Poštnina plačana ▼ gotovini Leto JI. it, 297 L*ublrana. četrtek r9. decembra 1929 Cen^i 2 0"n Naroinuu ena&« mociav U Ob. m amtemsfv«) 40 OIB Uredništvo: Liobljana KnafUeva «ica 1 Telefon Stev. JI U 3123. 3124 §1« 10 3U6 Maribor- \ieksaodrova jesta 13. teSetos fe 440 CeHe K.ictrnova «t. 2 Teleto« !00. W->k<>ois' sf a« rra£a)o J ca s oo tartin Upravai*t«»: Uuouau« Pretcrnvv* «. M. teletu* «4 1122. «123 3124 112« «12*. fatteratv iddeiek UuMiaos °reš«rrnova attCa 4 fiitrtoa «t S4V2 Podružnica Maribor VeKsandrova cest« i'. 13 Teietoo ti 455 Podružnica Cetle Koceoova ulica it 2. I"-»letos fe 190 Račont svr onSt iek ta vod h Unbltaaa St. II Praha Sislo 7V18G. Wien Nr tm 241 LJubljana, 18. decembra. Včerajšnji rojstni dan našega kralja je postal historičen dan v narodni zgori jvim Jugoslavije. Njegov pomen se da v marsičem primerjati važnosti 6. januarja in 3. oktobra. Nesumljivo bo 17. december ne le globoko odjekniJ v duši našega celega naroda, temveč se bo pomembno uveljavil v vsem našem no-tramem konsolidacijskem procesu Manifestanten način kako je v vseh krajih naše širne domovine bil letos proslavljen kraljev praznik, dokazuje predvsem, kako se narod instinktivno zbira okrog svojega vladarja, v katerega veliko državniško podietje za končno konsolidacijo Jugoslavi.:e polaga vse svoje nade in v katerem vidi vso garancijo za srečen uspeh. Pros a-va kralievega rojstnega dne ie bila letos ne le svečanost rodb:"skega značaja. pri kateri se čuti narod eno s svojim kraljem, nesro je bila dogodek da-lekosežnega oolifčnega značaja, ker ie narod oorabil Dr?liko. da svojemu vladarju ob tej priliki izkaže ne le svojo ljubezen in vdanost, temveč tudi svoie odobravam0 za lrstonč^e č'ne ianu-arskega manifesta in oktoberskeea zakona ter svoio vei'ko vero. da ea kralj s s;r;srč«^*tv-> govori, k' co b'l» 'zmetani nr? oozdra-vii. v svečani ben^rrotcVoors obč O^^org 'ti ori bapVe+»t sn b'li n*> 1» ma-n:*est3C:ie bV!n-"'i -'n co- liftornega. crvl°1nvan;a 7ft bn- (Jo5«nct fpmvp? sn vot(«wi-«»«K etavnlfi Tirv»+*Vfi V? ve?'- rn rvonr^ie V vrst-.*- Vat®-* cn pa*elo ^rn.^« frr rl-^aTtjoo-a ^inetv« e« ee r\h tei pri- vptra rnan;fe«ta kate-emii ie oslova edinstven narod v ed!nstve«? državi. Zagrebški mestni g P:ttig ie v vel?kem govoru v b0oo"-a;ckem obč svetu proslavljal Jncroslaviio ter poudarjal da ie soas ceWa naroda v tem. da »nanolni svo.io d"šo ? jugoslovensko solidarnostjo jugoslovanskim srcem in občutkom,« starosta bivSega Hrvatskega Sokola dr Hofer je zatrdil, da so prišli Zagrebčani v Beograd. navdahnjeni z duhom Strossmay?ria in Račkega. ter je izrazil svo.io trdno vero. da bo končno zmagala velika jugoslovenska misel, ki so jo izročil' stari Tlirci ore-poroditelji naroda, bivši federalistični poslanec dr. Hanžek ie nroslavljal letošnji 17 december kot dan priseee iuso-slovenskega naroda, ki noče nobenega Kosova več in ki bo z delom samoza-taievanjem. ljubeznijo in medseboinim oproščenjem dosegel, kar mu je usoda kot historično nalosro odredila. Vse te iziave. ki so b:'e z navdušenjem podane in z navdušenjem snreje-te. ?e v prec'z'rani. svpR^nj oblik^ re-sjmiral nagovor zagrebškega žunana SrVulja ki ie na čelu vseh. v Beograd došlih oredstavnikov hrvatskih mest in ob niibovem b'imem odobravanju v svečan' avdi.ip"ci čect!tal kralju k roist-n<»tnu d"evu ^nnfln Srkuli ie uvodoma dal izraza Ihibezni naroda do kralia in države, nakar je v l^darnih stavkih ppdčrtal. da za nas Hrvate "ema dm, go^a narodn-og i ^r5av«o«r ideala nesro je .Tiwrr>«?av?ia«. Poudaril re nato. k^ko t'd' Hrvati iskreno usvaiak> načela 6 ianuaria 'n 3. Svečano ie d.o- frdil. da hočejo Hrvati vse doorinesti. c j se kralievo veliko delo orvede k srečnemu koncu »v duhu edinstva države in naroda.« in usvojil je kot vrhovni izraz kraljevih idej geslo: >en kralj, en zakon.« kar pomeni odpoved federalističnim principom. V svojem odgovoru ie kralj na izredno ljubezniv način kvitiral patriiotično gesto hrvatskih mest. na politično pomembne stavke Srkuljevega govora pa je odgovoril z lapidarnim programatičnim stavkom. ki ne pripušča nobenih dvomov o njegovih intencijah in o pomenu njegovega velikega dela. Kralj je konsta-tiral. da je narod pravilno razumel in enodušno odobril megova stremPenja in odločitve od 6. januarja in 3 oktobra. Slovesno ie poudaril da gredo ta stremljenja in te njegove odločitve ed:no za tem. da učvrstijo nerazdeljivo narodno edinstvo. bratsko 'jubav. polno enakopravnost in da našo leno kraljevino Jugoslavijo cr>cnodarcW> okreni'o in soci-ja^o povzdtenejo. Kral^ve besede se bil? sprejete z velikem navcbiSeujem. ii znači. da so i'h predstavni' hrvatskih mest, o katerih smek> rečemo, da Hrvatska deputacija v Šumadiji Zastopniki hrvatskih mest na crrobeh Neznanega junaka in kralja Petra Osvoboditelja Beograd, 18. decembra p. Hrvatske de-putacije so se snoči odpeljale iz Beograda. Tu ie ostala le 2f--lanska delegacija zastopnikov mest iz savske in primorske banovine, ki so pod vodstvom zagrebškega župana di. Srkulia. splitskega župana dr. Račiča in bivšega washington.ckes:a poslanika dr. Ante Tresič-Pavičiča danes dopoldne odpotovali na Avalo. da se poklonijo na grobu Neznanega junaka Grob ie pokrival že prvi sneg. ki ie ponoči zapadel v Beogradu in okolici Dr Srkuli je tmel ori Polaganju vencev govor, v katerem ie nag'ašal Domen m simboliko kulta Neznanega junaka, ki ie simbol čuvaria Beograda in vse naše Jugoslavije Viemu se klanjajo tudi Hrvatic z obljubo, da bodo zvesto čuvali lugoslaviio. Vence so Doložili se dr Tresif-^avičič. dr. Lavrica in dr Račič Dr Tresič-Pavičič ie v svojem govoru nagiasil. da prihaja na grob v imenu Primorja ter orinaša pozdrave vseh onih. ki se Neznanemu junaku zahvaljujejo za svoio osvoboditev. Po vzgledu Neznanega junaka bodo postopali vsi lugoslo-veni. če bo treba nastopiti v obrambo naše Jugoslavije Z Avale ie deputacija odpotovala v Mla-denovac. kamor ie prispela oooldne. Občinski odbor z županom Miletičem na čelu jo ie svečano sprejel ter ii priredi' banket Dr Srkuli se ie zahvalil za pozornost in ie v svoiem govoru Podčrtal zashiee Šumadincev ki so doorinesli velike žrtve za osvoboienie in uiedinienje ve'ike lugo-slaviie Največio žrtev pa so doprinesli s tem .da so spreieli 'eoo ime lugoslaviia Popoldne ie deputacija odpotovala na To-polo. kjer se ie poklonila na grobu kra'ja Petra in položila krasen venec. V imenu vseh Hrvatov ie zagrebški mestni odbornik Artur Mahnič na grobu prisegel zvestobo lugoslaviij. Zvečer se le demitacija vrnila v Beograd, ponoči pa so udeleženci večinoma odpotovali na svoje domove. Nova lepa manifestacija Male antante Veiika udeležba pri proslavah in Bukarešti — Jugoslovenska Beograd. 18 decembra p. Rojstni dan Ni. Vei. kralja Aleksandra so včeraj slovesno praznovala tudi naša poslaništva v inozemstvu Naiavno je. da je bila proslava posebno prisrčna v prestolicah obeh. z Jugoslavijo v Mali antanti združenih držav, v Pragi in Bukarešti. V Pragi ie naš tamka šnji poslanik dr. Andjelinovič priredil recepcijo, ki se ie ie udeležilo nad 400 oseb med njimi vsi člani praškega diplomatskega zbora, mnogi ministri in številni predstavniki češkoslovaške javnosti. V Bukarešti se te vršila svečana služba božja v tamošn i ruski cerkvi. Prisostvovali so 'i predstavnik regentskega sveta. mi. nister dvora zunanjJ minister, vojni minister, diplomatski zbor. oficirji lovskega pol- krerii nob""«, dm^a vlada ne bi mogla ponuditi več;e kvote. Pojavi notranjih bolgarskih težkoč St>o^adi med čTani vladne večine v So>branju — PoJemTka ministrskega predsednika z vladnem poslancem — Socialističen manifest Sofija. 18- dec. A A. Na včerajšnji seji Sobranja je prišlo do ostrih spopadov n.ed člani vladne večine. Poslanec Ivan Petrov »e tekom svojega govora o neprestanih razboj-stvib na Bolgarskem napadel več okrožnih načelnikov Posebno ostro ie kritiziral okrožnega načelnika v Plovdivu. o katerem je dejal, da bi bilo bolje zanj. ako bi ba. vil s svojimi uradnimi posli, kakor pa da napada razne poslance m ž njimi polemizira po časopisih. Te opazke so očividno razburile ministrskega predsednika Ljapčeva. ki je takoi posegel v razpravo in zavrnil poslanca Petrova, češ. da gre samo za »sehne spore med Petrovom in okrožnim načelnikom v Plovdivu. Ljapčev je zaniikal. Ja je bilo v okolici Plovdiva toliko razboj6tev. kakor se pripoveduje. Poslanec Petrov je nato navajal, kako je neki uradnik v LSkovskem hotel podati ostavko, da pa so to preprečili ljudje eosp. Liapčeva Ljapčev je ponovno vpadel v besedo in zavrnil govornika z besedami: *Vi govorite slupoetik Nato je poslanec Petrov začel še bolj obširno govoriti o razbojstvib in unvirstvih in opozoril na to. da ni bil prijet ie niti en razbojnik, očividno zaradi popolne nesposobnosti lokalnih oblaste v. Predsednik bi moral kaznovati nesposobne načelnike, tako pa jih ie brani Pri teh besedah so začeli napadati govornika drugi poslanci vladne večine. Pc6'.anec Kjanilev mu je zalučil v obraz: »Vi šte lažnivec! Vi ste tip! Vi ste klevetnik!« V tem se je začel kvestor Savov prepirati s oosl Nikiforom. Predsednik Sobranja Cankov, ki so bili v tem trenutku tudi predstavniki hrvatskega dela naroda, usvojili kot svoj program, ki ga sedaj ponesejo domov kot osnovo za vse svoje nadaljnjo de'n V veliki hrvatski deputaciji so bili predstavniki najvažnejših bivš;h političnih strank iz tega dela naše države. Veličina jugoslovenske m?sli. in globoko orenr'čanie. da za naš narod, bodisi hrvatskega, slovenske ea aH. srbskega imena, ni živliema. ako se z vso svoio silo ne oklene ideje edinstva, je izbrisa- le predsedoval seji. je pozval kvestoria k redu z besedami: »Pojdite na svoje mesto! Vi se obnašate kot človek ki želi izzvati nerede!« Zbornica se je umirila š«le. ko je poslanec Petrov končal svoi govor To ni prvič, da so se v Sobranju sprli med seboi poslanci vladne večine Vendar tnko ostrih spopadov, kakor na snočnji 6e:i. 5e ni bilo Beoerad. 18 decembra M. List »Narod« objavlja v svoji zadnji številki manifest bolgarske socijalno - demo^ratskF 6*ranke bolgarskemu narodu Manifest naglasa, "ia ie politika vladak*čega Demokratičeskesra Zgo-vbra dovedla bolgarski narod v položnj. ki ga ne more več prenašati Bolgari« je po zaslugi sedanjih vlastodržoev. če se ie upoštevajo vrh tega reparaeijske obveznosti pred katatrofo Zato poziva sociialno demokratska stranka bolgarski narod na borbo proti vladi Ljapčeva in zahteva, da ee sestavi vlada dela in sociializma. ki bi bolgarski narod v vsakem pogledu zadovoljevala Beograd. 18 dec M Šele sedai so znani razlog'- za spremembe na-ifaliifnskem poslaništvu v Sofiji in za odnoklic dosedanjega poslanika Piancin'" Viet»ov položaj v Sofiji j« postal nevzdržen, ker se je javno preveč kompromitiral s svojim neprestanim vmešavanjem v čisto notranje bo!garske zadeve Pancini še ni odpotoval, pač pa se-zatriuje. da bo v najkraisem času zapustil Sofijo. Izgleda,- da je Piancini najve? kriv. da so se odnošraji med Italiio ki Bolgarijo v zadnjem času tako ohladili. la med njimi vse stare državnopravne razl:ke. potlačila plemenske občutke ter jih združila v enotnem vel'kem iugoslo-venskem programu. Le jugoslovenski program omoe^i dobro za vse koristno in srečno reš'tev našega narodnega fn držav^esra vnrašania in nas vse Slovence. Hrvate in Srbe vodi k miru. napredku in bla^octamu 17 december je noVaral d« V1 ve<"a v zdrav' »nst^nkt na.^-ca naroda in v ff'ecrnvn življensko silo bila všeskozi utemeljena. Italijanski vpliv na madžarsko politiki Pod pokroviteljstvom Italije nadaljujeio madžarski grofi s svojo usodno izzivalno politiko Bukarešta, 18. decembra. M. V tukajšnjih političnih krogih se smatra, da so odnošaji Madžarske do Rumunije ter potom Rumunije do Male antante stopili po znanem govoru grofa Bethlena v novo fazo. Grof Bethlen ie v svoiem govoru odkrito priznal da je izključena vsaka motnost kakršnegakoli zb!i-žanja med Madžarsko in P'imuni'o ter preko nie z M^lo antanto. Grof Bethlen je imel ta govor v času. ko so se mudili v Bud;moešt' odnoslanc? Mussoli-nija. da okr^-r-e madžarski odoor oroti reparacijam. To je le en dokaz več. da je prav za prav Italija oni vir. iz katerega zajema svojo drznost in odpornost madžarska vlada Grof Bethlen bo imel priliko, da se kmalu prepriča, da je Mala antanta DoIit'čen organizem ki lahko v primeru potrebe Dremaga vsak odpor in zavrne vsako drznost in izzivanje. oa nai ga podpira kdorkoli Politika provokac;ie ki jo vod;.io sedanji madžarski vod:te!.ii. ki so b:!i tud; voditelji Madžarske v žalostni preteklosti. lahko vodi to državo ponovno do katastrofe. Utrditev grške republike Ostra debata med Venizelosom in voditeljem monarhi-stov Tsaldarisom - Preosnovanje grške vlade Atene, 18. decembra. AA. Sinočna razprava v parlamentu ie izzvala veliko pozornost. Vlada je ostala na tei seji brez kvoruma. Predsednik Venizelos ni hotel podati izjave o novem programu vlade, češ da je njen program ostal ne-iznremenjen. Ker so tej seji prisostvovali tudi mo-narhisti je doš'o do vel ke debate med predsednikom Venizelosom m monarhi-stičnim šefom Tsaldarsem Venizelos ie Izjavil, da le grški narod v pretež«i večini republikansko razložen fn da }e ▼"to republika neoobitno dejtetvo. Tsaldaris mu je odgovoril, da ne gre za vprašanje monarhije in da je grški narod v svoji ogromni večini sedaj gladen in da ie treba predvsem rešiti hudo gospodarsko krzo. »Pustimo, je deial Tsaldaris. akademsko razpravo o monarhiii in r°i>ubl:k' No*e«to kratil mir narod«. smo dokazali s tem. da smo soglašali z Izvolitvijo vladnega kandidata za predsednika republike.« Nato je Venizelos očital Tsaldarsn. da je dal pred par dnevi dopisniku bolgarskega lista »Zora« interviuv. v katerem je govoril drugače Tsaldaris ie odvrnil, da je ta iziava oooolnoma iz-m'šl;ena. Venizelos Je kontno frfavB* da še dolgo ne namerava z^ist'*! oblasti. ker Je prenri^an. da «ot. k| vo-rfi do nanrMV3 jn uspeha. TeVom vse debate so bili govorniki Dogosto prekinjeni. NavzFc t°mu pa ie položaj dokaj mirnejši. Vrnitev monarhistov v oarlament pomeni znaten korak k stabilizaciji grške republike. Atene. 18. decembra. AA. Predsednic grške vlade Venizelos ie iziavil. da bo izvršil temeljito rekonstrukek) svoie vlade. Izmpnjal bo skoro vse č]ane sedanje vlade da bi na ta način nudil mlajšim sMarn priložnost, da se izponol-nijo v vodstvu državnih poslov. Mirna plenarna seja poljskega Sejma Spremeni ^/nvčn^a zakona in ss°k»v!tev koroisnje za oreiskavo dogodkov ob orf£Iki noseta oflci^ev v oalači Sejma Varšava. 18. decembra g. Današnja plenarna seja Se m a je potekla popolnoma mirno Na dnevnem redu !e bil davčni zakon, predlog za spremembo poslovnika v parlamentu in končno predlog vladnega bloka za imenovanje parlamentarne komisije, ki naj bi preiskala dogodke v Sejmu z dne 31. oktobra, ko ni bila otvoriena seja zaradi prsostvovania obroženih častnikov. Davčn' rakon e b:l spreiet gladko. V debati o predlogu za spremerrbo poslovnika e govoril komunistični poslanec Czarski. ki je :*iavil. da nomeni nameravana reforma po-s'nirniVa napad na stranke Oovorn:k je v nadaljnjem tako ostro nanadel več'no. da mu ie moral ko"?no sejmski maršal Daszyn n^v^eti besedo-Pr»dlogu vladnega btoka za imenovale preiskovalne komisi e o poteku afere od 31 oktobra ;e bila po kratki debati priznana nujnost, tako da ie b'l takoj izročen pristojnemu odboru Splošno se tolmači miren patek dana5n'e se'e In delstvo. da 'e Ml nre^losj vladnega b»oka sore'et skorai brez odpora, ko* znatnen'P nanred»«'oče?a om'i'e-nia n"tran'e politične situaci»e. V ooHtič-niii krogih se posebno naglasa včeraišnia iz'ava državnega predsednika Moscickega no kateri bo sedan'i min;strski nredsednfk Swita!sk: naibr?« v dne'ed"em času sestavil novo vlado Ako pa bi zadel na orevel;ke težake, bo prevzel ta mandat ali Bartel. ali na Czar. V?rš->va. 18 decembra AA »Pat« poroča da ie bila ob 11 dopoldne pri predsedniku noliske reoubPke Mosc''ckem konferenca, ki so ii prisostvovali predsednik odstopivše poliske vlade Switalskj in zastopniki parlamentarnih skupin- živahen potek debat4 o izjavi čsl. vlade dr. Benešu — Edinka napove-lojalno opozicijo Osebni napadi Stribe^nvja proti duje, da bo vodil Praga. 18 decembra, s. eb. Močno obiskana ie pričela dane? dopoldne poslanska zbornica debato o vladni izjavi Seja je bila mestoma zelo burna, ves dan pa živahna Dopoldne je nastopil kot prvi govornik poslanec podkarpatske Rusiie. Kurtaik. ki je izjavil da stoji njegova stranka m vsa Pod-karpa'ska RuMia na strani države Za njim je govoril bivši minister poslanec Stribrny. čigar govor je bil poln napadov na osebo zunanjega ministra dr. Beneša tn na lriba;al' k pred-sedn!Vit tako co jih kom"i:sti nanadali z medk'!ci. Vpili so na Oa^o na soci-al'ste ko na so se naveličali, so oo- zdravtfal' tovariš" ki za"rt. 7 osd-1'šu'očiii H;ci: »2:v'o Harus!« Zbornica se ie zelo malo zmenila za vn:H» komunistov. Prvi dan so se izvršile gole formalnosti: razen zaobljube je prišla na vrsto izvolitev predsedstva. Naslednji dan je predsednik vlade Udržal prečital proglas vlade, kar so komunisti zooet porabili za divje izpade, ki niso imeli najmanjšega smisla, zato ie oroti nj"m počasi vstala vsa zborn-ca. ki ji je nesmiselni nastop komun:stov postal zonern. Bol'«eviki so se pomirili š-'e. ko je zbornica z vs°mi glasovi vlade in opozicije — razen arlasov komunistov — odsdasovala predlog nr»dsedn5ka zbornice za izključitev od 10 sej onih poslancev k? hniskato k neredom Obenem je bilo sklenieno da se i/klinč-nim tudi vzame"'o dnevn;ce za m^sec dni. To je bilo tudi za rfovoli novoda. da s6 se za. rekofVo časa nom:rili... Tisk ie vrel vladn' nroo-Tas nonolno-ma ravnodušno na znan?e in ne raz-^abHa o ni°m kakor ie navada. Po"dar'a 'e to da smstM ra wn- >0 irt<5vno rmln^n (frSeffl^ircVIi kati. kako se bo vlada lotila tega dela v praksi. Uveljavljenje meničnega in čekovnega zakona Z današnjim dnem sta dobila obvezno moč dva važna zakona, s katerima se kraljevina Jugoslavija lahko pos;avi v prvo vrsto modernih držav na tem polju. Sta to novi menični in novi čekovni zakon, ki ju je kralj sankcioniral dne 29. novembra preteklega leta in ki sta bila obnarodovana v »Službenih Novinah« dne 19. decembra lanskega leta ter objavljena v »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti dne 9. aprila 1929. Ker prinašata imenovana zakona znatne razlike napram določbam dosedanjih partikularnih zakonov. določa paragraf 107 meničnega zakona, obenem veljaven tudi za čekovni zakon, da veljajo za menice, oziroma čeke. izdane preedn stopi novi zakon v veljavo, predpisi dosedanjih zakonov. Po dosedanjih zakonih je treba tudi presojati obliko in učinek meničnih izjav, ki se dado na takih menicah potem, ko stopi novi zakon v veljavo. prav tako pa tudi čine. potrebne za ohranitev ln uvel;avlrme meničnih pravic. Dalje stopita danes v veliavo uredbi nrnistra pravde z dne 23. oktobra 1929. tikay)či se praznikov v smislu men'črega in čekovn^sra zakona ter dostavlianja prepisov nrotestirani menic in č^kov. kakor tnd; nov: edistve-ni predpisi o protestni reg:stri ter kn"gn0 zakonska novela k paragrafu 109 novega men;čneera in k paragrafu 28 nov°na, ki smo jo objavili pretekli ponedeljek. Runtn»'ia odkl9n'a • * • • Beograd, 18. dec. p. Po vesteh iz Bukarešte. smatrajo rumun-ski listi konvencijo o carinsk«*m orenvrru k' ie b:la i>redV>žena s strani Društva narodov, za enkrat še za utoni jo Rumuniia se v sedanji obT;ki in pod sedanjimi mednarodnimi rajskimi razmcami nikakor ne misli pridružiti tej konvenciji. Posrrešana angleška letalca London, 18. decembra o- Do danes opoldne ni prispela letalskemu ministrstvu nobena vest o usodi enokrilnika *Fairey«, s katerim sta letela angleška letalca Johnes Williams in Jenkins v Capetown. Glasom včerajšnje vesti so opazili letalo ob 4. uri popoldne petdeset milj severozapadno od Sardinije. Zaradi tega vlada glede usode pogumnih letalcev precejšn a skrb Letalca sta ob! ubila, da bosta obvestila vsake 4 are letalsko ministrstvo o poteku poleta. čič*rin zašel med desničarje Moskva. 18- decembra AA. Politbiro fe dovolil Čičerinu samo še kratko bivanle v inozemstvu- Čičerln se mora vrniti v Rusl-io naidalje do l marca prihodniega leta. Dotlej mora tudi predložiti poročilo o premestitvah v diplomatskih sovjetskih predstavništvih v mozemstvu. V okolici Stalina trdijo, da gre seda5 za definitivno odstranitev Čičerina. ker se ie povsem postavil na stran desn!č?>rske onozicije. Hm^fsT« trg Žatee. 18 decembra, h Včeraj se "ie promet dvigivl na 450 sfacov' Današnji promet ie zmešaI 200 sto tov PovipraSeVaiise i.naja d« Ije Išie+o se fcrednje vrste hniel'a. Tendenca in oe«e so od 500 do 725 K«. Včeraj popoldne se je vritila v zbornični dvorani letošnja proračunska plenarna seja Zbornice za TOI, ki jo je otvoril predsednik g. Ivan Jelačin uil ob navzočnosti trgovinskega inšpektorja dr Rateja. zborničnega cene-ralneca tajnika dr. Frana Windischerja ln vseh ostalih zborničnih tajnikov Po ugotovitvi sklepčnost! ie predsednik g. Jelačin podal poročilo o delovanju zbornice v dobi od 15. marca do 15 t. m. Predsedstveno poročilo Zgodovinsko leto velikega preokreta v našem javnem življenju, ki je pričelo z odločnim aktom Nj Vel. kralia od 6. januaria. ee bliža polagoma koncu Izvedena je dalekospi-na in integralna reforma vse naše 'avn» uprave in »vršen« veliko delo na ienafen:u naše takonodaie. zTasti v kol".-nr na eosnodarstvo To živahno zakonodajno delo je zlasti od oktoberske plenarne 6eje stavilo na zbornico velike in težke zahteve. Zbornica je v številnih zakoni ki globoko posegajo v gospodarsko delo poedinca in v rfrvoi skupnega gospodaretva, podala svoja nršlienja. Zbornica je kot interesno zastopstvo storila vse. da se osnutki zakonov pred uveljav. lieniem pnlaeodiio potrebam našega gosno-darskesa razvoia Po'es izenačenja gosTKviar-ske zakonodaje zanoslu!eio zbornico v zad-niem času v veliki meri tudi vprašanja mfio-gib že veljavnih zakonov, zlasti vseh socijalno politični zakonov, zakona o snlošni carinski tarifi in zakonov o posredni lavšči-nab Prizadevanje zbornVe ^a vse jugoslovenske zborn?ce v vprašanjih eosoodarske zakonodaje skupno nas»opaio in sr>orazumno sestavila'o svoie nredloge in We. ki se da V> z večiim poudarkom uveljavljati, ni ostalo brez usneha Pretekli teden se ie vrš?'a v Beogradu konferenca zbornic, ki jo labko oznafiimo kot prife»ek nove ere v skupnem konstruktivnem delu za povzd;£»o eosoodar-ekeca naoredka Prve preizkušnje v tem pogledu keSeio naibnliše usnehe. Zbornice so se z molim? iziemami spornmmele v dveh na'tei>»b eosnedarakih nroblemih. in sicer v ne?®lnib vprašanih glede r>-viz'je sori^lne »»knnoda?® in glede smernic »a revizijo carinske tarife. Dalie omenia nredsedstveno nnm^ln. -!a ie bila zbornic ovirana in motena v svojem intenzivnem delu od neM*' neprv*rebnis no^a-vov v zborničnem področen. Na podlagi netočnih informacit se ie razvila neka agitacija zamdi odmere zbornične doklade. ki le raz-b"riala interesente in oteževal« zbornici stališče Medtem se je izkazalo da so bile domneve neumestne in neosnovane. Sodelovanje gospodarskih zbornic O akciji za sodelovanje vseh gosrodarskih zbornic v naši državi, ki to ie podvz°la l'ub-1'a-nska zbornica, ie v zvezi s nredsedstve. nim poročMom poročal zbor. član ravnatelj g. Anton Kreiči. ki ie zbornico zastopal na konferenci vseh zbornic v PefMfadu. Gosp. Kreiči ie omenil, da ie v naši državi 13 7bor-nic. ki nogosto oovsem ne^vlvisno obravnavajo vnrašania. ki se v enaki meri tičejo vseh zbornic. Dosedanja nraksa. da vsaka zbornica v načelnih gosnod-rskih vprašani?^ in v vprašanji gosnodarsVe zakonodaie noda svoie lastno mnenie. ie imela r»otr»sto nen»"°he. Zato ie Ijiiblianska zbornica postavila to vnrašanje na dnevni red Vn^toVence zbornic 9. t. m v Beoprra^u 1*« dal^b razpravah ee je našla fermula^v obliki nravil osodelovaniu trosrodarsVih zbornic kralred ločenimi ali nrsebnimi zbornicami. Tudi agitaciia za ločitev zbornice v ma-r:horf»kn in liiihliansflm ie neumestna. Dravska banovina ie gospodarsko zaotrož°na edi-nica in se rhornice ne da razdeliti, niti po panogah, ni+i no območju, če bočemo imeti močno in vnPvno ustanovo Delitev zbornice na posamezne ranoge pa bi dovedla še rfo tega. da bi morale te zbnm^e imeti v B°nrradu svoie centrale, če bi hotele uveljaviti svoje zahteve. .. _ . V zveai z izvsiann glede akcije proti višini zbornične doVlade ie nato gosn. Rebek xitrotov'l da ie dele«raciia obrtniških organizacij že ob priliki lanske ororačunsVe raz-rrave iznesla težke pomisleke oroti zborničnemu nror»čunu. k? ie b"! nato proti glaeo-vom dele.. S^rsoo Din v 1-tu 1938. in 3197 oy) Din v 1 19?7 Proračun izdatkov je predviden v viš-ii 4f«2000 Din. fako da os^ne napram predvidenim dohodkom pre-sež°>i{ kot blagajniška rezerva v višini fl33 Hsoč Din Poročilo o pror?"""". ie podal zbornični predsednik gosn Jelačin, ki je omenil, da so o tem proračunu raz^ravliali v«' triie odseki, nai-ar na ie tudi finančni odbor soglasno odobril. Med drugim ie ugotovil. da ie zbornično nrods«>rl«'vo lani pravilno ravnalo, ko je pred'a<"lo zbornično doklado. ker ie vladala pooolna ne-potovost kako se bo "obirala oridobnina glede na nre^od k davčnim oMp-am oo novem zagonu o neposrednih davkih Da je bila onror.n<>st na mestu. doVaznie oiroinost. da ie b;la letos na račnn zbornične 4oJr1ad«> do kon^a de^embr« nobrana koma i r«oiovica v proranmn predvidenem meska 7ato je bil v prorfčnn za leto 1930 vstavi5®« znesek 2 mil l>f" '-»f zaostanek zbornične doklada I-to 192« Zbornična doklada 13 odst Po razooložliivih informacijah, ki iih je dobila zho.rn;ca na merodamem mestu bo znašal v dravski her«r>v'n? r»red"»c dr^ijhf. necra davlra in r>ridobn'ne ^3 i ool miliiona Din Ker na je treba računati, da ves ta znesek ne bo izterjan, je Zbornic« vzela za podlago kalkulacije vsoto 26.5 mi- lijona Din, na katero predlaga 13% doklad« od splošne pridobnine in družbenega davka, kar maša 3.445.00(1 Din. Proračun je bil nato brez debate soglasno odobren Iz proračuna posnemamo, da so upravni stroški ostali napram lanskemu prn'e trgovine 300 0 ime i carinsko obremenitev v posa-m^TTii državah iznivelirati, potom pa šele skleniti premirje Po končan "m referatu je g. Mohorič opozoril še na • iprave za povišanie poslovnin pri iizvozu, ki se imajo po čl. 44 zakona o posneševanju kmetijstva stekati v državni fond za pospeševan '"e kmetiistv*. rV>-o< te poslovn;ne znaša sedaj okrog 1.7COCOO D'n, po povišaniu nosto^nin pa naj bi znašal 44 milijonov D:n Zbo^ca je podvzela že potrebne korake, da se viš:na no>ve poslov-n:ne v povišani izmeri, k' bo različna za posamezne izvozne predmete, spravi v sklad z interesi našega izvoza Nato ie sledilo še poročilo o reviziji ®o-c>rfnorrlitičn>h zrkonerv, ki ga je podal zbornični poA>redsednik g. 0<';n in poročilo o nf>*rtih zpkon» o zpradbph. zakona o elektrifikaciji m zakoni o razlastitvi nepremičnin. ki ga je podal zbornični tajnik g. dr. PretnaT. Samostojni predlogi Pri zadnji točki dnevnega reda so bfH stavljeni nekateri samostojni p~edV>c»t našega les>a na sve-tovp-nn trto Ravnate!? g Kreiči pa ?e pr<*dV<»a.l du še rbomioa z*v?«me za to. da (fobi M pribor m podlagi § 10 zakoma o organizaciji fnančae uprave pt^s&ven finančni inšpektorat. Naši Kraji in ljudje Preporodova akademija LinbUana, 18. decembra Naše marljivo napredno dijaško društvo Preporod je priredilo pod pokroviteljstvom t- direktorja Juga na predvečer narodnega praznika v dvorani Delavske zbornice svečano akademijo v proslavo rojstnega dne Ni Vel. kralja. Ker je bila to edina Javna prireditev v proslavo narodnega praznika, je bila dvorana popolnoma razprodana Med drugimi so oosetili prireditev tudi ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc. podpokovmk g. Kneževič kot zastopnik komandante dravske divizij ske oblasti, konzul CSR g. dr. Franti*ek Resi. starosta ljubljanskega Sokola g. Bogumil Kaizeli in dragi Svečanost je otvori] društveni pref-sednik g. Tomažič. ki ie v navdušenih besedah slavi! dela našega kralja, ki je s svoiimi defi iznolnil ideje jugoslovenske omladine. Sledila ie državna himna, nato pa izbrane koncertne točke, od katerih je omeniti predvsem dva solos.peva. ki jih ie odlično zanel konzervatorist g. C. švigelj, ter slovaške narodne pesmi, ki iih je pela gdč. Milena Troštova. Orkester Preooro-da je pod vodstvom g. Draži'a odsviral dva koncertna komada, po akademiji pa se je razvila lepa zabava s plesom. S prireditve je bila med največjim nr-vdušenlem vseh navzočih poslana Nj. Vel. kralju brzojavka tele vsebine: »Jugos'ovensko društvo Preporod se kot remezentamt ljubljanskih srednješolcev obrača k Vašemu Veličanstvu o priliki akademije v počast najvišjega rojstnega dne 2 vročo željo, da Vas vsemogočni ohrani še dolgo. doTgo v srečo in radost celokupnega naroda. Živel ustvaritelj najvišjih idealov Nj. Vel. krall Aleksander 1. Uie-diriteli! — Predsednik Mile Tbmažič.« Ponedeljkova prireditev Preporoda pa nI bi1 a samo izraz globokega nacionalnega čuvstvovania na*ega srednješolskega dija-štva. amoak tudi njegov prvi javni nastop v letošnjem šolskem letu. s katerim je di-jaštvo polagalo javnosti račune svojega izvenšolskega samoizobraževalnega dela. ki zasluži vso pohvalo Prireditev je v vsakem oziru dobro uspela. K uspehu iskreno čestitamo._ Akademija kulturnih društev v Hrastniku Hrastnik. 18. decembra V nedetlo 15 t. m. je proslavil Narodni dom v Hrastniku petletnico svojega ku'-turnera delovanja s slavnostno akademijo. Prireditev je otvoril g. predsednik Lojze Hofbauer Takoj v začetku govora se je snomni' Nj Vel. kralja in orebral vdano-stno brzojavko, kar je občinstvo z budnimi ovacijami sprejelo Vato so odigral: člani sokoljega g'edališča iz Hrastnika komedijo »Priliudni komisar« s sodelovanjem vdč Košifkove ter gg. inž. T-eve--ja. Poka. Mahkote. Kavška. Zavašnika in Hole5ka. Igra. Vi stavi na isrralce precejšnjo stomijo inte'igence. te bila oodana orr-pričevalno in s potrebnim e'anom. ki ie ve'ia1 nredvsem g Mnbknti kot režiserju in rosit<~u srlavne vloge. Pa tudi ostalim sodeVio^im vre ?as'm?a. da ie že'a vpr-zoritev komedije tolikšen uspeh Nad vse posrečena tina «ta nod»1a z inž. Treyer (FV^M in g. Kavšek (Piine') Pu^ez ie potreben oosebne Pohva'e Tudi g Zav^*-nik (RreVe) je zapustil še dovolj zado-vo"iv vtis. Z vnri7r>ri*'Ho »PriMudneea Vomi^arif« so nok^a'! H^astnič^-nj. da i« tudi gledr-umetnost r»ri njih udomačena. <>VdiV so to*ke orkestra in pevskega zbnra CPa^^eriesra društva, ki iih ie d:-riHral g. Čander Vse le b"r> vectnn n~-in « Primernim e'anom nodano in 'bor sta od^^rio in podsiata «vo5 oro^r^rn r>pd vse točno. to so tzvp«*'; "araščajniki Sokola simbr-Ii?**° nro^te vaie. 7XT\ je na prireditvi zastopal predse«*-v. ravnatelj Ttt. posebno še cfavll de'a k'""'' v dnicem de'n oa no^- Najlepša žena Amerike, očarljiva BILLIE DOVE v filpra ljubezni ,,Po čem hreneni lepa žena14 Danes ob 4. 'A6., '/»8. in 9. uri. Tel 2124 ELITNI KINO MATICA črtal pomen in delo hrastniškega Narodnega doma za vse Posavje. Ob koncu se je predvajal še kuturen film. Tako so prireditelji pokazali vse. kar se v domu dela. Dvorana je bila popolnoma zasedena, zastopani so bili vsi sloji in vse korpc-racije. Po akademiji se je vršil prijateljski sestanek vseh. ki jim je dom pri srcu in vidijo v njem res zavetišče prosvetnih delavcev. ((lene govorijo da smo najcenejši v vseh oblačilnih potrebščinah. Obleke, suknje, double što-fe, perilo, pletenine, trikotaže, rokavi ce. nogavice, športne čepice itd. kupi te pri nas po najnižjih cenah in v veli ki izberi. A. Presker Nv. P« tra cesta Mev. 14 Simba - kralj živali Največji film iz življenja divjih zver? v Vzhodni Afriki. S prizadevanjem ameriškega naravoslovnega muzeja je bila organizirana lani nc-va velika ekspedjcija. katere namen ie bi proučiti prebivalstvo, rastlinstvo in živa'-stvo v Vzhodni Afriki. Posebno Pažnio so pri tem po'acali na odkritev vseh tajnosti v življenju kralja živali — leva. Pod vodstvom Martina in Ose Johmsona je odrinilo nad 100 nosačev. mnogo pomožnih oseb ekspedicije, cela četa konj kamel in velb'odov v smeri proti gorovju Kenva. Johson ie vodil to t>ot že 4. svojo eksnedicijo v Afriko. Ze'o težko je bilo dobiti leva pred filmsko kamero Zaradi svoie znane opreznosti se je dosledno i -ogibal taborišč, če r>a so ga z zvijačo prignali v b1ižino maskirane fi'mcke kamere je pridrvel vselei na tako silovit način, d" so bili operaterji v smrtni nevarnosti Dolgo časa ie tedaj čakala vsa eksped'-cija na pribMžaroe leva. Nekeea dne so končno le ori^i črnci povedat, da so 0,0?-zi!i niegove sledove. Johson se ie tako' napotil s svoio kamero na označeno m'-sto in čakal Korčno so se Prikaza'! 'ev' v večji skupini, drug za drugim. Seveda je bil Johson zaščiten po svoiih pomočn'-kih, ki so s puškami pripravljeni za strel stali okrog njega, ko le on zatoplien v presenetljive prizore snimal in snimal, ne meneč se za nevarnost. Neki 'ev je končno cpazil. da je postal tako rekoč »filmski zvezdnik« in to mu ni bilo nič kal všeč Polagoma se le prih'iževal. Johson oa ?a ie srimal in ko je bil lev le ie dober k<--rak oddaMen od aparata in ie s svoio ogromno šapo že nameraval ffir.sko kamero podreti in se zakaditi v fotografa, so o>č,;i stre'i in »filmski zvezdniki se le zgrudil mrtev Pr leg teh posnetkov vidimo v fi-tnu divne slike slonov, zlatorogov. žiraf. ce-ber. pazel krokodilov, vodnih konj in »>o broj drugih živali, vse Paštete v naravi ir nekatere celo še s »Zeitsuro«. Zato nik -kor r.i dvomiti o pravilnosti k itike. ki pravi, da je film »Simba« največji o i v se h dos'e' predvajanih naravoslovnih filmov ®n da prekaša Po svoii veiez^rhmvi m bf-gati vsebini, po svojih napetih pri/orih ce-!.•» film »Chang«. Film »Simba« bo predvajala ZKD v prostorih kina Matice v soboto in nedeljo ter nato preko božičnih praznikov. Premijera bo v soboto 21. t m. ob 14.30. Vendat nekaj $a&tenj 1 Pišete upravi revij »Domači prijatel'« in »Naš obzor«, Ljubljana 291, ki Vam pogje eno številko brezplačno na ogled. Najbo$še, n^trafncjše, zate 13 najceneišel Dve nesreči v litijskem okraju Ko"!, 18. decembra Posestnik v vasi Konju nad Hotičem v litijski okolici g. Ivan Batis je. na doina-:era skednju popravljal lesena vrata. Dr-'eč se 7 roko za vrata, ie tolkel z drugo io železju in »bangerju«. ki je nekoliko 1 opustil. Zatopljen v svoje delo oa g. Batis ni ipazil, da lezejo vrata s tečaja. Nesreča oa je bila neizogibna. Ko ie ponovno krer-'o'neg? ozdravljenja. V ponedeljek zvečer oa se ie zgodila v Kandršah. vaM ood Va*ami. ne^sroda. ki le težko poškodovala F-etnega Stenka Silvestra. lednega de'avca. Z domačimi le nalagal Stenko hlode na voz. Delavcem se ie zaradi nastopajoče teme že močno mudilo. Na zadniem vozu ie bi'o še nekaj prostora, zato ie menil voznik: »Še tale voz naložimo, potem bo oa za danes dovolj!« Tudi Stenko ie menil tako. Naglo so "odstavili kole in so vali'i hlode na voz. Ko so nalagali že zadnieea. niso zaradi teme zapazili, da Je pod hlodom oodstav. lieno bruno Nesreča Pa je baš tu iskala svoie žrtve. Ko so dvi. ljubezni, iz navdušenja za ideje in ideale. Vedno se vračajo časi in ljndie. ki so jim stara gesla tako nova, kakor bi bila šele včeraj prišla na svet. Zato bo tematika >Dona Karloma« vedno našla svoje liudi in svoje čase. Zadnje slike so manj močne, snloh se zanimanie za dejanje po krepkem zaletu v v;š;no snu«ti na koncu predel niz^o: sorlCo nrelo^ecra tratenja »bnemore tudi naša vzprejemljivost Ven- dar — delo je tako, da ga je treba videti. Režiser ga je naštudiral z očividnim znanjem in okusom. Dekoracije (g. prof. Vavpo-tič) so smiselne in efektne. Kostumi so skrbno pripravljeni, maske v splošnem nepreti-rane. Toliko o vnanii strani uprizoritve. Umetniško se je povzpel najvišje g. Levar kot Filip II., takoj za njim ga. šaričeva. Gg. Jan in Kralj sta prevzela težki nalogi. Obe osebnosti: don Karlos in markiz Poza sta naibolj problematični in zahtevata najglobljega vživetja. G. Jan ie dal mladost v ljubezenskih in idealističnih drhtljaiih, strast in žalost, g. Kralj možatost in viteštvo. G. Crre-gorin je v Dopiintru dobro upodobil jezuitsko lokavost, g. Skrbinšek v vojvodi Albi oreme-tenega Uranovega dvorjanika, gdč Mira Danilova kot EboM pa intrigo in neutešeno ljubezen. Inkvizitor g. Debevca je bil suhoparen deklamalor in pczer. Ostali dvorjani _eom- me il fant Večer cb »Donu Kariosu« je dolg. morda premalo dražliiv, spodoben kot družba s staro, ugledno damo. A izguba nt B. Razstarva grafike v Ljnblani V nedeljo otvortena razstava francoske grafike 19 in 20. stoletja je sicer bolj skromna po številu razstavljenih kartonov (prvotna zbirka se je na svoji dolgi poti z nakupi precei razredčila), vendar pa je še vedno umetniiko tako močna, da vzbuia našo pozornost. Fram-oska grafika se nam že na tel raz«t»»vi kaže kot močno razvita fn kulttvima nanocra francoske umetnosti. 2al, da so veliki mojstri, kakor n. pr. Carot, Dau- mier. Delacroix in drugi zastopani z »tnim samim kartonom oziroma so se njih dela med potjo že umaknila v zbirke ljubiteljev. Vzlic temu — kdor hoče spoznati grafiko enega najbolj umetniško čutečih narodov, naj vsekakor obišče to razstavo. Razstava francoske grafike je otvorjena vsak dan v pritličju Narodnega doma, levo. Nje prireditelj sta Narodna galerija in Francoski institut v Ljubljani. »Modra ptica«. Prejeli smo 1. številko novega slovenskega mesečnika ki ga je začela izdajati založba »Modra ptica«. V tej številki so izžli naslednji prispevki: Josip Vidmar, »Knut Hamsun«; Anton Ocvirk, »O Hamsuno-vem Panu«; I. Kaden Bandrowski - Fr. Vodnik. »Pri krznarjn« (proza); Unamuno - B. Vodušek. »Ljubezen, ki ga je napadla«: Rajko Ložir. »česar ootrebuiemo«. Poročila, številka ima na prilogi reprodukcijo Kraljeve slike »Družina« in med tekstom še »Desetega brata« ter dve sliki Nandeta Vidmarja. »Hanonr«, revija židovske omladine Jugoslavije. Prejeli smo 3/4 številko mesečnika »Hanoar«, ki ga izdaja Savez židovskih omladinskih udruženja v Zagrebu. To je edina revija ki jo izdajajo naši židje kot svoj posebni duhovni organ. Priznati ji je treba, da stoji na dostoini višini. Sotrudniki so domači in tuji: zanimive po svojevrstnem izrazu židovskega duha so pesmi v prcwi Izaharja Reissa >Lilit«, informativna sta članka o he-breiski poeziji v Palestini in o najmlajšem stadiiu židovske glasbe. Prejded ie obsežen. Urednik te svojevrstne revije je Pavao Wert-helm. Zakaj se se vedno mučite z mencanjem in trenjem perila, ko vendar z Schichtovim RADIONOM lahko tako enostavno in udobno perete? Način je sledeči: 1. Običajno namakanje preko noči. 2. Raztopiti Schichtov RADION v mrzli vodi in perilo 20 minut prekuhati. 3. Perilo najprvo v topli, nato večkrat v mrzli vodi dobro izplakniti. Poskusite samo enkrat in uverili se bodete, da Vam nobena stvar ne pripomore do tako lepega perila kot Schichtov RADION DOPISI VRHNIKA. Tukajšnja konzervna tovarna namerava v najkrajšem času prodati celotno posest, stanovanjske hiše, tovarno, veliko popolnoma moderno urejeno parno žago z industrijskim tirom ter velik kos zemlje, katero namerava parcelirati in tako omogočiti Vrhničanom. da pridejo do stavbnega sveta, ki ga drugje na Vrhniki sploh ni. Tako se bo mnogim druž nam in malim obrtnikom nudila izredna prilika, da si zgradijo svoj lastni dom. RAJHENBURG. V nedeljo. 8. t m., so v tukajšnji 6okolski dvorani ponovili požrtvovalni diletanti iz Krškega priljubljeno opereto »Mamselle Nitouc.he: Občinstvo je dvorano docela napolnilo in bogato nagradilo s priznanjem vse nastopajoče pevke in pevce. Najbolje sta igrala in pela zopet ga. Varlova v vlogi Denize in g. Zrimšek v vlogi C>le-stina. Zasluženo sta bila ponovno deležna aplavza kar sredi igre. Zlasti s svojo pesmijo k sv. Nitouchi v IV. dejanju je ga. Varlova kar fascinirala poslušalce. Njej gre sploh največja zasluga za predstave. Kljub rodbinskim brigam in poslom si je iz ljubezni do gledališke umetnosti vzela čas za študij petja in igre, saj je morala tik pred premijera prevzeti tudi režijo. — Zelo požrtvovalen je bil tudi g. Počivavšek iz Vidma, ki ie tudi šele v zadnjem hipu vskočil, a vendar odigral in odpel Champlatreuxa izborno. Preobširno bi bilo, naštevati vse sodelujoče. Vsi. so se potrudili in so nam res ustvarili predstavo, ki bi bila tudi poklicnemu gledališču v čast. To je vredno tem večjega priznanja, ako pomislimo, da so vsi sodelujoči zaposleni v svojih poklicih in so morali zato žrtvovati kulturnemu delu ves svoj prosti čas. Orkester in petje je vodil g. ravnatelj Vutko-vič, vso garderobo pa eo preskrbele ^delujoče dame same s pomočjo drugih dam iz Krškega. K.___ ftanofin nova idealna pasta. Je najbolje sredstvo za čiščenje rok. se ne prime kože, ampak napravi mehko iu belo roko. Doza po Din 8— in 13. —. Dobavlja in prodaja glavno zastopstvo MA-NOFINA I. Svetee, Novo mesto. V Ljubljani: Drogerija Gregorič, Prešernova ulica. Parfu-merija Strmoli, Pod Trančo. ZLATA IN SREBRNA BRONSA za okraske božičnega drevesa. — Drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. 17002 ///. /f/. Ul. ///. ///. ///. ///. ///. ///. Vsaka zavedna gospodinja uporablja dosledno AM)UA prašek za pecivo //A ///. //A //A //A //A //A Ul^ IIl^ML. Pri odebeleloeti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčiče jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo >Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špec. trgovinah. Zagrebačka dionička pivovara i tvorn ca slada v Zagreba priporoča svoie 18° specialno I PIVO v steklenicah Domače vesti * Za Božič in novo leto bo izdaja našega /ista kakor vsa leta zelo obsežna, vsebina pestra in zanimiva- Kdor ni naročnik našega lista, pa bi želel ti dve izdaji, a iih zaradi odaljenosti od naših prodajalcev ali trafik ne more kupiti, naj pošlje na uprav-ništvo «Jutra« z navedbo svojega naslova 4 Din v znamkah. Uprava mu bo nato list točno poslala po pošti. — Upravništvo. * Iz ljubljanske univerze. V petek 20. t. m- ob 12. bosta na tukajšnji univerzi pro-ir.oviiana gg. absolvirana pravnika Milan Gorup iz Maribora in Josip Pokora iz Ljubljane za doktor'a prava. * Osebna vest. Mednarodna diplomatska akademija v Parizu ie soglasno izvolila za svojega člana g. Stanoia Mihaloviča, bivšega našega poslanika v Tirani- * Izpremembe v šolski službi- V osnov-nc-šolski službi so pamaknieni v 2. skupino II. kategorije naslednji učitelji, oziroma učiteljice: Stana Komar na Viču, Antonija Kuralt v Preddvoru, Andre> Sežun v Ljubljani, Asili a Križ v Dolnji Lendavi, Franja Žigon-Hribernik v Ljubljani, Avgust Špare v Mariboru, Ana Kopriva-Canjkar v Spodnji Polskavi, Terezi a Ušen v Št. Petru v Savinjski dolini, Marija Urbajs v Črešn ev-cu. Marija Rehar v Mariboru, Marija Pre-skar v Teharjah, Iva Draksler v Doberni-cah, Ida Petrič v Zgornji Šiški, Zora Eržen v Begun ah, Marija Ušečnik v Domžalah. Alozij Škrinjar v Ljubljani, Ivana Pugelj v Št. Lovrencu, Julka Marinič-Rajh pri Sv Urbanu, Valerija Žlindra v Kostanjevici, Marila Sušnik v Lazah, Mileta Šivic v Breznici, Zlata Gaberšek na Viču. Alojz Berce v Špitališču, Ema Janežič pri Sv-Marku, Minajlo Dojčinovič v Mariboru, Josip Aničič v Polenšaku in Josip Žmavc v Trbovljah; v 3. skupino II. kategorije: Alma Vodišek-Turk v Višnji gori. Julija Fatur v Ljubljani, Maria Grubelnik v Črenšovcih, Josip Rohar pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu, Viligoj Kotnik v Lehnu. Oton Skender v Koroški Beli, Josipina Perme v Hotiču in Vida Frelih v Hrastniku: v 4-skupino II. kategorje pa: Cirila Mrhar v Št* Jerneju, Martin Mizerit v Št. Rupertu. Jože Tavželj v Litiji. Albin Čič v Ivanjcih, Beno Brumen v Ptuu, Drago Mehora v Šinkovem turnu, Franja Jerai v Ksaveriju. Ana Grčar v Ribnici, Ana Ranzinger v Toplican. Ana Pucelj v Lokah. Gabrijela Blaznik v Šmarju, Marija Žmavc v Can-kovi, Katarina Hlebec v Kropi, Angela Blatnik v Toplicah, Albma Horvat v Kotizi in Marija Šušteršič v Črenšovcih. V l- skupino ITI. kategori:e so pomakn'ene: Marija Pavlovlč-Devetak na Viču. Roza Gerbec v Lehnu in Ivana Mahničv Zagorju. * Obvestilo. Po novem zakonu z dne tO. t m- se dosedan:a finančna prokuratura imenuje kr. državno pravobranilstvo v Ljubbani in nai se ta edino pravilni naslov uporabl a na vseh dopisih. * Poslovni red za redna kazenska sodišča. cUradni list kraljevske banske uprave dravske banovine® objavlja v 10. številk! z dne 16. t- m. uredbo o poslovnem redu za redna kazenska sodišča. * Slovo francoske mornarice od našega morja. Komandant francoske eskaare. ki je posetila naš Jadran, admiralDubois. ie načelniku mesta Dubrovnika g.^ Mičiču poslal naslednje poslovilno pismo Še nekoliko ur in naša eskadra bo zapusti'a vaše nad vse slikovite in vabFive kraje. Zapuščamo Dal-macio, iz katere nosimo mnogo najlepših spominov na prisrčnost naše zveze. Sprejem francoske eskadre nam ie dal možnosti, da občutimo toplino vaših čuvstev za Francijo, dolžnost pa me vsže, da se vam prav prisrčno zanvalim. Sprejmite, g- župan, izraz mojega globokega spoštovanja. Admiral Dubois.* * Arhitekt Josip Vancaš-Požeški T. V Zagrebu je v ponedeljek umrl v visoki starosti 70 let tudi pri nas dobro znani arhitekt Josip Vancaš. Po rodu je bil »o-pronja, a tehniko 'e absolviral na Duna'u-Na poziv min'stra KaIIaya se je 18S3 podal v Sarajevo, kjer je zgradil stolno cerkev in vladno palačo. Dolgo vrsto let je nato živel v Sarajevu kier ;e postal član bosanskega sabora in podžupan. Splošno ie bil v predvojni dobi markantna politična osebnost. Kot arhitekt je tudi Liubl ani dal veliko poslopje, namreč hotel «Union», Zagrebu pa palačo Prve hrvatske štedio-nice- * V Pariz na Silvestrovo. «Putnik» Ljubljana, priredi za Silvestrovo 7dnevno potovanje v Pariz. Potni stroški (vizum, železniška karta Ljubliana-Pariz-Liubrana. ogled mesta, polna oskrba, napitnine, vodstvo potovanja in drugo) za TI. razred 3930 Din in za ITI. razred 2995 Din. Prijave sprejema do 24. t- m. «Putnik», Ljubljana. Dunaska 1 Istotam se dobe natančnejše informacije. * Letos baje ne bo hude zime. Profesor V Koppen že desetletja proučuje problem perijodičnosti hudin zim. Pričel je proučevati dobo od 1. 764. po Kr- Po temel itih in vsrestransk'h študi:ah je dognal, da se po-iavljaio od I. 1423. hude zime vedno le v "čisto določenih obdobjih 11 in 33 let. nikdar pa zaporedoma- Je to obdobje enega, oziroma 3 ciklov solnčnih peg. Kopoen za-tr'uje na podlagi svo ih proučevanj, da se nam letos ni treba bafi ostre zime 'n da bo taka huda zima, kakor je bila lani, šele čez 33 let, torei 1. 1962. Istega mnenja ie tudi profesor Weickmann v Lipskein. * Nepoboljšl ivka. Milka Banova iz Ple-tarjev pri Brežicah, brez poklica, je bila lani obsojena na "izgon iz Zagreba za dcbo treh let. Vkljub temu se je Milka povrnila v Zagreb in bila zopet aretirana. Milka ie proti aretaciji protestirala in trdila, da ie n'eno ime Karolina Preskarjeva. Šele potom daktiloskopi e so ugotovili nieno identiteto. Milka bo izročena v prisilno delavnico. * Prepir med očimom ln pastorkom. V splošno bolnico v Ljublano so pripeljali 21 letnega Jakoba Gregorina iz Brezovice pri Domžalah Omenjeni se je te dni spri s svojim 601etnim očimom Antonom Grimini-jem, in sicer zaradi družinskih razmer-Stari Grimini ie namreč neprestano zalezoval Gregorinovi odrasli sestri, torej svoji, pastorki,'in !u nadlegoval. Zaradi sličnih dogodkov v družini je bil prepir na dnevnem redu- Predvčerajšn'im ie Anton Grimini napadel svojega pastorka ter mu zagnal v desno nogo težko sekiro. Presekal mu :e nogo v podkolenu in so ga morali nemudoma prepeljati v liubl'ansko bolnico. * Velik vlom v Dovjah. V stanovanje trgovke fn gostilničarke Angele Prešove v Dovian pri Cerkliah se :e splazil te dni neznan tat. ki ie ob času. ko domačih ni bilo doma, prebrskal vse omare- Tat je sledn'ič res iztaknil skrivališče kier se je naha'al denar ln je odnesel nad 10.000 Din gotovine Oškodovanka ie opazila tatvino že v teku večera in dogodek takoj pri'avila orožnikom. Kakor se domneva, je izvTŠil tatvino neki okrog 251etni postopač, ki se :e že nekaj časa potepal v tamošnii okolici. Tatu so pričeli orožniki takoj zasledovati, vendar se jim dosiei še ni posrečilo, da ga soraviio na varno. Danes! Velesenzacija! SHERLOCK HOLMES največji detektiv sveta v filmu: (J$a&&erMt>ki pet> Ob 4., V: 6., V: 8. in 9. uri. KINO IDEAL [TO — zobna oasta najboljša f * Matere, ki hočete vcepiti svojim ljubljencem zanimanje za lepoto našega gozda, ki jim hočete napeljati neizčrpen vir veselja in zabave v mlada srca, sega te po knjigi M. Jezernik: »Medvedov Godrnjav-ček», vez. 46 Din. broš. 36 Din- Matere, vzgojitelji! Ako nočete spoznavati nevarnosti. ki pretijo dorašča'oči mladini, ako hočete videti, kako se boiuje'o zoper skušnjave, jim podlegajo, se dvigajo, propadajo ali se z močno kretno otresejo težk7in Danes poslednji dan! . BEBE DANIELS v velefi-lmu strastne ljubezni SENOR1TA (Dama z bičem) Popolnoma novo Ob 4, ^ na 7„ V2&, 9. url KINO 1 II TRT lANSttf! DVOR tere ie z največ im uspehom pel v Franciji Vsi francoski listi se izredno laskavo izra-ža'o o vrlinah Matičnega pevskeg zbora tn prva francoska kritika naravnost blagruje i mesto, v katerem se pevska kultura tako I visoko dvigne, kakor jo je pokazat baš zbor ljubljanske Glasbene Matice. Predprodaja vstopnic >e v Matični knjigarni. Prav tam se dobi tudi nekai sporedov, ki so bili izdani za francosko turnejo s slovenskim in francoskim besedilom petin zborov. V programu se nahaja tudi opis Slovenije. Prijatelje Matice vabimo na ta večer. u_ Pevski zbor Glasbene Matice bo imel svoj pni se-tanek in skušnjo po turneji danes v četrtek 19- t m. ob en četrt na sedem v pevski dvorani. Odbor vabi vse člane, da se poinoštevilno odzoveio temu vabilu. u— «Prisega ob polnočl». To igro naše Manice, ki ie dosegla izreden uspeh pri premieri in reprizi na Šentjakobskem odru ln do zadnjega kotička obakrat napolnila dvorano, ponovi Šent akobski oder v sobote 21. in nedeljo 22. t m- Prosimo cenj. občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji v trgovini g. Miloša Karničnika Stari trg 18. u— Iz gledališča. Abonente reda D opozarjamo, da bo gostovanje gospe Ančice Mitrovičeve v Thomasovi operi ?abne*s» odseka ZPNJ se bo vrš'la drevi ob 20- v veliki dvoran' hotela »Uniona«. Istočasno se spre'emajo pri-'ave za tekmovanje modernih plesov, k' se vrši na zaključnem venčku 12- januaria prih. leta. '620 Iz Cel ja e_Iz celjskega Soko'a. Zadn"i občni zbor Sokolskega društva v Celju se bo vršil jutri, v petek ob 20. v telovadnici mestne osnovne šole. Zeliena je polnoštevilna udeležba- e— Proslava 40 letnice socMalnih zavarovalnih zakonov Delavske strokovne organizacije priredbo v nedeljo ob 10. v dvorani Delavske zbornice v C?1 u proslavo 40 letmee vMJ?laln;h zavanvaVb zakonov, z naslednjim sporedom- Pozdravni govor in. otvoritev, slavnostni govor ljubljanskega govornika, sprejem stavljene resolucije. Vabljeni so vsi delavci, zasebni nameščenci in sploh vsi pri.atelii soci alnega zavarovanja- e— Smrtna kosa. V nedeljo Je umrl v tukajšnji začasni vojaški bolnici 28 letni zan-darmerijski kaplar Anton Avguštin Truplo 'e bilo prepeljano v Leskovec pri Krškem. V Gosposki ulici 30. ie umrla v torek 73 letna Kunigunda Dvoršak. žena sodnega sluge iz Celia. V Zgornji Hudinji je umrla v torek 70 letna posestnica Marija Lebenič-nikova- e— Oh, avtomobllisti! Včeraj je bilo vloženih na celjski polici i zopet več ovadb proti raznim brezobzirnim šofer em, ki vozijo na mestnem teritoriju z brzino nad 50 kilometrov na uro Ovadena sta bila neki zagrebški in neki beograjski šofer Kot tretji pa je bil ovaden od zasebnika Josipa T. iz Celja šofer avtomobila št. 16—91. ki le drvel po cesti skozi Št Juri' ob južni železnici navzlic temu, da ie bilo na cesti več potnikov, ki se niso mogli zaradi visoke obcestne kamenite škarpe nikamor umakniti, z veliko brzino in je seveda uboge pešce oškropil s cestnim blatom od nog do glave. Omenjeni zasebnik je navedel, da trpi na obleki najmanj 60 Din škode. In to niso edine pritožbe. Ljudje skačejo Po hodnikih in se stiskao k zidu, da ih ne bi zadeli blatni curki izpod avtomobilskih koles, toda ves trud ie običaino zastonj- Ne razumemo eo-tov.in avtomobilsitov, da ne morejo zmerno in obzirno voziti, zlasti na obljudenih cestah, kakor zmore to večina njihovih tova-rišev. e— Preveč poguma nI dobro. V Gaberju sta dva soseda, Anton S. in Franc B-, ki se prav nič preveč ne ljubita. Predvčera'šn im ponoči okrog pol 3. je šel S. v družbi znanca Alojza V. proti domu mimo sosedove hiše, v kateri stanuje tudi njegov sin Tone, ki pa živi z očetom v hudem sovraštvu. Stari S. ie zavriskal in poklical sina na ko-raižo. Ta pa se je res kmalu po avll na cesti, vendar pa se 'e raje vrnil v hišo tn se zaklenil, kakor da bi se tepel z očetom in V.—jem- Stari S. in njegov spremljevalec sta pa odtrgala kar po! okna in ga razbila, ker nista mogla v hišo. Škoda znaša 100 Din nekaj bo pa vrgla globa in tako bo to precej drago nočno vesel e Iz Maribora a_ Mariborski obč. svet ima drevi ob 6 v mestni posvetovalnici proračunsko fo/zSuo v letošnjem letu. finanem oa-sek ie na svojih zadnjih^ sejah temeuito izpremenil proračunski načrt Po dolgotrajnem in težkem delu ie odsek pravil dohodke in izdatke v sklad. Zaradi odpr-ve maksimiranja občinskth naklad na direktne davke je moral finančni odsek črtati iz proračuna celo vrsto davkov. Kakor davek na rek:amo. glasbila m žarnice, deloma pa tudi znižati razne prvotno nameravane davščine , a- Iz sodne službe. Dosedanji predsednik kazenskega senata pri mariborskem okrožnem sodišču višji sodni svetnik Fran Posega je nastopil večmesečni dopust predsednika kazenskega senata ie imenovan vss. dr. Senjor. . a— Zanimivo Predavanje v Ljudski univerzi. Zelo zanimivo pravniško predavanje je priredil v ponedeljek zvečer v Ljudski univerzi v kinu »Apolo« višji državni pravdnik dr. Ivan Jančic Predaval le o določbah novega kazenskega zakona m Kazenskopravnega reda glede mladoletnih. Predavanju so prisostvovali vzgojitelji, številni starši kakor tudi številni pravniki. Dr. Jančič je podal pregledno zgodovino kazenskih določb in sodnih izkušenj iz mladinskega prava pri nas in ori drugih narodih. Bilo bi želeti, če bi Ljudska univerza v Mariboru priredila še več predavanj iz kazensko-pravnega Polja Pone-delisko predavanje je pokazalo, da ie naš novi kazenski zakon glede mladine prav za prav najmodernejši in kaže. da bo izvajanje novega kazenskega zakona rešilo marsikogar, ki bi sicer zašel na stranpota. a— Novi nače*nik že^ezniš^e delavnice. Včeraj le nastopi! v mariborski ž^ezniški delavnici novi načelnik g. inž. Andro lo« vič svoje službeno mesto. Prišel je iz Niša, a— Gospod Josip Daneš v »Radikalni kuri«. Popularni komik Josip Daneš bo nastopil prvič v letošnji sezoni v vodilni vlogi Igral bo glavno vlogo v Doboviškovi burki s petiem »Radikalna kura«, ki se bo uprizorila prvič na slovenskem odru v soboto 21. t m- v mariborskem gledališču. »Radikalno kuro« pri kateri bo nastopil skoro ves operetni ansambl, je stavila uprava na repertoar, da ustreza po dosedan ih težiin komadih zlasti smeha željni publiki. Režiral bo g- Kovič. \ a— Smrtna kosa. V Ormožu te umrl 16. t. m. zvečer zdravnik g- dr. Alojz Heiss, star 83 let. Rodom Nemec iz Rennwega na Koroškem, se ie po kratkem bivan u v Kozjem naselil kot zdravnik v Ormožu, kjer je bil od 1. 1898. do 1919 vodja tamošn e bolnice križniškega reda ter si Je s svojo strokovno sposobnostjo in s svo o koncili-iantnostjo pridobil spoštovanje ln simpati e naroda daleč na okoli- Njegov sin ie zdravnik v Središču. Pogreb bo v četrtek 19. t. m Blag mu soomin! a— Umrla le gospa Radmila Dedinal. * soproga polkovnika Gjorgja Dedinala. Pogreb bo danes v četrtek ob 15.30 izpred kapele na pobreškem pokopa'išču. Blag ji spomin, preostalim naše soža'je , a— Nevaren oožar v Mellu. V torek zvečer le začelo goreti v leseni baraki ori bivši Hutterievi nredi'nici v Me!1u n sicer v soboto 21 tega meseca Režiio vodi g. Odlazek. sodelujejo pa gospodične Befienzierjeva, Gril-čeva. Cukjatijeva, Parad ževa in Ramovševa ter gg Frever. Oblak. Odlazek. Plavšak. Rak in Seme — Sokolski oder namerava ponoviti v prihodnjem letu več dobro-uspelih predstav kot ljudske predstave po zn žanih cenah O tem pa več prihodnjič. t— Zadnji plačilni dan je bil posebno živahen, ker so delavci prejeli obljubljene enkratne prispevke B'lo je tokrat nekoliko več vpitja in razgrajanja kakor druge dni. Tudi paT tepežev je b:lo rn nekoliko lahkih poškodb v ostalem pa je tudi ta plačilni din potekel mimo. Od nekod »o se zopet priklatili neki profesijonatei kvartači in izvabljali denar od delavcev. Zandarmer.ja je aretirala in izgnala dva Bosanca, ki sta se pečala s tem nečednim poslom. t— Sokolsko društvo v Trbovljah priredi v Sokolskem domu v petek 20. t. m. ob 8. zvečer predavanje o panevropskem gibanju. Iz Litije i— Proslava kraljevega rojstnega dneva. Litijska javnost je praznovala rojstn. dan Nj. Vel kralja Aleksandra s sv. mašo v cerkvi sv Nikolaja, pn kateri je pela litijska »Lipa«. Cerkvene slavnOsti so se udeležili zastopniki oblastev, celokupna osnovno-šolska mlad-na pod vodstvom svojega učiteljstva in drugo občinstvo. Litija in Gradec sta bula v zastavah i— V obvestilo Podružnica SPD Litija— Zagorje bo priredila 5 januarja planinsko-lovski ples v zagorskem Sokolskem domu. Ker je čisti dobiček namenjen za sklad svetogo^ske koče, pros mo, da ne prirejajo druga društva v Litiji in v Zagorju na ta večer nikake zabave. Iz Za?oria z— Prosvetni odsek Sokola bo danes ob 19. predvajal v kinu Triglav velezanimivi kulturni f.im: »Skozi afriško džunglo in pragozd«. Za šolsko mladino popoldne ob 15. z— Prihodnja plesna vaja v Sokolskem domu bo v sobcrto ob 20 z— Izredna glavna skupščina »Sokola« v Zagorju se bo vršila 22 t m ob pol 15 z glavno točko dnevnega reda: »Sklepanje o pristopu v Sokola kraljevne Jugoslavije.« Udeležite se v nolnom številu! z— Silvestrovo v Sokolskem domu. Priprave so v polnem teku ter se obeta, da bo letošnji Silvester po kvaliteti in številu raznih prizorov in nastopov presegal vse dosedanje take večere. Iz Phiia j— Ptujsko gledališče Ker se stroški za gostovanje mariborskega g.edališča, včeraj 18. t m niso krili, se je morala predstava odpovedati. Šport Dr. Žižek o uniflkacifi športa Beograd, 18 decembra. Z ozirom na razprave o unifikacij športa v nekaterih list h. piše včerajšnje »Vreme«: V Ljubljani in v Zagrebu je bilo sproženo vprašanje osnovama vsespo-tne zveze. t. j. ujed njenja vseh športnih organ> zacij To vprašanje je bilo aktualno že prej, a danes je še bolj važno Že 1 1919 in 1920 je bila osnovana siična organizacija v S.o-veniji pod imenom Športna zveza Inicijati-vo za to je dal dT Žižek. sedanji načeLn:k oddelka za tujski promet v ministrstvu tr- j no odreže proti svojemu re-nomiTanemu nasprot- nega foma obrnili na g. dr Žižka, da nam poda svoje mnenje. Dr. Žižek predvsem razlikuje vsesportni savez od onega, ki bi se imel osnovati. Cilj vsesportnega saveza, kakor si ga je zamišljal dr. Žižek še pred nekol ko 'eti, je bil v tem, da se grupirajo vse športne sekcije khibov iz vse države in sicer predvsem onih športov, ki niso imeli organiziran h savezov Na ta način nc bi vsesportni savez samo izvršil koncentracije vseh športnih panog, ki bi jim bil glavni predstavnik in posrean>k v vseh primerih potrebe, temveč bi vodil tudi račune o njihovem delu v smislu določnih statutov ter populariziral vse te športe do možnosti ustvaritve njihovih posebnih savezov Tak vsesportni savez s temi cilji pa danes nit! ni več potreben, ker so skoro vse športne pano- fe ujedinjene in imajo svoja vrhovna fora, i jih vodijo. G. dT Žižek smatra glede na to, ker ie področje olimpijskega odbora omejeno samo na olimpijske .gre, da je potreben organ, ki bi zastopal interese celokupnega športa, torej v smislu vsesportnega aH glavnega športnega saveza V svojem delu bi se imel ta vsesportni savez ravnati po idejah o zbližanju in skupnem delu vseh sportn.h organizacij, skrbeti za propagando športov, njihovo znanstveno proučevanje in strokovno pravilno uporabo športov glede na telesno stanje sportn kov Razen tega bi bila njegova dolžnost kar ie posebno važno vprašanje, da zbira sredstva za vzdrževanje in procvit vseh športov kar se pravi, da nai bo tolmač in posrednik med športnimi organizacijami ter pristojnimi činitelji. ki bi vsekakor podpirali to podietie. Še več. taka organizacija, ki bi jo vodili prezkušeni strokovniaki ter izpričani prijatelji športa, bi mogla prevzeti nase v sporazumu z iugnslovenskun olimpijskim odborom celokupno notranjo organizacijo olimpjskih priprav kar je doslej vršil poseben pripravljalni odbor. Wacker (Dunaj) : Ifrija Zaključek nogometne sezone v Li vb liani nam obeta prinesti veiibo senzacijo Mrija je v dogovorih k- poteka!o zelo ugodno z d.i*naisk:>m profesionalno moštvom l. Kze Wackrom, kj pomje v Italrjo in absoV.ra t>ud; eno tekmo v Ljubljani Naša športna publika že dolgo vrsto let mi ime ta prilike v^-deti v LhJbliaflV prvo dima »sko no gometno klaso. oziroma odkar so na Duma iti uvedli profeslonatizel. še nI gostoval noben profesijo-nafav klmb v LjuiMar-i Wacker .je eden najmočnejših dimajsk' mošlrvo izredna o!ačerh}a. Omt-iwmo predvsem Ho-rvaifha, s katerim »menom su tesno vezani vsi uspehi, ki lih ie v zadnfh letih dose.gta avstrijska reprezentanca. Poteg imenovanega sta pristopite še znani Juter WACa NVafeboier in na sijajni Dan^s. brez dvoma edem ns.te-!te®an'taei5ih iti najboljših streteev Dunaja. Wacker bo nastopi s svoV) kompletno I. garnt-b"ro. o k«!Vri borno nodrobneiše še p:«ali Tudi! I Vri i a nastop! v motnen-t ano svoji na,:W.Kw sestavi in bo storža vso. da koVko,r mogoče čast' govne Ko je dr Žižek I 1922 prišel v Beograd. je tudi tu poskuša' osnovati vsesport-no zvezo za vso državo Ker pa je Zagreb gledal na to z nekakim nezaupanjem in se nekako bal prestiža Beograda na športnem polju, je dr Žižek svojo namero opustil. Zato smo se povodom sedanjega novega pokreta za ujedinienje vseh športnih organizacij in osnovanje vrhovnega vsesport- mikai. JZSS. Smuškotetmičnl odbor. — Danes seja ob 20 v kavamni: Emona Nogomet v Tržiču. Preteklo nede.Vo je go rz Kranja. Gostje so sijsarno zmaga« z rere^Vatv-m 3:1 (2:0). Soo vidnejše konture težke gospodarske knze. Simptom' te krize so danes že tako jasni, da tega dejstva ni mogoč? več prikrivati niti italijanski javnosti. Zato ima.io razne demasoške in imperijalistične fraze v sedanjem trenotku predvsem le namen, dati narodu nekaj, kar navduši in kar lahko odvrne pozornost od težkoč na gospodarskem polju. Razvoj gospodarske konjunkture v Italiji je pričel vzbujati živahnejše zanimanje tudi v naših gospodarskih krogih, saj je Italija ona država kamor n?Jveč izvažamo fveč kakor četrtina vsega našega izvoza gre v Italiio) Posledice gospodarske krize mo. rejo namreč sčasoma neugodno vplivati tudi n8 naš izvoz. Za presojanje gospodarskega stanja v Ita-liii eo zanimivi zlasti Dodatki o 'taliianski zunanji trgovini (v milijonih zlatih lir): Uvoz izvoz deficit 1926. 5168 4220 — 939 1927. 5386 4132 — 1254 1928. 6007 3960 — 2047. Italijanski uvoz stalno narašča, izvoz pa pada Deficit italijanske trgovinske bilance se je tekom treh let več kakor podvojil ter ie lani prekoračil že 2 milijardi zlatih lir. za tekoče leto pa bo znašal okrog 2 in pol milijarde. Vajusodepolnejše ie bik) za italijansko gospodarstvo močno dviganje lire pred izvedeno stabilizacijo. Deflacija je pokazala, da mnoge italijanske industrije bazirajo na nezdravi podlagi, ker jim večinoma manjkajo sirovine in pogonska sredstva Zato je razumljivo, da se je Italija z vso silo vrgla na elektrifikacijo države, pri čemer je dosegla zares lepe uspehe. Vendar elektrifikacija ni mogla eliminirati vseh nedostatkov v struk-turi italijanske industrije, ki ji vzamejo možnost konkurence na svetovnem trgu. Zato išče italijanska industrija v zadnjem c36" Pogojev za konkurenčno zmožnost na svetovnem trgu v zn'fevaniu mezd To ona-2amo zlasti v tekstilni, metalurgični, železar. sta m vtomobilski industriji, ki se borijo z vremensko poročilo Meteorološki «avod v LfnhHani 18. decembra 1929. ViSina barometra 80PR m Kral | Barom. Tempe* 8 Z* Smer vetra in brrn« is m , Opazovanja a v m in eek. LlaMJana Maribor Zagreb Beograd Sarajeva Dubrovnik 8. 769 5 '693 /64 H 764-5 —0-3 —l-o 1-0 — 1*0 -2*0 5 86 99 9« 9>' mirno NNW 2 NE 14 mirno NW 2 8 4 9 10 10 Skoplle 7. 760*0 90 W 6 10 Selit 7595 50 45 NNE 16 i ▼ mm do 7 ure 10 0*2 vrsta Del raee «ieg sneg Najvišja temperatura danes v Liubliani 36, najnižja — 22 Solnce vzhaja ob 733 zahaja ob 1620. luna vzhaja ob 19.35, zahaja ob 10.52. Duna.'ska vremenska napoved za četrtek: Bolj jasno; ponoči slana, podnevi okoli ničle. Vetrovi bodo ponehali. Padavine največjimi fežkcčami. Avtomobilske tvornice Fiat ki so bile še pred leti najmočnejše podjetje avtomobilske industrije v Evropi, pa so morale navzlic nižjim m^zlam znatno znižati svojo produkcijo, kaiti izvoz avtomobilov postaja vedno težavnejši. Ostale avtomobilske tvornice se borijo še z večjimi težkočami. Najvidnejši pa so znaki krize v italijanskem pomorstvu. 0 ogromnih i7®*ubah tržaški1* paroplovuili družb smo že poročali. Tržaška družba »Co«ul'ch« je v zvezj z znatnimi odnisi zaključila bilfneo za l^to 1928. z izcubo 214 mili ionov lir ali 640 milijonov Din. družba »Navio-azione Lib°-a Triestina« ra ie za preteklo leto zibeW'ln izgubo 16 milijonov lir. Sroredno se mora tudi itali(an«ko ladjedelništvo boriti z velikimi težkočami. Tonaža novozgrajenih ladij je navzlic veči;m naročilom od strani vojne mornarice padla v 3 letih na eno tretjino. V lndustriii umetne svile je bila Italija še Pred leti vodilna v Evropi danes ra se komaj še vzdržuje Osromno no^tje >Suia Visrosa« ie moralo že dvakrat izvpsti sanacijo. pri čeme,- so delničarii iTSTibili milijarde Najtežie razmere na vlnHaio v tekstilni in^iistriji PoIaiti te industrffe je na'bolj rnzv;den iz indeksa tečajev d^nie tekstilnih podieHj kj ip od l«=»ta 1925 nadel od 100 na 29 T»Vst;lna industrija ie torei izgubila skoro 3 četrt' nQ «voie vr°dn,s«ti Za trenotno «tanie ^aiiian^eora goen^nfar-stva na je gotovo nHbnli značilno ogromno štev;ln in«olvenc in knnk"rzov It /adnje številke statističnega buletina Drušva na. rodov posnemamo nas]«dpjp »»vilke o kon-kurr,i»' v septembru v 4 naivečMh evropskih država^: Ancliia 27-> konkurzov Franci ia 420 , Nemčija 6^7 > Italiia 1«23 j Tisoč konkurzov v enem samem me«ecu. to je gotovo m a k najtežie der»rw«ije. ?,'a-=ti v v primer« a številom konkurrov v ostalih 3 navedenih državah. Vi ®o rv "^»b" nP i^Vor tudi po številu prebivalstva večje od Ttaliie V tem pegi*'1" - ba«čni rvolomi. ki so bili zabeleženi prav zadnie dni Tež^o =*anie italijanskega gospodtrstva seveda hidi neugodno voliva na fečaie vrednostnih ns^rlev. ki »talno nazadujejo tako ie n. pr. 3 državna renta <7 let» t«, kom pnega leta padla od 7t 40 na 6*? 70 5% kcnsolHarifsVo rosoiil'* pa od 83 na 78. Indeksna številka bančnih delnic jp istočasno nazadovala od 112 na 96 delnice industrijskih podietii na lra?"'« «ri m<»u»-:*ni rti. H»mW hi atrrarni industriji povprečno nazadovanje tečaisv za 90% Kako se bo v bodoče razvijala situacija, je zaenkrat Se novsem 'n da NHo za sinarilo sedanjih razmer potrebne Se mntne žrtve od strani italijanskega gospodarstva. =i'Dobave. Gradbeni oddelek dArekcHe držav-n.'h jSeVzrrc v snretema do M t. tn. orw!dhe ^'"sde 3P t m r»rwdhe glede dobave cevi te teao6ttka. (Po«o* so na tpo- t HITRO IN POPOLNO CISTI marmorna)e ploiče. pode, posodo, kadi in okna SCHICHTOV 0MIN0L idealno sredstvo za čtscenie gted pri cumenjemlh oddeilcih). — Direkcija državnega rudnika Breza siprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave časopsov raznega orodja i» jek1ew ž.:ce. — Direkcija državnega rudnoka Za-bukovca pni Celju sprejema do 27. t m pooudbe glede dO'ba've 250 kub metrov jamskega lesa. Di-reikcja državnega rudnika Velenje spreiema do 30. t. m ponud.be glede dobave 20 000 kg moke. J00 kg zdroba m 300 kg kaše. 300 komadov sšt-kovih metelj in 100 oucacov črne kreme za 5e-vlle Direkcija držav železnic v Subotici sprejema do 30 t m ponudbe glede dobave 2000 komadov brezovih metelj (Predmetni oglasa so na vpogled v Zborn e: za TOI.) = Dobiva smučirsklh čevljev. Pri ijtfenden-twri komande dravske divi®:'rske ob'asti v Lj-ub-Ijanr se bo vrS:la dne 21. t. m. ustmerna liovtaeija glede dobave 600 parov smučarskih čevl'ev. (Po goji so na vpogted pri omenjeni komandi). Bnr7<* 18. decembra Na liublfanski borz' je bil danes devizni promet slab. Le v devizah Trst Berlin in London ie bilo nekai več potrebe. Zaradi znatnejše okrenitve švirarskesa franka so dane« nrvnueMli tečaii večine d«>v'z. in sicer dev;za Newvork od 5« 27 na 56.24. deviza London od ?7rvlS nn *>7" ^ devica Dnnai od 7 9°S3 na 7 93^2. deviza Trst od 205na 294 90 in deviza Pariz od 222^6 na 221.92. Na yai isko xxvniilo je bilo zaključeno po P525 atrarnp obveznice na nri tf^a!u 52 — 52 5 ostale brez nrom«»ta Med bančnimi vrednotami so bil' zaključki v ITnionbanki po 201. v Jiif^banki po H3 v PraVed:rvTii no 905 in v ZemaHski po 128. Med industriji mi vrednotami se je Trbo-veiiska okrenila ter se ie trgovala po 460 V osta^m so b'!; zakUučki v s°6erani po 380 do 3S5 in v ?Iavoniii po 190. Devize in valute. Lmbljana Amsterdam 22.74 Berlin 13-485—13.515 (13.50). Bruselj 7 8904. Bu-dimne«ta 9 8822. Curih 1094 4—1097.4 C°95 9). Dunai 7 9312. London 275 027 do 276 007 (275.067) Newyork 56 24. Pariz 2'i 92 Praga 167.32. Trst 293.90—295.90 (7qi 90) Zagreb. Trmdon 274 66 — 275 46 N»wvork - 56.34 PanV 221—^ M'lan 293 R8— 295«? Turih 1094 4 — 1097 4 Beriin 13^ _ 1SS15. Dunai 7 916 — 7946 r>ra«a 167— 167 80 Rud^mnešta 9 8^72 _ 9 8972. Curih Zaorrcvt, 9. 1"8 Ix>ndon 25 09875. Newvork 51415 Pari/20 25125 M;ian 26915, MfldrM 71 15 Berlin 12*12 Dunai 7^38 Vraga 15 27^5 Ru''areS'a 3 n7. Budimp^š^a 90.12, <5ofija 3 72. Varšava K7.70. PfokH. Li»»^I'an». Teliska 170 den.. ljubljanska kreditna 1°4 den- Prnš^erfiona 905 den.. Kreditni -»»vod 170 den., Vevče 130 den.. Ruše 2?0 260. Zrsrreb Državna vrednot« • Vojna 5koda aranžma 43*5 _ 4-« ka«a ^35 5 — 436. 7S decembor - 436 t* *<»Hnr>r 409 -410. investiri;sko 85 25 — 5 agrarne 52 do 52 5- bančn° vrednota; Pra5t«vlions 906 do 910 TWan 202 — 206 .T">rovaSka ^28 — 430. Jadranska 540 denar. Trbovlje 459 _ 460. uiu^uvua c.i £.ioud t pc -f I jithlinnska horza M8. t. m.V Tendenca za les ne^nr^m^ieno mlačna ZaV.liuč»n ie b'1 1 vagon bord on a lov in 1 vaonn m«»San'h okrocrlic Povnra5"vanV» ie za brzo'nvne drogove 'smreka - iel^a in bor. za dobavo v l«v tu 1930., in sicer pooo lrom 65 m d-ilffih. 1K0O0 kom. 8 m dol?1«! 10*0 kom 9 m dolgih. 3000 ''om. 10 m d o V1'h 5^0 kom. 12 m dolgih in 500 kom. 15 m dolgih). -f L»iiM'»!i*kii borza (18 t m.). Tendenca za del pridelke trdna Zaklj ni bilo Nudi «p pSenjen rsloveniska nostaia. mlevska tarifa. nla? 30 dni V ba«ka 79 k« °45 - 247.5: 78 kg 24l> 5 _ 245 : 77 kg 28R5 - °405: sremska 77 kg 23S — 237 5 slavonska 77 kg 227 5 - 230- moka- ,0* franen T.iubliana ^70—bffrnra: baS*'« i.mptno «u5<>n« 195 197 5 po mlovsV? tnr(f! 190 R _ 151 235 — 240; »6^ 185 — 190. Otrobi: baški in banaški 90 — 95. 4- Dunajska borza za kmetijske proizvode (17. t m.) Pod vplivom prijaznejših notacij budimpeštanskega tržišča, je bila tuii na dunajski borzi tendenca čvrstejša Ponudniki so nekoliko dvignili svoje zahteve. Ju-goslovensko . potisko pšenico so nu iili za december po 1.40 Kč V koruzi ie bilo razpoloženje prilično prijazno. Uradni tečaji 60 ostali nespremenjeni. Živina -f Dunajski svinjski sejem (17- t m.) Do-gon: 14 626 komadov, od tega 3777 iz Jutio. slavi je, 4092 iz Poljske in 6519 iz Madžarske. Pri živahnem povpraševanju zaradi večjih potreb pred prazniki so se cene dvignile za 5 grošev pri kg. Sokol Godbeni zbor Sokola l. v Ljubljani. V petek, 20. t. m. bo v godbeni sob. na Taboru sestanek članov pihalne godbe in orkestra, da se razgovorimo o bodočem delu. Poživljam vse brate, da se razgovora točno in polnoštevilno udeleže. — Predsednik. Borba na Češkoslovaškem za državni telesnovzgojni zavod je postala zopet živahnejša Med drugimi se zlasti zavzema za ustanovitev telovadne visoke šole znani strokovnjak, član predsedstva ČOS br profesor dr. We gner, ki se je posvetil že pTed leti znanstvenemu študiju telovadbe. Kolikor smo poučeni, se strinjaio »*se organizacije razen češkoslovaških Orlov, da naj nosi novi zavod, ko bo seveda ustanovljen, ime Tyrševo. ki je bil prvi borec na Češkem za pravilno telesno vzgajanje vseh narodov:h plasti. Kakor izgleda, vlada tudi v ministrstvu za narodno zdravje zanimanje za stvar ter so tozadevna pripravljalna dela že v teku. Vodi jih br. dr. Ma-sak. • 8okol«ko društvo v Celju sklicuje za pe. teke, 20. decembr zredni občni zbori z edino točko dnevnega reda: sklepanje o nadaljnjem delu društva z ozirom na novi zakon o telesni vzgoji, borovanje se bo vršilo v mestni telovadnici ob 20. uri. Poživljamo brate in sestre, da se skupščine udeleže polnoštevilno SokoI*ko društvo v Ljutomeru poživlja svoje članstvo na izredno glavno skupščino, ki se bo vršila v Sokolskem domu v petek, 20. t. m. z dnevnim redom: pristop društva v Sokola kraljevine Jugoslavije. Navzoča osi celokupnega članstva za želj en a z ozirom na važnost dnevnega reda. Zveza Slovansko Sokolstvo je izdala pravkar zanimivo knjigo, ki prinaša vsebino predavanj prve slovanske sokolske šole b lela 1927. ki so 6e je udeležili vsi slovanski narodi z njihovimi sokolski mi organizacijami. Knjiga je izšla ob podpori staroste poljskega Sokolstva br. Zamovskega in obsega 15". strani ter jo je uredil tajnik Slovanskega Sokotetva br V ftt»nanek V Tyrievem domu v Pragi je bite kot oddelek sokolskega muzeja razsfavica vseh spominov prvega izleta češkoslovaškega Sokolstva leta 1889 v Francijo kier so bili prvikrat navezani najtesnejši stik' med So-kolstvora ki ostalimi gimnastičnimi organizacijami. ZateM sa ie kraški ovčar, z imenom Ka^amaš. — Javiti proti nag-adi v pisarni Dr. Cepuder. odvetnik, Ljubljana, Miklošičeva c. 20. Za VeBk-a izbira daimskih baržun ottek od Din 175 naprej, svilenih večernih od Din 240. barheot tn lanel od Din 80 naprej; (Jamskih ie otroških predpasnikov iz listra. Mota. balista. kretena m št-fona: otroSkih bariient in baržun obleke, dam-skega penila, modnih pleteni in trikotaže, po teko meWh ;etvah. edino le pri: F. io I. OORICAR. Mnbllana. Sv. Petra cesta 2* Oglejte si naS« povečane triožbe! IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Obravnava proti szolno Skim zastrupijevalfiam Kakor smo poročali, so ženske Iz vasi TlszifcOrt kar po vrsti zastrupljevale Ijadl, da so podedo-vale njih imetja. Jitlja Fazekaš, Id se |e tik pred aretacijo obesila, ]e imela celo zalogo v kuhanega sa nrcjcluid.i.a. da Do rr.oralo človeštvi. mis!iti na izšeljc\ cnje nn sosjdnje piunete, kakor se danps seli iz Evrope v Ame* riko. V to svrho si bodo morali ljudje izbrati planet, ki bi bil po svojih živ« Ijenskih prilikah najbolj podoben zemlji. Tak planet pa ni Mars. kakor se je doslej splošno mislilo, ker znaša tam srednia toplota 15 stop;ni pod nič* lo, marveč boli oddaljeni planet Vene* ra. katere srednja temperatura dos°gi 24 stopini Celzija nad ničlo tedai top* Iofa, kakršna vlada na zemlji le ob rav« iiiku. Na Marsu tudi ni vode in atmosferični tlak znaša komaj eno četrtino normalnega zračnega tlaka, kakršnega je vajeno človeško telo in ki vlada pri nas le na najv'šjih gorah. Kar se tiče Venere, so prilike na njej najbrž zelo ugodne Veliki madeži na Veneri niso gore. kakor se je doslej mislilo, ampak oblaki, kar znači, da so, port niimi morja, k: izparivajo megle in oblake. Na Veneri je dosti vode in tudi zračni tlak je tam približno tak. kakor na zemlji. Prof. Stratonov ie mnenja da bi se prvi naselienci na Veneri morali naseliti ob obeh njenih tečajih, kjer je vsekakor hladneje, tn šele nadalinje generacije bi se lahko nasHile bližje k ravniku, ko bi se pri* vadil njih organizem na toploto in po* sebnosti podnebja. To vse že ni več smešna fantazija, kajti medplanetarni polet je danes v svoi^m razvoiu skoro tam, kjer je bilo človek prilagodil veliki brzini poleta. Brzina sama človeškemu telesu ne škoduje, saj se zemeljska obla vrti s hitrostjo 30 km na sekundo. Vendar pa povečanje hitrosti povzroča krva* venje, oči izstopajo iz jamic in po« javljajo se tudi druge nevšečnosti. Morda bi se temu dalo odpomoči, da bi se ljudje v posebnih aparatih nava* dili postopoma na večje pospeševane hitrosti. Priprave bi se sredobežno vr« tele z vedno večjo hitrostjo. Za možnost naselitve Venere bi bilo treba tudi ugotoviti. daili je na tem planetu kako življenje, kar pa za sedaj ni mogoče, ker Vene* ro stalno obdajajo svetlejši in temnej* ši oblaki. »Taka pa je tudi naša zem* lja,« pravi prof. Stratonov, »in vendar živimo na njej.« Po snegu diši Smučarji ne odlašajte, naročite si takoj dres iz pTimd š vedskega modrega lodna Kompletni dres Dm 560— naprej Tirri-stovski jopiči (Wmdjacke) po Din 320. — t samo pri DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Edison ugovarja . Ameriški listi priobčujejo Edisonovo pismo, ki odločno zavrača trditev Edi* sonovega lastnega tajnika, da se je slavnmu izumitelju posrečilo pridobi* vanje umetnega gumija. Edison je sicer dokazal, da je mogoče proizvajati gu» mi s pomočjo sestavin, ki jih vsebujejo zelo razširjene morske trave, tako zva* ne »zlate šibe«. A postopanje je silno drago tn zamudno. Prihajalo bi v po* štev kvečjemu za Nemčijo med zadnjo vojno, ko je bila odrezana od sveta in je nujno potrebovala gumi za vsako ceno. Radio v policijski službi Proračun francoskega notranjega mi* nistrstva za bodoče leto vsebuje večje postavke za ureditev policijske radio* službe Predvsem bo imela pariška po* licijska centrala neposredno zvezo z domačimi in tujimi policijskimi rad'o* postajami. Glavna postaja bo namešče* na v Eifflovem stolpu, ki bo telefonsko zvezan s centralo. Aparati za spreie* manje, 151 po številu, bodo namešče* ni širom vse Francije po vseh policii* skih direkcijah, obmejnih kolodvorih in najpomembnejših pristaniščih. | KOVCEGASTI GRAMOFON I velikost 30 X 27% X 13% cm, poleg tega še 19 NAJNOVEJŠIH ŠLRGERJEU il 2 LEPI BOllČNI PESMI, 200 igel in ščetka za plošče vse skupaj SAMO d.n 564- FnamJoo v vse kraje Jugoslavije. Nakažite taM gorenji znesek, nakar Vam aparat takoj pošljemo. Razpošiljanje traja samo do preklica. Centrala za splošno gramofon'Jo »GRAMOFON" 0. RDSBERGER Lju >i]and, Miklošičeva cesta 34 (Palača Pokojninskega zavoda). krep) In zdravi ŽELODEC OVRO SEBENIK Ljubljana VII. Satanov častilec Te dni je šel madžarski kmečki mla« dehič Emerik Csorba k neki vedeže* valki in. jo prosil za nasvet, kako bi postal bogat. Rad bi se oženil, a oče mu ne da premoženja. Vedeževalka je Csorbi priporočila, naj pomoli k sa* tanu, kajti Bog včdno pomaga samo Staršem. Predvsem pa je Csorbi sve» tovala, naj »se koplje v očetovi krvi«. Baje ima ta stavek v madžarščini pre* nešen pomen in pomenrtoliko, kotikor »nagajati, ne odnehati s svojimi za* htevami«. A mladenič je stvar razumel dobesedno. Doma je zvezal očeta, ga položil preko banie in mu odprl žile. Sosedje, ki so pridrveli na očetovo kri* čanje, so našli mladega Csorbo sleče* neea v krvavi kopelji. TuI'I je neko molitev satanu. Na pol živega očeta so odppliali v bolnico, dočim ie romal sin v ječo. Temu se Je morala pridružiti tudi vedeževalka. dasi je svečano za* trievala svojo nedolžnost »50 let liu* dom pomagam.« je dei«da, »a še .likoli nisem naletela na slično neumnost. Čemu bi me potfm kaznovali, ko ni* senn kriva?« Sevc1« bo o zadevi odlo* čalo kazensko sodišče. Božična razstava radijskih aparatov pod geslom tftadio cmcjočett vsaGctnisr i7. oo v dvorani Akademskega doma na Miklošičevi centi št. 5 »d 15. do 22. decembra t? IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Četrtek, 20. decembra LJUBLJANA 12-30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza. reprodiucirajia glasba. — 13,30: Poročita rz dnevnikov. — 17.30: Konoert radjo-orkestra. — 18.30: Portreti iz svetovne literature. — 19: Srbohrvaščina. — 19 30: Tedenski pregled domačih in tu jih dogodkov. — 20: Konoert godbe Dravske divizije. — 22: Napoved časa to porodita..— Konce« radio-orkestra. Petek. 21. decembra LJUBLJANA ' 12 30: Reppod.ucicama glasba. — 13: Napoved časa, borza. reiprodiucVana glasba. — 13.30: Poročita iz dnevnikov. — 17.30: Kon- je GCagdan CjuCe§nir najsrčnejši Magdan rodbine, ki vzbuja nado na kspo rn veselo bodočnost Saj največja sreča je prirediti drugemu vesele, lastno veselje deuti z drugim, drugega osrečiti. Najlepši izraz tega blaguana so medsebojni dairovi. Kot božični dar, Ovomaltine, ki le izvor moči in zdravja, ne povzroči samo veselia nego tudi mnogo doprinese k ohranitvi zdravja in povzročanju telesne močL Poklonite svoji rodbini Ovomaltine, ki v to svrho prihaja v i§\ednem 6o§ienem ovitku v promet Ovomaltine je ljubezni in za zdTavje koristni božični dar. Cena ovojčku 100 gr Din 18.50, cena ovojčku 250 gr Din 35.25. cert radio-orkestra. — 18-30: Zunanja Sr®ovina. — 19: Gospodinj sika uma. — 19-30: Italijanščina. — 20: Chopinov večer. Samospeve poje ga. SkerlJ-Medvedova, klavirske točke izvaja gja. Osterc-Valjaiova. — 22: Napoved časa ia poročite. BEOGRAD 10.30: Reprodnoirana gfasiba. — 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 18: Koncert lahke glasbe — 20: Prenos opere tz nar. gledališča. - ZAGREB 12 30: Reprodaci/rana glasba — 17-30: Popoldanski koncert orkestra. — 20 30: Večerni koncert zatevne glasbe. — 22: Lahka godba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Reprodiucirana glasba. — 20: Večerno koncert lahke godbe. — 21: Pevski koncert. — 21.40: Voltnsk: koncert. — 22 30: Koncert moderne glasbe. — BRNO 1630: Popoldanski koncert. — 19.30: Prenos iz gledališča: Blechova opera »Zapečaten«. — 20 50: Večerni koncert — 23JO: Prenos koncerta ia Prage. — VARŠAVA 17 45: Koncert orkestra mandolin. — 19 25: Re-prod glasba — 20 15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. — DUNAJ 11: Dopoldan- ska koncert. — 16-25: Glasbena akademija. — 20.05: Večer božččmii pesmd — 21.10: Iz kraljestva MiHockerjevifc melodfij. — BERLIN 16.30. Popoldanski koncert orkestra — 18JO: Pevski koncert. — 19.30: Slavni pianisti. — 20.30: Koncert kvarteta: ruska glasba. — 2230: Zabaven program. — FRANKFLRT 16: Orkestralen koncert. — 19.30: Prenos programa iz SMrttgarta. — 21-35: Orkestralen m violmski koncert. — 22.45: Lahka godba. — LANGENBERG 16.45: Bc žična glasba — 17-35: Večerni koncert. — 20: VVetzov »Božični oratorij« za soliste, zbor in orkestei« — Godba za ples. — STUTTGART 16: Koncert i« Frankfurta. — 19.30: Arije in pesmi. — 20.15: Koncert komorne glasbe. — 21.35: Prenos koncerta iz Frankf.urta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 12.05: Koncert orkestra. — 17.10: Ciganska godba. — 20.45: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — LONDON 19.45: Klavirski koncert. — 22-35: Simfoničen konoert. — 24: Presenečenja- — Godba aa ples. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21.02: Suppeieva opereta »Dotma Juanvta«. 17017 •Vasttatti/o otvoritve Čast nam je naznaniti našim poslovnim prijateljem in znancem ter vsemu občinstvu, da smo na občo zeljo otvorili Dro^ertjo „Sanitasf0 družbe z o« z« « Cjahlfairi, (Dutia; s Ga cesta S (bi vi a ^retihova hiša) ki Jo bomo vodili v^tesni interesni skupnosti s staro znano drogerijo »Sanitas« v Celju. Opiraje se na pifclzkušena in splošno odobravana naSela imenovanega podjetja, homo tudi v ljubljanski drogeriji stremeli za tem, da z nakupovanjem klikih množin dosežemo pfodaftie C ene. Na zalogi imamo vse parfumerijske in kozmetične izdelke najuglejnefih svetovnih tvrdk (Coty, Houbigant, Forvil - Dr. Pierre, Atkinšon. Roger & Gallet ter veliko drugih.) Naš fotomahufakturni oddelek je založen z aparati prvih tovarn (VoigtlSnder. Zeis6-Ikon, Agfa, Rodenstock itd.), ploščami in papirji prvih evropskih znamk (Agfa, Fotoaen. Herzog. Ilford. Mimosa, Satrap itd.) ter vsemi ostalimi fotografskimi potrebščinami. V svojem kirurgičnem sanitarnem oddelku lahko postrežemo p. n. odjemalce z vsemi v to stroko 6padajočimi predmeti: zlasti poudarjamo svojo bogato zalogo kirurgičnih bandaž in obvez ter gumijastih izdelkov za zdravstveno rabo. Samoumevno je, da smo se preskrbeli tudi z vsemi kemikalijami in sirovinami za vse obrti. Opozarjamo končno na svoje oblastveno dovoljeno j^ato^o StfUf9CVp kakor cijankalija, arzenika, strupenega zelenila, vedno svežega strihnina in „<€,yaniQ-a" v ampulah, "ki je po današnjih izkušnjah najsigurnejše sredstvo za uničevanje roparic. Kar najvljudneje vabimo slavno občinstvo na ogled svoje moderno opremljene trgovine in zagotavljamo vsakogar že naprej, da 1,0 šelo* nas zadovoljen s blajetn ««• ceno. Dfojen';« »Santtas" dtu§6a $ o. $.f gjuGCanct, dbunafa&a eebia It. 5 Znižane cene za B o ž i č Oglejte si igračne ia otroške vozičke, triotkjje. holendejtfe. male avtomobil«, šivalne stroj« najnovejša dvokoiesa pnevmatiko itd Vetika zbera Prodala Ba obroke. Ceniki franko .TRIBUNA. F. B. L. tovarna dvokoles ta otroških vozičkov, Ljabliana. Karlovška cesta 4. En grosst O^leite si za Božie En detajl Igračne voilčke. skyro. kolesa, otroške vozičke, kolesne dele pneumatiko. - Sprejema vsakovrstna popravila potpkUanJe. lakiranje. OTON ZEMELROK, Uabljaiia. Marijin trg št. 8. Cemki franko 1 - Plačil« olajšave! Lasje so Vaš kras in zdravje Dolžna ste skrbeti za n«i nego in za pospešitev rasti. Ines vsebuje moči. ti lavmemu občinstvu v Mariboru in okolici, da sem otvoril dne 14. decembra 1929 DVORANO ZA DAME IN GOSPODE Pire, poleg Aleksandrove ceste v Cvetljlčnl ulici s prvovrstno postrežba. — Priporoča se za obilen obisk brivski salon. Pire, Gregorčičeva ul. 11 in Dvorana za dame ln gospode. Pire Radlvoj, Cvetljična ulica. Zahvala. Vsem, ti so spremili našo ljubljeno mamioo Uršulo Schein oa njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo Posebno zahvalo izrekamo gospod« prčmartiu dr R. lazu za njegov trud v časa bolezni kadoor tudi cenj. rodbta. Janovsky ta njeno naklonjenost. Vsem Bog plačaj. Uabflaaa, Lo» Angeles. 17. dceembra 1929. PETER. MATIJA. DRAGA. SLAVA. Lovske puške floberte. brovninge, pištole, pištole za strase-nje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. K AINER puškar LJUBLJANA. Kongresa! trg 9. (Dnino sa vsaice£a, iti potuje v raj sicrnma Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« no-'' »Sigurnost«. 46335 Začetnico Z ifpo pisavo in zmožno stnviepHa s^rejm^m. Prednost. 7. zna.n'etn jeziknv. — Pnnndbe na o<-'a«. od^eVk »Jutra« pod »De'o«. 46274 Šiviljo rabim za na dom. Naslov v oarlasnerai oddeSiu »Jutra«. 46337 Postrežnico ižčem za dopoldanske are aii za ve« da.n. Zgladiti se je na Mirju 37. 46341 Oblastveno »onceslonlrana šoferska šola 1. Gaoerščlk. bivši komisar za Šoferske Izpite — Ljubljana Bleineisova cesta štev. 52. Praktični ii- teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. — Poučuje tudi privatno. Prihodnji redni tečaj prične 2- januarja. 46220 Potnike Vi obiskujejo iesne industrije. sprejmem za celo državo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Patont-stroji«. 46215 Službo majerja ali h konj&m, s etaneva-nj-em i$če za takoj Anton Bevc, Leveč 16. pošta Petroviče. Ključavničar isč-e službo za takoj. Naslov pove oilasni oddelek »Jutra«. " • 46194 Gazd. in lov. čuvaj z večletno prakso,' išče službo Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Ce'ju pod »Lovski in gozdni čuvaj«. 46366 »1» f« ' Službo hišne pomočnice oziroma samostojne gospodinje išče starejša vdova. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod šifro »Varčna gospodinja 250«. 4620S 2ftletni fant želi službo v gostilni kot pomagač ali kaj sličnoga. Naslov pove oglas, oddeiek »Jutra«. 46203 Službo čuvaja lovskega ali gozdnega, ozir. s'uge aH kaj sličnega želim za takoj. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Cel :n pod šifro »Služba«. .46269 1. obl. kon. šoferska šola Usmernik. Ljubljana. Dunai-eka cesta 3« fjugoavto). — Tri 3236 Pouk in orakt-S se vožnie 231 Otroške tečaje ▼ francoskem jeziku po naj-nove:ši metodi in zmernih cenah dajem Imam velijo prakso Ponudbe na og'asni oddolek »JutTa« pod šifro »M H.« 46305 Inteligentna gospa srednjih let, z osebno pravico, išče službo natakarice. Naslov pove og^ni oddelek »Jutra«. 46207 Uradnica src«, načelstva v letoviSkeim kraju, želi zamenjati službo. Refektantinje naj ee javijo na oglasni oddelek »Jutra« nod »Uradnica«. 46216 Uradnik knjigovodja-hilanclst, samostojen v slovenski in nemški korespondenci, verziran v pisarniS'ih poslih, išče mesta. Blagohotne ponudbe na og"asni oddelek »Jutra* pod značko »Privatni uradnik«. 46229 Prodajalka dobro verzirana v manufa1--t.uri. vešča nomžčfeie, išč-e s'užbo za takoj ali pozneje Cenj. ponudbe na egla=ni oddelek »Jutra; pod šifro »Zanesljiva moč«. 46245 Mirno dekle poSteno. srednjih let, i dežele, gre v bol'šo h:šo, kier bi bila pri vseh delih v pomoč gesrcodinji. za eno .leto brezplačno, samo da se spopolni v gospodinjst-vu m kuhanju. — Ponudbe na oelas. oddeVk »Jutra* pod šifro »Pomoč gospodinji. 46231 Pozor! Pozor! Volno in bombaž Jsapite" najceneje pri tvrdki i ari p r e l o g, Ljubljana, i ari trg št lž in Židovska e.ica št. * 249 Stalna razstava umetniških slik Velika izbira okvirjev A. Kos, Ljub jana, Mestni trg št. 25 (nasproti magistrata). 44170 Prilika! Naprodaj skoraj nova zofa ter galanterijske stvari. — Vprašati od 14. nre naprej Vrazov trg št. 4/1, desno. 46212 Več starin, skrinj lepih, po zelo ugodni cehi prodam. Primemo za božična darila! Emil Kopriv-nib3j, Litija. 46182 Smuči še dobre, s stremeni poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 46S3S Pozor! Pozor! Trgovci z dežele! Razprodam parti'0 igrač in galanterij«.. — Ponudbe na esrla-s. odde'ek »Jutra« pod »Izredno ugodDO«. 46240 Ovčjo volno proda Emhra. Ljubljana VII 46342 Peči na žagovino si nabavite ta.''"Ol. ker zima sa h'-'ža . .! Jorip Lind;č. Ljubljana, Komensftega 17. 46357 Dfmslfo alofl^a jn šo'sko torbico vo'nene nogav:ce, karniso. m1 me m im 3 iofce zemljišča, obstoječe iz travnika. njive in gozda Vse skupaj za ceno 80.000 Din. Na- lov pove oglas, oddelek Jutra«. 43927 Majhno hišo z vrtom, vsled pre elkve takoj proda Ferdo Laznik, kolarstvo v Radečah 43798 Hišo z gostilno in nekaj zemlje, na prometnem kraju, ali pa trg. hišo z vrtom kupim v ceni do 100.000 Din. — Hrastnik. Slov. Bistrica. 46186 Novozidano hišo viiokoprit.ično — v lepem prometnim trgu Domžal« prodam. Hiša ima dvoje stanovanj po 3 sobe, 2 kuhinji, eltf' trično razsvetljavo, klet in drvarnico Po-le£ je oovozidana stavba, pripravna za vsako obrt — zelo primerno za kakega zobozdravnika, ker v kraju samom in v okolici ni nobenega. Okoli hiše je 1000 m2 sadnega vrta. Pojasnila daje Franc Prislan, kolodvorska restavracija, Domžale. 461S4 Strojna pietilnica izborno vpoljana, v veli1' em prometnem kraju naprodaj. Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Pietilnica« 46271 Man.išo hi?o prodam v Mariboru. Meljsfco predmestje. Naslov v osi. oddelku »Jutra«. 46273 Zemljišče pripravno za zgraditev efa-n<>van}stke hiše. do 1000 m2 ve'ivo, 1—4 km oddaljeno od centra mesta kuipiin. — Ponudbe s ceno in lege na O"'as. oddelek »Jutra« pod »Okolica«. 46279 Trgovino z mešanim blagom, dobro vpeljano, ▼ zelo prometnem industrij, kraju radi dru-žin kih razmer oddam pod ugodnimi pogoji ▼" najem. Stanovanje takoj oa razpolago. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober najemnik«. 44064 Prid ti ki Sadjevca pristnega, domačega j m a večjo množino za prodati Jože Gobec, Ponikva c* južni železnici. 46367 Namizna jabolka sortirana, v zabojih od 20 kg dalje oddajam t Šiški. Vodni', ova cesta 35 — (nasproti gornje mitnice) — vsak dan ta teden med 2. in 4 uro popoldne. Po naroč;ln tndi razpošiljam m vse strani. — Sooštovanjern Karloviek. 461J5 Več gospodov aH dijakov sprejmem na stanovanje in hrano z vso oskrbo v hiši. Cena nizka. Naslov pove oglasni oddelek »Jubra«. 4(5353 Stanovanie 2—3 sob iščem v sredi mesta za februar. Ponudbe na oglasni oddelefe »Jutra« pod šifro »Solnčno stanovanje«. 46198 Stanovanje 3 sob in kuhinje oddam 1. decembrom v Gerbičevi ulici 9 46330 Sobo s v«o oskrbo, pri boljši rodbini v centru mesta išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šilro Uradnik«. 46227 Majlaio sobico lepo, z vhodom lz ftopnjic iščem »a takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj"«. 46335 2 veliki prazni sobi s sep. vhodom, elektrika in parket, za min« pisarno ali solidnemu gospodu oddam e X. januarjem. Ogled med 10. in 12. uro v Tavčarjevi alici 12,vrata 4. 46236 Opremljeno sobo in kabinet ▼ sredini mesta, s souporabo kopalnice oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 46263 Sostanovalca sprejmem na Krakovskem nasipu št. 16, pritličje levo. 46251 Opremljeno sobo lepo in zračno iS4e višji drž. uratnik. Ponudbe na oglas, oddelefe »Jutra« pod značke »Cimpreje«. 46260 Sostanovalca event. tudi s hrano, v centru mesta sprejmem tako:. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46356 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko, blizn kolodvora oddam. — Naslov v ogla nem oddelku »Jutra«. 46361 Lep in čist kabinet gorafc. ( vso postrežbo ta. koj oddam v Kolodvorski ulici. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra«. 46252 Sobo za 2 osebi s parketi, ek«' triko in posebnim vhodom oddam na PoHauski ces-ti 73/H, desno 46277 Lepi prazni sobi z elflktriko. Kizu gostilne Keršič oddam gospodični ali zaf-enrema bre,z otrok. Cena 350 Din Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 46278 Gospodična stara 40 let. h dobre družine, želi znanja s trgovcem ali uradnikom, v svrho ženitve. Poseduje nekaj premoženja. Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Srečen dom«. 46334 Katera dama bi bila pripravljena učiti plesati moderne plese srednje starega inteligenta — zamudivšega letošnje plesne vaje? Ponudbe na ogl. odde'ek »Jutra« pod šifre »Tango«. 46112 ziimidll' Harmonike uglašuje in strokovno popravlja Prva jugoslov. izdelovalnica harmonik in gramofonov V. Simonič v Ptuju. 46109 Kratek klavir črn, dobro ohranjen poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44136 Cltre poceni prodam. Naslov r oddelku »Jutra«. 46311 Vijoiino 3'.*. že rabljeno kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46226 Oeaar ta čas «1 prihraniš t slamoreznlco ki jo kupiš v najveAji zalo. i poljedelskih strojev Fr. itupica v Ljubljani, Go-»pošvetska cesta 1. 44063 Gramofon prvovrsten, znamke »His Masters Voice«. 1.30 m Ti-sok, v lepi mahagoni omari skoro nov. zelo ugodno naprodaj.. Ogled vsak dopol dan v Knafljevi ulici 13-a (mala vila) pritličje. 46247 Čevljarji! Prodam skoraj nov čistilni stroj (Kombinierte Aur.putz-masehine), dva stroja za štancanje. em stTOj za rob-ljenje (Umbugmaschine), 5 različnih šiva.nih strojev stroj za «poltanje (Egali sierma chine), stroj za pre. šivanje (Durehnahmascliine) Pojasnila daje Ivan Prešern. Kranj. 46169 Pletilnl stroj skoraj nov, radi selitve po zelo nizki ceni prodam. — Naiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46318 jjjjjjji; Rezervno kokt Continental, 30 X 5U, zgubljeno dne 17. dec. ob 3. uri popoldne med Ljubljano in Zatično, je proti dobri nagradi oddati na Aleksandrovi cesti 15. 46244 Sobo in kuhinjo cddam za 360 Din. Zgornja Šiška, Kosovo polje 158. i 46263 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin takoj oddam. Nasov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46350 Stanovanje sobe, kutrnje in pritiklin oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 46358 Moško kolo malo rabljeno kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 462-46 Moško kolo zelo poceni prodam Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 462S4 Hrastov mah Sešminovo lubje in vsa zdravilna zelišča kupujemo p-, najvišji ceni Pišite pc cenik. G Hoff mann Sc Co.. Zagreb Bor slavičeva ulica a 55. Ko so privedli Rusobrada pred gospoda Kvakovskega, je hudobnež tarnaje padel na kolena. »Oh, postite me živega!« je zajavkal. »Obljubim vam, da se bom odsihdob poboljšal, in vam tndi povem, kje najde Branko svojo sestrico!« — »Nu,< je rekel mogočni šabec, »sa; bomo videli; najprej nam po pravici povej vse, kar veš!« Busobrad je s <>vo. g "mi zvezanimi nožicami lakrevljal k bratcu ranku. j V gozdu,« je dejal, »globoko v Sumi je star izkušen vodnjak. Tam živi čarovnica, ki ti je odpeljala sestrico.« Mah hrastov al' sliv. češminjevo lubje ln druga zelišča ku-pavam vedno v vsaki mno-ž:ni po najvišjih cenah — Ed. Pišler. Vrhnika. 43671 Tehtnico Bertelovo ali Schulizovo — lahko tu-di na.b'jpno. kitrvm nroti ta.koiSnjemn p'ačilu. PonudHe -na - p.jštni ■ predal III, Ljubljana. 46259 20% ne kron. bone o'ačul* najboljše »Pučka 3 tod iona«. Osijek 8S5 Vsakovrstno zlato fcnnuje tx> najvišjih cenah Čeme — juvelir Ljnbljana. Wolfova ulica 3. 33 Jedilnico v zelo dobrem stanju ugodno prodam. Vprašati med 9 in 10 uro dopoldne _ Vrazov trg št. 4/1, desno. 462113 Kompleten frak in črn s ako z rižastimi hlačami. oboje skoro novo, ed prvovrstnega krojača, za velikega in močnega gospoda. zeo poceni prodam. — Orledati v dopol •'anskih urah v Knafljevi ulici 13. pritličje (mala vila na vrtu) 460« Sostanovalca sprejme takoj Ptlh'eir. Blei-weisova cesta štev. 15/UI. 46200 Opremljeno sobo mesečno oddam. Nariov v oglasnem oddelku »Jutra« 46196 Dva gospoda sorejmem na stanovanje na Goepo»vet»ki cesti 13/1 — Tirata 89. 46196 Opremljeno sobo oddam. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46310 Opremljeno sobico snažno m svetlo, s pceb-nim vhodom in električno razsvetl:avo oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jut-a Vlito Opolo zajamčeno pristno, do konca decembra če« ulico po 10 Din v hotelu »Belle-vue«. Ne zamudite ugodnosti- 43551 Dalmatini molj Ružu 1 O.gu. koje su odgovorile na »Kontrast«, da lave puoo ime. jer o Boiida dolazi a Ljnttjanu. 46180 1826 Ali lahko pridem — takor dogovorjerno? Pro im. sporoči. Veselim se. Poljublja Te samo Tvoja Muca. 46301 »Beti« Dvignite pismo! 46904 Dve sobi v sredini mesta oddam sa pisarno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46319 Sobo nrazno a'f omemljeno. s. •»-i*irirart!'avo In P"i''k'inam: m a l. 'anuarjem — Naslov v oglasnem odd»'1tn •Jutra«, 463! Življenje M. R. Človek, ii ima socijalna čuvstva, pomaga rad drugim, egoist pa je tHi. ki pomaga samo sebi. Beseda pomagati je sociialnega — nikakor pa ne nemoralnega c«nisla Bodi odkrit bit!u, ki se je za Te^»e irtvovalo — ter reci ra^i nočem se vezati, kajti Ti si revna, iaz pač nirem revež — ampak vTvišsma bogata malenkost Za*ai si obljubil, »daj p« izrabi 'a* besedo po-ma-ati: in se hcJeš na tak na«n znebiti Vtla. kateremu si dal častno besedo! — »Nedolžna obsodba«. 46914 Mladenič od otroških let v tujini. 5n-teM^enf. simpa,:č.»n. z InpS- tni rr^rjmt;. -Jei; znaii,i % "?0 SS let et'ro ?OTT>O'V8n0 ali v*ovo. k< Ima '»-fiio Itn »Vi pred. "o«t. — C-ii^enp Morris e. rs o^la«. oddelek »Jutra- rvri »Amerika«. 469S4 Polnilno pero poznavalca! Po'niIno pero „Evershapp" z neporušljivo indijsko konico predstavlja naiimenitnejše izboljšanje, kar se jih je dosedaj poskusilo na polnilnih peresih. Absolutno zanesljivo zgoščeno, enakomeren dotok črnila, brez pocejanja. Naša pisalna peresa so neprekosljiva. Vsa „Eversharp" polnilna peresa so iz najbolj žlahtnega materijala in ne iz gorljive snovi kakor je celuloid. Za vsa naša polnilna peresa in crayone trajna garancija Naši elegantni .Eversharp' crayoni so svetovno znani. Poznavalci uporabljajo samo te, toda mora biti pristen „Ever-Sharp" z vgraviranim ime-tiom, ki vas ne bo nikdar razočaral V veliki izbiri naprodaj pd: Iran Bonoč veletrgovina s papirjem JLJnblfana Šelenbnrgova nlica št. 5 Lokomobilo 25—50 HP. v dobrem stanju KUTiim. Ponudbe na oglasni . oddelek »Jutra« pod šifro j »Lesna industrija«. 46349 Pes Urak-jazbeča:. rujave barve z beio liso na čelu in pr ih. s prav malo košatim repom se je zgubil v okolici Sev niče. Sliši na ime Tref. — H komur se je zatekel, ali kdor ga najde, dobi 150 Din pri V. Jakil, Krmelj, Do lenjsko. 43978 Novost! Rovost! Železna služinska BrozoviS« patent postelja zlož- 2iva, s tapeciranim ma-racom, zelo praktična za vsako hi Jo. hotela, prenočišča, nočne službe in za potujoče osebe stane Din. 450.— Ras pošiljam po poštnem povzetki. Brivnica za dame in gospode Stjefan Kralj. Dunaj-ka c. št. 58, se. priporoča cenj. občinstvu. Prav dobra postrežba. — Dijaki ln otroci dobijo popust. Priporočam se cenj. dama-m za onduia-cijo. 46223 Neo-Derma hišno sredstvo Brzo in sigurno odstranjuje enkrat za vselej zapaljenje kože, kronični pkcem, ki se pojavija s hra. tami in izgleda neizlečljiv. V mnogih slučajih 6—7 let stari in za ta čas brez uspeha zdravljeni ekcem v neko'iko dneh odstrani. Cena steklenici 100 Din. s pošto po povzetju 120 Din ?.e po eni steklenici uspeh! Razpošilja laboratorij »Nada« Subotlca 42402 Lesena patent postefia zložliiva, s tapecirantm. madratom, zele praktična stane Din. 280.— Trodelni z volno pol-meni madraci stanejo Din. 750.- Potem mara veliko zalego puhastega perja Kg po D 38. - cisto belo gosje kg po D 130.-in čisto beli puh kgpo D 300.— Jn celo tapetniško in postelfska blago. , L BROZOVIC Zagreb, Ilica 82. Vsi, ki žele priti v hrancijo imajo s e u a j piiiiko, ier «pramo ta znamka am jamči za od-ično kakovost vrh-i h in sn žnih čevljev. Vsak par se pred ekspedicijo kontrolira in opremi s tovarn, številko. Kupite še danes vrhnje in snežne čevlje, ker so ti najboljši! •TRAPEZ diVJoctifo; 16937 Zajec, divje 6o$£e, jeCene, &c-Sute, fcupuje po najvišji ceni w S. (Dajda — Va/covec USelefcn števil/ča 3., 59; 6C- TOVARNA AVTOMOBILOV WIEN si usoja tem potom javiti, da je v Jugoslaviji osnovala svoje zastopstvo in skladišče avtomobilov in avto-delov ter je za vodstvo tega posla imenovala gosp. Zlatko KARHOŠA, ZAGREB, Ilica 73. Sjtecijalni izdelki tovarne so: ŠASIJE ZA AVTOBUSE SPECIJALNI KOMPLETNI AVTOBUSI BRZOTOVOR. VOZOVI 2-3 in 3'fc tone Glede ponudb in prospektov, ki se na zahtevo pošljejo brezplačno, prosimo, da se obrnete na ffiiUASTOTilO „PERL" AUrOMZBLOU ZAGREB, ILICA 73