V
Na seji zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora V Kočevju, ki je bila v petek, 26. januarja, so odborniki razpravljali o dobrih in slabih straneh pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki so jih sprejela podjetja »Zidar«, Elektro, Gostinsko podjetje Hotel Pugled in Ljudska restavracija, Poročilo o pravilnikih je pripravila komisija za analizo pravilnikov, ki jo je imenoval občinski ljudski odbor že konec lanskega leta,
^ BREZ SKLADOV NI MODERNIZACIJE
Že analiza oziroma poročilo pa tudi razprava sta pokazala, da so vsi štirje delovni kolektivi v pravilnikih posvetili premajhno pozornost nadaljnjemu razvoju svojih podjetij (razširjeni reprodukciji) še pravi skladom in da so nesorazmerno s skladi predvidela več sredstev za osebne dohodke. Povsem jasno pa je, da bodo podjetja, ki bodo premalo skrbela za svoj razvoj zaostala. Podjetja, ki bodo imela na skladih lastna sredstva, si bodo lahko povečala proizvodnjo, zmanjšala stroške proizvodjne itd. z nakupom novih strojev, dograditvijo novih prostorov in podobno, medtem ko bodo podjetja, ki na skladih ne bodo imela sredstev, prisiljena delati po starem,' Povsem jasno pa je, da so stroški proizvodnje v razvitih (moderniziranih) podjetjih nižji, zato je tudi čisti dohodek, (dobiček) pri njih večji kot pri nerazvitih oz. zastarelih podjetjih. Zbor proizvajalcev je tudi sklenil, da ne bo podpiral s krediti za osnovna ali obratna sredstva gospodarske organizacije, ki ne bodo tudi same vlagale sredstev na sklade.
♦ PROGRESIVNE LESTVICE
NISO NAJBOLJŠA REŠITEV
Dalje je analiza pokazala, da nekatere gospodarske organizacije niso v pravilnikih upoštevale, da se ne more enako upoštevati in deliti dohodek, ki ga je delovni kolektiv ustvaril z boljšim delom in gospodarjenjem ter, dohodek, ki je rezultat tržnih prilik (ki ni nastal po zaslugi kolektiva). V nekaterih podjetjih so rešili to s progresivnimi lestvicami, ki predvidevajo, da gre v primeru večjega čistega dohodka več sredstev na sklade brez ozira, če je večji čisti dohodek odraz prizadevanja kolektiva ali morebiti tržnih prilik.
PREJ DINAR -
ZDAJ TOČKA
Dalje nekateri pravilniki sploh ne omenjajo produktivnosti. Ta-
ko ima pravilnik Ljudske restavracije vse značilnosti starega tarifnega pravilnika. Namesto prejšnjih dinarskih postavk so zdaj le točke, razlika pa je še v tem, da so tarifne postavke delno dvignili.
♦ NIC ZA STANDARD
Nobeno podjetje ni predvidelo v pravilnikih sredstev za družbeni standard. V občini bo treba zgraditi precej takih objektov družbenega standarda (zdravstveni dom, klavnico, kulturni dom itd.),, podjetja pa v te namene niso predvidela sredstev. Občinski skladi in proračun se ne bodo povečali, pač pa bo ostajalo vedno več sredstev gospodarskim organizacijam. Del teh sredstev bi morala1 podjetja vsekakor nameniti tudi za družbeni standard, saj gre to v korist njihovih članov kolektiva. Razumljivo bi bilo, da bi neko podjetje predvidelo precej sredstev za razširjeno reprodukcijo in zato manj za sklade, nerazumljivo pa je, da jih ne namenijo niti za družbeni standard, niti za razširjeno reprodukcijo.
4> »MASKIRANI« OSEBNI
DOHODKI
Dalje so odborniki menili, naj bi bili pravilniki čim jasnejši. Podjetja naj bi tudi ne imela posebnih premijskih pravilnikov, ampak naj bi bili ti sestavni del pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Z večjimi pravilniki se le zamegljujejo pravi osebni dohodki posameznikov. Tako na primer znaša v podjetju Elektro najvišji osebni dohodek brez raznih dodatkov 49.504 din, najnižji pa 14.560 din, medtem ko je znesel najvišji osebni dohodek s premijo 71.000 din, najnižji pa nad 20.000 din.
♦ SAM SEBI »NADREJEN«
IN »PODREJEN«
Odborniki so tudi sklenili predlagati, naj bi vodilni uslužbenci ne delali hkrati na dveh delovnih mestih in prejemali dohodke za obe delovni mesti. Tako je na primer neki direktor hkrati še upravnik poslovalnice, neki upravnik pa je hkrati še skladiščnik. En človek namreč ne more biti sam sebi hkrati »nadrejen« in »podrejen«.
^ ZA VEČJE DELO,
VEČJE PLAČILO
Povsem drugače pa naj bi veljalo za ostale delavce in uslužbence. Če bi enako delo opravilo namesto deset, osem delavcev (ali uslužbencev), naj bi se osebni dohodki onih dveh, ki sta odpadla, razdelil (vsi ali delno) med onih osem, ki so opravili
delo. To je že eden izmed načinov, kako povečati storilnost in hkrati osebne dohodke posameznikov, ki res več napravijo. (Po drugi strani pa se to ne bi smelo spremeniti v lov za denarjem na račun izčrpavanja samega sebe. V nekem podjetju — ne v naši., občini — je delo. ki ga je prej opravljalo 30 ljudi, opravilo po novem le 15. Ti delavci so dobili za to še enkrat večje plače, a so tudi delali še enkrat več, namreč po 14 do 16 ur na dan.) S pravilno stimulacijo v pravilnikih (»za večjo storilnost, večje plačilo«) bi se v marsikaterem podjetju zmanjšala fluktuacija.
NE INŠPEKCIJA,
AMPAK POMOČ
Odborniki zbora proizvajalcev so ugotovili še, da je v pravilnikih premalo govora o ekonomskih enotah, kjer pa, imajo premalo pravic. Nadalje so poudarili, da mora vsak pravilnik vspodbujati kolektiv k čimvečji, cenejši in boljši proizvodnji izdelkov, ki gredo v promet. Sklenili so priporočiti tudi ostalim podjetjem, katerih pravilnike še niso obravnavali, naj bi razmislila o vseh ugotovitvah in pomanjkljivostih že analiziranih pravilnikov ter da naj bi odpravile nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je zbor proizvajalcev ugotovil pri dosedaj analiziranih pravilnikih.
Ponovno je bilo poudarjeno, da komisija ni nikak inšpekcijski organ, ampak da je imenovana le, da bi pomagala podjetjem; da bi imela. res take pravilnike, ki bodo zagotavljali napredovanje posameznih gospodarskih organizacij, kar bo imelo odraz (ponekod malo prej, drugod malo kasneje) na večjih osebnih dohodkih vsakega člana kolektiva in hkrati na življenjskem standardu nas vseh.
Po otvoritvi samopostrežne trgovine v Ribnici
Prva samopostrežna trgovina na Dolenjskem
25. januarja je delovni kolektiv trgovskega podjetja v Ribnici dosegel najlepši uspeh. V prisotnosti lepega števila ljudi in povabljenih gostov so sredi Ribnice odprli samopostrežno trgovino, ki je ponos kolektiva in vseh Ribničanov.
»Danes bodo odprli samopostrežno trgovino,« so govorile ženske po trgu. »Bomo šle pogledat, da vidimo kako bo.«
Pred trgovino so že stali kot prvi radovedneži — otroci, ki so vztrajno čakali, da stopijo v novo trgovino.
Z novim načinom dela
26. januarja je bil v Ribnici na pobudo Občinskega komiteja ZK sestanek aktiva komunistov, članov občinskega odbora SZDL, komisij ter vodstev krajevnih organizacij. Udeležencev je bilo 40, obravnavali pa so naloge in delo komunistov v SZDL in sicer v krajevnih organizacijah SZDL, komisijah in občinskem odboru Socialistične zveze. Sestanku je predsedoval sekretar občinsskega komiteja ZK Franc Debeljak.
Po uvodnih besedah tov. Debeljaka je predsednik občinskega odbora SZDL Bogo Abra-hamsberg podal misli o delu in vlogi komunistov v institucijah
Del samopostrežne trgovine v Ribnici
Socialistične zveze. Ko je orisal delo komisij pri občinskem odboru je ugotovil, da nekatere komisije ne opravljajo svojega dela zadovoljivo. Idejno-vzgojna komisija je bila doslej najbolj aktivna. Govoril je tudi v vlogi komunistov, oziroma njihovem delu v krajevnih organizacijah Socialistične zveze. Kolike važnosti je aktivno delo komunista, je navedel primer z Gore, kjer je politično in družbeno življenje zelo razgibano. Kjer so komunisti pasivni se to živo odraža v mrtvilu organizacij, prav zato pa se mora zavedati sleherni komunist, kje je njegovo mesto.
Predsednik se je dotaknil tudi vprašanja, ki je zelo aktualno, to je obveščanje državljanov. Poiskati bo treba najboljše načine, da bodo državljani o vseh aktualnih dogodkih na najbolj primeren način obveščeni. Pri tem lahko odigra zelo veliko vlogo lokalni in drugi tisk.
Razprava, v kateri je sodelovalo večje število udeležencev, je osvetlila razne primere in probleme, s katerimi se srečujejo pri delu člani Zveze komunistov. Ko so analizirali pomanjkljivosti pri delu, so ugotovili, da bo treba prenehati z dosedanjim načinom in uvesti nove, bolj elastične metode dela.
Poudarili so ,da bo treba krajevne organizacije SZDL organi-
Kmalu po deveti uri so se zbrali člani delovnega kolektiva, povabljeni gostje in ostali delovni ljudje ribniške doline pred trgovino. Po uvodnih bese-; dah predstavnikov kolektiva je v krajšem nagovoru spregovoril tudi predsednik ObLO Stane Goršič, ki je med drugim dejal: »Ko v ribniški komuni otvar-jamo prvo samopostrežno trgovino, lahko ugotovimo to, da je bilo stališče delovriega kolektiva
zacijsko utrditi, komunisti, ki delujejo kot odborniki v njih pa morajo imeti jasne predstave o delu v teh organizacijah.
Zgrešeno je, tako je bilo povedano na sestanku, da se podjetja zapirajo v svoje meje. Sklenili so, da bo v bodoče več stikov med gospodarskimi organizacijami in medsebojnih posvetovanj, na katerih bodo obravnavali stvari, ki so vsem skupne. Pri zbliževanju komunisti lahko veliko store. Prav tako vlja podčrtati ugotovitev, da bo treba začeti v podjetjih s spremenjeno kadrovsko politiko. Slišali smo tudi kritiko na račun nekaterih odsekov na ObLO. Tamkajšnji uslužbenci ne bi smeli biti zgolj administrativni uslužbenci, njihovo delo je širše in bolj odgovorno.
Govorili so tudi o nekaterih škodljivih tendencah po dviganju plač, ki niso v sorazmerju z dvigom produktivnosti dela. Komunisti morajo biti budni in take primere že v začetku onemogočiti.
Predlagali so, da se dodeli krajevnim odborom na vaseh manjša denarna sredstva, s katerimi bodo sami upravljali. Tudi na tem posvetovanju so govorili o »bolezni«, ki je zajela številne ljudi — moške, v zadnjem času tudi ženske — odhod na delo v Zahodno Nemčijo. O tem problemu bodo razpravljali tudi na krajevnih organizacijah SZDL.
Sklenili so, da bodo za funkcionarje kraj. odborov SZDL organizirani seminarji, podobni sestanki aktiva članov ZK, funkcionarjev Socialistične zveze, kakor je bil ta, pa bodo tudi v bodoče.
in ObLO za združitev treh majhnih trgovskih podjetij v eno podjetje v celoti utemeljeno. Nov gospodarski sistem zahteva tudi od trgovine večjo in boljšo organizacijo, ker so zahteve potrošnikov vedno večje. Uspešna realizacija nalog, ki si jih je zadala trgovina s petletnim planom, bo dvignila kulturno postrežbo potrošnikov in tako prispevala svoj del za dvig življenjskega standarda v naši komuni.
Ko otvarjamo novo trgovino, dajemo vse priznanje delovnemu kolektivu »Jelka« v Ribnici, in želimo, da bi bili potrošniki v njej zadovoljni.«
Lepo urejeni notranji prostori in sodobna oprema blaga po načelih samopostrežne trgovine bodo prav gotovo zadovoljili potrošnike v Ribnici.
Skrajšani delovni čas v Teksiilani
Delavski svet kočevskega podjetja Tekstilana je sklenil uvesti 46 urni delovni teden, se pravi, da bodo delali na teden 2 uri manj kot doslej. Krajši delovni dan bodo imeli ob sobotah. V Tekstilani so zaposlene pretežno žene, ki bodo imele zdaj ob sobotah več časa za urejanje družinskih zadev. V kolektivu menijo, da zaradi skrajšanega delovnega časa proizvodnost ne bo padla, ampak se bo celo povečala, ker bodo zaposlene žene zadovoljnejše in bodo med delom manj skrbele kdaj in kako bodo opravile razna domača dela. Sklep delavskega sveta je potrdil tudi že občinski zbor proizvajalcev.
Pred sejmom tehnike
Od 22. maja do 5. junija bo v Beogradu Mednarodni sejem tehnike. Na njem bo prikazala domača industrija nove stroje, opremo in naprave, ki se lahko merijo tudi z nekaterimi inozemskimi izdelki. Razen domačih podjetij bodo razstavljala še podjetja iz Francije, Italije, Švice, Belgije, Izraela, Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Poljske, Anglije, Nemške demokratične republike in Bolgarije.
ŠTIRJE NA PREGLEDU
Tokrat na rešetu:
Kmetijstvo in gozdarstvo
Kritika kmetovalcev, da kmetijska zadruga v Kočevju ne plačuje v redu odkupljenih kmetijskih proizvodov je precej prispevala, da so začeli kmeti jci in gozdarji analizirati svoji panogi. Na zadnji seji sveta za kmetijstvo so analizirali poslovanje KGP in KZ ter gozdarstvo družbenega in privatnega sektorja.
PETLETNI PLAN NE BO
DOSEŽEN
Poročilo je člane sveta seznanilo, da je od 14.629 ha kmetijskih površin 8.999 v družbeni lasti. Zasebniki imajo le še 38 % zemljišč. Zasebna zemljišča prehajajo v družbeni sektor najpogosteje z zakupi. Preživnine bodo plačevali (v zameno za oddano zemljišče) le socialno ogroženim.
KGP ima skupno 7.473 hektarov zemljišč (razen gozda). Po petletnem planu bi morali imeti na vsak ha glavo velike živine (govedi). Petletni plan pa bodo dosegli le v nižinskih predelih in v okolici Kočevja, kjer so boljši pogoji za nastanitev ljudi, so krajši prevozi pridelkov v Kočevje, tudi zemlja je boljša v dolini, kar vse bo prispevalo k nižjim proizvodnim stroškom. Do leta 1965 bodo povečali število govedi od sedanjih 1.800 glav na
2.000	do 2.200. Posestvo bo uvedlo tudi strogo specializacijo, ker bo le tako moglo rentabilno uporabljati mehanizacijo in povečati proizvodnost, ki je zdaj še nizka. Od leta 1957 do 1961 je KGP investiralo v kmetijstvo skoro milijardo dinarjev, v istem obdobju pa je začelo dajati njihovo kmetijstvo za 300 % tržnih presežkov več.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da je poročilo premalo obdelalo mehanizacijo in njen vpliv na zmanjšanje števila zaposlenih in na produktivnost, kar vse vpliva na rentabilnost proizvodnje. Dalje ni bilo obdelano, koliko gnojil potroši posestvo zdaj in koliko jih je pred leti ter Vzporedno s tem donosi in rentabilnost. Tudi ostali podatki se vse premalo primerjajo s prejšnjimi leti, le tako bi se dalo ugotoviti napredovanje oz. nazadovanje kmetijstva. Vse premalo so bile obdelane tudi cene, (ki so po zatrjevanju kmetijcev neekonomske) in, tržišče. Poročilo je zadovoljivo prikazalo položaj kmetijstva in njegove probleme, premalo pa je probleme obravnavalo in nakazalo njihovo rešitev oz. izhod iz težavnega položaja.
KOOPERACIJA NAJ BO
ZASNOVANA NA OBOJESTRANSKIH GOSPODARSKIH INTERESIH
Iz poročila o gospodarjenju KZ in o sodelovanju s privatnim sektorjem je bilo slišati, da naj bo kooperacija zasnovana na gospodarskem interesu zadruge in kmetovalca, da naj zadruga sklepa pogodbe le za proizvode, ki gredo v prodajo in da naj si že v naprej zagotovita obe stranki cene. Dalje je poročilo ugotavljalo, da je v nekaterih odročnih predelih kmet. proizvod, izključena. Tudi sadjarstvo ne daje dobrih proizvodov, ker je drevje okuženo. Predlagano je bilo tudi naj bi prešli v kmetijstvu na nagrajevanje po učinku, kar bi vplivalo tudi na znižanje proizvodnih stroškov.
V poročilu je bilo vse premalo obdelano sodelovanje z zasebniki in plačevanje zasebnikom, čeprav je bil to glavni vzrok za razpravo in za seje. V razpravi so nekateri zastopniki KZ menili, da bi si zadruga izboljšala položaj s priključitvijo tega ali onega področja — manj pa je bilo govora o cenejši proizvodnji na zadružnih posestvih, o odkupu, prodaji, cenah, tržišču itd., kjer se edino lahko resnično (in ne samo navidezno) izboljša položaj zadruge.
PRVA ANALIZA
GOZDARSTVA
Gozdarstvo, ki predstavlja eno najvažnejših gospodarskih postavk občine, doslej še ni bilo podrobno obdelano. Od skupnih 59.480 ha gozdov (tu so všteti tu-
di gozdovi izven kočevske občine, ki pa spadajo pod upravljanje KGP) jih je 50.580 ha v družbenem sektorju. Pod KGP v Kočevju spada 37.700 ha gozdov (od tega 32.000 ha v kočevski občini). Z gozdarstvom se ukvarja okoli 800 delavcev, njihova bruto proizvodnja pa znaša milijardo 250 milijonov dinarjev na leto. Lesna zaloga znaša povprečno na ha gozda 200 kub. metrov ali skupaj okoli 6 milijonov kub. metrov, z letnim prirastkom 146.000 kubičnih metrov in posekom 112 tisoč kubičnih metrov. Krojenje posekanega drevja se vedno bolj izboljšuje in se je pri bukovini popravilo v zadnjih letih skoraj za 100 %. Gozdnih cest leta 1945 skoraj ni bilo, zdaj jih je že precej, vendar še premalo. Tudi pri prevozu lesa je bil napravljen velik korak naprej, vendar vse to še ne zadostuje. Les prevažajo zdaj v glavnem gozdni traktorji ter težki in srednji tovornjaki (OM in TAM-4500). Konjska vprega se konkurenčno splača le na krajših relacijah. Konec leta 1960 so začeli uporabljati v gozdovih prvi dve motorni žagi,
BESEDA JE TEKLA
o tem in onem
Skoda, da ni bilo na letni konferenci krajevne organizacije Socialistične zveze Suš je več članov. Slišali bi marsikaj in se pogovorili o mnogoterem, kar bi jim koristilo.
Predsednik krajevne organizacije SZDL je v zgoščenem poročilu orisal dejavnost ali nedejavnost organizacij in društev v tem kraju in nakazal misli za razpravo.
V razpravi je bilo najprej govora o gasilskem društvu Vini-ce-Zapotok. D očim so sosedje; gasilsko društvo Suš j e zelo delavni. Ne moremo pa tega reči za Viničane.in Zapotočane. Društvo že nekaj časa spi spanje pravičnega in čaka tistega, ki ga bo zbudil. Kdo je kriv? Starejši člani pravijo, da je krivda na mladih, ki kažejo premalo zanimanja za gasilstvo. Vajeti imajo v rokah mladi, zato bodo morali poprijeti za delo. Krajevni odbor SZDL bo eno prihodnjih sej posvetil problemom tega društva in na sejo povabil funkcionarje društva.
»Zahtevamo, da se uvede zobozdravstvena služba v Sodražici,« smo slišali glasove. Je. res hudo, ko v Ribnici zlepa ne prideš na vrsto, zob med tem časom pa gnije. Prizadeti so predvsem oddaljeni ljudje. Zahteve so bile sporočene podružnici Zavoda za socialno zavarovanje Ribnica, da pripomore, da bo v Sodražici enkrat ali dvakrat na teden ordiniral zobozdravnik. Upamo, da zahteve članov ne bodo ostale samo v zapisniku.
Ljudi je zanimalo, kdaj se bodo nadaljevala regulacijska dela Bistrice. Ker je doslej opravljenega samo polovica dela, povzročajo poplave travnikom veliko škodo.
Seveda je ljudi zanimalo tudi, kako je z ugodnostmi, ki jih nudi kmetovalcem razširjeno kmetijsko zavarovanje, kako bo z ureditvijo nekaterih komunalnih potreb in drugih rečeh.
Organizaciza Socialistične zve-
ze je s pomočjo Občinskega odbora SZDL, Kmetijskih zadrug Sodražica in Ribnica, gospodarskih organizacij in samoprispevkov članov nabavila televizor. Sedaj imajo vse pogoje za or-ganizacijzo klubskega življenja. Prepričani smo, da bo televizor dobro služil svojemu namenu.
Konferenca je zaključila delo s priporočilom odboru, da se bo v bodoče bolj angažiral v svojem delu. Izvolili so tudi delegate za okrajno konferenco Socialistične zveze.
danes pa imajo že 66 takih žag. Prav te žage so. pripomogle, da se je število sekačev znižalo od 401 na 320. Kljub temu ima posestvo še vedno 70 do 80 odstotkov sekačev iz drugih delov države. Standard gozdnih delavcev se je znatno povečal ne samo pri osebnih dohodkih, ampak tudi pri ostalih dobrinah. Zgrajenih je bilo 55 gozdnih koč, urejena družbena prehrana, imajo lastno ambulanto, urejena HTV služba, dobili so po kočah tranzistorje, televizorje itd. Vendar bo treba vzporedno,s še boljšo organizacijo dela še veliko napraviti za standard zaposlenih. Urediti pa bo treba še enotne predpise in cene, da bodo približno enake na obeh straneh Kolpe, za kar se ObLO preko okraja in republike že prizadeva.
V privatnih gozdovih posekajo na leto 20.000 kubičnih metrov lesa, ki ga porabijo lastniki gozdov sami (za kurjavo in drugo) ali pa ga prodajo. Za privatni sektor je značilna razdrobljenost. V poročilu in razpravi so bile predlagane nekatere spremembe gozdnih vrednostnih razredov, dalje je bilo govora o gozdnem skladu in o razmejitvi sredstev med kmetijstvom in gozdarstvom ter kako doseči še nižje stroške proizvodnje, ki so se znižali že z uvedbo stalnih delovnih skupin, uvajanjem motornih žag itd.
Po vsestranski razpravi so člani sveta sklenili, da je treba poročila še delno izpopolniti ali pa obdelati, ter jih bo svet tako izpopolnjene dal v razpravo občinskemu ljudskemu odboru, ki bo imel v kratkem sejo.
Obložena miza in zadovoljni obrazi žensk po končanem kuharskem
tečaju v Koprivniku
Ženske v Koprivniku so se izkazale
»V nedeljo bo v Koprivniku zaključek kuharskega tečaja,« nam je dejala uslužbenka Občinskega RK Kočevje. »Žene ao so se v Koprivniku dobro pokazale, s tečajem so uspele, kar 25 žena je bilo na petdnevnem tečaju, ki ga je vodila strokovna učiteljica Angelca Arko," nam je še pojasnila tovarišica, ker smo začudeno gledali in si mislili:
»Kaj pa ima RK pri kuharskih tečajih?"
Kaj hočemo, nismo na tekočem kot moški, ki se premalo zanimajo kaj vse delajo ženske in RK, pa smo v tem zaostali.
Tovarišica Hedvika Zakovšek nam je potem pojasnila, da RK dela sedaj kombinirano. Organizira tudi kuharske tečaje, ker je zdrava prehrana ljudi prvi vir
Ženske so bile mnenja, da so na tečaju mnogo pridobile
NOVI ODBOR je pričel z delom
Minuli ponedeljek je bila prva seja novo izvoljenega odbora Krajevne organizacije SZDL Kočevje. Razprava o vlogi in nalogah SZDL v Kočevju je pokazala, da bo treba v bodoče storiti več, da se bo izboljšalo delo te množične politične organizacije, ki vključuje v svoje vrste tretjino članstva v kočevski občini. Nevdomno sodi v te naloge po-živitel dela podružnic SZDL in ustanavljanje, sekcij SZDL. Odbor je ugotovil, da so dane možnosti, da bi se delo sekcij poživilo in bi se člani SZDL in ostali lahko vključevali v tiste sekcije, v katerih bi bili voljni delati. Predvsem bi kazalo ustanoviti sekcije za pomoč pri gradnji doma telesne kulture, za gradnjo' zdravstvenega doma, sekcijo, ki bo pomagala pripravljalnemu odboru za proslavo 20-let-nice Kočevskega zbora, ki bo v
oktobru prihodnjega leta in vrsto ostalih sekcij.
Za uspešno delo tako množične organizacije v Kočevju so nujno potrebni prostori in zaradi tega si je med ostalimi nalo-
gami odbor zastavil nalogo, da dobi krajevna organizacija SZDB Kočevje, ki vključuje člane SZDL mesta, Mahovnika, Trate in Mestnega loga, čimprej primeren prostor.
Komisija za zatiranje goveje tuberkuloze
Pred dnevi je bila imenovana komisija za zatiranje tuberkuloze pri govedi. Komisija bo pregledala hleve in živino ter odredila, katero govedo je treba pokončati. Na podlagi ugotovitev gibanja goveje tuberkuloze v zadnjih petih letih je pričakovati, da bo v občini okoli 25 go-
ved, ki jih bo treba zaradi tuberkuloze izločiti. Ustanovljen je tudi že sklad za plačevanje odškodnin živine, ki jo bo treba zaradi tuberkuloze pobiti. Goveja tuberkuloza ni nevarna samo za živino, ampak se prenaša z mlekom in mesom tudi na človeka, zato jo je nujno zatreti.
zdravja in sposobnosti človeka.
Tako smo se v nedeljo, 28 januarja pripeljali v Koprivnik. Žene so bile v lepih belih predpasnikih, vse rdeče od zadovoljstva, tekale so po vasi, v šolo in kar nekam sprivnostno so se držale.
V šoli je bilo polno otrok, mladine in tudi starejših ljudi, ki so prišli na kinopredstavo o zdravstvu in higieni človeka.
»Kje imate pa žene svojo dejavnost?" smo vprašali eno tovarišico, ki nam je prijazno dejala.
»Pojdite kar z menoj pa vam bom pokazala."
Odšli smo v spodnje šolske prostore, ki so bili pa še zaprti. Žene so čuvale svojo skrivnost.
»Nič zato," smo rekli tovarišici. »Bomo videli pa pozneje.«
Po končani kino predstavi so nas žene povabile še v spodnje prostore. V sredini sobe je stala precej velika miza, na kateri so bili razstavljeni proizvodi tečajnic, katere so napravile za zaključek tečaja. Po vsej Kuharski umetnosti razstavljeni piškoti, krofi, narezki, nadevana teletina, rolada, poljubčki, flancati, domači prijatelji, sadna kupa, janeževi upognjenci in še vse ostale dobrote, katerim kot moška trdina, ne vemo še imena, so bili okrašeni z bršljinom, za katerega nas je hotel hudomuš-než prevarati s tem, ker je dejal, da je to solata.
Poleg mize so stale tečajnice. Vsem se je poznalo, da so vesele svojega uspeha, ker je bila razstava res umetniško pripravljena. V petih dneh strokovnega pouka o kuharski umetnosti so tovarišice res veliko pridobile: Upamo, da jim ni žal truda, ki so ga v to vložile.
Vsem, ki so karkoli pripomogli, da se je ta tečaj organiziral, gre v resnici vse priznanje, posebno pa strokovni učiteljici Angelci Arko, tovarišici Lesovi in Lukežičevi, ki sta nudili vse kar so tečajnice potrebovale, kakor tudi Hedviki Zakovšek, ki se je trudila z organizacijo tečaja. Priznanje je treba izreči tudi vsem ženam, ki so tečaj posečale in se v njem tudi veliko naučile.
O komunali in standardu
Poročilo Sveta za komunalne in gradbene zadeve ObLO Kočevja
(Nadaljevanje)
V nadaljnjem perspektivnem obdobju se predvideva elektrificirati še sledeča območja:
1.	Področje Kostela:	Poden,
Sapnik, Lipovec, Selo, Zapuže in Žaga 6,000.000 din;
2.	Področje Strug: Cetež, Tiso-vec, Rapljevo 5,000.000 din;
3.	Področje Poloma in Smuke
11,000.000 din;
Potrebno je torej 26.000.000 dinarjev.
Iz navedenega vidimo, da bi za celotno področje nadaljnje elektrifikacije rabili 57,200.000 dinarjev, h katerim stroškom bi podjetje »Elektro« prispevalo svojih 16 milijonov din, preostanek 41 milijonov din pa bo težko dobiti v kakem krajšem razdobju.
Problematična elektrifikacija
je na drugi strani odvisna točas-no od rasti in razvoja Kmetijskih uprav KGP v Kočevju posebno za sledeča območja socialističnega sektorja kmetijstva: Mala gora, Laze in staro Brezje. V kolikor bi bila utemeljena potreba KGP, bi moral le-ta v ta namen prispevati dokaj šen svoj delež.
Na področju elektrifikacije ter njene nemotene funkcionalnosti in elektr. napetosti, so bile potrebne v letošnjem letu sledeče rekonstrukcije in so se tudi izvršile:
1.	Za KU Mlaka in vas Mlaka: TP z opremo, 10 kV DV in NNO, za kar je porabljeno 8,640.000 dinarjev;
2.	Za KU Cvišlerji: odcep DV, jamborska TP in NNO, za kar je porabljeno 4,400.000 din;
3.	Za vasi Zeljne in Klinja vas: 2 km 10 kV DV, jamborska TP, rekonstrukcija NNO, za kar je porabljeno 10,400.000 din;
Skupaj je bilo porabljeno v letu 1961 23,440.000 din.
V bodoče pa bi bile potrebne v tem pravcu še sledeče preureditve in rekonstrukcije:
4.	Za vasi Petrina, Pirče, Ku-želič, Grbac: opustiti napajanje iz Hrvatske — 1,5 km 10 kV DV, jamborsko TP ter 4 km NNO —
6,400.000	din;
5.	Za izboljšanje elektro energetske situacije v mestu Kočevje zgraditi krožni 10 kV DV, s tremi novimi kabelskimi TP —
23,000.000 din;
6.	Za preskrbo z električno energijo Kočevskega bazena obstaja do sedaj edino DV 35 kV napetosti iz Kleč preko Grosup-
lja v Kočevje. Nujno bo zgraditi še 110 kV DV Novo mesto—Kočevje, za nemoten razVoj industrije tja od Vel. Lašč, Ribnice do Kočevja — 180,000.000 din.
Ta DV bo mogoče zgraditi le z združenimi sredstvi vseh naših podjetij od Lašč do Kočevja in pa z event, pomočjo Elektro-go-spodarske skupnosti LRS, seveda tudi z najetjem dokajšnjega posojila.
V zadnjem času se je rešil tudi problem električne energije za nove stanovanjske bloke pred občino, nadalje Ljubljanske in Kolodvorske ulice, z zgraditvijo 10 kV DV, z zidano kabelsko TP in rekonstrukcijo NNKO, katera dela so ravnokar završena in so stala 15,000.000 din. Sredstva so se dobila s posojilom 10 milijonov din in prispevkom podjetja »Elektro« v višini 5 milijonov dinarjev.
Tudi javna razsvetljava mesta Kočevje ne zaostaja za enakovrednimi mesti, oziroma gre za tem, da s stalno obnovo vskla-dimo isto s principi sodobnosti.
1.	Kot prvo se je svoječasno uredilo center mesta in Roško ulico proti rudniku s sodobnimi visečimi živosrebrnimi svetilkami, ki pa vsled padca napetosti
v konicah tedaj slabo deluje in jo bo potrebno preklopiti na novi TP na Roški cesti. Dela so stala 1,500.000 din.
2.	Letos se je z enakimi svetilkami uredila glavna mestna Ljubljanska ulica, z železnimi jamborskimi drogovi v kabelski izvedbi in jakostjo svetiljk 250 Watov, za kar se je porabilo ca
4,000.000 din.
3.	V trenutni izvedbi je ravno tako Rožna ulica, ki bo dokončno urejena z enakimi svetiljka-mi v 1. 1962.
Potrebno pa bi bilo še urediti in rekonstruirati mestno javno razsvetljavo v sledečih področjih, kar se nahaja že v perspektivnem planu;
1.	Kolodvorska ulica do železniškega kolodvora, v jamborski izvedbi, z 8 komadi svetilk po 250 W — 2,200.000 din;
2.	V Prešernov, in Črnomaljski ulici in križišču Roške ceste urediti enako razsvetljavo z živosrebrnimi žarnicami 250 W —
2,400.000	din;
3.	urediti Podgorsko ulico s petimi svetiljkami — 1,400.000 dinarjev;
4.	Ureditev Reške ceste v industrijskem predelu, s petimi svetiljkami — 1,400.000 din;
5.	urediti na novo Bračičevo ulico s tremi svetilkami —
850.000	din;
6.	Osvetliti Trato od železniškega viadukta navzgor, vsaj s šestimi svetilkami — 1,650.000 dinarjev;
Skupaj bi potrebovali 10 milijonov dinarjev sredstev.
III. VDOVODI IN PRESKRBA MESTA IN PODEŽELJA Z VODO
V pretežni večini upravlja vse vodovode na teritoriju občine že 3. leto Vodna skupnost za Kočevje in Ribnico v Kočevju. V svoji upravi ima sledeče vodovode:
1.	Skupinski vodovod iz Obrha pri Rakitnici, za napajanje Kočevja in okolice, z vodovodnimi črpališči Obrh, Slovenska vas in Kočevje in prečrpovali-ščem na Roški cesti za Rudnik, Salko vas in Cvišlerje in z rezervoarji vode v Slovenski vasi 150 m3 in Kočevju 200 m:1.
2.	Vodovod Livold, z lastno črpalnico in rezervoarjem 60 m', za vas Livold in KU Livold,
3.	Gravitacijski vodovod Go’-tene, Oskrt in Vrh,
(Nadaljevanje v prihod, številki)
ŽIVLJENJE IN DELO
Industrijski del mesta ob Rinži
vprašanju. Zato so šole o spoznavanju družbeno ekonomskih vprašanj zelo potrebne. Strokovne šole se bodo morale v tem še dopolniti, da bodo proizvajalci to razumeli,
V odelku prikolic so bili zopet vsi marljivo pri svojem delu. Hala je obsežna in ljudje se v njej izgubijo. Končni proizvodi kolektiva pa so pri izhodu, v katere je vloženega veliko dela delovnih ljudi kolektiva, ki je v lanskem letu dosegel proizvodnje za eno milijardo in što štirideset milijonov din. Svoje proizvode je razstavljal v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, v Tur-čjii, Siriji in celo v Braziliji. Tako gre ustvarjalno delo delovnih ljudi iz mesta ob Rinži po vsej naši domovini in preko njenih meja v svet, kjer služijo človeku v graditvi lepše bodočnosti.
Otrok padel 9 metrov globoko
28. januarja po četrti uri popoldne se je zbralo nekaj otrok, da bi šli nabirat železo k podjetju »Avto«, potem so zagledali nekega ptiča, začeli metati za njim kamenje ter ga lovili in se okoli 17. ure nekako priigrali do gradbišča novih stolpnic. Na teh stolpnicah se gredo otroci večkrat kavboje in podobno. Med otroci sta bila tudi Zdravko Hribar in Ljubo Veličkovič, ki sta menda prispela prva. Hribar je pritekel v tretje nadstropje ter na podaljšek, ki je namenjen za balkon in še ni zavarovan. Tam pa mu je zmanjkalo tal in je padel 9 m globoko. Pri padcu vse kaže, da je letel na glavo — si je zlomil obe roki v zapestju, nalomil levo roko podlakti, nalomil levo ključnico, poškodoval levo koleno, dobil razne odrgnine na obrazu in si močno pretresel možgane.
Ko je Veličkovič videl, da je Hribar padel, se je ustrašil in zbežal domov. Ponesrečenca sta pobrala šolarja Izidor Mohorič in Rajko Borič, ki sta bila pod stolpnico. Odnesla sta ga na Hribarjev dom. Starši so ga nato odpeljali v kočevsko ambulanto, kjer so mu nudili prvo pomoč, nakar je bil prepeljan v novomeško bolnišnico. Je že izven nevarnosti, čeprav je skoraj ves v gipsu.
kem pogledu tudi za avtomehanike.
Z vsemi temi predlogi so se strinjali vsi. Tov. Šercer Tone, komercialist »Avta« Kočevje je v svojih izčrpnih izvajanjih osvetlil marsikateri problem iz prave strani in dal primerne koristne pobude. Ker je iz poročil upravnega in nadzornega odbora videl, da ima društvo težave z izterjavo članarin in ker je dobršen del šoferjev ravno od »Avto« podjetja, je predlagal, da bi se sešli predstavniki Združenja s podjetjem na sestanku, na katerem bi se dogovorili o pobiranju članarine potom podjetja, ker je treba upoštevati, da so šoferji podjetja skoraj stalno in nekateri tudi dalj časa na terenu.
Tov. Zgonc je kot zastopnik odseka za NO toplo pozdravil predstavnike iz Ljubljane, ki so dali dobre napotke in koristna pojasnila. Odsek za NO je bil vedno v dobrih odnosih z Združenjem in želi, da bi bilo tak« tudi v bodoče.
V zgodovinskih knjigah in listinah vidimo zgodovino in življenje ljudi v mestu ob Rinži. Malo je teh zgodovinskih dokumentov, ki so nam ostali, vendar nam ti povedo marsikaj, če se poglobimo v njihovo vsebino. V dobrih 409 letih je bilo mesto Kočevje šestkrat porušeno in požgano, ljudje so ga vedno obnovili in na razvalinah zgradili novo življenje.
Tudi danes gradimo novo mesto in novo življenje naših delovnih ljudi, saj je bilo mesto v teku NOB porušeno do kraja. Sedaj je lepše kot je bilo pred vojno ali kdajkoli poprej. Želimo, da bi bilo še lepše in v to so usmerjeni napori naših delovnih ljudi.
ltasa, Inkopa in Kovinarja. Danes odmeva iz tega dela mesta delo, ki ustvarja novo lice in podobo mesta ob Rinži.
Pri vhodu v Itas je na dvorišču polno velikih in malih silosov, ki čakajo na to, da jih bodo odpeljali na določena mesta. Prijazni vratar pojasni, da so
Predsednik sindikata je povedal.
»Po novem letu je boljše kot lansko leto. Sindikat se je uveljavil. V teh dneh bomo sprejeli na sestankih pravilnik ekonomskih enot, teh je pri nas osem. Kolektiv je poskrbel, da se je v »Jelki« uredila prehrana. Ljudje so s tem zadovoljni. Eno tretjino krije za prehrano kolektiv. Sedaj bomo preizkusili, kako bo tekla delitev dohodka po ekonomskih enotah, upamo, da bo uspelo.
V strojnem oddelka je 11
stružnic, ki oblikujejo posamezne dele proizvodov. Spretne roke strugarjev skrbijo, da so izdelki kvalitetni. V obratu prevoznih silosov je tesno. Avto-
mobilske prikolice zavzemajo teliko prostora. Tudi v oddelku kjer se usposabljajo vajenci, je precej tesno. Po vseh teh oddelkih je toplo, ker ima vsak oddelek svojo peč, kj je tako velika, da dobro ogreva vse prostore.
Na javni deski kolektiva pred upravo je pisalo naslednje:
POZOR: Med malico sem izgubil v menzi uro, poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne v obratu prikolic.
Po splošni oceni ljudi, ki so v kolektivu, smo mnenja, da je tovariš, ki je uro izgubil, dobil to tudi nazaj. Med ljudmi v kolektivu je odkritosrčnost in poštenje, ki sije iz vsakega obraza.
V hali stabilnih silosov so delali varilci. 6 metrov široki in do 20 metrov visoki silosi dajo veliko dela. Varjenje in dviganje kovinskih delov, svetlikanje varilnih aparatov, ki spajajo
Hala stabilnih silosov z varilci
Kovači smo — v Itas Kočevje
kovine v končne izdelke, vse to je vredno občudovanja. Pomanjkljivost je v tem, ker je hala zelo temna.
Kratki razgovor, ki smo ga meli z varilci je tudi vreden, da ga zapišemo.
»Tukaj imate pa temno.«
»Da.«
»Kako pa delite dohodek?«
»To pa ne vemo še.«
»Kako to, da ne. Ali niste sodelovali pri pravilniku o delitvi dohodka?«
»Seveda smo. Kdo pa to razume. Če bi hoteli to razumeti, bi morali iti vsaj eno leto v šolo.«
Morda se bo tudi to uresničilo. Delitev dohodka po gospodarskih organizacijah res ni taki) preprosta zadeva. Človek, proizvajalec mora res veliko vedeti in vse to dobro poznati, če hoče aktivno sodelovati pdS tem
Vhod v Itas Kočevje
Združenje šoferjev in avtomehanikov, podružnica Kočevje, je imelo v nedeljo dne 28. t. m. v sejni dvorani ObLO Kočevje svoj redni letni občni zbor. Udeležba članov je bila 30 % in želimo, da bi se. v prihodnje znatno zvišala. Zbora so se udeležili predstavniki nekaterih organov in podjetij ter predstavniki republiškega in okrajnega odbora ZŠAM iz Ljubljane.
Iz poročil upravnega odbora podružnice je bilo razvidno, da je imelo Združenje kljub nekaterim težavam le nekaj uspehov. Med te lahko štejemo prireditev tečaja za pridobitev kvalifikacije v prometni stroki, ki ga je uspešno zaključilo 80 tečajnikov. Vršilo se je tudi predavanje o gorivu in mazivu, ki so se ga pa na žalost udeležili skoraj samo tečajniki. Omeniti moramo tudi prireditev proslave stanovskega praznika 13. julij in popoldansko rajanje pri Rožnem
studencu. Oboje je lepo uspelo v zadovoljstvo vseh.
Med potekom zbora se je razvila živahna razprava o raznih perečih problemih. Predstavniki republ. in okr. odbora so omenili, da je Združenje strokovno političnega značaja in da je zato nujno sodelovanje s politično družbenimi organi. Poseben poudarek so posvetili alkoholizmu, prometnim nesrečam in odnosu voznikom motornih vozil do cestno prometnih organov. Dejali so, da republ. in okr. odbor sodita, da bi morala biti odgovornost za nesreče na cesti enaka za poklicne šoferje in amaterje. Zaradi še večjega zmanjševanja nesreč zaradi alkoholizma, da bi pa bilo nujno znižati ceno brezalkoholnim pijačam, ki so ponekod dražje od alkoholnih ... Predlaga se, da bi se del izkupička od alkoholnih pijač uporabil za pocenitev brezalkoholnih pijač. Pri prometnih neprili-
kah na cesti naj bi bil odnos šoferjev do prometne milice stvaren in dostojen. Odpadlo naj bi vsako nepotrebno prerekanje, ker se morajo šoferji zavedati, da prometni organi ne ščitijo samo njih in njih družine, ampak nas vse. V skrajnih primerih pa naj se obrnejo na svoje Združenje. Ker je pa šoferska služba zelo naporna in prizadete predčasno izčrpava, naj bi se delovna doba skrajšala, poleg tega naj bi se dosegel za šoferje 30 dnevni letni dopust ne glede na leta službe. Posebno pažnjo pa je treba posvetiti vzgoji in ne samo strokovni marveč tudi moralno družbeni, da bodo odnosi med njimi in ljudstvom kulturni in tovariški. Pa tudi potniki in ostali naj se zavedajo, da vršijo šoferji težko in odgovorno službo in da je samo ob sebi umevno, da je šofer enakovreden član družbe. Omenili so tudi, da se mora Združenje zavzeti v vsa-
Mesto je bilo v zimskem dnevu v megli. Nad Rudnikom in Trato se je tu in tam posvetilo sonce, po mestu so hiteli ljudje po dnevnih opravilih.
V spodnjem delu mesta okrog bivšega dijaškega doma je odmevala pesem dela. Iz delavnic ltasa, Inkopa in Kovinarja so doneli glasovi železa in jekla, tanki glasovi brušenja kovin so prodirali v ušesa. Pesem strojev in kladiv, ki oblikujejo današnje življenje se sliši kar naprej.
Pred 30. leti je bil tu še travnik. Kočevski Nemci so tu nekoč postavili halo, v kateri so prirejali svoje proslave. Italijanski okupatorji so postavili skladišča in barake, dijaški dom pa spremenili v mučilnico za Slovence, iz katere je odmeval vik in krik mučenih borcev za svobodo slovenske zemlje in ljudi, ki na njej živijo. V povojnih letih je stalo tu nekaj časa taborišče vojnih ujetnikov, potem so začeli rasti objekti sedanjega
Mesto Kočevje v zimskem dnevu
vodilni ljudje na sestanku in obenem pokaže, kje dela predsednik sindikalne organizacije.
V	kovačiji poleg kotlarne in varilnice dela 10 nasmejanih fantov, ki hitro udarjajo po žarečem železu.
»Kako gre fantje?«
»Kar dobro.«
»Pa dohodek?«
»Če bolj udariš, večji je!«
Daljši razgovor je nemogoč, ker udarci kladiv tega ne dopuščajo. Človeku, ki tega ni navajen po ušesih kar brni.
V	varilnici merijo in črtajo po debelih kovinskih ploščah, drugi z zračnim kompresorjem in avtogenskim aparatom brusijo in režejo debele kovinske plošče, kot mizar deske. Glasovi brušenja in rezanja trgajo ušesa in glavo.
»Vas mora pa glava boleti od tega brušenja in rezanja«
»Ne — smo se kar privadili,« odgovori oddelkovodja.
Občni zbor šoferjev in avtomehanikov
Predavanje o poživilih v modernem življenju
25. januarja 1962 je bilo v dvorani množičnih organizacij v Kočevju izvedeno predavanje o poživilih v modernem življenju. Predavanje je priredil mestni odbor RK Kočevje v sodelovanju s SZDL. Predaval je upravnik okrajnega zdravstvenega centra dr. Dušan Miss. Predavatelj je mojstrsko prikazal škodljive vplive, ki jih zapušča uživanje poživil, tako na škodo telesnega kakor tudi duševnega zdravja.
Kajenje, zlasti prekomerno kajenje, zelo kvarno vpliva na dihalne organe, rahlja odpornost človeškega organizma in pripravlja pot plačnim obolenjem in tuberkulozi. Nekateri znanstveniki pa na podlagi mnogih poizkusov iščejo vzročno zvezo med kajenjem in javljanjem plučnega raka. Se posebno škodljivo pa je kajenje na tešče zjutraj, ko je želodec še prazen.
Tudi uživanje prave kave za telesno in duševno zdravje ljudi ni tako nedolžno kot si predstavljamo in zamišljamo. Podobno, kot močna goriva dirkalnih motornih vozil močno povečajo njihovo trenutno zmogljivost,
tako tudi prava kava znatno poveča in pospeši delovanje srca in drugih organov in daje videz trenutne svežosti in mnogo večje zmogljivosti. In prav tako, kot se pri pospešenem delovanju hitro trošijo občutljivi mehanični deli stroja, se v podobnem smislu trošijo preobremenjeni organi najbolj zapletenega stroja, to je človeškega organizma.
Še naj večje zlo in naj večjo škodo v človeški družbi pa prinaša uživanje alkoholnih pijač. Po statističnih podatkih je največ nevšečnosti, kriminala, umorov, samomorov, namernih požigov pa tudi nesreč (zlasti prometnih) pri ljudeh, ki so pod
vplivom alkohola. Poleg tega je pri teh ljudeh silno prizadeto telesno in duševno zdravje, kar porazno vpliva na svojce in bližnjo okolico. Potrošnja alkoholnih pijač iz leta v leto vstrajno narašča. Tako je bilo v občini Kočevje v letu 1958 potrošeno za alkoholne pijače v gostinstvu
122.392.000	din, za hrano v gostinstvu 48,626.000 din in za brezalkoholne pijače pa 10,729.000 dinarjev. V letu 1959 pa je bilo izdanih za alkoholne pijače v občini Kočevje že 130,807.000 dinarjev, za hrano v gostinstvu
59.586.000	din in za brezalkoholne pijače 12,748.000 din. Že samo ti podatki nam dovolj zgovorno pričajo, da potrošnja’ alkoholnih pijač iz leta v leto narašča in, da sredstva, potrošena v te namene niso majhna. Koliko novih stanovanj, opreme, gospodinjskih pripomočkov in drugega materiala bi se mogk» nabaviti, če bi te izdatke usmerili v koristnejše svrhe.
Predavatelj je seveda še mnogo natančneje in podrobneje orisal škodljive vplive uživanja poživil v sedanjem času. Žal pa udeležba ria predavanju ni bila taka, kot bi bila potrebna in za-željena. Po končanem predavanju sta bila predvajana še dva filma iz področja tem, ki jih je predavanje zajelo in obsegalo.
Zakaj vrtijo v Loškem potoku tako slabe filme
Takšna in podobna vprašanja se ponavljajo vsak dan pred in po vsaki predstavi, iz leta v leto. Žal je na to vprašanje težko odgovoriti. Ljudem, zlasti tistim, ki so kaj malo ali pa sploh nič seznanjeni z načinom in možnostmi nabave filmov, je to težko pojasniti. Ne da se nabaviti takih filmov, ki bi povsem odgovarjali publiki.
Na kratko bi v nekaj besedah opisal delo in zmožnosti našega kina.
Glasbena šola v Kočevju
ob zaključku prvega polletja
Prvo polletje Glasbene šole v Kočevju je minilo. Če nas je bilo v začetku malo strah, kako bomo zvozili in izpolnili naloge, ki nam jih stavila nova šola, moramo reči, da smo imeli srečno roko in da je bil začetek za naše razmere kar dober. Šola ima točno 100 učencev. Od teh se uči harboniko 35, kitaro 12, klavir 18, pihala 5, trobila 14, ljudske instrumente 13, violino 3. Vsi obvezno obiskujejo nauk o glasbi. Od teh 100 učencev jih je 81 v I. razredu, 19 pa v II. »Izdelali« so kar dobro, saj je prejelo 56 % vseh učencev pri svojem instrumentu oceno odlično ali prav dobro. Mogoče je bilo to ocenjevanje ob I. polletju še nekoliko preveč dobrohotno, kar je pa razumljivo, saj so
Zdravstveni tečaj v Kočevju
V petek 2. februarja se je začel v Kočevju 60-urni tečaj prve pomoči. Obiskuje ga 50 udeležencev, ki so člani delovnih kolektivov in civilne zaščite. Tečaj vodi dr. Janez Klun. Absolventi tečaja, ki bo trajal predvidoma do aprila, si bodo pridobili naziv prostovoljni bolničar, prejeli pa bodo tudi posebne izkaznice o dokončanem tečaju.
imeli učenci šele dobre štiri mesece časa in prilike, da pokažejo svoje sposobnosti ali pa tudi pomanjkanje nadarjenosti za glasbo. Na vsak način bodo ocene ob koncu šolskega leta, ko bodo opravljali učenci komisijske izpite, še bolj objektivne in bodo pokazale resnično nadarjenost in prizadevnost naših mladih instrumentalistov.
Obisk je na splošno zadovoljiv. Tudi je bilo le par primerov, da je kdo obupal ali takoj v začetku izgubil voljo do učenja. Velika večina učencev je pokazala dovolj veliko mero vztrajnosti in volje, tako da delo z njimi ni bilo težko. Šola je nabavila nekaj instrumentov in jih proti skromni odškodnini posodila učencem, ki si jih še ne morejo kupiti sami. Na ta način je sploh omogočila študij kakim 14 učencem. Kupila bo tudi nov klavir (pianino), ki ga potrebuje pri pouku, pa tudi učenci, ki nimajo klavirja doma, bodo' lahko vadili na njem. Pri nabavi in posojanju instrumentov je izdatno pomagal občinski Svet Svobod in prosvetnih društev, ki kaže prav tako kot ostali forumi veliko razumevanje za to šolo.
Mislimo, da smo za enkrat dovolj povedali o delu in uspehih, o načrtih za bodoče in o razširitvi dejavnosti šole bomo pa spregovorili mogoče ob koncu šolskega leta. Na" vsak način se je izkazalo, kako je bila šola potrebna in veseli obrazi učencev,
ki hite preko dneva z instrumenti v roki v šolo, dokazujejo, da smo na pravi poti.
M. H.
Kakor vsepovsod, je tudi v Loškem potoku mnogo problemov. Glavni problem je pomanjkanje denarja, kajti le tedaj, ko bi imeli na razpolago dovolj denarnih sredstev, bi lahko zadostili potrebam naše publike. Vprašanje je torej, kako kriti stroške, ki se pojavljajo v zvezi s predvajanjem filma. Povprečna cena filma v letu 1962 je
6.000	dinarjev. Ostali stroški znašajo cca 4.000 din, skupaj torej
10.000	din. Iz tega skopega, sicer povprečnega podatka je popolnoma razvidno, kako napredujemo.
Napačna in popolnoma zgrešena so mnenja, da predvajamo najslabše filme. Nasprotno. Filme, ki jih imamo na sporedu, izbira naš filmski svet, seveda v okviru možnosti. Razumljivo je, da pravkar posnetega ali uvoženega filma ne moremo dobiti. Ako bi ga pa dobili izposojnine ne bi mogli kriti z dobljenimi finančnimi sredstvi. Posegli smo po takih filmih, ki so v drugih krajih zelo popularni in zanje ni mogoče dobiti kinovstopnic, so pa pri nas slabo obiskani in izžvižgani. Kje je torej vzrok?
Stali smo pred vprašanjem, kdo bo naš kino vzdrževal. Bili
smo mnenja, da bo treba kino zapreti. To bi pa bil nedvomno velik udarec za zveste obiskovalce kina in nedvomno tudi za tiste, ki kaj radi kritizirajo vse v zvezi z predstavami. Tega smo se zavedali in začeli iskati nove možnosti. Čeprav slabo situirani, smo nabavili popolni cinema-skop sistem in opremili dvorano1 z novimi kinofotelji. Za to smo plačali več kot milijon dinarjev. Razumljivo je, da so nam pomagali tudi drugi, vendar je bil ta korak kaj tvegan. S tem smo imeli možnost da smo izpopolnili naš repertoar z najboljšimi filmi, seveda tudi mnogo dražjimi, kot so bili do sedaj. Pričakovali smo popoln uspeh, a ga žal nismo dočakali. Vprašujemo se torej, kaj naj še storimo, saj imamo naj cenej še vstopnice v celem ljubljanskem okraju. Naši obiskovalci in tudi tisti, ki iz nerazumljivih vzrokov opuščajo kinopredstave morajo razumeti, da smo v ta dela vložili mnogo truda in denarja in da bomo tudi v bodoče strmeli za tem, da bomo nudili gledalcu kar največ udobnosti pri gledanju filmov. Zavedati se moramo, da nam je kino skoraj edino razvedrilo in hkrati tudi
O zdravju človeka v Koprivniku
katicek
ZIMSKA NOČ NA VASI
Bledi mesec tiho, sije nad vasjo.
Sneg z belo svilo, pokril je vso zemljo.
Bela zapuščena, tiho sniva vas.
Čez zamet nobena, še ne pelje gaz.
V tišini beli, utonil je kraj.
Le nekje v daljavi, laja pes čuvaj.
Stanko Briški,
6. r. šola Vas-Fara
POMOČ PRIZADETIM OB POTRESU
O strašni katastrofi, ki je zadela naše obmorske kraje smo čitali v časopisih in poslušali v radiu. Potres je povzročil veliko materialno škodo. Ogroženim prebivalcem bo pomagala vsa Jugoslavija.
Od odbora RK smo dobili obvestilo o zbiranju prispevkov za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Takoj smo začeli z akcijo, vsak učenec je bil zadolžen, da zbira prispevke v svoji vasi. S tem načinom dela smo dosegli mnogo več, kot če bi prispevali samo starši učencev. Podmladek RK naše šole je zbral okrog 50.000, sindikat prosvetnih delavcev 15.000 din. Tako je naša šola prispevala za ogroženo prebivalstvo 65.000 dinarjev. Kar veseli smo, da smo tako lepo uspeli.
Marija Simončič, VIII. r. š. Vas-Fara
ZBIRALI SMO PRISPEVKE ZA PRIZADETO PREBIVALSTVO
Kakor hitro se je razširila vest o zbiranju pomoči za prebivalce, ki so bili prizadeti ob potresu, smo začeli z akcijo tudi na osemletni šoli J. Šeška v Kočevju. Pionirji, mladina in naši vzgojitelji — vsi smo začeli z zbiranjem prispevkov. Učenci osemletke so zbrali 38.600, mladina gimnazije 12.000, učiteljski kolektiv 7.400, skupno 58.000 dinarjev.
Z akcijo smo malo zakasnili, pred nami je bil zaključek prvega semestra in zato naša akcija ni bila tako uspešna.
Zakaj ni tekme za sankanje
Nad Podgorsko ulico na Stojni imamo lepo progo za sankanje, ki jo je uredilo TVD Partizan Kočevje. Za nas mlade sankače je to v veliko veselje, saj na progi dosegamo veliko hitrost.
TVD Partizan je poklonilo naši šoli deset tekmovalnih sani, ki tehtajo po 17—18 kg da so kar težke. Letos na žalost ni dovolj snega, da bi se lahko sankali po vsej progi. Sankamo se lahko samo od ovinka navzdol, ker višje gori po progi ni snega. Letos ni bilo še nobenega tekmovanja, če bo zapadlo kaj več snega, bo Partizan gotovo organiziral tekmovanje, katerega se kar veselimo.
Vsi otroci, od najmlajšega do največjega, poleg mladine in starejših ljudi so se v nedeljo, 28. januarja zbrali v šolski dvorani v Koprivniku. Cicibani in manjši pionirji so čakali že pred šolo, ko smo se pripeljali z avtomobilom. Kalikor je bilo takih, ki so bili še doma, so hitro pritekli, ko so zagledali avto. Otroci, mladina in starejši ljudje so napolnili dvorano.
Pred začetkom kino predstave je tovariš Franc Šilc iz Kočevja spregovoril nekoliko besed o cilju in namenu kinopredstave v Koprivniku, ki jo je organiziral občinski odbor RK v Kočevju.
Telesno in duševno zdravje je osnovni temelj vsakega človeka. Zdravje človeka pa ima polno sovražnikov, katere povzroča okolje v katerem živimo, katerega se ne znamo varovati in se proti njemu tudi boriti. Osebna in stanovanjska higiena, urejene sanitarne naprave, red in čistoča se da urediti v še tako preprostih pogojih življenja, če to poznamo. Zato se organizirajo zdravstvena predavanja, kino predstave itd. iz katerih se lahko marsikaj naučimo.
Prebivalstvo Koprivnika je z zanimanjem sledilo besedam govornika, kakor tudi kino predstavi, pri kateri so videli tri poučne filme o zdravju in higieni.
Ob zaključku
V Koprivniku na kino predstavi
pionirskih iger 1961
V	proslavo 20. obletnice vstaje naših narodov je bil v lanskem letu sestavljen poseben program o Jugoslovanskih pionirskih igrah, v katerega so se vključili vsi pionirji naših šol. Občinska zveza prijateljev mladine in prosvetni delavci v občini Kočevje, ki so vodili delo pionirjev, sedaj ugotavljajo uspehe, ki so jih dosegli pionirji v svojem delu.
V	izvedbi programa so sodelovali pionirski odredi šole Jožeta Seška, Mirka Bračiča, Stružnice na šoli Vas-Fara, Pugled v Stari cerkvi, v Kočevski Reki in nekaj ostalih šol in posameznikov. Skupno je sodelovalo v izvedbi tega programa JPI v kočevski komuni 1922 pionirjev.
Poleg vseh proslav ob prazni-
kih, ki so jih izvajali pionirji, so se pionirji udejstvovali še v naslednjih panogah:
Pisali so spise »Moj kraj včeraj, danes in jutri«. Odred Mirka Bračiča je izdal 5 številk »Šelesta«, Odred Jožeta Šeška 5 številk glasila »Prvi koraki«, Odred Stružnica v Vas-Fari dve številki »Doma sem ob Kolpi«. Zbrali so poleg tega razni zgodovinski material in slike iz naših krajev. V zbiranju zgodovinskega gradiva so se posebno izkazali pionirji v Kočevski Reki.
Dramski krožek MB v Kočevju je naštudiral igro Tonček, v Kočevski Reki pa Zvezdico zaspanko, s katero je gostoval na šoli v Osilnici in Fari. V Kočevju je bil organiziran pevski festival, na katerem so sodelovali
pionirji iz Kočevja, Stare cerkve, Strug, Livolda, Kočevske Reke in Fare. Organizirana je bila tudi oddaja Spoznavaj svojo ožjo domovino, na kateri so sodelovali vsi odredi. Potujoče knjižnice so se organizirali za Staro cerkev, Vas-Faro in Osilnico. Na obeh šolah v Kočevju in v Vas-Fari so organizirane muzejske zbirke. V šahovskem tekmovanju je sodelovalo 24 ekip.
Pionirji so se učili tudi samoupravljanja v odredih. Izvajali so tajne volitve v odrede, katere sedaj že sami vodijo in pripravljajo materijal za seje in sestanke.
Vse to je samo na kratko opisano delo naših pionirjev, ki so za 20. obletnico vstaje aktivno prijeli za delo na raznih področjih.
Odbor Zveze prijateljev mladine, ki sedaj ocenjuje vse te uspehe, bo razdelil pionirskim odredom nagrade, o katerih bomo poročali v eni od prihodnjih številk Novic.
Bibiči vlagajo - kmetije! zastrupljajo
ALI KMETIJCI RES NE VEDO, DA SE GNOJNICA UPORABI TUDI ZA GNOJILO? KMETIJCI SO ŽE TRIKRAT ZASTRUPILI RINŽO Z GNOJNICO. SAMO LANI JE BILO POL MILIJONA ŠKODE.
Na občnem zboru kočevske Ribiške družine, ki je bil v drugi polovici preteklega meseca, so ribiči razpravljali predvsem o gospodarjenju z Rinžo in o po-
ginu rib zaradi odplak in odpadnih vod, ki se stekajo v Rinžo. Do največjega pogina rib je prišlo prav lani, ko je spustila kmetijska uprava Mlaka-Sloven-
ska vas, ki spada pod KGP, v Rinžo gnojnico. Po oceni Kmetijskega inštituta je znašala škoda okoli pol milijona dinarjev. Poginilo je veliko ščuk, rdeče-repk, šarenk pa tudi klenov, krapov in linjev. Katastrofa je bila še večja zato, ker je bila voda ob času zastrupitve nizka. Pri prejšnjih dveh zastrupitvah (leta 1957 in 1958) škoda ni bila tako
šola, da je film sredstvo, ki nas zbližuje z narodi, z njihovo kulturo, s katero se v filmu nehote spoznamo, ki nam v nasprotnem slučaju ne bi bila nikoli pristopna.
Pričakujemo torej, da bo teh nekaj skopih podatkov pripomoglo k realnejšemu gledanju na na naše težave, ki pa so žal tudi težave vsakega potočana. Upamo pa, da nam bodo poto-čani pomagali, da bomo v bodoče še bolj delali in da jim bomo res lahko nudili vse, kar lahko pričakujejo od filma le s tem, da bo vsak, ki količkaj ceni naše delo in pomen filma, postal stalni gost v našem kinu.
Dragarska dolina prizadetim v Makarski
Tudi prebivalstvo dragarske doline je pretresla žalostna vest o nesreči, ki je prizadela naše sosede v hrvaškem Primorju. Ker je bil pretežni del dragarske doline v času II. svetovne vojne uničen od. okupatorja, tem bolj občutimo bol in težkoče ljudstva v Makarski in njeni okolici.
Na pobudo krajevne organizacije RK v Dragi smo zbrali za ponesrečene 100.195 din, kar je zelo pohvalno za pasivni predel Drage.
Vas Draga je prispevala 18.880. Srednja vas 15.800, Novi kot
13.500,	Trava 13.100, Podplanina
10.000,	Podpreska 9.322, Stari kot
8.500,	Lazeč 6.793 in vas Pungart 4.300 dinarjev.
Od te vsote so zbrali podmlad-karji RK osnovne šole Podpreska 9.245 din, ostalo pa nabiralci člani RK.
Da je nabiralna akcija tako lepo uspela gre zasluga nabiralcem, kajpak pa tudi ljudem, ki so imeli toliko razumevanja do sočloveka. Kolektiv »JELKE« v Podpreski pa se je obvezal dati za ponesrečene enodnevne osebne dohodke, kar znaša cca 35.000 dinarjev.
M-
50.060 dinarjev Shode
30. januarja sta ob 15.15 uri trčila na cesti pri Gornjih Lo-žinah tovornjak Lj-114-84, last Trgoprometa iz Kočevja, ki ga je upravljal Ivan Kastelic in osebni avtomobil Lj-72-28, ki ga je upravljal Alojz Henigman iz Kočevja. Do nezgode je prišlo zaradi ostrega zavoja in zasnežene in zaledenele ceste. Na osebnem avtomobilu je škode za okoli 50 tisoč dinarjev, na tovornjaku pa nič. Poškodovan ni bil nihče.
velika, ker je bila voda večja. Ribiči vlagajo, kmetijci pa zastrupljajo. Še najbolj čudno pri vsem tem pa je, da kmetijci uničujejo hkrati tudi gnojilo in ribe, kot da ne bi vedeli, da se da gnojnica uporabiti tudi v koristne namene in ne samo za zastrupljanje rib.
Ribiči so razpravljali tudi o mladinski sekciji družine. Za sprejem v to sekcijo bodo prišli le mladinci, ki bodo imeli v šoli dobre uspehe in ki jim bodo tudi starši dovolili včlanitev v RD. Doslej so dobili mladinci in pionirji dovoljenja za ribolov samo med počitnicami, medtem ko bodo po novem lahko lovili vse leto. Sekcijo bo vodil starejši član ribiške družine, pravila za sekcijo pa bo sestavil novi odbor.
Dalje so sklenili še, da bodo organizirali nekaj družinskih in meddružinskih tekmovanj. Tako bi se spoznali člani naše družine in sosednjih, hkrati pa bi se razvijalo ribiško tovarištvo.
Ribiči so sklenili, da bodo po ■ slali oddelku za gospodarstvo pri občinskem ljudskem odboru vlogo, naj posreduje pri gospodarskih organizacijah, da ne bi spuščale odpadnih vod in odplak v Rinžo. Gospodarski oddelek naj bi tudi zahteval, da si gospodarske organizacije čimprej urede čistilne naprave. Teh naprav nima doslej niti eno podjetje.
Predlagali so še, naj bi komunala vsaj 2-krat na leto očistila Rinžo vodnega rastlinja. To rastlinje ne samo, da škoduje ribam (ko gnije), ampak kvari iz-gled mesta.
Predvideli so tudi, da bodo letos vložili v Rinžo 6000 mladic ščuk in 3000 linjev. Upajmo, da poribljavanje ne bo zaman in da se ne bo spet našel kakšen neodgovoren posameznik ali gospodarska organizacija, ki bo z malomarnim in neodgovornim delom uničila ves trud ribičev.
Pokal Kurikkala Italijanom
Na tekmovanju za pokal Kurikkala, ki je bilo v Delnicah, je osvojila prehodni pokal francoske smučarske federacije Italija, katere predstavniki so zmagali v vseh treh dsiciplinah v uradnem točkovanju: v teku na 15 kilometrov, štafeti 4 X 10 km in teku mladincev na 10 km. Italijani so končali tekmovanje s 40,40 negativne točke pred Francijo 145,83, Jugoslavijo 379,43, Švico 402,53, Zahodno Nemčijo 680,26 in Avstrijo 695,26. Na tekmovanju je nastopilo 110 tekmovalcev iz alpskih dežel, kot gostje pa še Poljaki, Romuni in Bolgari.
Nekateri rezultati
Člani 15 km: De Florijan (It.), 46,07, Mathieu (Fr.), 46,35, De Dorigo (It.), 46,56 ... Najboljši
Jugoslovan Cveto Pavčič je zasedel šele 15. mesto, naslednji Seljak pa je bil 25.
Mladinci 10 km: Pri mladincih je zasedel prvo mesto Poljak Krol. Ker pa je Poljska tekmovala izven konkurence, je uradni zmagovalec Italijan Sculla. Tudi naslednja tri najboljša mesta so zasedli Italijani. Najboljši Jugoslovani so zasedli šele 11. (Kobilica), 12. (Bavce) in 15. (Krpač) mesto.
Članice 10 km: Med članicami je bila najboljša Bolgarka Sto-jeva, ker pa Bolgarija ni alpska dežela in je zato tekmovala izven konkurence, je uradna zmagovalka teka na 10 km Jugoslovanka Mara Rekar.
Štafeta: Pri štafeti so se Italijani spet izkazali kot odlični te-
kači in zasedli prvo mesto, medtem ko je Jugoslavija v uradnem delu zasedla 4. mesto, če upoštevamo pa tudi ekipe, ki so tekmovale izven konkurence, pa so bili naši šesti.
Jugoslovani so na tekmovanju zasedli v glavnem predvidena mesta. Več je bilo pričakovati le od naših mladincev.
Državni prvak LEO GROM v Kočevju
Tbiednikooa
pasta
V soboto 20. januarja so imeli kegljači Kočevja v gosteh prvo moštvo KK Ljubljane, za kate-
Končano je prvo kolo za točke!
IIP 15 HE ID© IIP AID
Mladinski aktiv v Predgradu 3e v nedeljo dal na oder v zadružnem domu igro »Poročil se bom s svojo ženo«. Igralci so dobro odigrali svoje vloge in zato dobili tudi priznanje od številnih gledalcev, ki so dvorano napolnili.
Klavnica in mesarija iz Kočevja vsakih 14 dni odkupuje živino na obratu KZ v Predgradu. Kmetijski proizvajalci od blizu in daleč pripeljejo na določen dan živino v Predgrad. 23. januarja je bil zopet odkup živine, Prišel je tudi uslužbenec klavnice iz Kočevja, ki je živino odkupoval. Peter Žagar iz Pred-
— SELITEV
Brivec je preselil delavnico iz Prvega nadstropja v pritličje. Na ''■Tata je obesil napis:
»Sedaj ne brijem več zgoraj, ■^nipak spodaj!«
grada 31 je pripeljal tele, ki je tehtalo 132 kg. Uslužbenec Klavnice je dejal, da je kpt tele pretežko, da ni za teletino in ne za govedino, kupi pa ga, če se mu pri vagi popusti za 10 kg. Žagar Peter se je zaradi tega razsrdil in odpeljal tele domov.
Pojasnilo uredništva: O tej zadevi smo se informirali pri KZ Kočevje in dobili naslednji odgovor. Za teleta se šteje mlada živina do 110 kg teže. Odkupova-lec je morda ugotovil, da je bilo to tele preveč nahranjeno, ker mlada živina pri tej teži poje tudi do 8 kg nad normalno prehrano in je zato zahteval ta popust.
Ker je Peter Šterk iz Predgra-da na bolovanju ni sedaj več redne preskrbe z mesom. Predgrad ima okrog 300 prebivalcev in bi bilo prav, da bi bil stalen mesar, ki bi oskrboval z mesom tudi okolico.
V petek 26. januarja je bila odigrana zadnja tekma prvega kola tekmovanja med sekcijami. Po pričakovanju so prva tri mesta zasedli favoriti, ki imajo že v prvem kolu preko 200 kegljev naskoka pred ostalimi. Sicer je še prezgodaj govoriti o boljših in slabših moštvih, ker tudi tu večkrat odloča sreča, krogla pa je tudi okrogla kot žoga pri nogometu. V naslednjih kolih, ko se bodo srečali favoriti v medsebojnih srečanjih, bo slika nekoliko jasnejša.
Rezultati posameznikov v zadnjih treh tekmah:
Trgopromet: 3.808) Rački 674, Beljan 585, Vidoševič 660, Putrih
LESTVICA PO PRVEM KOLU
632, Jurkovič 638, Lunder 619.
ObLO II: (3.575) Hočevar 529, Volf 461, žagar 598, Arko 641, Pirnat 663, Muhič 683.
ObLO I: (4.274) Benčina 683, Merhar 716, Trdan 715, Vovk 730, Ocepek 706, Henigman 724.
Itas I: (4.029) Vidervol J. 647, Vidervol F. 647, Zorko 624, Ra-dosavljavič 664, Klun 727, Ščap 720.
Itas II: (3.550) Tomšič 685, Polajnar 612, Štajdohar 510, Legan 596, Kverh 548, Obranovič 599.
KGP: (4.218) ing. Dobnik 702, Drobnič 663, Kočevar 731, Kosten 703, Kocjančič 687, Škufca 732.
KGP ObLO I. Komet Trgopromet Rog
Kovinar ObLO II. Zidar Itas I.
Itas II.
4.218 :
4.274
4.211
3.808
4.019
3.550
4.029
3.976
3.575
4.012
4.012 : 4.019 3.575 : 3.808 3.976 : 4.211 4.029 : 4.274 3.550 : 4.218
+ 668 + 245 + 235 + 233 +	7
—	7
—	233
—	235
—	245
—	668
F. K.
JUBILEJ JANEZA DEBELJAKA
rega je nastopil tudi državni prvak Leo Grom.
Prijateljska tekma v disciplini 8 X 200 lučajev se je končala z zanesljivo zmago Ljubljane z rezultatom 6.490 proti 5.928 podrtih kegljev. Odigrana je bila tudi borbena igra v kateri je tudi zmagala Ljubljana z rezultatom 400 proti 381 podrtih kegljev.
Za Ljubljano so nastopili reprezentanti državnega in republiškega prvenstva. Državni prvak Leo Grom, bivši evropski prvak Avgust Likovnik, Modic, Avsec itd. so znana imena, ki v kegljaškem športu nekaj pomenijo. Številni gledalci so navdušeno spremljali izredno lepo in zanimivo borbo, pa čeprav so v naprej vedeli, da bodo domačini izgubili s precejšnjo razliko. Vsaka »devetka« gostov in naših, posebno pa še »devetke« Likovnika in Držek Otmarja so bile navdušeno pozdravljene. Gledalci so bili navdušeni in so prišli na svoj račun tudi pri borbeni igri, katero so domačini vodili v prvih treh setih. V zadnjih treh setih pa so gostje »potegnili« in odločili igro v svojo korist z razliko 19 kegljev.
Rezultati posameznikov:	KK
Ljubljana (6.490) Janežič 814, Mencinger 838, Tomšič 746, Avsec 825, ing. Gabrovšek 756, Likovnik 824, Modic 846, Grom 841.
KK Kočevje (5.928) Vidmar 732, Kosten 763, Tušar 734, Ocepek 711, Ščap 730, Klun 739, Držek O. 784, Henigman 735.
K. F.
IMAM PRAVICO DO DOPUSTA
Tovariš urednik:
Prosim, če bi mi odgovorili na naslednje vprašanje:
Delavec, ki je že več let stalno zaposlen pri istem podjetju, zaradi nujnih del ni mogel izrabiti letnega dopusta do 3. četrtletja v preteklem letu. Ko pa bi lahko nastopil redni letni dopust, je zbolel in bil v bolniškem staležu do konca leta.
Zanima me, če ima delavec v tem primeru pravico do rednega letnega dopust ali do denarnega nadomestila za neizrabljen dopust.
Prosim, da vprašanje objavite, a brez podpisa.
Odgovor: Za odgovor na vaše vprašanje smo se pozanimali pri pravnem svetovalcu, ki dela na občini vsak torek od 8. do 14. ure. Svetovalec daje pravno pomoč občanom brezplačno. Daje jim pojasnila, piše pritožbe, vloge, tožbe, pogodbe itd. V bodoče naj bi se vsak obrnil po možnosti kar direktno nanj in ne na nas. Pravni svetovalec nam je pojasnil, da po 32. členu Zakona o delovnih razmerjih letnega dopusta ni mogoče prenesti iz enega v drugo koledarsko leto. Državljan mora torej izkoristiti letni dopust do konca leta, ali pa ga nastopiti vsaj zadnji dan v letu, ker mu v nasprotnem pravica do dopusta ugasne. V primeru, za katerega sprašujete, torej delavec nima pravice do dopusta in tudi ne do nikakršnega nadomestila.
Upravni odbor KOMUNALNE BANKE KOČEVJE razpisuje delovno mesto
ŠEFA GOSPODARSKEGA SEKTORJA Pogoji: Visoka strokovna izobrazba z nekaj let prakse v finančni stroki — ali srednja strokovna izobrazba z večletno prakso v finančni stroki. — Družinsko stanovanje zajamčeno v tem letu. — Ponudbe z življenjepisom pošljite na
KOMUNALNO BANKO KOČEVJE
Dne 25. januarja je v krogu svoje družine praznoval 65. obletnico rojstva Janez Debeljak iz Ribnice, ki je dobro poznan kot družbeni delavec po vsej ribniški dolini.
Kot mlad učitelj je Janez Debeljak služboval nekoliko let v Št. Janžu na Dolenjskem, od koder se je vrnil v Ribnico in tu je potem vzgajal mladino ribniške doline ves čas njegovega aktivnega vzgojnega dela. Kot družbeno aktivni delavec, je posvetil veliko svojih sil sadjarstvu ribniške doline in kot učitelj vzgajal mlade ljudi po tej panogi. Ves čas se je boril v naprednih vrstah ribniške doline proti nazadnjaštvu in domači reakciji. V'času NOB je bil njegov dom trdna postojanka aktivistov in borcev za svobodo, ves čas od leta 1941 do končane vojne.
Kot tovarišica mu je zvesto

KOČEVJE
. Poročili so se: Božič Milič, de-®vec iz Borovca star 28 let in Malnar Ljubica, kuharica iz Bo-r°Vca, stara 32 let;
Levstik Alojz, mlekarski podočnik iz Koče 4, star 23 let in /idoš Amalija, gozdna delavka 12 Predgrada 75, stara 19 let.
Hace Franc, upokojenec iz d°čevja, Trg svobode 2, star 63 At ip Vokač Jožefa iz Jame pri v°ru, stara 60 let.
DOLENJA VAS
. Rodila je: Gnidica Nežka, gospodinja iz Dolenje vasi 76 —
deklico.
.Umrl je: Kromar Franc, pre-.'zitkar iz Rakitnice 67, star 92
!et.
RIBNICA
i Poročila sta se: Šilc Jože, /bet iz Goriče vasi 90 in Rus ‘hgelca. poljedelka iz Dolenje Vasi 137.
Rodila je: Mate Karolina, fi-,ančna knjigovodkinja iz Gori-rLVasi — dečka- V Ljubljani je u. la: Goršič Štefka, uslužben-
Debeljak Ana, gospodinja iz Pri-lesja — deklico; 2užek Ana, gospodinja iz Jakičevega — deklico.
Umrl je: Jakič Janez, kmet iz Velikega Ločnika, star 78 let.
LOŠKI POTOK
Poročila sta se: Hul Jože, delavec iz Večeslavcev, star 22 let in Benčina Pavla, delavka iz Travnika 13, stara 26 let.
Rodile so: Bartol Marija, gospodinja iz Reti j 34 — dečka; Bartol Breda, gospodinja s Hriba 29 — deklico; Knavs Amalija, gospodinja iz Retji 6 — deklico.
Qitanle pce&ioalcev Obvestita Spaiedi čestitke Mati og.Casi
Umrl je: Car Jože iz Retji 37, star 20 let.
Čestita
Dobremu očetu Vinku in mami Ivani Pužem iz Dolge vasi — želi za 28. obletnico skupnega življenja — vse najboljše in kliče še na mnoga leta.
Hčerka Mara z družino in sin Vinko
IZGUBLJENO
Od trafike »KIOSK« do občine Kočevje, sem izgubil plinski vžigalnik. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi, na upravo »NOVIC«.
stala ob strani njegova žena Anka, ki je kot napredna prosvetna delavka bila vedno v prvih borbenih vrstah v predvojnem in vojnem času. V zakonu sta dobila štiri otroke, ki so sedaj že vsi aktivni družbeni delavci.
Janezu Debeljaku želimo še mnogo srečnih in v njegovem delu plodnih let, skupno z njegovimi prijatelji in znanci ribniške doline.
Srečanje z Domžalčani
Prijateljska tekma med KK Domžale in KK Kočevje, ki je bila odigrana v nedeljo dne 2. januarja v disciplini 8 X 200 lučajev, se je končala z zmago Domžalčanov z rezultatom 5.984 proti 5.749 podrtih kegljev. Gostje so sicer dobra ekipa, saj so bili v preteklem letu tretje plasirano moštvo v okraju, vendar bi lahko naši kegljači z malo več sreče tekmo dobili. Igralci domačega moštva so bili poleg tega še utrujeni od prejšnjega dne, tako, da nekateri niso mogli tvegati ponovnega nastopa.
Rezultati posameznikov:
KK Domžale (5.984) Zupančič 743, Zevnik 657, Zupanc 818, Del Belo 770, Trojanček 777, Šmid 707. Volčini 773, Janežič 739.
KK Kočevje (5.749) Oražem 698, Ščap 707, Klun 713, Južnič T. 697, Kosten 734, Henigman 780, Vidmar 700, Držek O. 720.
K. F.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Zavodu za zaposlovanje invalidov Kočevje razpisuje
PROSTO DELOVNO MESTO RAČUNOVODJE Pismene ponudbe pošljite na upravo zavoda.
Zavod za zaposlovanje invalidov Kočevje
♦ Za SMEH in DOBRO VOLJO
- MORNARICA
Ko se je nekoč peljal menih na ladji, je bilo morje strašno nemirno. Ladjo je premetavalo sem in tja. Ves prestrašen je vprašal menih kapitana, če se bo ladja potopila.
— Dokler mornarji kolnejo, ni nobene nevarnosti, ga je potolažil kapitan.
Vreme se je še poslabšalo in ladja se je še bolj zibala. Na smrt prestrašeni menih vpraša kapitana:
— Ali mornarji še kolnejo?
— Še! zarohni kapitan, sit nadlegovanja, potolaženi menih pa z olajšanjem vzdihne:
— Hvala bogu!
— UMETNIŠKI UŽITEK
Po slabem koncertu je vprašal neki pevec glasbenega kritika, kaj mu je bilo na koncertu naj-
Vesli od Svobode
La
'2 Ribnice 118 — dečka.
Velike lašCe
Sn5?dile so: Mišič Angela, go-binja iz Borovca — dečka;
‘‘Novice« — giasiio szdl ob-,**> Kočevje in Ribnica. Izdaja A tiska CZP »Kočevski tisk« Kočevju.
*°r.
v
Urejuje uredniški od-Odgovorni urednik Peter obar. Uredništvo in uprava v
cevju, Ljubljanska cesta 14-a, t-.ef
*>» 400
S^tefon uprave in uredništva 389. tna naročnina 800 din, pollet-
v —- din in jo je treba plačati y. n;iPrej. Za inozemstvo 2.000 Oni rjev oziroma 3 ameriške ‘»rje. Tek. rač. 600-78-1-265 pn NB podružnica Kočevje
JADRAN KOČEVJE: Od 2. do
4.	februarja jug. film »Kipeče mesto«, 4. feb. matineja »Dežele in običaji«, 5. in 6. feb. nemški film »Deklica Roze-marie«, 7. in 8. feb. amer. film »Polkovnik in jaz«, od 9. do 11. feb. ital. film »Sladko življenje«.
SVOBODA RUDNIK: 3. in 4. februarja jug. film »Velika turneja«, 10. in 11. februarja jug. film »Martin v oblakih«.
SVOBODA STARA CERKEV: 3. in 4. feb. amer. film. »Iskalci B«, 10. in 11. feb. janponski film »Vrata pekla«.
RIBNICA: 3. in 4. feb. jugoslov. film »Signali nad mestom«, 10. in 11. feb. poljski film »Škila-sta sreča«.
SODRAŽICA: 3. in 4. feb. bolgarski film »Prva ljubezen«, 10. in 11. feb. ital. film »Noči Lukrecije Borgije«.
LOŠKI POTOK: 4. feb. amerižki
film »Velikan, I. del«, 11. feb. amer. film »Velikan«, II. del.
VELIKE LAŠCE: 3. in 4. feb. ital. barvni CS film »Herku-les«, 10. in 11. feb. amer. bar. film »Od pekla do Teksasa«.
DOBREPOLJE: 3. in 4. februarja amer. barvni CS film »Ovčar«,
7.	feb. argentinski film »Tango ljubezni«, 10. in 11. feb. amer. barvni VV film »Princ in igralka«.
PONIKVE: 8. feb. argentinski film »Tango ljubezni«.
KOČEVSKA REKA: 3. in 4. feb. ital. barvni film »Evropa ponoči«, 10. in 11. feb. jug. film »Deveti krog«.
PREDGRAD: 3. in 4. feb. nemški film »Nedokončana povest«, 10. in 11. feb. franc, barvni film »Veliki poglavar«.
BROD NA KOLPI: 4. feb. amer. film »Doživljaji kapetana Waj-ta«, 11. feb. jug. film »4 km na uro«.
POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO
Dramska sekcija kočevske Svobode je začela pred približno dvema tednoma vaditi komedijo Marjana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo«. Nastopiti nameravajo z njo že konec februarja ali v začetku marca. Komedija je sodobna in domača. Sekcija je imela eemalo težav, pred-no je dobila igralce za vse vloge.
KLJUKCEV rojstni dan
Lutkovna sekcija Svobode bo začela v kratkem vaditi igrico »Kljukčev rojstni dan«, ki jo bodo igrali z ročnimi lutkami. Tako bo poskrbljeno razvedrilo tudi za naše najmlajše. Kasneje nameravajo lutkarji naštudirati še igrico »Žogica marogica«, ki jo bodo igrali z marjonetami. Pred kratkim je odšlo 6 lutkarjev tudi v Ljubljano na tečaj. Štirje izmed teh so člani lutkovne sekcije pri Svobodi, po enega
pa je poslala še vsaka kočevska osemletka.
ZAPELI BODO
Pevska sekcija Svobode resno vadi. Kaj je naštudirala, bodo pokazali v aprilu. Povedali so le, da bo njihov nastop trajal uro in pol, da bo nastopil mešani zbor in da bodo peli vesele pesmi.
GODBENIKI DREMLJEJO
Kot vidimo, vse sekcije Svobode delajo, medtem pa . godbeniki pridno dremljejo. Eni se izgovarjajo, da so prezaposleni in da zato ne morejo hoditi na vaje, drugi pa pravijo, da so drugje (v Zagorju) godbeniki plačani ne le za nastope, ampak tudi za vaje in da oni (kočevski godbeniki) že ne bodo zastonj hodili na vaje. Društvo seveda za plačane godbenike nima denarja in tudi amaterska godba to ne bi bila več, če bi prejemali godbeniki plače.
OBVESTILO
»Avto-Kočevje« obvešča vse prebivalce mesta Kočevja in bližnje okolice, da smo dne 1. februarja 1962 uvedli novo avtobusno progo v mestnem prometu.
Avtobus bo vozil vsak dan in bo imel sledeče postaje: Livold, Dolga vas, Dolga vas pri mostu, Kočevje »Itas«, Kočevje avtobusna postaja, Kočevje pred Občino, Železniška postaja, Rudnik pred direkcijo in Šalka vas. Avtobus bo v tej krožni vožnji vsaki dve uri. Jutranji odhod iz Livolda ob 5.15 uri. Za prevoz se priporoča »Avto-Kočevje«.
bolj všeč. Kritik je priznal:
— Dekle, ki je obračala pianistu note.
-	ATOMSKA
— Brala sem, da se proti atomskim eksplozijam najbolje zavaruje s časopisom.
— Že, že, ampak najboljši je tak, ki v njem piše, kako se atomske velesile borijo za mir.
— MODROST
Da bi norec napravil kaj pametnega, ne pričakuje nihče, pač pa vsak komaj čaka, da bi pametni napravil kakšno neumnost,
-	LJUDSKA ZDRAVILA
V	prijetni družbi je radovedna babnica neprestano spraševala zdravnika po zdravilih za to in ono bolezen.
— Pravijo, da so obkladki iz surovega zelja izvrstno sredstvo proti glavobolu.
— Bo že res, ji pritrdi zdravnik, vendar bi vam svetoval, da dodate kislemu zelju še kos prekajenega svinjskega mesa.
LE PRI ZAJCIH
SLAB ODSTREL
Dolenjevaška lovska družina je plan odstrela v glavnem izvršila — odstrelili so le 3 srne manj, kot je predviden plan. Padli so trije prašiči, trije jeleni, 14 srnjakov ter 12 srn in mladičev, Pri zajcih je bil odstrel slab, ker je več zajcev poginilo. Dolenj evaški lovci še sporočajo, da odstreljeni jelen, o katerem smo pisali, ni bil dvanajsterak, ampak štirinajsterak, odstrelil pa ga je Lovšin Ivan.
OSILNICA
V	nedeljo 4. februarja bo ob 10. uri v Osilnici občni zbor športne sekcije Prosvetnega društva Osilnica. Razen članov sekcije in drugih množičnih organizacij, se ga bodo udeležili tudi ostali prebivalci Kolpske doline. Razpravljali bodo o gradnji športnega igrišča, nakupu športnih rekvizitov, finančnih zadevah in ostalem.
SESTANEK DIREKTORJEV
Pretekli teden je bil v Ribnici sestanek direktorjev-komunistov iz ribniške občine. Podrobno so se pogovorili o politično-družbe-nih nalogah, ki jih imajo v podjetjih. Vloga direktorja v kolektivu je sedaj precej drugačna kot je bila prej in odgovornejša. Na sestanku so se pogovorili tudi o drugih aktualnih vprašanjih posameznih kolektivov in problematiki, s katero se srečujeje pri vsakdanjem delu.
V VOJNI
smo se učili upravljati
Sedaj ko v naši domovini postaja vsak delovni človek upravsjavec, da gospodari s sredstvi skupnosti, kolektiva in družine, se spomnim nazaj v tista leta, ko smo prvič začeli z našo samoupravo. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi bili tega prehodili v naši NOB. Vse to se je porajalo sredi pušk in mitraljezov, vsa ta naša oblast samouprave, ki ima globoke korenine v naši borbi. Samo del tega hočem opisati iz prvih korakov naše samouprave na Kočevskem v naslednjih sestavkih.
Bilo je nekaj dni po osvoboditvi našega^ prvega ozemlja na Kočevskem, v začetku maja 1942 leta. Našo vas je obiskal Jože Zakrajšek, ki je imel na glavi triglavko. Sporočil nam je, da smo postali svobodni. Nekaj dni za tem nas je obiskal tovariš Lokovšek-Jan. Zbrali smo se vsi vaščani na sestanek pri tovarišu Levstiku in izvolili naš terenski odbor OF, in tako začeli z delom naše samouprave v naši vasi. OF nas je učila in pomagala pri naših prvih korakih v našem novem življenju. Na vasi je bilo potrebno urediti vaško gospodarstvo, tako glede obdelovanja zemlje, skrb za zapuščene domove kočevskih Nemcev in rešiti še celo vrsto problemov.
Sklep našega prvega sestanka je bil, da k temu takoj pristopimo. Po sestanku je bilo kar lepo videti kako smo od najmanjšega pionirčka, do najstarejšega vaščana pregledovali njive, delili parcele v obdelavo, čistili stroje in opravljali še drugo delo.
Na drugem sestanku smo sklenili, da bomo popravili vaški vodnjak in pota, tudi s tem delom smo potem zopet pohiteli. V tej naši samoupravi smo se kar dobro znašli, kar smo sklenili smo tudi napravili v kratkem času, čeprav jo nismo še sami' dobro razumeli. V začetku junija nam je na sestanku razložil aktivist tovariš Nahlik vse, da smo potem lažje razumeli in spoznali, da smo res postali sami sebi gospodarji in upravljavci.
Po italijanski kapitulaciji je naše delo samouprave zopet zaživelo, ob sodelovanju vseh vaščanov, v pogojih osvobojenega ozemlja. Povsod je bilo veliko dela. Organizirale so se AFŽ, LMS, pionirji, Narodna zaščita, gospodarske komisije, šolski odbor in ostali organi, ki so bili potrebni v tedanjem delu. Nastajalo je vprašanje kadrov za vse_ to delo, katere smo črpali iz vrst mladine in žensk, ker moški so bili v brigadah. 19. septembra smo organizirali volitve in izvolili delegata za kočevski zbor, Petra Grčarja. Po volitvah smo se veselili in zapeli naše partizanske pesmi. Nastopil je tudi mladinski pevski zbor pod vodstvom Zmaga Mokorela.
Spomladi leta 1944 smo izvajali volitve v prve NOO, na katerih smo prvič v naši zgodovini volili predstavnike nove oblasti. Naše ženske in borbena mladina so šle prvič na volitve z vso pravico kot moški. Vrstili so se sestanki, pričela so se tekmovanja med organizacijami, zbirali smo material, delali smo na polju, organizirali mitinge in proslave, skratka, povsod je bilo polno pestrega življenja.
Po zapiskih mojega dnevnika smo imeli sestanek vsi zastopniki odborov našega sektorja 19. marca 1944, na katerem smo se pogovorili o tehnični izvedbi volitev v NOO. Takrat nam je govoril član SNOS tovariš Viktor Stopar. Mi smo predlagali več dopolnilnih predlogov glede izvedbe volitev, ki so bili tudi sprejeti. Podali smo na primer predlog, da se izvoli tudi podpredsednik KNOO, ker je bila vedno možnost, da predsednik pade v roke sovražnika in bi morali potem razpisati nove volitve.
Spominjam se tudi dogodka, ko je med govorom tov. Stoparja nad nami močno zagrmelo. Videli smo skozi okno goreče letalo, ki se je s pokom zarilo v sosednji breg in zgorelo. Pohiteli smo ven iz hiše in zagledali letalca, ki se je s padalom spuščal na zemljo. Naši borci so ga obkolili in ujeli. Nemški letalec je priznal, da ga je nad Kočevjem sestrelil zavezniški lovec. Z nemško trmoglavostjo pa je še vedno vztrajal, da bodo zmagali Nemci.
Za volitve smo se zelo dobro pripravili po vseh krajih Kočevske. Kot član rajonske volilne komisije sem obiskal več volišč po raznih krajih. Ko sva se s tovarišico 6. aprila 1944 popoldne vračala iz volišč v našo vas, sta se v zraku obstreljevala zavezniški in nemški letalec, midva sva se morala skriti za skladovnico drv, da naju ne bi zadeli izstrelki, ki so padali poleg naju na zemljo.
13. aprila 1944 se dobro spominjam. Tega dne, bila je lepa sončna nedelja, smo izvajali volitve, ki so povsod zelo lepo potekale. Povsod je bilo cvetje in veselo razpoloženje. Mladina je prepevala, godci so igrali na harmonike. Po voliščih so bili napisi: Živeli partizani! Živele prve volitve! Na volitve so prihajali stari in mladi. Na volišče je prišla tudi stara ženica in solznih oči vzkliknila:
»Živeli partizani, ki ste nam priborili pravico, da kot žena prvič volim v življenju! Živel naš Tito!« Prihajali so borci in s stisnjeno pestjo pozdravljali člane volilnih komisij, kakor tudi mladina in ostali. Volitve so bile 100-odstotne, ker so prišli na volišče vsi volivci. Kočevska je tedaj res praznovala ko je izvolila svoje predstavnike v prve NOO.
16. maja 1944 je bila v Vasi-Fara prva seja Okrajnega NOO, na katero so prišli tudi predstavniki SNOS. KNO so tudi imeli svoje seje po vsej Kočevski in tako je rastlo naše delo, ki smo ga začeli v letu 1942, ko je bila Kočevska prvič osvobojena.
Res smo se tedaj mnogo naučili in ko se danes spominjamo nazaj, vidimo, da naše delo ni bilo zaman. Že tedaj smo se učili samoupravljati vse naše delo in življenje in to ima danes pri nas že tako močne korenine zato, ker so vsajene globoko v ognju naše ljudske revolucije.
MARJAN TRTAR-UCO
V skladišču »Suhe robe« v Sodražici
Akcije DU v Ribnici
DU v Ribnici se trudi, da bi v svojo dejavnost izobraževanja delovnih ljudi zajela čimveč proizvajalcev. V zadnjih dneh je stopila v tesnejši stik z vsemi gospodarskimi organizacijami in društvi.
Upravnik DU in predsednik Občinskega odbora SZDL sta obiskala omenjene organizacije, na katerih sta dobila veliko predlogov za nadaljnje delo.
Z društvom ing. in tehnikov je bila DU do sedaj premalo povezana. Ni ga znala vključiti v sodelovanje zato, ker delovni kolektivi, sindikalne organizacije in proizvajalci niso dali nobene iniciative za delo. S pomočjo zbranih predlogov, ki jih je dobila DU po gospodarskih organizacijah, bo DU sedaj lahko začela z izobraževanjem proizvajalcev.
Pri KZ so izrazili željo, da bi DU organizirala izobraževanje kmetijskih delavcev na obratu Ugar. Mladina gre pač tja, kjer dobi konkretno znanje in določeno kvalifikacijo. Sedaj so na kmetijskem obratu na Ugar ju samo sezonski delavci, vsako leto novi, ki niti ne poznajo dela v kmetijstvu. Za kmetijsko gospodarsko šolo ni več zanimanja, ker je bila vse leto splošno izobraževalnega značaja. Zato bi bilo dobro, da bi v mesecu marcu organizirali krajši strokovni tečaj v drugačni obliki, ki bo
IZ MOZLJA
0 čem je razpravljal
svet za blagovni promet
TRGOVINA
PROBLEMI SPECALIZACIJE
Dosedanja specializacija trgovine se osvoji, z njo pa se naj še nadaljuje, je bilo sklenjeno na zadnji seji Sveta za blagovni promet in turizem pri občinskem ljudskem odboru v Kočevju. V razpravi o problemih specializacije trgovin v Kočevju, ki je bila zelo živahna, je padlo več koristnih predlogov, kako naj bi našo trgovino, ki je že sedaj med najbolje urejenimi, še izboljšali. Več o tej razpravi pomo poročali v eni naslednjih številk.
cerkvi pa ni bil sprejet dokončen sklep. Sta namreč dve varianti: da postaneta redni gostišči ali da se priključita novima gostinskima podjetjema, ki bi po predvidevanju sveta nastala v Kočevju.
svobodne poklice, ki imajo tudi ročne centrale, pa 80 odstotkov; pri avtomatskih centralah na se prometni davek poveča pri organih uprave in pri ustanovah na 20 odstotkov, pri gospodarskih organizacijah in svobodnih poklicih pa na 100 odstotkov.
ZA 7 MILIJONOV POSOJIL
KZ: RAČUNI SO PORAVNANI
LJUDSKA RESTAVRACIJA: PODRAŽITEV HRANE
Kolektiv Ljudske restavracije v Kočevju je predlagal, naj bi se cene njihovih obrokov povečale in sicer: zajtrk od sedanjih 20 na 30 dinarjev, kosilo od sedanjih 120 na 130 dinarjev in večerja od 80 na 100 dinarjev. Kot razlog za podražitev so navedli povečane stroške za nakup živil. Predvsem so se v zadnjem času dvignile cene mesa, olja in mati. Svet je menil, da je Ljudska restavracija upravičena, da poveča cene obrokom.
Kmetijska zadruga Kočevje je dobila posojilo in tako lahko izplačala vse obooeznsti iz lanskega leta pa tudi nove plačujejo sproti. Zastopnik zadruge in še nekateri drugi člani sveta so menili, da bi se položaj zadruge precej izboljšal, če bi prodajala že delno predelan les, ki gre lažje v promet. V ta namen pa bi morala imeti zadruga svojo žago (gater). Člani sveta so sklenili, da si bodo prizadevali, da bi kmetijska zadruga dobila dovoljenje za nabavo žage.
NOVI VIR SREDSTEV ZA UREDITEV TT SLUŽBE
• RAZPRAVA O GOSTIŠČIH
O turistični koči v Kostelu je svet menil, da bi jo dali v najem kakšnemu privatnemu interesentu. O gostišču »Rudar« v Salki vasi in gostišču v Stari
Sredstva za razširitev in izpopolnitev telegrafskih in telefonskih naprav v občini bo občinski ljudski odbor zbral z novo uvedenim prometnim davkom na lokalne telegrafske in telefonske storitve. Po odloku, ki ga je sprejel zbor proizvajalcev na zadnji seji, znaša prometni davek za organe uprave in za ustanove, ki imajo ročne centrale le 13 odstotkov od naročnine, za gospodarske organizacije in
Svet za industrijo in obrt je odobril iz sredstev tekočega investicijskega priliva naslednja kratkoročna posojila za obratna sredstva: Opremi, ki je zaprosila za 7 milijonov posojila, je odobril 2 milijona; novoustanovljeno podjetje Komunala je zaprosilo za 2,6 milijona dinarjev posojila in prav toliko mu je svet odobril, Zavod za zaposlevanje invalidov pa je zaprosil za 25 milijonov dinarjev posojila, svet pa mu je odobril 2,4 milijona dinarjev. Več kot 7 milijonov dinarjev, ki jih je svet tudi razdelil, pa ni bilo na skladu.
Svet je dalje predlagal, naj bi Zavod za zaposlevanje invalidov ter za delo manj sposobnih in socialno ogroženih oseb pripravil poročilo o svojem delu in problemih. To poročilo bi obravnavali na eni prihodnjih sej.
Dalje je svet obravnaval še pravila podjetij Kovinar, Mesa-rija-Klavnica in Zavoda za zaposlevanje delavcev. Svet je razpravljal še o razširitvi poslovanja KGP ter sklenil, da bo dal priporočilo, da se podjetje lahko za svoje potrebe ukvarja še z gradbeno dejavnostjo in da lahko lovi divjad.
Izkopanine
nad Žurgami
Preteklo jesen, meseca oktobra je prišel v Žurge strokovnjak Inštituta za znanost in umetnost LRS. Povedal nam je, da je ž» leta 1938 zvedel za votlino v pečinah nad Žurgami, ki jim p* domače pravimo »Police«.
Strokovnjak je v vasi iskal sodelavce za izkopavanje. Dogovorili smo se, da mu grem pomagat jaz in naš sosed Jože Štanfelj. Naslednje jutro sme odšli iz v*asi na Police. Vzpenjali smo se po ozki in vijugasti stezi, preko strmih planin nad prepadi in čez dobro uro prispeli pod koto 922, kjer se prične vhod v Polično jamo.
ljudi res strokovno zainteresiral in usposobil, da bodo dobili veselje do zemlje in dela v kmetijstvu. Seveda je to odvisno tudi od pogojev življenja, ki naj bi bili taki kot v ostalih gospodarskih organizacijah.
Tudi naša org. RK se je odzvala pozivu glavnega odbora RK Slovenije in s pomočjo tukajšnjih prebivalcev zbrala 20.000 dinarjev. Nekateri od zaposlenih pa so prispevali tudi pri svojih delovnih kolektivih. Tako se vsota še poveča.
To dokazuje, da so vsi pokazali sočutje do prizadetih ljudi in jim po svoji možnosti nudili pomoč. Organziaciji RK in SZDL se zahvaljujeta vsem darovalcem v imenu žrtev potresa v Dalmaciji.
E. K. Mozelj
Strokovnjak je nepremično upiral oči v izkopano jamo. 2e prvi dan smo izkopali v globini ca. 50 cm lončene črepinje. Kopali smo dalje in odmetavali kdo ve koliko let staro prst, ki se je že davno umirila in spokojno vsedla na tem mestu. Kopali smo 2 m dolgo in enako široko. ter 3,5 m globoko jamo. V globini okrog 2 m smo naleteli na okostje jamskega medveda.
Strokovnjak je dejal, da sega ta najdba v davno preteklost in je stara najmanj 10 tisoč let.
Ko smo en dan med opoldanskim odmorom lezli dalje v notranjost jame, smo vdihavali zatohlo zaudarjajočo podzemsko vlago. Svetili smo si s svetilko in se oprijemali vlažnih kapnikov, ki so v jami. V jami nas je rahlo zeblo, pa tudi strah je nekoliko človeka v tem neznanem in divjem, mračem podzemskem svetu. Ob vsem tem, pa je bilo naše razpoložneje le prijetnev polno zanimivosti in vneme. Zato želimo, da bi bilo naše delo in izkopanine vzpodbuda za na-daljno raziskavo te in drugih jam v naših krajih.
Še o zbiranju
pomoči za žrtve
potresa v Dalmaciji
Akcija za zbiranje sredstev kot pomoč prebivalcem naše Dalmacije gre h koncu. Naši državljani so pokazali pripravljenost pomagati v nesreči. Iz dneva v dan naraščajo zbrana sredstva. Tudi v ribniški občini jih je vedno več. Do 29. januarja so poslali denar šč: člani kolektiva NB v Ribnici 12.000 din, člani sindikata »Špedicije« Ribnica 5.700 din-Podmladkarji RK so zbrali v vaseh okrog Sušja 7.787 din, pionirji osnovne šole Suš j e pa s<? zbrali za pionirje v Dalmacij1 3.400 din. Izkazali so se tudi pionirji osnovne šole Ribnica, ki so zbrali preko 45.000 din kot pomoč pionirjem. Med najbolj aktivnimi osnovnimi organizacijami RK pa je osnovna organizacija RKS v Grčaricah, ki je zbrala še 8.900 din, skupaj torej 42.900 din. Obrati ljubljanskih podjetij v Ribnici bodo dali svoj prispevek centralno. Od nekaterih podjetij in ustanov pa še pričakuje-
Nad nami se je navpično dvigala živa skala, pod nami je bil globok prepad. Dostop v to jamo je možen samo z naše strani, po kateri smo se napotili mi. V tej Polični jami so leta 1942 nameravali partizani ustanoviti bolnico. Sam vhod v jamo je visok 7 in širok okrog 10 metrov. Po votlini smo v rahli vzpetini potovali ca. 80 m daleč pod zemljo, z izkopavanjem pa smo začeli pri samem vhodu. V zemljo smo zasadili krampe in rahlo zabodli lopate, dvigali in odmetavali črno humozno zemljo, nato je prišla ilovica in končno peščeni sloj.
Naša domovina hrani še mnogo zanimivih pripovedk, ki niso nikjer napisane, vendar si jih ljudje kljub temu radi pripovedujejo ob raznih srečanjih. Mnogo takih pripovedk je tudi o mojem domačem kraju Sodražici in ena izmed teh je tudi ATILOV GROB.
To, kar vam bom povedala v tej zgodbi, se je resnično zgodilo. Tega dogodka se še marsikateri spominjajo, saj se je zgodilo kmalu po prvi svetovni vojni.
Ambrožičev gospodar iz Za-mosteca, oziroma Venček, tako so mu rekli sosedje, je imel ob cesti lep travnik. Sredi travnika je bil majhen prostorček zemlje vedno neporaščen, čeprav ga je gnojil, prekopaval in posjal liv-> flico. Izgledal je kot nekakšen grob.
Nekega poletnega večera je Venček sedel v gostilni »Pri Štr-benku«, ki je takrat stala ob
glavni cesti v Sodražici. Tu se je ustavil gredoč, ko se je vračal iz dela na Travni gori, kjer je sušil seno. Ker je bil edini gost, je gostilničar prisedel k njegovi mizi in začel z njim razgovor. Pomenkovala sta se o vsakdanjih stvareh, nato pa je gostilničar pogovor zasukal drugam in začel:
»Veš kaj, Venček, gotovo ti je znano, da je še v 5 stol. hodil skozi naše kraje hunski kralj Atila s svojo vojsko. Saj se ljudje o tem večkrat pogovarjajo«
Venček mu je prikimal, gostilničar pa je nadaljeval:
»Gotovo tudi veš, da je umrl nekje v naši bližini in je pokopan v treh zlatih krstah.«
»Ne, tega pa nisem še slišal,« je odvrnil Venček. »Sicer pa zame ni važno kje in kako je pokopan !«
»Jaz pa vem za njegov grob,« je nadaljeval gostilničar.
»Gotovo nisi še nikoli pomislil,
kaj pomeni tisti neporaščen prostorček na tvojem travniku. Tam je Atilov grob. Sam ne veš, kakšno kakšno bogatstvo imaš na svoji zemlji. Tri zlate krste, to je velik zaklad!«
Venček je postajal vedno bolj pozoren, gostilničarjeve zadnje besede pa je poslušal kar z odprtimi usti.
»Kaj? Zlato na mojem travniku?« je komaj izjecljal.
»Da, da. Prav lahko mi verjameš, da ne lažem,« je odgovoril
gostilničar in se smejal lahkovernemu Venčku, ki mu je vse verjel, vse, tudi to, kar si je sproti izmišljeval.
Venček ni mogel več vzdržati v gostilni, zaklad ga je vlekel
domov. Plačal je in odšel. Noč je bila temna in le včasih je luna pokukala izza oblaka. Venček se je z naglimi koraki približeval domu in premišljeval o Atili. Ko je prišel domov, je vse kar je izvedel v gostilni, povedal ženi, ki se ni nič manj za-
ATU All ARAB IIIILUU UAUD
čudila temu, kar je gostilničar povedal njenemu možu.
To noč Venček dolgo ni mogel zaspati. Se nikoli v življenju ni tako hrepenel po bogastvu kot to noč. Saj njemu sedaj ni težko priti do bogastva, saj ima zaklad, ki ga bo osrečil, na svojem travniku.
Drugi dan se ni zmenil za druga dela. Z ženo sta se takoj lotila kopanja zemlje. Spoznala sta, da bo šlo delo prepočasi naprej, če bosta kopala sama. Zato sta prosila za pomoč sosede in jim obljubila tedaj lepo darilo, ko bo delo končano. Sosedje so Venčku verjeli, da je na njegovem travniku res Atilov grob, zato so mu radi pomagali.
Minili so dnevi in minili so meseci. Na Venckovem travniku je bilo še vedno vsak dan veliko delavcev. Čeprav je stalo Venčka to delo veliko truda, stroškov in časa in čeprav ni bilo nobenega znaka o Atilu, ni obupal.
Ker je bila jama že zelo globo' ka, so ob njej zgradili lesen stolp in s škripci vlekli zemljo iz nje-Neki večer so poredni sosedo' vi otroci nametali v jamo starih svetinjic, križcev in pločevina' stih škatel j. To je dalo VanckU še več poguma za nadaljnje d sr lo, kajti mislil je, da so to prvi znaki o Atilu.
Toda jamo je začela zalivat* voda. Tudi sedaj Venček ni *z' gubil poguma. Iz kočevske^® rudnika je pripeljal črpalko, K* mu je olajšala delo. A voda \ vedno bolj naraščala in delo i postalo nemogoče. Končno Venček in sosedje le spoznali. v tej jami ni pokopan hun®^ poglavar, kajti če do sedaj n*» prišli do njegovih krst, jih 8*® lje gotovo ni. Čeprav nerad, 1 moral Venček delo opustiti.
Znano pa nam je, da je Ah res pokopan v treh zlatih krst nekje v Blatniškem jezeru, sebično skriva svoj zaklad.