Kmečka trgovina Trgovina s sadjem Cene V sadni trgovini je nastal majhen zastoj, ker se je za avgust določena količina aadja v NemCijo že Izvozila, Nemci pa še niso izdali novih Uvoznih dovoljenj. Cena sadja na trgih po drugili državah je čvrsta rn bo tako najbrž ostalo, zaradi pomanjkanja sadja drugod. Na domačem trgu so pa zaradi nestabilnosti nemške marke - -." , , ".''" cene nekoli- ko popustile. Trgovci so se dogovorili, da zaradi nestabilnosti marke (razlika 10 par pri 1 kg jabolk) sadja pri kmetUi-ne bodo dražje plačevali kot po 2.50 din, postavljeno na železniško postajo pa 2.90 din za 1 kg. Toda potom organizirane prodaje sadja se je kmetom posreCilo, da so vplivaTi na trgovce tako, da so ti sadje plačevali pri Sv. Lenartu v Slov. goricah še vedno po 2.90 din, v Svečini po 2.85 din, na Gornji Polskavi pa še vedno po 3 din za 1 kg. Vrednast nemške marke se na borzah že tudi dviga in tako lahko z gotovostjo računamo, da se bo sadje še vedno prodajalo po 3 din za 1 kg če ne še več. Za dober teden dni bo pa tudi Nemčija izdala nova uvoztia dovoljenja za naše sadje. Sadjarji, pamet! Iz povedaaega sledi, da se ni bati, da bi sadja ne mogli po ugodni ceni v letošnjem letu prodati. Cene na inozemskih trgih so čvrste in se bodo verjetno še dvignile, ker pač ostale evropske države letos nimajo sadja in ima Jugoslavtja 42% celokupne evropske sadne letine. Zato, sadjarji, ne prenaglite se pri prodaji sadja, saj ga boste še vedno lahko prodali. V nobenem primeru pa ne trgajte nezrelega sadja, katerega mora potem sadna kontrola zavrniti im kar trgovec navadno zvrne na vaše rame. Rano sadje se je že itak prodalo, jesensko in zimsko pa lahko čaka še dolgo na drevesu. Nekateri so tako nepočakani, da so šli trgat pozne zirruske sorte (n. pr. šampaujsko reneto) in ko' jim jih j« sadna kontrola tevrgla, so se jokali. Raje bi naj bili prei bolj paImetni, pa ne da so šli trgat nezrelo sadje v škodo sebi in vsetn. Včasih so nas starši, če smo trgali In jedli nezrelo sadje, »nažgali« po zadnji plati in to bi zaslužili tudi tisti, ki nezrelo sadje ti\<rajo in prodajajo, še bolj pa tisti nakupovalci. ki sadjarje zavajajo k takemu početju. Prodaja krompirja Zanimiv primer se je prigodil pri prodaji krompirja na Dravskem polju. Trgavci ao jeli krompir nakupovati po smešno nizki ceni 50 par za 1 kg ter so v dobri veri, da bodo po tej ceni krompir dobili, naročili pri železniški upravi vagone za nakladanje krompirja. Toda delali so račun brez krčmarja. Kmetje so se spametovali tako, da nobeden ni hotel po tej ceni krompirja pripeljati. Na postajah so čakali prazni vagoni štiri dni, ne da bi bili trgovci naložili količkaj krompirja. Videč, da iz te moke n« bo kruha, so vagone po štirih dneh čakanja odpovedaii; seveda so morali naročene pa neiiporabljene vagone plačati, prav tako pa tudi za prostor, kjer so vagoni stali. Takega enotnega posjopka si je povsod želeti in kmalu vo jasno viden uspeh. Posledice slinavke in parkljevke Ta nevarna živinska kuga je žal zajela tudi tiaše kraje. Prišla je deloma s Hrvaškega, na seireru v Prekmurju pa z Mažarskega. Banovinsko poročilo navaja kot okužene sledeče kraje: Okraj Laško: Pleske, občina Hrastnik-Dol, Loke, občina Trbovlje; okraj Lendava: Mostje, občina Genterovci, Mostje kolbnije, Radmožanci, občina Genterovci, Kamovci, občina Genterovci in Dobrovnik; okraj Radovljica: Bohinjska Bistrica, Breg, Vrba. Dalje se je pojavila slinavka v mariborski okolici, in sicer v Bohcvi, kjer je okuženih nekaj dvorcev. Poaledice slinavke. so hude. V okrajih, kjer se je bolezen pojavila, ao prepovedani vsi živinski ir svinjski sejmi. Tudi mariborska občina je mestne sejme prepovedala, obenem pa se ne sme goniti skozi meato nikaka živina. Za našo živinsko trgovino je kuga zelo pogubna. Tako so sedaj prepovedali Čehoelovaki uvoz nage živine. Iz Prage porofiajo, da je prepoved uvoza in tranzita prežvekovalcev ter prašičev iz Jugoslavije razširjena na vse okraje iz drinske in donavske banovine, nadalje Se na celo vrato akrajev, predvsem v savaki banovlni, med njimi pa so tudi trije alovenski okraji: Dolnja Lendava, LaSko in Radov- ljica. Nadalje je uvozna prepoved razšifjena tudi na celo vrsto okrajev v bivši Avstriji. Kako pogubna je kuga tudi za gospodarsko napredne države, kjer se borijo proti njej z najnovejšimi sredstvi, dokazujejo najbolj sledeče številke: Po atanju dne 15. avgusta je bilo s slinavko in parkljevko okuženih na področju nekdanje Nemčije 714 okrajev s 15.252 občinami in 147.208 dvorci. V nekdanji Avstriji je okuženih 36 okrajev, 342 občin in 6068 dvorcev, od tega v 94 občinah in 2787 dvorcih na novo. Pri tem pa moramo pomisliti, da se Nemci že nad leto dni borijo s to kugo. Tem težavnejša bo borba pri nas. Iz- vajati jo je treba z vao energijo in doslednostjo. I Izgledi za prodajo hmelja Po poročilu banovinske hmeljske komisije so se hmeljski nasadi v drugi polovici junija zelo popravili, vendar je potem suša razvila pričakovani razvoj. Hmelj je dobro dozorel ter se sedaj vrši obiranje s polno paro. Letošnji pridelek se računa na 16.000 stotov, dooim je znašal lanski 23.222 stotov. Za naš hmelj je že veliko zanimanje ter je že prišlo do prvih trgovskih zaključkov — po 25 din za 1 kg. Na češkem računajo, da bodo pridelali letos 15% manj hmelja kot lani, kakovost pa bo izboma. V Nemčiji bo pridelek približno is-ti. Poljska pričakuje izredno dobro letino in samo v Jugoslaviji bomo imeli -— kot že povedano — 30% slabšo letirio kot je bila lanska. Trgovina z živino Kot že zgoraj omenjeno, je trgovina z živino zelo v zastoju zaradi slinavke in parkljevke. V ogroženih krajih so ukinjeni vsi sejmi, izdajanjc živinskih potnih listov, živina se ne sme goniti iz kraja v kraj, da ne prenaša nevarnih kali bolezni in tako trgovina sedaj močno počiva. Na zadnjih sejmih pa so bile dosežene sledeče cene: Ptuj: voli 3.50- 5 dtn, krave 2.40—4.70, biki 3.50—4.25, junci 3.75-^4, telice 3.25-5, teleta 6.50 din. —Ljiibljana« voli 5.50—8, 4.50—5.50, 4^.50 din. telice 5.50 ~-6. 4.50—5.50 in 4—4.50, krave 5.50, 4—4.25 in 2.50—3.50, teleta 7 in 6 din. — Kranj: voli 6.25. 5.50 in 5 din, telice 6.25 5.50 in 4.75 din, krave 5.25, 4.50 in 4 din, teleta S 50 in 7 din. — Sevnica: voli 4.50—6, krave 4—5, junci 4.50—5.50, telice 4.50—5.50, biki 4.50—5 din. Svinje Kar smo povedali za živino, velja tudi za trgovino s svinjami, ki je zastala, da se živinska kviga preveč ne razširi. v Ptuju so se prodajale plemenske svinje po 6.80 do 7.25 din, pršutarji po 7.50 do 8 din 1 kg\ 6—12 tednov stari prasci po 110 do 190 din. Na Gorenjskem so špeharji po 10.25, pršutarji po 8.50—9 din 1 kg, 6—8 tednov stari pujski so po 145 do 235 dim. — V Posavju ao de- bele svinje ipo 8—10 din za 1 kg-, mladi pujski pa po 160 do 200 dln za glavo. Drobnica Ovce in koze se trgujejo navadno počez, vendar pa tako, da se preračuna cena za ovce po živi teži 3—i din za 1 kg. Surove kože — ovčja volna Goveje aurove kože so po 8—10 din, telečje po 11 dln, svinjake po 6 din 1 kg. — Neofprana ovCja volna je po 24—26 din, qprana po 34 d.<* 36 din za 1 kg. Mariborski trg Na trg v soboto, 27. avgusta. so pripeljali 24 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 6—12 din, špeh 13—15 din. Kmetje so pripeljali štiri voze krompirja po 75 par do 1.50 din, dva voza čebule po 1.50—4 din, česen 3—6 din, dva voza zelja 0.50—4 din, kislo zelje 4 din, kumarce 0.25—1 dtn za komad, paprika 10 komadov 1 din, karfijola komad 1—6 din, ohrovt komad 0.50 do 2 din, hren 1 kg 8—9 din, buče komad 0.50 do 2.50 din, paradižniki 2—4 din, glavnata solata komad 0.50—1.50 din, fižol v stročju kup 2—3 din, grah v stročju kup 1 din. jabolka 1 kg 3—6 din, hruške 4—10 din, slive 8—10 din, breskve 6 do 14 din, grozdje 6—12 din, luščeni orehi 36—38 din. Na trgu je bilo šest vreč pšenice po 1.50—1.75 din, sedem vreč rži po 1.50—1.75 din, devet vrefi ječmena po 1.25 din, osem vreč ovsa po 1 din, aedem vreč prosa po 2 din, šest vreč ajde po 1.50 din, 14 vreč fižola po 1.50—2.50 din. Mleko 1.50 do 2 din liter, smetana 10 din, surovo maslo 24, čajno 28—32 din, domač sir 8—10 din, jajca komad 0.50—0.80 din. Prinesli so 154 kokoši po 18 do 25 din, 864 piščancev po 18- -50 din, 18 rac po 10—20 din, 15 domačih zajcev po 5—20 din. Odgovor na vprašanje M. S. Motnik. Vse moljivo žito izn&site iz žitnice ali iz kašče, veiikrat premešajte, najbolje pa je, če ga prečistite na čistilniku. Nazadnje denite žito v vročo krušno peč ali v sušilnico za sadje s toploto 50 do 54 stopinj Celzija, pri čemer se zamore v?¦> molji. Pri nesemenskem žitu je lahko toplota celo ve^ja, da se molji sigurneje ugronobe, pri semenskem žitu pa toplota pod nobenim pogojem ne sme presegati 54 stopinj, kajti če bi se toplota dvignila nad 54 stopinj, bi takšno žito ne kalilo. Nato razkužite še žitne shrambe. Stene in tramove pobelite z močnim apnenim beležem, pod :n zaboje pa umijte z močnim lugom. Tudi vreCe. v katerih se žito hrani in prenaša, se naj operejo v lugu. Končno se žitnica, oz;roma kašča zažvepla, kot. smo opisali v juliiski številld »Kme>:kega dela«. šele v tako razkužcne prostore lahko spravite žito, ki je bilo razknženo v peči, oziroma v sušilnici.