščarica (Algyroides nigropunctatus) je endemit balkanskega polotoka in je v Sloveniji pri- sotna le na Primorskem. (foto: Aleksander Kozina) Predstavnika SOD po prejemu vaze, ki potuje med organizatorji ECOO. Deteljinemu modrinu vsako leto pomagamo očistiti dom V letu 2018 smo v DPOMS v sklopu projekta Deteljin modrin – prezrt biser savskih pro- dov izvedli dve delovni akciji, na katerih smo odstranjevali zlato rozgo in druge invazivne tujerodne ter lesne vrste s travnikov, ki so še dom deteljinemu modrinu na savskih prodih pri Ljubljani. Spomladansko čiščenje smo 26. junija opravili na travniku na Tomačevskem produ, kjer so že vidni sadovi naših predhodnih akcij. Zlate rozge je na tem travniku na- mreč že občutno manj kot ob prvih akcijah, zato je bilo sedem parov pridnih rok članov društva dovolj za dobro opravljeno delo. V jesenski čistilni akciji pa smo se odločili izbolj- šati habitat deteljinega modrina na travniku na območju Dovjež. Ker je na delu travnika zlata rozga res močno razraščena, smo k akciji povabili tudi člane Slovenskega GeoCaching kluba. Tako se nas je 29. septembra zbralo okrog 25 in s skupnimi močmi nam je uspelo očistiti celotno površino, na kateri se je razraščala zlata rozga. Za letos smo tako končali s čistilnimi akcijami, naslednje leto pa zagotovo nadaljujemo z delom, da bosta imela deteljin modrin in njegova hranilna rastlina, turška detelja, še lepše domovanje. Projekt sofinancira Mestna občina Ljubljana. Zapisala: Nika Kogovšek Skupina za velike zveri na RTŠB 2018 – Marezige Na jubilejnem 30. Raziskovalnem taboru študentov biologije (RTŠB) smo kot mentorji delo- vali tudi člani društva Dinaricum. Skupini študentov smo na praktičen način prikazali življe- nje velikih zveri. Doživeli smo obsežnost življenjskega prostora zveri z več kot 3.500 prevo- ženimi kilometri, njihov dnevni ritem s pomanjkanjem spanca zaradi kombinacije dnevnega in (intenzivnega) nočnega terena, njihovo prehrano z zbujanjem lastne lakote na prehranje- valnih mestih (smetiščih, vrtovih in kadavrih) in njihove vsakodnevne premike z iskanjem sledi, prask in dlak. Vrhunec našega raziskovanja je predstavljal lov na velike in male zveri s fotopastmi v bližnji in daljni okolici tabora. Ugotovili smo, da kune in jazbece pred past zelo učinkovito zvabimo z jetrci ter da volkovi ne ponavljajo svojih tedenskih obhodov teritorija na istih gozdnih vlakah. Nenazadnje pa so udeleženci spoznali vestno delo članov društva, ki pripomore k uspešnemu sobivanju z velikimi zvermi – preverjanje pravilne uporabe sred- stev za varovanje premoženja. Lahko rečemo, da rejci in čebelarji na Primorskem dobro skr- bijo za varnost svojih ovc in čebel! Na RTŠB je sicer delovalo še 12 drugih skupin. Zapisali: Urša Fležar in Jasna Tarman Še smo tu Z julijem 2018 se je začel izvajati projekt Še smo tu! – Domorodne vrste še nismo izri- njene, ki bo trajal do oktobra 2019. Nosilec projekta je Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica, partnerja pa Slovensko odonatološko društvo in Center za kar- tografijo favne in flore. Projekt je nadaljevanje aktivnosti projektov Ujemite naravo! in Invazivke nikoli ne počivajo. Glavni cilji projekta so aktivno zbiranje podatkov o red- kih, ogroženih in invazivnih vrstah, tudi s pomočjo vključevanja ljudi v koncept ljudske znanosti, ter ozaveščanje in izobraževanje o pomenu lokalne biodiverzitete in narave. Projekt sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor. Zapisala: Mojca Vek 5. Evropski odonatološki kongres (ECOO 2018) Med 9. in 12. julijem 2018 je v češkem Brnu potekal 5. Evropski odonatološki kongres, ki sva se ga udeležila tudi slovenska odonatologa. A. Tratnik je v soavtorstvu predavala o mednarodnih aktivnostih SOD ob njegovi 25. obletnici delovanja. D. Vinko sem pre- daval o kačjih pastirjih Vipavske doline ter v soavtorstvu predstavil še plakat o kačjih pastirjih Kosova. Tokratnega strokovnega srečanja se je sicer udeležilo 50 odonatolo- gov, kar je najmanj doslej, pripravili pa smo 38 predavanj ali plakatov. Kongres se je zaključil z nagovorom (pred odhodom v Brno nepričakovanega) naslednjega gostitelja ECOO – SOD. Naslednji kongres bo poleti 2020 potekal prav v Sloveniji. Zapisala: Damjan Vinko in Ana Tratnik