OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE I: , a m Ljubljana, 14. januar 2008 letnik 34 števil i Obvestila Planinske zveze Slovenije V S E B I N A AKTUALNO VREDNOST PLANINSTVA_________________________________ 03 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE MEJE SO PADLE__________________________________________________________________________04 NOVOLETNI SPREJEM ZA NAJBOLJŠE VRHUNSKE ŠPORTNIKE_______________04 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO ODBOR ZA ČLANSTVO________________________________04 KOMISIJA ZA ALPINIZEM______________________________05 KOMISIJA ZA PLANINSKA POTA______________________________05 PLANINSKI KOLEDAR 2008 ________________________________12 VODNIŠKI KOTIČEK________________________________________________________________________12 KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO______________________________________________________15 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO____________________________________________________________________________________16 POROČAJO________________________________________________________________________________20 OBVEŠČAJO________________________________________24 OSTALO__________________________________________24 MLADINSKA PRILOGA_________________________________ rumena TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 Letnik 34 / številka 1 - 2008 O Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO VREDNOST PLANINSTVA » p: jlaninstvo ostaja najpopolnejša aktivnost za telesno in duševno zdravje in je primerno za vsa starostna obdobja«, so bile pozdravne besede predsednika PZS Franca Ekarja na novoletni dan. Ni jih povedal mikrofonu kake konferenčne mize, pač pa planincem 1500 metrov visoko v zimskih gorah, na Kališču pod Storžičem. V tem stavku je zajeto jedro našega gibanja, dejavnosti, odnosa do narave in vrednosti slovenskega gorskega sveta, prav tako pa smisel našega druženja in organizacije. Slovenci smo res ljubitelji gora in še to predvsem svojih. Tuje le obiskujemo, za svoje moramo tudi skrbeti, in to je globlja ljubezen. Želimo, da so nam vir doživetij in take jih namenjamo tudi zanamcem. Vsaka človekova dejavnost je poseg v naravo, organizirano planinstvo pa skrbi za to, da je pri tem čim manj škode. Tudi zato združuje veliko dejavnosti pod skupno streho - da jih namreč planinsko kultivira. Planinski vestnik (5000 izvodov), Planinski koledarček akcij (5000 izvodov), stenski planinski koledarji (40.000 izvodov), literatura, vse to priča o resnični naklonjenosti Slovencev planinstvu in predvsem o ljubezni do naših gora. Ob tem je težko razumeti grobe posege s cestami celo po najbolj zaščitenih predelih, vožnje z motorji, štirikolesniki in avtomobili po pašnih planinah -enih najlepših na svetu, dirke s smrdljivimi motornimi sankami, tekmovanje terencev, kdo se bo dlje prikopal skozi zamete na Menini ali Smrekovcu. Kot da desnica ne sme vedeti, kaj dela levica - če obrnemo stari pregovor o dobrih delih. Za omejevanje teh nepotrebnih in za naravo škodljivih »planinskih« pustolovščin smo planinci premalo močni in država preveč dvolična. Pred kratkim sem na radiu poslušal Franca Oderlapa, med Slovenci prvega in doslej edinega pravega »osvajalca« najvišjih vrhov vseh sedmih celin: »Grem v svet zato, da se obogaten vračam domov«. Ko vidiš druge gore, druge dežele, druga mesta, se šele zaveš vrednosti, a tudi majhnosti in krhkosti naših dragocenosti. Podobno je ob združevanju evropskih kultur povedal teolog in filozof Edvard Kovač: »Evropa je imela v sebi duh Odiseja - odhajati v svet, videti ga, se obogatiti z njegovo različnostjo, in se vračati na rodno Itako«. Tudi naše sodelovanje z drugimi planinskimi organizacijami nosi ta duh v sebi. Ne hodimo v Himalajo samo plezati in osvajati. Že skoraj tri desetletja pomagamo učiti Nepalce alpinističnih in planinskih veščin. Čeprav je njihov osnovni interes posel (biznis), in tudi njihove planinske organizacije so naravnane predvsem v to smer, jim naši inštruktorji posredujejo predvsem naše vrednote. Kajti, ni samo Slovenija majhna in ranljiva, taka je vsa zemlja, njen gorski svet pa še posebej. Prav Oderlap in njegovi so pri vračanju s Carstenszove piramide naleteli na to nasprotje. V vznožju ene najlepših gorah je eden največjih rudnikov bakra na svetu, vir pošastnega onesnaževanja in hkrati dokaz, da ima kapital daleč večjo moč od zavesti o minljivosti nas vseh in krhkosti našega planeta. Ravno tiste dni je Indonezija na Baliju gostila svetovno konferenco o varovanju okolja. Ni si mogoče zamisliti zgovornejše slike o dvoličnosti človeškega ravnanja. Na eni strani množica političnih naravovarstvenikov, v isti državi pa vir strupenih odplak v prvobitno naravo in ogrožanje enega zadnjih zatočišč prvinskega človeka. In ta dvoličnost se začne pri vsakem posamezniku. Skozi vsakega od nas poteka meja med ohranjevalcem in uničevalcem. Zato spoštujmo vrednote, na katere prisegamo, in jih uzakonimo - uzakonimo tako, da bo njihovo nespoštovanje udarilo pravno in finančno nas, kršitelje, in ne življenj in zdravja naših vnukov in pravnukov. Vse večje možnosti imamo in zato moramo biti tudi vse bolj odgovorni. »Spoštujmo gore, kajti le tako bomo mogli polno doživljati njihov blagor in vrednost«, je končal uvodno misel naš predsednik. Zavezanost temu je naporna, a plemenita. Tone Škarja Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE MEJE SO PADLE Slovenija je vstopila v schengensko območje in meje med Slovenijo, Avstrijo, Italijo in Madžarsko ni več. Planinska zveza Slovenije je bila s strani Ministrstva za javno upravo izbrana da odstrani mejne table na planinskih in turističnih mejnih prehodih z Avstrijo. Markacisti PZS, ki bodo opravili to nalogo, bodo morali odstraniti več kot trideset tabel, od katerih nekatere zaradi zimskih razmer v gorah trenutno niso dostopne. 20. 12. 2007 pa so že odstranili prvo planinsko tablo nad 2000m na mejnem prehodu na Jezerskem sedlu. NOVOLETNI SPREJEM ZA NAJBOLJŠE VRHUNSKE ŠPORTNIKE Minister za šolstvo in šport, dr. Milan Zver, je v četrtek 20.12.2007 priredil tradicionalni novoletni sprejem za vrhunske športnike, na katerega so bili povabljeni tudi naši alpinisti: Marko Prezelj, Boris Lorenčič, Miha Valič, Tomaž Humar, Mina Mar-kovič, Maja Vidmar in Natalija Gros, ki se sprejema zaradi obveznosti nista udeležili. Sprejema se je udeležil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar. Minister se je z našimi alpinisti zadržal v razgovoru in jim čestital k uspehu. KOMISIJE UO PZS POROČAJO ODBOR ZA ČLANSTVO Objavljamo imena novo vpisanih članov PZS, ki so bili izžrebani za nagrade, ki so jih prispevala planinska društva Celje - Matica, Škofja Loka in Planinska založba PZS. 1. nagrada: polpenzion za družino na koči na Blegošu ANJA REPINC, Kamnje 36, 4264 Bohinjska Bistrica 2. nagrada: polpenzion za 1 osebo na Frischaufovem domu SIMON ZUPIN, Blejska Dobrava 31B, 4273 Blejska Dobrava 3. nagrada: knjižna nagrada Planinske založbe PZS MAJA ČUDEN, Gorjuše 48, Bohinj cr\ Letnik 34 / številka 1 - 2008 4 Na fotografiji: predsednik PZS mag. Franci Ekar, mar-kacist inštruktor Gorazd Hace in generalni sekretar PZS Danilo Sbrizaj Na fotografiji: mag. Franci Ekar, Miha Valič, dr. Milan Zver, Marko Prezelj in Boris Lorenčič Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJA ZA ALPINIZEM SREČANJE ALPINISTOV VETERANOV PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Vsako leto se srečajo alpinisti veterani Planinske zveze Slovenije. Letošnje srečanje je potekalo 5. in 6. oktobra 2007 v Erjavčevi koči na Vršiču. Predsednik veteranskega alpinističnega združenja, France Zupan, je nekadanji alpinist in gorski reševalec. Slovenski alpinizem se je od leta 1950 dalje dopolnjeval in dosegel sam svetovni vrh. Srečanja so se udeležili: znani alpinist Peter Ščetinin, Ljubo Juvan, Pavle Dimitrov, Milan Valant, Tone Sazonov in drugi, med njimi pa je bil tudi za takratne čase alpinist s pomembnimi vzponi g. Franc Ekar, predsednik PZS. KOMISIJA ZA PLANINSKA POTA RAZPIS LICENČNIH IZPOPOLNJEVANJ V LETU 2008 Komisija za planinske poti PZS na podlagi programa Markacist PZS v letu 2008 razpisuje naslednja LICENČNA IZPOPOLNJEVANJA za markaciste PZS: 1. MDO Podra vj a Koča na Žavcarjevem vrhu sobota, 10. maj 2. MDO Ljubljana Koča pri Jelenovem Studencu sobota, 14. junij 3. MDO Savinjske Mozirska koča na Golteh sobota, 20. september 1. Na licenčno izpopolnjevanje naj se prijavijo markacisti PZS, ki so postali markacisti pred letom 2004. 2. Prijavnico izpolnite čitljivo z velikimi tiskanimi črkami, če jih izpolnjujete ročno. Prijavnica mora biti podpisana s strani PD in žigosana. Prijavnice pošljite na naslov: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI p. p. 214 1001 LJUBLJANA 3. Predvidena cena izpopolnjevanja je sestavljena iz cene kotizacije in stroškov oskrbe. V kotizaciji so zajeti: organizacijski stroški in po programu predvidena gradiva. Stroške usposabljanja se pred začetkom usposabljanja poravna po računu, ki ga PD oz. posameznik (samoplačnik) prejme po pošti. Mogoče je tudi gotovinsko plačilo na podlagi računa v blagajni PZS. Višina morebitnega sofinanciranja s strani KUP PZS je odvisna od višine pridobljenih sredstev s strani javnih financ. D 5 Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije 4. Prijavljeni udeleženec ima pravico pisno odpovedati udeležbo na zgoraj navedeni naslov KPP PZS. 5. KPP PZS si pridržuje pravico odpovedati izvedbo usposabljanja najpozneje pet dni pred začetkom usposabljanja, če je število prijavljenih premajhno oz. zaradi drugih objektivnih razlogov. V tem primeru prijavljenim vrnemo celoten vplačani znesek. KPP PZS lahko v primeru slabih vremenskih razmer spremeni v razpisu navedeno lokacijo ali datum licenčnega usposabljanja. 6. Obrazec je priloga temu razpisu - najdete ga tudi na spletni strani Komisije za planinske poti: http://kpp-pzs.si - pod rubriko OBRAZCI 7. Dodatne informacije daje strokovni sodelavec: Danilo Sbrizaj, na telefon 01/43-45-682, ali e-naslov: koce.pota@pzs.si Načelnik Komisije za planinske poti Tone Tomše PRIJAVNICA ZA LICENČNO IZPOPOLNJEVANJE MARKACIST PZS PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Prejeto: _ KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana Prijavljam se za licenčno izpopolnjevanje za markacista PZS, ki bo: v organizaciji: Ime in priimek: Evidenčna št.: Naslov bivališča: Telefon doma: e - pošta: GSM: Planinsko društvo: MDO / OPP: Sem samoplačnik: DA NE Datum: __m.p. Potrjuje PD: (ni potrebno za samoplačnike) Obrazec: KPP LI 06 Letnik 34 / številka 1 - 2008 O 6 Obvestila Planinske zveze Slovenije POROČILO O REALIZACIJI AKCIJ OBNOV POTI V LETU 2007 Komisija za planinska pota je v letu 2007 načrtovala 11 akcij, od katerih je bilo realiziranih 11. Na njih je delalo 90 markacistov, trajale pa so 38 dni. Realizirane so bile akcije popravil poti: 1. Vršič - Vratca - Mala Mojstrovka 2. Pot čez Taško 3. Rudno polje -Konjsko sedlo * 4. Pot čez Prag, zgornji del Tominškove 5. Slovenska pot na Mangrt 1 in 2 6. Kaninsko pogorje 7. Pot na Pihavec 8. Kriška stena 9. Razor planina - Stržišče 10. Križna Gora 11. Konj 12. Poti na Peci in Košenjaku 13. Poti na dostopih na Stol Nekatere akcije so bile prestavljene v leto 2008, saj je bilo po ogledih ugotovljeno, da sanacija ni nujna in je bilo potrebno izvesti sanacije poti drugod. Kljub temu, so bile glavne akcije realiziranih po programu. V nadaljevanju prilagamo kratka poročila in tabelo. Vršič - Vratca - Mala Mojstrovka Akcija je trajala tri dni ( 9. 10 in 11. avgust ). Na njej je sodelovalo sedem markacistov. Pri transportu tovora je pomagal helikopter Slovenske vojske. V Vratcih so bila popravljena jeklena varovala, nekaj nepotrebnih je bilo odstranjenih. V erozijskem terenu je bilo zavrtanih 20 lesenih stopnic, v spodnjem delu poti pa je bila obrezana že zelo zaraščena pot ( obrezani borovci). Pot je bila po dolgem času na novo markirana. Akcija je v celoti uspela po planu. Akcija je potekala po predvidenem planu v času od 27. junija do 1. julija. Na akciji je sodelovalo 7 markacistov. Poudarek je bil predvsem na postavljanju erozijskih zaščit in lesenih varoval, tako da so vgradili 224 tekočih metrov erozijske zaščite, 48 komadov (64 tekočih metrov) stopnic in leseno lestev z 39 stopnicami (115 tekočih metrov). Predvideno delo je bilo opravljeno v celoti. Poškodbe ni bilo nobene, tudi vreme je bilo v času akcije lepo. Na tej akciji je bilo skupno porabljenih 372 ur. Pot preko Taške na Kokrško sedlo je sedaj v celoti urejena. Rudno polje -Konjsko sedlo Zaradi slabega vremena je bila akcija skrajšana iz predvidenega datuma za 3 dni, ki so bili realizirani kasneje, zato je bila izvedena v dveh delih. Na akciji, ki jo je vodil Stanko Gašparič je sodelovalo skupaj 14. markacistov, ki so v 8. delovnih dneh opravili skupaj 564. ur dela. Na tej akciji je bila največja pozornost posvečena izdelavi proti erozijskih zaščit, saj je bil teren na več mestih že močno devastiran zaradi velike obremenitve s strani obiskovalcev Triglava, saj je ta pot ena najbolj obremenjenih. Zato, je bilo za izdelavo protierozijskih zaščit porabljenih skupaj 476 metrov lesa in 80 klinov za lesna varovala. Akcija je sicer potekala brez problemov. Pri transportu materiala je pomagal tudi helikopter SV Taška D 7 Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Pot čez Prag, zgornji del Tominškove Akcija je potekala v dolini Vrat, na Tominškovi poti in poti Čez Prag. Trajala je 7 dni, na njej pa je dalalo 10 markacistov, ki jih je vodil Jože Rovan. Cilji so bili: Obnoviti traso v zgornjem delu Tominškove poti (nakopavanje, izdelava lesenih varovalnih naprav), obnoviti in dopolniti jeklena varovala na Tominškovi poti in poti Čez Prag, obnoviti traso poti na predelu pod Medvedovo skalo na poti Čez Prag (nakopavanje, namestitev opornih debel in lesenih stopnic, žaganje ruševja). Akcija je bila nadaljevanje lani pričete generalne obnove Tominškove poti. Z deli so pričeli tik pod gozdno mejo (lesena varovala), nadaljevali pa z obnovo jeklenih varoval do stika s potjo Čez Prag. Nato so obnovili jeklena varovala na poti čez Prag od vrha do Medvedove skale. Pod Medvedovo skalo so obnovili traso poti, ki jo je močno poškodovala erozija, ki so jo povzročili planinci. Poudarek je bil na čiščenju trase (predvsem žaganje), odvodnjavanju in utrditvi trase z lesenimi opornimi debli in stopnicami na predelih s sipkim terenom. Ker v neposredni bližini poti ni bilo na voljo dovolj macesnovega lesa so les pripeljali iz doline s helikopterjem SV. Bivanje v Šlajmerjevem domu v Vratih, zajtrk in prehrana na terenu je bila v lastni režiji. Vse dni je bilo primerno vreme za delo, le dve nevihti ob koncu delovnika. Organizacijsko in tehnično je bila akcija zelo zahtevna akcija, velike višinske razlike. Mangrt I. in II. Akcija je potekala na Slovenski poti na Mangart v dveh weekendih, skupaj 4 dni. Na akciji je sodelovalo v obeh izmenah skupaj 15. markacistov, ki jih je vodil Jože Rovan. Cilj je bil obnoviti in dopolniti jeklena varovala na spodnjem in zgornjem delu poti in zlasti pregledati poškodbe na zgornjem delu poti in narediti načrt za dokončno popravilo poti. Tehnično je bila akcija zelo zahtevna in je ves čas pretila velika nevarnost zaradi padajočega kamenja. Markacisti so bivali v Koči na Mangartskem sedlu. Vse dni je bilo idealno vreme za delo. Kaninsko pogorje Akcija je bila izvedena v dveh dneh v pričetku avgusta. Skupina 8. markacistov je najprej uredila vstop v pot proti Koči Petra Skalarja na Kaninu, kasneje pa še pot v Prestreljeniškem oknu, kjer je bilo potrebno predel očistiti kamenja iz večjega odloma. V oknu je bilo potrebno napeti jeklenico in več klinov, preostanek materiala pa je bil drugi dan vgrajen na poti postaja D - Koča Petra Skalarja. Veliko dela je bilo s prenapenjanjem stare jeklenice, odstranjevanjem neuporabnih starih klinov ter klesanjem stop. Akcija je sicer potekala brez zapletov. Pot na Pihavec Akcija je bila izvedena v času od 25.08 - 27.08.07. Na njej je delala 3 dni skupina 4. markacistov, ki jih je vodil Florijan Nunčič. Obnovljena so bila kovinska varovanja le za zadnje varovanje je zmanjkalo materiala. Pot po melišču je nakopana in nadelana za lažji dostop do žičnega varovanja. V času akcije je bilo vreme lepo, le pihal je zelo mačan veter (Pihavc) Bivanje v Pogač-nikovem domu. V času akcije je prišlo do podora na Razorju, ki so ga opazili pri pospravljanju ob zaključku del. Podor sta ogledala dva markacista in odstranila najnujnejši del kamenja. Pot so potem zaprli in namestili opozorilno tablo. Kriška stena Akcija trajala 2 dni, na njej pa je sodelovalo 7. markacistov, ki jih je vodil Lojze Pirnat. Prvi dan sta dva člana opravila čiščenje stene od kamenja, ki je bilo na poti od številnih podorov. Drugi dan je bilo urejeno prenapenjanje varovalnih jeklenic na dveh varovanjih, kjer je bilo potrebno nanovo vrtati luknje za napenjalne kline. Stanje in število že obstoječih vrvnih klinov je bilo zadovoljivo, zato je varovanje ostalo nespremenjeno, dodane so bile samo še vrvne spone. V nadaljevanju so vgradili še vse dvojne stopne in oprijemne kline na predelu kjer ni bilo smotrno Letnik 34 / številka 1 - 2008 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije vgraditi jeklenico zaradi podorov kamenja. Delo je bilo opravljeno z novimi stroji, ki so se zelo dobro obnesli. ow Razor planina - Stržišče Akcija je bila izvedena v oktobru, po velikem deževju. Na njej je v dveh dneh sodelovalo 8 mar-kacistov, ki jih je vodil Boštjan Gortnar. Na akciji je bilo sprva predvideno samo namestiti 30m nove jeklenice v Kneških prodih, vendar je bilo pri pregledu poti ugotovljeno, da je velika povo-denj v septembru odnesla precejšen del poti še v Hudi stopnji, tako da je bila pot praktično neprehodna. Akcijo so zato podaljšali še za en dan, da so namestili novo jeklenico in stopne kline ne delu poti, kjer jo je odneslo. Celotno pot so tudi na novo vkopali. Poleg tega so na delu poti, ki jo oskrbuje PD Podbrdo, kjer je že bila jeklenica, namestili en oprijemalni klin za lažji prehod preko grabna. Križna Gora Akcija je potekala na poti Podkraj-Križna gora. Trajala je 1 dan, na njej pa je sodelovalo 5. markacistov. Namestili so novo žično varovanje na strmem in pogosto spolzkem delu poti in namestili lesene stopnice pod in ob žičnem varovanju . Na akciji ni bilo nobenih problemov. Vsa strojna oprema je dobro delovala. Vreme oblačno, v času dela brez padavin Konj Akcija je trajala dva dni, na njej pa je sodelovalo 5 markacistov, ki jih je vodil Lojze Pirnat. Glavni cilj akcije pa je bilo čiščenje poti, to je žaganje vejevja na predelu Konj - Presedlaj ter Presedlaj - Korošica, ter Presedlaj - Dolina Bele. Dela na žaganju so potekala ob istočasnem delu s tremi motornimi žagami. Za nadaljevanje čiščenja proti Korošici bo potrebno vsaj 2dni dela s štirimi žagami in 1 dan dela proti Dolini Bele. Razmisliti bo potrebno o izvedbi protierozijskih zaščit v širši okolici Presedlaja. Poleg tega je bila zamenjana tudi varovalna jeklenica na vrhu nad skrinjico, ter dodan en vrvni klin, kjer so bili problemi zaradi krušljive skale. Popravili so varovanje proti Presedlaju, kjer je led skrivil vrvni klin VK1250 skoraj v pravi kot. Na tem mestu na grebenu je prehod brez tega varovanja popolnoma varen, novo varovalno ograjo pa z do sedaj poznano tehniko ni možno izvesti - varianta s krajšimi klini pa je neprimerna saj nihče po grebenu nebi hodil po štirih, skala pa je bila že pri zadnji obnovi poti nekompaktna in je bilo že takrat na dlani, da se bodo poškodbe varovanja na tem mestu dogajala. Poti na Peci in Košenjaku Markacisti so v štirih delovnih dneh v okviru tečaja uredili poti na širšem območju Košenjaka in Pece. Pota so na novo markirali, očistili od vejevja in uredili nekaj lesenih varovalnih ograj. Na poti na Peco so napeli novo varovalni jeklenico. Poti na dostopih na Stol So bile urejene v okviru tečaja markacistov v septembru v štirih delovnih dneh. Pota so na novo markirali, očistili od vejevja in uredili nekaj lesenih varovalnih ograj in protierozijskih zaščit. Priloga: tabela akcij v letu 2007 D Letnik 34 / številka 1 - 2008 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije DELOVNE AKCIJE V VISOKOGORJU V LETU 2007 IME POTI / VGRAJENA VAROVALA VK 350/ 450 VK 750/ 1000 KLV 700 OK 450/ 550 ESK RK LK DSKO KLINI VSI LESENA VAROVALA m Leseni količki kom SPONE VRV m DNI EKIPA ČLANOV UR DELA u 1. Vršič - Vratca - Mala Mojstrovka 0 0 40 0 0 0 0 40 80 0 0 0 2 7 140 2. Pot čez Taško 16 0 30 22 0 0 0 8 76 405 50 6 30 5 7 372 3. sedlo Rudno polje -Konjsko 0 0 80 0 0 0 0 0 80 476 318 0 0 8 14 564 4. Pot čez Prag, zgornji del Tominškove 17 0 31 20 23 0 0 91 140 70 70 50 7 10 600 5. in 2 Slovenska pot na Mangrt 1 67 1 0 6 8 0 0 3 85 0 0 108 130 4 15 230 6. Kaninsko pogorje 24 6 0 8 0 0 0 15 53 0 0 62 45 2 8 130 7. Pot na Pihavec 10 0 0 10 5 0 5 3 33 0 0 22 30 3 4 120 8. Kriška stena 0 0 0 21 0 0 0 5 26 0 0 13 0 2 7 140 9. Razor planina - Stržišče 20 0 0 1 10 0 0 0 31 0 0 30 45 2 8 160 10. Križna Gora 4 0 0 0 0 0 0 0 4 0 0 8 10 1 5 35 11. Konj 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 6 10 2 5 75 skupaj 159 7 181 88 23 23 5 34 520 1101 438 325 350 38 90 2566 Letošnje akcije v visokogorju so trajale skupaj 38 dni, na njih je delalo 90 markacistov (nekateri večkrat) ki so skupaj opravili 2566 ur dela ovrednotenega na 15 EUR ura v skupni vrednosti 38 490 EUR . Na akcijah je bilo vgrajenih 520 novih klinov in 350 m jeklenice, ki je pritrjena z 325 sponami. V letošnjem letu je bilo narejenih veliko število lesenih varovanj (ograje, stopnice, lestve),v skupni dolžini 1101 m in uporabljenih skupaj 318 kosov lesenih količkov. Akcije so uspešno potekale tudi zaradi pomoči helikopterjev SV, ki so na določene točke prepeljali v 10 urah ( ura je 2145 EUR) poletov material potreben za izvedbo akcij. Vrednost helikopterskih ur znaša 21 450 EUR. KOMISIJA ZA PLANINSKA POTA PZS Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije DELOVNE AKCIJE V VISOKOGORJU V LETU 2007 - POVZ :etek Akcija - ime poti Klini Lese- Leseni Spone Jekle- Trajan- Ekipa Ure vsi na količki kom na je marka- dela varo- kom vrv Akcije cistov vala m m dni Vršič - Vratca - Mala Mojstrovka 40 80 0 0 0 2 7 140 Pot čez Taško 76 405 50 6 30 5 7 372 Rudno polje -Konjsko sedlo * 80 476 318 0 0 8 14 564 Pot čez Prag, 91 140 70 70 50 7 10 600 zgornji delTominškove Slovenska pot na Mangrt 1 in 2 85 0 0 108 130 4 15 230 Kaninsko pogorje 53 0 0 62 45 2 8 130 Pot na Pihavec 33 0 0 22 30 3 4 120 Kriška stena 26 0 0 13 0 2 7 140 Razor planina - Stržišče 31 0 0 30 45 2 8 160 Križna Gora 4 0 0 8 10 1 5 35 Konj 1 0 0 6 10 2 5 75 skupaj 520 1101 438 325 350 38 90 2566 Letošnje akcije v visokogorju so trajale skupaj 38 dni, na njih je delalo 90 markacistov (nekateri večkrat) ki so skupaj opravili 2566 ur dela ovrednotenega na 15 EUR ura v skupni vrednosti 38 490 EUR. Na akcijah je bilo vgrajenih 520 novih klinov in 350 m jeklenice, ki je pritrjena z 325 sponami. V letošnjem letu je bilo narejenih v primerjavi s preteklimi leti zelo veliko število lesenih varovanj (ograje, stopnice, lestve),v skupni dolžini 1101 m in uporabljenih skupaj 318 kosov lesenih količkov. Akcije so uspešno potekale tudi zaradi pomoči helikopterjev SV, ki so na določene točke prepeljali v 10 urah ( ura je 2145 EUR) poletov material potreben za izvedbo akcij. Vrednost helikopterskih ur znaša 21 450 EUR. Ljubljana, 22.11. 2007 KOMISIJA ZA PLANINSKA POTA PZS D 11 Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije PLANINSKI KOLEDAR 2008 Na zalogi je ostala še manjša količina planinskega koledarja za leto 2008 - Življenje v gorah in Pozdrav z gora. Ostanek koledarjev je sedaj na voljo po polovični ceni. U ll li -U-? — t i 3 i 6 7 " B i 141 11 12 IJ H ] S IA 17 iS rt M 21 li 26 27 tO Življenje v gorah Vodilni motivi so posnetki najlepših vrhov in dolin slovenskih gora, pomožni pa prinašajo človeka in živo naravo v sožitju. Koledarski listi označujejo še lunine mene in praznike, vsakemu mesecu pa so pripisani vremenski pregovori iz ljudskega izročila. Naslovnica z novim znakom Planinske zveze Slovenije in 115 let starim znakom Slovenskega planinskega društva spominja na tradicijo in razvoj našega planinstva, hrbtna stran pa je posvečena umetniškim besedam, kot so jih Triglavu v čast napisali Matjaž Kmecl, Julius Kugy, Janez Bizjak in Stanko Klinar, ter znani planinski himni Oj Triglav moj dom, vse v slovenskem in angleškem jeziku. Koledar je pokončen, 33 x 48 + 5 cm (za dotisk) in vložen v papirnato vrečko. Cena s 50% popustom je 2,10 € Pozdrav z gora Avtorski koledar priznanega planinskega fotografa Petra Janežiča odlikujejo široki panoramski posnetki naših gora. Koledarski del s prazniki in luninimi menami je poslovno oblikovan in v treh jezikih, ob slovenskem še v angleškem in nemškem. Na zaključnem listu je natisnjen seznam planinskih koč z nadmorsko višino in telefonsko številko, razporejen v skupine na Julijske in Kamniško-Savinske Alpe, Karavanke, Posavsko in Podravsko hribovje, Dolenjsko, Notranjsko in Primorsko. Format je dvojen, 42x30 cm, v visečem položaju 42x60 + 5 cm za dotisk. Cena s 50% popustom je 2.15 € Koledarje si lahko ogledate in jih naročite pri ga. Hedviki Petkov-šek, oziroma Planinski založbi na sedežu Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana (tel.: 01/ 43 45 690, fax: 01/ 43 45 691, e-pošta: hedvika@pzs.si) ali na spletni strani www.pzs.si. VODNIŠKI KOTIČEK Vodnike PZS in pripravnike želimo opomniti da je, kot vsako leto, tudi letos rok za oddajo poročil za registracijo 28. 02. 2008. Obrazec je priloga teh Obvestil. O Veronika SUSMAN - SEGATIN, strokovna sodelavka VK Letnik 34 / številka 1 - 2008 12 Obvestila Planinske zveze Slovenije PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Pregledal: _ VODNIŠKA KOMISIJA Datum: _ Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana ® 01 434-56-89 Podpis: _ POROČILO O AKTIVNOSTIH VODNIKA PZS za leto A: OSNOVNI PODATKI Ime in priimek: _ Vodnik kategorij: _ Datum in kraj rojstva: _ Številka kartice zdravstvenega zavarovanja: Naslov stalnega bivališča: _ Naslov začasnega bivališča: _ Telefon doma: _ E - pošta: _ Poklic: Evidenčna št.: EMSO: Telefon služba: GSM: Stopnja izobr.: Znanje tujih jezikov: PD: MDO: Doseženi strokovni nazivi v PZS: B: IZ! POPOLNJEVANJE Z. št. Datum Kraj izpopolnjevanja Organizator Akt. Organizator: VK, OVIZ - MK, MDO (verificiran), Fakulteta za šport Aktivnost: P - predavatelj, inštruktor, demonstrator, organizator U - udeleženec akcije, slušatelj C: OSTALA AKTIVNOST V OKVIRU PLANINSTVA, KI NI ZAJETA V VODNIŠTVU (tečaji, planinske šole, markiranje, varstvo narave, tekmovanja, itd.) Z. št. Datum Kraj opravljanja in vrsta aktivnosti Organizator Akt. Organizator: VK, OVIZ - MK, MDO, PD, odsek društva, šole, športne organizacije itd. Aktivnost: P - predavatelj, inštruktor, demonstrator, organizator U - udeleženec akcije, slušatelj 13 Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Č: PREGLED VSEH TUR (napiši vse ture, ki si jih opravil-a, vodene in nevodene) Z. št. Datum Gora, smer, vzpon St. udel. Ocena Akt. Ocena: A, B, C, D, G itd. - zahtevnost poti I, II, III, IV itd. - težavnost plezalne smeri Aktivnost: O - organizacijski vodja, P - pomočnik, T - tehnični vodja, V - organizacijski in tehnični vodja M - mentor, U - udeleženec ture Če imaš aktivnosti več kot je vrstic na obrazcu, jih v enakem zaporedju podatkov napiši na poseben list in pripni k poročilu! Datum: __m.p. Potrjuje PD: _ Dovoljujem zbiranje, hranjenje, uporabo in javno objavo podatkov za potrebe PZS v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Datum: __Podpis VPZS:_ Februar/2004 Obrazec: VPZS_A03 Letnik 34 / številka 1 - 2008 14 Obvestila Planinske zveze Slovenije KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO OKVIRNI PROGRAM POPOTOVANJ IN IZLETOV KOMISIJE ZA GORSKO POPOTNIŠTVO V LETU 2008 Komisija za gorsko popotništvo pri Planinski zvezi Slovenije že vrsto let pripravlja in izvaja popotovanja in izlete v tuja gorstva. Člani KGP so tudi za letos pripravili okvirni program, ker pa je nekaj akcij že kmalu, Vas o njih dodatno obveščamo na koncu tega obvestila. Pri teh akcijah ne odlašajte s prijavami zaradi odhodov. Okvirne prijave za ostala potovanja, ki jih bomo tudi letos pripravili v sodelovanju s turističnimi agencijami, že zbiramo, kasneje pa Vam bomo poslali še podrobnejše programe. Kontaktna oseba za vse akcije je Janez Pretnar, Gorenjska cesta 37, 4240 Radovljica, mobitel: 031/429 970, e-pošta: janez.pretnar@siol.net. Za posamezne akcije dodajamo odgovornega člana komisije s številko mobitela in e-pošto. Vplačevanje akontacij in drugih nakazil bo potekalo po ustaljenem načinu v uradnih urah v računovodstvu PZS pri gospe Katarini Maček ali preko banke. Podatki o akcijah bodo občasno objavljeni tudi na spletnih straneh www.pzs.si. HAUTE ROUTE-SMUČARSKA TRANSVERZALA, 24.3.-30.3. 2008: visokogorska smučarska transverzala od Chamonixa do Zermatta so sanje turnih smučarjev, lahko jih uresniči Boris Lorenčič, mobitel 041 /946 670, boris.lorencic@gmail.com. TURNO SMUČANJE NAD SAAS FEEJEM, 27.3.31.3. 2008: smučarski štiritisočaki so vabljiv cilj turnih smučarjev, informacije daje Roman Robas, mobitel 041/777 186, roman robas@yahoo.com. MUSTANG V NEPALU, 15.4.-3.5. 2008: odmaknjene doline Mustanga, ki ga imenujejo tudi Mali Tibet, bodo zagotovo zamikale poznavalce Himalaje, vodja je Roman Robas. PO INKOVSKIH POTEH PERUJA; BOLIVIJE IN ČILA, 24.4.-14.5. 2008: Peru v kombinaciji z Bolivijo in Čilom bo nadgradnja dosedanjih potovanj, saj je program prenovljen, dodane so mu bolivijske salare in puščava Atacama, informacije Janez Pretnar. Če bo dovolj zanimanja, bomo podoben program, toda skrajšan po dnevih, pripravili v začetku avgusta. GORSKI JEMEN IN OTOK SOKOTRA, 26.4.10.5. 2008: popotniki bodo spoznali gorski del Jemna med Sano in Rdečim morjem, posebno doživetje pa bo obisk otoka Sokotre, nosilec akcije je Janez Kratnar, mobitel 041/667 832, janez.kratnar@dominus.si. PLANINSKA JUŽNA DALMACIJA Z OTOKI, 31.5.-7.6.2008: križarjenje z ladjo in vsak dan vzpon na enega od vrhov na dalmatinskih otokih in celini ponavljamo. Ture so primerne za vse z osnovno kondicijo, dodatne informacije Janez Pretnar. KLUB 4000, DOM IN SUSTENHORN, 26.7.30.7. 2008: v okviru Kluba 4000 se bodo zbiralci štiritisočakov povzpeli na Dom (4545 m), še prej pa za aklimatizacijo na Sustenhorn (3503 m), izlet bo vodil Gregor Sluga, mobitel 041/699 078, info@gorsko.vodnistvo.com. KRIŽEM KRAŽEM PO ČRNI GORI, 7.8.-15.8. 2008: tudi letos bomo nadaljevali s spoznavanjem balkanskih držav, tokrat bo na vrsti Črna gora. Poleg planinskih vzponov je v programu obisk kulturnih spomenikov in obale, informacije dr. Miha Zajec, mobitel 041/332 864, lepus111@yahoo.com. POD MOUNT EVEREST, 10.10.-4.11.2008: tradicionalni treking pod najvišjo goro sveta bo kombiniran z ogledi Katmanduja in okolice, treking bo pripravil Roman Robas, ki daje tudi dodatne informacije. KILI, SAFARI IN ZANZIBAR, 23.10.-6.11.2008: na Kilimandžaro se je povzpelo že veliko slovenskih planincev, toda še vseeno predstavlja izziv. To potovanje bo kombinacija s safarijem in otokom začimb Zanzibarjem, informacije Janez Pretnar. KRALJEVINA BUTAN, 25.10.-9.11.2008: cilja v tej čudoviti in premalo poznani državici bos- 15 Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije ta popotovanje po deželi s spoznavanjem krajev in ljudi ter krajši treking po himalajskem predgorju, informacije daje Janez Kratnar. MAJEVSKE POTI SREDNJE AMERIKE, 10.11.1.12. 2008: prenovljen program z novimi cilji bo izziv za tiste, ki ljubijo naravo, gore in zgodovino, udeleženci bodo obiskali štiri srednjeameriške države, vodja Janez Pretnar. PATAGONIJA, 25.11.-18.12. 2008: popotniki bodo spoznavali neokrnjeno naravo argentinske in čilenske Patagonije in Ognjene zemlje. Obiskali bodo tudi nekaj narodnih parkov, informacije Roman Robas. NOVA ZELANDIJA, 3.12.-26.12.2008: potovanje po Novi Zelandiji bo bolj turističnega značaja, vendar bodo tudi planinci prišli na svoj račun. Udeleženci bodo spoznavali tako Severni kot Južni otok, informacije daje Janez Pretnar. V pripravi je še nekaj projektov, ki so odvisni od zanimanja in prijav. Pripravljamo ponovitev Kamčatke, Kube in Madeire (3.-10.4.), razpisali pa bomo tudi Kanarske otoke-Tenerifa, Azorsko otočje (19.-26.7.), Ekvador z Galapa-škim otočjem in treking okoli sedemtisočaka Muztagh Ata v kitajskem Sinkjangu. Sprejemamo že okvirne prijave. TIK PRED ZDAJCI ! SPOZNAVANJE RAZNOLIKOSTI MADEIRE, 29.1.-5.2.2008: večno zeleni portugalski otok ima tudi pozimi prijetno klimo. Bujna vegetacija, divje obale in sorazmerno visoke gore so raj za popotnike in planince. Zraven pa so še slikovite vasice in parki. Nastanjeni bomo v hotelu v glavnem mestu Funchalu in v tednu dni spoznali ves otok. Izkoristite priliko in skrajšajte zimo! MAJEVSKE POTI SREDNJE AMERIKE, 6.2.27.2.2008: naš program je namenjen spoznavanju naravnih in kulturnih znamenitosti Mehike, Gvatemale, Hondurasa in Belizeja. Program je preizkušen in zajema v Mehiki ogled glavnega mesta z okolico, pot bomo nadaljevali do kolonialne Pueble in do majevskega Palenqua. Gvatemali bomo posvetili precejšnjo pozornost, obiskali bomo visoko planoto z ognjeniki in jezeri, obalo Karibskega morja in majevska mesta. Podobno bo tudi v Hondurasu in Belizeju, potovanje pa bomo zaključili na polotoku Jukatanu, kjer prvobitna majevska kultura izgineva v poplavi množičnega turizma. SEVEROZAHODNA ARGENTINA IN ČILENSKA ATAKAMA, 1.3.-22.3. 2008: v Argentini smo že spoznavali različne predele, tokrat bodo cilj odmaknjene province, zraven pa bo še del Čila in skok v Bolivijo. Skupina bo najprej odšla v San Pedro de Atacama in se bo po aklimatiza-ciji povzpela na enega od šesttisočakov, potem pa se bo preselila v Salto in Cajamarco s soteskami, salarami in nasebinami staroselcev. Zaključek bo v okolici gore Pissis, ki spada med najvišje v Južni Ameriki. Za vsa tri potovanja daje dodatne informacije Janez Pretnar, vendar ne odlašajte s prijavami zaradi skorajšnjih odhodov. S planinskimi pozdravi! Janez Pretnar PLANINSKA DRUŠTVA VABIJO AKCIJE V JANUARJU 2008: Več na www.pzs.si AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE Nočni pohod na Polhograjsko Grmado 18.1.08 PD Blagajana Polhov Gradec Stane Dvanajščak 01/ 364 52 86, 041/ 514 397 26. pohod "Zdravju naproti" na Goro Oljko 19.1.08 PD Polzela Zoran Stok 031/ 611 879 3. tradicionalni pohod na Tolsti vrh 19.1.08 PD Nazarje Bojan Golob 031 / 393 483 Letnik 34 / številka 1 - 2008 16 Obvestila Planinske zveze Slovenije 32. tradicionalni planinski ples 19.1.08 PD Velenje Andrej Kuzman 041 / 448 002 Marjan Skaza 040/ 128 081 Tečaj gibanja v zimskih razmerah - Blejska koča 19.1.08 PD Ljubljana Matica PD 01/ 231 26 45 www.planinskodrustvo-ljmatica.si Tečaj gibanja v zimskih razmerah- Vršič 19.1.08 PD Ljubljana Matica PD 01/ 231 26 45 www.planinskodrustvo-ljmatica.si Tradicionalni nočni pohod z baklami na Sv. Ano 19.1.08 MO PD Ribnica MO PD Ljubljana Barbara Vogrinec 031/ 523 906 Tradicionalni nočni pohod z baklami na Sv. Ano 19.1.08 PD Ribnica Martin Zuk 040/ 830 238 Dan varnejšega gibanja v gorah v zimskih razmerah 19.1.08 GRS društvo Ljubljana Matic Redelonghi 041/ 982 567 Jani Bele 041/ 428 924 Sveta Gora, Preški vrh, Vodice 20.1.08 PD Podpeč -Preserje Marko Goršič 01 / 363 11 75 041 / 795 006 Tradicionalni zimski pohod Golčaj- Špilk 20.1.08 PD Blagovica Bojan Pustotnik 041 / 710 681 bojan.pustotnik@helios.si Škrbina nad Tratico (2274 m) 20.1.08 PD Pošte in Telekoma Ljubljana 01/ 431 61 14 14. ponovoletno srečanje v Jami Mačkovici 20.1.08 PD Pošte in Telekoma Ljubljana 01/ 431 61 14 Jablanca-Vel. Javornik-Koča na Bohorju-Jablanca 22.1.08 PD Brežice PD 07 49 91 582; 051 323 335 Ob polni luni na Žavcarjev vrh 25.1.08 PD Maribor Matica PD 02/ 251 29 62 17. tradicionalni zimski pohod na vrh Boča 26.1.08 PD Poljčane Janko Kovačič 051 / 211 801 Mirko Medved 040/ 633 111 Svečana akademija ob 80. letnici PD Dovje Mojstrana 26.1.08 PD Dovje Mojstrana Miro Eržen 041/ 717 016 Zimski tečaj gorništva-začetni- Vršič 26.1.08 PD Ljubljana Matica PD 01/ 231 26 45 www.planinskodrustvo-ljmatica.si 20. zimski pohod na Kriško goro 27.1.08 PD Križe Ivan Likar 041/ 784 175 Po Istri (planinci in kolesarji) 27.1.08 OPD Koper torek in četrtek od 17h do 19h 05/ 627 30 60, 031/ 292 565 Pohod iz Cvetreža (Kal nad Kanalom) na Lašček 27.1.08 PD Valentin Stanič Kanal PD 05/ 389 63 43 Prijatelji Janč -Janški prijatelji 27.1.08 PD Litija Borut Vukovič 031 / 805 686 Laze - Lovski dom - Laze 29.1.08 PD Brežice PD 07 49 91 582; 051 323 335 AKCIJE V FEBRUARJU 2008: AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE 9. zimski pohod iz Mirne Peči na Vrhtrebnje 2.2.08 PD Trebnje Franc Cvelbar 040/ 225 674 Pohod: Tržič - Bistriška planina - Lešanska planina -Dobrča - Koča na Dobrči -Tržič 2.2.08 P D Tržič Erna Anderle 040/ 168 925 Pustni smuk na Veliki planini 2.2.08 PD Bajtar Helena Plahuta 041/ 981 141 17 o Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zimski tečaj gorništva -nadaljevalni - Vršič 2.2.08 PD Ljubljana Matica PD 01/231 26 45 www.planinskodrustvo-ljmatica.si 20. zimski pohod na Ramšakov vrh 3.2.08 PD Vinska Gora Tomaž Kumer 031/ 239 693 Bohor 3.2.08 PD Podpeč -Preserje Marko Goršič 01 / 363 11 75 041 / 795 006 Pohod po obronkih Celja 3.2.08 PD Grmada Celje Robi Koritnik 031 / 353 373 Zimski pohod na Peco (2126 m) 3.2.08 PD Ožbalt - Kapla Marta Prah 040/ 623 091 Osredek (pustovanje) 5.2.08 PD Brežice PD 07 49 91 582; 051 323 335 Nočni pohod na Goro 7.2.08 PD Galicija Viktor Furman 03/ 572 84 02 Kulturni praznik na Kremžarici 8.2.08 PD Slovenj Gradec Stane Plevnik 041/ 832 035 Pohod Liboje - Smohor -Malič- Brnica 8.2.08 P D Liboje Dušan Čretnik 03/ 570 75 92 Pohod na Jeruzalem 8.2.08 PD Ljutomer Ivan Kraljič 041/ 210 013 Spominski pohod Stefana Bukovaca, Kriška gora -Tolsti vrh 8.2.08 PD Križe Ivan Likar 041/ 784 175 Tradicionalni pohod ob kult. prazniku 8.2.08 P D Kočevje Mojca Supič 051/ 363 153 Zimski spominski pohod dr. Stanka Stoporka na Črni vrh (1543 m) 8.2.08 PD Mislinja Jože Zaveršnik 041/ 635 493 Sveta gora 8.2.08 PD Polet 07/ 30 40 507, 041 / 541 077 20. pohod po DPP (Dramlje - Slemene- Špitalič - Uršula - Dramlje) 9.2.08 PD Dramlje Stanko Golež 041/ 652 169 Nočni pohod do Valvasorjevega doma 9.2.08 PD Radovljica Marko Mulej 040/ 772 843 Tradicionalni zimski pohod na Krašnji Vrh 9.2.08 PD Metlika Anton Krašovec 041 / 757 441 Zimski pohod na Peco (2125 m) 9.2.08 PD Mežica Viljem Blatnik 031/ 638 349 Dramlje - Straža - Slemene - Špitalič - Grušce - Uršula 9.2.08 PD Ožbalt - Kapla Tone Cepec 040/ 324 966 24. pohod po severnih obronkih Smartnega 10.2.08 PD Celje Matica PD 03/ 492 48 50 Spominski pohod na Zasavsko Sveto goro 10.2.08 PD Zagorje Ferdinand Drnovšek 041 / 886 725 Tečaj gibanja v zimskih razmerah- Vršič 10.2.08 PD Ljubljana Matica PD 01/ 231 26 45 www.planinskodrustvo-ljmatica.si Izlet v neznano 10.2.08 PD Podnanos 051/ 631 612 Kostanjevica na Krki -Polom - Kostanjevica 12.2.08 PD Brežice PD 07 49 91 582; 051 323 335 Planinska šola za odrasle 14.2.08 PD Velenje Irena Brložnik 031/ 210 396 http://pd.velenje.si o Letnik 34 / številka 1 - 2008 18 Obvestila Planinske zveze Slovenije mtt SREČANJE PRIJATELJEV JANC - JANSKIH PRIJATELJEV Planinsko društvo Litija vabi v nedeljo, 27.1.2008 na Janče, kjer bo ob 10,30 uri že šesto srečanje prijateljev Janč - janških prijateljev. In kdo so janški prijatelji? Do tega naziva je upravičen vsak, ki se v koledarskem letu najmanj 25 krat povzpne na Janče in svoj obisk zabeleži tudi v vpisni knjigi. Z imenom akcije smo želeli povedati, da so stalni obiskovalci doma prav gotovo prijatelji Janč, da pa želimo, da postanejo prijatelji tudi med seboj, torej janški prijatelji. Na srečanju skupaj pregledamo podatke o opravljenih obiskih ter napravimo „gasilski" posnetek, ki ga uporabimo za priznanje, na katerem je seznam vsem sodelujočih v akciji. Priznanje prejme vsak janški prijatelj in sicer na Štrusovem pohodu, ki je zadnjo soboto v februarju. Začetek leta je kar primeren čas, da se akciji pridružijo tudi novi prijatelji Janč. Janče so prijetna planinska postojanka na pragu Ljubljane. Do planinskega doma vodijo številne poti z vseh koncev, med najbolj priljubljenimi pa so tiste iz Jevnice (1 ura 30) iz Trebeljevega (1 ura 45) ter Velike Štange (1 ura 20). Dom je odprt od 8. do 22. ure vse dni v tednu, razen ob torkih. Borut Vukovič Akvarel: Pavel Smolej M v s k i h planinskih dri *» j flnp 2008 KOLEDAR MDO ZASAVSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV ZA LETO 2008 Vsako leto ZASAVSKI MDO izda stenski koledar, ki vsebuje datume akcij skupnega pomena (pohodi, občni zbori, naravovarstveni izleti, srečanja, pomembne obletnice ipd) Tudi tokrat z motivi na koledarju opozarjamo na najpomembnejše dogodke v letu, ki se je pravkar pričelo. Fotografija Gašperjeva kostanja vabi na pohod po Radeški planinski poti, ki bo 11.10.2008. S tem pohodom se zasavski planinci vključujemo v akcijo Slovenija planinari. Pri planinskem domu na Kalu bomo 6.9.2008 z Dnevom zasavskih planincev počastili 60 letnico PD Hrastnik. Mojstrski posnetek planinskega orla iz Posavskega hribovja pa nas opozarja na dolžnost varovanja narave. Zasavski planinci koledar prejmejo v društvu, v katerem so včlanjeni. Izven naših društev pa je kar nekaj planincev, ki se tudi radi udeležujejo naših prireditev, zato smo se v MDO odločili, da koledar ponudimo tudi njim. Vsem, ki nam boste na naslov MDO Zasavje, Mire Pregljeve 1, 1270 Litija do 15. februarja poslali prošnjo za koledar, bomo koledar po pošti tudi poslali, poravnati pa boste morali poštne stroške. 19 O Predsednik MDO Borut Vukovič Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije PLANINSKO DRUŠTVO MISLINJA VABI na 9. tradicionalni spominski pohod dr. Stanka Stoporka na Črni vrh na Pohorju Pohod bo, tako kot običajno, na dan kulturnega praznika 8. februarja 2008. Pohodniki se bodo zbrali ob 8. uri na pri avtobusni postaji Mislinja in se nato v organizirani skupini podali na 1543 m visoki Črni vrh, kjer bo ob 11. uri krajša slovesnost, posvečena pobudniku ustanovitve mislinjskega PD in rekreativnega delavca dr. Stanka Stoporka. Prireditev bo v vsakem vremenu, če bo do pohoda zapadel novi sneg, bo pohodniška pot primerno zgažena. Kartončki za žigosanje bodo na voljo pri znamenju na Črnem vrhu, kjer bodo na voljo tudi topli napitki. Startnine ni. Predsednik društva, Mirko Tovšak PD Ljutomer organizira Tradicionalni POHOD NA JERUZALEM v petek, 8. februarja 2008. START: med 9. in 10. uro pred hotelom Jeruzalem v Ljutomeru TRASA POHODA: Ljutomer - Kamenščak - Radomerje - Radomerščak (rojstna hiša Franca Miklošiča) - Cerovec (rojstna hiša Stanka Vraza) - Malek (malica) - Jeruzalem - Gresovščak - Ljutomer (zaključek v hotelu Jeruzalem). Skupaj 4 - 5 ur lahke hoje. STARTNINA: odrasli 3,00 EUR, otroci brezplačno. Startnina zajema: kartonček, topli napitek (kuhano vino in čaj), pogostitev na Maleku Po koncu pohoda družabno srečanje v Hotelu Jeruzalem, kjer bo možnost toplega obroka, stroške krije vsak planinec sam. Dodatne informacije in prijave skupin na telefon GSM 041/210 013 ali 041/ 413-656 PLANINSKA DRUŠTVA POROČAJO O RABI GORSKEGA PROSTORA NAJ ODLOČAJO DOMAČINI (PD Gornji Grad - odsek za varstvo gorske narave, Lojze Gluk - Obvestila PZS, december 2007) Napisanem v tem sestavku ni kaj dodati -le čestitke. Oglašam se zato, da bi objavljena stališča podprl tudi na osnovi določil Sporazuma o varstvu Alp - Alpske konvencije, sklenjenega med osmimi državami iz območja Alp in Evropsko unijo. Alpska konvencija je tudi planinskim organizacijam odprla vrata k udeležbi pri odločanju, kar navaja avtor članka in tudi poziva k dialogu med uporabniki prostora že v fazi načrtovanja. Alpska konvencija pa v določilih sprejetih protokolov daje tudi kriterije za oblikovanje stališč in pogoje za posege v prosto. Pri tem je še posebej pomembno, da so določila protokolov pravno zavezujoča, da so države podpisnice dolžne uskladiti obstoječe zakone in razvojne načrte z določili, da zavezujejo tudi sodišča, končno so po hierarhiji evropskih norm med Letnik 34 / številka 1 - 2008 uredbami in direktivami Evropske unije. Državni zbor R Slovenije je ratificiral vse sprejete protokole, za nas planince pa so pomembna predvsem določila s področij varstva narave, varstva tal, gorskega gozda, hribovskega kmetijstva, turizma, urejanja krajine in urejanja prostora. V Sloveniji so zelo konkretni pogoji pri posegih v prostor na stranskem tiru, prevladuje zaverovanost državne administracije v lastne zakone, druge države podpisnice pa določila protokolov vedno bolj upoštevajo, primeri: - Pristojno sodišče Avstrije je razveljavilo dovoljenje za smučišče, izdano s strani Deželne vlade Tirolske(na podlagi protokola o varstvu krajine) - Vlada Bavarske je prepovedala uporabo dodatkov pri umetnem zasneževanju (na podlagi protokola o varstvu tal) - Vlada Švice je omejila helikopterske prevoze turistov in smučarjev (na podlagi protokola o turizmu) Planinska zveza Slovenije se že lep čas odziva v okviru omejenih možnosti, pozvani so programi o ekološki sanaciji planinskih koč, o odvajanju odpadnih voda, sanaciji in vzdrže- 20 Obvestila Planinske zveze Slovenije vanju planinskih poti, izobraževanju varuhov gorske narave in drugih razvejanih aktivnostih Komisije za varstvo gorske narave. V zadnjem obdobju PZS aktivno sodeluje v programih Združenja planinskih zvez alpskih držav - CAA, na srečanju 3. dežel (Avstrija, Italija, Slovenija). Programi temeljijo prav na ciljih Alpske konvencije in določilih njenih protokolov. Še premalo, PD Gornji Grad nam je naslovil zelo neposreden izziv, obvezo za »dnevno« prisotnost konkretnih namernih posegov v gorski svet, žal je prišlo vabilo za prihodnost Menine planine prepozno (15. decembra 2007); prepričan pa sem, da je posvet prispeval k dialogu uporabnikov prostora in usklajenem sobivanju in da ga lahko »ponovimo« na številnih drugih območjih v slovenskih Alpah. Naše programe o varstvu gorskega okolja pa bomo hitreje uveljavili v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi, nekega dne se bo morala odzvati tudi oblast. dr. Milan Naprudnik NAGOVOR PREDSEDNIKA PZS FRANCA EKARJA NA KALIŠČU POD STOŽIČEM, 1. JANUAR 2008 Planinstvo ostaja najpopolnejša aktivnost za telesno in duševno zdravje in primerno je za vsa starostna obdobja. Spoštujmo gore, kajti le tako bomo v popolnosti doživeli vrednote in blagor gora. Drage planinke, planinci, predstavniki planinskih društev, domačini Bašlja, Mač, Preddvora... kališke »Kljuke«... V izjemno veselje in čast mi je, da vam voščim in zaželim vse najlepše in najboljše v novem letu: želim vam čim več veselja, zdravja in volje, da se bomo še naprej srečevali na planinskih poteh, si s stiski rok na vrhovih zaželeli novih povratkov v slovenski planinski raj. Še posebej vam želim varnih korakov, ki so porok za sproščen in vesel povratek. Ob tem sporočam tudi zahvalo vsem, ki so karkoli dobrega postorili za varovanje in ohranjanje gorskega sveta, tudi delo markacis-tov in vodnikov je izjemnega pomena. Vključevanje v procese planinskih usposabljanj, tehnik gibanja in obvladovanja nevarnosti v gorah je izjemnega pomena za vsakega obisko- valca gora. Čeprav nam »država« pokriva stroške reševanja in zdravljenja, smo kljub temu dolžni, da poskrbimo vse, da teh stroškov ne povzročamo zaradi neupoštevanja navodil o izvajanju varnosti in preventive ali precenjevanja. Vsak obiskovalec gora je dolžan, da skrbi za osebno varnost, kot tudi, da vpliva na vse, da jih kar se da zmanjšujemo. Sistemi izvajalnih funkcij in opravil v gorah se bodo prej ali slej tudi v naši državi poenotili z zato primerljivimi evropskimi standardi, načini in finansiranji. Nesreče v gorah niso nikakršne oblike izrednih ali posebnih situacij. Planinstvo je normalna in redna človekova aktivnost in ima izjemne vrednote. Dragi zbrani! Vse bolj ugotavljamo, da je biti planinec častna aktivnost. Planinska društva postajajo vse bolj aktivna, članstvo se trdno ohranja z rahlimi pozitivnimi trendi rasti. Slovenci smo še vedno evropski rekorderji s številom članstva; v primerljivosti na število prebivalstva smo močno »pred« prvim mestom. Krovna organizacija PZS si prizadeva za kar najpopolnejšo usposobljenost vsakega člana, kajti le tako opremljen obiskovalec gora je popoln planinec, ki je zanesljiv in ki v popolnosti poskrbi za varne povratke z gore. V letošnjem letu slovenska planinska organizacija - PZS - kot spoštljiva in ustvarjalna naslednica SPD, praznuje 115 let naprednega in ustvarjalnega delovanja. V tem obdobju smo ustvarili preko 7000 kilometrov planinskih pot, zgradili skoraj 170 planinskih postojank, PZS ima aktivno in učinkovito funkcijo varovanja in ohranjanja gorske narave, producira svetovne prvake v športnem plezanju, alpinisti prejemajo najvišja svetovna priznanja ... Jubilej bomo obeležili delovno s strokovnimi vsebinami, da 21 obeležili D Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije bomo oblikovali vizijo prihodnosti slovenskega planinstva. Vstopili smo v leto 2008, ko so meje tudi v gorskem svetu Julijcev, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp »izginile«. To nudi tudi nove priložnosti za planinsko-turistične aktivnosti. V juniju bo polnopravno stopil v veljavo zakon o planinskih poteh, ki nam omogoča popolno in neovirano gibanje po poteh, ki so v registru PZS. Čestitam vsem prisotnim za voljo in pogum, da ste prišli v kraljestvo Storžiča, na Kališče, in s tem dokazali pravo planinsko voljo in moč. In v veliko čast mi je, da vam in vsem članom in obiskovalcem gora zaželim srečno in zdravo novo leto ... mag. Franc Ekar, predsednik PZS Predsednik PZS, Franci Ekar, na vrhu Bašeljskega prevala, na novega leta dan 01. 01. 2008, ko je v planinskem domu na Kališču tudi tradicionalno novoletno planinsko srečanje s predsednikom PZS. Na sliki v ozadju Storžič, kjer je tudi rojstvo Zoisove zvončice; Prav iz tega okoliša Storžiča najdeno in prine-šeno zvončico so registrirali in poimenovali po baronih in botanikih Zoisih. Botaniki jo tudi imenujejo "hči planin". Franc Ekar je bil pobudnik, da se uredi in izvede botanična pot baronov "Zoisov" v gorskem loku od Storžiča do Krvavca. Prav to je bilo področje naravovarstvenega, botaničnega raziskovanja Zoisov, ki so bivali in živeli na gradu Brdo. Z veliko vnemo in strokovnostjo so člani Komisije za varstvo gorske narave PZS pristopili k realizaciji projekta. Otvoritev naj bi bila v aprilu letošnjega leta, ob svetovnem dnevu zemlje. PD Kranj NA PETNAJSTEM POHODU »ČEZ GORO K OČETU« PREKO 700 POHODNIKOV Med potjo smo srečali kar nekaj znanih planincev od drugod Letnik 34 / številka 1 - 2008 Mrzla decembrska noč leta 1932. Skozi temo božičnega večera se med gorskima gmotama Olševe in Pece po takrat še skorajda neposeljeni, toda v globoki sneg odeti pokrajini opotekajo tri drobne postave. Mati z dvema hčerkama se v okrilju teme trudi prebiti iz Slovenije v avstrijsko Železno Kaplo, kjer bi se naj po dveh letih končno srečale z možem in očetom Lovrom Kuharjem - Prežiho-vim Vorancem. Hčerki poti ne zmoreta sami in le z nečloveškimi napori ju mati bolj vleče kot nese s seboj. Štirinajst ur traja trpljenje, štirinajst ur je na preizkušnji ženska in otroška vzdržljivost. Kljub temu je ves napor zaman. Par trenutkov pred njihovim prihodov čakajočega očeta aretira policija in tako do srečanja ne pride. 22 Obvestila Planinske zveze Slovenije Jože Žunec, organizator in pobudnik vsakoletnih pohodov V spomin na ta dogodek vsakoletno Planinsko društvo Ravne skupaj s prijatelji iz Železne Kaple prireja spominski pohod. Pot planincev je nekoliko krajša, saj se prične že globoko v dolini Koprivne, nato pa nadaljuje preko kme- ta Kumra v sotesko pred Železno Kaplo. Kljub temu pa lahko pohodniki vsaj deloma podoživ-ljajo dogodke izpred 69 let. Letos je bil ta pohod že 15. po vrsti, Jože Žunec, organizator in oče tega pohoda pa nam je zaupal, da je bilo kljub sneženju na poti preko 700 pohodni-kov. Iz Črne, ki je bila že okrašena v prazničnem pričakovanju, smo se odpravili v zgodnjih večernih urah in nato po nekaj kilometrov dolgi poti v Koprivni zapustili avtobuse in se nato podali peš po poti, ki je trajala vsega 5 ur. Najprej smo se ustavili pri kmetu Kumru, kjer je bil poldrugo uro dolg postanek za okrepčilo in večerjo, nato pa se preko meje podali proti pogorju nad Železno Kaplo. Tam so nas pričakali naši planinski prijatelji in nam priredili zares prijetno dobrodošlico s kulturnim sporedom in pogostitvijo vseh udeležencev. Letos je bilo še posebej idilično, saj nas je celotno pot spremljalo močno sneženje in globoke gazi v snegu, kljub temu pa je bilo vzdušje med udeleženci prijetno in verjamemo, da nikomur, ki se je tega pohoda udeležil, ni bilo žal, čeprav je bil prikrajšan za nekaj ur spanja. Mirko Tovšak 16. NOVOLETNI POHOD NA TRDINOV VRH V hladnem in oblačnem jutru 2. januarja 2008 smo se zvesti planinci novoletnega pohoda z avtobusom pripeljali v Gabrje. Pri spomeniku je že čakala manjša skupinica in tudi predsednik Planinskega društva Novo mesto. Povedali so nam, da je že kar nekaj planincev pohitelo proti Gorjancem. Po kratkem pozdravu in voščilu za varne pohode v letu 2008 smo se med redkimi snežinkami podali na pot tudi mi. V pravi zimski idili smo v dobri uri prišli do Gospodične, kjer smo se ogreli s toplim čajem, se malo odpočili in naša četa se je povečala in odkorakala na Trdinov vrh. Da na Trdinovem vrhu ni bilo razgleda je razvidno iz fotografije, kar pa pohodnikov ni oviralo, da ne bi skozi pragozd odkorakali do Miklavža. Tako na vrhu, kot med potjo pa smo se sreče- 23 vali s planinci iz Grosuplja, Kostanjevice, Metlike in Šentjerneja. Zadolženi za statistiko so našteli cca 350 pohodnikov. Novoletno razpoloženi, s previdnimi koraki zaradi zdrsa po zglajenem snegu smo se vrnili do avtobusa in v Novo mesto. Fanika Vovk Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije SPOMINSKI POHOD H KRNSKIM JEZEROM Spominski pohod v novembru 2007 k Krnskim jezerom ob zaključku prve svetovne vojne postaja vse bolj planinski in množičen še posebej po zaslugi aktivno delovnih planincev PD Nova Gorica, ki že v zimskih razmerah oskrbijo planinski dom in vse ostalo kar je potrebno za pohodnike prireditev in ostalo. Na zadnjem 10. pohodu se je naštelo preko 500 udeležencev. Med njimi je bil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, ki je bil tudi med prejemniki priznanj. Pri krnskih jezerih pri proslavi sta se srečala tudi Franc Štibernik dolgoletni predsednik PD Grosuplje in aktiven visokogorski planinec in novi kandidat za načelnika gospodarske komisije PZS, skupaj z predsednikom Francem Ekarjem predsednikom PZS. OBVEŠČAJO PD Škofja loka obvešča: Koča na Blegošu je odprta v zimskem času do konca aprila ob sobotah, nedeljah in praznikih. Dom na Lubniku je v januarju in februarju odprt ob sobotah, nedeljah . Lubnikarji vam bodo postregli v zavetišču Lubnikar. Domžalski dom na Mali planini Vse obiskovalce Domžalskega doma na Mali planini obveščamo, da bo dom zaprt od 14. do 18. januarja 2008. OSTALO V SPOMIN JANKU BLAŽEJU_ Pred dnevi je umrl Janko Blažej, eden najboljših alpinistov prve povojne generacije. Nasledniki smo si ga zapomnili po njegovih vzponih, predvsem zimskih, in po izjemno globokih razpravah o modernem alpinizmu. Skozi predsodke se je prebijal kot bi oral ledino in tako lajšal pot tudi naslednjim generacijam. Bil je med udeleženci nesojene (neuresničene) »prve« himalajske odprave na Manaslu ali Šiša Pangmo v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Najlepši dar slovenskemu alpinizmu pa je knjiga Himalaja in človek, ki sta jo napisala z Igorjem Levstikom in ki je naslednjo generacijo temeljito seznanila z dogajanji v najvišjih gorstvih sveta ter je opogumljala pri načrtovanju odprav in borbi z domačimi ovirami. Zato je prav, da obudimo spomin nanj s člankom iz Pv 1954/12 in z opombami, povzetimi s strani Gore in ljudje. Tone Škarja Letnik 34 / številka 1 - 2008 24 Obvestila Planinske zveze Slovenije BESEDA O EKSTREMIZMU Povojna skupina slovenskih alpinistov ... je ustvarjalec novega obdobja v zgodovini naše alpinistike. Fedor Košir Oalpinistiki in plezanju je bilo v desetletju po zadnji vojni napisanih več člankov. Večina teh člankov obravnava alpinistiko kot družben ali kot športen pojav in ji odmerja mesto, naloge in pomen v naši novi družbeni stvarnosti. Ta široki pogled pa skriva v sebi neko nevarnost: gibanje, ki ga motrimo s tako visokega stališča, se nam zdi enotno in zaključeno. Vsa raznolikost, nazorska pestrost in nasprotnost v nazorih, ki v naši alpinistični stvarnosti dejansko eksistira, v takem članku ne more priti do izraza. Člankov, ki bi zajemali iz sredine alpinističnega življenja, je bilo napisanih dosti manj. V sršenovo gnezdo je dregnil s kritiko nekaterih pojavov Cene Malovrh. Polemika, ki je sledila, je precej razčistila pojme in ozračje. Drugi avtorji, kakor na primer Boris Režek, na svoje pripombe skoraj niso doživeli pisanega odziva. In vendar sta rast in življenje naše alpinistike po vojni prav bujni, tako da mora opazovalec, ki stoji ob strani, imeti svoje veselje nad porajanjem in vrenjem, ki nikoli ne pride do mirovanja niti za kratek čas. Pričujoči članek ne more zajeti vsega tega bogatega življenja v celoti in zato tega tudi ne namerava. Omejuje se na en sam problem in pojav, ki ga spremlja na razvojni poti, a še tega le bežno in pogosto enostransko osvetljuje. In vendar se nam bo ta pojav pokazal v članku kot nadvse pomemben in nemara ga utegne prihodnost spoznati celo kot značilnega za vso sedanjo in polpreteklo dobo. V mislih imam tako imenovani »športni moment« v alpinistiki. V uporabi tehničnih pripomočkov pa tudi v tehniki plezanja je bila pri nas po vojni izvršena skoraj prava revolucija. Plezalec, ki hoče dandanes plezati smeri najvišje težavnosti, torej šeste težavnostne stopnje, mora dobro obvladati ves napredek plezanja in vse finese plezalne tehnike, a to še ni dovolj. Številna skrajno težavna mesta je treba preplezati s prostim plezanjem, zato mora imeti plezalec izredno moč v konicah prstov; preko številnih poči in previsov pride plezalec le, če nekatere njegove mišice lahko vzdrže njegovo telo določen čas v določenem napetem položaju. Plezalec mora torej biti v dobri telesni kondiciji, za kar pa je potreben poseben in sistematičen trening. Minili so torej dobri zlati časi, ko sta plezalcem zadostovala tudi za najtežje vzpone le pogum in okretnost, seveda poleg primerne opreme, vremena in ostalih pogojev. Vzporedno s tem tehničnim razvojem je šla tudi miselnost naših mladih plezalcev in se je čedalje bolj športno barvala. To je popolnoma naraven in logičen pojav, ki pa je v svojih skrajnih izrazih včasih presegel meje, a je vzbujal številna, deloma upravičena, neredko pa tudi popolnoma neosnovana nasprotovanja in podtikanja. Že leta 1949 so skušali to gibanje opredeliti in ga poimenovati. Prvo ime »športni alpinizem« (Fizkultura 1949/278 itd.) se ni udomačilo, a tudi nadaljnja naziva »akrobatski« in »ekstremni alpinizem« (PV 1949/4 itd.) nista pognala korenin med našo alpinistično javnostjo. Prišel je celo čas, ki je bil šesti stopnji sovražen. Pod imenom »ekstremizem« so na alpinističnih zborovanjih preganjali negativne pojave, pač take, ki jih je bilo treba označiti tudi z negativno besedo. In negativen pomen je imela beseda »ekstremen« in »ekstremizem«, predvsem, če smo jo postavili ob besedo »normalen«. Početje ekstremistov torej ni bilo več normalno, bilo je pretirano, ker je zašlo v ekstrem, ki je zdravemu razumu nasproten. Zgodovina alpinizma in z njo vred tudi njegova ideologija se ne porajata in ne pišeta na sestankih in na zborovanjih, temveč v trdem boju s steno. Preplezane in ponovljene so bile težke smeri v Rzeniku, Križu in Rinkah, v Široki ^peči, Špiku in vrheh nad Krnico. Raz Jalovca, Čopov steber in Herletova smer so dosegali vedno večje število ponovitev, kar pa je doseglo neko svojo mejo in se nato ob njej skoraj ustavilo. Aschenbrennerjeva smer v Travniku je bila večkrat ponovljena in poleg nje smo dobili že svojo, originalni smeri enakovredno Varianto. Kvaliteten in kvantiteten napredek naše alpini-stike je bil jasen in nedvoumen in s tem je že bilo jasno, da je novo gibanje upravičeno in potrebno ter da so napadi nanj obsojeni na neuspeh. Vendar je morala iti generacija naših plezalcev še dalj. Če samo ponavljamo stare smeri, potem smo sicer višino prednamcev res dosegli, a čas terja, da jo tudi prerastemo in pre- 25 Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije sežemo. Alpinistika ni samo ponavljanje ali bolj ali manj pasivno podoživljanje, v njej je tudi nekaj kreativnega, kar mora priti v vsaki dobi na tem ali onem polju do izraza. Vsi zunanji pogoji za tehnični napredek so bili dani. In novi rod ni zatajil samega sebe, temveč se je izkazal, da je vreden člen v veliki verigi svojih prednikov: Staniča, Komacev, Tume, Juga, Čopa, Potočnika, Debelakove, Jesihove, Ogrina, Režka, Modca, Kemperla, Ariha itd. Preplezane so bile nove smeri v Šitah, v vrhovih nad Krmo in v Dedcu. Stari problemi v Zadnjem Prisojniku, Stenarju, Široki peči, Travniku in Štajerski Rinki so našli svojo rešitev. Direktna smer v Dedcu je mogla le kratek čas veljati za neponovljivo in letošnja smer preko Zajede v Šitah postavlja v senco vse ostalo. Mogoče bo Aschenbrennerjeva smer kmalu postala vrata v čarobni svet šeste stopnje, kakor so nekoč veljali za prag do zadnje težavnosti: Čopov steber, raz Jalovca in Herle-tova smer v Ojstrici. Janko Blažej Naša današnja alpinistika je v svojih koreninah zdrava. Kljub velikemu vzgonu, ki ga je plezanje doseglo, je danes negativnih pojavov dosti manj, kot jih je bilo še pred nedavnim. Vsaka nova doba nekako prevrednoti vse stvaritve in čeprav so stara dejanja izgubila nekoliko svoje cene, so vendar ohranila vso svojo vrednost. Vzponov preko Triglavske stene, izvršenih med obema vojnama, nihče ne imenuje več »šoder« in če kdo zmore samo to in nič več, velja vendar tudi in povsem upravičeno za dobrega plezalca. Oster ideološki spopad med pripadniki ekstre-mnega plezanja in med njihovimi protivniki je izostal. Mogli bi celo reči, da so se poslednji umaknili in spoznali svojo stvar za izgubljeno, preden se je boj sploh začel. Proti nazorom svojega nasprotnika se lahko borimo in zavračamo njegovo mnenje, dejstev in dejanj ni mogoče zanikati. Plezanje ekstremnih smeri je pri nas nujna posledica našega razvoja v preteklosti in nekaj organskega, kar raste iz našega življenja in iz naših razmer ter je tesno povezano z našo splošno družbeno stvarnostjo in živi ter utripa z njo vred. Če že odkrijemo kake paralele z alpinistiko pri drugih narodih, na primer pri Italijanih, Nemcih ali Francozih po vojni, potem to še ni neovrgljiv dokaz, da je vse naše plezanje le golo posnemanje, temveč lahko iz te podobnosti razvoja izvajamo tudi zaključke, ki govore novemu gibanju v prid. Toda neke sledi iz trenj zadnjih let so le ostale. Nasprotniki so novemu gibanju dali pravzaprav njegovo ime. Beseda »ekstremizem« je izgubila svoj slabi pomen, mladi plezalci so jo zapisali na svoj prapor in dandanes utegnete najti celo človeka, ki bo ponosen in vesel, če mu rečete ekstremist. Ta pojav ni nov; tako so na primer v naši literarni preteklosti prišli do imena mladoslovenci in na tak način je ob prelomu stoletja dobila ime literarna struja dekadenca. Mogli bi celo podvomiti, da je novo gibanje prišlo do svojega imena izključno le na ta način. Ime ekstremizem poznajo tudi Nemci in ekstremni plezalec je pri njih prav tehnični termin in pomeni plezalca, ki je sposoben samostojno plezati v smereh pete in šeste stopnje. Novo gibanje, ki ga bomo odslej dalje sicer brez natančnejše opredelitve in omejitve imenovali ekstremizem, se je pri nas razmeroma precej naglo zavedelo samega sebe, kar je precej redko. In še več: ekstremizem se je navzven celo manifestiral, kar je pri nas še redkejše. V knjigi V naših stenah beremo na drugi strani med drugim: »Ta pojav, ki je pri nas po vojni zajel celo plast plezalcev - na tem mestu ga bomo zajeli v vsej njegovi obsežnosti in mnogostranosti pod imenom ekstre- Letnik 34 / številka 1 - 2008 26 Obvestila Planinske zveze Slovenije mizem' (To ime se tukaj prvič uporablja v tako širokem pomenu.) ni nov in o podobnem razmahu ekstremizma pri drugih narodih moremo govoriti že v desetletju pred zadnjo vojno ali pa tudi še po njej.« In dalje: »Kot vsako novo gibanje je tudi ekstremizem pri nas naletel na odpor ... Ekstremizem se pri nas ni izrodil v maniro, temveč je bogato oplodil naš alpinizem, čeprav predvsem s tehnične plati in s tem je že dokazana njegova nujnost in pravica do obstoja.« Itd. Iz vsega povedanega je torej razvidno, da se je v naši alpinistiki pojavil močan tok in v medlih obrisih smo skušali prikazati njegove pričetke in smer gibanja. Težko je reči, do kakšne viši -ne je že seglo novo gibanje in ali se bo vzpelo še više ali pa se je krivulja v zenitu že nagnila navzdol. Končno pa je tudi odveč dajati prog-noze za dogajanje v prihodnosti; čas bo sam razsodil in kakor reka izvrgel in naplavil ob bregu vse gnilo in nezdravo in to ne glede na kakršnekoli napovedi ali želje. Za zaključek je potrebno še, da znova poudarimo, da v pričujočem članku govorim le o eks-tremizmu in o ekstremnih plezalcih, torej tistih, ki plezajo smeri pete in šeste stopnje. Precej pa je pri nas skromnejših alpinistov, ki se zadovolje z nižjo težavnostno stopnjo in sploh nimajo višjih ambicij. Zgrešeno bi bilo, če bi ti sodili pričujoči članek kot nekako poveličevanje ekstremizma in kot napad nase. Tega v članku ni in kdor pride do takih zaključkov, podtika članku misli, ki jih v njem ni. Nikakor ni edini in tudi ne najlepši namen alpinistike šesta težavnostna stopnja, prav tako kakor ne more biti edini namen športa tekmovanje. Kdor bi tako mislil, bi bil podoben trenerju, ki hoče iz zaupanih mu športnikov narediti republiške, državne ali celo svetovne rekorderje. Alpinizem je široko polje udejstvo-vanja v gorah, kjer je prav za vse prostora, prav tako za ekstremista kot za človeka, ki je srečen, ker je prišel na vrh po smeri prve težavnostne stopnje. Po vrednosti ni nobene razlike med obema skrajnostma, neredko preprost planinec etično celo nadkriljuje šestos-topnjaša, ki si prizadeva le za zunanjim efektom svojih dejanj. Prizadeti pa se po tem članku lahko počutijo tisti, ki menijo, da je treba ekstremizem pregnati iz naših gora. Njihovo prizadevanje je že doživelo polom in podobni so modrijanom, ki bi se domenili, da bodo na primer v športu složno udarili po vsakomer, ki bi presegel določeno znamko. Po njihovi logiki namreč boljši rezultati jemljejo veselje do udejstvo-vanja vsakomur, ki jih ne more doseči in so torej vsekakor negativni. Janko Blažej OPOMBE: - Janko Blažej (1929 - 4. januar 2008): doma z Jesenic, profesor slovenščine in angleščine, direktor šole za gluhoneme v Piranu, po vojni uspešen in ugleden plezalec (z Marjanom Šavljem od 4. do 5. marca 1949 prvi pozimi ponovil Dibonovo smer v Špiku; PV 1950, 4-5, 73), planinski publicist in ideolog. (Kriza mlade alpinistične generacije - PV 1951, št. 1, str. 37. »Kdor obsoja mladino, je zatajil in pljunil na lastno mladost. Vrednote so ostale iste in nepremakljive, le merila so se premaknila.«) Izredno tehtno je pisal tudi o Klementu Jugu. Z Igorjem Levstkom je napisal odlično himalajsko zgodovino Himalaja in človek, PZS, Ljubljana 1957. - Fedor Košir: predsednik Planinske zveze Slovenije od leta 1948. - Cene Malovrh (1915-2000): doktor geografije, ustanovitelj in član predvojne Akademske sekcije SPD, plezalec, smučar in planinski pisatelj; z Benom Anderwaldom, Bogdanom Jordanom in Mirkom Slaparjem od 11. do 13. februarja 1939 prvi pozimi ponovil Slovensko smer v Triglavski steni, bil pozimi v Kočni in Bobotovem Kuku. V PV 1950, št. 8-9, str. 161 objavil članek: Želim si nemega pogovora z gorami ..., kritiko negativnih pojavov v povojni alpinistični generaciji. - Boris Režek: eden vodilnih plezalcev, ki so pred vojno sistematično obdelovali stene v Kamniških in Savinjskih Alpah. Napisal alpinistično zgodovino te gorske skupine, Stene in grebeni, PZS 1959. - Joža Čop, Miha Potočnik, Pavla Jesihova: med vodilnimi predvojnimi plezalci v Julijcih; France Ogrin, Vinko Modec, Pavle Kemperle: med vodilnimi v Kamniških in Savinjskih Alpah. - tehnični termin: strokovni izraz ali oznaka. - V naših stenah: plezalni vodnik z izborom smeri, avtorji Igor Levstek, Rado Kočevar in Mitja Kilar, PZS 1954. - manira: navada, postavljaško obnašanje. Gratulation,Gratulation,Gratulation!!!!! Ich freue mich über unsere gemeinsame "Welt". Alles Liebe, vor allem alles Gute für 2008. Herzlichst, Karl Primarij prof. dr. Karel Pllasman, tudi planinski, himalajski zdravnik, pisec knjig planinskih doživetij, reportaž in predsednik OAV Beljak Villach je predsedniku PZS Ekarju ob njunem dopisovanju ob odpravi meddržavnih planinskih mejnih prehodov takole sporočil: "čestitke, čestitke, čestitke !!! Veselim se nad našim skupnim svetom...« 27 Letnik 34 / številka 1 - 2008 Obvestila Planinske zveze Slovenije STROKOVNA SLUŽBA PZS: generalni sekretar: Telefon: FAX: E-pošta: E-naslov PZS: Spletna stran PZS: Danilo M. SBRIZAJ 01/43-45-682 01/43-45-691 generalni.sekretar@pzs.si planinska-zveza@pzs.si http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS: Tajništvo 43-45-680 GK, KPP 43-45-682 Planinska založba 43-45-684 MK, VK, KUP 43-45-689 Koledar, Obvestila PZS 43-45-690 Računovodja PZS 43-45-692 Računovodstvo, PV 43-45-687 Blagajna, KGP 43-45-688 KA, KOTG, KŠP, OP, KVGN 43-45-686 URADNE URE: STROKOVNA SLUŽBA PZS: PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek od 8. do 14. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure ponedeljek od 8. do 17. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: UREDNIŠKI ODBOR: TISK: NAKLADA: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika PETKOVŠEK (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale 650 izvodov brezplačno, januar 2008 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 690. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: planinska-zveza@pzs.si ali hedvika@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. O. Fundacija za šport m wwwJvndacf^pzasfKirtjblJl Letnik 34 / številka 1 - 2008 O 28 Mladinska priloga Obvestil PZS UVODNIK Zima, zima bela... samo da letos ni bila preveč bela. Nekako nam malo primankuje snega. Je pa tudi res, da to ni prva taka zima in na žalost lahko rečem, da smo že kar malo navajeni. Vendar pa se mi zdi, da za novo leto vsi občutimo, da nekaj manjka. Praznovanje ni pravo, manjkajo plesoče snežinke, zasneženi vrhovi in doline, sankaške proge... Vsakič se mi zgodi, da se spomnim nekega novega leta, ki smo ga preživeli v Ljubljani, ker je bilo preveč snega! Sliši se kar neverjetno. Tisto novo leto sem resnično uživala, gazili smo, ves čas je snežilo, imali smo polne nahrbtnike hrane, ki je na koncu nismo mogli pojesti. Hkrati pa se spomnim na uničujoč snežni plaz pri slapu Rinka. Tudi preveč snega... Slap je sicer ostal, vendar pa je bila okolica pokopana pod nekaj metri trdno zbitega snega. Vseeno je bilo fantastično doživetje, videti, kaj lahko naredi plaz. Zima pa ima še druge stvaritve. Osebno me najbolj navdušujejo ledeni slapovi in plezanje po le-teh. Tisti veliki kos ledu, ki zgleda krhek, kot da se bo ravnokar odlomil, se izkaže za neverjetno trdnega in obstojnega. Plezalci, ki se trudijo priti na vrh, pa izgledajo kot mali pajki, ki urno lezejo navzgor. i i '•}/ ■ Zima pa usvarja tudi za najmlajše. Ledene sveče, ki visijo iz skal ob poti, so zimska igrača v gorah. Spomnim se, da sem še vsakič, ko sem bila pozimi v gorah, pojedla nekaj ledenih sveč. Z največjim užitkom sem jo odlomila in lizala celo pot. Čeprav me je zeblo v roko, je bil užitek tisti, ki je bil važen. Ob poti pa še danes občudujem zimsko igranje z nežnimi lističi in vejicami, ki jih mraz ovija v ledeni oklep. In potem lahko vidimo vejice, ki imajo debelo plast ledu ali lističe, ki imajo bel kristalni rob. Najmanjše svaritve gospe zime pa so drobceni kristalčki, ki ustvarjajo vse to, kar sem prej opisala. Kristalčki, ki si jih ogledujemo, ko padejo na našo roko, in taki, ki se lesketajo v soncu kot tisoč diamantov, in taki, ki ustvarjajo ledene podobe. Malo smo se vrnili v preteklost, ko smo lahko vse to občudovali za novo leto in še prej. Časi pa se spreminjajo, zato bomo mogoče v prihodnje vse to občudovali šele na primer februarja. 1 Letnik 12 / številka 1 Mladinska priloga Obvestil PZS Vendar pa kljub temu, da letos še ni veliko snega v gorah, moramo v pohodih in podvigih kar se da uživati. Vesna Lenart (Foto: Luka Gale in Jurij Horvat) »Sami izbiramo pot, po kateri bomo hodili.« (Sir John Marks Templeton) Ko sem se zadnje dni leta potepala po hribih in tudi na Stolu, nisem mogla, da ne bi od vseh lepih razgledov in smetane v doline ter sončka nad nami eno slikco prihranila tudi za Nekaj mednarodnih... Videlo se je zares daleč in še dlje, v hribih že davno ni več mej. © Družba na Stolu, 29.12.07 © Foto: Simona Dernulc Na letošnji Mednarodni Dan gora, 11. decembra, je Mednarodna zveza planinskih in plezalnih zvez UIAA predstavila prenovljeno spletno stran UIAA (prej: www.uiaa.ch), zdaj: www.theuiaa.org. UIAA trenutno povezuje 94 zvez iz 65 držav sveta. Spletna stran je vredna že ogleda, meni se zdi res super. Lepo razdelana, polna informacij in oblikovno všečna, dodelana. Na njej tudi naša dva mednarodna tabora v 2008 - vabili in celotna programa (Mednarodni Teden Letnik 12 / številka 1 2 turne smuke, Komna - Pl. na Kraju, 26. 1. - 2. 2. 2008, in Mednarodni pustolovski tabor, PUS Bavšica, 27. 7. -3. 8. 2008); pa še mnogo, mnogo zanimivih stvari. © Stran se bo seveda še dopolnjevala in sproti obnavljala. Varen in lahen korak na vseh vaših poteh... pa radi se 'mejte! Pozdravček iz zasnežene Ribnice, Zdenka Mihelič, predstavnica MK PZS v YC UIAA NOVICE MLADINSKIH ODSEKOV > Povabilo na nočni pohod z baklami na Sv. Ano. MLADINSKI ODSEK PD Ribnica vabi vse mlade - po letih in srcu - v soboto, 19. januarja 2008 na tradicionalni Nočni pohod z baklami na Sv. Ano. Dobimo se pri veterinarski postaji (pri Riku) ob 17.30. Pot je lahka (zimska), potrebna pa je primerna planinska obutev in obleka, palice ter bakla ali naglavna svetilka. Info: Martin Žuk (040/ 830 238), ki bo pohodnike tudi vodil. Vabljeni! > Novoletno srečanje mladih planincev PD Kočevje. Najmlajši planinci PD Kočevje smo letošnje leto zaključili že 15. 12. 07 s pohodom do koče pri Jelenovem studencu. Žal se nam zaradi obveznosti ni mogel pridružiti predsednik PD Kočevje Franc Janež, nam pa je na zbirnem mestu v Podgorski zaželel srečen vzpon, nas pohvalil za uspešno delo v letu 07 in čestital dobitnikom bronastih in srebrnih planinskih znakov. Vodnik Miha je s pomočjo mentoric Melite, Renate in Majde popeljal 30 razigranih planincev od 1. do 5. razreda po zasneženi Grajski poti. Prvi sneg smo morali občutiti z vsakim delčkom telesa. 0 očarani nad pravljično lepoto NEKAJ MEDNARODNIH Mladinska priloga Obvestil PZS zimskega gozda in snegom smo za vzpon potrebovali kar dve uri. Po temeljitem ometanju snega s sebe smo se pogreli ob topli peči s toplim čajem in slastnimi piškoti, ki so jih napekle skrbne mamice in babice. Izkušeni planinec g. Mlakar nam je ob prikazovanju fotografij s svojih pohodov povedal veliko zanimivega in poučnega. Z aplavzom smo nagradili dobitnike priznanj in sladkih nagrad. Po igranju družabnih iger in prepevanju pesmi o zimi in naše himne smo se vrnili v dolino. Zaradi spolzke poti so razen nog trpele tudi zadnje plati. Vsem ljubiteljem hoje, hribov in planin želimo v novem letu srečen in varen korak. Majda Terbuc Za letošnje novoletno srečanje smo izbrali našo planinsko kočo, kočo pri Jelenovem studencu. Srečanja so se udeležili mladi planinci PD Kočevje od 5./8 - 9. r. vseh treh osnovnih šol (Rinža 11, ZO 5, Stara Cerkev 1). Zbrali smo se na parkirišču PD Kočevje v Podgorski ulici, kjer nas je pozdravil predsednik PD Kočevje g. Franc Janež. Po zasneženi Grajski poti smo se povzpeli pod Fridrihštajn, kjer sta nas presenetila Zinka in Milan. Smrečico sta okrasila z darili. Vsak si je vzel darilce in pokukal, kaj je notri. Sledilo je fotografiranje. Zadovoljni smo odšli proti koči. Pričakal nas je prijazen oskrbnik Boris s toplim čajem. Po malici in počitku smo si ogledali predavanje g. Milana Mlakarja. Prikazal je turo na Pik Lenin (7134 m) in nekaj utrinkov iz naših hribov v zimskem in letnem času (Krokar, Krempa, Cerk). Doživetje! Sledila je podelitev zlatega planinskega znaka, ki ga je osvojila Tamara Tomic. Za nagrado je dobila kapo PD Kočevje. Čestitamo! Posebno doživetje je bilo jahanje konja, s katerim je prišla naša planinka Iva. Hvala! Snežinke so rahlo naletavale, mi pa smo se polni lepih doživetij odpravili v dolino. B ra n ka Raj n e r Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 4 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana O Letnik 12 / številka 1 Mladinska priloga Obvestil PZS O Letnik 12 / številka 1