sko gladino, tako, da ga tudi najvišji val ne more doseči. Vsa konstrukcija je dobro za- sidrana in se more le malo premakniti. Novi postajni otoki imajo že svoja po- stajna imena. Postaje se glase iz Evrope pro- ti Ameriki: Rolls, Phillips, Henson, Mar- Grave, Marin, Wright, Chanute in Langley. Po podrobno izdelanem načrtu, ki pred- videva že popoln vozni red, zapusti aeroplan ob 6. zjutraj Newyork. Ob 9.45 dospe do pr- vega otoka, ob 13.45 na drugo postajo, kjer potniki obedujejo v tamošnji restavraciji. Drugo jutro zajtrkuješ na postaji Phillips in ob 16.30 si v Plymouthu na Angleškem. Vsa vož- nja traja po vsem voznem redu 34 ur in pol. Načrt predvideva celo ekspresna letala, ki se ustavijo na vsakem drugem otoku in bodo preletela ocean v dobrih 24. urah. Na vsakem umetnem otoku se nahaja ve- likanski svetilnik, ki ga je mogoče videti po noči več sto milj daleč. Seveda ima vsaka postaja veliko brezžično slanico, velike de- lavnice za popravila in tudi modern hotel, ki nudi potnikom sredi oceana vso komodnost. Inženir Armstrong je izračunal, da bo vseh osem otokov stalo 18 miljonov dolar- jev, z izdatki za letala in druge potrebščine pa skupaj 30 miljonov. To je za šest miljonov dolarjev manj kot za tri moderne prekomorske brze parnike. Armstrong računa, da se bo po tej progi prevažalo na leto vsaj v začetku, po 160.000 potnikov in več tisoč ton pošte in ekspresnega blaga. Voznina bi znašala za potnike iz Evrope v Ameriko ali obratno po 1740 dolarjev ali v naši valuti približno 50.000 lir. Vožnja preko oceana v zraku nikakor ne bo dolgčasna kakor s parniki, ker lahko po- staneš vsake 3 do 4 ure in se na postaji ne- koliko sprehodiš in okrepčaš v tamošnjem hotelu, ki bo opremljen z vso razkošnostjo. Inženir Armstrong je sedaj že začel kon- struirati tak otok. Ko bo gotov, ga bo zasidral v bližini obale, da ga v praksi preizkusi. Povz- ročal bo tudi umetnim potom velike valove, da bi videl, kako učinkujejo na postajni otok. Ako se izkaže, da načrt njegovih postaj ni dober, ga bo popravil že sedaj, da ne bo kasneje nesreč. J- B. ČASTIVREDNA TRGOVCA. Dva metlarja sta prodajala svoje blago v Trstu. Ko je eden že skoraj vse prodal, drugi pa še nič, je ta dejal prvemu: »Ne gre mi v glavo, tovariš, kako moreš dajati svoje metle tako poceni. Saj vendar kradem tudi jaz sirčje za svoje metle in z vezanjem komaj zaslužim svojo dnino«. »To ti pa verjamem, tovariš«, je dejal prvi, »jaz kradem svoje, ko so že zvezane«. (J. P. Hebel. — A. R.) Nekaj o narodnih nošah in dečvah. Če bi začeli primerjati narodne noše po- sameznih narodov, bi skoraj ne vedeli, kje naj začnemo, kajti vsak narod ima različne vzorce, katerih število se ravna ne samo po okusu ljudstva, temveč tudi po okoliščinah podnebja in zemlje, kjer prebiva, načina živ- ljenja, zgodovinskega vpliva sosednih na- rodov, po posebnih gospodujočih in marsi- katerih drugih vzrokih. Navedem samo par značilnih primerov pri Slovanih. Trdijo, Ja so južni ljudje veseljaki, a se- vernjaki preračunljivi in resni. Res je tako, toda le do gotove meje. Oni, katerih življenje je trdo, težko in skromno, morajo prilagoditi temu primerno tudi svojo nošo. Tako vidimo naše Istrane v solidno trajnih, toda skromnih, mrkih oblekah. Nasprotno so naši hribovci, kjer jim nudi narava več ugodnosti za boljše in brezskrbnejše življenje, v tem že razkoš- nejši, v nekaterih krajih že skoraj bahavi. Imam v mislih vedno le narodne noše! Če gremo k severnim Slovanom, se nam to vnovič potrdi. Čehoslovaki so, jako lep pri- mer. Čehi bolj preračunljivi, niso tako mikav- no in živo oblečeni, kljub bogatosti svoje zemlje, kot temperamenta polni, brezskrbni Slovaki, dasi se opaža med oblekami obeh velika medsebojna vez. Razkošnost in okus posameznih narodnih oblačil se ravna tudi po lastniku samem, ki jih okrasi v okvirju običaja svojega bivališča — seveda primerno svojemu bogastvu. Neka- tere slovenske narodne noše imajo na deset- tisoče vredne zlate okraske (zaponke, uhane, pas, motivi na zavijački, verižice itd.). Kar se tiče Slovanov, imajo ob slovesnih prilikah bogati Rusi najdražje nakite, sestoječe v glavnem iz biserov in zlata, katerih vrednosti se cenijo na ogromne vsote. Da se ženske bolj lepoiičijo in da imajo razkošnejšo, živah- nejšo in na barvah bogatejšo obleko kot moški, tudi kar se tiče narodnih noš, je samo ob sebi razumljivo. Ne bo odveč, ako pripomnim na tem me- stu, da so tudi narodni običaji, posebno pa narodno petje v precej veliki zvezi z narod- nimi oblački in seveda tudi z značajem naro- da, katerih čisti odsev so ravno narodne pesmi in njih napevi. Mimogrede naj omenim tudi, da so v srednjem veku in tudi pozneje oblasti pred- pisale obleke za posamezne stanove. V glav- nem so ravno ona oblačila kmetskega ljud- stva, posebno pri Slovencih, prave narodne noše, ki so se v večji ali manjši meri ohranila do dandanes. Radi raznih vzrokov je začel narod opu- ščati narodne noše; cenejšim in enostavnej- šim industrijskim izdelkom je bila lahka pot; bili so podpirani od modne blaznosti in so se začeli uveljavljati tudi na deželi, ko so si že popolnoma osvojili mesta. Grozila je nevar- nost, da se uniči in zakoplje v pozabljenje pravi vnanji izraz posameznih narodov. Več starih ženic se mi je že potožilo, kako da- našnji svet in posebno mladina omalovažuje stare družinske spomine in svetinje. V svo- jem svetem navdušenju za starino so sklenile, da vzamejo v grob svilene rute, obleke itd., ki so jih imele one in tudi njih matere pri po- roki, ker so prepričane, da bi mladina ne zna- la ceniti svetosti teh družinskih zakladov. Težko je človeku, ko sliši kaj takega. Koliko narodnih svetinj v obliki narodne- ga blaga je izginilo iz naše dežele, je težko določiti. Kar niso pokupili tujci za smešne in malenkostne nizke cene, je uničila vojna. Begunstvo je zahtevalo svojih žrtev tudi na tem polju. Mnogo blaga in predmetov, nana- šajočih se na naše narodne obleke, običaje itd., je bilo v tem času izgubljenih ali pa vsled gladu beguncev prodanih Komenske deSve. Uvidevajoč nevarnost, ki preti narodu z izgubo narodnega blaga, so začeli posamez- niki z energičnim delom za ohranitev tega, kar je živa priča nekdanjega življenja naroda. Svetovni pisatelji, slikarji, kiparji človeko- ljubi, itd., so začeli obdelovati motive, kjer ne pride samo do izraza, temveč tudi do časti narodno blago. Še pri kinomatografskih pod- jetjih je prodrla ta ideja, da ne omenjam niti modnih kraljev, ki zajemajo gradivo za ved- no se izpreminjajočo modo, ravno pri narodih samih, ki imajo glavno in neizčrpno zalogo najraznovrstnejših uporabljivih osnutkov. Na vseh razstavah ženskih ročnih del in tovarniš- kih del imamo priliko občudovati narodne motive t. j. tiste, katerih koren je iskati ravno med narodom. Isto je bilo na letošnji poletni svetovni razstavi v Parizu, ne samo na jugo- slovanskem, temveč tudi na oddelkih drugih narodov. Dandanes se skoro ne moremo predstav- ljati družinskih, narodnih, državnih in cerkve- nih slavnosti, kjer bi ne bile zastopane narod- ne noše ali pa narodni običaji. Nova nabava narodne noše je združena večkrat s tako velikimi stroški, da se je ne more vsakdo omisliti. Zato smo začeli Slo- venci uporabljati kot predhodno sredstvo, ja- ko praktične dečve. Dečva imenujemo žen- sko obleko, ki je posneta po ženski narodni noši. Obleka dečve sestoji iz oplečja, krila z modercem, predpasnika, svilene rute in za- vijačke ali pa naglavne rute. Oplečje je belo, navadno iz tankega platna. Rokavi ob ra- menih so zelo široki in nabrani, zožujejo se, toda tako, da so pri zapestju, kjer se zapen- jajo, še vedno nabrani. Rokavi lahko segajo tudi samo do laktov, kjer se oprijemljejo roke s pomočjo všite lastike ali pa navadnega traka. Na koncu rokavov, kakor tudi na vratni odprtini oplečja, ki je tu- di nabrano, navadno po- tom vrvice, so prišite be- le redke čipke, širše čip- ke so na rokavih. Več proste izbere pri kakovosti blaga in v bar- vi je na razpolago pri krilu in modercu. Oboje je iz enakega blaga, tudi kar se tiče barve. Ravno v tem sem opazil mnogo nedoslednosti, kajti mar- sikje imajo dekleta črne moderce, a krila eno- barvna ali običajna kot se uporabljajo za dečve. Krilo je v pasu pre- cej nabrano in prišito k modercu, ki je zadej ali gladek ali tudi malo na- bran. Krilo ima 1—3 tra- kove, ki so prišiti ob spodnjem robu krila, toda v primerni razdalji drug od drugega, tako, da je prvi okrog 10 cm nad spodnjim robom. Barva teh trakov naj se ujema z barvo krila, podlago ima le moderc. Za najnavadnejše dečve se uporablja blago imenovano parkal, včasih tudi tanko volneno blago, katero ne sme imeti črnega ozadja, ker slovenske narodne noše uporab- ljajo črno barvo običajno le v manjši meri in le v okras k drugim barvam. Pač pa so druge barve zelo dobrodošle. Največkrat se upo- rablja temno modro in cinober rdeče. Blago je pretiskano z raznimi cvetlicami. Volneno blago ima všite cvetke. K takim dečvam se navadno uporablja majhen bel predpasnik, ki je okrašen z narodnimi motivi. Privezuje se z dolgimi beli trakovi, tako, da je pentija od zadaj. Mnogo lepše in originalnejše dečve so one, katerih krilo, moderc in predpasnik je iz surove ali pa prave svile. Oplečje je enako, kot prej opisano. Seveda so take dečve, ka- tere lahko imenujemo že skoro prave na- rodne noše, mnogo dražje, a je njih vtis pov- sem drug, docela slovesen in so radi tega tudi bolj cenjene. Blago je enobarvno, tak^ za krilo in za moderc, ki sta narejena po vzor- cu navadne dečve, kakor tudi za predpasnik, ki je navadno svetlejše barve, toda take, da harmonizira z barvo obleke. Poleg tega je ob- robljen predpasnik s čipkami, katerih barva naj ne kvari vtisa celotne obleke. Končno naj omenim še zavijačko, katerih imamo Slovenci jako mnogo vrst. Najprimer- nejša za dekleta je nizka zavijačka, ki st oprijemlie cele glave. Namesto zavijačke se tudi lahko uporablja naglavna ruta, volnena ali svilena. Da bo slika dečve popolna, ji moramo dati še svileno ruto s franžami. To nosijo čez rame ali se sprednja konca zatakneta spre- daj križem za pas predpasnika. Pojav oživljenja narodnih noš in sploh narodnih motivov se ne širi samo pri nas, temveč tudi pri vseh ostalih kulturnih narodih. Naše babice naj ne obupavajo več, kajti rav- no ono, kar so same tako čislale in prejele kot dekleta v dar svojega izvoljenca, lepo svileno ruto, je vnovič z brzimi koraki na po- hodu med našo mladino. Kot nekdaj, tako naj tudi zdaj odkazuje naša mladina najčastnejša mesta spoštovanju narodnih zakladov — noš, motivov in običajev. PREBIVALSVO EVROPE. Vladimir Št. KRATKA POSTAJA. V starih časih, ko so se še s pošto vozili, je dejal poštar židu, ki se je bil pripeljal z dve- ma konjema na postajo: »Od tu morate vzeti tri. Gre navkreber in cesta je na novo nasuta. Zato pa boste v treh urah na mestu«. Zid je vprašal: »Kdaj pa bom na mestu, če vzamem štiri?« — »V dveh urah«. — »In če jih vzamem šest?« — »V eni uri«. — »Veste kaj«, je dejal končno Žid, »napre- zite jih osem, potem se mi sploh ne bo treba odpeljati«. (J. P. Hebel — A. R.) Ta slika nam nazorno predočuje število prebivalcev pos sameznih držav Evrope v milijonih, ob enem nam mno* žino prebivalstva kaže večji ali manjši mož, ki stoji na karti. 113 Amundsenov polet na severni tečaj. 2e v lanskem Koledarju smo prinesli opis severnega tečaja in priprav za Amund- senov polet. Tedaj Amundsen ni poletel, ker se mu priprave še niso zdele dovolj varne. Poletel pa je letos (1925). Naj nam Amundsen sam opisuje, kako se mu je godilo v ledu in mrazu, v borbi za golo življenje: Ko sta bili letali pripravljeni — tako opi- suje Amundsen — (21. maja), smo ob 1. še obedovali, kakor navadno. Nato smo se ob- lekli, pripravili svojo prtljago in jo opremili s potrebnimi napisi, da bi vsaj ti prišli kdaj nazaj v domovino, ako bi se mi ne vrnili več. Vsi naši prijatelji in prebivalci New Aalesun- da so se medtem zbirali okoli naših letal. Oba pilota, Rijser Larsen in Dietrichson, sta zadnjič preizkusila stroje in vzmete na njih. Ob 4.15 popoldne smo pognali motorje v tek, da so se ogreli. Tekli so 45 minut prav počasi. Potem smo splezali v letali. Rijser Larsen in Bjerknes sta se posvetovala še o vreme- nu, vsak izmed nas je še pregledal svojo prtljago. Motorji so brneli, dočim jih je Green še zadnjič preizkušal. Dogovorjeno je bilo, da se moje letalo, ki ga je vodil Rijser, prvo dvigne. Dietrich-