iKAYOIaliSiK CKHKIVEN lalSY.
„Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za fetert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 8okr..za 1 4 leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica- dan pop ej.
Tečaj XLV.	V Ljubljani, 16. kitnovca, lb92.	List 38.
Modroversko kermilo zdrave omike.
''Dalje.)
X. Poglavje.
O podlagi cerkvenih verskih r a z s o d o v.
1.
Gosposka opira svojo razsodbo na postavo: Cerkev pa svojo na besedo Božjo. Ta beseda je bakla, katera Cerkev razsvetljuje in vodi pri njenih razsodkih. S to baklo v roki loči zmoto od resnice, zmoto obsodi in kaznuje z izobčitvijo, resnico pa razjasnuje in uči svoje otroke jo verovati.
Lucerna pedibus meis verbum tuum; et lumen semitis rneis. Ps. 118. — Svetilo mojim nogam je tvoja beseda, ona je luč mojim stopinjam.
2.
Božja beseda je pisana ali nepisana: pervi pravimo sv. pismo: drugi ustno izročilo. Oboje je jednake veljave, ker je oboje ista beseda božja.
3.
Sv. pismo je beseda Božja, spisana v bukvah starega in novega zakona, ktere katoliška Cerkev za svete priznava in časti. Spisali so jih pobožni možje, navdihnjeni in razsvetljeni od sv. Duha; tedaj varni vse zmote.
Špiritu Sancto inspirati locuti sunt sancti Dei homines. 11. Petr. 1, 21. — Od sv. Duha navdihnjeni govorili so sveti možje Božji.
4.
Navdihnjenje spisateljev starega zakona je dokazano po čudežih Mojzesovih in po spolnjenih prerokbah in je poterjeno po novozakonskih spol-
novanjih: da so bili navdihnjeni, spričujejo vs dokazi, na katerih stoji resnica kersčanske vere*
Omnis scriptura divinitus inspirata. 2. Thim. i IG. — Vse sveto pismo namreč je navdihnjenje Božje
5.
Najbolj se preverimo, da so bili navdihnjeni spisatelji novega zakona, ako premislimo, da Jezus Kristus svojim aposteljnom, naročivši jim uk svoie vere, ni izročil samo svoje oblasti, temu«- tudi modrost in razumnost. Keksi namreč, da jih pošlje kakor ga je poslal njegov Oče, je očitno dihnil v nje, da jim podeli svojega Duha,* in ga jim razklene, naj bi razumeli pismo*- in bili njegovi poslanci in namestniki pri narodih.**"
Izročilo je beseda Božja, prišla iz ust samega Jezusa Kristusa, ali iz ust aposteljnov navdihnjenih od sv. Duha, ktere niso sami zapisali, temne ustmeno oznanjali svojim naslednikom. Poznamnjali so te izročile cerkveni zbori in očetje, in zložna vernost vseh cerkva.
7.
Sv. pismo tedaj ni edino pravilo naše vere, kakor te rdijo naši zabredli bratje protestant je. Po njihovem bi bili kristjani brez vsega verskega pravila od smerti Jezusove tje do one dobe. kar so aposteljni pisali, kar se je še le zgodilo dolgo po začetku kerščanstva : po njihovem bi sv. pismo obsegalo vse verske resnice. Ali oboje je nesprič-Ijivo. Pervo terditvo podira sam Jezus, kteri ni
♦i Sicut misit me Pater et ego mitto vos ; haec cum dixisset. însufilavit et dixit eis.* Aceipite Spiritum sanctum. Joan. 20. 21.
**» Aperuit illis sensum, ut intellijrerent scripturas. Luc. 24. 4b.
***) Pro Christi legatione fungimur; tan<|uam Deo exhortante
per nos. 2 Cor. 5. 20.
pisal ne ukazal pisati, tenuič je aposteljnom pred svojim vnebohodom ustmeni poduk naročil, rekoč: -Pojdite. učite vse narode.41 Drugo podirajo ss. spisatelji sami. ker zaviačajo verne na več krajih na izr<«-il<»: sedmeri aposteljni pa s tem, da niso ne trohe pisali.
lnterroga pat rem tuuin. et annuntiabit tibi; lnnjores tuos et dicent tibi. Deuter. o 1. 7. —Vprašaj sv«'j«*Li"i očeta, in oznanoval ti bo: svoje prednike, in p ve lali ti bodo.
Ten- t«' traditiones. quas didicistis sive per ser-i::on«'m. siv»* per epistolam. 1 Thessal. 2. 17. — Der-/i*»- izročil. kterih st»* se učili ali po besedi ali po |.i>i:»u
•_|ui»- audisri ni" per multos testes, haec coin-ti --li ! t ti IHib-s h i;nnii»u>. «ju: idonei erunt et alios d < '1 Tram J. L'. — Kar si slišal od mene po i.-mogih pričah. r • priporoči zvestim ljudem. ki !j.do zm» /ni učiti tudi druge.
s.
Ak«» ji- M-soljna cerkev složna v kaki verski rcsiiici. ktere sicer ni v sv. pismu, je to dokaz, da izvira iz ustnega izročila, kakor n. pr. kerst otrok. molitve za unicrle. število zakramentov. šte\ilo ss. knjig, nedeljsko praznovanje itd.
'Hlod apud multos unum invenitur. non est eiia'uiii. s.-i t radi? um. Tert.
il.
\ >e. «c>.ir st derži cerkev in se je vedno deriaia in restir niso zbori zapovedali. se po pravici v» nije k«»t izročeno oil aposteljnov. To pia ib» c «d sv. Avguština.
«».••i uiiiv-rs-» *»'m-t eclesia. n»_-c a conciliis in->*:"r:;rn. >• i ><•• i;, r r-tennun est. au«-toritate apo->* >.•■"> • r ■». i L * 11:: i !»•»•• >sime «-reditur. S. Au_r.
• I».il|. nad i
0 liberalizmu.
I - •»'••" :m .«• ni'¡. — I*!'• »>lo po italijanskem izvirniku pnivdil
.1. J.
1* r v «> poglavje. Železniški vlak na postaji .Porta Xuova* v i urinu je že skoraj pričel pomikati proti Benedkam. Se ud s.«m sam v svojem kupeju in težko bi mi bilo p« pisati veselje. ktero sem čutil, videč da so se od-p»-rla vrata in da vstopa inoj stari znanec, nek pravdo-srednik t-r jezični d- ktor. ki ga že dolgo nisem videl. Vesela sva oila oba in pričela sva se skoraj živahno razgovarjati. Gradiva ni manjkalo, in govorila sva. kakor je že navada, o tem in o onem. o moji službi in o njegovi itd. —
Toda kaj' Kmalu so se vrinili černi oblaki v najin pogov«.r ter ga nama —ali vsaj meni — pričeli greniti, opazil sem. da je moj prijatelj priverženec hi>eraln;h misel, kakoršne so. žali, dandanes navadne. Kad bi bil zvedel kaj podrobnejšega in premišljal sem. kako bito napeljal. In glej! sreča mi je bila vgodna: prilika s»> je ponudila saina od sebe. Zapustili smo oili že železniško postajo Chivasso in pogovor je pričel zastajati. Tu izvleče prijatelj iz žepa časopis „Gazzetta
del Popob" ter mi ga poda. Xe da bi ga pogledal, ga vzamem in položim pod stolec. Potem izvlečem jaz iz žepa „Unita Citholica." On vzame moj časopis ter ga^ prične malomarno čitati.
Čez kake četerti ure mi poda časopis nazaj.
„Krasen časnik!" pravi. „Kaka beseda! Kak zlog!"
..Res je." pristavim jaz. -In kako katoličanstvo, kolika odločnost!"
„Prav res. tu li to je res." priterdi moj nasprotnik. (Lahko ga že sedaj tak«'» imenujem. > ..Žali. da je tako \ u
Mir--
„Gotovo! Tak časnik, kakor je leta. povzligniti bi se moral nekoliko višje, povzdigniti bi se moral do dandanašnjega duševnega obzorja. Zavreči bi moral nekoje srednjeveške nazore in pri vzeti nekatere novo-šegne. ~
„To se pravi, nehati bi moral biti „katoliški, k a i ne?"
„0. nikokor ne. katolišk naj bo. kolikor hoče, samo nikar naj nima nazorov iz prejšnjega stoletja/
„Priznati moram, da vas nikakor ne razumem."
„In jaz vam moram priznati, da se mi to čudno zdi. Ali ste tudi vi jelen onih, ki se boje vsacega napredka kakor živega vraga? — Z jedno besedo, kakšna je prav za prav vaša veia?~
„Moja vera, to vam rad priznam, je že nekoliko stara. Moja vera je ona. ki so jo imeli aposteljni/
„To je samo ob sebi jasno: saj tuli moja ni drugačna. Toda hotel sem le reči____"
..In kedor ima to vero. priznati mora sv. katoliško Cerkev in priznati in zavreči vse ono. kar Cerkev priznava in zavrača.u
„Prav. prav! Toda govorite jasno, ste li liberalec ?u
„Jaz liberalec? Sjvražnn to itne iz vs± svoje duše. ker vem. da sedanje liberalstvo ni nič druzega kakor velika laž v pravem pomenu te besede."
„Mi h verjamete, di se mi zlite danes nekako čudni? Cenili tako sovražiti liberalizem? -Saj ta sistem ima za podlago prostost, svobodo, in tega vendar ne morete tajiti, da bi prostost ne bila veliko dobro za človeka ?
„'iotovo! Prostost je brez dvoinbe zelo veliko d 'bro. a to n»- doKaž-' ničesar. Moremo li sneti kolo z železnišk-ga voza zato, da bi bilo popolnoma prosto ? Moremo li razdreti železno tir. po kten se seJaj vozimo. v isti namen?"
cToda..."
„V tem trenotku je parni stroj zaoerlizgal in vlak se je ustavil na postaji Santhia. Xekak pijan».*c se je zibal sem in tje po kolodvoru in ljudje so se mu smejali. Mojega prijatelja, pravdosrednika. je to zelo jezilo in z vso zgovornostjo je šibal ostudno pijan-štvo Po njegovih nazorih je zaničevanja vreden vsakdo, ki ne zna berzdati svojih strasti ter uporablja v zlo vino. katero nam je dala narava v našo korist.
—	Kaj pravite vi k temu? obernil se je naposled k meni.
—	V resnici, odvernil sein nagajivo ponavljajoč besede, ktere je on izrekel malo prej: v resnici se jaz ne strinjam kdosigavedi koliko z vašimi terditvami. Pijanost je naraven učinek vina. in kdo more tajiti, da ni vino zelo veliko dobro?
—	Kaj pravite? Tedaj vi priporočate in zagovarjate pijanost ?...
—	O ne. jaz ne zagovarjam ničesar. Poslužujem se samo vaših prejšnjih besedi o svobodi in prostosti.
Prijatelj je molčal za trenotek.
—	Vi veste, nadaljeval sem, da je marsikaka stvar saira po sebi dobra, a. jo je moči tudi v slabo obračati: kot je n. pr. storil le-ta pijanec z vinom. Tudi svoboda je dobra, a le: 1.) kedar ne krati pravic drugim. 2.) kedar ¿ene zlorabi, 3.) kedar jo rabi oni. ki iir.a pravico do nje.
Vi. prijatelj, govorite, kakor bi brali A jaz bi hotel to razpravljati počasi, čerko za čerko.
—	Kakor se Vam zdi.
—	Razlcžitp mi tedaj podrobnejše pervo tcčko.
—	Dobro. Dejal sem. da je prostost dobro, pervič ke.lar ne krati drugim pravic. Vi ste pravoslovec. recite mi tedaj če se to po vsem ne vjema z osnovnimi pravnimi principi?
—	Gotovo! Jasno je. kdor zlorabi prostost, da mi vzame denar ali kako drugači škoduje, sili me braniti se in društvo človeško samo ga zapre v ječo.
—	To se pravi: odvzame mu prostost
—	Dobro! Perva točka je pravilna. Preidiva k
drugi.
—	Drugič sem dejal, da je svoboda dobra, ako se ne zlorabi.
Tudi to je jasno. Kedar kedo v svojo lastno škcdo. ali v škodo družine, četudi ne v ptujo. zlorabi prostost, je umevno, da čini zlo. In društvo mu odvzame razpolaganje z lastnim premoženjem.
—	To je. oropa ga prostosti.
—	Le dalje: tretja točka!
—	Dejal sem. da je prostost dobro. kedar jo imajo oni. kr>ji imajo za to pravico.
—	Do t» ga imajo vsi pravico
—	V obče res! A imeli smo že tri slučaje, v kteiih človek zgubi pravico do prcstosti. Ni !i res?
—	Popolnoma v nekt^rih slučajih.
—	Dalje so nekaterih dela svobode, ktera ne morejo opravljati vsi. Mislite li n. pr.. da sme vsakdo obleči obleko in izverševati opravila kake vradne csobe ali celo vladarja samega?
—	Nesmisel!
—	Gobovo! I vi i jaz ne smeva prekoračiti meje svojih pravic, sicer —
—	Kazen. ječa. naravno.
—	To se pravi, družba nam jemlje svobodo, ker nam stavi meje.
—	Gotovo.
—	Vidite tedaj, da veliko poslopje, osnovano na prostosti, ima že v obče svoje slabe strani. Vaš sklep: „Prostost je dobro, tedaj je to tudi liberalizem/ je tedaj napačen.
—	Udati se moram in priznati, da se čudim Vašim sklepom, kojih nisem pričakoval.
—	In vendar so čisto naravni.
Dobro, ker sva že pri tem. rad bi nadaljeval razgovor, a počasi, ker ni nikake sile.
—	0. to se zgodi prav lahko, dragi mi gospod odvetnik.
—	Prav prav! Prižgiva sijtedaj vsak svojo smodko in razgovarjajva se!	(Dalje nasl.j
Cgled po Slovenskem in dopisi.
Ljubljana. (Par besed o bivšem slov k atol. shodu.) Splošnje zelo veseio odobrovanje med pervim slovenskim katoliškim shodom je obilno pričalo, da so bili zadovoljni z njim Slovenci, ki so bili zadostno zastopani od vsih slovenskih strani in iz raznih stanov. Ako bi bilo mogoče temu prelepemu shodu dobro ime in potreben vspeh njegov zatreti. bi to storili nekteri kritikarji. kteri ne le v I slovenskem katol. shodu ne vidijo skoro nobene dobre dlake, temveč skušajo tudi že II. osumničiti ali spodkopati. Lepa to kritika, ali pa ljubezen, ktero so pri shodu pogrešali. je mar to počenja nje katoliško? Čudni so ti „patroni." kteri bi skorej terdili. da na verskem shodu vera ni na dnevnem redu.
Ali ravno strastno napadanje kaže, da je bil shc d delo Bogu prijetno; to pa z e le n c a grize, zato tu i nekterc. sicer ne slabomisleče. podkurja. da iščejo bivšemu shcdu sad zatreti. Ce ste res katoličani, za kakoršne se naznanjate, hvalite Boga za tako lepi in slavni shrd. kterega smo pervi pot imeli v mili slovenščini, in prosite Bega za prav obilen sr«d. posebno pa za blago edinost na pravi katoliški podlagi, kar je bil eden tehtnih namenov tega ne{ ozabljiv. ga slovenskega shoda, kterega so se vdeležili najslavniši duhovski in svetni dostojanstveniki, in kterega sta z vso prijaznostjo pozdraviti blagovolila Sv. Oče papež Leon XIII in presvitli cesar Frančišek J« žef I. ktera še dolgo (hrani mili Beg!
Ljubljana, i», kim (Zahvala in naznanila
o M a r i a n n h i 11 u.i Hvaležno s« ni danes prejel od msr. kanonika Jeran a !»!♦ pld. "o kr zbirk „Zgod. Danice" za misijrn v Maiianldlu. V imenu v č. g. opata kak^r tudi v imenu misij« na v Mari;uinh!llu naznanjam tisučero „Bog plačaj* sploh in še p«.s. !»« j dobrotnikom v Novem mestu, v Ljubljani in v» č misijonskim prijateljem na Gorenjskem. Ljubi naj vsim poverne na telesu in na duši v tem in prihodnjem življenji
Misijonu v Mariannhillu se bliža v« lika prihod-njost; čez aou redovnih oseb v misijonu «i- l «. 7—o«i otrok se v vsih koristnih in potrebnih r< k«•«!• levili podučuje. pa tudi v molitvah itd Sil«» tehtno |«'d« !o za poganska ljudstva in vse se giblje na vsili 11 :ta-cijonih. kterih nekteri po zimi v juniju in juliju. imaj«> že sneg. Precpj izn ed njih ima tudi iz kamna m •.{ •-ke zidana poslopja za misijonske potrebo. š« l v po v-•«"••m stavljena od redovnikov. Tudi s«» zidali z- 2 •-••rkve, ter jih je še 12 potreba zidati.
Tudi se od mesca do mesca množi število č.-rnih kristjanov: zlasti se je tudi večje število protesran*««v spreobernilo k naši Cerkvi: samo leta 1 >'.»_' ih j«' 14 prestopilo v edin(«zveličavno Cerkev. Mariannhillski koledar za leto 1893. kteri se s pomočjo černih gojencev izdeluje in pride skorej na svitlo. pripoveduje o zelo veselih napredkih.
Zato tedaj še enkrat: loookrat rBog plačaju vsim ljubim misijonskim dobrotnikom!
Br. Stanislav Haselbacher. trapist mariannhillski.
Od nekod. (Veličastvo katol. shoda.) Pred tremi dnovi vprašal sem moža. kteri je bil na katoliškem shodu v Ljubljani, kako se mu je dopadlo v Ljubljani ? Mož mi je rekel • Prav izverstno je bilo,
vsakemu mora biti žal, kteri se ni vdeležil tega veličastnega shoda! Istina je, tako jest priterdim temu možu. vsakemu sme žal biti. kteri se ni vdeležil tega shoda! Kajti toliko lepih naukov, toliko zlatih resnic se malo kedaj sliši! Že pogled na mnogobrojno množico je bil veličasten, ta pogled je nehote mogel vneti vsacega za boj za sveto stvar.
In ti krepki. iz»erstni govori! Kterega serce se ni topilo v rajski radosti, ki je te govore poslušal! Tukaj se je kazala prava katoliška odločnost, ktera je dandanes tako potrebna vsim stanovom, kakor voda ribam! Toraj verzimo o 1 sebe vse polovičarstvo. Ta katoliška odločnost naj objame vse kroge, duhovne in svetovne!
Tukaj je Kristus, tam zelenec. Tukaj Sveti Oče in škofje, tam antikrist. Srede m' Dvema gospodoma ne moremo služiti. Enemu moremo služiti, dvema ne moremo: enemu se moramo poklanjati, dvema ne!
Zatoraj naj nas — bele in čeme - ta katoliški shod združi pod bandero Kristusovo, da tako v senci križa Jezusovega zvesto služimo Bogu. da smo dobri otroci sv. C* rkve. da se vedno ter lnejše oklenemo sv. Očeta in naših prevzvišenih škofov! Da smo neupogljivi nasproti sovražnikom svete vere! Da bi nam Bog to milost dodelil, naj se dvigajo naše molitve gori. in milost Božja bo prišla doli! Aako bo katoliški sho l prinesel stoternega sadu! šolsko leto se bo pričelo; dijaki bodo hodili k Vam. Tukaj priložim par goldinarjev, ter dijakom naročite, da molijo in prosijo večnega Boga da bi seme, ki seje zasejalo na katoliškem shodu, obilo sadu obrodilo tu in tam; za zdaj, za prihodnje življenje na vekomaj'
Na .ležiei so v praznik rojstva Marije Device milostni gos p d pr »št «Ir Anton J are popoldne slovesno blagoslovil? v kapeli pred farno cerkvijo podobe žalostnega rožnega venca, ktere je pridni gosp. Matija Koželj i/ Kamnika jako čedno in spodbudno na presno naslikal. Po blagoslovu so pod vodstvom gospoda učitelja domači pevci in pevke dva primerna odstavka prav lep,, zapeli, in potem so bile pete lita-nije Matere Božje v farni cerkvi, ki je bila polna vernikov.
Ta kapela je zelo priljubljena ljudem, znamenita š • tu ii zat«. ker je o procesiji presv. R. Telesa vsako l»'t». tukaj poslednji štirih evangelijev in sv. blagoslov. in ker je v nji misijonski Križ; torej se pred t t ljubljeno kapelo veliko moli.
IPlanine, 12. šept. (Cerkvena slavnost.) Vč- raj. v praznik presv. Imena Marijinega, smo imeli po stati navadi v»'-liki shod romarjev na naši božji poti na Planinski gori. Kedar je vreme vgodno. se sni le blizu štiri tisuč romarjev iz vseh krajev Notranjske. — Letos je ves petek pred shodom lilo in tudi v soboto dopoldne pošteno deževalo, zato se pač ni bilo nadejati velike množice romarjev; —kramarji in kerčmarji. ki so okoli cerkve razpeli šotore, so se žalostno ozirali proti nebu. ki je v tako obilni meri rosilo vodeni blagoslov. — V soboto okoli 5ih popoldne se je pa nenadoma razjasnilo in začeli so romarji po vseh potih in stezicah lezti na stermo višavo, kjer stoji romarska cerkev. Smem reči, da se jih je vdeležilo duhovnih opravil v soboto zvečer in v nedeljo čez dva tisoč. Od daljnih krajev, n pr. iz sosednje Hervatske ni bilo romarjev, zato so pa ljudje iz bližnje okolice bolj pritisnili. V spovednicah je bilo dosti dela. - spovedanih je bilo v soboto dopoldan
in v nedeljo zjutraj čez štiri sto. Iskrena zahvala gorečemu g. katehetu Janezu Smrekarju iz Ljubljane za blagi trud v spovednici in na leči, — isto tako verlemu g. kapelanu in doktorantu Janezu Bezeljaku iz Logatca, ki je do 11. ure po noči sedel v spovednici in potem še tisto noč šel domov zaradi Božje službe v domači fari.
Bodi pri tej priliki izražena prošnja do gospodov duhovnikov na Notranjskem, da naj blagovolč pri-romati na božjo pot na Planinsko Goro, pomagat v spovednici v soboto pred praznikom Imena Marijinega, kdor koli se more brez posebnih težav odtegniti za jeden dan domu in domačemu delu. Serce boli človeka. ako vidi vse polno ljudi okoli spovednice, ki željno čakajo, kedaj pride spovednik, pa čakajo po več ur — zaman. Marsikteri samo zato na božjo pot pride, da bi dobro spoved opravil. — pa morda ne pride na versto in mora zopet domu nesti butaro, katero bi bil rad odložil.
Svetla princezinja Kristijana \Vindisch Graetzova bo dala vsled neke obljube napraviti sredi poti, ki pelje iz Spodnje Planine na Goro. kapelico lurške Matere Božje. Delo se bo morda že to jesen pričelo, sicer pa gotovo mesca aprila prihodnjega leta.
1 z Sore, (>. septembra. (Posvečevanje no ve cerkve.) Velikega Šmarna praznik so prevzvišeni gosp. knezoškof našo leta 1885 dozidano farno cerkev posvetili. Popoldne poprej so milostni prelat g. dr. Kulavic v spremstvu visokoč. g. knezošk. svetovalca Žige Bohinca in dveh g. prezbiterjev prinesli svetinje svetih mučencev. ktere so drugi dan prevzv. g. knezo-škof vzidali v altarno mizo. Domači gosp. župnik in še trije drugi gospodje so šii zunaj vasi v koretljih naproti, in v procesiji med streljanjem, priterkavanjem in prepevanjem sv. pesmi so se položile v nalašč za ta dan napravljeni, lepo z zelenjem, s cvetlicami in venci okinča'ii šotor na desni strani cerkve.
Farani so imeli vso noč „vigilijo." to je, vas se je verstila za vasjo v molitvah in prepevanjem ss. pesmi pred z mnogimi lučmi razsvetljenim šotorom do 5. ure zjutraj, ko je bila perva sv. maša. Ljudje ne morejo dopovedati, kako ginljivo. krasno je bilo tisto noč. kako hitro je minula odločena ura molitve!
Prevzvišeni, spremljani od g dr. Elberta, so se pripeljali še pred 7. uro Majhna, še ne prav 7 let stara deklica jih čversto pozdravi s primernimi besedami. jim poda lep šopek svežih cvetlic, ter kleče s povzdignjenimi ročicami prosi blagoslova, in Prevzvišeni so z veseljem dali blagoslov.
Lepi, ginljivi, pretresljivi so obredi posvečevanja; posebno veličastna je bila procesija s svetinjami ss. mučencev okoli cerkve. En g. pater kapucin iz Loke je šel naprej s križem, za njim gospodje duhovni, kterih je bilo 21. z gorečimi svečami, nato skrinjica s svetinjami, ktero sta nosila na ramah dva brata duhovna, namreč: župnik Janez Karlin in doktor cerkvenega prava Andrej Karlin. naposled g. knezo-škof: vsi smo klicali: kirije elejson. to je: Gospod, usmili se!
Slovesnost v cerkvi z birmovanjem otrok je trajala od 7 •• i do ' . 2 popoldne. Po kratkem obedu smo imeli ob 1 2 4 litanije, pri kterih so bih tudi Prevzvišeni, in na to so se odpeljali proti Teržiču na birmo.
V veliko čast si štejemo, da sta pri slavnosti bila navzoča tudi dva gospoda kanonika iz Ljubljane,
namreč: g. Karol Klun in g. stoljni župnik Janez Flis. Med drugimi smo imeli med seboj 2 gospoda zlatomašnika: g. župnika Antona Missio, in g. župnika Antona Čibašeka.
Pohvalno moram omeniti farane, može. mla-denče in dekleta, ki so do sile veliko storili za olep šanje, okinčanje okrog cerkve, kakor tudi po vaseh, skoz katere so se imeli Pre vzvišeni peljati. Po vsej fari so pietli vence, pripravljali mlaje, napravljali slavoloke s primernimi napisi. Stalo je IG visokih mlajev, manjši okoli in okoli cerkve; od enega do druzega so bili pripeti krasni venci; po mlajih so bile raz-obešene zastave papeževe in narodne, hiše v domači vasi okrašene z venci in zastavami. Iz š:>le ste vihrali 2 dolgi zastavi, narodna in cesarska.
Naj tu napišem nektere napise. Pri vhodu v
faro :
Radosti vneta vsa Sorška fara
K pozdravu, knez. Vam vošči milost — Slava!
Pozdravlja Vas Sora, naš višji Pastir!
Prihod Vaš je danes radosti nam vir.
Svetega Štefana soseska cela.
Je Vašega prihoda. Prevzvišeni. vesela.
Cerkev se danes tu posvečuje.
Serce zato se vsako raduje.
Prečastiti pater Kalist Medič nam je poslal 2 krasna kronograma; pred stopnjicami. ki peljejo proti ■cerkvi, se je bralo:
AsCenDaMVs, V t paX Vera atqVe perennls noVae praestetVr eCCL^slae.
Drugo verh stopnjic pred cerkvijo: Deo aeDes Istae saCrantVr Inslgaes ple C VnCtI trlpVDIent at j Ve eXVLtent!
Tako verno ljudstvo časti Boga v njegovih namestnikih.
Zlata sv. maša v romarski cerkvi „Marija Tolažnica" pri Gradcu 31. julija 1892. „Zalo Marijo Tolažnicot; ste si izvolili, da bi tamkaj se zahvalili večnemu Bogu za vse dobrote in milosti božje, prejete v 50 letih; tako so pisali duhoviti gospod o. KlinkowstrOm nekatere dni pred slovesnostjo našemu zlatornašniku v. č. g. Antonu Missij i (recte, Mislu), bratu prevzvišenega gosp. knezoškofa ljubljanskega.
In zares! Cerkev „Marije Tolažnice" (Maria Trost» je jedna najlepših in največjih na štajarskem. Zidana je v obliki latinskega križa. Ima devet altarjev. Veliki altar in tabernakelj je ves iz marmorja ter napravlja veličasten vtis. Verh slike čudodelne Matere Božje se bere primeren napis iz knjige Tobijeve (10, 4j: Solatium vitae nostrae, „tolažba našega življenja." Višava, na kateri stoji cerkev, imenuje se že od starodavnih časov „Sveti hrib." Božjo službo opravljali so tukaj 78 16t redovniki Pavlinci. nasledniki sv. Pavla puščav-nika, dokler ni samostanska nevihta poderla tudi njihovega samostana ter ga pomedla raz obličje zemlje. Tedaj so prišli za „Marijo Tolažnico" žalostni časi. Viae Sion lugent, eo. quia non sunt, qui veniant ad solemnitatem. Romarski poti so žalovali, kajti malo romarskih čet je prihajalo semkaj k Materi Božji! Zadnji pavlinski redovnik je bil ubog starček, star
čez 100 let Potikal se je posvetu kakor berač in jo umeri slednjič na Ogerskem *»
Toda Mati Božja kraja milosti ni zapustila, temuč obudila si je v R jmanu Zangerlu. škofu sekov-skem, iskrenega služabnika, kateri je lii. marca 1>4G s cesarskim dovoljenjem poklical v ta zapuščeni samostan frančiškane iz Gradca. Vsled tega jeli so božje-potniki zopet trumoma prihajati častit „Marijo To-lažnico," pri kateri so iskali, pa tudi našli v sili in potrebi tolažilo in pomoč.
Med temi romarji pričakovali smo 31. julija t. 1. pri samostanskih vratih tudi našega prevzvišenega gospoda knezoškofa Jakoba, katerim so stari brat in zlatomašnik hiteli nipruti. Zigledavši svojega brata so ga knezuskof veselo pozdravih in mu naznanili svoja serčna voščila.
Ob U. uri bi se bila morala začeti zlata maša. Določeno je bilo. da bi nikakor ne imeli slovesnega vhoda. Ker je pa ljudstvo željno prosilo, zato smo šli v kratki procesiji po prostorni romarski cerkvi. Spredaj pred nami je šlo ik> venčanih, bjlo oblečenih devic iz domače župnije „Marije Tolažnice." katere so brez kakega povelja, prostovoljno in z veselim sercem prevzele skerb in trud, da bi povehčale svečanost 50letnice. Vsa čast in hvala takim navdušenim devicam!
Ko je prišel sprevod na sredo cerkve in se je obernil proti velikemu altarju, bili sin j kot zamaknjeni. I'red seboj smo zagledali zalo podobo M itere Božje „Marije Tolažnice" okrog in okrog ovenčano z malimi svetilnicami. Piainenčki so švigali in migljali kot ljubke zvezdice na milem po noč ne m nebu, k t kur da bi se hoteli klanjati Materi Božji in jo pozdravljati. Vse svoje dušne moči smo tedaj obernil i na božjo službo, katera se je začela vpričo vel.ke množi -e ljudstva. ki je prostorno cerkev do zadnjega kotička napolnilo. Vseh oči in serca so bila vpert i na sveto opravilo in taka sveta tihota in pob ;žnost je vla lala po cerkvi, da ni bilo čuti o najmanjši nerodnosti. Med pobožnimi pa so bili pervi prevzvišeni gospo 1 knezo-škof, ki so klečali na evangeljski strani na klečainika ter molili za svojega brata, p i tudi za celo ljubljansko škofijo. Božjo besedo so oznanjevali gosp. dr. Jožef Stary, star znanec zlatomašnika
Ko smo slednjič odpeli zahvalno pesem „Te Deum laudamus," šli so zlatoinašnik na prižnico, pozdravili so ljudstvo s kerščanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus, in izrazili svuje veselje in zahvalo župljanoin „Marije Tolažnice," posebno pa še devicam, ki so se tako pogumno in v obilnem številu vdeležile jubilejske božje službe in tako povehčale vso svečanost, katera bi bila iinela biti po želji zlatomašnika popolno priprosta.	i Kon«-.- uasl.»
Z Dunaja (Strašne šibe za skrunjenje nedelj in praznikov!) Ko sem pre 1 nekaj leti o velikih počitnicah nekoliko popjtval. sklenil sem med drugim tudi napraviti iz neke kot t jplice znane vasi k nekemu gorskemu jezeru, ki je zaradi svoje lepe in romantične okolice zaznamovano skoro v vsaki po-
Hodi tukaj opomnjeno, da poriva blizo \vlikih vrat 30 pavhnskih redovnikov, katerih trupla večinoma niso strohnjen.i. ampak nekako vsah njena in suha. 1'isatelj teli verstic pr«pri«al se je o tem osebno, ker se je dotikal njihovih perstov in nohtov. — Take posebnosti nahajajo se tudi v nekaterih dru/.ih krajih, n. pr. na Križni gori Kreuzberj»» pri Boni na Nemškem, kjer počivajo trupla 42 Servitov. popolno nestrohnjcna.
potni knjižici. Ostal sem cel teden v tej pokrajini, veselil sem se priljudnih in odkritoserčnih prebivalcev, opazoval z radostjo njih pogosto cerkveno obiskovanje, in tudi njih obnašanie v cerkvi — celo otrok -- mi je bih» silno v$eč Način, kako se obnaša ljudstvo kak» ga kraja, posebno pa otroci v cerkvi, kakor je znan-», j'* zelo zanesljivo merilo njegovega značaja njegovega mišljenja in njegove vrednosti.
Neko juti»« sprehajal sem se z zelo ljubeznjiviin in prijaznim mnihom v gostem, zelo lopo oskerbo-vanem gozdiču blizu vasi, prgovarjal se z njim o prijetnostih in znamenitostih vsega kraja ter mu izrazil tudi kar naravnost svoje veselje glede ž»* omenjenih verskih zadev tega ljudstva Pnterdil je mojemu mišljenju ter pristavil, da bi bilo lahko še boljše ko bi tujci, ki od časa dr» časa prihajajo v ta kraj. ne prinašali š»'g in načel, k?ere morejo biti le škodljive z » prebivalce. Nato začel j«- sam govoriti o nedeljskem počitku. Še pred nekolik^ 1» ti. dejal j*' spoštljivi duhoven. ne bi s«* bil zinislil noben poljedelec našega kraja, ob nedeljah in praznikih na polju delati, derva sekati žito mlatiti itd ; odkar pa so se vgnjezdile srridene šege. ktere tujci tako lahko razširijo, zgodi se kaj tace ga tn»li že pri nas kljubu vsemu s varjenju dobro mislečih, kljubu vsem ugovorom duhovnov. ki se pošteno in inailjivo trudijo delati na to. da s»» zop»-t izrtij" ta ljubka, ktero hoče sovražnik ž»' *u»li pri nas m» d pšenico vsejafi Obžalovanja vr»'»ino pa j»*, da ljudje, ki n<* slušajo resnice in besede pož:»\ postan*1!*» pametni še 1»» po Škodi. ktera vzras^ iz /: n» n.arjene» zapovedi božjih ali njim samim ali pa i '!h»»VeliiU j ».sest\U
T;«k<» s»' je pred kratkim časom /grdilo da je š«l i «»ki hlap»-c v nedeljo zjutraj v gozd. n«* da bi mu i.kazal nj»y«v g» spi dar da hi on»li derva sekal. Ter >•• j»' s t»žk» sekiro srii» r*no na glavi ranil.
N'.-ka kiiieTi« a ki je šla na polj" v nedeljo popoldne m»'d k^ršr.tnskirn nauk- ni kamenje pobirat, pa« 11:: je. ko j»* šla s svojim bronenom čez berv v po?i»'% Ter je utonila.
Mlad fant srečal je s koso v p-ki neki praznik pop. i lan prijavlja t»r nsu na vprašanje, kam da gr»-s k -o. Oihjovoril. da hoče za kratek čas na svojem polju «letel j.. k- siti Tovariš z «ču 11 se j" nad tem. da ur a v oraznik kaj t;),d-lati in ga je naposled vprašal, č.- s" ne h»»ji. «la s»> mu pripeti kaj nepnie?n»*i;a ali kaka nesr»'ča ko *ako očitno «lela zop.-r b«»žje in e«»rkvene zapovedi Nato s«' je fant zaničljiv«» zasm. jal ter ]»okazal na mnoge druge ljudi, ki ravn»» tisto delaj»'» in oinenj»'ne zapovedi imel je spi».h za zastarel»«. tedaj za p»»j»«>]noma nesposobne za „sedanji omikani čas.- In tako sta se poslovila. K len š-1 j»* v '•••rkev. drugi pa na polje. IVrvi je na vs>- ž«» poginoma pozabil, ko je ravn » ob poli osmih zai ' ! m»*rvaški zvon. Z.tčud»ni stopili so lju»lje pred hišn»- vrata t»*r s»- povpraševali: Kd»> je neki tako hitro um« ri v Saj ni.-ii"» ». n» ben»-m hud.» bolnem v vasi v»-»'--!:' Pr»eej j.. zvi.nenji pa j" povedal cerkvenik. • i:» bil ravn»- pr»»l pol ure obče znani in priljubljeni mla«l»*nič ki j»* popoldne na svojem polju delal, »•d kače pičen in j»* ž»* dve uri pozneje izdihnil svojo duš»-: ž»* I»-ži na pokopališču v inertvašnici. - Tako sledil« j»* težki krivdi strašna šiba. — Zatorej: Posvečuj dan Gospodov! Sest »lni delaj, je dejal Stvarnik sam. sedmi »lan pa — počivaj še nikoli ni bilo nikomur žal. da se je ravnal po volji Božji: pač pa je
moral vsakdo obžalovati, ki se je zoperstavljal svojemu Gospodu in Stvarniku, mu odrekel dolžno pokorščino in v ošabnosti in dušni slepoti vedorna nasprotoval Njegovim svetim zapovedim, ki so največja in naj-ti-rdniša podlaga vsega časnega in večnega blagora človeštva.	Janez Repič.
P.režičani kod Prjedora 9. sept. 1892 Dva dni pred praznikam imel sein v cerkvi opraviti za postavljanje sv. križevega pota in z okinčanjem cerkve in oltarja. Nunske cvetlice in preproge so lepoto jako vz viša le.
Na dan rojstva nebes Kraljice so zgodaj došli verniki prejemat svete zakramente. Obilno ljudstva se je sošlo v cerkev že pred službo Božjo in so skupno molili sv. rožni venec in popevali sv. pesme. Donesen je bil novi kelihvcerkvo in pokazan zbranim vernim, povedano je bilo. kedo in kje ga je podaril, opomnjeni so bili. naj za dobrotnika tega in druge dobrotnike te cerkve pobožno molijo. In vsi so s solznimi očmi skurno in iskreno še posebej molili")
Ob desetih je bila slovesna sv. maša. po evangeliju pridiga o rojstvu Marije, vazda djevice Božje i naše majke. Po sveti maši temeljiti govor in poduk o sv. k riževem potu. Potem blagoslovljenje ss. podob in križev. na to po redu postavljanje ts. postaj. — podelenje sv. odpustkov in opravljanje sv. križevega pota Marsiktero oko je točilo solze sv. čutov, in ganjenja ir. hvaležnosti med tem svetim in pretresljivim opravilom. Hvr.la Bogu! sedaj imajo ubogi Katoliki tu. med razkolniki in mahomedci. cerkveno, pravilno vstanovljeni in blagoslovljeni sv. križev pot. Izvor obilnih iniksti. zaslnž-nji in odpustkov — pomoč za ž;ve na tem svetu m za uboge duše v čistilišču. ' > srečna oseba in roka. katera je rniiodar za ta sv. križe, pot podelila! Bog stoterno poverni. križana Ljub»'Z.en obilno plačaj in žalostna Mati Božja veliko pomagaj za ta mili dar dobrotniku v blagor in obilni sad I slov kat. shoda in še za mnogo druzega
Amerika < S k o f Ne \v m a n. > „ JednoU* v Clev-landu J~>. avgusta po rPhila ielphia-Pressi' od 22. avg. i/. Rima prinaša radostno novico, da se v Rirnu začenja delati za kanoniza-iio . prištetje med svetnike) Ne\vrnana. bivšega škofa Filadelfiškega
Ta n »vk-a. pravi, je za nas dvakrat vesela: 1. bil bi on pervi svetnik v Zedinjenih deržavah. in 2. k^r je Ne\vman po rodu Ceh. tedaj Slovan.
" Škof Jan. Nep. Ne\vrnan je bil rojen ne daleč od Prachalitz i v Čehihi sušca 1811. Njegovi sta riši s . bili pobožni katoličani. Že kot deček je kopernel p», duhovskem stanu in bil j-- močno pobožen. Bilje neutrujen v učenji in molitvi. Že kot deček je živel p<> narejenem dnevnem redu. vsled kterega ie od 4ih zjutraj do i lih v noč vedno ali molil ali pa se učil V Ameriko je prišel v Jo letu svojega življenja.
Škof Ne\vman je dobil dobro odgojo v Prachalitzu in v Pragi. V Pragi je bil odličen v semenišču in na univerzi. Semenišče pa je zapustil. — Govoril in pisal je v osmerih jezikih. Leta I po doveršenih študijah je prišel v Ameriko. Tam ga je škof Dubois posvetil za poddijakona (pri št. Patriku. stoljnici «Novojorski.) Potem je pristopil v red redemtoristov. Poslali >o ga s početkom v misijon v Nijagara-Falls; potem je došel v Pitsburg in v Baltimore, kj^r je bil rektor samostana sv. Alfonza.
♦) Op. Ta prelepi kelili je daroval ondotni cerkvi čast. g Ant. Jakšič. župnik v pokoju.
Kot redemtorist si je pridobil velike zasluge. Cerkev redemtoristov v Novem Orleansu je bila zgoli njegovo delo. Leta 1^44 je bil zvoljen za superijora redemtoristov v Pitsburgu in kmalo zatem za pod-provincijala.
Kako je bil ta mnogozaslužni mož ponižen, to se je posebno pokazalo takrat, ko je bil za filadelti-škega škofa odmenjen. Ko ga je namreč nadškof Kenrik i z Baltimora. kteri je bil tudi njegov spovedeneo zagotovil, da so ga imenovali škofa filadelfiškega. je Newman pokleknil na kolena in nadškofa prosil, naj vse mogoče stori, da bi se to ne spolnilo, češ. da ni vreden te časti Nadškof je poslal to izpoved v Rim. sv. Oče pa so odpisali, da mora nastopiti škofovski sedež Kot škof je vsestransko najbolje rabil svoje kerščanske lastnosti, obširno učenost in pogumnost. V Filadelfijo je prišel, ko so ravno začeli zidati stoljnico in njegova gorečnost ima naj veče zasluge, da se je zidanje tako hitro dovršilo.
Leta 1 >."»4 je obiskal Rim in svoje rojstno mesto v Čehih. L 18»i«i je zbdel m po kratki bolezni umeri. Njegov pogreb je v spominu v katoliški zgodovini v Filadelliji.
Nadškof Rian je 21. p. in. prebral pastirski list. vsled kterega je sleherni. kteri ima kak lastnoročen ali narekovan list od škofa Newmana. zavezan oddati ga v na Iskoiisko pisarno, ali ko bi vedel o takem pismu, mora to naznaniti, in sicer pud cerkveno kaznijo.
Taki listi se zahtevajo v Rimu. kjer je o. Bene-detti že storil korake, da se razkliče škof Newman za blaženega.
Da se kdo za svetnika razglasi, mora dokazano biti, da je svetost dotičnega poterjena s ču leži. vsaj s tremi, kteri so se zgodili z njegovim posredovanjem. Taki čudežni dogodki so nekteri že imenovani (se ve. da le Rim irna razločiti, če so ti dogodki res «Hi ieži i, namreč: 1. da je njegovo telo ostalo nestrohnjeno. 2. Redovnica Anzelma, ktera je začela glušeti. je po njegovem posredovanji popolno ozdravela 3. Elizabeta O. Driscoll, ktera je bila do čistega zgubila glas. ga je zopet dobila. 4. Marija Huneker, 13letna deklica, je zgubila pogled, kljubu vsakteremu zdravljenji po zdravnikih, po posredovanji škofa Newmana pa je zopet spregledala. 5. On sam je napovedal čas svoje smerti. 0 Napovedal je neki preužaljeni materi da bo njen sinček od smertne bolezni ozdravel in ji bo podpora na stare dni. In to se je v resnici spolnilo.
Mnogi verniki hodijo v cerkev sv. Petra, kjer počiva škof Newman, in prosijo ga za njegovo posredovanje v svojih potrebah, in mnogi pripisujejo svoje polajšanje edini priprošnji škofa Newmana.
Za nas Slovane bi to res bila prav močno vesela reč, ako bi pervi svetnik v severni Ameriki bil Slovan. (Kako pa je z našim rojakom in škofom Friderikom Baragom v Marquetu? Tudi o njegovi priprošnji so se čule čudovite dogodbe; zdaj je vse tiho. Misijonarji naši in drugi Slovenci, zlasti v Ameriki, priporočujte se mu. Vse okoliščine kažejo, da je tudi on med svetimi. Vr.i
Razgled po svetu.
Rim. Prefekt rimske Propagande je G. avgusta pismeno opomnil katoliške škofe „Ze Jinjenih amerik. deržavu da naj pri nastopni sinodalni konferenci
polno pozornost obračajo na tehtno vprašanje občinskih sol.
Italija. Laški katoličani bodo imeli svoj katoliški shod. ki se bode veršil v Genovi od 12. do ll>. septembra.
St. Pavel v Minnesotti. Katoliško semenišče, za, katero je daroval železnični mignit iiill .joo.omo dolarjev; ziaj pnčao zidali. Meseca avgusti pruod-njega leta b jde poslopje doiela.no. Zavod Oo le oos gal 7 poslopij na nabrežju, reke Mississippi. i lili je pregledal načert ter ga odobril. Poslopja bodo stala 2oo.ooo dolarjev; ostalih 300,000 dolarjev uporaoi se za š >iske potrebe. V semenišče se sprejemajo miaienici. k« se žele posvetiti duh »vske.ni stanu.
Katoliška solo v Z:i. der¿a7ali. Deržune šole v Z nI. deržavah so brez verske. A katoliški sktrisi se ne dajo zapeljati, d.t bi pošilj di svoje otroke v lake šole. Dasi moraj) pl téevati davek za derživae silo. vzieržujejo uo jedn j še svoje taščic ŽJpuijske »*ato-iiške šole. Letos imajo že 0K.0I1 J.'ioo katoliških župnijskih šol s 700.000 otroci; lepo znamenje .SLat««.:Ske probujenosti Ballimorski cerkveni zoor je vveael v s-inenišca pedagogik», zapoVeJtl iia j vuo.u ziiiti katoliške šoie. in k it »iicAiioai. jiu p > ip.raii. ¿.er wrse katoliške župnijske s »le so zi l ine le z milo i tn.
Zoiinjene doržave. Predsednik ilarnsonje poterdil postavo o osemurnein delu pn javuio delili. fa oJredoa je spravila zvezni zaklaim oit»»r v t«»liko nepriliko. da je prosii derzavneg 1 tajnika za pr.ivico omenjeno p »stavo razi igati po svoje.
A^orisansko novico, f o v e r v M111 n e s o 11. V", č g. geneidni vtkarij J. F. Bun je oipotjv.u 2 ». (V'g. v Mesab j. k;er 11 a..ierava otvoriti n »v iiiisijo.isfco postajo. V Mestbi biva razuu Ličili \at jIič.ui »v . a ii okoli loo si »veneev. 22. avg. je sel k: duluvutai vajaai v semenišče sv. Tomaža. Merriaui-P.irk. 2«. prišel je v Daiuth. 2 v pajem išev d v faro 11 uoors. V f »\ver sej.- po verni I 3o. avgusta. - Slo.vnski «lij iki s mi-niščniki so oišli v ponedeljek 11. avg. iz f » .ve; 1. V nedeljo 21. avg je imel č. g. Fr. Ks. lUjec (Si »v-ne- i za Slovence mas» m ji tudi slo/ensko pridigoval 00 devetih dopoludne; dijaki pa so peli si »venske pesmi. Ob jednajslih je bila iniša za Angleže in angleškv» je pridigoval Slovenec g. F. J.iger. Popoldne so oile za Slovence slovenske pete liiamje oO štirih; pridigoval je Slovenec č. g. A. Vilmin. Zvečer ob 1 so bile slovesne pete večernice za Angleže; angleško je pridigoval č. g. F. K s. Bajee.
Afrika. V afrikaaski derzivi Kongo so z ičeii ara!»ci in zamor i pustošiti in rušiti evropska posestva. Pomorili so že več belih. Pravijo, da so se arabci zato začeli bojevati, ker so derviši v Mekki progi isih „sveto vojsko," ki mohameJanom zaukazuje pomoriti vse drugo verce.
i. Bratovfllte zadele
molitvenega a p o s t o 1 j s t v a.
Nameni za mesec september ¡kiin»v;j a) Glavni namen: Š!:o/ocs'J ¡ubilet A/'. Scetvdi Le>* t XIIf. všpis poterjen in blagoslovljen o J sv. Očeta Leona XIII. 1
íK'ouwj
En milodar pa je vsacemu mogoč, dar molitve in dušnih dobrot. Posebno ta mesec naj meri namen
molitve udov apostoljstva v to. da pusti Bog sv. Očeta doživeti slavnostni in milostni dan njihovega škofovskega posvečenia in celo katoliško družino videti in slaviti to veselo slavmst. in da blagoslovi priprave, ktere napravljajo po celem svetu. Vzgled zato nam daje škofija Castellaneta. Tam so se že pred več mesci zave/ali vsi duhovni brez izjeme, brati vsako soboto sv mašo za sv. Očeta Leona XIII in za srečni doseg škc.f »vskega jubileja Pri vsaki teh sobotnih maš je navzoča ogromna množim vernikov ter moli rožni ver.er- in sprejme sv. obhajilo v ta namen. Na enak način je po vseh samostanih te škofije ta dan sv. obhajil» za sv Očeta. Če vsi udje molitvenega apostoljstva 20 milijonov na celem svetu, take vzglede posnemajo, potom ima škofovski jubilej pred Bog^in že velikansk vspeh. in vspeh pred človeškimi očmi ne bo izostal v obilnem blagoslovu. Blagoslovi Bog z blagoslovom 4. zapovedi ljubezni, ktero otroci skazu-jejo starišem : to se tiče za dokaz ljubezni do najvišjega očeta. Gospod sprejme vse. kar se stori naj manjšemu njegovih, tako. kakor da bi se njemu štorih»; s kakim veseljem bo njegovo božje Serce napolnilo najmanjše dobro, kar bomo njegovemu namestniku na zemlji storili?	t
b) Posebni nameni.
22.	S. TomaŽ V. Mašniki in deška semenišča. Pogoste spravne obl ajila. Vdovej in udove. Neki družinski oče.
23.	Naša IJ. Gospa reševanje jetnikov Drnžbe sv. Vincen-cija. .letniki p«» duliu in telesu.
21 S. Lin. li»»rei*e s»»delovanje pri kerščanskem reševanji medd-iižbinskeira vprašanja. Dru/.in>ke matere v hudih bridkostih. Otr«M i iz mešanih zakonov.
25. S. Kleofa. Vnema za djansko ljuljezen do bližnjega. Ma-mki in obhajana. Spn-obernjenje protestantov.
2»*». S. Varili. sprava za m-deljska skrunjenja. zlasti po mestih. l»o|.«-r naraščaj duhovnov in redovnikov.
27. Ss. Kozina In Damijan. Jezusova družba. Zdravniki. Ker-ranske strežnice in bloniki.	(Dalje nasl.i
il. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni :
Na milostljive priprošnje X. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angel jev varhov in vsih naših patronov. Bo -j dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brezverstvo. presest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne Neka poslednja volja, da bi se na priprošnjo N. lj. G., sv. Jožefa in sv. Antona tak » izšla, kakor je prav in I »ožja volja. — Neka pohiijšljiva kenma blizo cerkve za odpravo pohujšanja, ki je tako ostudno, da se celo v l.j. pritožbe sli-ijo' — Dva mladenča ki bi bila lahko svetnika, pa se je ba'i. da lw>sta pogubljena. — Zanemarjen in poreden deček za pravo poboljša nje priporočen Jezusovemu presv. Sercu. Naši ljubi Gospej in angelu varhu.
Listek za raznoterosti.
Ijubljana Na ljubljanski višji gimnaziji se prične šolsko leto 17 sept. s sv. mašo. Zapisovanje za 1. razred je bilo 15. dosedanjih učencev pa 1 t. m. Preskušnje Hi. in 17. tega mesca delajo. — Na no-
vomeški gimnaziji je zapisovanje 15. t. m. za 1 razred, za druge pa K», in 17., in preskušnje 16. t. m. — Na nižji gimnaziji je pričetek 19 sept., oglaševati se je bilo novincem 15 t. m.; sprejemne poskušnje so IG. in 17. t, m.
Prevzvišeno knezoškofijstvo Ljubljansko je ukazalo čast. gg. duhovnom pri sv. maši privzemati molitev. da bi nas Bog obvaroval obilne in goste smerti (.pro vitanda inortalitate.">
V Doberievesi na Koroškem je postal prošt preč. gosp. Jan Ev Marinčič. župnik v Lipi itd.
Molitvenik za dijake, latinsko in slovensko, od g. župnika Fr. Marešič-a. Ta lična knjiga bodi dijakom priporočena zlasti zdaj, ko se zopet pričenjajo gimnazijske šole. Stane: v platnu vez Oo kr., v usnji 1 gld. v plat in z zlato obrezo 1 gld. 10 kr. (v J. Blasnikovi tiskarni).
Bukve pri kat. družbi, Stari -terg št. 13, Naslednje knjižice in knjige so posebnega priporočevanja vredne: Papeževa nezmotljivost (10 kr.» — Sv. Oče Leon XIII. po «; kr. ilepo darilce za otroke). — Najlepši čednost in naj gerši pregreha, <>o kr. (Izverstna knjiga, zlasti za mladino.) «Dalje: Grlasi katol. družbe; Drobtinice; Pogledi na večnost; Kerščanska izreja.)
Dr. Jarc.
Prav veliko otrok umira za grižo, zlasti v mengiški. ješki in št. viški fari
Zalivala,
Slavno vredništvo ..Zgodnje Danice'4 poslalo mi je za nesrečne pogorelce v Velikem Otoku nabranih 40 gld.. — v resnici hladilno mazilo za pekočo rano. Ko prejmem tega v kersčanski ljubezni podanega daru tem potom poterjujem, izrekam ob eneui v imenu plakajočih in v bližajočo zimo plaho gledajočih pogorel cev vsem (plemenitim) dobrotnikom najiskrenejšo zahvalo in — zvonim še zmeraj zvon sile, ker beda je grozna.
Janez Hofstetter, župnik Postojnski 1. r.
Dobrotni darovi.
Zi dijaško mizo: Dobrotna roka 1 gld. — «Tri čuke dijakom za kruh» neim. — Iz Preserja 2 gld. — Od nekod 1 vel. terdnjak in 1 st. dvajset., da naj dijaki pridno molijo za sad bivšega slov. kat. shoda. — Prijatelj iz žSt. Vida 1 gld. — Poseben dobrotnik 3 gld. — Preč. g žup. in zlato rnašnik Jan. Habe o gld.
Zi se. D» t i n s f co: Neim. 50 kr. — Več oseb 1 gld. 20 kr — Čast. g. J. Nagode. duh. oskerbnik v Trebnjem. 15 gld.
Zi Maeiptnišce: Neim 15 gld.
Zi spominek- Hrena škofa Ljubljanskega: Iz Preserja H lire
H ct.
Za cerkev sr. Jože/a r 1'rjedoru: Iz Preserja 1 gld. 72 kr.
Za brat.. Saš, ljube dospe pre sr. Serca: Č. g. vikar Karol Cigonj 2 gld.
Zt rarke Božjega groba: Iz Preserja 1 gld-
Za cstanorit' C stalne in ver ji r»zid» nce čč. oo. jezuitov v Ljubimi mesto sedanjega „provizorja" XVII. zbirka l gld. 50 kr. — Č. g. J. Nagode. adm. v Trebnjem 50 gld.