Izhaja vsak četrtek iti vdja s poštnino vred in v Maribore • potil i utjoni na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 8 K* Kdor hodi »«m po njega, plaža na leto wmo 3 K. — Narocninu s« pošilja na: Uredništvo .¿slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega Afuitva" dobivajo list Drez posebne naročnine. — Posamezni Ihti stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, spre}«* naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vi»., aH kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku „Mala naznanil stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrste 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. mejni boji i Italijo. Italijani niso nikjer prišli preko naših postojank. — Vsi spopadi ob koroški meji brezuspešni. 1— Na Goriškem je posegla vmes naša težka artilerija. — V mescu maju bilo 263.000 Rusov ujetih, 231 topov in 478 strojnih pušk uplenjenih. — Obleganje Przemysla se nadaljuje. — Italija dobi od trosporazuma 5 milijard lir posojila. — Trosporazum obljubil Italiji celo našo jadransko obal. — Le eno pristanišče bi morala Italija odkazati Srbiji. Rusija za mir? Graška „Tagespost" z dne 28. maja piše: V zadnjem času se je tudi mnogo govorilo o posebnem miru med Avstrijo, Nemčijo in Rusijo. Pogajanja se vrše baje v Kodanju. Te govorice so le prazna slama. Le eno jedrce resnice je v njih, v kolikor se namreč nanašajo na izpremenjeno razpoloženje v Rusiji. Za to je mogoče, da se te govorice v ne-daleki bodočnosti uresničijo, kajti Rusija se nahaja ravno vsied nastopa svoje nove zaveznice napram svojim balkanskim prijateljem v jako mučnem položaju. Vsaj Srbi so bili najbrž malo oduševljeni, ko so izvedeli za jadranski, in sploh celi politični načrt Italije. Kakor jo videti, dozorevajo povsod i prav čudne stvari, ki so s sijajnimi poročili z raznih bojišč v razumljivi zvezi. Se par takih tednov, kakršni so bili pretekli štirje, in lep kos modrega neba zašije nad nami. Rusija uči Italijo. Ruski zunanji minister Sasonov se je napram petrograjskemu poročevalcu italijanskega lista o vojski sledeče izrazil: Italija bo podedovala velik del trgovskih zvez, ki sta jih imele dosedaj na Balkanu Nemčija in Avstrija. Korist Italije torej zahteva, da stopi v prijateljske odnošaje z balkanskimi narodi. Pridobiti si mora ljubezen in naklonjenost Srbije! Rusi upajo, da so Italijani svojo politiko z ozirom na Balkan prikrojili tako, da se bodo spoštovale narodne težnje balkanskih narodov. Italiji se od ruske strani ni treba nič bati. Mi nismo morska,, ampak celinska moč, a Adrija je notranje morje, ki nas ne zanima. S posestjo Valone, Pole, Otrante in Benetk je Italija gospodar A d r i j e. Ruske in italijanske koristi gredo vspore-dno, a vsaka po srvoji lastni poti. Črno morje je rusko morje in mi ni-kajkor ne moremo priznati, da bi se ključi do tega morja nahajali v rokah kake barbarske dežele, kar kor je Turčija. Dokler so ti ključi v lasti Turčije, bo to imelo vedno slabe posledice za rusko trgovino. — Ker so nam Dardanele zaprte, trpi Rusija ogromno škodo. To se mora nehati. Rusi bomo imeli Dardanele odprte za vse, kajti to bo f naši lastni koristi. In trgovina skozi Dardanele bo za "vse jednako prosta. Rusija bo prevzela jamstvo za red in varnost paro-plovbe po Dardanelah. Z ozirom na sedanji mednarodni položaj je izjavil Sasonov, da sedaj ni verojetno, da bi sovražniki trosporazuma, Avstrija, Nemčija in Turčija, dobiii ojačenj po novih zaveznikih. Ko je časnikar omenil poseben mir med Rusijo in Avstrijo, o katerem govori italijanska zelena knjigja, je izjavil Sasonov: Na vsak način je poseben mir med Rusijo in Avstrijo izključen. Vsi trosporazumski zavezniki z Italijo vred soglašajo v tem, da se mora vstrajati pri londonskem sklepu z dne 4. septembra 1914, po katerem je vsaJ< poseben mir izključen. Italija se je namreč že temu sklepu trosporazumnih držav pridružila. Vojska bo traj'ala tako dolgo, dokler ne bodo dani pogoji za sklep trajnega miru. Za sedaj pa še bo vojska trajala dolgo časa in boji bodo še tudi na- dalje zelo krvavi. Sovražniki (Avstrija in Nemčija) je še močan in radi tega mora biti trosporazum priprar vljen za velike napore, ki ga še čakajo v tej strašni vojski. Srbija ni zadovoljna. „Kölnische Zeitung" poroča: Srbski ministrski predsednik Pašič je izjavil poročevalcem italij. listov: Zdi se mi, da gredo Vaši načrti predaleč in da se bodo iz tega razvile težkoče pri sporazumu s tro-sp o raz umom. Vi bi se ne smeli ustavljati upravičenim težnjam Srbije, za katere je ta pripravljena še žrtvovati. Zanašam se, da Italija ne bo zatajila narodnostnega načela, na katerem sloni njeno edinstvo, zgodovina njenih bojev za neodvisnost omike. Po sprejemu je prišlo med nek&m italijanskim časnikarjem in Pašičevim adjutantom do razburjenega nastopa. PaŠičev adjutant je glasno in razburjeno izjavil, da se Srbija nikdar ne bo odrekla Dalmaciji ter pristavil: Le povejte to v Italiji vsem i,n povsodi! To poročilo je posnela „Kölnische Zeitung" po turinski „Stampi". Brez ozira na to al;' je resnično ali ne, nam kaže, da je sloga v trojnem sporazumu ravno vsled nastopa Italije še bolj omajana, kakor poprej. Da bo pa ostala Dalmacija „medvedova koža", za to bodo poskrbele naše čete in naše ladje. Kaj bo z Runami jo? Francozi snubijo Rumunijo. List „Petit Parisijen" spodbuja Rumunijo, naj sklene z Rusijo in Srbijo zvezo. LISTEK. Novo bojišče Novo bojišče obsega južne dele nadvojvodin Zgornje in Dolenje Avstrije, pokneženo groiijo Tirolsko s Predarelskim, vojvodiine Solnograško, Štajersko, Kranjsko ter Primorsko. V Italiji pridejo v poš-tev pokrajine Gornje in Srednje Italije. Ker je pričakovati, da se vojska najbrže ne bo razširila preko neposrednih obmejnih dežel, naj omenimo tu le one dežele, kjer se bodo najbrže vršila prva večja podvzetja. Tirolska se skoro nima bati sovražnega, vpada. Tu kakor na Koroškem se bosta najbrže oba dela o-mejila na hrambo meje. Zato pa je Primorska že od nekdaj predmet najsrčnejših italijanskih želja. Tu bo veliko vlogo igral naš Kras. Goriški Kras. Severni Kras obsega Trnovski gozd nad Gorico med Sočo, Vipavo in Idrijo. Visok je povprečno 800—900 metrov, zelo gozdnat in še precej dobro naseljen. Jugoizhodni del je do 1200 m visoka planota, precej goličast in slabo naseljen. Obronki so primeroma visoki, strmi in skalnati. Iz Gorice vodi le ena večja, vojaško pomembna cesta na Trnovski gozd in to je cesta skozi Solkan pdcl Sv. Goro. Na Prevalu se raizcepi: ena vodi naravnost v Trnovski gozd, a druga pa skozi Grgarski kotel na Cepovan in od tod preko Vrat izpeljana nova! cesta do postaje Sv. Lue;-ja na levem bregu Idrije. Nadaljevanje Trnovskega gozda je Hrušica. To jo redko naseljena, zelo gozdnata planota, ki ima več vrhov in grebenov do 1000 m. (Na Hrušico vlodi lepa cesta od Ajdovščine skozi Col ter dalje proti Logatcu.) Kranjski Kras. Za Hrušico pride kranjski Kras, ki je le deloma nekoliko goličast. Doline so zelo rodovitne. Razteza se proti jugoizhoiiu do Hrvatskega. Tržaški Kras. Mnogo nerodovitnejši je tržaški Kras, Čeravno je le do 300 m visok. Obdelane so le doline, gornji del je goličast, malo pogojzden. Vzporedno zgrajene ograje iz naloženega kamenja, gosto grmičevje ter globoke doline bodo zelo ovirale sovražnika pri prodiranju, če bi se mu posrečilo priti na Kras skozi I-stro ali od Furlanije. Zato pa je Kras toliko ugodnejši za brambo. Številne poti so zelo kamenite, prehodi med kamenitimi mejami zelo ozlki. Zato bi se kolone voz in topov tu le težko pomikale dajje. Manjka pa tudi pitne vode, posebno v poletju. Domačini si pomagajo s kapnico, a vojska bi jo popila v enem samem dnevu. Kapnica, ki so jo domači vajeni, je za nje užitna, tujcu pa povzroči lahko črevesne bolezni, ker filtrov nimajo povsod. Istrski Kras ali Cičarija. Od Divače dalje se prične takozviana Cičarija. To so kraški in istrski hribi, posejani s kamenitimi pažniki in bukovimi gozdički. Doline rek so tu zelo globoke, do 100 m, in strme, kar je velika ovira v vojaškem oz"! ni. Reke. Istrske reke so večinoma hudourniki. Večje važnosti je Soča, ki izvira v Trenti pod Triglavom. Njena struga je obdana od vseh strani od silno strmih, skalnatih sten. Tako si dela med skalami pot do Solkana, kjer se dolina nenadoma odpre. Tu vodi čez Sočo znameniti solkajnski most, eden najlepših in najzanimivejših v Evropi. Kakor rečeno, je Sočina struga in dolina v gorenjem teku zelo ozka. Le pri Bovcu, Kobaridu in Tolminu se dolina razširi v precej velik kotel. Pri Sv. Luciji priteče v Sočo Idrija. Od Gorice dalje postaja Sočina struga vedno širja, posebno od Podgore dalje, V Furlaniji je struga že do 150 metrov široka, med tem ko je njena širina pri Gorici le 50 m. Pri SovoclnjaJi pod Krasom priteče vanjo Vipavia. Ker je struga, tu tako široka, zato je voda tam plitvejša in ob suhem vremenu je ni težko prebresti, posebno pri Gradiški. Ob deževnem vremenu pa se njen peščeni prod spremeni v veliko jezero. Zadnja leta je Italija svoji izhddni meji posvečala izredno pozornost. Vojaške in civilne odreldbe i-talijanskih oblasti na izhodni meji kažejo, da misli I-talija tu napadalno postopati. Soška dolina bo — soditi po vsem, kar se je že zgodilo in kar se godi — pozorišče velikih in krvavih bojev. Biser Goriške, naši lepi planinski kraji, naša krasna Brda in Vipavska dolina, bodo morali biti pozorišče morda najljutejših bojev za bodočnost Evrope in našega naroda. Francoski politik Clemencieau pa toži, ker pogajanja med Italijo in Rumunijo niso dovedla do nobenega uspeha. Zapreke bi se morale na vsak način odstraniti. Majhni kosi zemlje so brez vrednosti nasproti velikim koristim^ ki so v nevarnosti, (Pod majhnim kosom zemlje je gotovo mišljena Besarabija, katere Rusija očividno noče Rumuniji odstopiti.) Vojaška parada v Bukareštu. Graški listi poročajo iz Bukarešta dne 26. mar ja: „Universul!" poroča: K.rafrj si je danes ogladaj vojaške čete. Rumunija se pogaja s trospqjrazumom. Kaj pravi Grška. Vladi blizu stoječe časopisje je mnenja, da na-stop Italije ne bo uplival na staliišče Grške, ki ne more prav nič zamuditi, dokler so Dardanele v turških rokah. Sicer pa je vojna napoved Italije še bolj poostrila že itak Italijanom sovražno razpoloženje im še bolj potrdila nezaupanje v italijansko politiko. V slur čaju, da bi Italija še nadaljevala svoje načrte v Albaniji in celo posegla po Mali Aziji, tedaj bi morala Grška, tako se govori, stopiti iz svoje nepristranosti ter se obrniti proti Italiji. Bolgarija čaka. V „Utru" zatrjuje ministrski predsednik Rado. slavov, da nima Bolgarska nobenega povoda, svojo politiko uravnati po oni Italije, Bolgarija nima nobene skupne zadeve z Italijo. Javno mnenje Bolgarske, čije nepristranost ostane neizpremenjena3 zanima mnogo bolj razmerje Rusije in Srbije. Bolgarija ima četverno željo: da dobi od Rurnu. nije nazaj Dobručo, od Srbije in Grčije pa Makedonijo., od Turčije pa Odrin in ugodno mejo proti Carigradu. Ako se pogajanja, ki se sedaj vršijo med Bolgarijo in Turčijo, srečno končajo in se Bolgarija popolnoma zadovolji, potem še ostane nadalje močan protiutež proti Rumuniji in Grčiji, obenem pa Srbom neprestana nevarnost za hrbtom. Italija in Turčija. Stik med Italijo in Turčijo še vedno ni, kakor se poroča iz Lugana, pretrgan. Turški poslanik v Rimu Naby-beg je bil še 26. maja pri italijanskem zunanjem ministrstvu, Vest, da je že odpotoval, torej ni resnična, Nemčija in Italija. V listu „M. N. N." čitamo: Diplomatične zveze med'Nemčijo ion Italijo so prekinjene, toda Italija nam še ni napovedala vojske ter je baje tudi ne namerava napovedati. Verjetno je to-le: ItaJlija ve, da bo pri napadu na Avstrijo zadela tudi na nemške čete. Najbrž hoče počakati na ta spopad, ki bi ji nudil vzrok za vojno z Nemčijo. S tem bi le vredno zaključila svojo trozvezno politiko. _ dosedaj le na nekatere naše orožnike in opazovalne patrulje. Težka artilerija je nehala obstreljevati naše obmejne utrdbe. Dne 29. maja: Na Tirolskem so italijanske čete dospele do obmejnih krajev Al:a (zadnja večja tirolska železniška postaja proge Bočen—Verona) in Primor (leži na južnoizhodni tirolski meji). Na koroški meji se ni zgodilo nič posebnega. Na Goriškem so se pričeli manjši boji. Pri Kobaridu (od gornjem toku Soče, južnozahodno od Triglava) so naši razkropili italijanski bataljon, pri Plavi (ob Soči severno od Gorice) smo odbili napad sovražnega vojaškega oddelka, severno od Gorice pia, smo odbili petkrat ponovljen sovražni napad. Dne 30. maja: Na Tirolskem so Italijani zopet začeli obstreljevati naše utrdbe na gorski planoti Folgaria— Liavarone. Sovražni oddelki so ukora-kpii že v Kortino. Njihove prednje straže pa so zbežale, ko je padel prvi strel iz topa. Na koroški meji se ni ničesar pripetilo. Na Primorskem ni napadel sovražnik višine na severni strani Gorice. Naše patrulje so brez truda odbile italijanske poskuse, prekoračiti pri Tržiču reko Sočo. Na morju. Dne 27. in 28. maja: Nobenih poročil. Dne 29. maja: Pred vhodom v tržaško luko je velika sovražna ladja trčila ob mino ter se takoj potopila. Dne 80. maja: Nobenih poročil. V zraku. Dne 27. maja: Dva avstrijska zrakoplova sta se pojavila nad Gardskim jezerom (južno od Tirolske). Zrakoplovca sta plula na poizvedovanje kakih 10 km južno od tirolskega mesta Ritva. Oba sta se srečno vrnila. — Isti dan se je zopet pojavil avstrijski zrakoplov nad Benetkami in vrgel več bomb blizu plinarne. Vrgel je tudi veliko število pušic na mesto. Razrušil je 4 hiše, usmrtil 19 oseb in jih nad 80 ranil. Dne 28., 29. In 30. maja: Nobenih poročil. Nas poveljnik proti Italiji. Cesar je imenoval generalnega polkovnika nad-vojvodo Evgena za vrhovnega poveljnika avstrijskih čet proti Italiji. Italijanski poveljnik. • Vrhovno poveljstvo italijanske armade proti nam je prevzel kral Viktor Emanuel in se je že podal v vrhovni1 vojni stan. Kraljeve posle v Rimu bo med tem vodil njegov stric po majjeri, vojvoda genovski Tomaso di Savoia.* Ker je kralj Viktor Emanuel nezmožen za vrhovnega poveljnika, bo njegovo nalogo opravljal že imenovani načelnik generalnega štiaba Kadorna. Cesar se zahvaljuje mornarici Za junaški izjpad naše mornarice v prvi noči vojske dne 24. maja je cesar poslal admiralu Hausu zelo laskav brzojav, ki se glasi: Castitam Vam, ljubi moj admiral, in moji pod Vašim mnogoizkušenim vodstvom stoječi mornarici na odgovoru, ki se je daleč čul in ki ste ga takoj po vojni napovedi Italije dali z Vašim drznim sunkom proti sovražni obali. Pri vseh Vaših daljnjih dejanjih Vas spremljajo moje najboljše želje in moj blagoslov. Frana Jožef. Pomen napada našega brodovja na italijansko obal. ¡Vojaški strokovnjaki pišejo o prvem napadu našega vojnega brodovja na italijansko obal sledeče: V razdalji 570 km je naše brodovje obiskalo italijansko obrežje med Benetkami in Barletto, razrušilo važne vojaške naprave in napra|vilo veliko materijelno škodo, Ne glede na velik materijelen uspeh je napad dokaz za ofenzivno silo naše mornarice in izraz podjetnosti naših voditeljev brodovja. Največja važnost pa leži v obstreljevanju glavne železniške proge ob izhodni italijanski obali, v razrušitvi železniškega mostu pri Senigaliji čez reko Sinarka in poškodov^ju važnih naprav pri Jakinu in Kiaravalle. Iz južne I-talije vodi le malo prog na bojišče. Ce pomislimo, da se pri Raveni v mirnem času nahaja ena, pri Jakinu in Bari po dve, pri Kieti ena pehotna divizija, ki imajo na razpolago samo eno železniško progo za prevoz na bojišče, potem vidimo, da je napad naše mornarice razvrstitev italijanske armade občutno zadel, ker bo ta železniška proga stalno ogrožena od našega brodovfja, bodo morali Italijani to važno dovozno železniško progo opustiti ali pa za njeno varstvo uporabiti znatne dele svojega brodovja, ki bodo na ta način odpadli za skupna podvzetja. Italijanski načrti. Grški list „Hestia" poroča, da bodo italijanski podmorski čolni najbrže (!) napadli vojno luko Polo. — Dalje pošlje Italija čete v Crnogoro, da osvoje Ko-tor in ojačijo črnogorsko fronto proti južni Dalmaciji. Naša meja proti Italiji. Naša meja proti Italiji gre od Švice do Pontab-Ija preko Judikarij, Tridentskih, Fazanskih in Karn-skih alp. Samo po visokem gorovju. Sele zapadno od Soče se visoko gorovje pričenja umi|kati ter se od Gorice dalje spremeni v kraško planoto ter istrsko gričevje. Zato pa je kraško ozemlje grozno težavno za premikanje vojaških čet. Na celi fronti od švicarske meje do Trsta, ki meri okrog 500 km, obvladujemo vse prelaze. Le malo je dolin, skozi katere vodijo iz Gornje Italije dohodi do naših grebenov. Na zapadu skozi dolino Ade preko Bormia do Stilfserjocha; od VaJle Camoiiisa čez Ponte di Legno do prelaza Tonale; od Brescie čez Rocca d'Anfo in jezero Idro do avstrijske meje pri Ladrone; ob Gardskem jezeru v Rivo in Torboie ; skozi ozko dolino Adiže do Avie in Ale. Nadaljni važni dohodi so: Od Vicenoe preko sedla Fugazza proti Roveretu kakor tudi preko Arsi-era skozi dolino Astike na planoto Lavarone; od Ba-ssana ob železnici skozi dolino Brente Čez Primolano v dolino Sugana, izhodno odtod v Fierae di Primiero, Od Beluna vodijo težki dohodi skozi dolino Cordevole v Moeno in Pievo; pa tudi skozi dolino Pijave v Cor_ tino d'Ampezzo, Landro ter na sedlo Kreuzberg. Iz doline Taljamente so najvažnejše ceste na prelaz Plocken, po dolini Bele na Pontabelj in Nabor-jet ter po dolini Raccolana na Predil. Iz Vidma vodi v Soško dolino Nadižka dolina do Kobarida. Manjši prehodi so iz Režij na žago pri Bovcu ter od Čedada čez Kanalske hribe na Kanalsko. Meja med Korminom in Cervinjanom je odprta. Italijanske utrdbe ob meji. Svoj čas je branil gorenjo Italijo znamenit tr-dnjavski četverokot Verona, M ari tu va, Piacenca in Brescia, ki je leta 1848 posebno dobro došel Radecki-ju. Istotako je morala nova Italija brambo svojih meja položiti v gore, gorske ceste in sedla, ki vodijo iz Tirolskega, Koroškega in Goriškiega v Lombardijoin Benečijo. Prvo, na kar je morala Italija misliti, če se je hotela omejiti le na brambo, da prepreči sovražniku dohod v dolino Pada, Toda irredentistična misel, ki ni živela le med ljudstvom, ampak tudi med vojaštvom, je v Italijanih neprenehoma budila načrte, y-dreti na Tirolsko. , Kdor zasleduje avstrijsko mejo od Stilfserjocha do Jadrana, mora priznati, da trikot južnih Tirol, ki kakor jezik moli v Italijo, pomeni za Italijo veliko neprijetnost. Zdi se, da se je Italija s svojimi utndbar mi skušala zavarovati pred tem klinom. Ceste, ki vodijo v Italijo, preko Stilfserjocha in prelaza Ponal8, so podminirane, da jih je mogoče takoj razstreliti. IA bramba se ne omejuje na to, marveč je Italija še z drugimi sredstvi hotela doseči, da bi morda ne bilo potreba uničevati lepih alpskih cest. Zato vidimo pri Bormio artilerijsko postojanko za topove najtežjega kalibra. Enako je pri Ponte di Legno, severno od prelaza Ponale, težko armiran fort (utrdba). Med Ortlerjem in Adamello vodi le ena večja cesta, ki pride v vojaškem oziru v poštev, to je ravno ona čez prelaz Ponale. Ta je že z zgoraj navedenimi deli krita. Toda Italijani so zaprli še dolino Oglio pri Edolo z nadaljno močno baterijsko postojanko. Kdor hoče zapreti kakjo gorofvje, mora zapreti doline, po katerih se vijejo vozne ceste in poti. Nobena armada pa ne more brez cest upati na kajkšen uspeh. Tako je dolina Chiesa pri Rocca d'Anfo ter dolina Adiže pri Ripoli-Ceraino zaprta z utrdbami, v-delanimi v skale. V Dolomitih zapira več utrdb dohod sovražniku v dolinah Astike, Brente in Pijave, to so ceste, ki vodijo naravnost v velika mesta Treviso, Benetke in Vicenca, Padua. Ta del je Izvrstno krit. To pa tudi zato, ker se med Feltre in Bellunom nahaja veliko vojaško zbirališče. Ob Pijavi navzgor so zelo močni forti pri Pie-ve di Cadore in Vigo, ki branita gorenji tok rek Pijave in Taljamenta. Do leta 1904 so menili, da je dovolj, da se uničijo in razstrele ceste. Tedaj pa so prišli do drugega prepričanja in zato so sklenili, da napravijo naslednje nove utrdbe: 1. Stalen fort se napravi pri Ospetaletto, da zapira dolino Taljamenta. 2. Pri Forni-Avoltri napravljene utrdbe naj zar pirajo vse dohode v dolino gornje Pijave in gornjega Taljamenta, ki pridejo od Zilje čez prelaz gore Plocken. 3. Pri Pontebi topovske postojanke in pri Chiu-salorte permanenten fort, ki naj zapira doline Bela (Fell a) in Raccolona. 4. Iz Soške doline vodi ena glavna cesta ob Na-diži. Določen je en fort pri Stupici v Beneški Sloveniji (kake pol ure od Kobarida), pri Čedadu, Momza-ne in utrjen most pri Lastisani. To je bilo sklenjeno leta 1904, danes je skoro gotovo vse končano. Iz teh varnostnih naprav italijanskih je torej razvidno, po kjaterih črtah se bo vršil nastop italijanskih Čet proti naši armadi. Glavne ceste so tedaj skozi dolino Adiže, Taljamenta, Pijave in Bren-ta. Vse vodijo na Beneško. Do leta 1904 ondi zgrajene utrdbe nikakor niso smatrati za moderne. Kažejo tudi preveč navpičnega zidovja. Pozabiti pa ne smemo prvič, da so se od 1. 1904 forti deloma spopolnili; drugič pa, da tudi manj moderna utrdba pri dobrem topništvu in ugodni legi lahko zelo ovira napadalca. flvstrijsho-italijansfco bojišče. i j , Maribor, 31, maja.. Kar se godi sedaj ob celi naši meji proti Italiji, so le majhni spopadi, s katerimi hočejo Italijani izvedeti za naše postojanke in njih moč. Značilno je, da so Italijani povsod zbežali, kjer so jim dali naši smodnik poduhati. Ako je cela italijanska armada tako pogumna, bomo ž njo kmalu gotovi. Vojni strokovnjaki pravijo, da od italijanske infanterije zares ni veliko pričakovati. Kakšna je artilerija in tehnične čete (pionirji, saperji, železničarji, letalci itd.), se bo kmalu pokazalo. Italijanska kavalenja je maloštevilna in tudi sedaj pri gorskih bojih ne pride v poštev. Najbrže bo prišlo do večjih bojev na Goriškem, kjer je, kakor smo že poročali, najprej vkorakala ka-valerija. Njej so sledile druge čete. Opomniti je treba, da, kjerkoli so sovražne čete udrle Čez mejo, naša meja ni bila zavarovana, da torej od vsega početka ni bilo niti v našem načrtu, da bi branili mejo ob teh točkah. Za to govorijo vojaški ozlri. Na morju se, odkar je naša mornarica naredila pogumen napad na izhodno italijansko obal, n! zgodilo nič posebnega. Le pri Trstu je pred vhodom v tržaško pristanišče v soboto dne 29. maja neka velika sovražna ladja zadela ob mino ter se potopila. Razvoj vojske z Italijo. Na suhem. Dne 27. maja: Na Tirolskem je začel sovražnik jugoizhodno od Tridenta s težko artilerijo obstreljevati več obmejnih utrdb. Pri Kaiprilu v dolini Kordeple so naše strojne puške uničile dva italijanska, bataljona. Na Koroškem je streljala sovražna artilerija brez učinka. Na Goriškem so Italijani na več krajih prekoračili mejo. Kjer so dospeli do naših postojaink, so bili vrženi nazaj. Dne 28. maja: Na Tirolskem so prekoračili italijanski oddelki mejo na več točkah. Trčili so Dosedanji boji z Italijo. Švicarski „Berner Bund" poroča o dosedanjih spopadih na tirolski in koroški meji ter meni, da b to ozemlje za Italijane tem nevarnejše, čim več ga bo do iineli za hrbtom. Vojaškega pomena nimajo dosedanji dogodki nobenega. Kaj pravijo Italijani. iz Curiha poroča'o: Prodiranje Italijanov na Furlanskem je vsled velike vode zelo otežkočeno, Ita lijanski vojaški krogi pravijo, da so avstrijske utrdbe ob Soči jako močne. Italijanski listi poročajo, dr. je ogenj naših topov na goriški fronti, izred.io mocei in izborno učinljiv. Veliki italijanski raožnarji. Iz Haaga se poroča, da pripovedujejo angleški listi, da imajo Italijani izborno artilerijo. V boju proti Avstrijcem uporabjlja sedaj italijanska armtajda že možnarje, katerih cevi imajo premer 38.5 cm. Nemški katolik o Italiji. Poslanec Ercberger, član katoliškega ceatruma v nemškem državnem, zboru, ki je bil do izbruha vojske v Italiji, piše: Kdor je videl, kako so italijanske čete večinoma s prikrito in odkrito nevoljo korakale v boj in kdor je videl solnčnojasno navdušenje našo mladine 12 ur pozneje, zanj je dogna/na, na kateri strani je moč in naj kateri je pravica. Italija vod vojsko, ki jo hočeta vlada in kralj, ali večina itali janskega ljudstva je mrzla ali celo nasprotna. 7000 italijanskih dezerterjev. Švicarski list „iTagesanzeiger" poroča, da se je nahajalo do dne 28. maja v Švici skupno več kakor 7000 italijanskih vojaških ubežnikov. Tudi drugi listi poročajo, da italijanski Mojaki trumoma uhajajo čez mejo v Švico. Italija zaprla Adrijo. Italija je proglas la nad Jadranskim morjem blokado, to se pravi, prepovedala je ladjam prosto vožnjo po Adriji. Italijani so uradno razglasili, da se blokada razteza od Benetk pa do otrantske morske oži::e (med južno Italijo in grškim otokom Kri). Zaprtje A d rije je samo prazen Italijanski bav-bav, Italijani nimajo sedaj v Adriji toLko brodovja, da bi mogli s proglašeno blokado Avstrijcem kljubovat'. Pač pa so z blokado zadeli Grčijo. Na Grškem so jako vznemu-jeni, ker je s tem prizadeta tudi albanska o-bal, ob kateri so Grki zasedli albansko pokrajino E-pir. Celotna blokada Adrije je trajala samo dva clni, Grki so bili namreč radi blokade albanske obali s 1-no razburjeni in vzne volje ni nacl Italijani. Kakor se poroča,, so sedaj Italijani ohnejili blokado samo na o-n: del Adrije, kamor sega avstrijsko ozemlje. Italijanski mornarji na suliein. Italijanska vojaška oblast je odredila, da se mornar,i-?rezer visti letnikov 1876 do 1882 uvrstijo v armado na suhem. Pod orožje so na Italijanskem vpoklicani rezervisti do 39 leta. Pripravlja pa se baje-še vpoklic mož starih do 42 let, Kaj je trosporazum obljubil Italiji. Iz dobro poučenega vira se navajajo sledeče posameznosti o zavezniški pogodbi, sklenjeni med Italijo in trosporazumom. Pogodba, ki je bila sklenjena in podpisana v Parizu dne 24. aprila, vsebuje sledeče točke: 1. Italija dobi posojilo 5 milijard lir. 2. Anglija jamči Italiji za kredit v znesku 500 milijonov lir za nakup streliva vAmeriki. 3. Italiji se zajamči kredit v znesku 300 ¡milijonov lir, da si nakupi živil v Ameriki. 4. Francija mora dati Italiji gotovo število težkih topov iz Creuzotove tovarne. 5. Trosporazum jamči Italiji, da bo dobila Italija znano ozemlje, med drugim vso Adrijo, izvzemši Bar in pristanišče, katero si izbere Srbija. Italijanska kraljica Jelica. Znano je, da je bil italijanski kralj začdtkom vojske še pri najboljši volji, da pošteno zdrži zavezništvo z nami in Nemčijo. Nasproti našim diplomatom se je celo hvalil: „Savojec ne izdaja!" Toda kral Viktor Emanuel je kakor 'teljesno tako tudi duševno slabič. Zanima se samo za isvojo zbirko penez, ki je najbogatejša na svetu. Po cele tedne čepi in brska • njej ter se ne briga ne za rodbino, ne za vla 'o. Ni čudo torej, da ima epa in tudi duševno bogato natl. r. jena kraljica Jelica na dvoru velik upliv. Kraljica ni pozabila, da je Crnogorka, in previdno, toda s časom vedno bolj odločno je kazala, da je njej prav malomai za zavezništvo in besede njenega moža. Pri vsakem porazu, ki so ga doživeli Črnogorci, pri vsaki bombi, ki je padla v Ceiilije, je hujsikala svojega moža in njegovo okolico proti Avstriji. Kralj Viktor Ejnanuel se ji seveda ni mogel dolgo ustavljati in tako se je zgo.l lo, da je postal nezvest svojima starima zaveznikoma in obrnil orožje proti njima. Darilo za prvo avstrijsko zastavo. Milanski trgovec Kudolf Subert, kolega ime kaže odpadnika in izdajalca, je dal 1000 lir za istega vojaka, ki bo uplenil prvo avstrijsko zastavo. Francoski komedijant. Francoski zunanji minister Delkase je pri pojedini v paj-iškem rofovžu napiil „nerešenim" mjestom Strasburg, Mec, Trident in Trst. Minister Delkase je žid, ravnotako kakor italijanski vojni hujskač d' Annunzio, o katerem je dokazano, da je celo poljskega ž (lovskega pokole n j a in se je prej imenoval Rapa-por t. To so poštenjaki! Član italijanske gospodske zbornice EugenioVa-111 )e izdal oklic, v katerem poziva italijanski narod, raj nabira denar, da se ©berdanku, ki je izvršil mo-rilni napad na našega cesarja, v Trst/u postavi spomenik. Sam je daroval 500 lir. Sedaj še naj začnejo Srbi nabirati za spomenik Principu, in potem, bodo smeli učenjaki učiti nov nauk, da se človek zamore razviti tudi v bestijo. Italijanski škofje proti vojski. List „Kolnrsohe Volkszeitung" poroča, da se je nekaj dna pred vojskino napovedjo predložil kralju in vladi ugovor italijanskih katolijčanov zoper vojsko, katerega je podpisalo šestdeset škofov in nadškofov. Vseh je približno 90. Framasone to jako bode in zato so hoteli skraja razširiti nasprotno vest. Sedaj so postavljeni na laž. Nemiri v Italiji se polegajo. V Rimu, so delavci opustili štrajk, ker se jim je ugodila zahteva po vetjih plačah. Tudi v Milanu se vrača mir. V milanskem pokrajinskem zboru se je socialist Agostine izjavil proti vojski. Milanski premožnejši meščani se vendar bojijo novih nemirov in v velikem številu zapuščajo Milan in biežijo v Švico. Italijani se v Tripolisu umikajo. Uporni mohamedanski rodovi v !Tripolisu so se začeli močno gibati. V deželi,, v kateri jei že poprej tlelo, prišlo je zadnji čas večkrat do bojev uned uporniki in italijanskimi četami. Ko pa je izbruhnila vojska med Italijo in Avstrijo, se je upor še bolj razširil, posebno v notranjih delih dežele. Dne 26, maja so u-porniki uničili celil italijanski polk, in sicer tistega, la je sestavljen iz Rimljanov. Italijanske vojaške čete so se pred dnevi iz notranjosti Tripolisa umaknile v dobro zavarovanei postojank)» blizu obrežja. iUplie-Fiislio bojišče. Maribor, 1. junija. Središče bojev v Galiciji je sedaj prostor o d J a r o: s 1 a v a ob Sanu (severno del P r z e m y s -1 a) mimo mesta Ri a d y m n o , P r zve m y s 1 a , Samb o'rja, Droliob,yca do S t r y j a (južno od Lvova). Najhujši boji se vršijo med Si e n i a v o in Jaroslavom ob reki Lubačovki (pritok Sana na izhodnem bregu). Na ta prostor so vrgli Rusi zadnje clni zelo mnogo svežega vojaštva, A naši, se jim krčevito ustavljajo. Edino pri S''eniavi se je, nemška Makensenova armada dne 27. maja morala naglo u-makniti pred rusko premočjo na zahodni breg Sana. Rusi so se polastili 6 topov. A ta poraz nima nikake-ga upljva na ostalo fronto. Naš armadni obroč vedno trdneje oklepa trdnjavo P r z e m y s 1, "Rusi imajo še edino železnico Przemysl-Grodeb-Lvov v svoji posesti. A promet je na isti ustavljen, ker naši topovi obvladujejo celo progo. Tudi, železnico J aroslav-Ravaruška naši v daljavi 18 kilometrov obvladujejo. Raditega. 'Rusi ne morejo pošiljali noVih čet svoji armadi ob Sanu, na pomoč in ob enem tudi ne morejo poslati skoro od vseh strani obleganemu Pr-zemyslu novih ojaSenj. Naši težki topovi že tedne dni bruliajo ogenj na przemyslske utrdbe. Ali bo mogoče Avstrijcem v bližnjih dneh priti zopet v posest te važne postojanke, se še danes težko reče. Rusi pa, sami priznavajo, daje s p a d ete m P r z e m y s I a o d -ločena usoda G a 1 i c i, j e. Na prostem med P r z e m y, s 1 o m , L v o v o m in S t r y j e m je v teku velika bitka. Vojni poročevalci pravijo, da so naši pri S'tryju in Droho-bycu zasedli zelo važne višine. V j u ž n o i z h o d n i Galiciji in Bukovi n i sta obe armadi do dobra zakopani v močne o-kope. Boj na tej črti miruje. Hindenburg ogrožuje sedaj od dveh trani močno rusko trdnjavo Kovno (ob reki Nje-inen, severnoizhodno od Mazovskih jezer). Manjši1! bo-i se vršijo ob D u b i s i ter med L i b a V, o in S S a-v 1 i j e m na severnem Ruskem. Naša težka artilerija pred Przemjslom. Naši 30.5 cm topovi so že dospeli pred Prze-mysl in so začeli pozdravljati 'trdnjavo. Naše čete obdajajo trdnjavo v obliki podkve. Naša artilerija ne obstreljuje samo trdnjave, ampak tudi cesto proti Grodeku in železnico Dozda;j ni opaziti, "da bi jo hoteli Rusi že iz trdnjave odkuriti. Za beg imajo samo eno pot na razpolago, ki pa je že tudi pod artilerijskim ognjem. Obstreljevanje Przemysla. Iz Pet,rograda se uradno poroča: Ker je sovražnik dobil na južnoizhodni fronti novo pomoč, so se naše sprednje čete umaknile proti Wiszniji. Sov. ražnik obstreljuje vse przemyslske utrdbe. Upravitelj Galicije se umika. Iz Petrograda se uradno poroča: Rusko vrhovno upraviteljstvo Galicije se je preselilo iz Lvova v Brody. In zasebna poročila pravijo, da je v Lvovu radi avstrijsko-nemškega prodiranja zavladalo nepopisno razburjenje. Ruski trgovci prodajajo blago pod ceno in bežijo. Ruska poročila. Ruski listi sedai priznavajo, da je avstrJJsko-nemška armada prebila rusko bojno črto ob spodnji Visli, Sanu, Przemyslu, Samborju, Dnjestru in zgornjem Prutu. Zato mora biti sedaj glavni cilj ruskega vojevanja, da zadostno Ščitijo Lvov. Ako bi morali Lvov zapusfti, bi bila cela ruska armada v nevarnosti. „Ruskoje Slovo" obžaluje trajno smolo hrabre ruske armade in pravi, da ruska opazovalna sred-f stva niso bila zadostna in da niso opazila moči, ki so jo zbirali Avstrijci in Nemci. Nadalje je gotovo, da avstrijsko-nemška artilerija nadkriljuje rusko. „Rječ" pa pravi, da povzroča avstrijska artilerija, kjerkoli nastopi, pravi strah sovražniku. Velikanski plen. Berolinski list „B, Z. a. M." je izračunil, da je avstrijsko-nemška armada dozdaj odvzela Rusom nad 3000 strojnih pušk, kar bi pomenilo, da je 8 do 9 ar-madnih zborov izjgublilo svoje strojne puške. Seveda nastane vprašanje, koliko so jih ruske tovarne moglo zopet nadomestiti. Rusko razpoloženje za mir. Ruski list „Semština" priporoča, ne da bi ga cenzura ovirala, da se "Rusija sporazume z Nemčijo. Nemški črnovojniki. Nemčija je te dni vpoklicala še komaj prvi poziv črnovojnikov. To dokazuje veliko vojaško moč Nemčije. Slike iz vojne» Slovenski zrakoplovec utekel smrti in ujetništvu. Jakob Fras, doma od Sv. Ruperta v SI. gor., sedjaj dodeljen c, kr. avstrijskemu zralkoplovnemu oddelku, letalna stotnija štev. 8, vojno-pošlni urad št. 60, piše dne 4. maja č. g. Francu Rampre, kaplanu v Sevnici ob Savi: Dragi! Zjutraj, dne 27. aprila, ob VS, uri, sem odplul z g. nadporočnilkom proti bojni črti. Bila, sva že daleč čez bojno črto nad' sovražnikovo deželo kakih 2000 m visoko. Srapneli in svinčenke so kar br^ nele okrog naju. Kmalu opazi g. nadporočnik, da je po sovražni krogli pretrgana na levem krilu žica in da je perot predrta. Istočasno op^im tudi jaz spredaj na motorju, da teče olje iz posode. Nadporočnik mi takoj veli, naj obrnem zrakoplov. Bil je že zadnji čas za to, kajti začela sva že paidati navzdol. K sreči je vlekel ugoden veter. Bila sva že nad bojno črto. V tem trenotku se je še stroj najinega zrakoplova u-sfavil, ker je primanjkovalo olja, ki je že večinoma izteklo. Nahajala sva se pa še 500 m visoko. Trudil sem se na vso silo, da spravim zr,aikoplov na naši strani na tla, kar se mi je konečno res posrečilo — priletel sem kakih 300 korakov za našo bojno črto no posebno rahlo na tla. G. nadporočniku se ni nič pripetilo, a jaz sem se precej pretresel. Morsaji so me s samodrčem odpeljati. Danes sem že sedmi dan v postelji. Vročjca me muči in tudi glava mi je zelo težka. Pa mislim, v bolnišnico mi ne bo treba rafcli tega, bo že počasi boljše. Sedaj sprevidim, da mi je prav gotovo pomagala Marija in moj zvesti angel varuh, drugače bi sedaj že gotovo v tuji zemlji počival, ali se bi pal nahajal v ruskem ujetništvu. Ali se že kaj sliši o miru? Tukaj sem ne izvemo nič. Prosim, spominjajte se me v molitvi! Tisoč pozdravov! Pismo iz Gorice. Slovenski častnik, ki se bojuje ob goriškO-itall-janski meji, sporoča, svojcem v Ljubfljano naslednje zanimivosti: Gorica, 25. maja zvečer. Kako je v Gorici? Vojska z Italijo se je pričela. Pa ne smete misl t;, da smo v Eakii nevarnosti . . . Naši nastopajo zelo preVidno, sad obiJ'i/h izkušenj v Galiciji in Srbiji. Danes sem opazoval interesanten boj naših strojnih pušk za italijansko letalo, ki je krožilo na periferiji mesta in katero so naši potem pri Gorici sestrelili na 'tla. V letalu je bilo precej bomb, en častnik in njegov spremljevalec . . . Pobrali smo že precej italijanskih ogleduhovi in suml.'ivi'i o-eh, katere pošiljamo naprej. Naši ljudje se tolčejo, kaikor je rekel naš general v javnem lokalu: .„Glanzend." Vsi trdno upamo, da jih Italijani dobijo prav pošteno. Zdrav sem in naravnost vesel, da poslušam zopet to godbo, ker vem, da vši naši sitreli dobro zadevajo. Danes je 25. maja in prepričan sem, da se govori po Ljubljani, da je Gorica že italijanska in ne vem, kaj še. Mi pa smo še* vedno 'tu in ravno sedaj pijemo pivo pri „¡Jelenu", Pri sosednji mizi se pogovarjajo o vojski častniki in civilisti. Ljudje so čudovito mirni in brez strahu. Naravnost čudno se mi zdi, da ni nobenega razburjenja. Pozdrave! Pogum in mirno kri! Deželni odbor kranjski je razposlal; sledečo zanimivo okrožnico, ki pravi v glavnem sledeče: Upati je, da bo naša debela obvarovana sovražne invazije. Vendar smatra deželni! odbor kot svojo dolžnost, da za vsak slučaj ddloči pravec, po katerem naj se postopa, če bi kljubi vsem nadam sovražna armada prišla v deželo. Pred vsem vprašanje, kako se je obnašati v takem slučaju županu. Nobenega povoda ni, da bi župan zapustil svoje mesto. Nasprotno: Izi vsakega stališča je nujno priporočati, da ostane v takem slučaju župan na svojem mestu i,n mrno iavršuje naprej svoje posle, ki spadajo v samostojni delokrog občinske uprave. Isto velja za občinske svetovalce in odbornike, kojih dolžnost je bolj kot kdaj, podpirati župana v težavnih okolščinah. Ravnotako pa je tudi pri por očatfli celotnemu prebivalstvu, naj ostane mirno na svojih domovih, V danem slučaju naj županstvo in občinski odborniki v tem smislu upli,vajo na prebivalstvo. Ni vzroka dvomiti, da bo tuja armada, če zasede našo deželo, spoštovala osebnost in imetje mirnega prebivalstva, ki se bo s svoje strani skrbno varovalo vsakega sovražnega čina, prepustivši oboroženi odpor v to poklicani cesarski armadi, h kateri spadajo zlasti tudi naši vrli c, kr. prostovoljni strelci. Po resnem vsestranskem preudarku sodi deželni odbor, da tisti najbolje pogodi in najzanesljiveje varuje sebe in svojo lastnino, ki ostane ma svojem domu in se zanese na to, da bo tudi tuja armada sikjr-bela za javni red in mir ter znala čuvati življenje in last mirnih prebivaloev, ki nimajo drugega smotra, kot vstrajati in varovati svoj zasebni obstanek na domači zemlji. Zapustiti pa bodo vsekakor morali svoj dom Še pred dohodom sovražne sile tisti moški, kjl so podvrženi vojni (črnovojniški) dolžnosti. Semlertja utegne tudi vojaška oblast zaukazati izpraznitev posameznih krajev. Samoposebi se razume, da je takim, kakor sploh vsem ukazom državne oblasti zvesto sleditL Ce bi vsled tega morali župan zapustiti svoje mesto, naj izroči za čas svoje odsotnost'! županske posle v to poklicanemu občinskemu svetovalcu; če bi pa noben tak svetovalec ne ostal v občini in bi ne bila več mogoča odborova seja, da določi županu začasnega namestnika, naj župan po svoji previdnosti izroči začasno županstvo sposobni, zaupanja vredni osebi kot svojemu pooblaščencu. Izročitev naj naznani župan čimpreje deželnemu odboru, predloživši mu zadevni zapisnik, ki ga je sestaviti po doposlanem navodilu. Ce bi bil deželni odbor prisiljen, spremeniti svoj uradni sedež, se bo to županstvu po možnosti nemudoma. priobčilo. Konečno se opozarja še na sledeče: Ce bi res prišlo do z a,sedenja naše dežele po tuji armadi, bo to le začasno. Ne more biti dvoma, da se bo sovražnik v doglednem času umlaknil iz naše zemlje in smatrati je kot sigurno, da ostane naša de-» žela tudi v bodoče, po sklenjenem miru, združena s krono naše prejasne cesarske hiše. Zvesto ljudstvo naj tedaj mirno in upapolno gle. da v bodočnost in naj v morebitnem prihodu tuje armade ne vidi nič drugega kot mlmogredoč dogodek, ki ne bo zapustil v deželi nikakršnih trajnih sledov. — Tedaj pogum in mirno kri! * Razne novice. * Prestolonaslednik pri cesarju. Nadvojvoda Karol Franc Jože! se je dne 31. maja ^rnil s severnega bojišča na Dunaj in je cesarju poročal o vojnem položaju. * Duhovniške vesti. Vojn D nadkurat č. g. Hubert Rant,, ki se je do dne 31. maja mudil na dopustu, je zopet odšel na severno bojišče. — C. g. Peter Stelan, duhovni profesor na c. kr. višji vojaški realki v Mariboru, je radi bolezni zopet šel na dopust. — Za vojnega kurata v rezervi je imenovan č. gosp. Franc Letonja, župnik pri Sv. joštu na Kozjaku. * Novomašniki v sekovški škofiji. Med novo-mjašniki sekovšlke (graške) škofije se nahajajo tudi sledeči: Tomaž Fekonja, doma iz Radgone, Karol Konrad iz Št. Vida na Voglu, Alojzij Mesner iz Ivni-ka ter lazarist Ludovik SaVelj iz Rudnika na Kranjskem. Odlikovanja. V priznanje izvrstnega in požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom so bilij odlikovani z duhovniškim zaslužnim križem II< razreda na belorudečem traku č. g. Pavel Zager, kurat v vojni bolniš.iici štev. 3-3, č. g;. Ludvik; Gala, vojni kurat pri armadnem nadpoveljstvu, doma od Sv. Križu na Murskem polju, v mirnem času župnik v lito-merišiki škofiji na Češkem in č. g. vo.,in kurat Kriderk Raiej. Dosedaj je že bilo osem duhovnikom uaše škofije odlikovanih z, vojnim odlikovanjem. w Ponesrečen gvardijan. „Novine", glasilo ogrskih Slovencev, poroča: V Kaniži se je peljal na kolodvor frančiškanski gvardijan Izidor Ozoraj. Ko se je vozil čez tir, je prišel njegov voz pod železniški stroj, ki je ubogega moža popolnoma zmečkal. Eden konj je poginil, kočijaž pa je teiko ranjen. * Procesija, katere se je udeležilo 100.000 ljudi. V Budimpešti se je preteklo nedeljo, dne 30. maja, vršila prošnja procesija, katere se je udeležilo okrog 1OU000 ljudi. Procesijo je vodil kardinal Cer-noh, kateri je služil tudi slovesno sv. mašo. Ljudstvo je po budimpeštanskih ulicah glasno molilo za dosego miru in srečno zmago naše armade. Procesije se je udeležil kot zastopnik cesarjev mladi nadvojvoda Jožef Franc. Za Boroeviča. Iz Risna se poročfi, da so tam kajšnji rodoljubi sklenili prirediti „Boroevičev viečer da tako proslave junaka, sina Hrvatske, novega bana Jelačiča, ki je proslavil v Karpatih sebe in svojo Hrvatsko. * Žrebanje loterije Slovenske Straže je preloženo na 26. junij 1915. Kdor si še ni naročil srečk, naj jih takoj kupi ali piše po nje Slovenski Straži v Ljubljani. * Drugo vojno posojilo. Za drugo vojno posojilo je podpisanih v Avstriji 2y2 in na Ogrskem 1 milijarda kron. Z ozirom na povečani naval občinstva v za|dnjih dneh je finančni minister določil, da se še podpisi sprejemajo nad!ajje. VsakJAor, ki še ni podpisal, naj kakor mogoče hitro naknadno podpiše. * Za nov podmorski čoln. Avstrijska mornarica slovi radi svojega juna|štva in neustrašenosti po vsem svetu. Kakor je bila ob Tegetthoffovem času ai-ka in ponos vsakega domoljubnega Avstrijca, tako je že taikoj prvi dan po vojni napadlo naše bjojno bio-dovje izhodno italijansko obal ob Adriji in povzročilo Italijanom veliko škode in mnogo strahu. Sovražnik ima posebno bojazen pred našimi podmorskimi čoini. Dolžnost vsakega domoljuba je, da po svojih močeh pomaga, da se naša mornarica, ojači. V ta namen jo začelo avstrijsko mornariško društvo zbirati med domoljubnimi Avstrijci prostovoljne doneske za nov podmorski čoln. Vsi narodi širne Avstrije v sedanjih resnih časih tekmujejo med seboj, da se zbere že čimprej potrebna svota. Domoljubni Slovenci in Slovenke, darujte po svojih močeh za velevažno podvzet-je. Vsak najmanjši dar se s hvaležnostjo sprejme. — Darovi se naj pošiljajo na, naslofv: „A v s t r i j s k i mornar v Cirilo v i tiskarni v Maribo-r u." Imena darovalcev se bodo izkazala v naših listih. Častno kolajno za zasluge za Rudeči križ je dobil naš rojak podpolkovnik Fridolin Kaučič. * Novo prebiranje črnovojnlkov. Mladeniči, rojeni v letu 1897 so poklicani za Čas med 16. junijem in 1. julijem k naboru. Zglasiti se morajo do 10. junija pri županstvu. Naknadni nabori črnovojnikov letnikov 1878 do vštevši 1890 in 1892, 1893 in 1894 se vršijo pozneje. Na vojnem ozemlju, t. j. Tirolskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem, pa. so poklicani k prebiranju tudi moški do 50 leta. Na Koroškem se vrši prebiranje med 25, majem in 7. junijem, na Kranjskem pa od 25. maja do 10. junija. Zavedni ogrsko-slovenski vojaki. „Novine" pišejo: „Naši mili vojaki iz srbskega bojišča so nam poslali po Magdič Ivani na podporo katoličanskjoga, slovenskega tiska 26 K 20 fil. — Kralica majnikova njim naj povrne te plemeniti, v njenoih meseci poslani dar." Tržaško namestništvo se je preselilo v Postojno. Uradno se naznanja, da je primorsko namestništvo, kakor tudi čekovni oddelek računskega departe-menta preložilo svoj uradni sedež v Postojno (poslopje c. kr. okrajnega glffvarstva). Tržaška mornariška oblast v Gradcu. Dne 30. maja se je tržaška c. kr. mornariška oblast preselila iz Trsta v Gradec. Goriški dež. odbor premeščen na Dunaj. Od dne 28. maja naprej posluje začasno goriški deželni odbor na Dunaju. Naslov je: Dunaj, pošta državnega zbora. * Promet na progi Beljak— Franzensfeste. Na železniški progi Beljak—Lienc—Franzensfeste je u -stavljeno prevažanje nevojaških oseb. Na tej progi vozi na dan siaimo po eden poštni vlak, ki sprejme le samo tiste nevojaške osebe, ki imajo od glavarstev izdane izkaznice ali legitimacije. * Bela pšenična moka — na Gornjem Stajerju. Mestno starešinstvo v Ljubnem na Gornjem Štajerskem je nakupilo večjo množino najfinejše pšenične moke, katero je prepustilo raznim trgovcem, da. jo bodo prodajali na drobno. Trgovci bodo prodajali pše-nično moko kilogram po 1 K 20 v. Mestno županstvo je prepovedalo trgovcem mešati pšenično moko z ječmenovo, koruzno ali drugo moko. Torek in petek brez mesa. Štajerska namestni. ja je odredila, da je za torek in petek prepovedano prodajati meso. Ob teh dnevih ne bodo smeli mesarji prodajati mesa, gostilničarjem pa je ista dneva prepovedano dajati gostom jedila, pripravljena iz govedine, teletine, svinjetine in kuretnine. Dovoljeno pa je, omenjena dneva prodajati klobase in raznovrstno drobovino. * Cene za goveje meso v Gradcu. V Gradcu so oblastveno določene sledeče cene za goveje meso in sicer za volovsko meso najboljše kakovosti 4 K 12 v, za volovsko meso druge vrste 3 K 96 v in tretje vrste za 3 K 80 v. Za goveje meso krav, bikov in mlade goveje živine je določena cena za meso prve vrste kilogram po 3 K 96 v, druge (vrste 3, K 80 v in tretje vrste kilogram po 3 K 64 v z običajnim pridevkom 19 dkg kosti na kilogram mesa. * V Budimpešti stane 1 kg govedine 6 K 40 v, teletina pa 8 K 40 v. * Krušne karte za kokoši. V Lipskem v Nemčiji je bila neka gospp oblsojena n|a 12 tednov zapora, ker si je prilastila za se in svoje kokoši tri krušne karte in je kruh krmila kokošiim. * Pivo dražje. Zveza alpskih pivovarn nam piše, da je vlada pivovarnarjem zaplenila 30% njih sladnih (ječmenih) zalog in da se je cena ječmenu zelo dvignila. Radi tega je zveza prisiljena s 1. junijem t. 1. povišati ceno pivu za 3 do 4 K pri hektolitru. Ob enem se bo tudi zmanjšala količina dozdaj izdelanega piva. * Tržne cene v Gradcu. Debeli, voli 232 do 260 K, srednje debeli 212 do 228 K, suhi 196 do 2.08 K;, debele krave 192 do 224 K, srednje debele 152 do 188 K, suhe 124 do 148 K; biki 192 do 240 K, mlada živina 176 do 232 K; teleta 280 do 300 K, izjemoma 304 do 316 K; mlade svinje 340 do 350 K, debele svinje 350 do 360 K, srednje debele do K, mesne svinje 328 do 340 K; ovce 150 do 180 K. {Pri, goveji živini veljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjah in ovcah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: sladko 9 do 11 K, kislo 8.50 do 10.50, slama 7.50 do 8.50 K; pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 40, proso 50 Kj oves 27.30 K, ajda 60 K, fižol 90 do 100 K, grašica 180 K do 200 K„ leča 200 K, proseno pšeno 100 do 140 K, pšeuičnj, zjdrob 120 K, koruzni zdrob 68 do 96 K, ržena moka 64 K, pšenična moka št. 0 96 do 118 K, št. 4 80 do 96 K, št. 6 (črna) 68 do 72 K (100 kg). Jajca komad 12 do 14 v, krompir 20 do 26 v 1 kg, mleko 32 do 34 v liter. * Stanje setev na Ogrskem. Vsled neugodnega vremena, zlasti ker ponekod že zelo pritiskja/ suša, se setve niso tako ugodno razvijale^ kakor je bilo pričakovati. Upi na izborno letino so se sicer nekoliko zmanjšali, a kljub temu je pričakovati srednje dobre letine. * Varnostne straže po občinah. Tatvine so sedaj v krajih, kjer je večina moških ddšla pod orožje, na dnevnem redu. Mnogokje so predrzni uzmoviči že pokradli živila in druge reči.. Mariborslko okrajno glavarstvo je g posebnim odlokom opozorilo županstva, naj skrbijo, da se tam, kjer je potrebno, upeljejo zopet občinske varnostne straže. * Za voznike. Z ozirom na sedanje vojno stanje in ker bodo po eest'ah vojaški avtomobili vozili z veliko naglico, poziva mariborsko okrajno glavarstvo občine, naj iste strogo nadzirajo, ali se prebivalstvo ravna po določilih cestnega policijskega reda. Odse-daj se mora po cestah, kjjer je to mogoče, breziz-jemno voziti na levi strani ceste. Po noči morajo biti na vseli vozovih prižgane svetilke. Orožništvo ima strogo naročilo, dia vs'a!k tozadevni prestopek takoj naznani okrajnemu glavarstvu. * Važno za splavarje. Mariborski okrajno glavarstvo je ustavilo vožnjo s splavi (flosi) po Dravi in Muri v celem ozemlju mariborskega okrajnega glavarstva. * Slovensko čebelarsko društvo. Občni zbor Slovenskega čebelarskega drušitva na Štajerskem se vrši v nedeljo, dne 6. junija, ob 2. uri popoldne v drušvenem čebelnjaku pri deželni kmetijski Šoli v St.-Juriju ob juž. žel, po običajnem vsporedu. G. Juran-čič bo napravil en umetni roj ter bo o njem tudi pren davial. Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu se je v pre-tečenem tednu poprodala, oziroma pokupila le majh-nia množina štajerskega in ogrskega hmelja. Cena za štajerski in ogrski hmelj je znašala 40—70 K za 50 kilogramov. * Sadje in vinogradi. Iz Slovenskih goric se nam poroča.: Veselili smo se, da bo letos prav mnogo sadja vseh vrst, ker je tako lepo cvetelo. A močno se smo varali, jablaine so po mnogih krajih popolnoma brez sadja. Gosenice in smod je uničil sladni nastavek. Tudi hrušek, črešenj in sliv je razmeroma zelo malo. Orehi pa so skoro popolnoma prazni. Najbolj obložene so še marelice in breskve. Skoro taka je pa tudi slika v vinogradih. Zlahtnina je nastavila silno redke 'kaivrnke, tudi rizling se je bolj slabo postav,il. Bogat nastavek ima letos pošip, silvanec, traminec, veltlinec in nekatere druge žlahtne sorte. V nižjih in vlažnih legah se že prikazuje peronospora. * Rana košnja. Na mnogih krajih so že začeli spravljati seno. Rana košnja je posebno priporočati tam, kjer je izredn'o lepa trava in tudi tedaj, če primanjkuje delavcev. Ako se bo košnja preveč pozno pričela, bo nemogoče seno o praivem času sprajviii pod streho. * K letošnji košnji. DeteljiŠča in travniki lepo kažejo in obeta se nain dosti krme. Se vse bolj kot druga leta potrebujemo letos lepo vreme, da se bo košnja dobro opravila, kajti delavnih moči bo povsod manjkalo. Letos bo tudi ženskam treba prijeti za koso, da se bo mogla košnja izgotoviti. Ce bo lepo vreme ob košnjij se bo seno lahko sušilo in spravljalo. s Oh nestanovitnem vremenu bo pa križ, Letos je naša dolžnost, da pomagamo po možnosti drug drugemu, da se krma srečno spravi,. Ivjer bi manjkalo za deteljo kozolcev, naj se jemljejo ostrvi ali roglje, kakor jih rabijo po drugih krajih. * Velika nevarnost za perotninorejo. Splošno se opaža, da letos ljudje na deželi ne skrbijo za. kokošji zarod. Le mialokje opaziš piščance. To pa radi tega, iker je prepovedano pjerotnini dajati zrnje. Pec rotnina bo naslednja leta še dražja kot letos. Pojavi-\ lo se bo tudi veliko pomanjkanje jajc. * Shranitev jajc za zimo. Ce hočemo jajca shraniti za dalje časa, moramo vzeti na pomoč vodo-topno steklo ali pa „garantol". Vodotopno steklo je gosta in težka tekočina, ki se pomeša z vodo. Na 10 1 vode se vzame 1 1 vodotopnega stekla. Teh 11 1 tekočine zadostuje za okroglo 150 jajc, ki se vlože najbolje v lončen p^sker in zalijejo s to 'tekočino tako, da stoji tekočina, že za dlan visoko nad jajci. Jajca morajo biti seveda sveža in čista, V novejšem času se rabi tudi uspešno „garantol". To je rumenkast prah, ki se dobi v manjših in. večjih zavitkih in ki se raztopi v vodi, da se vlagajo jajca v to raztopino. Potrebno navodilo je dotičnim zavitkom priloženo. Za 1 1 vodotopnega stekla je treba 10 g garantola. — 1 1 vodotopnega stekla stane 90 v, 1 mali zavitek garantola 30 v, * Pogreša se: Peter Kerndl, črnovojniški dom. pešpolk štev. 20, 1. rezervnia stotnija, 2. četa. Odšel je od doma dne 16. februarja. Sedaj ni več nobenega glasu od njega. Naznfapilo očetu Matiju Kerndl v Zbigovcih pri Radgoni. Dvojne dopisnice za vojne ujetnike. Avstrijski Rudeči križ je izdal posebne dvojne dopisnice za dopisovanje z vojnimi ujetniki, da se tako olajša istim odgovarjanje, Dopisnica, stane 3 vinajrje komad. Na-roče se pri „Rudečem križu" na Dunaju II. Rote-Sterngasse št. 25. Šolo za oslepele vojake so ustanovili na Dunaju. Društvo „Frauenvereinigung" na Dunaju VI., Dreihufeiisengasse št. 3 daje o tem potrebna pojasnila. Oslepeli vojaki se v tej šoli naučijo pisati! in či-tati. Na Dunaju umrli slovenski vojak. Dne 27. maja popoldne so nia Dunaju pokopali na dunajskjem o-srednjem pokopališču infanterista 26. domobranskega pešpolka Dominika Prislan. Koze. V Spodnjem Medjimurji se širijo koze. Več kot 50 ljudi je zbetežalo na njih in pet jih je že umrlo. * Kolera na Štajerskem. Dne 31. maja so se med ruskimi ujetniki v ujetniškem taboru v Feldba-hu pojavili trije slučaji azijatske kolere. * Usodepolne cigarete. Pretekli petek, dne 28. maja popoldne, je odpeljal vojaški transportni vlak z Maribora, Pred odhodom vlaka si je še korporal Fr. Mausl od nekega nižje-avstrijskega pešpolka šel kupit cigarete. Ko je prišel nazaj, se je njegov vlak že pomikal s koldd)vora. Vojak je zdirjal za njim, a je padel, ko je hotel stopiti na voz, tako nesrečno, da je prišel z obema nogama pod kolesa. Kakor bi grenil je voz nesrečnežu odrezal obie nogi pod kolenom. Prepeljali, so ga v bolnišnico. Redka lovska sreča. Veleposestnik Murnik na Pohorju je opazoval že nekaj dni, da je prihajala vi njegov gozd na Pohorju \\elika ptica-roparica. Dne 27. maja se je oborožil s puško in se skril za skalo V svojem gozdu. Ni dolgo čakal, ko je zagledal prihajati ptico-roparico, ki je imela v svojih krempljih neko manjšo ptico. Ko je Murnik ugotovil primerno razdalje, je oddal dva dobro namerjena strela in ropar je padel ¡na tlia. Bil je velikanski pllaninski orel, kf je meril z razpetimi perutnicami 1 meter 34 centimetrov. V krempljih je še držal svojega mladiča. Ptica je prišla bržčas iz tirolskih planin, kjer so jo menda pregnali streli topov. Italijanski značaj. V italijanskem kraljevem gradu je pred kratkim neka visoka gospa stavila, na večjo dvorno družbo vprašanje, kako je mogoče, da Italija nima v inozemstivu nobenih špijonov. Ko nobeden od družbe ni vedel na to ddgovorla. je gospa sama odgovorila to-le: „Ker nam tujci z lahkoto odkupijo vsakega špijona za 10 lir." - Tako cenijo na italifanskem kraljevem dvoru zvestobo svojih lastnih podložnikov. Mati v pregovorili. Vsi, tudi divji narodi, imajo za matere zelo lepe pregovore, v katerih je iaražena materinska dobrota in ljubezen. Nemci n. pr. slave mater v pregovorih s'e de če: „Materinska zvestoba je vsak dan nova", „Ce je mati Še tako revna, skrbi vedno, da je otroku gorka". „Kdor noče slediti materi, mora ko ;čno sledit: beraški palici", „Bolje je izgubiti bogatega, očeta kot revno mater", „Kar sega materi do srca. sega očetu samo do kolen". Hindostati pra-v.jo v pregovorih o materah: „Moja. mati, zmirom moja, naj bo revna ali bogata". Benečan pravi: „Mati, mati! Kdor jo ima, jo kliče, kdor je nima, io pogreša". Rus pravi: „Materina moritev odmeva celo iz morske globočme". Ceh: „Materina roka je mehka tudi kadar tepe" Skoraj pri vseh narodih se dobi zelo resničen pregovor: „Mati redi lažje svojih sedem otrok, kot sedem otrok eno mater". Italijan označuje trpljenje matere s pregovorom takole: „Mati je enako — mučenica". Tudi'Slovenci imamo polno lepih pregovorov, v katerih so izražena ljubezen, trpljenje iin pomen matere. * Maribor. V četrtek, dne 27. maja, je vlak pri leitersberški vojaški stražnici povozil voiakarčrnovoj-nifca, ki je tam stražil. Odrezalo mu je levo nogo in ga tudi drugače hudo poškodOvblo. Revež je na potu v bolnišnico umrl. * Maribor. Na progi južne železnice Maribor— Ljubljana vozi iz Maribora (glavni kolodvor) vsak dan samo eden osebni vlak in sicer vlak štev. 31. Z glavnega kolodvora odpelja ob 3. uri 17 minut zjutraj. Iz Ljubljane pa. pripelje v Maribor osebni vlak štev. 58 ob 7. uri 04 minute zvečer. Maribor. Dne 19. maja je pri naskoku na No vosielice pajdel junaške smrti kadet Otmar Verderber, Lsin tukajšnjega prvega državnega pravdnika, Viktor-Vi Verderber. Padli junak je bil vsled svojega ljubeznivega vedenja obče priljubljen. Vse sožaluje s te-žl\ prizadeto obiteljo. Svetila junaku večna luč! \ Maribor. Na živinski sejem preteklo sredo, dne 26. maja, so prignali 102 vola, 198 krav, 1 bika 5n 1 komad mlade živine. Cene so bile za 100 kilogramov žive teže sledeče: debeli voli 220 do 230 K, srednje debeli 190 do 210 K, suhi 180 do 190 K, voli za pitanje 190 do 200 K, debele krave 170 do 180 K, srednje debele 150 do 160 K, suhe, 140 do 150 K, breje krave 160 do 170 K, mlada živina 180 do 190 K; teleta pa 2 K do 2 K 50 v za 1 kg žive teže. Prihodnji živinski sejem se vrši v sredo dne 9. junija. * Maribor. Kakor smo že zadnjič poročali, je višja oblast določila, da, pomagajo v 'Mariboru orožniki mestnim policijskim stražnikom nadzorovati javen red. Policijski predpisi so sediaj v mestu, posebno pa še na kolodvoru, mnogo strožji, kot poprej. — Priporočamo, da se občinstvo drži policijskih navodil! * Kamnica pri Mariboru. Ob nedeljah in praznikih popoldne se vsuje, zlasti sedaj v spomladanskem času, cela vrsta mariborskih izletnikov po naših travnikih in poljih. Slaba navada izletnikov je, da delajo na svojih izletih kmetom veliko škode. Po travnikih pogazijo in pohodijo lepo travo in kar ne pohodijo, pa. potrgajo in popipljejo. Zlasti cvetoče drevje trpi veliko Škode. Mestjani, ne delajte že itak stis-kanemu kmetu nepotrebne škode! * Smolnik pri Rušah. Pred desetimi mesci, bilo je dne 13. julija 1914, smo tukaj prisostvovali zelo pomembni poroki v smolniški cerkvi. Poročila sta se J(ožef Pečovnik, ugledni mladenič od Sv. Lovrenca,, s spoštovano mladenko Josipino Lampreht. Nudila se jima je na obširnem posestvu bogata gospodarska bodočnost. Ali usoda je hotela drugače! Že dviai tedna po poroki, to je dne 27. julija, je bil priljubljen Još-ko poklican pod orožje. Lahko si mislimo, kaka je bila ločitev mlade dvojice! In vendar je bila ta ločitev od božje Previdnosti odločena samo za dva mesca, kajti že dne 11. septembra, ob 7. uri zjutraj, je bil dobri Joško v desno nogo zadet od sovražne krogle, ki mu je nogo zdrobila. Vrnil se je gališkega bojišča na svoj novi dom. Že na bojnem polju in na potovanju nazaj se je ranjenec hudo prehladil in temu prehlajenju je sledila neizprosni jetika, 'koji je dne 16. maja podlegel. Nesrečna usoda je tako razdvojila mlado zakonsko dvojico in polvzročila drugo bridko ločitev. Ranjki je bil naš zvesti pristaš, vestni poročevalec naših listov ter že od svojega ravno tako čislanega in vzornega doma ugledno vzgojeni gospodar. Bog daj, ljubi. Joško, Tvoji blagi duši večno blaženost, Tvoje telo pa naj mirno počiva na visokem slovenskem Smolniku! Pogreb je vodil v spremstvu ruškega Č. g. kaplana vlč. g. Gašpar Zernko, župnik iz Puščave. Ob gomili je imel v srce segajoč poslovilen govor. * Sv. Duh na Ostrem Vrhu. Znani gostilničar in mesar Alojzij Strohmaier v Lučanah, ki je služil kot štabni narednik pri 47. pešpolku, je prišel zadnje dni mesca marca v rusko ujetništvo. Pred kratkim je sporočil svojim domačim, da se nahaja v mestu At-karsk, okrožje Saratov. * Sv. Marjeta. Dne 28. maja je butnil neznan avtomobil ob ,voz posestnika Mahorka 6d Sv. Marjete, V vozu je sedel Mahorko in njegova dva otroka. Vsled sunka se je prevrgel voz in sin Mahorka se je zapletel v jermen, vsled česar je dobil težke poškodbe na glavi. Avtomobil je zdirjal dalje, ne zmeneč se za, veliko nesrečo, katero je zakrivil vsled neprevidne vožnje. * Št. Ilj v Slov. gor. Iz ruskega ujetništva je pisal svojim starišem tesar in vrl našiinec Fran Lor-ber, doma iz Selnice ob Muri. Služil je pri 26. dom.-branskem pešpolku. Št. Ilj v Slov. goricah, Bridka izguba je zadela vzglledno obmejno občino Ceršak. V nedeljo dne 30. maja ob 11. url je umrl župan in posestnik Anton Hauc. Postal je žrlev hude nesreče. Nedeljo popoldne okrog 1. ure so pridrli, od severa sem črnosivi oblaki, nič dobrega obetajoči. V Ceršaku je že več kot 40 let v navadi, da, ob hudi uri v posebni strelni utici streljajo z možnarji zoper točo. Tokrat je župan gosp. Hauc sam osebno vodil streljanje, Pomagali so mu 3 16 in lSletni mladeniči, Bilo je okrog 545. ure, ko se hudo zabliska in strela je švignila naravnost v utico. Grozen pok je sledil blisku in uta, je bila, naenkrat zakrita v črn gost dim. Pritekli so možje, in glej, oh groza! Hauc je ležal v mlaki krvi, poleg njega pa so se zvijali njegovi trije mladi pomagači. Grozno vzdihovanje se je slišalo iz utioe. Hauc je !mel razmesarjen desni del glave, desna roka mu je bila tako hudo zdrobljena, da je veČina kosti manjkalo. Prsa so bila grozno raztrgana, poškodovana tudi leva roka in očL Rane so bile črno-umazane, kri je tekla curkoma. Možje so ubogemu trpinu rane umili in ga za si:-lo obvezali. 181etni posestnikov sin Anton Stani je bil ves krviaiv (v obraz, eno oko bo najbrž izgubljeno; 16-letni posestnikov sin Jožef Hercog ima levo roko pri prstih vso raztrgano in je tudi drugače silno poškodovan; l&letni hlapec Jožef Ducman, doma od Sv. Florijana pri Rogatcu ima liudo poškodovano desno ¡ oko, vrat, desno stran glave in oko. Vse štiri so možje zanesli na njih domove. G. Hauou je prihitel č. g. šentiljski kaplan podelit sv. poslednje olje. Okrožni zdravnik g. dr, Venigerholz je ranjence obvezal. Pri županovi hiši se je zbrala velika množica ljudi in pla-kala,. Ko se je ob lil. uri ponoči zfvedelo, da je Bog g Hauca rešil hudih muk, se je po vasi razlegal glasen jok. Obmejni Slovenci, smo z gospodom, Haucom silno mnogo, mnogo izgubili. Rajni je bil vzor-mož, da malo takih. .Odločen katoličan, Slovenec, trden kot skala, vzgleden gospodar in blagonaklonjen vsakemu. Nad 33 let je županoval v Ceršaku, b.l je član kraj-jiega Šolskega sveta v St, llju, član načelstva šentilj. ske posojilnice, bil je več let predsednik Bralnega društva, odbornik jareninskega političnega društva i, t. d. Njegova občina je volila kandidata Slov. Kmečke Zveze vedno soglasno. G. Hauc se je prejšnje čase na shodih oglašal tudi kot govornik. Predobro nam je še tudi vsem v spominu znan cirberšiki šolski boj. G. Hauc si je v tej borbi pridobil nevenljivilh zaslug za narodno čast svoje občine. Dasiravno preganjan, vendar ni omagal ali vrgel puške v koruzo. Svoje o-troke je vzgojeval vse' v strogo krščanskem duhu. „Slov. Gospodar" in „Slovenca" sta bila stara prebivalca v vrli Haucovi hiši. G, Hauc je v mladosti zde-lal šest gimnazijskih razredov. V občevanju je bil zelo prijazen, sicer pa skrajno ponižen in skromen. Na dan nesreče se je še zgodaj v jutro udeležil prošnje procesije v St. Ilj in je glasno molil sv, rožni venec. Po maši, kakih 9 ur pred nesrečo, je pristopil k mizi Gospodovi. L'pamo, da so angelci dušo za plačilo za njegovo vzorno življenje in delovanje peljali naravnost pred tron Najvišjega. Pogreb se je vršil v sredo dne 2. junija dopoldne na šen,tipska pokopališče* Blagi prijatelj, po duhu in stanu brat, počivaj v. miru v slovenski šentiljski zemlji, katero si tako iskreno ljubil! p. 2. 1 Sv. Lenart v Slov. gor. Z>ačela se je letos kanonična vizitacija z dekanatom Sv. Lenart v Slov. gor. in sicer z župnijo Sv. Lenart vj Slov. gor., kamor so prevzv. g. dnezoškof prispeli dne 12. maja popoldne, Ob prihodu so jih pozdravili ¡v imenu župnije domači č. g. župnik J. Jianžekovič, v imenu trga g. župan H, Sollagg, v imenu uradništva g. deželno-sodni svetnik dr. Josip Kronvogel in v imenu šolske mladine dve učenki. Kakor pri Sv. Lenartu, tako so tudi po vseh drugih župnijah prevzv. g. na,dpastirja pričakovale velike množice vernega ljudstva ter jih pozdravljali čč. gg. dušni pastirji, zastopniki občin, Marijinih družb in šolske mladine. Birmancev je bilo v celem dekanatu 2359 in sicer pri Sv. Lenartu v SI. gor., 235, pri Sv. Rupertu v Slov. gor. 293, pri Sv. Trojici 684, pri Sv. Ani na Krembergu 424, pri. Sv. Benediktu v Slov. gor. 324 in pri Sv. Juriju v Slov. gor. 399. * Sv. Lenart, v Slov. gor. Nabori črnovojnikov 1878-1890, 1892-1894 se vršijo za naš okraj po sledečem redu: V četrtek, dne 10. junija, občine: An-drenci, Sv. Anton v Slov. gor., Sv. Benedikt v Slov. gor.. Sv. Jurij v Slov. gor., GočoVa, Verjane, Sv. Trojica v Slov. gor., Sv. Trije Kralji v Slov. gor., Senarska, Jablance5 Kremberg, Ledinek, Sv. Lenart v Slov. gor., Malna, Ihova, Srednji Gasteraj, Gornji Porčič, Gornja Ročica, Gornji Žerjavci, Gornja Voli-čiiia, Osek, Partinje. — V petek, dne 11. junija, občine: Ragoznica, Zjamarkova, Zikarci, Setarova-Ra-dehova, Zitanci, Žice, Selce, Smolinci Zupetinci, Dr-vanja, Trotkova, Cagona, Cermlenšak, Spodnji Porčič, Spodnji Gasteraj, Spoidnji Žerjavci, Spodnja Vo-ličina, Zimica, Biš, Brengova, (Korena, Cogetinci. Ti nabori se vršijo v Mariboru v „Gambrinovi dvorani." * Sv. Jurij ob Sčavnici. Na severnem bojišču je bil v soboto, dne 8. maja, od sovražne krogle zar det v levo ramo črnovojnik pri gališkem pešpolku št. 15 Franc Hrašovec, Soma od Sv. Jurija ob Sčavnici. Krogla mu je obtičala v kosti. * Sv. Jurij ob Sčavnici. Hrašovec Franc iz Grabonoša, Sijanec Jernej iz Brezja, Segula Franc iz Seliš so bili dne 8. maja ranjeni s puškinimi streli v rame. Imenovani so si bili v boju posebni prijatelji. * Kapela. Tukajšnji nadučitelj g. Kvirin Pertl in učitelj g. Janko Mihelič sta oblekla vojaško suknjo. Začasno vodstvo naše petrazrednice je poverjeno g. Juriju Dominkušu, učitelju od Sv. Petra pri Rad-eoni. — Ker se je v šoli nastanilo vojaštvo, zato ni več pouka v njej. — Strelcem, ki jih je iz naše župnije nad 100, poveljujeta gostilničarja Vogler in Horvat, — Tudi imamo zadnje dni polno beguncev z italijanske meje. * Sv. Bolfenk na Kogu. Dne 26. maja je bila pokopana Neža Curin, mati frančišklana Simona. * Hiun pri Ormožu. Umrl je daleč okrog znani g. Jožef Stebih, bivši bogoslovec in pravoslovec, ki pa zavoljo krute bolezni ni mogel doseči svojega cilja, za katerega se je posebno nadjarjen mnogo let trudil. Zaidnji čas se je bavil z izdelovanjem rožnih vencev, s predstavami s skioptikonom in dobrosrčnostjo bivših dobrih tovarišev-duhovtnitkov in drugih prijateljev. Bolehal je več kot pol leta in zajrinji čas trpel kot mučenik, dokler ga mili' Bog ni rešil vseh muk in težav. Pokopan je bil v lepem sprevodu na Binkoštno sobofto na tukajšnjem pokopaltšču. Naj mu sveti nebeška luč! * Leskovec. Dne 20. maja je bilo čudno vreme. Na večer ob 6. uri je udarila strela v hišo posestnika Janeza Mlakar v Veliki. Vjarnici Ste v. 6. V kuhinji je stala žena z otroci. Strela je prišla skozi dimnik ter pri priči usmrtila mater Gero in sina Jožeta Mlakar. Drugim se ni nič zgodilo, hiša se ni užgala. Nad vse žalosten je bil sprevod, ka so dva mrliča ob enem nesli (k zadnjemu počitku. Gospod jima bodi mi-lostljiv sodnik! Treska in hudega vremena, varuj nas, o Gospod! * Ptuj. Občinski lov v Trnovcih (Sela) v izmeri #9 hektarov 2934 arov se bo v petek, dne 18. junija, predpoldne ob 10. uri, v sejni sobi c, kjr. okrajnega glalvarstva v Ptuju za dobo od dne 1. jul. 1913 do dne 30. junija 1916 dražbenim potom oddal v zakup največ ponujajočemu. Izklicna cena za enoletno zakupnino se določi na 300 K. Vložninfo, katero mora vsak licitant pred licitacijo položiti, znaša 300 K. * Slov. Bistrica. Nabori črnovojniških letnikov 1878-1890, 1892-1894 se vršijo v našem okraju po sledečem redu: V torek, dne 8. junija, občine: Sv. Ana, Bukovci, Dežno, Fraahajm, Gabjernik, Pekel, Hošnica, Hnaistovec, jelovci-Makole, Kalše, Crešnje-vec, Ogljenšak, Žabljek, Laporje, Lušečka vas, Sv. Martin na Pohorju. Modraže, Gornja Bistrica, Gornja Ložnica, Vrhloga, Gornja Poiskala, Oselj, Peč-ke. — V sredo, dne 9. junija, oibčine: Brezje, Polj-čane, Pokoše, Pretrež, Ritoznoj, Sentovec, Kovačavas, Smereče, Stanosko, Statenbreg, Stopno, Studenice, Tinje, Spodnja Ložnica, Spodnja Novavas, Spodnja Polskava, Verhole, Slov. Bistrica, Vojtina, Cigonca. Nabori se vršijo v. Mariboru ¡v JGambrinovi dvorani." * Brinjevagora. Na Binkoštni pondeljek je prišlo na Brinjevo goro več procesij. Bilo je na tisoče ljudstva iz bffižnjih in dalj njih štajerskih krajev. Cerktvena slovesnost se je vršila ob najlepšem vremenu. * Konjice. Pred nekaterimi dnevi je šla neka gospa s svojim petletnim sinčkom na kolodvor. Vlak pripiha, otrok pa skoči prejd vlak. Tam blizu pa je stal mladenič Anton jamnišek iz Frankolovega. Ko je videl grozečo nesrečo, je spretno pograbil otroka, in ga otel gotove, smrti.. * Novacerkev pri Celju. Naša hranilnica in posojilnica ima v nedeljo, dne 6. junija, svoj obč. zbor. — Glavarstvo je v naši okolici odredilo rekviriranje žita edino v občini Škofjavas, ki pridela razmeroma največ žita. — K nam so zadnje dni začeli prihajati begunci iz Trsta in Primorjai. * Teharje pri Celju. V gostilni pri Tlaklerju zbrani častniki so nabrali pred odhodom na bojišče za Siidmarko znesek 22 K. * Gomilsko. Na gradu Straussenegg je dne 27.' maja umrl veleposestnik: Karol vitez Haupt-Hohen-trenk, star 76 let. Vitez Haupt je bil vpokojen major in se je na svojem veleposestvu s posebnim zanimanjem pečal s konjerejo. * Laški trg. Nek mož ba,ranta v našem okraju z žganjem. Sedaj pripelje sod žganja v eno, zdaj pa zopet v drugo župnijo. Ljudje, ki: tožijo, da. nimajo vsakdanjega kruha., imajo dovolj denarja za žganje. Pred kratkim je bil en sod žganja prodan v nekem kraju tekom par ur. Čudimo se le, da oblasti ne preprečijo te trgovine z žganjem. Ljudje božji! Živite vendar trezno vsaj v tem vojskinem času in ne troši-te za žgainje denarja, katerega za druge potrebne reči krvavo rabite! * Laški trg. Na tukajšnji. živinski sejem dne 25. maja se je prignalo 332 glatv goveje živine, tO je nekiko za polovico manj, kot se je prignalo na preo-binkoštni sejem lanskega leta;. Med Voli se je nahajalo dvoje krasnih volov, za katere je lastnik dobil 4000 K. Dasiravno ni prišlo skoro nič tujih kupcev, vendar so cene dosegle Izredno višino. Plačevalo se je za 100 kg žive teže 180 do 250 K. Prihodnji sejem bo dne 24. junija, * Trbovlje. Tukajšnje telovadno društvo Orel vabi vse svoje redine in podporne člane, da se zanesljivo udeleže V. rednega občnega zbora, ki se vrši v nedeljo, dne 6. junija, točno ob 4. uri popoldne, v dvorani Društvenega doma. * Šmartno pri Velenju. Alojzij Borovnik, ki se sedaj kot pionir bori na severnem bojišču, piše svoji sestri, kako krenko so naši vojaki zapodili Ruse od reke Dun aijeci Borovnik pravi, dja) je v njegovi bližini zelo mnogo slovenskih vojakov. Naši vojaki go pomagali poljskim kmetom orati in sejati. Letos bodo i-meli gališki kmetje svoje njive mnogo lepše obdelane, kakor druga leta. Vreme je v Gialiciji, tako piše Borovnik dne 6. maja, zelo lepo. * Marenberg. Dekliška Zveza naznanja, da se vrši običajni mesečni sestanek v nedeljo, dne 6. junija, pri Sv. Janezu, popoldne po večernicah. Povabljeni so tudi mladeniči Mladeniške Zveze, kolikor jih je še doma. Pride tuj govornik. ladfiia ooročila doila v sredo, 2. junija. Razširjenje nadlega soda. Armadno poveljstvo je izdalo poostrene določbe glede naglega soda, ki zadenejo tudi Štajersko. Te določbe se nanašajo naj prvo na vse ¡vrste vojaških hudodelstev, posebno glede špionaže, napeljavan-ja k dezertaciji, ako se kdo ne odzove vojaškemu v-pokliou itd, Preki sod se nanaša nadalje tudi na vsa hudodelstva zoper državno oblast in jiavni red, kakor razžaljenje Veličanstva, veleiztiiajstvo, punt, motenje javnega mira in reda, poškodovanje železnic, brzofa/vov, teleionov itd. Pod to določbo se razume še tudi hufdodelstvo ropa in požiga. Postopanje v naglem sodu se od navadnega sodnijskega postopanja razlikuje posebno glede predpisanega izvanredno kj r a t k e g a, sodnega postopanja, kakbr tudi Še po tem, da se sodnija skoro v vseh slučajih izreče za smrtno obsodbo, (Obsojenec se obiesi ali ustreli.) Obsodba se izvrši dve uri po obsodbi. Le v posebnih izvanrednih slučajih se obsojencu dovoli tretja ura. Proti taki razsodbi ni nikakega pravnega sredstva (pritožbe ničnosti ali ugovor); tudi prošnja za pomiloščenje nima nikake odložilne moči. Italijansko bojišče. Dne 31. maja. Na Tirolskem je en alpinski polk napadel del naših utrdb na gorski ravani pri Zavaro.;i. Napad je bil krvavo odbit. V ozemlju severno od Pane-veggia se je začel sovražni oddelek ukopavati, a se je takoj med ognjem naših patrulj umaknil. Nja Koroškem so se vršili manjši, za naše orožje uspešni boji. Na Goriškem izhodno od Kobarida je sovražnik zaman poskušal priti na obronke gore Krn, na kateri leži rojstna vas našega slovenskega pesnika Simona Gregorčiča. V art lerijski boj ob goriški meji je posegla tudi naša težka art.lerija. Dne 1. junija. Ob tirolski meji: Topovski boji na. pogorju Folgarija-Lavarone, kakor tudi manjši boji ob koroški meji in na Gorišlkem v prostoru pri Kobaridu se nadaljujejo. Poveljnik na Tirolskem, Naše čete na Tirolskem bo vodil general Danki. Njegov generalštabni šef„bo generalmajor Pichler. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 1. junija. Avstrijski generalni štab uradno razglašaj: ZlaviezniŠke čete, ki so prodrle na izhodni breg reke San, so močne sovražne čete na: celi fronti napadle. Posebno ob spodnji Lubačovki so skušiali sovražni oddelki, ki so bili glede na Število močnejši od naših, prodreti našo bojno črto. Vse napade smo pod najtežjimi sovražnikovimi izgubalmi odbili. Na večih krajih so se sovražne kolone razpršile. Tudi ob spodnjem Sanu, nižje od Sieniaive, so se ruski napadi izjalovili. Tri przemyslske utrdbe že naše. Na severni strani Przemysla so med tem bavarske čete z naskokom zavzele tri utrdbe trdnjavs-kega pasu. Ujele so pri tem 1400 mož, uplenile 28 težkih topov, med temi 2 oklopna topova. Naši zasedli mesto Stryj. Na. južni strani Dnjestra so včeraj zavezniške čete od armade generala Linsingen pri nadaljevanju svojega napada udrle v utrjene sovražne brambne postojanke, porazile so Ruse in zajvzele mesto Stryj. Sovražnik se umika proti reki Dnjestr. Naši so pri tem ujeli 53 častnikov, čez 9000 mož, 8 topov in 15 strojnih pušk je padlo zmagovalcem v roke. Ob reki Pruth (v Bukovini) in na Poljskem je položaj nespremenjen. Nemško uradno poročilo o borbi za Przemysl Berolin, 1. junija. Iz velikega glavnega stana se uradno poroča,: Na severni strani Przemysla so včeraj na)še bavarske čete z naskokom zavzele utrdbe 10 A, 11 A in 12. (Te utrdbe ležijo pri vasi Dunkqvicki in na zahodni strani od iste.) Ostala posadka 1400 mož se je udala zmagovalcem. V utrjdbah so Bavarci uplenili 2 oklopna, 18 težkih in 5 lahkih topov. Rusi so kot odgovor na naše napade na Przemysl odgovorili z velikimi naskoki na naše postojanke izhodno od Jaroslava, ki pa so bili vsi brezuspešni. Ogromno število padlih vojakov pokriva bojišče. Napadi na Primorsko. Francozi svetujejo Italijanom, naj pričnejo z odločnim prodiranjem proti avstrijskemu Primorju. Namen tega prodiranja bi bil, gota, p Pesnica, poconi proda VINO iz lQf in 1Q A il.Jo siti se l * 1.... M iz leta 19;3 in 19 4 Oglase je pri cerkvenem pred-stojništvu. 353 Kebafie za perotoino pošiljati ima v zalogi Jauez Dajčman, posestnik v Selnici ob Muri, p Št. Iij v SI. goricah Cene zmerne in po dogovoru. Priporočam se trgovcem s perotnino da pri meni naročajo potrebne kobače in jerbaae. S? 60 Majhno posestvo na prodaj pe^ijTnistr aH ea kaj d^rtigega, v župniji Sv Petri pri Mariboru, občina Sv. Peter, kraj Ni-bo»a Obstoji iz dveh zidanih hiš, kritih z opeko, pri vsaki hiši velika klet in nova prtša. Vinograd okoli 1'/« orala, ves zasajen z anerikanskimi trtami, potem lepa njiva in sado-nosuik, d» se lahko redi Bkozi celo leto dve kravi. Kupci se naj oglasijo pri poMstniku pri 8v. Marjeti ob Pesnici pri Mariboru. Cena se izve pri g. Jožefu Grajše-niku, posestniku v Ložcnah št. 1. Kupita i 3 navesti 224 strani 337 6 6 vin. Dr. Koser, JurŠs'oci pri Ptuju. Škropilnico najboljšo vinogrsdno od Jesserniga si lahko vsakdo naroči tudi na obroke pri Zlnauer & Co , Sv. iakob v Slov. gor. Posebno v letošnjem letu bode valed pomanjkanja vitri-jola in delavnih moči jako priporočljivo da ima vsak svojo škro pilnico. Ceciki zastonj. 297 Za napravljanje drv in hlodov s naj me takoj večje število drvarje proti dobremu akordnema plačilu Viktor Glaser, lesna trgovina « Kušah. 348 Svetovna vojska dok.-zuje jasno, da samo oni za more prenašati skoraj nečloveške napore, ki ostane irfczen Zato zahtevajte v vsaki gostilni kot pijača izvrstne lintametrske pokallče. Fedfir K»kovec tvornica pokulic ia godavice, Ljutomer, 311 Učeneo poštenih Btariše? z dooro šolsko izobrazbo se' sprejme ta. glavno trgovino in učenka za po družnico na Studencu. Kari Cim peršek, trgovec, Sevnica ob Savi 2 zlati nauki za zdravje ieš&dssi Kdor a „FLORIAN-om' se krepSa, Zmeraj dober tek ima! Če želodec gtdrn a, PIJ „FLORIAN* a ', pa neha! Ni ctožen, ni bolan, Ta, ki «šiva Postavno varovano Serravallo-vo Meznato China-vino najboljše pripravljeno in pripravno kot darilo za ranjene vojake in rekonvalescente. od zdravnikov priporočano izborno okrepčilno sredstvo. Se dobi v lekarnah J. Serravallo» c. kr. dvorni dobavitelj, Trst—Barkovlje se dobi samo PRVI GOSÍKSÍJSKI RAZPOŠII.JALNIOI mm SAVNIK, KRANJ, Gorenjsko. 70, T, 75, 7 Va, 80 etm 8 pesti €£&fšniska kosa Stane samo kron 2—, 2*20, 240, 2 60, za katero se garantira. Kdor naroči deset kosov skuoaj, se mu pošlje poštnine prosto! Zahtevajte krasni ilu^trovani cenik zastonj! 223 Prva slovenska razpošiljalna svetovno-zna lib srebrno jeklenih l* Ecos znamka dvojni »Ort 1« z mečem, katere so iz najboljšega in najvlačnejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše izpejane in za vsak kraj rabljive Za vsak komad se garantira, Pri naročilu 10 k»m. se doda 1 komad zastonj. 2'i KMETOV \LCI! ogibajte se rnani /rednega židovskega blaga Zahtevajte cenik Edina zaloga: Ad. Geias a nasl. Viktor Pilih, Žalec v Savinski dolini. priporoča domača in narodna trgovina Franc Lenart v PTUJU večinoma razno novodošlo blago za obleke. Ker se vrši najbrž letos sv. birma, opozarjam cenj. botere in botre že naprej, tla preskrbijo svojim birmanoem lepo obleko, ki pa se dobi primeroma današnjim razmeram po agodnih cenah istotako pri Franca Lenart v Pfcnjn. Udor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem. Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. 192 Narodna trgovina OJZ reneič v PTUJU priporoča za spomlad in leto lepo izbiro što fov in volne za nioši« in ženske obleke kakor tudi vsakovrstnega platna z< životno in posteljno perilo. Nadalje nudi goto»;> perilo, potem hlače, predpasnike, kravate, ovratnike, žavratn ce, odeje, dežnike, preprog» , railične rote tef vobče vse, kar spada v to stroko. Priporoča se Alojzij Brenčič v Ptuju. Zanesljiv 331 konjski hlapec in obenem voznik za kruh se takoj sprejme pri Ivanu Boh'- -u, umetni in valjčni mlin v Fratmi Kupujem ovčjo volno, koio ovac in jagnjet, kakor tudi vsakovrstne druge koie po najboljših cjnah. K. Gr&nits, Vt«ponV« nI 7 Edina zastopstvo ii itom ntm n I armadnih in žglezničapshih Hoskopf-ar 5 EL Po 14 dnevni poskuSnfi »e lahko vsaka nza proti ] zamenja, tor^j ni nobene lahko vsak sam prepriča • teb Prednosti teb ar Prava telazničaiaka ara le je, ne dolgo tega, nalašč za i in štrapacr« sloibe ■ novo kooštnikcjjo zbo^j-šala, dobila preei*v»ki tek, poeebti metee osi, kolesje ae ree vrti v kamenih. Ura tete 32 ar in ide točao aa pol mirni te, te tafl ura leži, viri ali te nosi v iepu. Ura Je xa-varovana proti preveliki napetosti peresa, obloge Je is čistega nikla ter Je ca varovano te z enim plaMem za varstvo aopor prah ter se vsi pokrovi strogo in natančno lapirsio, Pe dobri pr»iskušiyi so se te are radi nidis cene in vendar dobrega teka onulno opekah pri armadi in raaličnih železnicah. Prosim Vas torej, da te are ne zamenjate z drugimi »ličnimi urami, ki se dobijo v trgovinah. — Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpel kake Škodo, naroči mojo ceno aro. - Velik ceaik popolnoma zastonj. A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi S t. 8, f* moramo sedaj varovati tem bolj, ker sedaj nalezljiv: 3.A primer: Skriatlnka, ošpice, koze, kolera, «to» nai-apaja a sMSann modjo, zato rabite povsod, kjer se pojavijo take bolezni, najprimernejše desiniekcij-sko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. Najprlljublje-nejše razkužilo sedanjosti je nesporno največja tovarniška zaloga ur razpošilja v vse dežele. Sp srebrnlne in zlatnln«, pecialisi za boljSe ure. Pozor kmdovaîd Ï bl eski krt» ri pmvetesae, pec---»e ie4*j v vejobteoB teea, JaasteM, zanesljiva in ii^rva seas«»«, a. pt.: Aewèe, aesOko (L«e«m»), kamnito teteij«. t— ****** m nUUčo, vsa poljeka, kakss te* vrtna in svstiifea seuia« eii nuw in <*&fce» mike Maatkoor, ki m dobmñs psi 9 ianiiü tvrttj Ï. RAVNIKAR H CELJU 7>»**taa s ifMerijskia éltgow, i îtsrvsm! ta tetef-steii prtMfcl ter nto«a vseh «nI ninsrais* vecSl W Selldn« ht te«m y$9F9RM Ö se brez vonja, nestrupesx In ceno dobi v vsaki lek&rti tn dr»" gerijl po 90 vin. Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej ¿t* zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, •sa larnivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze In «s irlgadjo? Lyisformovo mil@ je voljno toaletno milo, ki obsega Lysoiorm in učinkuje aiw IsijptičDO ia se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. 'DsU koš!« »jebko In voljno. Babili boste zato eanaprej to izvrstno talio, s« »o navidez drago, v rabi pa lako varčno, ker milo dolgo Vdajaj Komad stane 1 H 20 vin. Lyioferm s poprevi mtste» •e močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivr. :>rfsöaal »iah iz usi ter zobe beli ln konservira. Tudi prt katarih r vritJ kaSlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite to ?raanje. Nekaj kapljlo zadostuje na kozarcu vode. MitMit» . ¡■»Me-iioa stano \ krosa 9® vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in deeiniekc'j«'' pt>r-■is na željo gratis in franko kemik ETOBWANN, Ihii;: '. X ^»traschgaeoe K. Gospe-Gospodinje-Kuharice! Ali že poznate pripravo „WfiCk" za vkuhanje vsakovrstnega sadja in zelenjadi? Cene, zahtevajte takoj zastonj cenik od Zinauer & Co., Sy. Jakob r Sloven kih goricah. 344 ASILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Novicerkvi reg. zadruga a neom. zavezo Vi se vrši dne 6. junija 1915 ob 8. uri popoldne v posojilničnem prostoru v Novicerkvi št. 13. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Olobritev računskega zakljnčka za 1. 1914. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slnčajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navadnem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drng občni zbor, ki bodi veljavno sklepal ne glele na število,, navzočih zadružnikov. 358 Loterijsko številke. Gvadec, dne 26. maja 1915: 18, 12,^ 8,„80, 45. Line, dne 29. maja 1916: 26, 70, 76, 14, 26. Slavni trs It. 10, tik farne cerkv& Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljivo kaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni Posebno priporočam od predenCa očiščeno: Domače ali konjsko defeljno seme, potem Lucerner ali nemška, iRkamaf za enkrat kositi, Esparsef, takozvana večna detelja, Travlno seme za mokre in stihe travnike, Korenjevo seme, Runkelnovo repo, rudečo dolgovalo, rumenp dolgo in okrofelovato, Svinjsko salafo. Vseh vrst semena za vrte, kakor tndi rafljO in JvepifF za vinograde. Obilnega obiska pričakujoč biležim z velespoštovanjem 1A M. Hočevar Glavni trg št. 10, tik farne cerkve trgovina Špecerijskega blaga» Ie Zelo sižis za KMETOVALCE! Velik» izdata» pemei m kMk t tej draginji zrnja je, jmm dober domači odi» z ntTi—ln kamenjem, kakor se nahaja pri vsakem navadno» dob res »W nem ml»«. Stemzopet b • v o staijSaate Pfeifer - jevem dets&ta« silinom se zamore napraviti is vsakega zrnja, vsakovrst do neks in zdrob (gris) s» tn kmeik« in gosposko rabo z lahkot« aa rožno gonitev, kakor tudi deJ« c Sivino, motorno in vedno sil*. Zahtevajte cenike breapla*»» in poitnine presto. Tovarna za mline, kmetijske stroje, žage lidM livarna za železo in medenino cifervHočah pri Mariboru (Štajersko) Domače podjetje J rr: a F 1 KJRl^UFJAi I 50°|0 cenejša: Amerikanska štedilna kava, vele-aromatična, izdatna in štedilni. 5 kg poskusna vreča 11 K franke po povzetja. Pol kilograma veis-prima najfinejši čaj K 2 20 oddaji A. Sapira, ekgport kave in čaj3, Galanta 496, Ogrsko. 278 Volno ovčjo, oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji cen; proti takojšnem plačilu ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina R. Stermecki Celje štev. 17 (Štajersko.) ^BHVHhhhht Knjigarna, umetnine in muzikalije. Goričar & Leskovšek = Celje = trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX P° raznih cenah. XX Za gostilničarje: Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradca po zelo nizkih cenah. 1 ' . * * Vsak svoj mlinar. S poleg stoječim ročnim mlinom lahko zamelje vsakdo doma svoje zrnje, kakor koruzo, ječmen, žito, oves. Mlin je jako trpežen in stane samo 20 K; plača se lahko tudi v 4 enakih mesečnih obiokih Naročila sprejema Teodor Zdarski v Mariboru ali Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. 296 j Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju 1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Uradne ure g »: vsako sredo, vsak petek ia raak sej maki dan ed 8. | 1 d» IS. ure in vsako nedeljo od 8. do pol 10. are do- | 1 joidna. Vplačuje in izplačuje M redno itme ob «sadnih | | dasrib. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 11. sn dop. Uradni prostori m nahajajo t nainoritokem saraesiann t Ftaja. Hranilne vloge obrestuje po 5 •/, od 1. in 16. r mescu po vle&tvi ia do j 15. in zadnjega pred dvigem. Nevzdigigene ofcreati se j koncem junija in deeesabi-a vsakega icU pripišejo gbtv-nici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka ¿ms!a pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so atrank&ra brezplačno počtno-hrmaJlae položnice it. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na Tkajiiko po 5 Vi de !•/,, na »knjlSfcs & poroStvo po S*/». M «•"«« po •»/,•/., a» vwtar* | nestnih Msfci ia tefeeái radon pod BgodnUai psg^. Prerwaaeje ae delfori pri dragih zarodih in aa*s!s#¿& | proinje na sodnijo sa vknjiibo in izbris ykqji&a 1 peeojileiea brespts&n gteaaka plaSa same keiek*. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrevsna zicSrupe s neom. enveso Obrestuje hranilne vloge p® II 01 12 10 od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama. 4 Daje posojilo na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne mm za stranka vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - ¥ lastni hiši (Hotel ,Pr> belem volu') v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr Spodnještaj. ljudska posojilnica v Mariboru r. z. zn, s. ■„i» litala HrinlltlO vlrbfTf» " BPr°jemaJ0 od vsakega in ie obrestujejo: navadno po 4Vi%, proti trimesečni odpovedi po 4'/4°/* Obresti se pripisujejo h kaait Ali ulUlllV VIvI^V 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice ge sprejemno kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje ksj prekinile. Za nalagale po polti so poitne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Kentni davek plača posojilnica sama. on H^f^iO le rv. Cuuo v uitiil.i>ra