k
Posamezna Številka 31 c.
Poštno tek. rač«. — Conto correate con la post*.
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravniitro ▼ Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. —.80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.—.
Celoletna naročnina L. — Za inozemstvo L. 22.50,
toto IV.
GORICA., Četrtek dne 25. junija 1925.
$t. 26
Naš (ličili „baja" ima papagaja.
To, kar je na desni, je naš dični baja, a na levi ima v kajbi papagaja. .
Prej je bil na prostem in vam je razgrajal, zdaj je kot kanarček, se ne bo več vsajal.
v
Ce zažvižga Pašič, Radič ga posname, kadar „stric" zapoje, peti Radič jame
Ce tako gre dalje, znal bo govoriti — škoda res ga bode kdaj še izpustiti.
Potnikova pesem.
Neki popotnik se je vstavil v vaški krčmi, ter si postregel z dobro jedačo in piiačo. — Ko je pokosil, je krčmar zahteval, da plača.
»Ali jaz nimam denarja«, mu pravi gost, — pa vam bom v zahvalo in plačo zapel eno pesem, jaz znam peti najlepše na celem svetu,
Krčmar mu je odvrnil, da hoče denar, da mu za petje in za pesmi ni mar.
»Ali če zapojem tako, da
Vam bo vgajalo — jo bodete sprejeli mesto denarja?« je vsiljeval gost.
»Da«, je odvrnil krčmar, gotov, da mu nobena pesem ne bo po volji.
In res je gost zapel več pesmi, katere niso bile všeč krčmar ju, — slednjič pa je vzel iz žepa denarnico ter jo kazal kremarju, pri tem pa začel peti ono znano, ki jo v Italiji zovejo »Potnikovo pesem«: »Z roko sežite v moš-njiček in gostitelja plačajte«.-.
»No, ali se vam ta tudi ne
dopade?« je vprašal krčmar* ja. —
»Ah, da gotovo1«, je le-ta v naglici pritrdil. — »No tedaj ste pa plačani«, je rekel potnik, vtaknil mošnjo v žep in odšel.
V APOTEKI.
»En gram arsenika, ne to vam ne smem dati... Če ga e-ventijelno rabite za umoriti koga, tedaj raje kupite revolver, teh lahko kupite tudi sto«.
V soboto dne!27. junija ob 8. in pol zvečer in v nedeljo dne 28. junija ob 17. uri popoldne bodo i£ra!i člani Dramatičnega društva v Gorici pod vodstvom g. 0ratuža v dvorani g. Bratine v Ajdovščini dramo Franceta Bevka v treh 5lš-kah ,.SMRTNA POTEZA" in A. Čehova komično enodejanko „Snubač."
ZAfT ____
Gorica. 25. junija. _ Po pravici povedano, da je Čuk zadnje dni malo v zadregi, kako nai piše. Nekateri slovenski in neslovenski listi, so pričeli zadnje čase pisati obla-stim tako po godu, da so se te premnogokrat odločile, pobrati vse izvode in jih hraniti v hvaležen spomin„ Tega načU na pisanja se Cuk izogiblje ne radi tega, da ne bi hotel obla: stim ustreči, ampak zgolj iz prirojenega čukovskega napuha, da tudi čitatelji kaj dobe od zapisanega in ne samo oblasti. Nekateri časopisi prak-ticirajo navado, da prvo izdajo posvetijo oblastim nato na_ rede drugo malo spremenjeno izdajo, tisto pa posvetijo ob: činstvu. Čuk se tudi te navade ne misli oprijeti, zato Se pa ni: koli ne praska tam, kjer ga najbolj srbi.
Sicer bi pa danes nič čudne: ga ne bilo, če bi se Čuk ki je črn razmišljajoč revolucijo-nar, če ne celo anarhist (vri svoji sovi ne), napisal kaj, kar bi oblastim ne bilo povšeči.• ' Saj sta se celo Giunta in Mus-solini sporekla. d asi bi kdo mislil, da je to laž, neresnica in nemogoče.
Giunto je namreč jezilo, zakaj ni vnanja politika aretirala celo Jugoslavijo in jo vtaknila v žep. To bi bilo namreč po njegovem receptu. Seveda, dejal tega ni. Očital je samo luko Baroš. Pa tudi tega si ni dal Mussolini dopa-sti. kakor bi dejali in je pikro zavrnil, da so onkra j Snežnika Slovani in da ni mogoče ved: no samo z veliko žlico jesti„ Če je Giunta zadovoljen, ne vemo„ Čuku se zdi, da je lažje hiše zažigati kot diplomatič: nim potom dobivati zemljo.
Če povemo še. da so opoh noči končali zadnjo sejo parlamenta in šli domov, ter da šepetajo celo o bodočih volitvah, smo povedali že preveč, ker volitev skoro gotovo ne bo. Pač pa se vrši fašistovski končres, o katerem Čuk ne ve drugega, kakor da so vsi oblekli črne srajce za ta dan; o tem vsaj časopisi najvestnc-je poročajo.
Kar Čuka najbolj zanima jc to, da se je ptič Amundsen povrnil s severnega tečaja živ in zdrav, to se pravi, da mu je precej grenka predla, in da so
nekateri člani ekspedicije pustili na severu po več kilogramov svoje teže. To pa je tre: ba razumeti takoAe: Na sever so prileteli v dveh zrakoplo vih. Eden je postal neraben in so ga pustili belim medvedom in pingvinom, da se mu bodo čudili. Vsi možje so morali na en zrakoplov. Možje pa bi bili pretežki, zato so zmetali neka j kg. svojega mesa in masti proč. Časopisi, ki poročajo o tem, se ne zmislijo na to okol-nost.
Ko so prihiteli na severni tečaj, niso našli niti lope. niti gostilne, n{ti mize, niti stola, da bi pristali. Zato so se v jezdi nad toliko negostoljub-nostjo severa in poleteli dalje. Saj so se pripravljali že eno leto in so severnjaki morali biti obveščeni. Niti s plakati niso pozdravili njih prihoda. V tem slučaju bi se P^, v jezil, če bi bil sam
Cuk na paTci.
—«:»—
Dvoumno.
Pikec je srečal prijatelja Cmoka, ki je nosil črn trak okrog rokava.
„No? Trak imaš okrog rokava? „Moja tašča mi je pred osmimi dnevi umrla." „Tako? Jaz sem pa mislil, da žaluješ."
Čevljar in njegova lena.
Čevljar Luka je bil človek majhne rasti, suh kakor treska in klepetavega jezika kot vsi čevljarji. Pod velikim rudeče« modrim nosom mu je poga« njalo par siivih, na vse kraje štrlečih brk, pod katerimi so se rastezala s*roka brezoba usta. Na kljukastem nosu je imel nataknjena tuu>©1 razbite očala, kuštrasta glava se mu je venomer tresla, kot šiba na vodi.
Čisto drugačna pa je bila njegova boljša polovica, strah in groza čevljarja Luka. Bila je debela, skoro tri pedi večja od moža, mišičastih rok. ter neznansko rfrdega obraza, na katerem je bilo več živalskega kot človeškega, zato ni čudno, da je Luka — seveda skrivaj — trdil, da ie njegova žena ustvarjena iz hudičevega repa.
Pred tem satanom v človeški obliki je Luka čestokrat neznansko trpel. Kakor ponižni sluga, da. kakor suženj ie mo< ral delati in streči svoii hudi ženi. Nič se ni smel pritožiti, celo za najmanjši vzdihljaj je bil ostro kaznovan-
Gorje, ako se je pai Luka tako daleč sipozabil, da je ve« I doma prekršil kak zakon svo-
je žene Mice, tedaj se je vsula strašna ploha nanj, v obliki stare brezove metle. Sicer je Luka v takih slučajih tekel, kar so ga nesle suhe,.krive noge, vendar se mu ni nikdar posrečilo ubežati grdim psovkam, ki so letele iz brezobih čeljusti žene Mice, ter težki metli, ki je z neznansko silo padala nanj, toliko časa, dokler ni Luka ves razbit in skesan klečal pred nogami hude Mice, ter jo s povzdignjenimi rokami prosil odpuščanja. Ker je bil pa Luka grešen človek vdan' raznovrstnim slabostim tega sveta, ter je vsak dan večkrat prelomil zapoved svo« je žene, zato se je dan na dan ponavljala slovesna procesija okrog njegove bajte, pri kate« ri je vselej Luka prav goreče molil: šibe in metle, reši nas o Gospod!
Tako se je zgodilo, da je kmalu cela vas vedela, kako se ubogemu Luku godi, odkar ie bil dal ženi svoje hlače. Nekateri pametnejši so pomilo-vali starega smolaria, a drugi so se norčevali iz njega, eeš da je strahopetec, ker se pusti strahova ti od svoje žene.
Vselej, kadar se je Luka skrivaj zmuznil svoji ženi, ter šel v vas h krčmarju na gla-žek grenkega, so že sedeli nje-. govi prijatelji ter se norčevali
iz ubogega Luka, da se je vsa' družba na vse pretege smejala. To je sicer zelo jezilo »šuš* ter bleka«, toda pomagati si ni znal.
Nekoč mu pade dobra misel v glavo. Napravil se je ze^o dobrega ter ie boječe stopil pred svojo ženo, kateri je po* nižno razodel svojo sramoto. Pripovedoval ji je, kako se vsi liudje norčujejo iz njega, ter da ako pojde tako naprej, si še v cerkev ne bo več upal.
»Draga Mica« ji je rekel, »nrinoznam, da si po božji in človeški postavi moja žena in imaš prav. da me strahuješ in učiš prav živeti, zato ti danes slovesno obljubim, da ti bom odslei pokoren v vseh stvareh, ako mi izpolniš moio edino željo! Da napravim konec sramote, ter zavežem usta vsem, kateri se norčujejo iz mene, te prosim, da v nedeljo, ko bodo šli liudje od maše. zopet napraviva običajno procesijo po vasi, toda s tem razločkom^ da pojdeš ti naprej in iaz za teboj«.
Žena je molče poslušala svojega moža, ter je po daljši pridigi vendar privolila, da naj se zgodi tako. kot on želi, da bo s tem njegova zakonska čast oprana.
Ko ie prihodnio nedeljo mi* nulo sv. opravilo ter so se liudie ravno vsuli s cerkve, se iim ie n"dil smešen, a resničen prizor. ČeVliarjeva žena Mica ie vsa zasopla priletela iz hiše ter bežala po vasi, za njo pa ie dirjal Luka ter močno vih« tel v zraku svoi čevljarski stol, ter obenem rohnel nad svojo ženo.
Ko ie divji lov dosegel svoj Višek in se ie skrivai Luka že veselil, ko ie videl, kako ga pričujoči ljudie glasno hvalijo radi njegovega junaštva, ie še boli rohnel in vihtel stolico.
Toda glei, oh, nesreča ie hotela, da se je stoliei slabo pritrjena noga izdrla ter ie z vso silo nriletela bežeči Mici v hrbet. Mica se jo vsa razdražena obrnila ter se s krikom: »Tako se nisva zmenila«, vrgla nad svojega moža ter ga z nogo od stolice tako žehtala, da so kosci obleke kar leteli od njega. S tem dnevom ie bila zapečatena usode čevljarja Luka in je sklenil, da z »babo« ne sklene nobene pogodbe več, raie trpi kot črna živina.
liatiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil^l!
Pretnarjev jpraneosko - = slovenski slovar se dobi | i v „J\farodni }Crcjigarrcia 1
^ eo
v (gorici
«>3	=
Hllll II lil l lllllllllil lililllllililllllilllUlhlllll l lllll C Iil l llll l lllil l ll
m.
Mfcfka in Hanss.
Hanza: Dober den (dan) Micika kak pa te, da si nes (danes) tak šikana pa, šimi punčuhe (čevlje) pa novi tak lepi hiitl (klobuk) imaš.
Micika: Ja, veš ka Hanza, naša Fraua. (gospodinja) so šli nes furt, z ajzelponom (že« leznico) te sem si pa jaz nji« hove punčuhe in pa hiitl spo« •sodla, da bom bolj fes t vun vidla (izgledala). Pa tudi ti Hanza si nes tak nobl, pa novi federbuš maš na klobuki.
Hanza: Kak pa te misliš, o-vi keden (teden) so pr nas j enega petelina ubili, te sem mu pa jaz rep vun spipau (izpulil.)
Micika: A, tak je toti zohen (a, taka je stvar.)
Hanza: Micika, kam bi neki nes šla, ko je tak lepi den (dan.)
Micka: Pa pujma (pojdiva) v Rotvajn (Radvanje) na veselico olepševalnega društva za magdalenski vorstat (pred« rnestje) tam bo vse bolj haj« mišno (domače).
Hanza: Te pa le pujma, da naju toti (tisti) ferdamani Čuk iz Gorice ne vidi, ko tak zmiraj od totega brukna (mo« sta) u svoj oh cajtengah piše.
Micika: Te pa pujma, pa ' veš koj Hanza, ko bi jaz to-tiga Čuka udobu, bi ga kar na ploci (mestu) totšlogou (ubil).
Gospod Polkovnik.
Neki stari polkovnik, ki je z eno stal že »v cilindru«, kakor so svoje dni govorili Du-najčani o častnikih, ki imajo iti v. kratkem v zasluženi pokoj, je imel navado, da je pri svečanih paradah izpraševal mlade častnike, včasih tudi podčastnike, o njihovih družinskih razmerah. Pri tem pa
je rabil vedno ista prašanja: »Kdo so Vaši starši in s čim se bavijo? — Koliko otrok Vas je? — Kako izhajajo star« ši z zaslužkom?«
Nekoč so bili prideljeni te« mu polku trije mladi častniki-šaljivci. Ko so izvedeli za dok gočasno slabost starega polkovnika, so sklenili, da ga malo potegnejo in da mu dajo na njegova prašanja iste odgovore: »Moj oče ie gostilničar. — Otrok nas ie sedmero: trije sinovi in štiri hčere. — Spri« čo naklonjenosti gostov se živi, kakor se pač more«. — Malo dni potem je bila običaj« na nedeljska parada. Polkovnik se ustavi pri prvem čast« niku in dobi domenjeni odgo-
vor, pa gre naprej. Začudi se, ko sliši od drugega isto in se obrne do tretjega. Ko mu tudi ta pove, da je njegov oče gostilničar, da ima sedmero o-trok, tri sine in ... ga prekine polkovnik in zagrli: »Dosti, dosti! Že poznam vso- druži« no! — Spričo naklonjenosti Vašega polkovnika boste Vi in Vaša tovariša živeli, kakor boste pač mogV — deset dni v strogem zaporu!«
TRAMVAJ.
»Ej, ni vam treba teči, smo kompletni«.
»Mene to ne briga, ali zdrav-j nik mi je vkazal vsaki dan deset minut lahkega tekanja, pa I tečem za vami«.
STAR OD AVN OSTI.
Žena: »Zdi se, da je kralj Tut-Ank«Amon po štiritiso« čih let; še čudovito dobro ohranjen«.
Mož: »Da, — m ti jih nimaš niti petdeset, pa se o tebi ne more kaj takega reči«.
ZVESTA ŽENA.
»Kako je Vaši gospe?«
»Veste, pred par tedni mi je že v tretjič ušla in vsakokar s kom drugim, pa se je tudi vsa« kokrat vrnila. Oj, moja žena I je zvesta kot suho zlato!«
NA LETOVIŠČU. ) Gospa: »Lepo bi bilo tu, da > nt toliko bolh. ki nas grizejo J cele noči!«
Gospod: »To še ni tako hu-| do! Pomislite, kako bi bilo, da smo kje v Afriki, kjer je toli« ko kanibalov (ljudožrcev)!«
VARČNOST.
Neki ameriški list je iznena-dil svoje čitatelje z naslednjim opominom: »Varčnost je imenitna čednost. Človek sme biti tako varčen, da rabi bradavico na vratu namesto gumba na srajci, iz varčnosti se more voziti skrit pod železniškim vozom, sme ustaviti uro, da se kolesca ne izrabijo prehitro, v pismih more opustiti pike in vejice, da prihrani par kapljic črnila. Pri vsem tem je tak človek še vedno gentlemen in kavalir v primeri z onim, ki vsak dan dobiva s pošto naš časopis, a navzlic opominom — ne plača naročnine!«
TATVINE.
»Grozno je to, vsak dan na-vrtajo kako železno blagajno«.
»Jaz sem že prišel do tega, da jo pustim kar odprto, ta-( ko mi jo vsaj ne bodo po* kvarili.«,
Večno bi ostal.
NEVESTfi. Egon, ali ni lepo tu? ŽENIN Prekrasno. Tu bi ostal večno s-teboj. NEVESTA. Seveda, tu bi se ti ne bilo treba bati, da stopiš z menoj pred oltar.
J. Jurkovič — Karlo:	7 j
Drugovanje.
ČULIČ: Poslušaj ta! — Tako razburjen, kakor smo se prej razstali, vza« mem kapo in palico ter grem na cesto s trdnim sklepom, da vprašam prvega, ki ga srečam. Vseeno, če bi mi usoda na« sproti prinesla cigana ali pa Rezjana. No mesto tega... komaj stopim iz hiše, pa glej ga starega znanca... nekega doktorja. Pozdravila sva se, spoznala in se poljubila. Razložil sem mu svojo skrb in ga i vprašal, če bi šel za druga. In je spre« iel, Komaj čaka. Seda j le je v sobi, kjer se preobleče in takoj bo tukaj.
MANDA: A kje ima voz?
ČULIČ (v zadregi): Voz?... No... on ni prišel... On ni prišel z vozom, ampak.. s konji... v kočiji seveda... Poslal jo je že nazaj.
JELICA: Že gre! — Zdi se mi, da že gre.
ČULIČ: Je, on je. (Petrica pride iz hiše.) ■
IX. PRIZOR.
Prejšnji in Petrica.
ČULIČ (mu gre nasproti): Izvolite, dragi prijatelj! (Petrica v Čuličevi obleki. Se pokloni.) Žena-., hčerka! Čast mi je predstaviti vam starega prijatelja, našega novega druga, gospoda... (v zadregi) gospoda...
PETRICA: Vička Golibradiča, go« spoda moja.
ČULIČ: Da, naravnost z jezika ste mi vzeli: gospoda dr. Vicka Golibradi« ča... Nenavadnost tega imena...
PETRICA: Prosim, prosim...
ČULIČ: Hotel sem reči: Nenavadnost tega imena ne dokazuje niti naj« manj, da gospod ni častit človek in do< ber nrijatelj.
MANDA: Vaša služabnica, gospod! — Dobrodošli ste nam.. Ze^o nam je- ljubo, da smo to nalogo; poverili ravno vam, staremu našemu prijatelju. — Če smem vprašati: Kje in kako sta se seznanila z mojim možem?
PETRICA (zase): Sedaj se pa le drži, Petrica! (Pogledujoč na Čuliča, glasno). M«m«m-m pred devetimi leti v... Mletcih na... sejmu.
ČULIČ: V Metliki ste hoteli reči. kaj ne?
PETRICA: Da, da... Slabo sem iz* govoril. Imam namreč neko organsko napako na jeziku, katere seveda nisem sam kriv, kakor ne* temu, da se imenujem Vicko Golibradič.
ČULIČ: To je res: temu niste ni malo krivi vi. — V ostalem pa, ženka in hčerka, drug ni danes še ničesar jedel. Pojdita pa mu pripravite dobro južino: a jaz grem, da napišem Perušiču pismo in da mu javim, da; smo našli druga. (Pet trici). Gospod, moja hiša pa vam je na razpolago. kot doma. Karkoli želite, samo recite: vsa moja družina in vsi smo vam na uslugo. A pojutranjem bo, če Bog da, poroka. (Se priklanjajo.)
(Zastor pade.)
- r (Dalje.)

KONCERT
llllilllllll!l:lll!llll|[llllill!llllillllll!lllllil!lllll!llilNI|[|llllllilll1lllllll I I1111111111 II I1111111 • i I IIIII11 lil 11I II I111III
„Pevskega in glasbenega društva" v Gorici se vrši prihodnjo SOBOTO dne 27. junija 1925 ob »Va uri zvečer v dvorani »TRGOVSKEGA DOMA". Pridite, goriški in okotičsnski Slovenci, k koncertu. Prvi pevski zbor na Goriškem bo ta večer proizvajal ženske, moške in mešane zbore, kvartete, duete.
Nastopi prvič tudi društveni orkester, Na vsporedu so tudi krasne narodne popevke za moški zbor, kakor tudi večno lepa skladba za mešani zbor s samospevom, s sprem-ijevanjem harmonija in glasovirja »Zlata kanglica",
Moli zobje.
O zlati in presrečni časi, ko sem še imel mokroto za ušesi in v ustih mlečne zobe! Če sem začutil, da se mi maje zobček, sem se neprestano držal zanj in obhodil sorodstvo do petega kolena, da jim oznanim važni dogodek. Ljubeznivi striček Miha me je vprašal s sladkim glasom: »Zob se ti maje, tako, res? Kateri pa, pokaži no, naj ga potipljem!« Pokažem mu ga. stric ga prime in —■ rssk! —- je bil zob zunaj; niti toliko časa nisem i* mel, da bi bil strica Miho vgriznil v prste. Malo grdo sem gledal nekaj časa, ko so se mi drugi smejali, pljunil parkrat, potem sem pa bil zo* pet lačen, gledal sem, da sem prišel do kruha ali do sadja, in na mestu prejšnjega mi je kmalu zrastel nov zob.
Prišla so pa leta, in vse je prišlo drugače, in tako je žal ostalo. Zobje so me začeli boleti, gniti mi, trgalo me je po ustih. Moral sem hoditi krog zdravnikov ter jim plačevati za izdiranje in plombiranje. Najprej sem hodil k zobozdravniku, ki je bil znan, da dela najbolj po ceni. Toda on sam se je igral v drugi sobi z neko gospodo, z mojimi zobmi pa si je dal opraviti prakti-kant, ki mi je računal prav dobro. In pri tem nisem dobil v usta morda zlata, ampak le amalgan in norcelan.	j
Šel sem k drugemu, ki je bil bolj naroden. Ko sem že sedel precej časa v tistem stolu, pri* dere naravnost iz kuhinje asi* stentinja, po čebuli in česnu je dišala. Letala je krog mene in mi usta odpirala, da sem se bal, ali jih bom še mogel kdaj zapreti.
Potem sem poiskal zobo* zdravnika, ki je bil znan kot neusmiljen mesar, a da močno dela. Čakal sem dolgo. Ko sem prišel na vrsto, je šlo »drrr, drrr...«, da se je vse bliskalo. Čez par dni pa sem nosil krog ust kraste, da groza.
Potem sem stopil k tistemu, ki je bil blizu postaje. Ena, dve, tri sem sedel na stol, je bila luknja v zobu zadelana, sem plačal in bil zunaj-
Tako sem hodil k zobozdravnikom lepo vrsto let. Iz-dreti sem si dal šest zob, med njimi enega »modrega« tam zadaj, plomb pa nosim tačas 24. Kadar bo , še ene treba, bom torej obhajal srebrni jubilej. Seveda, če bo prostora za njo. ker močno se mi zdi, da je že vsak zob navrtan in zalit.
Plačal sem. za vse to svoje trpljenje v sedanji valuti lepe tisočake. Več plomb mi je že
izpadlo in mislim, da imam že tudi četrtino želodca plombi* ranega, ker gotovo večkrat kakšno plombo pojem. Kadai jem, grizem previdno, kakor da imam steklo v ustih in hra* no goltam kakor puran. Spa* nja nimam, ker mi želodec nagaja.
Če je kdo v položaju, da bi
/ ^	iillllP,
3>._
DRAMA.
PRVI AKT. Godi se v ordinacijski sobi
znanega zdravnika. Vstopi zdravnikova sobarica.
Sobarica: »Gospod doktor, v salonu je gospod Verpile«.
Zdravnik: »Gospod Verpile, — da, da, — bolne ledvice, — gotovo pride poravnat mali račun. Naj vstopi.
Gospod Verpile vstopi: »Klanjam se, gospod doktor, drago mi je, — kako se kaj i-mate? —- Nisem hotel iti mimo vas, ne da bi vas pozdra* vil, — vam stisnil roko«.
Zdravnik: »Ah, predobri ste, hvala vam. — Kako pa z vašim zdravjem. — Počutite se pač že popolnoma dobro?«
Ta interesanten razgovor traja še par1 minut. Gospod Verpile se poslavlja: »Dragi gospod zdravnik, nočem, da zamudite radi mene svoje dragocene trenutke, etc. — (Odide) to se ponavlja.-DVANAJSTI AKT.
Gospod Verpile, kateremu je sobarica kar vrata odprla.
zadremal, in mu te vrstice pripomorejo do trdnega spanja, me bo veselilo, ker za take namene se listi pišejo. Želim mu tudi, naj bi se mu sanjalo, da smo že tako daleč v razvoju, da nima več zob in mu ni treba hrane grizti, ampak, če je la čen, seže v žep po majhno pri* pravo, malo potegne in je sit.
— »Že zopet sem tu, dragi gospod zdravnik. Že v dva-najstič vam pridem voščit dober dan, ali to naj bo tudi zadnjič. Midva se pač zlagava z računom, dvanajst obiskov ste mi napravili v zadnjem času, kaj ne?« — Zdravnik pre-gledavši svoje zapiske: »Da res, dvanajstkrat sem vas 9-biskal«.
Gospod Verpile: »No, po* tem sya pa danes kvit, porav* nal sem svoje«.
Zdravnik — ves iz sebe: »Kako, kvit, — poravnal?«
Gospod Verpile: »Da, po« ravnal sem — vi ste prišli k meni dvanajstkrat in jaz sem vam danes vrnil dvanajst obiskov.« — (Resno odide.)
MEŠANA DRUŽBA.
Sedanji angleški kralj Edvard VII. je nekega dne v sve* tovnoznanem kopališču Aix les Bains srečal svojega pariš* kega krojača in ga prijazno nagovoril- Kralj ga je med drugim prašal, kako sodi o občinstvu, ki se zbira v tem me*
DA PREJE PRIDE.
Hanza: Kam te tak hilaš (hitiš) Feliks.
Feliks: Karto za Marbrek (Maribor) sem si kupu, te sem Pa cug (vlak) zamudu zaj (sedaj) pa moram hilati (hiteti) da ne bo zug preje u Mar-breki kak jaz.
HRVAT IN HREN.
Hrvat pride v letovišče Ro- * gaška Slatina in vidi gospodo, ki je poleg mesa tudi hren. Hrvat hrena še ni poznal in si misli: »Kaj more to biti, da je j oš bolje nego meso?« Prisede in naroči natakarici: »Daj* te i meni za tri forinti ovoga!« Bilo je pred vojsko, in zato ga je za tri goldinarje dobil do* sti. Vzame ga celo žlico v usta. Hren Hrvatu v nos. Hr* J vat pa hitro nož iz žepa in si nos odreže.
Pozneje je pravil: »To je bilo dobro, da sem imal nož kod sebe. Drugače bi mi bilo celo glavo razneslo!«
ON. Gospa, ali ste se vi res znova poročila takoj po moževi smrti ? Navada je, da se počaka vsaj en mesec.
ONA. Res ? Nisem vedela. — Prihodnjič bom čakala vsaj eno leto.
stu«. — »Veličanstvo«, odgovori krojač z navihanim nosom. »zdi se mi, da je družba nekam mešana«. — »Imate čisto prav«, odgovori kralj z na* smehom, »ali pomislite ven-, dar, da ne more biti vsak gost angleški kralj ali pa pariški krojač!«
DVOMLJIVA SIMPATIJA.
»Viktorija, (kuharica) le pu* stite, da se zažge pečenka in da se prismodi prikuha, mati moje žene pride h kosilu«.
MED PRIJATELJICAMI.
»Kaj se ti pač zdi, kaj se bo storilo, ko postaneva stara?«
»No, kar drugi, — žal jim je, da niso več mladi«.
RECEPT ZA DOLGO ŽIVLJENJE.
Če hočeš dolgo živeti, hodi v listje spat! Smrt pride mimo, misli, da leži svinja notri, in gre naprej. To vedo berači in zato dosežejo tako sta* rost, ker zahajajo v listnjake spat.	.
Nikoli ni prepozno.
„Ah ne, Renzo, za božjo voljo !„ je
(Tretj
kliknila Lucija.
e pogl., str. 31).
Izšel je in se dobi v „Narodni Knjigarni" v Gorici svetoven roman
ZAROČENCA
(I promessi sposi)
katerega je spisal sloveči italijanski romanopisec Hlessandro Manzoni, poslovenil pa učenjak, naš rojak-domačin iz Št. findreža, profesor dr. findrej Budal. -- Obsega s slikami nad 600 strani v veliki osmerki. Tisek in oprema luksurijozna. • Pošilja se proti povzetju ali proti naprej poslanemu denarju :
Cena romanu v knjigarni . L,
Po pošti..........
Vezan, v knjigarni .... «
Vezan, po pošli......«
Za Jugoslavijo, franko . Din. 85 — Za Jugoslavijo, vezan franko « 95. -
Naročniki v Jugoslaviji dostavijo denar potom Ljubljanske Kreditne Banke in njenib podružnic na naslov »NARODNE K NJI« GflRNE" v Gorici.
Vsebina romana je krasno-veličastna, pretresljiva. Le poglejte eno izmed slik romana, zraven natisnjeno, kjer lepa Lucija na kolenih in z vzdignjenimi rokami prosi svojega zaročenca Renza, naj se ne maščuje nad malopridnežem don Rodrigom, ki je preprečil jI njuno poroko s tem, da je potom dveh razbojnikov zažugal kuratu, donu Abbondiju, da plača z življenjem, če poroči Lucijo in Renza, kajti malopridni don Rodrigo si je krasno devojko Lucijo izbral, da bi slutila njegovim pohotnostim.
30.—
33.—
34.-37.50
Praktičen mož.
Prijatelj je kupil od nekega Italijana opico. Čemu. tega m vedel nihče. Pred kratkim pa sem ga obiskal v njegovi hiši zunaj mesta. Med drugim semi ga tudi vprašal, kje ima opico. Smehljaje me je peljal na vrt. Na visokem kolu je sedela, privezana za noge. Nerazumljivo sem zmajal z glavo in pogledal začudeno prijatelja. Končno je rekel nasmejavši se: »Glej, takoj tu za plotom teče železniška proga. Dnevno vozi po njej štirin dvajset tovornih vlakov, polnih premoga. Na vsakem vozu sedi po en železničar. In vsak železničar hoče dražiti opipo in meče nanjo premog. Toda, do danes jo še nihče ni zadel, hvala Bogu. Jaz pa sera zadnji teden spravil šest centov premoga v svojo drvarnico.
ZNAMENJE DEŽJA.
Gospa pravi na večer vini« carju: »Zdaj bo pa kmalu dež, ker so nocoj zvezde tako goste«.
Vjničar pa ie bil ravno nekoliko nasajen in ji odgovori: »Navadno je takrat dež, kadar so oblaki gosti!«
V MUZEJU.
Dve slovenski kapeli (re« kruti) sta obiskali v nekem italijanskem mestu muzej in se začudeno ustavita pred kipom nek. 3 gladijatorja- Kii-pu je mar. ;'. .ala noga in roka, čelada je bi:3. vsa razbita in o-braz na različnih krajih poškodovan. Gb nogah je bilo zapisano: »Zmagovalec«.
»Prniejko':uš vnd'r!« je rekel mlajši »če i'ta zmagou, puo b'pej rejs r'd vidu tizga, k ga je ta p tou ku!«
ZANIMIV NAGROBNI NAPIS.
Nek i a na dolen j evipavskem sem t: tal tale nagrobni napis: »Tukaj počivajo trije dvojčki, ki so umrli vsi tega in tega dne. Postavil hvaležni oče«. SLUŽKINJA.
Micka je bila dekla iz Vi* pavskega in je služila v Gori* ci pri neki družini. Imela pa je to napako, da ni nikdar z ju. traj potrkala na vrata spalnice. Nekega dne jo je prijel domači gospod: »Micka, zakaj nas nisi zopet zbudila?« Micka je odgovorila: »Tk v'nd'r, sej s'm prou n' l'hku potrk'la!«
»Ja. za božjo voljo, zakaj pa nisi glasneje?«
»Ja, vejo g'spud, j'h nejsm tla zbed't«.
\ nm
2 danajšnjo številko dokončuje „Čuk" prvo polletje. Oni naročniki, katerim poteče naročnina so naprošeni, da isto nemudoma obnovijo, sicer prihodnje številke ne dobe. Pa tudi nove naročnike si želi „Čuk"na paPci". Saj Lir 7.50 za polovico leta zmore vsakdo. Za ta znesek, si zagotovi tedensko Čuka v hišo, ki razveseli in pozabava njega samega in celo družino.
Jugosloveni pošljejo za polovico leta Din. naši bratje v Franciji 10 frankov, amerikanski bogati strici pa samo polovico dolarja.
Čuk naj zabava vseSlovence, kjerkoli prebivajo, ne oziraje se na državne meje.
uprava <čuka«.
Sior Čuk!
Staven an dopio, de ne znaš ti prelube Čuk, de suo u Ruo« jane jenu anka u kafe Mira-mar, tu pr štacjone ledje, ke te kontraštirajo per forca, de jest nemam prou, de taku pišem uod Ruojana. Ledje benedeti! Prouzaprou ne baciliram duo-ste, ma per amor de ješticja be jem tou puovedat, de žba-lierajo. Kder nemam prou, moučim ku — zid. Drgači pej: »lej, ke nova šjori!« Kuker prave Škure, kder gre čupet nou gunt jenu ga če j o uosle-paret.
Ne znam, muorde skakajo puo mene z lebezni. Pol darše, zakej zdej smuo ratale moderni; mašima piipe, ke te jegrajo balon, kuker jest z mižerjo. — Ma kambirajmo deškuorš!
Mislem, de anka ti Čuk be« reš »Edinost«. Zmirem se tu bere uod »prijateljskih nogo« metnih tekem«. Undan sm šou gliedat, kaku se buojo fantje prjateljsku cbale. Jest srn uo-stu de šašo! De be ti vidu čuk! Ane so brcale balon, ane nuo-ge, publiko pej, ke je g&du, je kričou, ku matast. Kmalu bi se steple — ane suo prauie: »Taži ti, ke te šon de Šiberia!« druge suo zjale: »E ti, ke te šon
nato šul . . • de Vesuvio!« Ma te rečem, an divertimento, de se me ie delala tema pred uočmi. Pej kej češ, je vse taku. die kder zečneju puozabejo, de so Sluavenci. Jenu tu je šaldu slabu! Kej maj o riečt naše komp atrij ote —■ pej sej ne smem nanka štedirat! ... — Nej se kregajo u naše šprahe, orko — de se zastuopemo sa-mu mi jenu ne jet truobet na velike plac. Se te zdi, Čuk?!
Zde j pej »finis« — ku reče buotra Škuretu, kder mu raz* bije na glave zadnjei p jat...
Muj komplimenta Sove jenu uostanem toj
Pepi sez Rojana.
DEKLETOVO PISMO.
Slovensko dekle pošilja poljube in pozdrave domačemu fantu tako-le: Karišimo Žožepe!
Ričevi tanti šaluti e bači da me ma penši ti šon ija M. Š. še kome ultima volta ke šiamo Stati šu a Srednje penšo šempre di te non poša ninte Manžare e non drmire dopo di kuela fešta Šono venuta a kaža kuži štanka kuži mi fačevano male le gambe šo-mon data di Reta Mente dormire adešo pa bašta la Mijo Skrito...
Tu se »špeglajte«, dekleta. Čuk vse vidi, vse ve, vse dobi in vse pobere. Priobči pa
SoVa.
IZ PARME.
Oj, predragi Čuk goriški, skoraj smo te pozabili, ali baš o pravem času srno se zopet te spomnili, smo po dolgem mučnem časi, Ne zameri, če sklenili da ti pošljemo pozdrave, katere brž in koj razglasi. Pa ne misli, da sam' tebi. naj veljajo ti poztravi, nai zvedo tud' ljub'ce naše, da vojak jih ne pozabi. Res, da tu so lepotice, črnooke in blondinke, a vse lepše so Slovenke, Marice in Terezinke. Kak' je pri vojakih veste, saj so drugI prej pisali, mi vam srečo le želimo, da bi zdravi vsi ostali.
Iskrene pozdrave pošiljamo vsem slovenskim fantom in dekletom, posebno pa onim, ki se večkrat spomnijo na nas. Tudi mamice in naše stroge očete lepo pozdravljamo ter se jim priporočamo, naj nas ob večkratnih prilikah ne pozabljalo. — Slovenski fantje-novinci 6. Comp, Sanita — Parma. — Tomažič Vojko, K.anal-Morsko; Jeras Fedič, Ajdovščina; Zgavec Franc, Črnivrh; Kom-para Roman, Lokavec; Kriščak Leopold, Barkovlje; Dr. Oautar Kaje* tan, Idrija; Bensa Jožef, Gorica; Štenberger Herman, Branica; Morel Andrej, Drskovče; Uršič Josip, Mlinsko pri Kobaridu; Šabec Franc, Zagorje: štenberger Jožef. Vrbovo pri II. Btstrici; Žele Jožef, Trnje; Mravlje Jakob, Cerkno.
POZDRAVI FANTOV-VOJAKOV OD 6.ta COMP. RAMAZERJEV (metlar-iev) V PIACENZI.
»Metlarjev« — ali ste že kedaj či-tali, da bi obstojala kompanija takih vojakov? Kajne, morda v srednjem veku, ko so hodili naši pradedje nad Turka s kosami, cepci in vilami, takrat so morda hodile nadenj tudi žene z metlami. Velikokrat se tu pa tam tudi sliši in bere. da se ojunači kaka energična žena in se spravi nad
moža z metlo, zlasti kadar prakticira za cestnega geometra. Jaz bi na primer, če bi prišli tako daleč z žensko enakopravnostjo, da bi morale pod orožje, z vso vnemo podpiral mnenje, naj se ustanovi regiment rama-zerk — po naše metlark, ker bi se na vsak način jako hrabro izkazale. Pa stem dokazovanjem še daleko ne trdim, da smo mi, ki pod italijansko vlado služimo domovini z metlami, ženske, bodisi dejansko ali po zna* čaju. Prvi dokaz pobijem s tem, če priznam, da nam lepe hčere slavno »lepe« Piacenze neizrečeno ugajajo. (Ne razumem, kako je mogel Bog u-stvariti tak kontrast). Proti drugemu dokazu pa postavim Janeza iz Jasnega (pa ne neba), ki ravnokar pometa, če vam povem, da je danes o-poldne v svoji sveti moški jezi zagnal gaveto ob zid, ker je bila pašta-šuta v njej. Ali ni to hrabro dejanje. Janeza in vsakega kranjskega Janeza vredno, nikakor pa ne Mice ali pa Reze, ki se komaj na kakega seržen-teta ozre. No nazadnje pa ima tudi soldaški stan svoje koristi. France s Križa na primer pravi, da se sedaj sploh nikoli ne bo oženil. Naravno iz čisto pametnega vzroka, ker se je sam naučil pometati poleg svoje brivske učenosti, ki mu nese redno vsak dan šestdeset čentezimov, vštevši zraven še dnevno mezdo štirideset čentezimov. Nasprotno pa pravi Lojze iz črnič, da ga bo sedaj vsaj marala njegova Angelca. Naravno, on bo namreč pometal — ker zna — ona, pa bo le lepo za pečjo sedela in se »fletno« imela. Zadnjič sem bil moja malenkost »piantone«. (Torei moja malenkost je iz Vipave in se strašno boji, da se je vsem vipavskim fantom zamerila ker mu nič ne
pišejo. Seveda, hazenašice.....!) Ves
navdušen pridem k Tonetu iz Ajdovščine in mu povem — bolj tiho, ker sem bil zagrlien: »Ti, jaz sem piantone!« — »Kaj!« me nahruli »Jaz da sem pijani Tone?« Cmak!! Pa mi je priletela taka preko ušes, da me je takoj grlo ponehalo boleti in sem mu takoj raztolmačil. Pa kaj, ko je po toči prepozno zvoniti. Tone iz Ajdovščine mi je še pripomnil, da se je tudi zmotil in rekel nekemu mesto »piantone« — pardon. Seveda črni kalabrež je pričel: »Perche, faj in culu, no's ...« v svojem čudnem di-jalektu. Zadnjič smo stali na dvorišču in so nas klicali po imenu. Seveda vsak je moral reči »presente«. Lojze pa ni vedel, kaj je to, in je na veš glas zaklical. ko je bil poJdican »sergente«. Seveda smo se smejali. Pepi iz Števerjana pa kolne Indijance v Afriki, ker mora jesti pašto šu-to in' panjoke! Nič kaj galantno pa ne kolne Culukafrov, ker ... kaj bi se sramoval, ker se mu toži napraviti brando. Sicer pa, če potrebujete kaj metel, se kar obrnite do nas, jih imamo v zalogi vsake vrste, debele, ozke, dolge, kratke, razkave, mehke in vse po ceni, pravzaprav zastonj. Mi še sanjamo o niih. V soglasju z vsemi Slovenci in Nesl.ovenci sem se drznil popraviti ime našega mesta iz Piacenza v Dispiacenza, če je pravilno, ker nam čisto nič ne »piace«.
Ob koncu svojega dolgega pisma pozdravimo še vse naše male in velike, suhe in debele, lepe in grde, •blondinke in brinetke in jim povemo na uho, naj se boje, ker, ker... Pozdrav tudi našim starišem. Pa jim navdušeno povemo, da se malo ve* selimo razglednice, bolj pisma, najbolj pa denarja. Vedno smo razočarani, če dobimo pismo in ga tresemo, tresemo, pa nič iz njega ne pritrese-mo. Nazadnje še pozdrav letniku 1906, ki ga nestrpno pričakujemo, da mu oddamo nekoliko pašte šute in panioke in bremen, ki jih prenašamo že tako dolgo, svojih dvajset dni.
Anton Baučer, Ajdovščina; Pepi
Rožič, Števerjan; Gabrijelčič Franc, Ložice; Inamo France, Maukamud-nar, Sv. Križ; Leban Lojze, Gorko-ljubi, .Crniče; Boštjančič Janez, Jasen p. Trnovo; Bajec Karlo Nebodi-gatreba v Vipavi, Vipava; Vlado Koruza, Trst; Požar Ivan, Sežana.
UBEL.JCEM.
Moja hčerka ie še mlada, ima komaj šestnajst let, zato pa vsem je draga, saj je velik svet. Svet je pač za vse ljudi, ' solnce sije na vse strani, čeravno nje ljubi tu ne živi, le za enega srce ji gori.
Jurko z Grape.
POMOČEK ZA STAROST-
»Babica, kaj si delala, da si doživela sto let?«
»Dobro sem jedla«.
»Ded, pa ti, kako si doživel sto let?«
»Dobro sem pil«.
ŠUM.
Gospa Debeličeva: »Nocoj po noči sem nenadoma zašli« šala neko šumenje in copota* nje. Napravila sem luč in zagledala pod posteljo nogo«.
Gosroa Suhovičeva: »Vlo-milčevo?«
Gospa Debeličeva: »A, kaj še! Mojega moža. tudi on, je rekel, da je slišal šum«.
SLEPARIJA.
»To sem nabrisal železniš* kega uradnika. Zahteval sem karto za tja in nazaj pa se ne vrnem več«.
Pravilo.
Pravijo v Košani, da se od vladne strani zelo agitira za ustanovitev košanskega pevskega in glasbenega društva, da so se pa temu Košanci odločno uprli, ker so mnenja, da so pevci in tamburaši državi najbolj nevarni elementi ter tamburice in ber-de najbolj nevarno orožje — banda pa ne!
Pravijo v koš. dolini, da je beseda »aufbik.s« jako moderna in pomenlji-"i beseda, katere se poslužujejo le najbolj napredni in najbolj intelig. fantje.
Pravijo, da so ustanovili košanski in postojnski pohajači p. d. »Figorad«, ki ima namen izučiti svoje člane, kako priti s pohajkovanjem do denarja.
Praviio, da so že popolnoma iztrebili volkove v snežniških gozdovih, le trije še tulijo po Jurjevi dolini v velik strah korajžnim fantom in v veliko veselje oglaricam in figoradom.
Praviio, da se bomo morali zopet Vrniti v kameneno dobo ter k peščenim uram, ker so nam pričeli pobirati pipce in ure; pravijo, da so te stvari državi jako nevarne, pač pa šinjorom jako pripravne za domače potrebe.
Pravijo v Studenem, v zadoščenje, da se je trdovratni grešnik spreobrnil in izgubljeni sin vrnil, se vrši v kravji jami plesni direndaj. V jami je veliko blato, radi tega bodo plesale dekleta — spodrecane — v svilenih nogovicah.
Pravijo v Belskem, kopališna se-zjja je povzročila, da hodijo neka dekleta v kopalnih oblekah k maši-Čuk pa pravi, — da se tako obleče kadar gre rake lovit.
Praviio, da je v Potokih neki mož, ki ima le z dekleti in opravljivostjo opravilo.
Pravijo trije fantje v Strmci, ker nam je Andreje o rudeči »farbi« in izgubljenem sinu, ano tašno povedan, da j' b'lo smeha za poč't, se je Ma-tiia takoj na Čuka naročil.
Pravijo dekleta na Strmem bregu, da bodo postavile štiri nagnojene cvetoče mlaje fantom za »hec« in sicer na vsak vogal po enega.
Pravijo, da naša dekleta zelo rada pišejo laška pisma. Eno je Čuk pašel na cesti med Ajdovščino in Vipavo. Ne bo je priobčil to pot, a drugič se lahko kaj takega zgodi.
Pravijo, da je na Ložah neko staro tetče zmiraj v kotu, a vsem ljudem na potu.
Pravijo, da se je v Mariboru tako odredilo, da se smejo ženske kopati samo predpoldnem. moški pa popoldne, to pa zato, da se ženske popoldne lažje svobodno sprehajajo.
Pravijo, da je v Mariboru pri neki kazenski razpravi državni pravnik rekel, da je neki telesno poškodovani imel 10 cm dolgo in 8 metrov široko rano.
Pravijo, da se nosijo ženske v Mariboru po najnovejši modi tako, da so razgaljene do pasa in da imajo kratke kikelce do pasa.
Praviio, da bo kmalu poletje, ker so ženske začele sitne postajati.
Praviio, da športno društvo »Val« iz Barkovelj ne misli za sedaj opustiti izoosojevanje igralcev tujih neslovenskih društev, ker bi mu bilo potem nemogoče vsako nadaljno delovanje.
Praviio v Trstu namreč, da ie bil izgubljen v bližini cerkve Sv. Vin-cenza zapisnik športnega Udruženja, vsled česar se naproša poštenega najditeljia, naj bi istega izročil gospodu Čahariji.
Praviio, da je športno društvo »Adrija« tako obsovraženo, da bi bilo zelo umestno, ko bi se ostala športna društva posluževala po možnosti dobro podkovanih čevljev, katere bi jim dalo rade volje na razpolago športno društvo »Val« in to samo takrat, ko bi se šlo za prijateljske tekme.
Praviio, da so, vsled neštevilnih čolnov, s katerimi se vadijo v tržaškem zalivu veslači tržaškega ves-larskega kluba »Sirene«, merali par-niki čakati več dni na odprtem morju, predno jim je bilo mogoče zasiz drati se v prosti luki.
Praviio, da misli veslarsko društvo »Sirena« ustanoviti podružnico v Re-pentabru in na Razdrtem, s katerima misli prirediti v najkrajšem času tekmo v večiem stilu in sicer z Nanosa v Vipavsko dolino.
Praviio, da si dekleta iz Loz čistijo čeveljčke s češnjam, ker je »biks« predrag in fantom bolj inponirajo-
Praviio, da so na Lozeh dve novo-došli »punčke«, ki imajo kratka krilca, a tembolj dolge ježičke.
Praviio, da Ložki fantje prav nič ne »štemajo« svoja dekleta, zato dekleta iščejo fante po drugih vaseh, celo v Merečie k svetemu Antonu, so jih šle iskati.
Pravijo, da Tonček iz Brezja, po noči okrog leta in na Ubeljskem de-kletam ljubezen obeta.
Praviio Maloubeljški fantje, da imajo Ubeljška dekleta moderno prednico.^ .Je v sorodstvu z mravljo, in ima povsod svoj nos. Čuk na palci ii svetuje, naj molči, da jo ne bo pre-pogostokrat obiskal.
Praviio Sežanci, da sta imeli »bela golobica« in »Trebušnikova boljša polovica« dvoboj - v gostilni »pri Franceljnu«; v tem dvoboju je izgubila »bela golobica« nekoliko perja.
Praviio, da so nekatera sežanska dekleta pri procesiji na Telovo skrivala »kolenca«; Čuk jih je videl raz Ulčerjevega kamina.
Vil.
Pravijo, da so danske tetke na binkoštno nedeljo zastonj čakale v Šmarjah svojih kavalirjev, da bi jih odpeliali na ples. Ker jih ni hotelo biti, so jo jezno popihale na »Kran-čičevo osmico«.
Pravijo, da je Andrej Velkobosi v Sežani tako obogatel, da je kupil »cesarski hof« »v Gradišču«. Kdor zna, zna!
Pravijo, da je bilo na zadnjem or-liškem plesu toliko plesalcev, da je Orlečanom kofeta zmanjkalo, čeprav so ga kuhali tisti dan devet krat v vsaki hiši.
Pravijo, da je Čuk na palci zastonj
iskal po Danah Zvatiovega Šuštarja,; na svojo veliko žalost je naposled izvedel, da je tasle obesil svojo »šu-štarijo« na kol, ter da se je podal po svetu iskat šacov.
Pravijo, da imajo ledinski fantje štrajk, ker je premalo vina v domači gostilni.
Pravijo, da brezniški fantje nameravajo ustanoviti tramvai skozi So-nak v Rabje Rupa, ker je tako predolga pot k Hučki.
Pravijo, da bodo ledinski fantje kmalu vedeli, kaj se kuha v Londonu za kosilo in kaj dela profesor na Španskem.
Pravijo, da se na Ložah neki star Martinek ženi. On je šel v Istro balo pobirat.
Pravijo v Novemsvetu pri Godo, viču, da so skakalke po eni nogi sklenile darovati svojemu nad vse ljubljenemu Tončku za god zavoj najlepših, po Iimu dišečih pet. Ker se pa pete sedaj še trdno drže, prosijo skakalke Tončka nekoliko potrpljenja. Med tem mu pa žele, da bi se število niegovih častilk toliko pomnožilo, da bo lahko iz njih ustanovil kak sve-tovnoznani športni klub skakalk.
iz Spezie
pošiljamo pozdrave starišem. bratom, sestram in dekletam. — Grubiša Avgust, Opatjeselo; Penko Franc, Št. Peter na Krasu; Armanini Marij, Vo-loska; Repič Anton, Čepno; Golob Anton. Ledine pri Idriji; Brezigar Izidpr. Kanal; Simčič Franc, Zalog; Simčič Anton. Zabiče; Trošt Anton, Št. Vid; Maver Servolo, Boljunec: Vrčon Jožef, Dobravlje; Klančič Gabrijel, Miren; Rupnik Andrej, Spodnja Idrija; Križmančič Maxij, Padrič: Kovač Franc, Stara Vas; Tavčar Franc. Vojščica; Suban Marij, Trst.
T,
l
jJ^U^l-^U^U^^ * l
fSLAVNOZNANA RAZPROPAJA TKANIN NA RAČUN
i HA®®«®®, mmm I®WAmwm
PO ZNIZUNIH CENAH
!)VIDEM-
i
(AL RIBASSO)
H
UDIHE
l
Vsled velike prodaje in ogromnega navala ljudstva, ki je obiskalo našo zalogo vsled zelo ugodnih cen in dobrega blaga, se naznanja, da se z dnem 29. t. m. postavi v razprodajo druga in se večja množina vsakovrstnega (stok) blaga po na novo znižanih ce-| nah, ki očividno dokazujejo, da se vračamo k cenam prejšnjih časov.
1 i
i
i
i
i
i
Vstop dovoljen vsakomur brez obveze nakupa
Bogata izbera blaga za gospode in gospe, — Žamet za lovce. — Izgotovljeno perilo. —- Platno. — Goba sto tkano blago za gospe. — Platno in bombaževina v vseh visočinah. — Prtenina. Brisače in servijet „Fiandra". — Pletenine iz lanu in bombaža. — Tepihi. — Prsni oklepi iz jute in koko, — Zavese. — Blago za mibilije. — Posteljna pregrinjala in kuverte v vseh merah, — Dvošivi. — Opreme za neveste. Popolne oprave za prenočišča, zavode in internate. — Izdelane blazine iz žime in volne.
■i« I
t.
i
i;
i
■■ >
i.
i
1;
i
i.
*
i
>
t;
i
i.
■
j 'l
OPOMBA. Blago, ki ne ugaja naj si bo glede kvalitete ali cene se vzame nazaj.
CENE STALNE
CENE STALNE|
os@"beaa popust
VIDEK - Via Savorgnana 5 (vogal Via Cavour)- UDINE
Pravijo, da je Pepca Kovačeva dot bila predolg iezik in ga ji namerava Čuk v prihodnji številki malo pore-zati, če ga ne bo treba še pred sod-niio nesti.
OTROŠKA
PREBRISANOST.
Bebe fantazira o darovih za Božič:
»Babica, ali mi boš tudi ti kaj dala za Božič?«
»Da, dragec,, če boš priden in ubogljiv«:.
»Pa kaj mi boš dala, babica?«
»Boš že videl«.
»Ah, rajši mi takoj povej, da vem, ako se splača hiti priden«.
SREČNO NAKLUČJE.
Debcluhar vstavi zdravnika in mu pravi: »Gospod doktor, vi morate kaj iztuhtati, da postanem zopet malo bolj suh«. — »No, to je pa dobro, ravno pred par trenotki me je ustavil moj prijatelj, ki ie suh kot trska r>a me prosil, da ga odebelim. — Seznanil vaju bo-dem, potem si pa že lahko medsebojno pomagata. — Ko sta si pomaga1- pridita meni povedati«.
INSERAT.
»Kunigunda, vrni se! Ali pa vsaj piši, kje je moja palica, moje glace rokavice, moje hlače in moj štempel. Tvoj neutolažljivi soprog profesor Ju* rij Pozabljivič.«
TO NI MNOGO.
»Govoril so o možu, ki je dosegel starost sto let«.
»To ni mnogo«, pr ivi Tonček. »Če bi bil moj ded še živ, bi jih imel danes sto pet in dvajset«.
POVIŠANE ZNAMKE.
»Kaj vendar, petdeset pi« sem boš danes oddal na po= što?«
»Da, moram obvsstiti vse prijatelje, da sedaj ne bom več toliko pisal, ker so zopet znamke povišali«.
Sprejema se v popravilo
punčke iz porcelana in celuloida, lasne zaponke, torbice, vsakovrslne stvari iz celuloida, gumija, ambra itd. Trgovina drobnjave in igrač A, Fiegel, via Carducci 9 Gorica.
POPOLNOMA VARNO NALOŽEN
DENAR V JUGOSLAVIJI
r. z. se o.
v novopreurejenih prostorih v Ljubljani
Mestni tr«j. štev. ©
sprejema vloge na hranilne knjižice in te-koci račun, jih obrestuje
po ®°/o
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka.
Večje hranilne v'ogc z odpovednim rokom obresluje tudi višje po dogovoru.
RaklPSl aviorizirana OdDItd sprejema
noseče. - Govori 'slovensko.
SLAVEC-TRST - Via (Siulia 29
| Velika zaloga drobnjave in iaracf
A. FIEGEL
Via Carducci 9
GORICA - Via Carducci 9

\7olilfPi lvKir« • Glavnikov, krtač, naramnic. Potrebščine za
V t;ill\ri l^uiia . kadilce: tobačnice, doze, iajfe, i.t.d.	I
Pn<S£>hnnQti • Predmeti za darila: torbice,	tp
uocuiiuoll . denarnice, kovčegi.	J
\7 1"1 * U* Igrače za vrtove in kopališča, gumijeve žoge	,N
\ VG1IK9 izbira: domačega in inozemskega prvovrstnega izdel-	ff
J	ka po izvirnih cenah.	I
PocoKni rn\l\c>\c>\z • Velika izbira otroških oblek, perila,	J
t ruseUHlUUUKlCA, nogavic, rokavic, kravat, nosnih rul, itd.	V


^ SANDALI pitonih« KVdiimiB pu w\mmm cenan. %
} ZANIMA VSE!	}
▲ Ob priliki konca sezone se nadaljuje v. manufakturni
trgovini	^^
% „BL RIBDSSO" v Gosposki a"ci št. 5 - Gorita *
% IZREDNA PRODAJA $
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
vsega blaga 30°/o do 50°/o popustom na nakupnih cenah. Blago za možke in ženske obleke — Svila — Bomba-ževine — Perilo — Blago za inobilijo — Pogrinjala — Zavese itd. itd. Ne zamenjajte trgovine s vsakdanjimi likvidacijami. Obiščite trgovino in primerjajte blago in cene z blagom in s cenami v drugih trgovinih.
♦ ♦ ♦
♦ ♦




Trgovina 7 mi nufakluro
škodnik ANTON
Gorica - Via Seminario IO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nev sta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v biši z desetico
trgovec 5»kodriik Anton, znan povsodi
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
.,Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče
in zadovoljnost kluč je že do sreče.


um
Manufakturo, parilo, izdelane obleke
po cenah farez konkurence
kupite pri dobroznani
Bratje Mose
Vsa Rajtello 7 - GORiGA - Via RasteSlo 7
Domače žganje Rum Jamaica 50 °/o jajčna Krema maršala Cognac Jajčni ognac Malaga vino Cipro Pissito „ Chianti „
Lir 10.50—11.50 liter. „ 12.50 literna steklenica: » 12.30 „ . 10.50 7/io , 15.50 „ 10.-„ 8.-, 6.50
„ 4.—, 4.25, 5.50 steklenica nevračunjena
Maršala, vermout, e.sli spumante, spumante moškatni. Najfinejši likerji, Fernet, Bitter, Sirupi.
Zganjarna Trg Sv. Antona št. 7 — Gorica.