Leto LXXm., št. 89 IJubljana, &tr LOVENS tehaja vsak dan popoldne tevzemsl nedelje tn praznike. — Inserati do 80 petit vrst A Din % do 100 vrst k Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji maerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovor«, inse ratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. u - a * i INHTVO Uf UPRAVNMTVO LJUBLJANA, Knafijmt vttea &L S »-22, »-23. tl-2< 21-2S ki 3148 Podnini««: MARIBOR, Grajski trg ŠL T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta. telefon WL 20 — CEI^JE, celjsko uredništvo: Strossma ver jeva ulica 1, telefon it. 69; podružnica uprave: Koeenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10&. SLOVENJ GRADIŠČ, Slomškov trg 5, — Postna 1—flnszg v LJubljani st. JO.354. Sodelovane zavezniške in norveške vojske Zavezniške in norveške čete čistijo ozemlje pri Nar viku — Nemški oddelki se umikajo proti švedski meji — Angleške čete ostanejo v Nar viku, je izjavil blokadni minister Cress Stoc^holm. 17. aprila, s. CReuter). Po poročilih iz severne Švedske potiskajo zavezniške in norveške vojske Nemce pn Narviku sistematično proti švedski me:i. Dva oddelka nemških mornarjev, ki so iu zasledovali aneleški in norveški oddelka, sta že prestopila švedsko mejo. Švedi so 3Lh razorožili in internirali. Javljajo, da se je angleška eksp?diciiska vojska izkrcala tudi v Bodo j u južno od Narvika. Na jugu se nadaliujeio boji pri Kongs-vingeriu. od koder so se norveške čete umaknile na nove postojanke. Po švedskih poročilih ie b:lo v nedavnih bojih ori Narviku potopljenih skupno 40 vojnih in trgovinskih ladij raznih narodnosti. Te ladie leže sedaj v narviškem fjordu in ckcJiei. deloma tudi na obaloh. Ena izmeo potopljenih ladij je nemška okloDnica Scharnhorst«. katere zadnji del leži v vodi. Tudi v luki v Trondhiemu je bila potopljena neka več i a nemška vojna ladja, baje žepna oklopnica »Deutschland«. Stcckholm, 18. aprila, e. (Reuter). Po pripovedovanju beguncev, ki so oobesnili iz Narvika na Švedsko, izvajajo angleške čete. ki sp se izkrcale ori Narviku. močan pritisk na nemške čete. ki se umikajo. Pričakujejo, da bodo nem.-ke čete prisiljene prestopiti švedsko meio. Dva odde.ka nemških mornarjev, ki sta se rešila s plavanjem s potanlja jočih se rušilcev. sta že prispela na Švedsko, kjer so jih razoroži . in internirali. Amsterdam. 18. aprila. AA. (Štefani.) Posebni poročevalec agencije Štefani izve, da so Nemci začeli pri Tronthjemu graditi obrambno črto, ki jo ironično imenujejo Churchillova linija. Ta črta naj bi zapirala vhod v srednjo in južno Norveško. Norveške in danske ladje v angleški posesti London, 18. aprila, e. (Exchange Tele-graph). V londonskih krogih poudarjajo, da je bil Nemčiji zadan nenavadno hud udarec na morju s tem, da je izgubila velik del svoje vojne mornarice in ker je velik del danskega in norveškega trgovinskega brodovja prešel v angleške roke. V spremstvu angleških vojnih ladij je krenilo te dni v Anglijo 7.000 norveških mornarjev, ki so bili na norveških ladjah. Anglija je na ta način pridobila 17 norveških in 7 danskih ladij v skupni tonaži 143.000 ton. Poleg tega je treba omeniti, da angleške vojne ladje kontrolirajo tisti odsek, kjer so Nemci vzdrževali zveze z Norveško. V tem odseku so Nemci odrezani in si mimo drugega tudi ne bodo mogli nabavljati si-rovin za svoje tovarne margarine. London, 18. aprila. AA. (Havas). Mornarji norveške in danske trgovinske mornarice sodelujejo sedaj z angleško trgovinsko mornarico ter se poslužujejo angleških pristanišč. Mornarji prejemajo tudi iste plače kot angleški mornarji. Preskrbljeno je London. 18. aprila. AA. (Reuter). Minister za gospodarsko vojno Cross ie imel snoča v Sheffieldu govor, v katerem je v glavnem dejal: Nimamo nobenega razloga smatrat:, da bi imela Italija željo, da bi oos:opa'i z njo drugače kakor z drugimi nevtralnimi državami. Ce ie to tako. potem mora tudi naša država pričakovati od Italije, da se tako drž.. Toda v zadnjem času zavzemaio italijanski listi proti naši državi stališče, ki se lahko imenuje sovražno. To nas navaja k temu, da razmišljamo o tem zadržanju Italije nasproti nam. Mi z Italijo nismo sprti ter gojimo željo, da ostanemo prijatelji. Mi odkrito govorimo ter želimo izvedeti mnenje, kako je z Italijo. To žel: tudi Nemčija Cross je izrazil nato mnenje, da bi Nemčija lahko prihodnji mesec napadla Švedsko. Dejal je. da je na zapadu pred Nemčijo trden zid. ki ga ne bo prebila, tako da je verjetnejše, da se bo Nemi Ua obr, ila proti nevtralcem. da bi si zagotovila preskrbo in da bi lahko napadala angleške prevoze. Nemčija ne more nabavljati železne rude iz drugih držav kot v Švedski, toda Nemčija mora predvideti, da bodo angleške čete ostale v Narvku. Zaradi tega ie verietno. da bi Nemčija lahko napadla Švedsko ter si zarebi pomaga. Ona naj stoji na straži pred nevarnostjo ter se mora zavedati, da je stcrila vse. da odbije ta mtnad. London. 18. aprila, e. (Exehnnge Tele-graph). V londonskih vladnih krogih se opaža nenavadna živahnost v zvezi s stališčem Italije. Vsa pozornost političnih in diplomatskih krogov v Parizu in Londonu je osredotočena na aktivnost Italije. Na odločilnih mestih pravijo, da se Italija spušča V zelo nevarno igro. Nemčija je baje Italiji obljubila, da bo del zavezniških čet vezala na severu, da bi mogla Italija lažje in z večjim uspehom intervenirati v Sredozemskem morju. Toda Italija se hudo vara. pravijo v krogih angleške vlade, če misli, da so se pozicije zaveznikov zaradi vojne na severu oslabile. Četo v primeru, če bi prišlo do nemške akcije na Maginotovi liniji ali na Nizozemskem, bi se položaj zaveznikov s tem nikakor ne poslabšal, ker so v Sredozemskem morju skoraj popolnoma neodvisni. Rim, 18. aprila, s. (Reuter). V pristanišče Bari In okolico je prepovedan vsem tajcem dostop. Ta ukrep je vzbudil dokaj pozornosti, zlasti v balkanskih diplomatskih krogih. Isto tako vzbujajo pozornost veliki ma-nervi italijanske vojne mornarice. Opaže- no je, da italijanski listi o teh manevrih ne objavljajo nobenih podatkov. K i m, IS. aprila AA. Italijanski uradni list objavlja zakon, ki pooblašča vojnega ministra, da pokliče v teku 1940 na orožne vaje letnike 1911, 1912, 1913 in 1914. Omenjeni letniki bodo poklicani pod orožje, ko bo smatralo vojno ministrstvo to za najprikladnejše. Italijanska interpelacija v spodnji zbornici Loodon. 18. aprila, e. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je Henderson stavil vladi vprašanje, če je Anglija napravila kake korake v Rimu v zvezi s protiangleškimi demonstracijami in protiangleško propagando italijanskega tiska. Državni podtajnik Buttler je izjavil, da ne more dati na to vprašanje nobenega odgovora. V Rimu demantiraj o Rim, 18. aprila, i. V odlcrcilnih krogih demantirajo vesti, razširjene v inozemstvu o demonstracijah v Italiji proti katerikoli vojujočih se držav. Italijanski glas proti alarmantnim vestem Rim, 18. aprila. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše, da je začel tisk zapadnih demokracij sedaj novo ofenzivo ter širi alarmantne vesti, v katerih obtožuje Nemčijo, da želi napasti gotove drŽave v jugovzhodni Evropi. S tem v zvezi se objavljajo popolnoma netočna dejstva, kako da je Nemčija vrgla v južnovzhodne evropske države vojaštvo, preoblečeno v turiste in kako pripravlja državni udar na Madžarskem, kjer naj bi se ustanovila čista progermanska vlada. Tisk zapadnih demokracij napada tudi Italijo, češ da namerava izvršiti nova osvajanja v smeri proti vzhodu, kjer namerava v prvi vrsti zasesti neke otoke na Jonskem morju. Isti risk prinaša tudi netočne vesti, da bo ru-munska vlada prepovedala izvoz petroleja in žita. Vse te laži zaslužijo, da se jih imenuie dokument. Amsterdam, 18. aprila. AA. (Štefani.) Od danes so zopet dovoljeni izredni dopusti v nizozemski vojski. S tem je napravljen konec alarmantnim vestem, ki so se širile glede položaja Nizozemske. „Iie de France44 v sivi barvi New York, 18. aprila, s. (Reuter.) V newyorski luki so pričeli 43.000tonski francoski prekomornik »He de France« pleskati s sivo barvo. Verjetno bo tudi ta ladja porabljena za prevoz vojaštva« tudi, da se bo trgovinsko ministrstvo skupno s krajevnimi oblastmi pobrigalo čim bolj za zavezniške mornarje. London. 18. aprila s. (Reuter). Nemški radio je davi javil, da so nemške oblasti na Danskem razpustile vso dansko voi-sko. Častniki danske vojske na bodo še nadalje opravliali voiaške vaje. Odpuščeni so bili tudi vsi mornarji danske voine mornarice. Napad angleške vojne mornarice na Stavanger Po sedmih bombnih napadih so angleške vojne ladje celih 80 minut obstreljevale največje leta-liSče na Norveškem London, 18. aprila, s. (Reuter). Angleško vojno brodovje je izvedlo včeraj zgodaj zjutraj velik napad na nemško vojaško letališče v Stavangerju na Norveškem. Vojne ladje so obstreljevale letališče celih 80 minut. Pred napadom je angleško letalo preletelo letališče ter vrglo najpreje baklo na padalu, nato pa več zažigalnih bomb. Te so povzročile na letališču takoj požare, ki so potem kazali baterijam angleških vojnih ladij cilj pri streljanju. Angleško letalo nad letališčem v Stavangerju je naletelo na eno samo nemško letalo, ki pa ga je z ognjem iz strojnic pregnalo. Ko so se angleške vojne ladje vračale od napada, so jih napadli nemški bombniki in so eno izmed križark nekoliko poškodovali. Križarki se je kljub temu posrečilo nadaljevati pot. Napad angleške vojne mornarice na Stavanger je sledil po seriji 7 bombnih napadov, ki so jih v zadnjih dneh izvedla na Stavanger angleška letala. Letališče v Stavangerju je največje letališče na Norveškem. Leži na platoju tik ob morju ter nekaj kilometrov od mesta, tako da nudi idealen cilj za napade, ne da bi ti spravljali v nevarnost civilno prebivalstvo v mestu samem. Na letališču so samo hangarji in druge letališke zgradbe. Obstojala je domneva, da so hoteli Nemci uporabljati letališče v Stavangerju za napade na škotsko, do koder znaša razdalja samo 500 km. S ponovnimi bombardiranji z angleške strani pa je bilo letališče sedaj pač tako poškodovano, da je postalo za nemška letala neuporabljivo. Med Anglijo in Italijo ni nobenega spora Tako je izjavil angleški minister za blokado, kljub temu pa v Londonu pazljivo spremljajo aktivnost Italije — Bari proglašen za prepovedano cono — Angleški poziv Švedski Odločne izjave v belgijskem parlamentu — Nevarnost tujcev in njih propagande Bruselj, 18. aprila AA. Razprave o proračunu zunanjega ministrstva se je udeležil zunanji minister Spaak, ki je ob tej priliki izjavil: Ne obstoja opozicija glede vladne zunanje politike. Nisem take naiven, da bi smatral, da leži naša usoda edino v naših rokah, toda smatram, da je politika nevtralnosti isto tako vrsta aktivne politike. Ostali bomo nevtralni, dokler bomo mogli in dokler bo to dopuščalo naše dostojanstvo in naš ponos. Toda če bi bila naša nevtralnost prekršena, kakor je to bilo leta 1914, potem se bomo borili. Propaganda antinev-tralcev doslej ni imela uspeha in tudi v našem parlamentu in senatu ni veliko število onih, ki so zahtevali, da se spremeni naša zunanja politika. Sedaj je najvažnejša enotnost države in odstranitev vsega, kar bi povzročilo razprtije. Belgijska vlada pozorno spremlja aktivnost gotove propagande ter je odločena, da ji ne dovoli preko- račiti zakonite meje. Za zunanjim ministrom je govoril v imenu senatne desnice Mojersen, ki je izjavil, da se strinja s Spaakovim govorom Nasa politika nevtralnosti in neodvisnosti, je dejal Mojersen. nam ne jemlje nravice strogo in pravično oceniti poizkuse sil, naperjene proti neodvisnost' malh držav. Od-pirajmo oči po žalostnih izkušnjah severnih narodov. Dogodki na severu nam dokazujejo, da lahko tudi v sami državi nastanejo neredi in to posebno tam, kjei /e mnogo tujcev, kakor je to primer v Belgiji. Bruselj in Anvers sta prepla\rliena s tujci. Sedaj gre za najvišje interese države in mi ne moremo dovoliti, da bi tujci ogrožali te naše interese Naša sijajna vojska je pripravljena in ne smemo dovoliti, da bi tujci sabotirali našo vojaško pripravljenost. Po mojem mnenju ie to najviše do'/nost belgijske vlade. Kontrola tujcev tudi drugod Bukarešta, 18. aprila, e. Pod predsedstvom ministrskega pređ?ed nka Tataresca je bila včeraj seja ministrskega sveta. Po ekspozeju Tatarescu o sp.osnem notraniem položaju ie ministrski svet sprejel nove ukrepe, ki iih ie predlagal notranji minister za strogo kontrolo glede orihnda in bivanja vseh tujcev v Rumuniji. Ministrski svet ie odobril vse ukrene, s katerimi se prepoveduje vsako propagandno delovanje kot inkomparibilno za nevtralnost države in ie hkratu dal pristanek za izvedbo teh ukrepov. Zunanji minister Gafencu ie na seji poročal o delu za varnost plovbe na Dunavu in oo bili sprejeti sklepi zasedanja izvršnega sveta mednarodne podunavske komisije z dne 17. aprila 1939 v Beogradu Ministrski svet je vzel to na znan i e in odredil, da se ukine vse potrebno za izvrševanja teh sklepov. Bukarešta. 18. aprila, s fReuter). Ru- munske oblasti so odredile nove varnostne ukrepe. Tako ie cdslei tujim potniškim letalom Dre povedano preleteti petroleiska ležišča, kakor tudi obmejne predele. Zadnje tedne ie dospe19 v Rumunijo rkoli 30.000 nemških turistov, ki Um posvečajo rum unske oblasti posebno pozornost. Hag, 18. aprila, s. (Reuter) Nizozemslta policija je poostrila nadzorstvo nad vsemi hoteli in kavarnami, v katerih se zbirajo tujci. Stockholm. 18. aprila, s. fReuter). Švedske oblasti so kot varnostni ukrep aretirale več oseb. osumljenih vohunstva. Kakor pravi uradno poročilo, ni med aretiranci nobenega častnika švedske vojske, pa tudi nobenega ocadnika. Poljska »črna knjiga« Pariz, 18. aprila, s. (Reuter). Angleška, francoska in poljska vlada so objavile sno-či skupno izjavo, ki obsoja postopanje nemških oblasti na Poljskem. Na podlagi preverjenih podatkov pravi izjava, da stremi Nemčija sistematično za uničenjem poljskega naroda. Istočasno je objavila poljska vlada posebno Crno knjigo, Incidenti na luksemburških železnicah Luksemburg, IS. aprila. AA. (DNB.) Na luksemburških železniških progah sta se dogodila dva incidenta. V obeh primerih so bile tirnice presekane. Vlak se je pri LorenJnveilerju, 20 km severno od Luksemburga, ustavil, ko je bilo ugotovljeno, da so tirnice presekane. Na postaji Kohnsdorf se je vlak iztiril in se je razbil en vagon, ki bi moral peljati romarje v Luksemburg. 30.000 novih kmeti} v okrnjeni Finski Helsinki, 18. aprila. AA. (DNB). Pod predsedstvom bivšega predsednika finske vlade prof. Kvimekija je bila seja komisije, ki ima nalogo ustanoviti nove naselbine za prebivalce, ki so se izselili s Kare-lijske ožine. V ta namen je treba najti zemlje za 180.000 ljudi. Zato bo treba dati na razpolago okoli 225.000 ha zemlje za obdelovanje. Na tej zemlji bi se ustanovilo okoli 30.000 kmetij, ki bodo imele po največ 15 ha zemlje. Komisija ima nalogo, ustanoviti te naselbine že do letošnje jeseni. Odplačevanje se bo začelo sele 1 v petih letih. Ii notranje politike Nadzorstvo tujcev Beograd, 18. aprila. AA. Uredba z zakonsko močjo o bivanju tujcev določa: čl. 1. V ai žavi morejo tuji državljani bivati samo v kraju, na katerega se glasi vstopni vizum, oziroma v kraju, ki se jim označi v dovoljenju za bivanje. Spi omemba kraja in stanovanja se more izvršiti po odobrenju bana oziroma upravnika mesta Beograda. Bivanje tujih državljanov v državi preko roka trajanja vstopnega vizuma pa dovoljuje notranji minister, ki podeljuje oziroma more prenesti pravico odločitve tudi na bana. ČL 2. Tuji državljan se mora v roku 12 ur po prihodu v kraj, kjer bo bival, in najkasneje v 36 urah po prestopu meje. osebno prijaviti pristojni krajevni policijski oblasti in ji pokazati .^voje dokumente. V istem roku se mora osebno prijaviti tudi v primeru, kadar spreminja kraj svojega bivanja. S tem se ne ukinja obveznost, da prijavlja stanovanje stanodajalec po predpisih o prijavljanju stanovanja. ČL 3. Kdor bi se delno ali pa v celoti posluževal lažnega potnega dokumenta ali pa tujega potnega dokumenta, kdor bi dal svoj potni dokument drugemu v uporabo, kdor bi prestopil državno mejo brez rednega potnega lista, kakor tudi tisti, ki daje oblastem zase, za svojega Člana družine netočne ali ponarejene podatke, da bi si pridobil potni list ali pa da ni izpolnil predpisov o prijavljanju in da bi si pridobil dovoljenje za bivanje, bo kaznovan z zaporom 30 dni ali denarno kaznijo do 1500 din. če njegovo dejanje ne spada pod strožje zakonske odredbe. Z isto kaznijo bo kaznovan tudi tuji državljan, ki se pregreši po čl. 1 in 2 te uredbe, kakor tudi tisti, ki prekine tranzitno potovanje brez dovoljenja. Tuji državljan, ki bo kaznovan po tej uredbi, bo po prestani ali plačani kazni izgnan iz države. čl. 4. Za izrekanje kazni po tej uredbi so pristojne prvostopne oblasti splošne uprave. ČL 5. Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko je objavljena v »Službenih novinah<. Starokatoliški župniji v Mariboru in Celju V nedeljo ie »Slovenec« objavil izvleček iz okrožnice, katero ie predsednik ljubljanske apelacije razposlal vsem sodiščem svojega Dodročia v zadevi sodnega do stopanj a Droti zakonom sklenjenim po staro-katoliškem obredu. Med drugim navaia okrožnica, da v Mariboru in Celju opravljata župnijske posle starokatoliška duhovnika Franc Šegula in Radovan Jošt. a da je njuno poslovanje nezakonito, ker starokatoliški župniji v Mariboru in Celju še nimata potrebne odobritve od ministra pravde. K razpisu predsednika apelacijskega sodišča nam sporočajo: Ministrstvo pravde je že pred enim mesecem natančno dne 14. marca 1940. s posebnim aktom obvestilo bansko uDravo dravske banovine v Ljubljani, da se ustanovitev obeh župnij odobrava. »Gospodin Ministar pravde je iz-voleo,« pravi akt med drugim doslovno, svojom odlukom od 8. marta 1940. br. 11.913. odobriti osnivanje samostalnih sta-rokatoličkih župa u Mariboru i Celju, do-što postoje svi uslovi za njihovo postojanje i izdržavanje njihovih župnika. Sta-rokatolička župa u Mariboru obuhvata područje srezova: a) Maribor levi breg; b) Maribor desni breg; v) Ptuj; g) Ljutomer: d) Dolnja Lendava; dj) Murska Sobota i e) Dravograd. Starokatolička župa u Celiu obuhvata područja srezova: a) Celje; b) Laško; v) Brežice; g) Šmarje; d) Slovenske Konjice; dj) Slovenj Gradec i e) Gornji grad. Područja ostalih srezova ostaju pod župom u Ljubljani.« Na podlagi tega akta pravosodnega mi-min'iistrstva imajo terej tudi matični izvlečki star >katoli^kih župnij v Mariboru in Celju značaj javnih listin. Novi komisar Jugoštampe Zagreb, 18. aprila, o. Na podlagi pooblastila predsedništva ministrskega sveta ie imenoval ban dr. Šubašič za komisarja tiskarskega podjetja Ju gosta m oa dr. Teodorja Seka-Vugrovečkega. tajnika Prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Istočasno ie razrešil dolžnosti dosedanjega komisarja dr. Luja Novaka, ki bo takoj izročil svoie posle novoimenovanemu komisarju Izstop iz SDS Split, 18. aprila, o. Bivši narodni poslanec SDS Ilija Zečević, ki je obenem župan v Benkovcu, je objavil v »Hrvatskem Glasniku« izjavo, ki je zbudila veliko senzacijo. V tej izjavi napoveduje svoi izstop iz SDS. Zečevič je bil eden najbolj aktivnih članov SDS, v kateri ie bil od niene ustanovitve ter ie spadal med najožje sodelavce pokojnega S ve to za rja Pri bičevi ća. Odločitev o izstopu iz SDS utemeljuje Zečevič s tem. da ie vodstvo stranke hotelo v nasprotju z njegovimi raziogi kot nosilca politike v Severni Dalmaciji postaviti komisarje občinskim upravam v Ki-stanju in Skradinu, proti čemur so bile tudi organizacije SDS v teh krajih. Zečevič pristavlja, da ostane njegova politika sporazuma in odnosov do HSS še nadalje čvrsta in neizpremenjena. Postani in ostani član Vodnikove družbe! eriski odgovor japonsko izjavo Vsaka vojaška operacija v področju todije M ogrožala mir na Tthesn oceanu Waahiiigt*>n, 18. aprila, s, (Reuter). 2u-nanjl minister Hull je objavil uradno izjavo ameriške vlade k nedavni izjavi japonskega zunanjega ministra ni- nemškemu poslaniku, češ da japonsko . lado skrbi, da bi se vojna razširila na Nizozemske Indijo. Ameriška vlada ugotavlja, da bi vsako vmešavanje v notranje zadeve Nizozemske Indije ali vsaka vojaška op* racija v tem področju spravila v nevarnost stabilnost in mir v vsem področju Tihega oceana. Vsaka sprememba položaja v tem področju bi direktno prizadela interese več držav. Nizozemska Indija predstavlja zelo važen faktor v mednarodnih odnošujih območja Tihega oceana in tudi v svetovnem trgovinskem prometu. Ameriška vlada dalje opozarja, da obstoji med Zedinjenimi državami in Japonsko pogodba, ki določa ohranitev statusa quo v območju Tihega oceana. Preden je bila objavljena ta izjava, je konferiral zunanji minister Hull z nizo-zemsi-im poslanikom. \\a>hlngtpet zanimala kakor velika novost, napolnila gledališče in žela močan uspeh kakor prav posebno dobrodošla premiera. Mistična moč Gogolje-ve umetnosti ir. duha je bila zopet zmagovita. Gogoljeva komedija iz 1. 1S36 je učinkovala aktualno, da je sprožala aplavze kakor pereča sodobna odrska umetnina. Odveč je danes pisati o Nikolaju Gogo-lju. avtorju Tarasa Buljbe, 2enitve. Revizorja. Plašča in Mrtvili duš. Poznati jih mora vsak izobraženec. Vemo da je Go-golj psihološko eden izmed najbolj zagonetnih duhov svetovne literature. Slika njegove Rusije spočetka 19. veka je strašna obsodba. Pošastno porogljiv je njegov smeh in demensko mračen je humor njegeve satire izliv njegovega brezdanje-ga pesimizma in v blaznost iztekajoče se melanholije. Po sledi Gribojedova, čigar sijajne komedije i Gorje* pametn3ctiu !< še zmerom nismo videli na odru, je Gogolj ustvaril z Revizorjem c mojstrski bič za rusko diTižbo in še posebej za rusko u radništvo svoje dobe, tako klasično, tako simbolno in za ves svet veljavno, da žvižga in zadeva Gogoljev bič že nad sto let povsed v živo. Koruptnost birokracije, stremuštvo. reaoniiranje puhloglavcev, lažnivost, hinavsčana, zahrbtna nekolegial-nost in vse možne pege na značajih ljudi so pač neumriiie in :RevijKk~ jih bo bičal še stoletja brez uspeha. Or. Kreftova uprizoritev je bila odlična in inscenacija po inž. Franzu izvrstno, žal pa mi je za nekaj krajšav, zlasti za okrnitev ženskih vlog. Prizor s trgovci, ki protestirajo, je izostal in bil le nakazan pred vrati, ki se ne odpro. V splošnem moramo priznati, da se je realistični slog uprizoritve docela obnese]. Edino karika.-turna dva stražnika sta motila s svojim škakljanjem in nemogočima cakama. Pa poštarja spe kina bi si želel brez vsakega pretiravanja. Jan je ustvaril * revizorja ^ Hlestakova tako da mu gre za njegovo elastično ln elegantno lgro? izrazito mimiko m virtuozno govorico vse priznanje. Ustvaril je renomista, ki behari in očarja, verjame lastnim lažem in se Igra s Koruptnlkl z resničnim užitkom. Cesar Igra mestnega poglavarja Dmu-hanOVsk^gfl odlično, močno« doživljano. je po maski, kretnjah m dialektiki na Vidini ter je stal ves čas v ospredju zinimanja. Kreacija, ki se Ziipiči v spomin. Lipah je podal z denunciantskim Zem-ljaniko zopet eno svojih preprosto učinkovitih, živo realističnih figur svojskega mika. Skrbinšek je ostro označil sodnika. Peček poštarja čim bolj komično. Sever in Milčinski pa sta bila prav zabavna Bob-činski in Doi)fin»kt Kralj je solidno hu-morno podajal originalnega slugo Osipa, s skrbno masko živahno nemoigro in jasno govorico se je odlikoval Kaukler kot Karobkin. ostale moške vloge so le male epizode brez pretenzij. Tudi veliki skupinski prizori so bili vzgledni. Med ženskami je bila Nablocka imenitna Ana Andrejevna, kabinetna figuj a. a A. Levarjeva zelo dražestna in topla naivka Mar ja Drenovnc kot duhovito maskirani šolski nadzornik in Gabrijel čičeva kot njegova žena sta se uveljavila docela. živa slika cb zaključku je bila posrečena, in zamisel, da plat zvona in grom spremljata vseobči preplah, ker je dospel resnični revizor, originalna ter efektna. Vse v vsem: ciočan aimetniški uepeh režiserja in osebja, ki je žed vsesplošno z-- 'ovoljstvo in priznanje. Fr. G. Dva sef tanka rezervnih oficirjev škofja Loka, 17. aprila 30 rezervnih oficirjev iz škofje Loke in neposredne okolice se je zbralo v ponedeljek teden zvečer v re^avrncijslclh prostorih >Pri kroni« na sestanek, ki so mu prisostvovali pomočnik diviz'onari-v, brigadni general g. Kukavičič. delegati ljubljanskega pododbora dr. Vrhunec inž. Kobi in upravitelj Horn ter poveljnik T. planinskega polka polkovnik g. Ivan Mar-kulj. Odlične geste je pozdravil g. Plc-stenjak, potem je pa spregovoril najprej general Kukavičič. za njim pa še vsi trije delegati ljubljanskega pododbora o pomenu organizacije rezervnih oficirjev in o njihovih dolžnostih. Zlasti zdaj je potrebno, da stori vsak rezervni oficir svojo patriot ično dolžnost. Sklenjeno je bilo ustanoviti za škofjeloško območje poverjeni-Stvo ljubljanskega pododbora. Poveri eni -ške posle bodo vodili mag. pharm. Oton Burdvch kot predsednik. Plestenjak in Pavel Hafner pa kot člana. Litija, 17. aprila V nedeljo je bil v prostorih meščanske šole »Na stavbah c sestanek rezervnih oficirjev, ki mu je prisostvoval tudi brigadni general g. J ovo Kukavičič kot zastopnik komandanta dravske dd vizi je ter I. podpredsednik ljubljanskega pododbora g. Lorger, iz Celja pa predsednik pododbora dr. Vrečko in predsednik propagandnega odseka dr. Bele. General KulcAvičić je izročil zrorovaJcem pozdrave komandanta divizije generala Štefanoviča. V lepem govoru je bodril rezervne oficirje k delu. Zdaj morata stopati rezervni ln aktivni oficir ramo ot> rami. Resoervni oficirji lahko med ljudstvom največ store 2» poglobitev domovinske ljubezni, oni najlažje zatro defetistična stremljenja, ker so v svojih poklicih neprestano v »tiku 2 ljudstvom. Zato je vprav reaervni oficir v največji meri odgovoren na mo- ralo vojaka državljana, pa tudi vseh drugih državljanov. Ne gre toliko za število, kolikor za kakovost. Država, v kateri ni Inteligenca na svojem mestu, ne more prostati težkih preizkušenj. Zboroval-ci so sprejeli tehtne generalove b:sede s toplim odobravanjem. K besedi se je oglasil še dr. Vrečke iz Celja, ki je naglasu potrebo, naj bi se vsi rezervni oficirji organizirali, kajti le tako bodo dorasli vsem nalogam, ki jim jih z vedno večjo neiz-prostnoetjo nalagajo burni časi. Ljudstvo je treba tudi duševno mobilizirati in to predvsem proti tuji propagandi, ki se zna na najbolj rafiniran način polastiti daš in jih onesposobiti za pravo obrambno delo. Cas zahteva celih ljudi in vprav rezervni oficir mora v vrtincu prehiteva jočih se dogodkov trdno stati na svojem mestu, ki mu ga narekuje brezpogojna ljubezen do domovine. K besedd se je oglasil še dr. Bele, ki je izročil zboroval ceni pozdrave bolnega predsednika ljubljanskega pododbora inž. Bevca. potem je bil pa izvoljen naslednji odbor: predsednik Edo Gr-gorič, tajnik Edo U ratnik, blagajnik Beno Tičar, vsi trije iz Litije, zastopnik zagorska a področja je pa vojaški referent pri občinski upravi v Zagorju Adalbert Hauptman. Po zaključnih besedah generala Kiikaričiča je predsednik Gregorič zaključil sestanek. Spominu ge. Vasičeve Ljubljana, 18. aprila Gospa Marija Vasičeva, ki nastopi danes svojo zadnjo pot k Sv. Križu, je bila skoro 90 let stara Ljubljančanka, rojena Kasteličeva. Kot hčerko včasih uglednega hotelirja »Pri bavarskem dvoru« na bivii Dunajski, zdaj TvrSevi cesti jo je poročil mladi okrajni zdravnik dr. Ljudevit Vas č. Ko je izbruhnila v Idriji kolera, je tja pohitel na pomoč tudi dr. Vasic, pozneje deloval kot zdravnik na Bledu in končno v Trebnjem, kjer je umri jedva 43 let star. Naporov v Idriji ni zmagal nikoli in ostavu komaj 361etno vdovo s petorico nepreskrbljenih otrok. Z redko samopožrtvoval-nostjo je vdova Marija vzgledno odgajala in oskrbovala svojo deco ter jim dala vse, kar zmore idealna mati. Najstarejša hči. Romana, je bila poštna uradnica in je 5e danes marljiva delavka v žensk:h organizacijah, najstarejši sin Viktor, izredno nadarjen mož, je umrl kot notarski kandidat, sin Ludo vik je umrl kot trgovski so-trudnik, a hči Minka Govekarjeva in novomeški odvetnik in nacionalni delavec dr. Ivan Vasic sta po njunem delovanju znana naši javnosti. štiriintrideset let je živela pokojna gospa Marija v Ljubljani, spoštovana v družbi in ljubljena od svojih otrok, vnukov in pravnukov, do zadnje dobe krepka po duhu in telesu, z napeto pozornostjo prebirajoča vsak dan »Jutro« in »Slovenski Narod«, ki jima je bila naročnica dolga desetletja, in se zmerom rada zatekajoča k zgodovinskim knjigam, dočim je romane odklanjala. Z nesrečnim padcem pred svojim stanovanjem si je zlomila nogo v kolku in po hudem trpljenju tekom treh tednov izčrpana izdihnila. Mir njeni blagi duši! Iz Kamnika — Nesreča. V ponedeljek zjutraj okoli 6. sta se vračala proti domu s štajerskega, kjer sta se mudila poslovno, na motornem kolesu Franc Krt, avtoprevoznik iz Kamnika, in Berlec, lesni trgovec iz Lok v Tuhinju. Ko sta se že bližala Berlečevemu domu, je ob prehodu klanca v šmartnem Krt izgubil oblast na vozilom, ki je z vso silo treščilo v drog električne napeljave. Krt je odnesel le majhne praske. Berlec pa je dobil hude poškodbe na glavi in so ga morali prepeljati v ljubljansko T-conišče. SPD Zagorje-Litija Zagorje, 17. aprila V soboto se je v rudniški restavraciji v Toplicah vršil redni občni zbor podružnice ŠPD, čigar glavni namen je bil da si članstvo za dobo treh let izbere upravo iz Zagorja, dočim je bil doslej sedež podružnice v Litiji. Na občni zbor so prihiteli tudi čl oni podružnice, ki so se med letom izselili iz Zagorja, med drugimi zaslužni dosedanji predsednik industrijalec g. G vid o BJ^olla, iz Litije je prispel na čelu manjš" skupine notar dr. Grašič, osrednjo upravo SPD pa je zastopal šolski upravitelj iz Trbovelj, znani planinec g. Tonče Beg. Po otvoritvenem govoru predsednika g. Birolle je podal namesto odsotnega tajnika g.Vi-dica izčrpno poročilo g. Polde Mrnuh iz katerega posnemamo, da je podružnea zgradila udobno opremljeno in prostorno planinsko kočo na Sv. Gori, dolga je še kakih 54 tisočakov. Vse do zadnjega je pododbor upravljal planinsko postojanko na Sv. Planini, ki je sporazumno prešla sedaj v območje trboveljske podružnice SPD. Med neoporečne uspehe je prišteti sjajne izvedene smučarske tekme za prvenstvo ljubljanskega ZSP in gre posebno na pohvala za brezhibno izvedeno organizacijo članom SPD gg. Mrnuhu Poldetu. Koprivi Janezu in Branku Golobu ter ostalim požrtvovalnim članom podružnice. Blagajniško poročilo jo podal g. Robar iz Litije, ki je pokazalo razveseljivo napredovanje podjetnosti, nato pa je preiela starr uprava razrešnico s pohvalo. Bivši predsednik g. Birolla se je s toplimi besednmi zahvalil za vzgledno delo upravo, ki ji vsled odsotnosti v Ljubljani ne more več načelovati. V novo upravo so bili sosrlasno izvoljeni: za predsednika obratovodja inž. g. Joža Mastnak, podpresednik je g. Janko Končar iz Litije, tajnik g. Polde Mrnuh. blagajnik pa g. Tone Majer. Novi predsednik se je staremu odboru zahvalil za izvršeno delo. čigar trami spomenik bo koča na Sv. Gori, pozval je k nadalinemu delu za povzdigo turizma v Zasavju, ki nudi svojevrstne lepote tudi že razvajenemu turistu. G. TonČe Beg je ob zakliučku nanizal nekaj zahtev za razvoj turizma, nasiasil je potrebo mednarodne predvsem vseslovan-ske turistične organizacije ter poželel podružnici mnogo uspehov. Pri slučainostih je bilo sklenjeno ponovno označenje planinskih potov, ustanovili bodo tudi mladinsko planinsko oreanizscijo. čMani te organizacije do 18. leta starosti bodo plačevali deset dinarjev letne članarine, dočim znaša članarina za odrasle 25 dinarjev. Omembe vredno je. da uživajo člani planinskih društev v skuninah vsaj 4 oseb polovično vožnjo no zelpznicah in nai bi s° Že zaradi tega včlanilo čim več novih članov. Prav lepe nsoeli občni zbor dale unra-vlčerto unanle da se bo PM&VSlto nlnnlnnr-stvo tudi v bodoče razvijalo v smeri, ki 80 jo nakazali in izvajali prav zaslužni in delavni člani dosedanjih uprav. Vsem izvenzasavsklm ljubiteljem narave toplo priporočamo izlete v n^še lepo Zasavje s postojankami na Sv. goi i. Sv. Planini, pohite naj preko Ostreža na Kum, preko eemšenlske planine v Savinjsko dolino in naj spoznajo še ta skriti kotiček lepe ožje domovine. Nase gleialfšče DRAMA Začetek ob 20. uri četrtek. 18. aprila: Revizor. Red B in poletni abonma Petek, 19. aprila: zaprto, (generalka) Sobota. 20. aprila: Hamlet. Premiera. Pre- mlerski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza Nedelja, 21. aprila: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza ★ Veličastna tragedija plemenitega značaja je Shakespearjev »Hamlet«. Mogočno zgra-j» na, filozofsko globoka, odrsko učinkovitu in igralsko težka Igra bo zopet postavila zmožnosti našega ansambla v najsvetlejšo luč. Poseben dogodek bo gostovanje Zvonimirja Rogoza v naslovni vlogi. Opozarjamo na nastop tega priljubljenega igralca, ki bo po skoro desetletni odsotnosti nastopil zopet na našem odru. Njegovo uspešno delovanje pri češkem giedaUfiču in filmu, je našemu občinstvu znano. — Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. OPERA Začetek ob 20. uri četrtek. 18. aprila: Adriana Lecouvreur. Red Četrtek Petek, 19. aprila: zaprto Sobota. 20. aprila: Madame Butterflv. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanje Leventove in Josipa Gostlča Nedelja, 21. aprila: Lucia Lammermoor. Izven. Gostovanje Sonje Ivančice ve in Josipa Gostiča ★ Vanja Leventova bo nastopila v sobote; zvečer na našem odru kot Cho Cbo San v Puccinijevi »Madame Butterflv«, ki je ena izmed najuspešnejših partij te odlične bolgarske pevke. V nji je žela velik uspeh celo v Rimu. Milanu, Barceloni, na Malti in po številnih drugih evropskih odrih. Umetnica razpolaga z odličnim glasovnim materijalom, fino pevsko kulturo in živim smislom za toplo čustveno doživetje. V ostalih partijah bodo peli pred vsem še Josip Gostič kot gost in Kog e jeva. Dirigent: N. štritof. Prihodnji teden bo prišla na oder G. Dušikova opereta »Modra roža«, ki jo pripravljata režiser Zupan in dirigent Simo-niti. v glavnih partijah pa bodo nastopili Ribičeva, Barbičeva, Pollčeva, M. Sancin, B. Sancin, Zupan, Anžlovar, Pianecki in Frelih. Iz Celia —c V celjskem gledališču bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče v petek 19 t. m. ob 20. učinkovito Benedettijevo veseloigro »Trideset sekund ljubezni«. Predstava je izven abonmaia. Vstopnice se še dobijo v predprodaji v Slomškovi knjigarni. V torek 23. t. m. pa bo gostovala v celjskem gledališču ljubljanska opera, ki bo uprizorila Dvofakovo slovito opero »Ru-salko«. Tudi ta predstava br izven abonmaja, začela pa se bo točno ob 19., ker se bodo pevci in orkester odpeljali že ob 22.35 iz Celja. Občinstvu priporočamo, da si nabavi vstopnice za operno gostovanje čimprej v predprodaji v Slomškovi knjigarni. —c Revanžni table-teniški dvomateh med SK Muro iz Murske Sobote in SK Celjem se bo pričel v nedeljo 21. t. m. ob 13. pri »Jugoslovanu« v Gaberju pri Celju. Pri prvem srečanju v Murski Soboti so table-tenišk; igralci SK Celja zmagali z 9:7. —c Popravek. Z ozirom na notico v rubriki »Celje« pod naslovom: »Sef je usmrtil svojega bivšega delavca« objavljeno v številki 88 Vašega lista z dne 17. t. m. prosimo v smislu določil tiskovnega zakoni za objavo sledečega popravka. V predmetnem članku navedeni g Eiaanuel Zel i nka m ravnatelj ali tehnični vodja, temveč komercialni uradnik tovarne ter sploh i opravka s sprejemom in odpustom ck av-stva. Pri nesrečnem Spopadu ranjeni delavec Viljem Gačnik ic bil pi _ J dvema letoma odpuščen iz s bc. ker so bili podani razlogi iz člena 23 \ 6 obrtnega zako- na. Kako pa je s, sedanjega nesrečnega slučaja. b>> i_;otovilo pri- stojno sodišče, pri katerem ie postopanje tudi 2c uvedeno. Hrastnik, dne 17. aprila 1940. Vodstvo kemične tovarne v Hrastniku. —c Sokolske medžupne tekme v gozdnem teku V Celju. V nedeljo 21. t. m. ob 10.30 bodo na Glaziji tekme v gozdnem teku ali čez drn in strn (cross countrv) ob udeležbi okoh 90 tekmovalcev. Svoje vrste bodo poslale tudi župe Ljubljana, Maribor in Zagreb. K.er telovadnica v mestni osnovni o-li ne bo na razpolago, naj pridejo tekmovalci v realno gimnazijo, tako da bodo vsi ob 10. že tam v zboru. Tekme bc J,, .ib vsakem vremenu. Društva, ki še niso prijavila tekmovalcev, naj to nemudoma stojijo Tekmovali bc do člani in narasčajniki po navodilih, ki 90 bila sporočena vsem edinicam v posebni okro/nici. Vabimo občinstvo, da si ogleda zanimive tekme v čim večjem številu in s svojo udeležbo izkaže pozornost zlasti gostom. C— V celjski bolnici je umrl v torek 391etni Jože Deleja, šofer pri zalogi piva pivovarne »TJnion^ v Celju. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek, 19. aprila ob 20.: Trideset sekund ljubezni. Gostovanje mariborskega gledališča. e * n r c a KOLEDAR Danes: četrtek, 18. aprila: Apolonlj DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kavarna propadlih angelov Kino Slojra: Krik vzhoda Kino Union: življenje je lepo Jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu odprta od 9. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Trn-koczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenbur-gova ulica 7. Sehr geehrter llerr Redukteur! ». . . s po eno bomboot und x>. . . od po vne bombeanes zadnjikrat! polna odličnega vedrega humorja Claudette Colbert, James Stevvart. — Film Predstave ob 16.. 19. in 21. uri. izvrstna komedija ŽIVLJENJE JE LEPO ki Vas bo zabaval in razvedril ! KINO rVION. tel. 22-21 Grandijozen ep o večni Kini. podan z dramatično in umetniško silo, kateri se doslej ni približal še noben film. Radi dolžine filma predstave ob 16.. 19. in 21.15 uri. ¥J¥f4T V7H(tn& P° slovltem romanu Pearl Buck »Dobra zemlja«. aVaaaaV T liflVliA V glavni vlogi Paul Muni in Luise Rainer. - DANES POSLEDNJIC! KINO SLOGA, tel 27-30 DNiiVNE VESTI — prehitro se«anje gozdov. Sarajevska kmetijska zbornica je Imela v torek občni zbor, na katerem je bila soglasno sprejeta resolucija proti prenaglemu sekanju gozdov. V resoduciji je rečeno, da nikjer na svetu ne izginejo gozdovi tako hitro kakor v naši državi, golicav pa skoraj sploh ne pogozdujemo. Od leta 1919 do letos je šlo Iz naše države približno za 30 milijardi din lesa. Od tega denarja sta pa imela držnva m ljudstvo le malo koristi. Sarajevska kmetijska zboraioa zahteva, da se takoj razveljavijo vse pogodbe o eksploataciji državnih gozdom in da preidemo na sistem novega racionalnega izkoriščanja. V resoluciji je omenjen tudi Prizad, ki je zaslužil samo pri izvozu suhih sliv nad 200 milijonov din na račun kmetov. Zastopniki kmetijskih zbornic naj bi bili zastopani na vseh važnejših g^spo-darskh ustanovah, ki so v tesni zvezi s kmetijstvom. — Monopolska uprava o podražitvi tobaka in cigaret. O podražitvi tobaka in cigaret je Izdala monopolska uprava daljše pojasnilo, v katerem pravi, da je podražitev utemeljena s tem, da je morala letos dražje plačati tobak. Razen tega so narasli tudi stroški predelovanja tobaka. I>a se ohrani ravnotežje med doho:*ki in izdatki, je morala monopolska uprava podražiti tobak in cigarete. Trafikanti morajo prodajati tobak ln c'garete po novih cenah, čeprav še niso označeno na zavitkih, čim poidejo stare zaloge. pride,io v promet novi zavitki, na katerih bodo označene nove cene. Jiis:0sloveiisk0 italijanska tr°sp°d<»r-ska zbornica v Beogradu ln Zagrebu. V B^ogToJu se pripravlja ustanovitev Ju.co-sčovenako italijanske gospodarske zbornice. Praviia so že sestavljena in z laj se pripravlja vse potrebno za sklicanje ustanovnega občnega zbora. Pozneje bo jugo-slovensko italijanska gospodarska zbornica ustanovljena tudi v Zagrebu. — Novi splošni pogoji za opravljanje javnih del. Gradbeno ministrstvo je izdalo odlok, s katerim so uveljavljeni novi splošni pogoji za opravljanje javnih stavb-nih del. Vsi dosedanji pogoji, ki so bili v veljavi na področju gradbenega ministrstva bodo s tem razveljavljeni v roku dveh mesecev po podpisu novih pogojev. Nove splošne pogoje so sestavljali celih pet let v .sporazumu s prometnim ministrstvom in vrhovnim državnim pravobrantUjstvom. Zaslišane so bile vse pristojne zbornice in oblasti. — povečanje produkcije fal*ke elektrarne. Produkcija falske elektrarne je bila lani povečana — kakor kaže poslovno poročil'), nedavno izdano — od 173.1 milijona na 176.6 milijona kWh. Razen tega je elektiarna dokupila od elektrarne TPD 5.4 milijona kilovatnih ur električne energije za napajanje svojega omrežja. Povečanje produkcije lani gre predvsem na račun večje porabe električnega toka v ruški tovarni dušika. Lani je ta tovarna porabila za 29 kWh več električnega toka. Cisti dohodki elektrarne so znašali lani 32,457.000 din. Od bmtto dohodkov v znesku 325.95 milijona din odpade 299.5 milijona din na investicije. — K podražitvi tobaka ln cigaret. Kadilci se razburjajo, ker je uprava držav-n h monopoiov podražila tobak ln cigarete. Včeraj se je celo oglasil nekdo v zagovor levnejših slojev, češ, da bodo s podražitvijo najbolj prizadeti. To stališče se mi zdi nekam čudno. Če se podraži mleko, kruli, sladkor ali kaj podobnega, je res. da občutijo podražitev najbolj revnejši sloji. Tobaka jn cigaret pa se daleč ne moremo primerjati b kruhom ali mlekom. K,je je pa rečeno, da mora človek kaditi? Nobene škode ne bo trpel nihče, če opuste kajo tisti, ki ne zmagujejo stroškov za tobak in cigarete. Nasprotno, manj nervoznih ljudi bo. Kdor pa misli, da brez cigaret ne more živeti, naj jih pač plačuje dražje. Strast Je pač strast in če človek nima toliko volje, da bi se je otresel, naj ne tarna, da težko živi m da mu primanjkuje denarja. Tam, kjer zapravljajo ljudje denar za alkohol in tobak, čeprav jim ga primanjkuje za vsakdanji kruh, nI mogoče govoriti o pomankanju socialnega čuta v družbi. — Nekadilec. — Iz »SIužbeiM'ffa lista«. a Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 31. z đn« 17. t. m. objavlja uredbo o pro-računr'.ih đvanajstir - sa meace april. maj. junij in julij 1940. ir o naknadnih in izrednih kredit.h. uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o odmeri in pobiranju davka na luksus, uredbo o spremembi uredbe o trgovinskih obratih velikega obsega, pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za izvrševanje zakona o čavku na. poslovni promet, naredbo, s katero se začasni delavci vodnih zadrug izvzemajo iz zavarovalne obveznosti za bolezen in onemoglost, starost in smrt, navodilo o izplačevanju nagrade honorarnim uslužbencem ministrstva za pravosodje, poklicanim na vojafike vaje, odločbo o načinu opravljanja reekspedicije in plačevanju voznine za tranzitne pošiljke, popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, pravilnik o podeljevanju podpor Izredno nadarjenim revnim učencem iz banovinskega proračuna in razne objave iz »Službenih n. vin«. — Iz zdra\.dške službe. Vimenik zdrav-niker Zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan dr. Karol Korošec, zdravnik v Dragotincih. — živalske kužne bolezn1. Po stanju z dne 8. t. m. je bila v dravski banovini slinavka in parkljevka na 24 dvorcih, vra-ničnl prisad na 1, steklina na 2, mehurča-sti izpuščaj na 2. svnjska kuga na 2, svinjska rdečica na I. in perutninska ko lera na 2 dvorcih. — Letošnji kongres Združenja rezervnih oficirjev. Prvotno je bilo določeno, da bo letošnji kongres Združenja rezervnih oficirjev 12. maja v Ljubljani. Iz tehničnih razlogov je bil pa ta sklep izpremenjen v toliko, da bo kongres v nedeljo 19. maja v Beogradu. To vest objavlja pisarna središnje uprave UROIR. — Objavljanje borznih tečajev. Finančni minister je izdal naslednji odlok: prepovedano je vsako objavljanje tečajev tujih valut in deviz, razen tistih, ki se objavljajo v tečajnih seznamih domaČih borz. — Obeta se nam slaba sadna letina. Dolga in ostra zima je napravila veliko škodo na sadnem drevju. Trpelo je zlasti občutljivo drevje. Točnih poročil in podatkov še ni, vse pa kaže, da se nam obeta letos slaba sadna letina. Najbolj so trpele breskve, ki so malone sploh uničene, razen tam, kjer rase drevje v zavetju. Zelo so trpele tudi hruške, slive, črešnje, višnje in marelice. — Podražitev Kniha v Beogradu. V smislu sklepa uprave mesta Beograda je bilo dovoljeno beograjskm pekom, da so z včerajšnjim dnem podražili kruh in sicer črni na V polbeli pa na 4.50 din za kilogram. Beli kruh pa ne spada pod kontrolo cen in mu lahko peki odrede ceno kakor hočejo. • Razpis zdravniškega mesta. Okrožni urad za zava: rvanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto specialista za psihiatrijo ln neurologijo v svojstvu zdruvnika-urad-nika za 3urno dnevno ordinacijo v urado-vem ambulatoriju v Ljubljani. Rok za vlaganje prošnje je do 11. maja 1940 — Opozorilo imetniki predvojnih av-stro-ogrskih državnih in deželnih posojil (obveznic) naj se prijavijo — v kolil or tega še niso storili — in sporoče vrsto in količino obveznic v imenski vrednost; Društvu za zaščito interesov imetnikov predvojnih avstro-ogrskih dižavnih in deželnih obveznic v Ljubljani. Prt iernova ulica 3/n. (Zveza jugoslovanskih hranilnic) . — Velik požar na Poljanah pri ŠT. Vidu. Na Poljanah pri št. Vidu nad Ljubljano je nastalo kmalu po polnoči s Ino razburjenje. Naenkrat so se jell na vasi razlegati klici »Gori!« Na mah je b La pokonci vsa vas, od vseh hiš so hiteli ljudje s škafi vode k Pikčevemu gospodarskemu poslopju, ki je b!lo v plamenih. Takoj so bili alarmirani šentviški gasilci, ki so prihiteli na Poljane z motorno brizgalno in pričeli gasiti požar. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Dravelj, alarmirani pa so bili telefonično tudi ljubljanski poklicni gaslci. Požar so hkratu gasile tri motorne brizgalne, vendar je ostal brezuspešen napor gasilcev, da bi rešili goreče poslopje, v katerem je bila natrpana slama ln seno. Poslopje, ki je bilo Še skoro novo, je pogorelo do tal, ostale so samo zidane stene. Gasilci so se omejili samo na omejitev požara in se jim je slednjič posrečilo obvarovati vsaj sosedna gospodarska poslopja. Posestniku Jančetu Ježku, po domaČe Pikcu, je zgorela v gospodarskem poslopju vsa krma, več voz, domala vsa gospodarsko orodje in nekaj obleke. Gasilci so gasili ogenj, ki je ogražal vso vas. kjer so hiše In pa gospodarska poslopja zelo blizu skupaj, do 4. zjutraj. Skoda je zelo velika. Kako je nastal požar, zaenkrat še ni ugotovljeno, zdi se pa, da je bil podtaknjen in da je zažgal eden izmed številnih prosjakov. ki dan za dnem nadlegujejo ljudi na deželi, zlasti pa v mestni okolici. Orožniki so uvedli s .ogo preiskavo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 21, v Zagrebu 20, v Mariboru in Kumboru 18, v Dubrovniku ln Sarajevu 17, v Splitu 16. v Ljubljani 15.9, na Rabu 14, na Visu 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.3, temperatura je znašala 11.4. — Mlad pokvarjenec. Bivši kovaški va jenec Andrej L., star 17 let in doma Iz blejske okolice, je že pred meseci pobegnil od svojega mojstra in se raje klatil okrog po deželi. Pred dobrim tednom je prišel v okolico Ribnice na Dolenjskem, kjer se Je udinjal za hlapca pri posestniku Dejaku v Rakitnici. Mladi pokvarjenec pa je oetal pri gospodarju v službi samo nekaj dni, nato pa spet pobegnil, pred odhodom je p,i ukradel srebrno uro rjav nahrbtnik in nekaj malenkosti. Tudi ni Aruirej pobegnil peš, temveč na kolesu, ki ga je ukradel Ivanu Obrstarju i« Raki tnice. s Čimer ga je oškodoval za 1200 din. Mladega potepuha zasaedujejo orožniki. — Tatvine koles na deželi v Metliki je bdlo ukradeno 800 din vredno kolo znamke ^Supresna« Josipu žnidars^ j. iz želebja. Izpred gostilne Smkovič v Rajhenburgu je nekdo odpeljal 900 din vredno kolo peku Ferdinandu Fabjančiču lz Senovega. V Črnomlju je bdlo ukradeno 1000 din vredno črno pleskano kolo znamke Durkopp Josipu Zelozniku Na Jesenicah pa je tat odpeljal 1600 din vredno, skoro novo kolo znamke »Durkopp« Janku Družniku. — Na avto se je obesil ln padel. Otroci imajo že od nekdaj navado, da se radi obešajo na vozove. Ce pa senudfi prilika, tudi na avtomobile. Tako si je hotel včeraj popoldne privoščiti kiatko vožnjo na stopnicah avtobusa, ki vod v D. M. v Polje 71etnl laborantov sin Marjan P., ki pa je na Zaloški cesti od1 etel na tla in se hudo potolkel. Fantiča so pobrali cčividci nesreče in ga spravili v bo]n;co. — Zasledovan cerkven tat. Ivan Rozman, delavec iz okolice Ljutomera, je znan cerkven tat Nedavno se je kTatil po Dolenjskem, kjer je vlomil v cerkev v št. Jerneju in pa v dve trgov'nl nato je pf pobegnil v okolico Celja, kjer je vlomi v podružnično cerkev v Bt. Jerneju :n pa v dve trgovini, nato je pa pcbegntf v okolico Celja, kjer je vlomil v podružnično cerkev sv. Miklavža v Podvinu. Tam je ukradel iz tabernaklja monstranco, v zakristiji pa kelib in napravil s tem 1000 din škode. Rozman se sedaj klati najbrž spet po Dolenjskem. — Nesreče. 59 letni posestnik France Zaje iz žigmarice pri Sodražici je včeraj voz-1 iz gozda voz hlodov. Na b'trmi gozdni 7>oti pa se je voz nenadoma nagnil ln pokopal pod seboj zraven stepajcčega moža, ki je obležal z zlomljeno desno nogo in huJimi notranjimi poškodbami, .železniški uslužbenec Mihael Sojar iz Notranjih goric je včeraj padel s kolesa na Tržaški cesti v Kožarjih in se hudo potolkel po glavi ln po životu. lSIetni služkinji Jcže-fi Porentovi. uslužbeni v kuhinji v Delavskem domu je včeraj kotel zmečkal prste na desni roki. V bolnico so prepeljali tudi 51etnega delavčevega sinčka Stanka Ko-zlovčarja iz Dol Lc^atca, ki ga je na cesti podrl neznan avtomobil ist in ga poškodoval na glavi. — S sekiro ubila bogatega kmeta. V vinogradih Sv. Križa blizu Virovitice je v ponedeljek 161etna Marglta Kremer s sekiro ubila bogatega kmeta Jcsipa Sron-dreehta. Dekle je zelo lepo m kmet se j a kmalu zaljubil v njo. Z obljubami jo je znal preslepiti, da se mu je udala. V ponedeljek zvečer je prišel pijan domov :n jo jel pretepati. Tedaj je pa pograbila Mar-g'ta sekiro in zadala Spondrechtu tako težke rane, da je kmalu po prevozu v bolnico izdihnil. — Smrtna nesreča. Na železniški proRi. pri Gjurgjevcu so našli v torek zjut*aj razmesarjeno moško truplo, v katerem so spoznali 4 01 e trie ga kmeta Ivana Horvata, Ni še znano, ali gre za nesrečo aU samomor. — 26.470 besed na poštni dopisnici. Neki nezaposleni slikar ie napisal na navadno poštno dopisnico življenjepis Leva Tolstega in Dostojevskega, obsegajoč 26.470 besed. S tem je dosegel svetovni rekord, ki ga je imel doslej neki Poljak z življenjepisom maršala Pilsudskega. obsegajoč 600 besed na peštni znamki. Tudi novi rekorder v drobni pisavi je Poljak. Iz Liubffone u— Seja mestnega sveta bo v petek 19 t. m. ob IT. v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva. Na dnevnem redu je med drugim poročilo finančnega odbora o odobritvi proračunov mestne občine za leto 1940/41 po ministrstvu financ, v razpravi pa bodo še odobritev računskega zaključita Mestne hranilnice ljubljanske za leto 1939., najetje posojila v višini 5 mTjonov din 7a gradnjo nove ubožnice na Bokalcih, najetje posojila v znesku 1 milijona din za gradnjo delavskih stanovanjskih hišic, zaključitev pogajanj z Uršu-iinskim konventom glede regulacije in podaljšanja šubičeve ulice, več primerov zamenjave, odprodaje in nakupa sveta ter drugih zadev. Gradbeni odbor bo poročal o raznih parcelacijah in spremem'. ah regulacije, med drugim o spremembi regulacije Streliške in Strossmajerjeve ulice. Odbor za upravo mestne imovne bo poročal o postavitvi orožniška vojašnice v posestni meji mestne občine in o spremembi pogodbe glede zazida ve podarjenega zemljišča za kmetijsko poskusno Ln kontrolno postajo. Kulturni odbor bo pred- ložil pravilnik o podeljevanju likovnih na- , grad in pravilnik o podeljevanju Plečnikove ustanove. Javno razpravo bodo zaključila poročila Ux)ćaxinskega in personalno-p ravne ga odbora, nakar bo sledila tajna seja. —lj Društvo »Soča« naznanja tužno vest, da je nenadoma preminil naš dolgoletni član TanNnič Ivan. pokojni je bil agilen član Istarske obitelji, kjer je aktivno sodeloval kot godbenik, saj je še pred nekaj dnevi imel kot tak nastop v radiu. Sočani in Istrani udeležite se pol-noštev.lno pogreba, ki bo danes ob 17. uri iz mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. 204—n —lj Pojasnilo: K izjavi g. Riharda Jakopiča pripominja pcdpisnno druStvo: O vprašanju prireditve jubilejne razstave v dvorani ^Narodne galerije« je razpravljal odbor v eni svojih sej, toda po informacijah pri upravi Narodne galerije ie moral to misel opustiti, ker bi bila adapiacija te dvorane, (odstranitev umetnin oz. postavljanje posebnih sten) zvezana s prevelikimi stroški. Glede neudeležbe nekaterih umetnikov ne zadeva odbora nobena krivda in o kakih osebnih razprtijah ne more biti govora. G. profesor Kos je pri vseh pripravah za razstavo z vso vnemo aktivno sodeloval, sam pa ni razstavil, ker je — kakor znano — polno zaposlen z izgotav-ljanjem velikih zgodovinskih slik za bansko upravo. G. Pavlovec je bil vabljen kakor vsi člani DSLU. če se vabilu ni odzval, zato ne odgovarja društvo. Od nečlanov so bili posebej vabljeni samo živeči udeleženci I. slovenske umetnostne razstave. Odbor ni imel razloga, da bi vabil še druge, ker stoji na stališču, da je DSLU vsesplošna slovenska stanovska organizacija, ki ne brani vstopa nobenemu slovenskemu umetniku. Kdor namenoma stoji ob strani pač ne more pričakovati še posebnega vabila za gotove prireditve. — Društvo slovensliih likovnih umetnikov v Ljubljani. —lj Na veliko povpraševanje, kdaj bo popoldanska predstava s-Pekovske« sporoča šentjakobsko gledališče, da bo ta v nedeljo, 21. t. m. cb 15.15 Na to predstavo opozarjamo zlasti zunanje obiskovalce, da si lahko pravočasno rezervirajo vstopnice. Najbolje je če to store pismeno na naslo\T šentjakobskega gledališča v Mestnem domu. V soboto 20. t. m. bo »Pekovska« kot običajno ob 20.15 in prav tako v torek 23. t. m. Toikova predstava bo dobrodelna in sicer za revne učenke ženske realne g mnazije v Ljubllani. Za vstopnice velja kot dozdaj: priskrbite si jih Že med tednom. Dobite Jih v društvenih prostorih šentjakobskega gledališča v Mestnem domu. —lj Neotesani brezposelni delalo mnogo preglavic gozdnemu čuvaju na Rožniku, ker z velikim hrupom kvarijo drevje in travnate nasipe. V večernih urah posedajo po klopeh na gozdni poti od parka v Rožno dolino. Pri tem nadlegujejo vsako žensko. Toliko v opozorilo policiji. —lj Literarni klub v Ljubljani priredi jutri 19. t. m. ob 20. v dvorani Delavsko zbornice svoj prvi bralni večer. Iz svojih del bodo brali : S. šali. J. Dular. F Nov-šak, J. čampa, B. Magajna. J Kastelic. C. Vipotnik in C. Kranjc. Uvodno besedo k tej pomembni prired.tvl bo spregovoril dr. Tine Debeljak. —lj Zveza kulturnih drugfev obvešča v^e svoje ediniee, da so do nadaljnjega urad-dne ure v tajništvu od 10. — 12. ure. u— Koncert APZ v Kranju bo v sredo 24. t. m. ob 20.30 v Narodnem domn. Akademski pevski zbor iz Ljubljane bo izvajal pesem slovenske romantike, preporoda in čitalnic. Preskrbite si takoj vstopnice. (—) —lj Izgubil se je 13. t m. lornjon na Rožniku na klopi. Najditelj se naproša, da ga vrne v upravi ^Sloven. Naroda« proti nagradi. —lj Interesenti izdaj Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani jih dobe tudi na sedežu Akademije v palači Kmetijske družbe, Novi trg 3. Uradne ure so za sedaj od 9. do 13., tel. št. 44-26. Iz Trbovef! — 8. samarijan*ki tečaj je pred kratkim završil tukajšnji odbor Rdečega križa. Tečaj je vodil občinski zdravnik g. dr. Krasnik Virgll, Omerzu Karel kot pred-Bedn k RK in polovodja samarijanskega tečaja in Turk Jože kot tajnik. Tečaj ie trajal od novembra do marca ter se je tečajnikom piedavalo o anatomiji in fiziologiji ter o prvi pomoči v nezgodah, nalogah RK v miru in vojni ter zlasti o vlogi RK pri obrambnem celu pred zračnimi napadi o čemer je predaval g. Turk B posebnim ozirom na spoznavanje učinkov raznih bomb in bojnih strupev in zaščitnimi napravami. Izpiti so pokazali lepe uspehe. Od 14 tečajnikov, ki so se priglasili k izpitom jih je S položilo izpit z odličnim 6 pa s prav dobrim uspehom. S tem tečajem se je število trboveljskih sa-marijanov povečalo že na 218. ki so se vsi obvezali, da bodo na razpolago Rdečemu križu in za zaščitno delo v slučaju potrebe. — Suho vreme je zadnje teme po naših cestah naložilo cele sloje prahu, ki se pri živahnem prometu po edini dolinski cesti dviga v debelih oblakih ter pešcem jemlje vid in sluh. Druga leta je občina v tem času že jela s škropljenjem cest. Letos pa škropilnega avtomob la še ni bilo na spregled. Prizadeti občani prosijo občinsko upravo, da čimprej prične z rednim škropljenjem, škropljenje je neobhodno potrebno tudi zaradi mnogih obcestnih stanovanj, ki imajo zaradi silnega prahu zaprašena stanovanja če nočejo hermetično zapirati svojih sob, da se vsaj med štirimi stenami obvarujejo prašne na.ilege. Če je škropilni avto pokvarjen, naj se popravi, če pa je pomanjkanje bencina se bo pa menda za take svrhe vendar nasla primerna rešitev Saj imajo tud. drugi trboveljski avtopodjetniki trenutno še vedno dovolj pogonskih sredstev, da redno iz"r-sujejo svojo obrt. Če pa že res piede tako trda za bencin, naj se pač uporabi škropilni voz na konjsko vprego! — Krsti, poroke in umiranja. V Trbovljah so bili krščeni Koritnik Helena. Ostanek. Marija. Zmrzlak Franc, Klemen Marija. Gračner Breda. Ravnikar Ana. K >-zar Marija Pobočan Jožef Lapornik Milan, Vodep Milan, Utenkar Jožef, Grešak Gvidon. Poročili so se: Pišek Franc, rudar In Mackovšek Jožefa, šivilja. Jovan Jernej rudar in Baloh Pavla, zasebnica. Ro-ter Alojz, rudar in Okorn Ivana, zasebnica. Pavelšek Ludo v" k, rudar in Trobiš Marija, zasebnica, Babic Franc, rudar in Ku-nej Stanislava, kuharica. Osolnik Jožef, strelski mojster in Ćretn'k Matilda delavka. Bilo srečno! Umrli so: Kralj Ivan. pekovski pomočnik st. 29 let, Korbar Dra-gotin restav *ater in posestnik 63 let, Pod-logar Helena, rudarjeva žena 45 let. Vol-ker Friderik, rudar 46 let, Cahun Monika roj. Juras Žena pekovskega mojstra 45 let, Velikonja Konrad, sin rudarja. 3 mesece, Plauko Janez. si-n rudniškega ključavničarja, 2 leti. Naše sožalje. Sorzna poročila Čutih, 18. aprila Beograd 10. Pariz 8.82, London 15.57, New York 446 Bruselj 74.65, Milan 22.50, Amsterdam 216 75. Berlin 178.12 Stockholm 105.75, Sofija 5.50, Buakrcšta 2.25. MALI OGLASI Seseda 50 par, davek posebej PrekUct izjave beseda din l.— davek posebej. £a pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. RAzno tSeseda oi) pai utve* pot»eoej Najmanjši znesek &.— din. OglaSuj male oglase Slovenski Narod ker so najcenejši! vsAhovKsiNo eomarvo se vedno po starih eenan dobavlja v moderni is solidni ta-telavi tvrdka »Oprava«. Celovška 50. Sprejemajo se naročila a u ZIDAJ POCENI ! Najboljši, najcenejši ln najlažji gradbeni material za predelne stene, podstrešna stanovanja, izolacije, ledenice itd. je »Lima-litc. Cenejše in lažje ter bolj Tpežno kakor vsako drugo gradivo Zahtevajte prospekte. — Patentirano. Marko Stuhec — tvanjkovcL 1121 KLIŠEJE JUGOG&ANKA PRODAM Beseoa 50 par davek posebej Najmanjši znesek 8.— din. KNJIŽICE KMETSKE posojilnice v Ljubljani prodam. — Stavite ponudbo s ceno na upravo Slov. Naroda pod šifro »Kmetska«. 1128 MREŽE ZA POSTELJE dobite najceneje v Komenskega ul. 34. 1129 OREHOVA JEDKCA sortiran cvetlični med in medico dooite q a i c e □ e j e v MEDAKM Ljubljana, židovska ul. 6. 18/L KUPIM Beseaa >o pai Javen poseuej. Najmanjši znesek b.— li interese lova sadjarstvu. V resnici imajo mnoge občine od lova znatne koristi, vendar jc težko reči. ali ima ta korist večjo viednost za splošno gospodarstvo kakor neoviran razvoj našega sadjarstva. Zakupniki lova so po večini bogatejši ljudje, ki najemajo lovišča v mnogih primerih lc zaradi svoje nedeljske zabave ter športnih užitkov. Baje bi lovišča zelo izgubila na vrednosti, če bi smel zajca pokončevari vsak. nc le lovci, ter bi jih težko oddajali v zakup. Toda mnogi zakupniki lova, predvsem tisti, ki sc posvečajo lovu zaradi raz- vedrila, navadno ne hodijo na lov zaradi gmotnih koristi. Najbrž še ni noben lovec obogatel z lovom, temveč je marsikdo postal lovec, ker je bil bogat. Bogati ljudje so pa seveda vplivnejši in znajo bolje zagovarjati svoje interese kakor n. pr. kmetje in sadjarji. Nekateri bogati zakupniki lova so s svojim vplivom dosegli, da je bil lovski zakon tako prikrojen, da so bili zaščiteni predvsem njihovi interesi. Sadjarji pri redakciji lovskega zakona niso imeli besede. Kljub temu pa lovski zakon ni tako slab; predpisuje, da morajo zakupniki lova krmiti divjačino. Kako so lovci izpolnili to svojo dolžnost v letošnji zimi, vedo sami najbolje, kmetje in sadjarji pa vedo samo, da je billa divjačina zelo lačna ter da sc je prav zaradi tega zajec lotil celo zavarovanega sadnega drevja. Če bi torej morali kmetje in sadjarji ograditi svoje sadovnjake, bi pa morali zakupniki lova tudi krmiti divjačino. Klici po reviziji lovskega zakona so nedvomno upravičeni, saj to zdaj že priznavajo celo nekateri lovci. Tudi strokovnjaki na pristojnih mestih uvidevajo. da bo treba nekaj ukreniti, saj priznavajo, da je pospeševanje sadjarstva brez pomena, dokler bo sadno drevje tako ogrožal zajec. Kmet zahteva, naj bo na zajca dovoljen prost lov. Samo to. Ko zajec ne bo več zaščiten, bodo sadjarji že sami poskrbeli, da jim ne bo delal škode. C:c bi lovci lahko preprečili ali dokazali, da lahko preprečijo škodo po zajcu, bi kmetje in sadjarji tega nc zahtevali. Stara pravda med sadjarji in lovci bo morala biti čim prej končana. Oblasti so odredile, da bo do začetka maja natančno ocenjena vsa škoda po zajcu. Ugotovljena bo po določenih normah točno in vestno. To delo bo nudiio podlago za predloge po spremembi lovskega zakona. Žrtev zločinske šale Ljudje vedo, da brez zvez in stricev ni mogoče dandanes ničesar doseči, zaradi tega nasedajo sleparjem je vlomil v mestno plinarno in odnesel Ljubljana, 18. aprila Pred sodniki malega senata s predsednikom s. o. s. Julijem Fellaherjem sta se včeraj zagovarjala 291etni posestnikov sin Alojz Kos iz Podporezna in 271etni posestnikov sin Jože Veber iz Zelenega loga. Obtožena sta bila. da sta zakrivila zločinstvo po S 178-1. točka 2. Po tem paragrafu našega kazenskega zakonika se kaznuje z robijo ali z zatočenjem do 8 let, kdor drugega telesno poškoduje ali mu okvari zdravje, če je bila zaradi te poškodbe telesa ali zdravja nevarnost za poškodovančevo življenje. Obtoženca sta zagrešila prav nenavaden zločin, oziroma nenavadno zločinsko šalo, katere žrtev je bil posestnikov sin Karel Prezelj iz Podporezna. EK>g-odilo se je že predlanskim dne 21. novembra. V gostilni Franca Zgage v Pod-poreznu so fantje popivali do policijske ure. Karel Prezelj je zaužU več alkohola kot ga more prenesti, spanec ga je premagal in legel je na peč v gostilni ter zaspal. Ko je Prezelj že smrčal, je obtoženi Kos opazil, da ima Prežel,] v hlačnem žepu steklenico z neko tekočino. Radoveden je bil. kaj nosi Prezelj s seboj v steklenici. Vzel je steklenico, ki je držala dva decilitra, iz Prezljevega žepa in jo odprL V steklenici je bil bencin, a Kosu se je zdelo, da je petrolej. Tedaj je Kosu šinila v glavo nenavadna misel. V svojem zagovoru je dejal, da je hotel napraviti samo šalo. Spečega Prezlja Je polil z bencinom, nekdo od fantov, ki so bili tedaj v gostilni, pa je tudi za šalo Kosu svetoval, naj pritakne gorečo vžigalico. Kos je tako storil. Prezelj je bil v hipu v plamenih. Planil je pokonci in se vrgel s peči. Bil je živa bakla, kričal je na pomoč, šele tedaj so se fantje zavedli, da vse skupaj ni več šala. Po mnenju zdravnika, so bile poškodbe, ki jih je zadobil Prezelj po nogah in med korakom, nevarne za njegov življenje. Sodišče je zaslišalo dva fanta, ki sta bila priči tega žalostnega dogodka. Na podlagi dokaznega gradiva in izpovedi prič ter obtožencevega zagovora es je sodišče prepričalo, da Kos ni storil zločina namenoma in ga ni obsoditi po § 178 k. z., temveč po S 182 k. z., da je torej prizadejal Prezlju s svojo »šalo* težko poškodbo iz malomarnosti. Dokazano .je bilo tudi, da drugi obtoženec Jože Veber ni bil sokriv. Kosu je sodišče prisodilo 4 mesece zapora, Veber je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. ZLOČINSKO »NAGNJENJE Neki ključavničar, ki je bil včeraj obsojen na 10 mescev strogega zapora, ker razno orodje, katerega je prodal nekemu obrtniku, je živel od leta 1928. do letos pošteno in solidno življenje. Lahko bi bil živ dokaz, da se more tudi zločinski človek poboljšati, če dobi službo in začne živeti nomialno življenje v poštenem okolju. Možakar je bil namreč v letih pred 192S večkrat kaznovan zaradi sleparij in vlomov na hude kazni. Nad deset let se je držal, ko mu je pa žena zbolela in je prišel v stisko, se je v njem vzbudilo zopet zločinsko nagnjenje in z vlomom v plinarno je v hipu porušil solidne temelje, ki jih je od leta 1928. gradil, da bi v človeški družbi zopet veljal za poštenega človeka. IZKORIŠČEVALCI LAHKOVERNIH LJUDI Pretkani sleparji se v zadnjem času vrste na zatožni klopi pred sodniki okrožnega sodišča. Po svojih metodah niso ori- ginalni, v sleparskem udejstvovanju uspevajo s prav preprostimi triki, s katerimi pa ujamejo v svoje mreže tudi izobražene in pametne ljudi. Zdi se. da je prav značilno za čas, v katerem živimo, da je mogoče lahkoverne ljudi, ki so obenem tudi omejeni, pa tudi trezne ljudi, ki imajo sicer dovolj soli v glavi, premamiti v trikom o »odličnih zvezahe in o »stricih.<, ki sede na vseh odločilnih mestih državne in samoupravne ter zasebne oblasti. Pred dnevi je bil neki Emil obsojen na strogo kazen, ker je »razveljavile za nekega kmečkega sina sodni odlok o plačevanju alimentov, včeraj pa je bil obsojen nekdo, ki je pisal prošnje v Beograd, komandiral službe, interveniral na najvišjih mestih o vseh najbolj delikatnih in zamotanih zadevah ter pri tem nekaj Časa dobro živel, ker so mu žrtve dajale mastne honorarje tn težke denarje za kolke, takse in podobno. Zločinska dejanja takih falotov so naravnost simptoma t ična glede na razmere in na mišljenje ljudi, saj je splošno razširjeno prepričanje, da se pri nas ne doseže ničesar brez protekcije in brez zvez in stricev, zaradi tega dobro žive na tuje stroške tisti, ki znajo ljudi prepričati, da imajo zveze, protekcijo in strice. Obupno stanje kamniškega vodovoda Letos se kažejo ie prvi znaki njegovega bližajočega se konca Kamnik, 16. aprila Javnosti je že znano, da so bile vse višje ležeče hiše v Kamniku, prav gotovo pa vsa prva nadstropja nad dva meseca brez vode. Bila je zima in zaradi slabega pritiska vode so zamrznile cevi; mi pa smo to upoštevali in se tolažili, da bo prišla kmalu pomlad in z njozopet dovolj vode v naša stanovanja. Vse pa kaže, da smo se zmotili. Menda je naš vodovod od leta do leta slabši in če se ne motimo, se letos pojavljajo že prvi znaki bližajočega se Konca kamniškega vodovoda. To se občuti posebno še letos, ko je bila izredno dolga in huda zima in je gotovo precej cevi popokalo, ki sedaj propuščajo vodo, da je nam vsem primanjkuje. Sicer je pa to pereče vprašanje kamniškega vodovoda že več let predmet razprav vse kamniške javnosti. Klicale so se komisije in zasliševali strokovnjaki, vendar pa do konkretne odločitve še do danes ni prišlo. Zdi pa se nam, da je vodovod že v takem stanju, da ne prenese prav nikakega odlašanja več. Voda zmanjka kar na lepem in ob vsaki uri. če se polni škropilni avto, zagTgrajo vse pipe in potem je dotični okoliš, v katerem je hidrant za polnjenje škropilnega avtomobila, nekaj časa brez vode. Temu se pridruži prav često še naš instalater, ki prične »popravljati« vo- dovodne napeljave v raznih delih mesta, ne da bi o tem obvestil okoličane, da bi se pravočasno preskrbeli z vodo. Včasih pa ni treba niti polniti avtomobila, niti ni potreba instalaterja, pa ti zmanjka vode ne da bi vedel zakaj in za koliko časa. Vse te nevšečnosti prav občutno ovirajo delo v gospodinjstvu, še vse bolj pa seveda v industriji in obrti, če pa pomislimo še to, da je Kamnik letovišče in da bi mogel biti tujski promet za Kam- ničane prav lep vir dohoclkov, če bi imel le en sam komforten hotel s toplo in mrzlo vodo, potem je res zadnji čas, da se kočno že reši vprašanje vodovoda. Dokler pa to vprašanje ne bo ugodno rešeno, toliko časa naj se prepove vsak nov priključek na obstoječe vodovodno omrežje, pa bodisi za stanovanjske ali industrijske svrhe. Vsakdo, ki si postavi hišo ali pa kak obrat, naj si uredi svoj hišni vodovod ali pa kakorkoli že hoče in naj počaka na priključitev toliko časa, da bo temeljito popravljen odn. obnovljen glavni vodovod v Kamniku. V nasprotnem primeru se zna zgoditi, da bo v vsem Kamniku le še nekaj srečnih hiš, ki bodo zadostno preskrbljene z vodo. Kamničani pa so tudi že do grla siti večnega prekop -vanj a cest in popravljanja, kar vse je se- veda združeno z občutnimi stroški. Sicer je pa že tudi vse popravljanje zaman. Lansko leto so prekopali ves Kamnik, in za n-.enjali vse ventile pri odcepih v upanju. bo zato več vode, ker bodo tako lahko preizkusili glavno cev in vse hišne napeljave. Pa so popravljali glavno cev in hišne napeljave, vode pa le ni bilo in vse ka- že, da je je tudi vsak dan manj. Nikogar ne dolžimo za to. Napeljava je pač stara in je že zdavnaj doslužila, saj že dolgo vrsto let ne ustreza zahtevam razvijajočega se mesta, želimo pa. da se končno enkrat že načne to vprašanje s take strani, da bo imelo tudi uspeh. Z lesenimi vedri proti požarom Kako so gasilci v Tokiu v starih časih gasili ogenj Stari običaji in obredi so se ohranili na Japonskem zelo dolgo. Vse naprave, izvirajoče iz historičnih japonskih časov, so zavite v čudno mistiko. 2e 300 let je tega, kar se je začelo razvijati mesto Yedo dosedanji Tokio. Vedno več lesenih hišic je poganjalo iz tal in nevarnost veUkih Moderna tokijska hiša z uro požarov je naraščala. Ulice so bile ozke, a Japonci so navdušeni za sprehoda z lam-pijončki. tako so bile lesene hišice vedno v nevarnosti, da jih uniči požar. Zadostovala bi ena sama iskra, da bi pogorelo vse mesto. Ni torej čuda, da so jeli v mestu ustanavljati gasilska društva. Krepki in mladi možje ne glede na svoj družabni in socialni položaj so stopali v gasilske vrste. Vsako društvo je imelo svoj prapor. V enem pogledu pa so si bila vsa enaka: njihovo edino orožje proti požaru so bila lesena vedra in enostavne bambusove lestve. In s temi pi*imitivnimi sredstvi so japonski gasilci ukrotili vsak požar, Z neprestanim vežbanjem so postal- pravi akrobati. Kakor cirkuški artisti, prezirajoči smrt, so plezali po gu ga j oči h se lestvah. Bili so tako spretni, da jih težka, lesena in povrhu še z vodo napolnjena vedra niso prav nič ovirala. Poedina gasilska društva so tekmovala med seboj v spretnosti, vztrajnosti in hladnokrvnosti. Kmalu so se razvile iz njihovih vaj nekakšne športne tekme in večkrat je prišlo med poedlinimi gasilskimi društvi celo do sovraštva in obračunavanja. Končno je posegla vmes država, ker je bilo jasno, da se po nepotrebnem trosijo sile. Ustanovljena so bila poklicna gasilska društva, ne da bi bila prostovoljna razpuščena. Prostovoljni gasilci so nadaljevali svoje vaje in praznovali stare praznike z vsemi prvotnimi obredi. Vsako leto so priredili veliko javno svečanost, na kateri so nastopali gasilci v zgodovinskih krojih in kazali svoje čudovito spretnost. Ljudstvo je tako zvedelo, kako je bilo nekoč, kaj se je v gasilstvu izpremenilo in kako je ostalo nekaj navzlic vsem novo-tarijam neizpremenjeno, namreč človeški pogum in jeklena volja boriti se proti elementom sovražnih bogov. Letos so videli Japonci veliko gasUakO svečanost zadniič. Mistično tokijsko gasilstvo, ta čudna ustanova, ki je preživela tri stoletja, ostane zdaj v deželi svetih tradicij in v spominu njenih prebivalcev samo še medel spomin. Najstarejši slovenski novinar umrl Danes ponoči je umrl v Ljubljani Ivan Naglic, ki bi bil prihodnji mesec star 84 let Ljubljana 18. aprila Novinarski poklic ^ahte\a veliko odpoved *.a človeka, ki se mu posveti ves. vestno ter z ljubeznijo do dela in razumevanjem poslanstva t'ska. Javnost pozna samo novinarjevo delo. novinarja nc Tud ime najboljšega novinarja postane pr- nas le redko popularno. In ali vam kaj pove ime doslej živečega najstarejšega slovenskega novinarja? Ivan Naglic . . Opravljal je drobno novinarsko delo od t. 1879 in končal ga je šele pred leti. skoraj povsem slep. Skoraj 60 let dela, pogosto duhamomega, ubijajočega, kakršno je že marsikoga izčrpalo že v nekaj letih, da se mu ie moral odpovedati. Kdo ve, kaj vse zahteva takšno delo od človeka, čc ga ni sam okusil? Za sleherno besedico moraš biti priprav Ijcn odgovarjati pred svojo vestjo in javnostjo. Če pišeš pol stoletja in ostaneš vendar idealist, zvest sebi, značajen ter odložiš pero šele. ko obnemoreš fizično — tako kakor jc Ivan Naglic, bo.: morda razumel, kako krasen in hkrati strašen je novinarski poklic. Ivan Naglic je umrl v pretekli noči. Umrl je skoraj povsem neznan, kakor je živel in delal nad pol stoletja neznan. Pa vendar si je že zdavnaj zaslužil s svojim delom, če ne z drugim, s tem, da je bil dober delavec, da bi njegovo ime izgovarjali spoštljivo tudi v širši javnosti Bil je doslej živeči najstarejši slovenski novinar, iz tiste garde naših kulturnih delavcev, ki so v prejšnjem stoletju polagali naši narodni in kulturni samostojnosti najtrdnejše temelje. Imena takšnih mož morajo biti zapisana v naši kulturni zgodovini na prvih straneh. Ivan Naglic se je rodil 26 maja I. 18^6 v Slakovi pri Konjicah Prihodnji mesec bi bil torej 84 let star. Ko je absolviral gimnazijo, se je šolal na filozofski fakulteti v Zagrebu. Že tedaj se je začel udejstvo-vati v novinarstvu. Poklicni novinar je postal 1. 1879. Poslej so ga šteli tudi za svojega dopisnika praški listi. Od L 1884 do 1893 jc bil urednik uradnega lista »Laiba-cher Zeitung", do 1. 1920. ko je vstopil v uredništvo »Jutra«, pa dopisnik raznih listov. Kot svojega novinarskega tovariša smo vsi Naglica cenili ter spoštovali zaradi njegovega dela in blagega značaja Kakor v poklicu, je bil tudi v zasebnem življenju zelo dober človek. Zato je tudi silno trpel in nikdar ni mogel povsem preboleti izgube svojih dveh sinov, ki sta padla v svetovni vojni. S tem večjo ljubeznijo se je zato oklenil življenjske tovarišice Ane, hčerke Vide in sina Vladka, ki je mornariški oficir. Umrl je mož, ki je častno opravil svojo življenjsko nalogo; umrl je novinar v najboljšem pomenu besede. Ohranili ga bomo v častnem spominu. Opozorilo Glede na neresnične vesti, ki se razširjajo o meni v zvezi s preiskavo, ki se vodi v Višnji gori zaradi nakupa blaga neznane provenience, opozarjam, da bom vsakega raznašala takih neresničnih vesti sodno zasledovaL 206—n Mihael Omahen, Višnja gora Krinka ljubezni 69 — Če bi živel tvoj oče — moj rajnki Bertrand, bi te rajši videl v preprosti kmečki obleki, bosonogo in žuljavih rok, kakor pa nališpano in nafrfu-Ijeno čipkarico. Nečimernost tvojega poklica ti meša glavo. Bertranda je molčala. Toda drugi glas je izpregovoril kot odmev pravkar govorečega glasu: - — Bertrand ... Bertrand! — je vzdihnila »Nedolžna«. Bilo je kakor daljnje stokanje. In že je ta glas utihnil, začul se je smeh. — Zadovoljen bo, ko se vrne, ker sem mu popravila mreže. V svojem skromnem poklicu je ubogo bitje neprestano mislilo, da dela za moža svoje mladosti, za tistega, ki je njegov spomin živel v nji liki fantom, katerega nikoli nihče ni videl in ki ima svoj sedež v zakletem praznem domu. In tako je Mauricetta vedno znova začenjala svoje delo, v katerem sta se kazala vsa njena vestnost in spretnost. To je bilo delo ljubezni. Praznoverni Bre-tonci so videli v tem nekaj nerazu m 1 jiivega in nadnaravnega. Dnevi so tekli, dolgi dnevi so* se pogrezali v večnost preko hišice, preko Gaelove hišice iz sivega kamenja. Sem od morskih pečin se je komaj videla ta hišica, kadar jo je obsijalo solnce. V zaprti sobi, kjer je navzlic vsemu vladalo nekaj svežosti, so sedele tri ženske molče. Mehanično so opravljale svoje delo. Sedele so tako blizu skupaj, da so se malone dotikale druga druge, in vendar so bile neskončno daleč narazen. Bertranda je rada hodila z doma zlasti proti ve-čem, ko je bilo morje tako mirno in nad njim vzbo-čeno nebo tako lepo. Skrbna babica jo je vedno pričakovala. Zvezde so migljale na nebu liki biseri, ko se je dekle vrnilo. — Poštenemu dekletu se ne spodobi hoditi tako pozno okrog. Zaprem te! — je vzkliknila Mathurina srdito. — Srečala sem Anno in Tvonno iz Conueta, pa smo med kramljanjem pozabile, kako čas hiti, — se je izgovarjala Bertranda. Tistega dne, ko je odnesla v grad Ferneuse popravljeni šal, je ostala z doma od ranega jutra do poznega popoldneva. — Gospa grofica mi je postregla z obedom, potem me je pa še malo zadržala, da sem ji popravila nekaj malenkosti, ki jih ni bilo vredno jemati domov. Pot iz Conueta do Ferneusa je bila dolga. Ber-trandino pojasnilo je bilo torej verjetno. Šele proti večeru je dekle priznalo: — Gospa grofica mi je našla službo v Brestu. Njena prijateljica pošlje jutri kočijo pome. — Menda hočeš reči, da ti pripeljejo s kočijo ročna dela? — Ne, ne, to delo bo treba opraviti tam. Dela bom imela dovolj za ves teden. — Kako se imenuje tista dama? — Bertranda je zajecljala nekaj zlogov in babica jo je pozvala, naj jih ponovi. Ko je spregovorila Bertranda jasneje, je Mathurina odgovorila: — Takega imena v Brestu ni. — Res ga ni, toda dotična dama je prispela s potovanja in stanuje v hotelu. Raztrgale so se ji čipke in popraviti jih moram. — Dobro, — je dejala starka, — s teboj pojdem. — Kako to? — Spremim te do Bresta. — V kočiji tiste dame? — V kočiji tiste dame. Povej mi, kdaj prispe, da bom pripravljena. Bertranda je molčala. — No, — je nadaljevala babica s povzdignjenim glasom, — povej mi, kdaj prispe kočija. — Ob osmih zjutraj, — je odgovorila lepa čipkarica brezbrižno. Njen mir je starko presenetil. V sobi je zavladala tišina. Kar je Mathurina vzkliknila: — To so pa lepe skrbi! Pustiti dom ^Nedolžne« brez nadzorstva, ne da bi človek vedel, kakšno nam more to ubogo bitje zagosti. In povrhu še ves dan. — Da, kajti če se odpeljete tudi vi, babica, bom morala čakati do konca. Konj nočejo zapreči štirikrat v kočijo za zabavo, da bi se mogli odpeljati na izprehod* Bertrandin porogljivi glas je starko neprijetno zadel. — Ti hudobno dekle, kaj te ni sram, da ti ne morem zaupati? — Zakaj bi mi pa ne zaupali, babica? Starka je zamrmrala nekaj nerazumljivih besed. — Ali ste me kdaj videli ljubimkovati s fanti iz Conueta? — Ne, nikoh, saj jih zaničuješ. Bertranda se je plaho nasmehnila. — Ali sem si kdaj kupovala lišp z denarjem, ki sem ga zaslužila s čipkami? Kaj vam nisem tudi danes izročila vsega, kar mi je dala gospa grofica? — Da-li si si kupovala lišp ? Smatrala si se za prelepo, da bi se ti bilo treba še lišpati. Zaničuješ nošo našega kraja, kakor zaničuješ tudi naše fante. Bog daj, da bi ne imela v glavi drugih misli, nego na igle iz filigranskega zlata v beli čepici in krepko postavo enega izmed naših vrlih mornarjev, ki bi postal tvoj ženin. — Kakšne misli imam pa zdaj v glavi ? — je vprašala Bertranda san javo. Urejuje Josip Zupančič H Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran U Za upravo in inseratni del Usta Oton Orator H Vsi v Ljubita* Štev. sg »SLOVENSKI NAROD«, Cghftttfc 18. aprila 1940 Stran 3 MARGARET SULLAVAN ki je dobila pri filmu >Trlje tovariši« naslov najboljše tragedkinje ponovno trlumflra v filmu KAVARNA PROPADLIH ANGELOV KI>.0 MATICA, tel. 21-24 Ob 16., 19., 21. uri ( Hvalevredne socialno delo mariborske JS Razpis nagrad za 14 dnevno brezplačno letovanje v mladinskem domu v Bakru Maribor, 17. aprila. Znano je, da je oblrs ni odbor Jadranske straže v Mariboru, med najngilnejšimi v vsej državi. Ta svo, sloves poglablja in potrjuje sproti z vsakoletnimi novimi pobudami, ki najlepše pc. igajo pri popularizaciji vzvišene ideologije Jad-anske straže ter njenega pomembnega nacionalnega poslanstva. Predvsem zasluga martobrslte-ga Oblastnega odbora je. da se je misel na naš Jadran, na naše sinje morje tako globoko ukoreninila ob naši severni meji. Posebno topel odmev je vzbudila lanska pobuda mariborskega Oblastnega odbora Jadranske straže z razpisom številnih brezplačnih mest za prosto 14dnevno bivanje v prelepem Mladinskem domu kralja Aleksandra v Bakru, ki je last mariborske Jadranske straže. Ta važna socialna gesta naše Jadranske straže je razgibala zanimanje za namene ter ideale JS ne samo v Vrstan naše Šolske mladine, ampak tudi med starši siromašne ln okrepitve potrebne obmejne dece. Tudi letos je pripravil Oblastni odbor JS v Mariboru prijetno presenečenje vsem prijateljem in pripadnikom Jadranske straže z dvojno, hvale vredno pobudo. Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru je lani nedvomno najlepše in najučinkoviteje proslavil l51etnico svojega obstoja s tem, da je poslal 70 otrok z naše meje iz vrst najrevnejših slojev na lidnevno brezplačno letovanje na morje. Ta deca se je ob sinjem Jadranu imenitno počutila Odnesla je s tega letovanja najprijetnejše vtise, ki bodo ostali nepozabljenl v mladih, hvaležnih srcih In to nalogo hoče Oblastni odbor nadaljevati tudi letos. Toda za tako velikopotezno zamišljeno akcijo je treba precej denarja. Da si agilni in vzorno delujoči Oblastni odbor JS v Mariboru zagotovi primerna sredstva in da pripravi s tem siromašni obmejni decl prijetno letovanje ob našem morju, je zasnoval pobudo tradicionalne dobrodelne prireditve, ki bo 2S. aprila na Trenj svobode. Mariborčani bodo nedvomno postali pozorni na to tradicionalno pobudo ne samo zaradi i0 000 dinarjev, ki jih lahko dobi najsrečnejši Mariborčan, ampak predvsem zaradi tega, da lahko s svojim požrtvovalnim sodelovanjem omogočijo Čim večjemu Številu naših otrok prijetno bivanje v Bskru. Nedvomno bo požrtvovalna pripravljenost Mariborčanov omogočila v prvi vrsti letovanje siromašne dece na našem morju, v drugi vrsti pa odplačilo parcele, ki jo je kupil marljivi Oblastni odbor JS v Mariboru poleg svojega doma v Bakru za potrebno eventualno razširjenje tega doma. Vsakoletni naval otrok je namreč 2e tako velik, da postajajo prostori Alladinskega doma kralja Aleksandra I. v Bakru že pretesni in premajhni. V tem domu naše JS letuje namreč vsako leto povprečno okoli 800 otrok iz vseh šol področja bivše mariborske oblasti. In organizacija takšnih letovanj je prav gotovo najmočnejše propagandno sredstvo za naše morje in za n°šo Jadransko stražo, ki sama V7držuje že drset podobnih domov vzdo'ž členovite in orelepe obale našega Jadrana, kjer ima mladina priliko, da se naužije morskega ziaka. da se razveseli v soncu in vodi ter da začuti v vsej globini svoje mlade duše goročo ljubezen do našesra morja, da ga ne bo znala samo ceniti in ljubiti, ampak v primeru potrebe tudi čuvati in broniti. Ta svetla pobuda Oblastnega odbora JS v Mariboru nalaga dolžnost vsem nacionalno zavednim MarIborčanom. da jo po svoji moči podpro in da tako doprinesejo svoi delež k temu. da bo naša meja narodno prebujena ter enotno duhovno strnjena. Druga hvale vredna pobuda Oblastnega odbora Jadranske straže v Mariboru pa je v tem, da želi nuditi tudi letos članom podmladkov JS prijetno razvedrilo ob le-tošnilh počitnicah v Mladinskem domu v Bakru. Kakor je Oblastni odbor izdal že lani v ta namen posebne nagradne krf-žanke Id so vrbudlle toplo pri-nanie. tako razpošilja tudi Mos -»-sem nosim obmpinlm šoi-'m s no^ob^im namenom leoo s';ko visokega pokrovitelja Jadrancke straže Nj. Vel. krali a Petra IT. Namen te akrije je v tem. da nudi vrlim in požrtvovalnim ood-rnl«dVariem nolee: nr^naerndnefa znnima-m"a za orerantzarHn J S tudi priliko. da pj ' -ko vsakdo oskrbi za svoi dom lepo sliko naše-ra mladega ImhHpnega kralja Tn ravno z razprodalo te sHke ie povpjjnii socialna stran te nkrne. ki ie v tem. da nudi Oblastni odbor JS v Mariboru vsem tistim, ki si ostčrhile takšno sliko, tudi možnost, da bodo Inbko prozivci' 11 dni brezplačno v Mladinskem domu v Bakru. V zvezi s to socialno pobudo razpisuje Oblastni odbor JŠ v Mariboru žrebanje desetih nagrad za 14dnevno brezplačno etovanje v d~mu za vse tiste, ki so sliko kupili. Da bo mogoče izpeljati to akcijo, je vsaka slika opremljena s tekočo številko. Kolikor slik kupi vsak podmladkar. toliko številk ima v žari za žrebanje, če pomislimo, da stane vsaka sMka komaj dva dinarja, potem je nedvomno, da bo narodna zavest prinesla tej akciji lep uspeh. Ker je ves izkupiček te socialne akcije namenjen izključno brezplačnemu letovanju naše dece na morju, je možno, da se bo število nagrajencev še povečalo. To pa je seveda odvisno le od tega. kako poidei^ sUke med ljudi. Prav gotovo se bodo vsi poverjeniki naše JS toplo zavzeli za to akcijo ter jo tudi s svodni sOde^vahjem podprli Vrednost brezplačnega bivanla V dOmu v Bakru 1e tem več^a. če pomislimo, da ie moral letos Oblastni odbor JS v Mariboru zaradi velike poHr-^žitve živi! in nar?»ščaiočo dV^riPie določiti za tritedensko hiranje 46n din. za 14dnevno bivanie 310 dm. za ekskurznsko fnafveč za tri dnii fio 16 din dnevno, medtem ko moralo plnčatj odrasli č^nl 2a vso o^k^bo po 35 dinarjev dnevno odrasli p^d^i^rikarii. ki so v domu kot fcoStffc£ pa Po 30 din dnevno Mladina bo za brezplačno letovnnio iskreno hvaležna vsem pov^^i^om JS k< se bodo nedvomno potrudili, da t^h slik Čim več razproda-Jo in da Imena kuncev vodiio v posebni evidenci ker bo Obustni orloor JS v Mlinom i7?»-pbnl To nrodane ^ikp m snoroči1 o +pm dotični šoli, katera številka je bila izžrebana. Tudi lrtto«nj i sorialna akona bo prines la simpatičen odziv naše obmejne naeio nalne javnosti, ki se že sedaj živahno zanima za žrebanje, ki bo 1. junija t. 1. v nrostorih Oblastnega odbora J S v Mariboru Vsi ki ljubijo mladino in ki ji že-liio vse najbollše. izražalo upanje, da bi bila naklonjena sreča 14dnevnega brezplačnega letovanja v domu JS v Bakru čim večjemu Številu šolskih otrok revnih in siromašnih kmečkih in viničarskih staršev Vsem. ki bodo z ljubezniio do mladine sodelovati pn vazH socialni akciu JS. bo n^ša obmejna šolska mladina iskreno hvaležna. Sokolsko delo v osrsf&i 51 avenslclh no dc Io SvetofenarŽkih Sokolov na vseh toriščih svojega delovanja. S\ Lenart, ta ponosna sokolska nacionalna postojanka v osrčju valovitih Slovenskih goric, jc priča prepričevalnim uspehom vztrajnega udejstvova-pja. ki kaže svoje uspehe tudi na nacional no prosvetnem področju O tem smo sc prepričali zlasti o priliki uprizoritve A. N'o-vačanove drarr.c »Veleja v okviru prireditve marljive gledališke družine pri Sv. Lenartu. Avtor nam je ustvaril to delo kakor nalašč za življenje in prilike v naših krajih. Znana je vsebina te igre, ki je močno vplivala na svetolenarsko občinstvo. Vse bistvene momente jc spretno povezal v harmonično odrsko celoto g. Lucijan Jane/, ki se jc tudi to pot izkazal odličnega režiserja. Spretno je zrežiral delo. pritegnil k sodelovanju vešče igralce, razen tega jc poskrbel tudi za lično in skladno zunanjo podobo. Svoje dragocene izkušnje glede režije je uspešno uveljavil tudr pr* uprizoritvi »Vc-leje« S svojo preizkušeno roko in spret nim oblikovanjem vseh odrskih prvin je zagotovi! predstavi že v naprej popoln uspeh. Pa tudi insa. v soboto je predstava Revčka Andreička< v okviru Kobanskega tedna, razen tega akademija dijakov tukajšnje trgovske akademije Vprašanje je. Če je tako nagla vrstitev najorajlič-nejših kulturnih pebud ter prireditev koristna za prrecVtelje same. Prvo razočaranje so dož'veli ljub'janski književniki. Navzlic vsemu se je pokazalo ob snoč-njem Lukmanovem koncertu, da ie možno pritegniti občinstvo ter vzbuditi njegovo zan'manje če se prireditev smotrno in pametno organizira. Slavko Lukman je v tem pogledu pokazal precejšnjo spretnost, saj je bila dvorana Ljudske univerze navzlic neštetim kulturnim prireditvam tega tedna zelo dobro in častno zasedena. Žal je v zadnjem hipu zaradi nujne zadržanosti odpovedal svoj prihod ljubljan skl režrser g. MIlan Skrbmšek. ki bi moral recitirati v okviru snočnjega kulturnega večera, pa je mesto njega »vskoči- la« naša znana, odlična recitatorka ga. Košutova ki je s toplim nanosom ter Iskrenim občutjem recitirala nekatera Kosovelova m Župančičeva dela, ob zaključku pa Gregorčičevo Sočo . ki je zbu .da toplo priznanje številnega ebčjnsU\i Drugi del kulturnega večera pa je izpolnil naš znani tenorist s kratkih tal g. Slavko Lukman s skrbno izbranimi solističnimi pevskimi točkami. Polno doneče je zapel operno arijo *Marta«, »Metulje-kagi zakupniki lova. predvsem tisti, ki se posvečajo lovu zaradi raz- ' vedrila, navadno ne hodijo na lov zaradi gmotnih koristi. Najbrž še ni noben lovec obogatel z lovom, temveč jc marsikdo postal lovec, ker je bil bogat. Bogati ljudje so pa seveda vplivnejši in znajo bolje zagovarjati svoje interese kakor n. pr. kmetje in sadjarji. Nekater: bogati zakupniki lova so s svojim vplivom dosegli. šalo<: težko poškodbo iz malomarnosti. Dokazano je bilo tudi, da drugI obtoženec Jože Veber ni bil sokriv. Kosu je sodišče prisodilo 4 mesece zapora, Veber je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. ZLOČINSKO NAGNJENJE Neki ključavničar, ki je bil včeraj obsojen na 10 mescev strogega zapora, ker razno orodje, katerega je prodal nekemu obrtniku, je živel od leta 1928. do letos pošteno in solidno življenje. Lahko bi bil živ dokaz, da se more tudi zločinski človek poboljšati, če dobi službo in začne živeti normalno življenje v poštenem okolju. Možakar je bil namreč v letih pred 1928 večkrat kaznovan zaradi sleparij in vlomov na hude kazni. Nad eleset let se je držal, ko mu je pa žena zbolela in je prišel v stisko, se je v njem vzbudilo zopet zločinsko nagnjenje in z vlomom v plinarno je v hipu porušil solidne temelje, ki jih je od leta 1928. gradil, da bi v človeški družbi zopet veljal za poštenega človeka. IZKORIŠČEVALCI LAHKO VEK MH LJUDI Pretkani sleparji se v zadnjem času vrste na zatožni klopi pred sodniki okrožnega sodišča. Po svojih metodah niso ori- ginalni, v slepaiskem udejstvovanju uspevajo s prav preprostimi triki, s katerimi pa ujamejo v svoje mreže tudi izobražene in pametne ljudi. Zdi se. da je prav značilno za čas, v Katerem živimo, da je mogoče lahkoverne ljudi, ki so obenem tudi omejeni, pa tudi trezne ljudi, ki imajo sicer dovolj soli v glavi, premamiti v trikom o ^odličnih zvezah in o »stricih-:, ki sede na vseh odločilnih mestih državne in samoupravne ter zasebne oblasti. Pred dnevi je bil neki Emil obsojen na strogo kazen, ker je >razvel javil« za nekega kmečkega sina sodni odlok o plačevanju alimentov. včeraj pa je bil obsojen nekdo, ki je pisal prošnje v Beograd, komandira 1 službe, interveniral na najvišjih mestih o vseh najbolj delikatnih in zamotanih zadevah ter pri tem nekaj časa dobro živel, ker so mu žrtve dajale mastne honorarje tn težke denarje za kolke, takse in podobno. Zločinska dejanja takih falotov so naravnost simptomatična glede na razmere in na mišljenje ljudi, saj je splošno razširjeno prepričanje, da se pri nas ne doseže ničesar brez protekcije in brez zvez in stricev, zaradi tega dobro žive na tuje stroške tisti, ki znajo ljudi prepričati, da imajo zveze, protekcijo in strice. Obupno stanje kamniškega vodovoda Letos se kažejo že prvi znaki njegovega bližajočega se konea Kamnik, 16. aprila Javnosti je že znano, da so bile vse višje ležeče hiše v Kamniku, prav gotovo pa vsa prva nadstropja nad dva meseca brez vode. Bila je zima in zaradi slabega pritiska vode so zamrznile cevi: mi pa smo to upoštevali in se tolažili, da bo prišla kmalu pomlad in z njozopet dovolj vode v naša stanovanja. Vse pa kaže, da. smo se zmotili. Menda je naš vodovod od leta do leta slabši in če se ne motimo, se letos pojavljajo že prvi znaki bližajočega se konca kamniškega vodovoda. To se občuti posebno še letos, ko je bila izredno dolga in huda zima in je gotovo precej cevi popokalo, ki sedaj propuščajo vodo, da je nam vsem primanjkuje. Sicer je pa to pereče vprašanje kamniškega vodovoda že več let predmet razprav vse kamniške javnosti. Klicale so se komisije in zasliševali strokovnjaki, vendar pa do konkretne odločitve še do danes ni prišlo. Zdi pa se nam, da je vodovod že v takem stanju, da ne prenese prav nikakega odlašanja več. Voda zmanjka kar na lepem in ob vsaki uri. če se polni škropilni avto, zagrgrajo vse pipe in potem je dotični okoliš, v katerem je hidrant za polnjenje škropilnega avtomobila, nekaj časa brez vode. Temu se pridruži prav često še naš instalater, ki prične »popravljati« vo- dovodne napeljave v raznih delih mesta, ne da bi o tem obvestil okoličane, da bi se pravočasno preskrbeli z vodo. Včasih pa ni treba niti polniti avtomobila, niti ni potreba instalaterja, pa ti zmanjka vode ne da bi vedel zakaj in za koliko časa. Vse te nevšečnosti prav občutno ovirajo delo v gospodinjstvu, še vse bolj pa seveda v industriji in obrti, če pa pomislimo še to, da je Kamnik letovišče in da bi mogel biti tujski promet za Kam-ničane prav lep vir dohodkov, če bi imel le en sam komforten hotel s toplo in mrzlo vodo, potem je res zadnji čas, da se kočno že reši vprašanje vodovoda. Dokler pa to vprašanje ne bo ugodno rešeno, toliko časa naj se prepove vsak nov priključek na obstoječe vodovodno omrežje, pa bodisi za stanovanjske ali industrijske svrhe. Vsakdo, ki si postavi hišo ali pa kak obrat, naj si uredi svoj hišni vodovod ali pa kakorkoli že hoče in naj počaka na priključitev toliko časa, da bo temeljito popravljen odn. obnovljen glavni vodovod v Kamniku. V nasprotnem primeru se zna zgoditi, da bo v vsem Kamniku le še nekaj srečnih hiš. ki bodo zadostno preskrbljene z vodo. Kamničani pa so tudi že do grla siti večnega prekopa vanja cest in popravljanja, kar vse je se- veda združeno z občutnimi stroški. Sicer je pa že tudi vse popravljanje zaman. Lansko leto so prekopali ves Kamnik, in zamenjali vse ventile pri odcepih v upanju. ) zato več vode. ker bodo tako lahko i izkusili glavno cev in vse hišne napeljave. Pa so popravljali glavno cev in hišne napeljave, vode pa le ni bilo in vse ka- že, da je je tudi vsak dan manj. Nikogar ne dolžimo za to. Napeljava je pač stara in je že zdavnaj doslužUa. saj že dolgo vrsto let ne ustreza zahtevam razvijajočega se mesta, želimo pa, da se končno enkrat že načne to vprašanje s take strani, da bo imelo tudi uspeh. Z lesenimi vedri proti požarom Kako so gasilci v Tokiu v starih časih gasili ogenj Stari običaji in obredi so se ohranili na Japonskem zelo dolgo. Vse naprave, izvirajoče iz historičnih japonskih časov, so zavite v čudno mistiko. ze 300 let je tega. kar se je začelo razvijati mesto Yedo dosedanji Tokio. Vedno več lesenih hišic je poganjalo iz tal in nevarnost velikih » f ii t L* št* Moderna tokijska hiša z uro požarov je naraščala. Ulice so bile ozke, a Japonci so navdušeni za spre/od2 z larri-pijončki. tako so bile lesene hišice vedno v nevarnosti, da jih uniči požar. Zadostovala bi fna sama iskra, da bi pogorelo vse mesto. Ni torej čuda, da so jeli v mestu ustanavljati gasilska društva. Krepki in mladi možje ne glede na svoj družabni in socialni položil j so stopali v gasilske vrste. Vsako društvo je imelo svoj prapor. V enem pogledu pa so si bila vsa enaka: njihovo edino orožje proti požaru so bila lesena vedra in enostavne bambusove lestve. In s temi primitivnimi sredstvi so japonski gasilci ukrotili vsak požar, Z neprestanim vežbanjem so r>ostal pravi akrobati. Kakor cirkuški artisti, prezirajoči smrt, so plezali po gugajočih se lestvah. Bili so tako spretni, da jih težka, lesena in povrhu še z vodo napolnjena vedra niso prav nič ovirala. Poedina gasilska društva so tekmo vala med seboj v spretnosti, vztrajnosti in hladnokrvnosti. Kmalu so se razvile iz njihovih vaj nekakšne športne tekme in večkrat je prišlo med poedinimi gasilskimi društvi odo do sovraštva in obračunavanja. Končno je posegla vmes država, ker je bilo jasno, da se po nepc •.ebnem trosijo sile. Ustanovljena so bila poklicna gasilska društva, ne da bi bila prostovoljna razpuščena. Prostovoljni gasilci so nadaljevali svoje vaje in praznovali stare praznike z vsemi prvotnimi obredi. Vsako leto so priredili veliko javno svečanost, na kateri so nastopali gasilci v zgodovinskih krojih in kazali svoje čudovito spretnost. Ljudstvo je tako zvedelo, kako je bilo nekoč, kaj se je v gasilstvu izpremenilo in kako je ostalo nekaj navzlic vsem novo-t arijam neizpremenjeno. namreč človeški pogum in jeklena volja boriti se proti elementom sovražnih bogov. Letos so videli Japonci veliko