Številka 107 TRST, v četrtek, 18. aprila 1907. Tečaj XXXII. Izhaja v »a. ki dan w«Jl ob nedeljah in praznikih'ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj l^urrlčne SlrTllke ee prodajajo po 3 avč. (b stotint) - mnogih lol akarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, ri. JViu. Sežani. Nnbiežini. fc'v. Ladji, Tolminu. AjdnvSćini, Postojni, Dcrnbergu, č?oltanu itd. 1 E OGLASOV se računajo po vrstah (5iroke 73 mm. visoke ?l,t tr.ni); za trgovinske in obrtne oglase po :?© sto tint ; *a oemrtuice. zahvale, poslanice, ogiase denarnih zavodov P9 50 stot. Za oclaee v tekstu lista do 5 vrst 5 K, vsaka na-:aljna vrsta K 2. Mali oglasi po Z stot. beseda, najmanj pa 99 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Sdinoeti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinostil. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina zcaSa za vne leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mescce 6 K —« naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozir* Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredni-tvo lista. Nefrankovan* pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galattl 18. (Narodni doio Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .^dinost". — Natisnila tiskarna konsorciia Usta „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti §t. IS. . ^ Po?tno-hranllnlčnl račun St. 841*652. - TELEFON itav. 1157. - Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a BRZOJAVNE VESTI. Cesar v Pragi. PRAGA 17. Nadvojvoda Fran Ferdinand • lospe jutri predpoludne semkaj ter se poda »a Kraljevi grad Hradšin. PRAGA 1 7. Naučni minister dr. Marchet e danes /jutraj v spremstvu ministerijalnega tajnika dr.a vit Madejskega dospel semkaj z Dunaja. PRAGA J J. Po dovršeni svečanosti podganja temeljnega kamena za novi most čez Moldavo se je cesar ob viharnih ovacijah občinstva podal v akademijo umetnosti. Cesar si je ogledal moderno galerijo, ki je bila oživotvorjena vsled inicijative cesarjeve. Na nagovor predsednika grota Harracha je cesar izrazil nado, da bosta obe narodnosti < eške združevali umetniško nadarjenost v mirnem tekmovanju, na čast in slavo domovina. < >b 4. uri se je cesar p vrnil na Hradšin. PRAGA 17. Cesarje zapustil kraljevo palačo ob 1. uri popoludne ter se je z velikim spremstvom ob ovacijah mnogoštevilno zbrali na prebivalstva podal na svečanost pola-j- nja temelja za novi moldavski most. Cesarja nagovoril župan ter se mu v imenu prebivalstva zahvalil, da je prišel na svečanost. Cesar je odgovoril v češkem je/.iku. Ko je ce-r dal dovoljenje, da se položi temeljni ka-!:.en, je kardinal Skerbenski blagoslovil kamen, Nakar je cesar z zlatim kladvom trikrat udaril po kamenu. Bivši budimpeštanski župan Halmos umrl. BUDIMPEŠTA 17. Danes dopoludne je umrl bivši župan Halmos. O Halmosu se je Govorilo mnogo v aferi bivšega pravosodnega ministra Polonvi-ja. Zopet nezgoda na Ogrski železnici. BUDIMPEŠTA 17. (Ogr. biro.) Tovorni vlak št. 243 južne železnice je pri Bolgaru trčil skupaj z nekim drugim vlakom, pri emer je skočilo s tira več tovornih vozov. Ranjen ni bil nihče. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 17. Početkom seje je prišlo med predsednikom in poročevalcem Vertanom do živahnega pričkanja. Poslednji ie protestiral proti temu, da je bila poslancu podeljena beseda, akoravno je bila debata o tozadevnem paragrafu že včeraj zaključena. Predsednik je protestiral ob nekolih prigovorih proti temu ter slednjič izjavil : Ako niso gospodje z mojim postopanjem zadovoljni, zamorem to moje mesto zapustiti. On, predsednik, ne more trpeti, da poročevalec z njim neprestano debatira. (Pohvala). S tem je ta incident rešen. Na to je ministerski predsednik dr. \Vekerle odgovoril na interpelacijo posl. Markosa ^stranka neodvisnosti) jlede agitacije vsenemcev. Ministerski predsednik je izvajal : Interpelant je vprašal, ako ^ern o tem, da so se v nemškem cesarstvu že skozi dve desetletji preveč razširjevala vse-nemška stremljenja, ki so naperjena na toda bi se toliko Avstrija kolikor Ogrska pri, družile velikemu nemškemu cesarstvu in da delujejo roko ob roki za vresničenje tega cilja skupno nemški državniki in generalni štabni častniki. Vprašal je tudi, kako je možno to zediniti z obnovljenjem trozveze in kako da hoče vlada proti temu nastopiti. Ministerski predsednik dr. \\ ekerle je odvrnil : Jaz vem, da obstojajo vsenemška stremljenja ; vem tudi, da je vsenemško gibanje zelo razširjeno, vzlic temu mora vsak pomisliti, da ni pripisovati tem stremljenjem prevelike važnosti. Iste pripadajo narodnim sanjarijam posamičnikov. V naši monarhiji se ni v zadnjem času neinštvo okrepilo, marveč je postalo slabeje nego je bilo prej. Tudi oni zemljevidi, ki jih je interpelant svoječasno omenil, na katerih se nemško cesarstvo razteza do Trsta oziroma do Carigrada in na vsej donavski nižini, ne služijo toliko narodnim stremljenjem, kolikor gospodarskim. Kar se tiče te interpelacije same, naj je zbornica prepričana, da ni oficijelna Nemčija s temi sanjarijami v nikaki zvezi. Ministerski predsednik dr. \Vekerle je pokazal na izvajanja Bi\lowa od 14. novembra in. L v nemškem državnem zboru. Zbornica je vsprejela odgovor ministerskega predsednika na znanje, nakar je bila seja ob 2s/4 zaključena. Sestanek angležkega in italijanskega kralja v Gaeti. G AKTA 17. Semkaj jo dospel angležki poslanik v Kimu, sir Egerton, da bo navzoč na sestanku obeh vladarjev. Kralj Viktor Emanuel je povabil Egertona na obed na „Trinakriji*'. Semkaj je dospelo mnogo časnikarjev, izlasti angležkih. RIM 17. Opoludne je dospela nanadoma iz Castelporziano kraljica Helena. Bržkone se poda v Gaeto v avtomobilu, da pozdravi an-gležko kraljico. GAETA 17. Kralj Viktor Emanuel je dospel semkaj na svoji jahti „Trinacria", katero je spremljala italijanska srednjemorska eskadra. Prebivalstvo je priredilo kralju navdušene ovacije. Dementi. BELIGRAD 17. (Iz uradnega srbskega vira). Na kompetentnem mestu o značaj o poročilo nekega dunajskega lista, čaš, da izhajajo antidinastične agitacije iz nezadovoljnih častniških krogov, kakor zlobno izmišljavo ter dostavljajo, da v Srbiji sploh ne obstoja antidinastična propaganda Ministerska kriza v Črnigori. CETINJE 17. Ministerska kriza traja dalje. Knez se je posvetoval z obema strankama. vendar je težavno sestaviti novi kabinet, ker se ne moreta stranki sporazumeti. Nemški državni zbor. BEROLIN 17. Zbornica je nadaljevala posvetovanje o proračunu državnega urada za notranje stvari. Angleška spodnja zbornica. BEROLIN 17. Spodnja zbornica je včeraj s 35f> proti 128 glasom konečno vsprejela spremembe k poslovnem redu, ki jih je dne 20. marca predložil ministerski predsednik Campbell-Bannerman. K kolonijalni konferenci LONDON 17. Ministerski predsedniki iz kolonij, ki se mudijo tukaj povodom kolonijalne konference so se sinoči vdeležili banketa, ki ga je priredil Eightv klub, neko liberalno društvo. Ministerski predsednik iz Transvaala, Louis Botha, je napil državni vladi, izjavivši, da Transwaal nikdar ne pozabi zaupanja, ki se je izkazalo Trans\vaalu. Transwaal je vsprejel prijateljsko roko, ki mu je bila penujena, ter jo nikdar več ne izpusti. Podtajnik kolonij, Churchill je izjavil, da je državna vlada sklenila podpirati Botha-ja pri spojenju obeh velikih narodnosti v afrikansko narodnost pod angležko zastavo. Potres v Meksiki. LONDON 17. Neka brzojavka agencije Central Ne\vs poroča, da je narodna banka prejela iz Meksike brzojavno poročilo, da je bilo v Hilpancingu ubitih 500 oseb in Hilapi. Potresi niso še ponehali. Na več krajih primanjkuje živil. MEKSIKO 17. Glasom doslej dospelih pičlih poročil je bilo povodom potresa 33 oseb mrtvih in 93 ranjenih. Vendar se je PODLISTEK. VOHUN Amerikanski roman. — Spisal J. F. COOPER. Neizmerno počasi in previdno sta se približavala nevarnemu kraju in ko sta se slednjič vseskoz uverila, da ni nobenega roparja reč blizu ili da je tudi drugače vse tiho, sta se upala stopiti v kočo. Tam sta našla krošnjarja, klečočega ob mrtvem očetu. ENAJSTO POGLAVJE. Na Kobiljeku so se naslednjega jutra vsi ranjenci počutili bolje: izvzemši mladega stotnika Singeltona. Njegova rana je bila zelo huda. vendar je trdil ranocelnik vztrajno, da nikakor ni nevarna. Rahla rdečica je barvala bleda mladeni-čeva lica, ko je zjutraj stopil v njegovo sobico dr. Pipec, ki je potipal bolnikovo žilo in mrmral : „Hm. pričenja mrzlica, hm . .. Pst! Ostati morate prav mirni in tihi. Nič gibati ! Vaše sči mi ugajajo bolje, tudi koža je vlažna, toda žila, žila..." ..Ali ne, ljubi Pipec," se je smehljal ra- njenec in se oklenil zdravnikove roke. ..Prav nobene mrzlice nimam !" In nato je zardel močneje nego preje in rekel strastno : „Arliibald (srce ranocelnikovo je bilo vsakikrat ginjeno, kadar ga je nazval Jurij pri tem imenu) „povejte mi. Arliibald: kateri angel z nebes je bil, ki je šel skoz to sobo, ko sem se delal spečega?" -Oho, kdo pa je to, ki se vtika tu v mojo stroko, moje zdravniške posle!" se je ' takoj razhudil Pipec. „Ga hočem naučiti, kaj je prav, naj bo potem angel ali pa navaden J človek !" ..Tiho, tiho, ljubi moj! Nihče se ni vtikal v Vaše posle. Glejte l"1 je nadaljeval Jurij in pokazal na svojo obvezo. „Vse je še, kakor ste pustili... Ali to bitje je kakor vila, kakor nežen angel drhtelo skoz to sobo . . Zdravnik se je prepričal najprvo, kako je z obvezo, nato se je usedel, si popravil lasuljo in vprašal na kratko : „Ali je imel ta angel spodnja krila, Jurij ?" „Videl nisem drugega nego njegove nebeške oči, rožnata njegova lica, njegovo veličastno hojo, njegovo divoto!" je pripovedoval mladenič in prsi so se mu dvigale hitreje. bati, da bo to število mnogo veče, ko dospejo še poročila iz manjih krajev. Vasi Ajutla in Ometepec sta popolnoma razdejani. Mesto Acapulco je deloma preplavljeno. Mnogo je trpelo tudi mesto Tlapa. Iz mnogih večih južnih krajev poročajo, da so čutili tudi tamkaj potres, da pa ni ponesrečil nihče in da je tudi provzročena škoda le neznatna. Z bojaznijo se pričakuje poročil z zemljske ožine Tehnantepec. Več delov južne železniške proge se je pogreznilo. Brzojavne proge so močno poškodovane. Bavarski princ na potovanju. MONAKOVO 17. Princ Arnold je danes predpoludne v spremstvu profesorja Merzba-cherja, geologa dr. Leuchta in preparatorja Rockingerja odpotoval v Centralno Azijo. Potovanje bo trajalo osem do deset mesecev. Iz govora dr.a 0. Rybara na shodu v Barkovijah. (Zvršetek.) Kakor smo se doslej vedno zavzemali za široke sloje, tako se bo godilo tudi odslej in vedno. To je tudi naravno. Poleg tega, da smo načelni in brezpogojni pristaši ideje demokratizirani a javnega življenja, zahteva to od nas tudi zdravi egoizem, korist naše stranke. Kdor pozna tržaške razmere, ve, da je naša stranka sestavljena najmanje po 75°/o iz delavskega stanu. Sovražniki sami sebi in nespametneži bi bili torej, ako ne bi skrbeli za te mase. (Burna pohvala). Naš življenjski interes zabteva, da se borimo za napredek in povzdigo doslej zanemarjenih slojev. (Ponovna pohvala). Sicer pa smo mi vsi delavci. Ne, mi nismo — kakor se večkrat krivično trdi — nikaki kapitalisti, kajti vsi mi se moramo truditi in delati, da z delom svojih rok ali svojega uma pošteno preživljamo sebe in svojo rodbino. Da trdno vstrajamo na narodnem stališču, to zahtevajo od nas tudi gospodarski oziri, in narobe: gospodarski se moramo utrjati, če hočemo biti politično in narodno trdni. Kdor je reven, kdor je materijalno slab, ta ne more imeti smisla, še manje pa vneme za više etične cilje, če se pa narod gospodarsko razvija, ako se je vsposobil, da jak in samozavestno stopa v silni konkurenčni boj z drugimi narodi, ali z drugimi besedami: ako seje gospodarski osvobodil in osamosvojil, potem sije priboril tudi politično svobodo. (Burno pritrjevanje, frenetičen aplavz). Iz vsega povedanega je torej razvidno, kako našo narodno stranko razlogi splošne narodne in gospodarske koristi, kakor tudi oziri na korist lastne stranke silijo v dvojno: prvič v to, da nepremično vstrajamo na narodnem stališču (Viharno ploskanje in živio-klici) in drugič v to, da svoje postopanje vedno urejamo s posebnim ozirom na potrebe naših širokih slojev, ali drugače povedano : da smo za demokratiziranje javnega življenja ! (Ponovna glasna pohvala). Uvodoma sem vam že rekel, da se vam nisem prišel priporočat kakor kandidat in da nisem prišel prosit, da bi glasovali za-me. Storite, kakor vam velevata vaša vest in vaše prepričanje. Ce menite, da bo mogel kdo drugi bolje zastopati vaše koristi, oddajte le svobodno svoje glasove zanj in zagotovljam vas, da tudi potem ostanemo isti dobri prijatelji kakor smo bili doslej. Za slučaj pa, da mene počastite se svojim zaupanjem, izjavljam hitro in odkrito, da ne pričakujte od mene nikakih bleščečih in zvenečih obljub. Prepošten sem za to (Bučno ploskanje in živio-klici), da bi v;;m obljubljal, da bo (če bom jaz izvoljen) potem vse boljše, da bo potem sijalo na nebu drugo, novo, bolj žareče solnce (Viharna veselost). Le en človek sem in bom le majhen del skupnega parlamenta. Ne pričakujte od mtns, da bi vam danes delal obljube, o icatcrih mi ne govori pošteno prepričanje, da jih bom mogel tudi izpolniti! (Vsestransko pritrjevanje in klici: Mi vam zaupamo!) Uvažujte, da poslanstvo ne vsebuje samo velike časti, ampak nalaga tudi veliko breme. Kdor uživa zaupanje naroda, ta ima tudi dolžnost, da se veliko trudi; mora imeti tudi trdna pleča, da na korist svojih volilcev prenaša tudi najhuje udarce. Jaz nisem več otrok in imam — to smem reči — nekoliko prakse v javnem življenju. To sem dokazal menda tudi tam v tisti mestni dvorani (Ploskanje in živio-klici), kjer dele nam Slovencem le — krivico ! Tudi tam je nam slovenskim zastopnikom prestajati razne in hude neprijetnosti (VrišČ). Se svojega osebnega stališča — verujte mi — bi si rad prihranil te neprijetnosti in bi tisti čas raje porabljal za druge za-me koristneje stvari. Ali zaupanje, ki so mi je poverili vo-lilci, mi nalaga dolžnost, da prenašam tudi neprijetnosti. (Frenetičen aplavz). Naloga zastopnika naroda je težka in imeti mora srce na pravem mestu, ako jo hoče vestno vršiti. O mojem dosedanjem delovanju sodite vi, za prihodnjost vam ne obljubljam zlatih gora. Le toliko vam morem obljubiti, da bom, če me volilci počaste svojim zaupanjem, po svoji moči in vestno vršil svojo dolžnost (Zivio-klici in klici : To na.ui zadošča, več ne zahtevamo !). Če mislite, da mi morete zaupati in če sodite, da je naš program pravi, oddajte svoje glasove dne 14. maja kandidatu političnega društva „Edinost". (Frenetičen aplavz, ploskanje in dolgo trajajoči živio-klici). Jutri prinesemo nekoliko kratkih posnetkov iz polemike med zastopnikom socijalne demokracije g. Regentom in drom. Ryb;trem. _ Sklicanje hrvatskega sabora. Iz Zagreba poročajo, da bo hrvatski sabor sklican na zasedanje koncem meseca I maja. V novem zasedanju bo saboru predloženih več obljubljenih zakonskih načrtov, ki (jih vlada sedaj pripravlja, med njimi tudi no-| vela o zmanjšanju volilnega cenzusa. Zakonski načrt o pravnem razmerju poljskih delavcev je dobil predsankcijo ter bo takoj predložen saboru. __ Sestanek med kraljem Edvardom in kraljem Viktorjem Emanueloin. Danes se snideta v Gaeti, v tem slavnem pristanišču blizo Neapelja, italijanski in angležki kralj. Temu sestanku je pripisovati velikansko politično važnost, ker utegne vplivati na vso bodočo politično konstelacijo. Da to umejemo, ne treba druzega, nego da se spomnimo, da sedanji sestanek med angležkim in italijanskim kraljem sledi neposredno za sestankom med nemškim kancelarjem Biilo-wom in italijanskim ministrom za vnanje stvari Tittonijem. Na dlani je, da se bije velik diplomatični dvoboj med Nemčijo in Anglijo in da je prihod angležkega kralja v Gaeto šahovna poteza proti namenom, in načrtom radi katerih je nemški kancelar Bii-low prišel v Rapallo. Napetost med Anglijo in Nemčijo je dejstvo, ki obstoji in se ne da nikakor prikrivati- Angležka diplomacija je sedaj intenzivno na delu, da prekrižava vsaki korak Nemčije, s katerim bi hotela ta slednja raz- Pipec je položil roko na mladeničeva usta (ker se mu je preveč razburjal) in rekel: „To je morala biti gospodična Petnova, jako simpatična dama z . . . lini . .. hm ... z nekoliko tiste veličastnosti, o kateri govorite Vi. In z ... z lepimi očmi... in kar se tiče rožnatih lic, no, morda je bila ravno razgreta in je izgledala tako rožnato kakor ličeca njenih mladih nečakinj." -Nečakinj? Ima torej nečakinje? O, angel, ki sem ga videl jaz, more biti nečakinja, liči, sestra, nikdar pa ne teta!" -Tiho, tiho, Jurij; govorite toliko, da se Vam kri zopet razburja.. . Mirni morate biti in se pripraviti na svidenje z Vašo sestro, katera bo v eni uri tukaj."4 „Kaj, Izabela? Kdo je poslal ponjo?" -Major Dunvud je storil to." „Kako pozorno !" je šepetal mladenič in utrujen omahnil v blazine. Celo stotnik Lavton je bil sprejet od vseh Hvartonovili z uljudnostjo, ko se je prikazal k zajutrku. A neviden duh je skrbel za vse udobnosti angleškega polkovnika. Sara ni bila prestopila praga njegove sobe in vendar je vedela, kako je stala vsaka stvarca na njegovi mizi, in je vse pijače in bolniška je- dila zanj pripravila lastnoročno. Ko je srečala zjutraj doktorja Pipca, je takoj skrbeče povprašala po polkovniku. ..Polkovnik Velnier," je rekel zdravnik resno, „je v stanju svoje proste volje menim namreč : on je bolan in zdrav, kakor se mu zljubi. V njegovem slučaju, draga gospodična, je moja zdravniška umetnost odveč, in moj medicinski kolega v nasprotnem taboru je morda edini, ki mu lahko pomaga, dasi je major Dunvud občevanje s tem gospodom nekoliko otežkočil . . Fanika se je smehljala, Sara pa se je odstranila z veličastnostjo razžaljene Junone, in ko je šla skoz dolgi hodnik, ob katerem so ležale vse sobe v hiši, je zapazila, da so Singeltonova vrata odprta. Mladi ranjenec je očividno spal in je bil sam. Stopila je v sobo in se pomudila tam nekaj hipov, da je pospravila malce po mizi in uredila stekleničice z zdravili, pri čemer je komaj mislila na to, kar je delala, da, morda sanjala, da izkazuje pozornost tu povsem drugemu. Ko je začula Pipčeve korake, je zbežala dol po stopnicah in šla s sestro na trato Stran IT »EDINOST« štev. 107. V Trstu, 18. aprila 1907 širiti svoj vpliv in utrditi svojo pozicijo v kjer so bili od vojaškega sodišča obsojeni na mednarodni politiki. Temu namenu ima oči* smrt. Obsodba je bila v resnici izvršena in vidno služiti tudi sedanji prihod angležkega tudi 14-letni unuk županov je moral gledati, kralja v italijansko pristanišše Gaeto in se- kako so mu usmrtili deda. stanek kralja Edvarda z italijanskim kraljem. Kar je nemški kancelar zidal v Rapallo, ima kralj Edvard podirati v (raeti. Dočim je imel obisk Blilowov namen podati dokaz., da Italija nepremično stoji v trozvezi in da ostaja zvesta zaveznica Nemčije, pak hoče kralj Nova divizija srbske vojske. Srbsko vojno ministerstvo se bavi z osnovanjem nove divizije, ki bo bržkone imela svoj sedež v Kraljevem. Bolni sultan. Glasom pariškega »Memorial diplomatujue44 se hujša bolezen Edvard vabiti Italijo na pot v angležko-špan- Abdula Hamida vedno bolj. Zelo razburjenje sk<»-italijansko zvezo. V tem domnevanju nas sultan nad revolucijonarnim gibanjem v Mali utrja posebno še okolnost, da se je kralj Aziji, katero se razširja bolj in bolj in se je Edvard zaustavil v Gaeti na poti svjjega1 že polotilo mest Trapezunt in Cezareja. sebtanka s španskim kraljem. Iz kratka: an- Ameriški mirovni kongres, itdežka diplomacija napenja sedaj vse svoje j Amerika ima sedaj svoj poseben kongres, sile in uporablja vso svojo znano navihanost, 1 Kongres je bil v \Vashingtonu otvorjen dne da Nemčijo kolikor le možno osami. In 14. t. m. Navzočih je okolu tisoč udeležencev, po evoluciji, ki se vidno vrši v italijanski politiki, odkar sta se Italija in Francija zopet med njimi tudi predsednik Roosevelt. Kongres bo trajal ves teden. Govorili bodo med dru približala ena drugi, govori za to, da kralj gimi tudi predsednik Roosevelt in minister Edvard ne zapusti Gaete brez vspeha. Tako • Root. je tudi sestanek v Gaeti nov dokaz — k; Kitajska uprava v M a n d ž u-tolikim drugim — da lepe dobe trozveze ni jrij i. Kitajska uredi teh dni zopet svojo več in da se bliža čas, ko ostane od nje le upravo v Mandžuriji. Podkraljem Mandžurije osamljena Nemčija s priveskom, ki mu pra- j bo imenovan Hsu-Oi-Tsang. vimo Avstro-Ogrska. Vsi ti pojavi, ki pričajo, j Japonska in Turčija. Iz Cari-da se časi, ko je trozveza kakor solidna po- ! grada poročajo, da pride po nalogu Mikada litična potenca zavzemala mogočno pozicijo v • princ Fušima v Carigrad, da se predstavi mednarodni politiki, bližajo koncu, kar pa ne j sultanu. Ta obisk je v zvezi z ustanovitvijo bo oviralo oficijozov v Nemčiji, Avstro-Ogrski ! japonskega poslaništva v Carigradu, ki ga in morda tudi v — Italiji, da ne bi kričali I hoče Japonska na vsak način doseči, ako-v svet. da je trozveza mogočna neporušna ; ravno je turška vlada to doslej vedno odbila, stavba. - Doaodki na Ruskem VOlHnO $\\m\t uogoaaci na RfusKem. Naše reklamacije4 Vč*raj £ 4 uri Nov spor med dumo in vlado. popoludne je potekel rok za vložitev volilnih Iz Petrograda poročajo, da se je pojavil reklamacij. Kakor se nam poroča, se je vlo-cedaj nov spor med dumo in vlado. Prora-1 žilo od naše strani v prvem volilnem okraju čunska komisija je že dvakrat prosila držav- preko 200 reklamacij, v drugem tudi preko nega kontrolorja ministra Schvanebacha, naj 200, v tretjem preko 150, a v četrtem okolu predloži dokazila k proračunskemu poročilu, ; 50. Skupaj torej v mestu preko 600 rekla-kar je pa isti osorno odbil. Sodi se, da na- ! macij. V okolici se je pa vložilo preko 300 stane vsW tega nov spor med dumo in vlado, reklamacij. Vsega skupaj torej blizo tisoč ---~ ^ j reklamacij. Posebno velik naval reklamantov Drobne politične vesti. se je pojavil zadnji dan ter so imeli rekla- Preventivna cenzura v Bosni macij ski uradi posla preko glave. Neprenehoma odpravljena. V torek je v Bosni in Her- so morali vsprejemati reklamacije ter tekati cegovini stopil v moč novi tiskovni zakon, s na dotične urade po potrdila o enoletnem katerim je odpravljena preventivna cenzura, bivanju. Policijsko ravnateljstvo samo je iz- Kako je rdelovala" preventivna cenzura, je izmed drugih bosanskih listov lep primer v Sarajevem izhajajoči „Hrvatski Dnevnik". Od začetka, odkar je začel ta list izhajati, je dalo včeraj okolu 700 takih potrdil. Odpravili smo prvi del volilnega postopanja dosti vspešno ter se nadejamo, da se isto tako vspešno razvije .volilna agitacija, od katere je odvisen cen. končni vspeh. Dnevne vesti. izšlo skupno 382 številk, a preventivna cenzura je zaplenila 267 številk. Vseh zaplenje-; nih vrst je bilo 9483. B o 1 ga r s k o v s e u č i l i š če o s t a ne £ivi|a GreU, ^ivila škorklja ! Ka- zaprto. Pogajanja, la so se vršila med od- kor ge nam poroča od raznih zanesljiviil poslanstvom bivših bolgarskih vseuciliscmh. strani ge ^ Qa Greti in y £korklji 0iJrnii0 profesorjev m naučnim ministrom Apostolom, za na§0 narodno stvar mn0ir0 na boljše, so se razbila, kor ni mogel poslednji vspre- Osobito je bila Greta vedno na strani naših da se vsi odpuščeni profesorji brez navo^ sovražnikov. Seveda je bilo tam jeti pogoj, _ razlike zopet vsprejmejo v službo. JNekemu uredniku sofijskega rDena" je minister iz javil sledeče : Pogajanja so prekinjena. Vlada tudi zavednih mož, ki so vselej zvesto stali na strani svojega naroda, ali večina je vselej vlekla na stran naših nasprotnikov. ne more in corpore namestiti vseh bivših Nekoiiko boljše je bilo v Škorklji. Kakor pa p ofesorjev in zato ostane vseučilišče zaprto stvari gtoje danes> je upati da se velik del tio konca leta. Na vprašanje, obnovi li vlada tamošnjih volilcev pridruži se nam. smo .ogajanja, je minister Apostolov izjavil, daje t r. povsem izključeno, češ, da ne more vlada f noben način vsprejeti pogojev, ki so jih &tayili profesorji. Ministerska kriza v Ornigori. Iz Cetinja poročajo, da je ministerstvo Ra- dovie odstopilo in da je knez vsprejel de- Slovencev je le — peščica" ! Da se to ne misijo. _ zgodi, moramo vsi mi, ki smo sinovi sloven- Bolgarija se oborožuje. ,,Voss.; skih starišev oddati dne 14. maja svoje gla-Zeitung** poroča iz Sotije, da je bolgarsko sove za našega prvoboritelja in poštenjaka za drt Gustava Gregorina. edina stranka, kateri bi se moral pridružiti sleherni naš mož. Na ljudskih štetjih nas sleparijo s tem, da Slovane vpisujejo med Lahe, Nemce itd. Tudi sedaj upajo, da bodo mogli reči : ..Glejte, toliko in toliko je nas Lahov, a vojno ministerstvo naročilo pri avstrijski to varni Jurija Rotha 40 milijonov patron. glasoval za druge kandidate, Kedor bi zasluži, da ga Nemiri v Romunski. Bukareški postavimo v vrsto grobokopov slovenskenarod-list ..Adeverul" opisuje grozne podrobnosti o nosti in da ga zaznamujemo znakom izdajalca odredbah romunske vlade, da se agrarni ne-1 svojega naroda. miri uduše in o nečuvenem postopanju vo-1 Mi pričakujemo torej, da si dne 14, jakov s kmeti. Tako pripoveduje omenjeni maja podamo roke k nadaljnemu skupnemu list o grozovitostih v Viatu pri Turn-Seve- delovanju na narodni podlagi, a najveće naše rinu. kjer so se vršila ropanja in požiganja veselje bo, ako se nam pridružijo tudi bratje in od koder so vsi prebivalci zbežali v bližnje z Grete in Škorklje. Lahi raznih strank gozde, samo da se odtegnejo kazni.JSamo starce, trde, da nas je v drugem mestnem volilnem ki so bili beguncem na potu, so vaški pre- okraju le peščica — kar je grda laž. Kako bivalci pustili doma. Vojaški poveljnik je pre-! V Medulinu hiše, utonilo je mnogo ljudij in živine. Tudi kraj Karazuli je pod vodo. V Solunu so se vsled tega živila zelo podražila. Železniški promet je pretrgan. Zaitrupljenje v vojski. Kakor poročajo iz Stuttgarta je obolelo od prvega bata-lijona grenadirskega polka 160 mož za znaki zastrupljenja. Jedli so testenino s krompirjem. Vse vojake se odvedli v bolnišnico. Tovarna pohištva ulica della Cesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase in v obče kakoršno koli vrsto oglasov sprejeme „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. iS (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. in od 3. do 8. pop. Po noči se sprejema v „Tiskarni Edinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA ni RISPARMI0 5. KATALOGI BREZPLAdNO. kandidatu Jakončiču ! Op. ured.) d. Sodišče v TržiCu in Gradiški, j ^"ž^o.ioT.' /.adnje dni krožil je po našem časopisju cla- ' nek, iz katerega je bilo razvidno, da se 11a sodišču v Gradiški sploh ne pusti govoriti slovensko. To dejstvo pa ni morda samo posamezen slučaj, ampak to je že daljša praksa tamošnjega sodišča, samo da se do danes ni nihče ^e odločil, spraviti vso stvar v javnosti na razgovor. Pri nas je pač vedno ista in !»■:-. pesem : narodne odločnosti nam manjka; N kaj boljše razmere so v Tržiču. Tam je dovoljeno govoriti slovensko — kar ni čuda. saj živi v okraju več ti-oč Slovencev. Toda tudi tu se protokolira italijansko in sicer brez razločka, ali je tožba vložena v italijan-sk m ali slovenskem jeziku. To se godi v m-.-ianem sodnem okraju, v dvajsetem stoletju, pod predsedništvom Slovenca, potem ko smo Tržiška tovarna za oija, mazilo za vozove, kemiski proizvodi Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izol&torni kartoni, lesni oement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drogi proizvodi is asfalta in katrama, opolala olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orodje, voščilo za čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalconc) pri Trsta. zgradijo tndi ladijedelnico ter več industrijel- Vesti iz Kranjske. Občinske volitve v Ljubljani. .Pri včerajšnjih dopolnilnih volitvah za občinski svet ljubljanski bili so v drugem volilnem razredu izvoljeni kandidati narodno-napredne; stranke in sicer župan Ivan Hribar s 460 glasovi, dr. Ivan Tavčar s 434 glasovi, dr. i Danilo Maj ar on s 427 glasovi in Karel Sajo-vic s 410 glasovi. Kandidata socijalne demokracije. ki sta kandidovala tudi v tem volilnem razredu, sta dobila in sicer dr. Anton Der-mota 96 in Etbin Kristan 86 glasov. Vseh volilcev v tem razredu je 1454 : volitve pa se je udeležilo 517 volilcev. Državnozborska volitev Ljubljani. Mnenje gospoda dr.ja M. S. SORIANO Ranocelnika itd. v MEHIKI si že zdavnaj priborili pri drugih goriškihine™švka stranka v Ljubljani se udeleži sodiščih jednakopravnost! Zakaj se tu ne volitve državnozborskega poslanca ter je na zganejo naši odvetniki ? Ne bodimo malo- ^erajsn]em shodu proglasila svojim kandida-marni. kajti vsako nemarnost od naše strani i *on\ ^všega okrajnega glavarja v Logatcu proglasijo'naši narodni nasprotniki za nekaj ! F?8***de Cott;a- Ker f nemških glasov v Časa kot „usus**. V nekem oziru treba je pa Ljubljani k večjemu 800 je izvolitev nem-taJi apelovati na slovenske sodne uradnike. ske^a kandidata seveda izključena. Le prečesto vidimo, da ti ne storijo svoje Povečanje „Katoliške tiskarne*'. Iz dolžnosti, da uradujejo v tujem je- Ljubljane nam poročajo: „Katoliška tiskar-izdajajo domačinom zemljiškoknjižne n&:' Ljubljani zgradi si letos velikansko DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. narodne ziku. da izdajajo domačinom zcmljiškoknji____ izpiske v nem>čini, da delajo pri zaslišanju novo poslopje na Poljanskem nasipu, oziroma tu7ejezioen zapisnik itd. Tudi v tem oziru m — — treba se nam je učiti od naših nasprotnikov. Zakaj bi naše uradništvo bilo manj narodno kot je nem.ško ali italijansko V x Plesi po Furlaniji. Pri vsej svoji mizeriji in kolonski odvisnosti Furlani plešejo takorekoč noč in dan vse leto. Da bi se ta razvada omejila, zbrali so se župani v posvetovanje in skupno določili, koliko plesov sme biti na leto v vsaki občini. Zbral se je tudi odbor, ki bo plese nadzoroval, da se ne bodo r Gospod J. SBRRAVALLO TRST Prejel sem steklenice ŽELEZNA T&GA KINA-VINA SERRAVALLO (Vino di CJiina Ferruginoso Ser-ravallo) in sem je rabil, ho sem zdravil nekega bolnika od bledice. Vspeh je bi! popoten, ker se je dotičnih v krat kam časa popolnoma ozdravljen povrnil r domovino. MEHIKA, dne 27. marca 1905. Dr. M. S. SORIANO. Najvspe&ncje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH- vmatizmu in protmu TCJf nriun rnniKIfl prirejena t Trsta bfaela §o»foa, ltkanu „^lla JKadonna Mi Šalah" pri je 1 LI\UUnn VlUUlH A od lekarnarjev: sr. UM* in Josipa Mina, Idama ,jM' Igca', famte«. Steklenica sune K 140 Iz Tr*t« ms ne odpoftilja manje od 4 steklenic proti poŠt. povzetja ali proti antkipatai požiljatvi zneska 7 K frankoj po&toine in za«i teiran IV ^KDINOSTc štev. H'< V Trstu, dne 1*. aprila 1 Isce se mladi trgovt-ki pomočnik z spričevalom iu z vsaj triletno Vstop lahko takoj. Naslov: Fran Meden, pri Nabrežini. dobrini prakso. :v. Križ 436 fclo flnnlnoh 301 in :i95 s'e na Prodai IXd. upbllldll 2 hiši Kna teh bi bila pri-: pravua za kakega rokodelca. Pojasnila daje lastnik j istih : Kari D a n e u, Opeina št. 355. 440| ugodno in zanimivo. Varstvene odredbe so -ako stroge. V prvi [vrsti se taji dan canči-nega potovanja. Nihče ne ve kedaj m po kateri progi da bo potovala. V zadnji hip. dve, tri ure prej, nego li dospe vlak na katero postajo, prijavljen bo dotičnemu postaje-načelniku prihod dvornega vlaka. Na željo carice ne pojde dvorni vlak po nobeni glavni progi, marveč po različnih postrauskih progah. Na mejah Francoske, Belgije in diugod se vlak ne ustavi, ker se na mejah navadno sestajajo anarhisti iz vseh delov s?eta. Nadalje bo tako urejeno, da se caričini vlak ne sestane na postajah z vlaki, ki se izmenjujejo, z eno besedo, carica-vdova se bo vračala v Rusijo po postranskih progah tiho in neo- _________ paženo. Hfirrr slff H12 ana mu je prostrana soba in -dovoljeno mu bo, da se sme vsak dan sprehajati po vrtu. Izumitelj margarine umrl. V Rot-terdamu je te dni umrl v starosti «8 let Simon van den Berg, izumitelj margarine, nadomestka masla. Nekaj za smeh. Gospod N. je postal cesarski svetnik. Njegova gospa, ki je na ta naslov zelo ponosna, poučuje hišinjo. da mora na telefonična vprašanja znancev reči vedno : rGospoda cesarskega svetnika ni doma« ali ..Gospa ces. svetnica je v koncertu« itd. Kmalu nato pozvoni aparat : »Halo, ali bi mogel govoriti z gospodom cesarskim svetnikom ali z njegovo gospo soprogo V"1 —»Ne,« je odgovor la služkinja, »cesarska rodbina je' v gledališču !" Sneg na Hrvatskem. V Gorskem j kotaru na Hrvatskem je te dni zapal visok sneg. Šolske počitnice podaljšane. Kakor poročajo z Dunaja, namerava učni minister v tem letu podaljšati šolske počitnice za 14 dni. Car Nikolaj in poslanci dume. Tar Nikolaj je izrazil željo spoznati vse poslance dume. V to sviho bo vsprejel v avdi-jenci poslance. Vsak poslanec se mu osebno predstavi. Načelnik generalnega štaba. — FML Conrad pl. Hotzendorf je v torek odpotoval v Dalmacijo. Povodom desetletnice Luegerje-vega župan ovanja je prekrstil dunajski občinski svet trg pred mestno hišo dunajsko ..Rathausplatz" v „Kari Lueger-platz". Brzovlak je ustavil zunaj Budimpešte reški guverner grof Nako, ko je opazil, da je v hotelu pozabil torbico, v kateri je bilo nakitje njegove žene za 250.000 kron. Torbico je v hotelu še našel. Angleži kupujejo zlate rudnike v Sibiriji. Angleške ekspedicije potujejo po Sibiriji v svrho nakupa zlatih in bakrenih rudnikov. Velike kupčije so že sklenjene. Ima se uvesti angleška uprava in Ruse bodo vpo-rabljali samo kakor delavce. Kupčije posreduje neka moskovska tehnična pisarna. List ^Novoje Vremja" imenuje to postopanje — osvojitev Sibirije po Angleški. Statistika veroizpovedanj. Glasom najnovejih statističnih podatkih je stanje pojedinih veroizpovedanj nastopno: — Od 1.563.446.000 ljudi, ki bivajo na zemlji, je 588,862.000 kristijanov, od teh je 272.638.500 katolikov 166.006.500 protestantov 120,157000 pravoslavnih. Nadalje je 11,222.000 Židov, 216,630.000 mohamedancev, 137,935.000 bud-histov, 209,059.000 hindustancev, 231.816.000 konfucijevcev 29,900.000 sintoistov 157,069500 animistov, fetišistov in sličnih, a 15,352.500 ljudi najrazličnejih veroizpovedanj. Smrt kandidata na volilnem fhodu. Češki radikalec g. Belik je imel na nekem volilnem shodu govor proti kandidaturi socijalnega demokrata. Med govorom je Be-lika zadela kap, tako da je za nekoliko hipov izdahnil. Išče se Veletrgovina već mizarskih stavbenih de'.uvcev. Josip Rože via < uulia št 10. h u i g i T r e v i h a n. Trst razpošilja kavo, riž iti olje m&mš, mizar, mmr ia izdelovalec pohištva -;-' priporočam A. Bx>ŽE. 0G00000G0300060C drogerija Josip ZigonatŽMi • • • • 1" w • • • • Filijalka na Prošeku Štev. 14€ ^tfi" Izbor drog:i barv, čopiće v, pokoaci parfumov, fin. mile. — Zalega minerala« vode, •reska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarlndo, malinovoa Itd. itd. ~VCQ zunaj, kakor tudi poprave. Ob nedeljah in praznikih ob ludne ob 5- uri 10. uri Matinee. KONCERT. Rođolphe Maas, Jrst - ulica farnefo 38 Olje za stroje, cilindre, dinamo, motore itd. posebno za žage na paro in mlins sv/^vAi Nitni bombaž za čiščenje strojev. tržaška posojilnica in hranilnica palači Piazza delia Caserma štev. 2 v lastni (Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952 Ima mi razpolago varnostno ki je varna proti vlomu ili i>roti požaru, v kateri so oddajejo strankam Jekleno Shrambice so Shramb i c ne more shranijo iu proti požaru, v najem in sicer : za celo leto kron 30 , pol leta „ 20 „ četrt „ „ 12 za en mesec „ 6 24 eni visoke, 21 eni Široke, 48 nihče drugi odpreti kakor stranke, zaprejo svoje stvari, katerih ni treba celico shrambice, ki se cm globoke. ki same osebno prijaviti. Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah. Kdor hoče hitro in dobre prodati hiše, posestva, dvor-ee, stavbišča, na] izvoli tc prijaviti TRIESTE OFFICE via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) ki vsprejema tudi zakupe uprave in vknjižbe. : : : Odlikovana fouarna glasouirjei- E. Warbmek Trst. IMuzza Carlo Gol v- SI^OITEIMCI! Podpirajmo „Dijaško podp. društvo 4 v Trstu. aooooaacjcjcjcjacjcjacjarjc; r MALI OGLASI. Mali oglasi računajo f»e i?o 3 ?'ot. besedo; mastne tiakane be^et'.e ne računajo enkrat več. Najmanj ?e pristojbina 40 sto; nk. — Flafa pe takoj. — ~ ZALOGA POHIŠTVA TOVARN BOOOilL Pl m bivši urar v Sežan javlja svojim cenjenim oijemaiccv da je odprl svojo novo - - ■ - alnico ur TtiSTU, ulica Viacenzo BeiiJi Sti. i3 nasproti ctrkve tv. An:or.a r.cvega. Frod?j3 vsakovrstne ure in popravlja is-* pi zn ernih ccnah in z jamstvorr f.pcrtot ura" Trst, ulica Poste Nuove 9 Žepne ure najboljših tovarn TTainovejže stenske ure. Izbor trza birmo Kdor Izven Trsla pismeno naroči kak , BALI OGLAS vb« ]e t!«nar v napra}. ker drugače n« to njegov oglas objavljen če r.i eseba p::r.£r.z Uprzvl tista. Tarifa Jt natisnjena na ćelu ..»ALIH OGLASOV" In vtakdc Ithko prtračarU koliko mu je plačati s tem. da prešteja bessCe Oglase treba natlavlt! na „IBSERATMI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem to dajal „INSERATNi ODDELEK Informacija edir.o la. če bo pismu cnložana mamka »a edpovor Mlin Kižani btizo dekanske železniške milil postaje s t> kamni, gospodarskimi poslopji, z vinogradi, gozdom in travuiki, je na prodaj za nizko ceno. Oglasiti se je pri Petru £ik, mlinarju v Dekanih 5 te v. 2 366 ( v Gorici-Solkan v >Trst DEIRETT0RI1 (ROSflRIO) rv 11 . CMlrTA-... PfltflČO MflRENZI KOBRUZNICt:OPLJET. KEKO TELEFON n 1631 i ANTON S KER L mehanik, leprisaženl nredeneo. Trsi - Carlo Goldonijer trg ir. - Trm Zastopait tovarne koles in motoieles „Pgm" B*T Napeljava in zaloga električnih zvončkov, l^ai: in prodaja gramofonov, zonofonov in fonogrifo* Zaloga prij rav za točiti pivo. Lastna mehanike delavnica za popravljanje šivalnih strojev, k^iea motokoles itd. -?aia Velika zaloga pripadkov po to\>arnl5kih cenah. TELEFOM 5tev. 1734. Avtorizovani in zapriseženi geometer FRAN 8TAITEK priporoča se za deljenje posestev in geometričnih del vsake vrste. Trst, za sedaj Androna di Bomagna 2, L U08 Automobil 4 prostori, 12 konj moći, se proda oziroma zamenja. Obrniti se do F. P e r t o t-a urarja, ulica delle Poste št. 9. (426 VcloH hnlo^ni proda se iz proste roke, ali VOIOU UUIt/4111 tudi pod ugodnimi pogoji v Novem Udmatu blizu Ljubljane, hiša, v katerej je gostilna in pekarna, pripravna bi bila tudi za mesnico. £ prvim majem odpre se v istem kraju kemična tovarna. Naslov : Ivan Kosma«', gostilničar pri ,zeleni jami", Novi 1'dmat it 70 pri Ljubljani (435 tSternitovSkri je najboljši materijal za pokritje hišnih streh, dvoreev in tovarn. Pošiljajo se povsod lastni delavci, da potrebno delo toeno dovršijo. Pripravni materijal za zavarovanje zida proti mokroti. ZALOGE V VSEH GLiAVNIH MESTIH-======= Vprašajte vzorce in kataloge v — Portlandcementnih tvornic Dovje (Lengenfeld) Trst, Scala Jclvečcre št. 1, Zekjon 1057