. -S.VI.1930 Poštnina plačana v gotovini. ^ Ljubljani, 5. junija 1930. Stev. 41. /Sol. leto 1929130] ? -------- ) n J l. I Predpriprave za razstavo UJU v Beograd«. Čimbolj se bliža šolsko leto svojemu koncu, tembolj stopa v ospredje vprašanje predpriprav za razstavo, ki se bo vršila ob priliki jubilejne državne skupščine v Beo» gradu. Splošna navodila glede ureditve so bila že objavljena v »Učiteljskem Tovarišu«, vendar jc potrebno spregovoriti nekaj načel» nih besed o razstavi. Namen te razstave je, pokazati našo na» rodno šolo kakršna je danes a obenem je treba tudi predočiti napredek našega šolstva v zadnjih desetih letih. Ker pa je bilo šolstvo v Jugoslaviji do sprejetja, novega zakona o narodnih šolah različno, zato se bo treba pri ureditvi razstave ozirati tudi na to. kak šol» ski zakon je.bi! veljaven v tem ali onem delu naše domovine. Da pa bo mogoče ustre« či temu načelu in da se bo moglo razstavo urediti na tak način, da se bodo ločili iz» delki osemrazrednic od n. pr. štirirazrednic, je potrebno,- da se upošteva to načelo že Dri odpošiljanju in sortiranju šolarskih iz» delkov. Ker pride za nas v poštev le šolstvo v Dravski banovini, ki je bilo kljub različ» nim veljavnim deželnim šolskim zakonom na isti višini, bo moral nuditi na razstavi od» delek ljubljanskega poverjeništva enotno sliko. V dosego te enotne slike bo treba upoštevati naslednja načela: Vsaka šola naj si preskrbi sliko šolske» ga poslopja, v onih krajih kjer je bilo v zadnjem času sezidano novo šolsko poslopje, pa naj si upravitelji nabavijo sliko starega in novega šolskega poslopja. Za razstavo pridejo v poštev vsi pis» meni in risarski izdelki in tudi izdelki ročnih del. Deška in dekliška ročna dela pa morajo biti označena, ali so izdelana v zvezi z osta» lim poukom, ali pa so se gojila kot poseben predmet. Razstaviti je treba tudi vse pred» mete, ki so jih izdelali otroci in ki so se upo» rab!ja!i kot učila. Tudi učila, ki jih je izde» lalo učiteljstvo se morejo razstaviti. (Po» drobna navedba vseh predmetov, ki pridejo v poštev za to razstavo, je razvidna itak iz članka v 36. številki »Učit. Tovariša«), Pismeni kakor tudi risarski izdelki naj nudijo sliko uspeha, doseženega v posamez» nem razredu. To se doseže s tem, da se pošljejo vsi izdelki enega učenca v enem šolskem letu. ali pa izdelki več učencev, vendar morajo biti sestavljeni tako, da nu» dijo sliko dela in uspeha v enem letu. — Vsak razred naj bi poslal samo po eden, ali največ dva izvoda vseh izdelkov. Eno« dvo in trirazrednice pa naj pošljejo po eden ali dva izvoda vseh izdelkov za vsak posa» mezen oddelek. Od učiteljstva v Dravski banovini pa pričakujejo tovariši iz vse države, da jim bo podalo jasno in točno sliko dela in uspeha na pet, šest, sedem in osemrazrednicah; zato naj bi upoštevalo učiteljstvo večrazred« nic to željo in vposlalo vse izdelke teh šol za razstavo, vendar je tudi tu upoštevati na« čelo. da naj se upošlje le po en izvod vseh izdelkov, a vsi vposlani predmeti morajo pokazati točno ves napredek od prvega do zadnjega razreda. Vse za razstavo namenjene predmete naj vpošljejo šole na sreske šolske nadzor« nike, ki bodo ves materijal pregledali in nato odposlali poverjeništvu UJU v Ljub« Ijani, kjer je že sestavljen poseben odsek, ki bo vse vposlane predmete sortiral in od« poslal v Beograd. Še nekaj je potrebno poudariti: vsak za razstavo namenjen predmet naj bo oprem» Ijen z žigom dotične šole, da se ga po raz« stavi lahko vrne na pravi naslov. Vsak raz« stavljen predmet mora imeti označen raz« red, odnosno oddelek, v katerega je hodil oni učenec(ka), ki je predmet izdelal. Vsi predmeti pa naj se odberejo in vpošljejo že pred koncem šolskega leta, ker sedaj ima še vse izdelke učencev učiteljstvo v svojih rokah. Ker je pa tudi mnogo učiteljstva, ki zapusti za počitnice svoj službeni kraj je treba vse potrebno pripraviti že pred kon» cem šolskega leta. Učiteljstvo iz Dravske banovine mora dokazati s to razstavo, da je slovensko šol» stvo še vedno na najvišji stopnji šolstva v vsej državi, ker je pač imelo boljše predpo» goje. Dolžnost nas vseh je, da pokažemo svojim tovarišem iz vse države organizacijo in uspehe. Da pa bo to mogoče, zato š» pred koncem šolskega leta vsi na delo! —ž. Projekat pravila U. J. U. prema izmenama šireg glavnog odbora od 16. i 17. aprila ove godine. 1. Ime i podeia. Član 1. Učiteljstvo Jugoslavije ima svo» je staleško udruženje pod nazivom: »Udru« ženje Jugoslovenskog Učiteljstva«. Član. 2. Udruženje se sastoji iz sreskih društava, grupisanih u sekcije kojih je pet, sa sedištem u Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu i Splitu. U sedištima banskih uprava u kojima nema sekcije, poveriče se tamošnjim sre« skim društvima da pored ostalih vrše i po« slove u vezi sa organizacijskim, prosvetnim i staleškim potrebama u banovinama, u smi« slu ovih pravila. Materijalna sredstva za ovo poslovanje osiguravaju sekcije tih teritorija, što regulišu sekcijska pravila. U banovinama u kojima je sedište sek« cija one vrše i ove dužnosti. 2. Svrha. Član 3. — Udruženju je svrha. a) da organizuje sve učiteljstvo u Jugo« slaviji u duhu narodnog jedinstva i da u njemu razvije zajedničku stalešku svest kao osnovicu za prosvetni, kulturni, socijalni i nacijonalni rad učiteljstva. b) da radi na intelektualnom i moralnom usavršavanju učiteljstva i svojih članova. c) da radi na napretku narodne škole i na narodnom prosvečivanju. č) da štiti prava i interese svojih člano« va, i d) da postavi i održava veze sa svima prosvetnim i kulturnim društvima u Slovenstvu i u drugom svetu, ako su ona u duhu svrhe pravila ovog druženja. 3. Sreitstva. Član 4. — Sretstva su Udruženja: a) ulozi članova, zaveštanja, pokloni dobrih ljudi, prihodi od štampe Udruženja, od zabava i vanredni; b) stručna, staleška i druga štampa; c) zborovi i skupštine. 4. Članovi. Član 5. — Članovi su Udruženja: redov« ni, utemeljači, dobrotvori i počasni. Član 6, — iRedovan je član učitelj(ica) u službi i penziji i lica koja su kao učitelji članovi udruženja prešli u druge položaje ad« ministrativno«prosvetne struke a nisu pre« kidali članstvo u udruženju za tri uzastopne godine. Član 7. — Utemeljač je ovaj član koji uloži kasi jedne sekcije jednom za svagda 300 dinara. Član 8. — Dobrotvor je ovaj koji kasi jedne sekcije uloži jednom za svagda 500 di« nara Član 9. — Počasni član je lice jako za« šlužno za ovo Udruženje. Počasne članove proglašuje Glavna skupština na predlog Glavnog odbora za naročite zasluge učinje« ne učiteljskom staležu, narodnoj prosveti i organizaciji. Član 10. — Ako je utemeljač i 11 dobro« tvor učitelj«ica u penziji mora plačati i ulog redovnog člana. Član 11. — Redovni članovi dobijaju članske karte a ostali diplome svojih sek« cija. Član 12. — Dužnosti redovnog člana jesu: a) da se svim svojim snagama stara o postignuču svrhe udruženja; b) da redovno pri upisu polaže za svaku godinu članski ulog; c) da poverenu mu dužnost i zadatak jažljivo izvrši; Prava su redovnoga člana: a) da se služi ustanovama udruženja kao: domovima, pansionatima, lečilištima, letova« lištima itd. b) da dobije novčanu pomoč u slučaju potrebe; c) da dobije zaštitu u slučaju nevolje; č) da učestvuje na zborovima i skupšti« nama prema propisima ovih pravila; d) da bira i da bude biran za člana upra« ve prema propisima ovih pravila; 5. Organi Udruženja. Član 13. — Vrhovnu upravu Udruženja čini Glavni odbor čije je organ Izvršni od« bor u Beogradu koji se sastoji iz odbora: užeg i šireg. Uži Izvršni odbor sastavljen je od 10 članova i 5 zamenika, biranih na Glavnoj skupštini po članu l4 ovih pravila s terito« rije uprave grada Beograda, a u širi Izvršni odbor ulaze još pretsednici Sekcija odnosno odredeni im zamenici. Uži izvršni odbor vrši ove redovne po« slove i sastaje se u sednice po potrebi, a vrši odbor po pravilu svaka dva meseca. Glavni odbor sastavljen je iz celokup« nog izvršnog odbora i od članova izabranih po sekcijama (čl. 20.) tako da sekcija do hi« ljadu članova daje jednoga člana, sekcija do 2000 dva, sekcija do tri hiljade tri člane a sekcija preko 3000 četiri člana sa isto toliko zamenika. U glavni odbor ulaze i pretsednici sre« skih društava u sedištima banovina, gde ova vrše dužnosti predvidene u čl. 2., alineja 2. Glavna skupština Udruženja bira istim načinom i nadzorni odbor od 5 članova i 2 zamenika, koji je nadzorni odbor uprave Udruženja. Član 14. — Izbori se vrše aklamacijom, ako se tome ne protivi 20pravnih članova, koji u tom slučaju podnose pretsedniku skupštine pismenu prestavku radi provere, na« reduje tajno poimenačno glasanje po listima koje se u momentu izbora predaju pretsed« niku sa potpisom 20 delegata, a izbor dele« gata podeljuje se proporcionalno prema ko« ličniku. Član 15. — Svi upravni odbori imaju po« sebne i opšte dužnosti. Opšte dužnosti su svih upravnih odbora: a) da se staraju u svome delokrugu o administrativnim poslovima Udruženja; b) da uredno prikupljaju prihode od Udruženja i da njima rukuju po budžetu; c) da izraduje budžet za.narednu godi« nu i da se podnese skupštini na odobrenje; č) da svojoj godišnjoj skupštini podnese izveštaj o svome radu i stanju Udruženja u minuloj godini; d) da sazivaju svoje godišnje skupštine i odreduju njihov dnevni red; e) da se staraju o družinskoj imovini svoga delokruga; f) da izdaju materijalnu pomoč svojim članovima u slučaju preke potrebe; g) da se staraju o družinskoj štampi ko« ju ustanove, da bude savremena i izraz ve« čine učiteljstva. Posebne su dužnosti upravnih odbora: A. Glavnog odbora: a) da u opšte izvodi rad Udruženja pre« ma članu 3 ovih pravila; b) da prestavlja Udruženje kao njegovo pravno lice; c) da se stara o staleškom listu; č) da rukuje potpornim fondom i da iz njega pomaže članove u slučaju potrebe; d) da pregleda i odobrava Sekcijska pra« vila najdalje za mesec dana od prijema istih; e) da bira blagajnika, urednike listova i činovnike Udruženja. B. Upravnog odbora sekcije: a) da Glavnom odboru uredno predaje po jednu trečinu uloga novih članova uteme« Ijača i dobrotvora a od svakog redovnog čla« na po 10 dinara godišnje čim ih primi od sreskih uprava, a tako isto i za staleški list od redovnih članova koliko bude Glavni od» bor odredio. Muž i žena ili sorodnici koji žive u zajednici, ako su članovi plačaju sa» mo jedan primerak družinskih listova. b) da sekciju prestavlja kao njeno prav» no lice; c) da bira sebi blagajnika i ostalo osob» lje. Član 16. — Dužnosti sreskih upravnih odbora propisuju se sekcijskim pravilima u duhu ovih pravila. Član 17. — Nadzornim odborima je duž» Aiost: LISTEK. Po bolgarskih mestih. Nekoč me je vprašal nek Bolgar v vla« ku: »Ali vam ni dolgčas potovati samemu?« Prav rad bi mu potožil, da nas je namera« valo potovati petero mladih učiteljev, pa so se razen mene vsi po vrsti ustrašili raznih neugodnih vesti in potovanje v Bolgarijo odložili, najbrže na stara leta. Tega nisem storil, ker bi dotični mogel sklepati, da je med Slovenci še mnogo strahopetcev, ki si ne upajo na cesto če časopisi napovedujejo slabo vreme. Raje sem ga kratko zavrnil: »Vsi ljudje, ki me srečujejo in ki potujejo v mojo smer, so moja družba. Kako naj mi bo dolgčas v tej raznovrstni in nepregledni množici.« In res, kakor nisem bil nikdar sam v Sofiji, tako sem bil še manj na vlaku, ladji, avtomobilu in mestih, kjer sem se ustavljal. Vsi so hoteli govoriti z menoj, vse mogoče stvari so hoteli vedeti, vse so mi hoteli po« vedati, vse mi tudi razkazati, tako, da mi nazadnje za počitek in razvedrilo ni ostalo časa. S seboj sem imel dvoje kopalnih hlačk. Ali mislite, da sem prišel do kopanja? Šele v Varni sem jo kar po francosko popihal na morje. Ni izključeno, da so nekateri malo zamerili pa bodo že odmerili, če pomi« slijo, da je človek le človek, ne pa avto« taks. Najprvo sem se ustavil v Plovdivu, kjer je služboval kot gimnazijski profesor naš rojak Bezenšek. Mesto leži med 5 griči, prav za prav golimi skalami, vulkaničnega nastanka. Ko se razgreje ta kamen, nastane neznosna vročina, ki še zvečer ne pojenja. Zato pravijo temu mestu »bolgarska Afri« ka«. Neznosno vročino nekoliko blaži reka Marica, ki pa ima v poletnem času malo vode, ker jo odvajajo za namakanje riževih polj, ki zavzemajo večji del prostrane plov« divske ravnine. Mesto je skoro izključno trgovskega značaja. V industriji sta zastopani le velika sladkorna in tobačna tovarna. Učinki zad« njega potresa še sedaj niso popolnoma iz« brisani. Čeprav stalno popravljajo, kljub te« mu so mnoge hiše, posebno siromašnih slo« jev, še vedno priče neprizanesljivosti pri» rodnih sil. Tujcu pa predvsem pade v oči velika množina štorkelj, ki jih je na vsaki strehi, kot pri nas vrabcev. Ob prihodu me je čakal na kolodvoru mladi kolega Pejev. Ta me je vodil po me» stu, me seznanjal s kolegi, kulturnimi de« lavci, žurnalisti in drugimi. Ogledal sem si šole, muzej, ogromno knjižnico in druge zanimivosti, nazadnje pa sem hotel videti še bolgarsko katoliško šolo. Tu pa so me prav grobo nahrulili, češ, da se Slovencem ni treba brigati za njih. Tega nisem priča» koval, tudi nisem bil med Bolgari na gro« bosti najmanje navajen, zato sem zameril in toliko bolj, ker je bilo z menoj par pra« voslavnih učiteljev, ki od bolgarskih katoli« kov niso mogli odnesti najboljšega vtisa. Pa preden sem se pripeljal v Staro Zagoro, sem na svojo užaljenost že popolnoma po« zabil. Tu sem bil nekoliko presenečen. Mislil sem, da bom prišel v neko staro podrtijo, pa sem se znašel v čisto novem mestu. Za časa osvobodilne vojne (pred 52 leti) so ga Turki požgali do tal. A na pogorišču je vzrastlo mesto z ravnimi, pravokotno se kri« žajočimi in širokimi ulicami. Hiše so postav« ljene med samimi vrtovi in na obeh stra« neh ulic so košati nasadi. Vse mesto je nagnjeno proti solncu in zato ima spomladi poleg prijaznega in zdravega lica tudi ugod« no podnebje, tako da postane v tem času en sam prijetno duhteč cvet. Takrat ima me« sto veliko privlačnost in Bolgari ga radi imenujejo: »bolgarska Nizza«. Posebnost je mestni park »Ajazmo«, ki se dviga nad mestom, kot slikovita kulisa. Tu je bil pred kakimi 20 leti gol hrib, ki je poleti povzro« čal mestu strašno vročino. Le z velikimi žrtvami so ga mogli zasaditi s cipresami in smrekami, na vhodu pa so napisali: »Park je napravljen s trudom, zato ga varuj!« In res je to velikanski živ spomenik silne vo« lje, to je najvidnejši izraz narodove mar« ljivosti, vztrajnosti in podjetnosti. Tu sem dobil polno kolegov, ki so me vodili okrog in pri neki družini sem bil po« vabljen na kosilo in večerjo. Opoldne smo najprej jedli tarator, t. j. juha, ki jo Bol« gari silno cenijo in jo pripravljajo na sle« deč način: V kislo mleko (ovčje ali bivolsko) dajo precej zdrobljenega česna, nekoliko zmletih orehov in namiznega olja. Vse to dobro solijo in stepejo, vrhu pa nalijejo hladne vode. Notri narežejo še surovih ku« mar in to mrzlo brozgo servirajo kot prvo« vrstno juho. Že v Sofiji sem se vseh jedi hitro privadil, le te juhe moj želodec ni mo« gel prenesti. Tudi to pot se mi je kar tema delala pred očmi in zdelo se mi je, da se vsa Bolgarija vrti okrog mene. »Kako vam ugaja ta naš tarator?«, me je vprašala prijazna gospodinja. Kar ustra« šil sem se tega vprašanja in trenotno nisem vedel, kaj bi odgovoril. Sam ne vem, kako da sem potem izbleknil: »Imertitnejše pri« pravljene jedi še svoj živ dan nisem jedel.« Kar zasmejale so se ji velike in blesteče oči, tako dobro ji je del ta poklon. Hvaležno mi ga je hotela vrniti s tem, da je zvečer po« stavila pred mene še večjo porcijo — tarato« ra. Takrat sem trdno sklenil, da se bom ra« je vsaki gospodinji do smrti zameril, kot pa ji zinil eno samo neiskreno besedo. Ubo« gi revež, sem se čisto čist odpeljal drugo jutro v Kazanlik. Šele tam sem splaknil svo« jo nespamet in svoj bivolski želodec s ko« zarčkom — slivovke. Kazanlik je manjše mesto (približno 30.000 ljudi) in leži v dolini med Balkanom in Srednjo goro. Nikjer drugje v Evropi, kot ravno v tej dolini, ki je od vseh strani dobro zavarovana proti vetrovom, uspeva posebne vrste vrtnic iz katere pripravljajo dišeče cvetno olje (rozovo maslo). Kazanlik sam je središče produkcije in trgovine tega olja. Mesto je obdano s sadnim drevjem in še posebno s košatimi orehi, ki tu izborno rodijo. Tu je slavno in najstarejše bolgar« Uredništvo in uprava: L/ubl/ana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranth pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak Četrtek. Naročnina letno 60 Din, za Inozemstvo 80 Din. Člani pov. VJl! plaiajo list m članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. teh. rač. 11.197. Telefon 3112. Delo UJU Poverjeništvo Ljubljana in „Učiteljskega tovariša" za cimboljši šolski zakon. (Članki in razprave o šoiskem zakonu objavljeni t „Učiteljskem tovariša".) (Dalje.) a) da svakog meseca a po potrebi i če* šče pregledaju račun i stanje blagajne svoga delokruga; b) da paze da li se izvršuju skupštinske odluke; c) da saz vaju vanredne skupštine u slu* čaju znatnih nepravilnosti u radu. Član 18. — Svaki upravni odbor izradv.je potrebne pravilnike u rukovanju blagajnom, fondovima. domovima uredivaniu lista itd. Član 19. — Odredbe o sastavu sreskog budžeta propisuju sekcijska pravila a u du* hu ovih pravila. Član 20. — Izborne članove Glavnog od* bora, kao i sekcijske delegate, biraiu sek* cijske skupštine, a za izabrane progiašuje Glavna skupština U. J. U. Član 21. — Društva koja imaju do 50 redovnih članova ša!ju na skupštine pretsed* nika ili zamenika, preko 50 članova šalju po* red pretsednika još jednog delegata, ako broj njihovih članova bude 100 ili ostatak preko 50 bude veči od 25 članova. Na dva delegatska mesta, osim pretsednika, imaju prava ona društva koja imaju 150 članova ili im ostatak preko 100 bude veči od 25 čla* nova itd. Član 22. — Za vreme letnjeg odmora pr* vo se drže skupštine svih sekcija pa zatim Glavna skupština. Član 23. — Skupštinama je dužnost: a) da pregledaju rad uprave u minuloj godini i ako je bio pravilan da dadu upravi razrešnicu; b) da rešavaju sva pitanja koja se stave na dnevni red; c) da biraju članove i zamenike uprav* nom i nadzornom odboru svoga delokruga; č) da Glavna skupština proglasi počasne članove koje neka sekcijska uprava izabere. Član 24. — U slučaju neodloživih stale* ških potreba i potrebe opštega staleškog izraza o nekom pitanju, upravni odbori mogu sazvati vanrednu skupštinu svoga delokruga. U slučajevima nepravilnoga rada i mate* rijalne opasnosti Udruženja nadzorni odbori sekcija i centralni odbor nadzorni, mogu sa* zvati vanrednu skupštinu svoga delokruga. Glavni odbor mora sazvati vanrednu skup* štinu kad to zahtevaju tri petine članova ili tri sekcijska upravna odbora, a upravni od* bor sekcije mora je sazvati ako to zahtevaju dve trečine njenih sreskih uprava. Sazivači vanrednih skupština moraju dostaviti njen rad upravi sekcije i Glavnom odboru. Član 25. — Sreske, sekcijske i vanredne skupštine drže se u sedištu te uprave a Glav* ne skupštine Udruženja drže se u večim i važnijim gradovima. Član 26. — Svakom skupštinom rukovo* di pretsedništvo njenog upravncgo odbora. Član 27. — Skupština se bavi samo pi* tanjem dnevnog reda. Član 28. — Na sresk lju). »Učit. Tov.« št. 7., z dne 1. IX., str. 3. Naše zahteve glede učiteljske stalnosti. »Učit. Tov.« št. 8., z dne 8. IX., str. 1. Učiteljska stalnost. »>Učit. Tov.« št. 9., z dne 15. IX., str. 2. Stalnost srbskega učiteljstva. »Uč Tov.« št. 9., z dne 15. IX./str. 3. Brezplačno stanovanje in kurivo za uči* teljstvo. »Učit. Tov.« št. 10., z dne 22. IX., sfr. 1. Vprašanje kuriva in stanovanja. »Učit. Tov.« št. 13.. z dne 12. X., str. 2. Listek. Reforma šole. »Učit. Tov.« št. 15., z dne 27. X., str. 1. Predlogi in kritike k uredb o oblastnih in krajnihr.šolskih odborih. — Uredba o uči* teljskih disc. sodiščih. »Učit. Tov.« št. 16., z dne 4. XI., str. 3. Uredba o krajn h šolskih odborih. »Učit. Tov.« št. 17, z dne 11. XI., str. 1. Šolski zakoni bodo predloženi Narodni skupščini, in sicer za osnovne in srednje šole. — Načrt se naslanja na Trifunovičev osnu* tek. »Učit, Tov.« št. 17. z dne 11. XI., str. 2. Šolski zakon je izdelala anketa pr orga* nizaciji in poslala svoj elaborat merodajnim osebam. — Šolski odbori i dr. (Deputacija pri prosv. šefu Capudru). »Učit. Tov.« št. 17., z dne 11. XI., str. 3. Anketa pov. UJU z učitelji kmet. nada* ljevalnih šol. »Učit. Tov.« št. 19., z dne 24. XI., str. 1. Uredbo o šol. odborih dovršuje prosvet* ni svet. V uredbi so tudi odredbe po special* IZ POVERJENIŠTVA. Ker prihajajo na poverjeništvo ustne in pismene pritožbe, da občine, odnosno krajevni šolski odbori po veliki večini ne izpla* čujejo zakonite stanarine učiteljstvu izgo* varjajoč se pri tem na dejstvo, da ni v pro* računu predvidena nobena postavka, obve* ščamo članstvo, da izide v kratkem točno na* vodilo glede izplačevanja stanarin. Krajevni šolski odbori bodo morali najeti kratkoročno posojilo za izplačilo. V zadevi izplačila sta* narin bodo morali predložiti točne izkaze. Ko to sporočamo, prosimo, naj se član* stvo ne razburja in ne pusti begati od niko* gar. Prav tako prosimo, naj se v svojem in* teresu ne pogaja za stanarino s krajevnimi šolskimi odbori. Pred kratkim je razposlalo poverjeništvo na vsa društva obširno okrožnico z informa* cijami glede naturalnih stanovanj in stanarin kuriva, šolskih vrtov, upraviteljskih doklad, učne obveznosti itd. Opozarjamo članstvo, da se udeleži društvenih zborovanj, kjer bo izvedelo za točne informacije. Tovariše šolske upravitelje pa prosimo, da gredo kot neposredni predstojniki učitelj* stvu na roko ter vplivajo kot člani krajevnih šolskih odborov, da nemudoma izplača uči* teljstvu pripadajočo stanarino. Poverjeništvo UJU. Dolgo je -že od tega. kar mi je sostano* valeč, mlad dijaček, s posebnim spoštova* njem pokazal darovano fotografijo, rekoč: »Glej, to je pa moj učitelj!« — In pripove* doval je same zanimive in vesele zgodbe iz one šole, ki ji je bil voditelj, učitelj in oče rajnik. Že takrat sem doznal da je vladalo v tej šoli med otroci in učiteljem prav pri* srčno družinsko razmerje. Za kar se borimo šele danes, to je občutila intuitivna narava pokojnikova že pred 30 leti. Ne čudim se. da je hranil dotični dijak sliko svojega učitelja kot dragocen amulet in da je pozneje kot višji uradnik prišel ob vsaki priložnosti ob* iskat in pozdravit svojega nekdanjega uči* telja. Razumljivo je, da sq bile takratne nad* zorne oblasti kar v zadregi, po kakih »for* malnih stopnjah« hodi vendar ta mož, da ima kljub temu izvrstne uspehe. Bil je pač 30 let pred časom, ta naš dobri in veseli »večni mladenič«. Njegova šola je bila dom cvetja, petja in veselja ter praktičnega živ* Ijenskega udejstvovanja. Pa ne samo to: tudi vsa okolica je morala soglašati z nje* govim značajem. Nešteto cvetic je vzgojil in jih daroval ljudem, da so okrasili mrtva okna. Odrasle je poučeval petje jim dajal gospodarske nasvete in jim pomagal v vseh ozirih. Njegovi bivši učenci so hodili k nje* mu po nasvete, kar je pač za pravega učite* lja najboljše priznanje. Znal je občevati z ljudmi kot malokateri. zato je imel povsodi uspehe. A delal ni nikoli v svojo korist — saj je znano, da je celo svoj borni učiteljski zaslužek razdajal. Bil je vzor pravega idea* lista. nem zakonu glede drv in stanovanja za uči* teljstvo v vsej državi. »Učit. Tov.« št. 19.. z dne 29. XI., str. 2. Šolska reforma. »Uč t. Tov.« št. 19. 20. in 21., z dne 29. XI., str. 4., 3., 4. Anketa učiteljev kmet. nadalj. šol ljub* Ijanske oblasti (19. XI. 1927.). »Učit. Tov.« št. 20., z dne 2. 12., str. 2. Anketa učiteljev kmet. nadalj. šol ljub* Ijanske oblasti (19. XI. 1927.). »Učit. Tov« št. 21., z dne 1. XII., str. 2. Prosvetni program za našo državo. »Učit. Tov « št. 21., z dne 7. XII., str. 2. Prosvetni program za našo državo. »Učit, Tov.« 'št. 22., z dne 15. XII.. str. 2. V zadevi projekta šol. zakona in zakona o učiteljiščih. »Uč t. Tov.« št. 23., z dne 22. XII., str. 2. Anketa učiteljic pov. UJU o gospodinj* sko*nadaljevalnem šolstvu. »Uč. Tov.« št. 25.. in 26., z dne 5. I. in 12. I., str. 1. Osnovne in meščanske šole na Češkem. »Učit. ToV.« št. 25.. z dne 5'. I., str. 2. Anketa šol. upraviteljev Pov. UJU. — Resno delo učiteljstva za dvig šole in pro* svete. »Uč t. Tov.« št. 26., z dne 12. I., str. 2. Anketa šol. upraviteljev Pov. UJU. — Resno delo učiteljstva za dvig šole in pro* svete. »Učit. Tov.« št. 26. in 27., z dne 12. in 19 I., str. 2 Zal con o osnovnih šolah — def. stiliziran n ga min. prosvete namerava v najkrajšem času_ izročiti Nar. skupščini. »Učit. Tov.« št. 27., z dne 19. L, str. 3. Anketa šolskih upraviteljev v mariborski oblasti ¡Proučevanje uredb in zakonov. »Učit. Tov.« št. 28., z dne 26. I., str. 1. Anketa šolskih upraviteljev v mariborski oblasti. Proučevanje uredb in zakonov. »Učit. Tov.« št. 29., z dne 2. II, str. 2. Reforma učiteljišč. (Članek.) »Učit. Tov « št. 31.. z dne 16. II., str. 1. Odsek za reformo šole pri pov. UJU — odseki za nadalj. šolstvo v Celju in Mariboru. »Učit. Tov.« št 32., z dne 23. II.. str. 1. UJU pr prosv. ministru g. Grolu — 'potre* ba sprejetja šol. zakona. »Učit. Tov.« št. 35., z dne 15. III., str. 2. (Dalje prihodnjič.) — Vsa sreska učiteljska društva UJU, poverjeništvo Ljubljana naprošam, da tekom tega meseca poravnajo zaostanke na čla* narini, ker bi v nasprotnem slučaju dolžna društva ne imela glasovalne pravice v dele* gacijskem zborovanju. Istočasno naj se mi najkasneje do 15. t. m pošljejo vse mesečne prijave. iPo prejemu teh pošljem vsem dru* štvom izpiske obračunov tekoče poslovne dobe. — Rado Grum, glavni blagajnik. — Projekt pravil UJU. V današnji šte* vilki prinašamo projekt pravil UJU. ki ga je izdelal glavni odbor. Opozarjamo društva in članstvo na ta pravila, ki pridejo v razpravo na glavni skupščini. — Prevedba učiteljic ženskih ročnih del v II. kategorijo. Glavni prosvetni svet je podal na svojem 1701. rednem sestanku dne 14. marca t. 1. svoje mišljenje na vlogo mi* nistrstva prosvete O. N. br. 5606 z dne 23. januarja 1930. glede razvrstitve učiteljic za gospodinjstvo in ženska ročna dela, ki imajo različne šolske kvalifikacije. V zvezi, s prejšnjim odlokom Glavnega prosvetnega sveta se imajo uvrstiti: 1. Učiteljice z dovr* šeno osnovno in nižjo obrtno šolo v tretjo kategorijo. 2. Učiteljice z dovršeno osnovno, nižjo in nadaljevalno žensko obrtno šolo v tretjo kategorijo. 3. Učiteljice z dovršeno osnovno šolo, štirimi razredi srednje ali me* ščanske šole (z nižjim tečajnim izpitom, ko Ker ni imel družine — šalil se je v svo* jem 70. letu, da je še vedno premlad za že* nitev — je tem lažje posvečal svoje moči in skrbi javnemu delovanju. Še dan pred smrtjo so se ga hoteli spomniti v znak hvaležnosti gasilci s častno diplomo. Tudi literarno se je v mlajših letih prid* no udejstvoval. Starejši mladinski listi imajo marsikatero prijazno stvarico Sežunovo. Ka* dar je bil posebno razigrane volje — in to je bilo skoro vedno — je govoril tekoče in neprestano v rimanih verzih, neprisiljenih in dovtipnih, da je spravil vso okolico v dobro voljo. Tak je bil naš Alojzij, a tudi resen, če je bilo treba. Sledovi njegovega dela ne zapadejo tako hitro pozabljenju. Prijazna nova šola v Mav* čičah je sad njegovih prizadevanj. Marsikak tovariš si je že z zidanjem nove šole nako* pal nevoljo nekaternikov iz ljudstva a po* kojnik je ostal kljub temu priljubljen in si je za življenski odpočitek izvolil hišico v kraju, kjer je nazadnje služboval. Saj se nii mogel ločiti od svojega ljudstva. Zdaj samuje ona hišica na Jami. Ni več cvetja in petja v njej. Odšel je skrbni njen gospodar na daljno pot in se ne vrne več.: S svetlim spominom bomo hodili mimo mrt* vih oken in mislili na dragega tovariša, ki se je moral tako na hitro ločiti od ljubega Sorškega polja. Tam na ljubljanskem polju je zdaj njegov zadnji dom. Naj mu bo ta dom usmiljen in dober, v cvetju in zelenju, da bo sladko počival naš nepozabni sopotnik A. K. Sežunov! Splošne vesti. En gros. En detail. jc bil) in z višjo žensko obrtno šolo v drugo kategorijo. — Po tem odloku Glavnega pro* svetnega sveta naj se javijo vse učiteljiee ženskih ročnih del, ki imajo pravico na II. kategorijo, po službeni poti z urejenimi do* kumenti glede prevedbe v II. kategorijo. — Prekinitev službe. Ker zahteva Glav» na kontrola, da mora biti vsaka prekinitev službe, ki je navedena v prošnjah za napre* dovanje, opravičena (naveden vzrok preki* nitve), je odredilo ministrstvo prosvete z odlokom O. N. br. 26.475 z dne 12. maja 1930, naj kraljevska banska uprava vrne vsa* ko prošnjo, v kateri niso event. prekinitve podprte s potrebnimi dokazili (uradnimi po* trdili o vzrokih prekinitve). — O prednji odredbi je obvestiti vse učiteljstvo s pozi* vom, naj v lastnem interesu vlaga točno in pravilno sestavljene in opremljene prošnje v smislu priobčenih razpisov. — Prošnje za premestitve. Učiteljstvo mora svojim eventualnim prošnjam za pre* mestitev priložili samo po en izvod službe* ne razpredelnice in izvoda iz »Uslužbenske* ga lista«. Dokumentov, zlasti originalnih, ni treba prilagati. Službeno oceno pridene src« ski šolski nadzornik. Prošnja naj se kol* kuje samo s 5 Din. Kolek 20 Din za reši* tev se bo zahteval ob morebitni izdaji de* kreta o zaprošeni premestitvi. Poleg pod* pisa prosilca naj bo navedena tudi grupa položajne in stopnja osnovne plače. — Dvajsetletnico mature na ženskem učiteljišču v Gorici (1910.) bodemo prazno* vale s skupnim sestankom v Ljubljani in eventuelnim* izletom na Bled dne 3. julija t. 1. Vse tozadevne podatke daje Nataša Bencina roj. Krebelj, Maribor, Mlinska 30, na katero naj se obrnejo vse, ki se za se* stanek zanimajo. Želja organizatork tega se* Stanka pa je, da se po možnosti vse dobimo in preživimo skupno par uric. Obleke kemično čisti, barva, plisir» Ir lika tovarna JOS. REICH. — Današnji štefvilki našega lista smo priložili prospekt založbe »Modra ptica« o izdaji slovitega zgodovinskega romana an= gleškega pisatelja Walterja Scotta »Ivan* h o e«. Delo je izšlo v sijajnem prevodu Via* dimirja Levstika. Dejanje romana se vrši v dobi križarskih vojsk za časa Rikarda Levjesrčnega. Oprema te knjige bo nadkri* Ijevala vse dosedanje izdaje založbe »Modra ptica«, ki bo s to izdajo omogočila našim čitateljem, da čitajo to zanimivo zgodovin* sko delo v odličnem slovenskem prevodu. Naročbo te knjige toplo priporočamo. Na* ročilnica je priložena prospektu Uistelšskl pravnik. —§ Plačilni seznami — pooblastila. Važ« no. Na zahtevo mesne kontrole mora biti vsako pooblastilo kolkovano z 10 Din in po* trjeno od oblasti i— sreskega načelništva. Kdor ne more osebno / podpisati unikata," odnosno duplikata plačilnega seznama, naj izda pravilno sestavljeno, kolkovano in po* trjeno pooblastilo, da se mu bodo mogli na* kazati in izplačati prejemki pravočasno. Pevski zbor UiU iičiteijjsiva. —pev. Sklicujemo seslanek pevskega zbora v nedeljo 15. t. m. ob 9. (deveti) uri v Glasbeni Matici. Razgovoriti se hočemo o našem dosedanjem in bodočem delu. Priča* kujemo, da se članice in člani polnoštevilno udeležijo tega sestanka. Popoldne po dogo* voru skupen izlet v bližino Ljubljane. i ( Odbblr. Osebne lade^e. —i Stalnost v državni službi so dobili po § 71. zakona o narodnih šolah: Turnšek*Roj* nik Silva, učiteljica v ¡Polzel!, Zupančič Josip, učitelj v Dražgošah, Urbančič Justina, učite* ljica v Ajdovcu. Tavželj Avrelija, učiteljica v Selih, Roje Avrelij, učitelj v Marenbergu, Perčič Angela, učiteljica v Hinjah, Prelog Cecilija, učiteljica v Gornji Radgoni, Pre* šern Štefanija, učiteljica v Beltincih, Luževič Jožefa, učiteljica v Stopercah, Marok Marija, učiteljica v Dobovi, Klun Karolina, učiteljica na Teznu, Hauptman Zora, učiteljica v Do* lenji Nemški vasi, Gabrejna Ivanka učitelji* ca pri Sv. Miklavžu, Engelman Vladimira, učiteljica v Cerkljah, Čadež Marija, učiteljica v Mokronogu, Benedikt Stana, učiteljica v Skalah, Ambrožič Angela, učiteljica v Vel. Poljani, Stres Boris, učitelj v Prevaljah, Stre* hovec Pavlina, učiteljica pri Mali Nedelji, Osterc Marija, učiteljica pri Sv. Andražu, Košmerlj Vinko, učitelj v Zagorju ob Savi, Kavčič Jadviga, učiteljica Trbonjah, Jerele Zofija, učiteljica pri Sv. Bolfenku, Božič An* tonija, učiteljica v Negovi, Bernik Irma, učiteljica v Runečah. —mm Uprava Mladinske Matice bo tudi letos razpošiljala knjige v zabojih po želez* niči ali avtomobilskih zvezah za več šol sku* paj kakor lansko leto. Opustila bo ta način ekspedicije le za tista upraviteljstva, ki so ji to izrecno sporočila. Pri tem se bo uprava J. MAČEK MUBIJANA držala lanskega načrta. Zato prosimo vse naše poverjenike, da pošljejo po knjige na upraviteljstvo osnovne šole na sedežu svoje železniške ali avtomobilske postaje, oziroma da ipoverjeniki na teh sedežih razpošljejo knjige sosednim šolam, kakor so to storili lansko leto. Vse stroške, ki jih bodo imeli s tem načinom ekspedicije, naj poverjeniki nemudoma naznanijo upravi, da jim jih po* vrne. Dan ekspedicije se bo sporočil v »Uči* teljskem Tovarišu«, ali kjer je potrebno, di* rektno šolskim upraviteljstvom. — Uprava Mladinske Matice. Stanovska organizacija UJU Iz društev: Vabila? = SVETOLENARŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto dne 14. junija 1930. ob 10. uri skupno z mariborskim okoliškim učiteljskim društvom pri Sehiker* ju pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Zaradi obeda se naj prijavijo udeleženci pri tov. Žigartovi pri Sv. Lenartu najpozneje do srede dne 11. junija 1930. = SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ« SKO DRUŠTVO ima svoje zadnje peto zbo* rovanje v tem šolskem letu skupno z mari* borskim učiteljskim društvom v soboto dne 14. junija t. 1. v Slovenski Bistrici ob 11. uri dopoldne v dvorani okrajne hranilnice. — Ker se ta dan zadnjič snidemo v tem šol* skem letu. pričakuje odbor polnoštevilne udeležbe. Tovariši in tovariš.ce, ki niso še docela poravnali svojih obveznosti, naproša* mo, da vsaj do zgoraj navedenega dne to urede, da zamore blagajničarka zaključiti svoje knjige. — Predsednik: Miloš Tajnik. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZ« JANSKI OKRAJ bo zborovalo v soboto 14. junija točno ob 10. uri na Bučah. Poleg običajnega je na dnevnem redu, Poročilo o Učit. domu in UGP, predavanje tov. Kosa »O radiu« poročilo o seji širjega sosveta in volitev delegatov za obe skupščini. — Ker je to zborovanje zadnje v tem šolskem letu, pričakuje prav obilne udeležbe — od* bor. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KO« ČEVSKI OKRAJ bo zborovalo dne 14. ju* nija 1930. v Kočevju — osnovna šola — s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko po* ročilo. 2. »O naši Adriji«, predava tov. Mer* vič. 3. Volitve delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. 4. Slučajnosti. — Odbor. = SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO UJU — LJUBLJANA«OKOLICA — zahod« ni del bo zborovalo v soboto 14. junija 1930. ob Vi 10. uri na osnovni šoli na Vrhniki. Na dnevnem redu je poročilo vodstva, preda* vanje, volitev delegatov in drugo. Pred zbo* rovanjem bo ob 9. uri maša zadušnica za pok. tov. Eg. Schiffrerja iz Vznike. = SKUPNO ZBOROVANJE UČI« TELJSKEGA DRUŠTVA ZA MARIBOR« SKI IN LENARŠKI ŠOLSKI OKRAJ se bo vršilo v soboto 14. junija t. 1. ob 10. uri predpoldne pri Šmarjeti ob Pesnici, in sicer pri županu in predsedniku tamošnjega kra* jevnega šolskega odbora g. Alojziju Schi* kerju. Najprej vsako društvo opravi v kaki pol uri svoje interne zadeve zase, nato sledi ne predolgo skupno oficielno zborovanje s predlogi za pokrajinsko skupščino, za tem pa skupen obed. Popoldne pa pride le ena, a tako nam vsem potrebna in zaželjena točka: prijetno in iskrenosti toplo in polno tovariševanje v čim veselejši družbi. Morda se odločimo tudi za izlet v par minut od* daljeni grad Hrastovec (s točasno rusko gimnazijo). Iz Maribora bo vozil avtobus (2 do 3) ob 9. uri predpoldne z glavnega kolodvora, nazaj pa ob pol 5. uri popoldne, oziroma po dogovoru. Ponovno prosim vse tov. upravitelje, da mi takoj prijavijo vse udeleženke(ce), to pa zaradi skupnega kosi* la in avtobusne vožnje. Vse tovarišice(e) še enkrat vabim k najštevilnejši udeležbi, kajti skupno se veseliti, se potožiti in pozabiti na težko prizadele nas stanarinske odteglja* je, to bo parola tega našega izletnega zbo* rovanja. — Predsednik. = ORMOŠKO UČITELJSKO DRU« ŠTVO bo zborovalo dne 14. junija t. 1. pri Sv. Tomažu. Začetek ob 10. uri. = SLOVENJGRAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto 14. junija t. 1. ob 9. uri v osnovni šoli v Slovenjgradcu po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik zad* njega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Poročilo o sejah ožjega in širjega sosveta UJU v Ljub* ljani in Mariboru (tov. Kopač in Gobec). 4. Ali šola preveč zahteva od otrok« (refe« rira tovarišica Gobec Regina. 5. Volitev de* legatov za pokrajinko in državno skupščino. 6. Raznoterosti. = UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA SODNI OKRAJ ŽUŽEMBERK bo zborovalo dne 14. junija t. 1. ob 10. uri dopoldne v Zagradcu s sledečim dnevnim redom: l.Važ* ne stanovske in šolske zadeve. 2. Izvenšol* sko delo učiteljstva. — Poroča tov. Janko* vič. 3. O turneji pevskega zbora po Češko* slovaškem. — Poroča tov. Korenčan. 4. Vo* litev delegatov za pokrajinsko skupščino. 5. Slučajnosti. — IPridite prav gotovo vsi! F. Mervar, t. č. predsednik. = LOGAŠKO UČITELJSKO \ DRU* ŠTVO bo imelo v soboto dne 14. junija 1930. svoje redno društveno zborovanje v osnovni šoli v Cerknici. Pričetek ob 10. uri. Poleg društvenih poročil je na dnevnem re* du tudi predavanje tov. A. Verbičeve o končnem rezultatu »Naše prve knjige« po novi delovni metodi. Udeležba obvezna! Poroda: + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ DOLNJA LENDAVA je zborovalo dne 10. maja v Nedelici. Število članstva 75, navzočih 44 — kljub slabemu vremenu. Na zborovanju je pristo* pilo 8 tovarišev(ic), izstopil je 1 član. Sedaj šteje društvo 8 2 članov. Predsednik društva je otvoril zborova* nje ob 10. uri s pozdravnim govorom, pose* bej je pozdravil na novo pristopivši članici Ido Humerjevo in Bizjakovo ter častita k zaroki tov. Sreša in Zupanove. Tov. predsednik poda splošno situacij* sko poročilo. Pokaže na primerih na nujnost organizacije. Omenja dosedanje uspehe or* ganizaciie in obsoja netaktnost onih tovari* šev, ki stoje izven organiziranih vrst, a uži* vajo uspehe organizacije. Poroča še o svojih predlogih k pravilniku. I. Dopisi. Tov. tajnik prečita dopise po« verjeništva. O proračunu potnin se sprejme stališče odbora, da se naj potni stroški de* legatov plačujejo iz skupne blagajne pover« jeništva. II. Poročila. Tov. predsednik in tajnik poročata o seji širjega sosveta UJU. Ome* •nita o delu poverjen.štva za izboljšanje ma* terialnega položaja učiteljstva, o seji glav* nega odbora v Beogradu, o sporu, ki je na* stal med poverjeništvom in uredniškim od* borom »Popotnika«. Tovariš blagajnik je poročal o stan|u blagajne. Kljub odvetniškemu opominu je plačal le en član stari dolg. V smislu sklepa občnega zbora bo odbor primoran sodnij* skim potom izterjati od dolžnikov. Vse ob* .veznosti pri poverjeništvu še niso porav* nane. Blagajnik poziva članstvo k točnemu plačevanju članarine. Tovariš tajnik poroča o odlborovih se« jah, ki so se prvič vršile odkar obstoja dru* ,štvo. Z zadnjim izrednim občnim zborom se je postavil mejnik v društvenem iživljenju. Začelo se je z delom ter se skuša oddolžiti brezdelju in nesoglasju v prejšnj h letih. Na sejah se je obravnaval predvsem stari dolg. Dolžnike je odbor izročil odvetniku in to na zahtevo članstva. Tajnik obrazloži tudi sklepe, ki so bili sprejeti na odborov h sejah, s katerimi se je članstvo strinjalo. Ti predlogi so: 1. Nečlani nimajo pravice se udeležiti zborovanj. 2. Naj se nečlanom ne pošiljajo stanov* ski listi. 3. Prihranki pri »Popotniku« naj se upo* rabijo v svrho nekake odškodnine članstvu za izostale številke. 4. »Učiteljski Tovariš« naj objavlja po* ročila o društvenih zborovanjih po nujnosti. Odbor je določil tudi sklicatelje odse« kov. ki se pa še niso konstituirali — razen knjižničnega odbora, ki že deluje. III. Po tajnikovem poročilu je tov. Lovše iz Maribora podal jasno sliko o delovanju UGP. za kar se mu je podpredsednik iskreno zahval i. Se sklene, da člani UGP pošiljajo denar (5 4:2 Din) in pristopnice naravnost UGP v Mariboru in ne društvu. IV. Tovariš Drekonja je podal predava* nje »Za našo pedagogiko«. Glavna misel predavanja je bila. da se podimo v prahu za tujimi vozovi n temu nasproti, da se nam je treba duhovno popolnoma osvoboditi. Članstvo je bilo z lepo podanim predava* njem zelo zadovoljno. Podpredsednik se mu v iskrenih besedah zahvali in ga prosi, da bi poslal predavanje društvu, ki. bi ga poslalo »Popotniku« v objavo. Po predavanju se je vršil razgovor, v katerega so posegali tov. Peternel in Hvala. V. Za pokrajinsko skupščino sta izvo* Ijena delegata tov. Izidor Horvat in Bela Horvat. Namestnika sta tov. Čehovin in Anica Pavline. Za državno skupščino tov. Horvat Janko, namestnik Sreš. Tov. Drekonja je sprožil misel, da bi društvo priredilo svojim članom Sdnevni te* čaj za ročna dela. Tečaj bi vodil tov. Dre* konja, ki ima kvalifikacijo za to. Odbor vzame na prihodnji seji to v pretres. Prvič na zborovanju se je pokazala aktivnost. Po zborovanju pa se je pokazalo pravo medsebojno tovarištvo. Peternel, preds. Bela Horvat, t. č. tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA /POLI« TIČNI SREZ LJUTOMER je zborovalo dne 3. maja 1930. pri Kapeli. Statistika: Vsega učiteljstva 105, včlanje* nih 97, navzočih 60. Situacijsko poročilo: Tov. predsednik otvori zborovanje s pozdravnim nagovorom na navzoče, ki so v tako lepem številu prišli v ta najlepši kraj našegn sreza. V svojem govoru omenja važne dogodke zadnjega časa, s j unosom in veseljem se spominja turneje pevskega zbora slovenskega učiteljstva, ki je žel triumf za triumfom pri bratih Čehih. — Nato pozdravi novodošle tovariše in to* varišice z željo, da se naj ne b • samo z vso vnemo oprijeli dela v šoli. ampak se tudi oklenili organizacije. Zapisnik občnega zbora se prečita in odobrK Tov. predsednik dostavi, da ima iz* ročiti vsemu učiteljstvu pozdrave g. bana, kateremu se je ob priliki otvoritve novega radgonskega njostu poklonila tudi deputacija učiteljstva. Nadalje poroča, da se je sestal knjižnični odbor v Gorenj Radgoni in se določita za referenta pedagoških revij tov. Burja (za Gornjo Radgono) in tov. Stopar, oziroma Karbaš (za Ljutomer). Nato so se čitali in obravnavali došli do* pis:. Z oizrom na dopis poverjeništva št. 880 z dne 21 marca 1930. se sklene, da ostanemo ,t>ri starem načinu plačevanja potnine dele* igatom za pokrajinsko in glavno skupščino, t. j. iz društvene blagajne. — Drugi dopisi so se vzeli na znanje. LJUBLJANA, JURČIČEV TRG ŠTEV. 3. Izdelovanje ročnih in strojnih vezenin. Predtiskarija in izdelovanje šablon. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk. Sledilo je poročilo tov. predsednika Mavrica o seji širjega (sosveta v Mariboru, kateremu so navzoči sledili z velikim zani* manjem. — Tov. Horvatič, ki se je udeležil turneje učiteljskega pevskega zbora na Če* škoslovaško, je nato v zelo interesantnem predavanju poročal o sprejemu na Češkem, o nastopih zbora in o zanimivosti posamez* nih mest. Njegova izvajanja so žela splošno odobravanje. Reševale so se še stanovske zadeve, in sicer: a) Glede kmetijsko*nadaljevalnh šol je bil sprejet sledeči sklep: »Učiteljsko dru« štvo za politični srez Ljutomer je na svojem zborovanju soglasno sklenilo, da naj p,over« jeništvo deluje z vsemi sredstvi na to, da Kmetijska družba spremeni svoja pravila v toliko, da postanejo učitelji lahko zopet redni člani Kmetijske družbe z aktivno in pasivno volilno pravico, zlasti pa, da družba razveljavi sklep glavnega odbora z dne 30. januarja 1930. glede izrednega članstva, ker je isti za učiteljstvo naravnost poniže* valen in sramotilen.« b) Tov. predsednik predlaga, da bi ena izmed tovarišic, ki poučuje po Fleretovi či* tanki, na prihodnjem zborovanju poročala o svojih uspehih. c) Ker se tov. Cujnik v zadnjem času ne udeležuje zborovanj, se določi za refe« renta za i_zvenšolsko delo tov. Resman. č) Prihodnje zborovanje se vrši pri Sv. Juriju ob Ščavnici v sredo 4. junija 1930. K. Mavric, Anketa Sterger, t. č. predsednik. t. č. tajnica. + UČITELJSKO DRUŠTVO UJU ZA SODNI OKRAJ ŽUŽEMBERK je zborovalo dne 10. maja 1930. na Selih pri Šumberku. Kljub slabemu vremenu in silno slabi poti se je zbralo tam 19 članov in članic, t. j. 63%. Tov. predsednik je pozdravil zborovalce ter podal nato poročilo o položaju v organi* zacij.i ter o njenem prizadevanju za izbolj« šanje gmotnega položaja ter odnosih do pravilnika k novemu šolskemu zakonu, ki se baš sedaj sestavlja v Beogradu. Ziborovalci so sprejeli vse to z odobravanjem na znanje. Nato je predaval tov. predsednik Mer* var o »Podku rastlinstva v zvezi z kmetij« stvom na podeželskih šolah«. Prav dobro zamišljen referat je žel vsestransko prizna« nje. Videlo se je, da ga je sestavil učitelj« vrtnar, ki 'ima krasen šolski vrt in veliko ljubezen do narave. Pri debati o tem pred* metu je opozorila tov. Bezlajeva zborovalce tudi na naše domače zdravilne rastline, ki rastejo 'povsod po naših krajih. V lepo zasnovanem predavanju je nato povedla tov. Fr. Bezlajeva zborovalce na Francosko in v severno Italijo. Potovanje so pojasnjevale prekrasne razglednice iz raznih delov Italije in Francije. Tov. predsednik se je predavateljici za lepo predavanje prisrčno zahvalil. Prihodnje, in to zadnje zborovanje se bo vršilo po sklepu članstva v Zagradcu me* seca junija. Natančnejši program bo pozneje objavljen. Odbor. + ŠOŠTANJSKO UČITELJSKO DRU. ŠTVO je zborovalo dne 8. maja v Šoštanju. Udeležba: Od 53 članov navzočih 41, t. j. 77%. _ Situacijsko poročalo. Tov. podpredsed* nik otvori zborovanje, pozdravi članstvo, imenoma na novo pristopivšo tovarišico Bernik Irmo in gosta Blagovica Bogoljuba ter poda kratko situacijsko poročilo, v ka* terem ugotavlja, da se je pri izvršnem od« boru v zadnjem času obrnilo na bolje, da so dela agilnejša in smotrenejša. to pa naj« več po zaslugi našega poverjeništva. Poročilo o učiteljskem domu. Tov. Vode« nik iz Maribora nas je, seznanil pobližje z našo gospodarsko ustanovo, Učiteljskim do* mom, ter nam opisal njeno dosedanje delo* vanje. Iz njegovih izvajanj smo spoznali, da je ta naša ustanova v dobrih in pridnih ro« kah, kar dokazuje tudi njen velik razmah v primeroma kratki dobi. Vse premalo se za« vedamo, da je in ostane naša moč le v skup« ni požrtvovalnosti. Naše društvo je pokazalo svoje polno umevanje pomena te naše insti« tucije s tem, da je že pri zadnjem zborovanju glasovalo za korporativen prisop članov k Učiteljskemu domu. Na kratko nas je poročevalec informiral tudi o naši najmlajši gospodarski ustanovi, o Gospodarski 'poslovalnici. Tudi te se šole premalo poslužujejo, četudi jim naročanje potom poslovalnice ne dela nobenih težkoč. Za informativno poročilo se podpred* sednik tovarišu poročevalcu najlepše zahvali. Poročilo o seji širjega sosveta. V tem po« ročilu nam poda podpredsednik svoje vtise s seje širjega sosveta v Mariboru, pri čemer se dotakne vseh važnejših zadev, ki so na« stopile v zadnjem času doma in v Beogradu. Članstvo je pozorno sledilo njegovim izvaja« njem, posebno onim, ki se tičejo našega gmotnega položaja. V debati opozarja tov. Mlinšek na ne« katere točke novega pravilnika Udruženja, ki bi se morale spremeniti, in sicer: 1. Glede imenovanja naj bi ostalo vse pri starem. Naziv sresko učiteljsko društvo ni točen, ker srez obsega lahko več društev. 2. Izvršni odbor naj se ukine! Ekseku« tivo naj prevzame ožji odbor upravnega od« bora, da bodo s tem onemogočena neso« glasja. ki so se doslej večkrat pojavljala med obema korporacijama, ne ravno v naš prid. Tov. Vrečko se ne strinja s stališčem poverjeništva do Pedagoške centrale, češ, da centrala nima nič skupnega s poverjeni* štvom, ker je samostojna edinica, ker dela to mnenje vtis omalovaževanja te ustanove ter poudarja, da' je ta institucija velevažen činitelj za samoizobrazbo učiteljstva in vsaj tako pomemben kakor pevski zbor. Nadalje graja indolentnost nekaterih članov in društev, ki izkazujejo ogromne zaostanke v plačevanju članarine, in vpra» šuje, kdaj bodo ta društva te zneske plačala. Smatra ta postopek za skrajno nekolegial» nost in mora biti temu enkrat konec. Zato stavi sledeči predlog: pozivamo poverjeništvo, da nemudoma, najkasneje pa do 1. septembra, t. j. do pričetka prihod* njega poslovnega leta izterja z vsemi dani» mi sredstvi vse dožne zaostanke. V negativ* nem slučaju naj društvo od določenega časa dalje zadrži vse prispevke, določene za po* verjeništvo, v blagajni. — Isto naj velja za društvo. Do konca junija se morajo porav* nati vsi dolgovi, inače se naj dolžnika kot člana črta. Oba predloga se sprejmeta so* glasno. Glede Mladinske Matice in »Našega roda« se članstvo strinja s predlogom, ki ga z ozirom na združitev obeh predlaga tov. Mazi v 36. številki »Učit. Tovariša«. Samoizobraževalna akcija. Na dopis po* verjeništva glede dekliških krožkov se ugo* tavlja da deluje v tekočem šolskem letu sa* mo eden dekliški krožek, in sicer v Plešivcu z 9 članicami. Vodi ga tovarišica Stoparjeva, šolska upraviteljica istotam. Slučajnosti: Posebnih predlogov ni. Pr « hodnje zborovanje bo 5. junija v Velenju. F ran jo Rejec, Mlinšisik Fran, t. č. podpreds. t. č. tajnik. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SRE« ZA MARIBOR DESNI IN LEVI BREG je imelo svoje četrto zborovanje dne 8. marca 1930. v Mariboru. Od 131 članov je bilo na* vzočih 91, t. j. 70%. Vseh šol je 35, štiri niso bile zastopane. I. Tovariš predsednik Mirko Vauda je uvodoma prisrčno pozdravil vse navzoče, posebno novo pristopivše člane: Alfonza Zeilhoferja iz Limbuša, Franca Kašperja iz Dobrove, Nado Bobičevo iz Ru|š in Ivana Hlebca od Sv. Križa. Želi jim, da se v našem društvu čim najbolje počutijo. Istotako po* zdravlja g. prvega državnega pravdnika dr. Jančiča, ki se je odzval povabilu ter prišel predavat o mladinskem šolstvu. II. Zapisnik zadnje seje je bil sprejet. Dopisi so bili prečrtana in se je sklenilo sledeče: 1. Pevskemu zboru nakažemo znesek 200 Din. 2. S predlogom novomeškega društva, da naj bi se plačevali delegati za skupščine iz skupne blagajne poverjeništva se ne stri* njamo. 3. Delegati naj zastopajo projekt pra« Viil pov. UJU Ljubljana. Udruženje naj tvo* ri 9 sekcij, ki bi se krile s teritorijem ba* novin. 4. Obširneje je bil obravnavan dopis o siporu, med poverjeništvom in uredniškim odborom zaradi odklonitve objave gotovih člankov v »Popotniku«. Zadeva je bila ob* ravnavana strogo le kot dopis poverje* ništVva, čijega korak je v celi zadevi član* stvo enoglasno, brez vsakih izpadov na osebnosti ali kake ideologije odobravalo, kajti ne moremo pustiti, da se po naših pe* 'dagoških listi blati naš las;tni Stara. 5. Tovariš predsednik opozarja na nabi* rarnje članov za Mladinsko Maticoi in »Naš 'rod«. 6. Sprejet je bil naslednji predlog tov. Šijanea: »Po preteku dol,ge vrste let se je pristopilo k reviziji uradniškega zakona na* še države, ki bo obenem po možnosti .iz» enačila službene pogoje, položaj in prejemke Vseh uradnikov, torej tudi osnovnošolskega učiteljstva. Izkazalo se je, da vodita akcijo za iz* boljšanje našega materialnega stanja za vse učiteljstvo v državi tovariša poverjenik An* drej Skulj in urednik Ivan Dimnik. Kdor je pazno prečital zadnje številke »Učit. To* variša«, se je prepričal, da sta se oba tova» r ša temeljito poglobila in vsestransko pro» učila to za nas velevažno vprašanje. Učiteljstvo, udruženo v učiteljskem dru* štvu Maribor, desni in levi breg, se njima za njun trud prav prisrčno zahvaljuje, že* leč. da bi vso akcijo vztrajno in 'dobro iz* Vedla do uspešnega konca. III. Sledilo je zanimivo predavanje pr* vega državnega pravdnika g. dr. Jančiča o novem kazenskem zakonu, v kolikbr se na» naša na sodstvo maloletnikov. G. predava» telj nas je seznanil z novimi določbami za* kona in vrlinami, ki jih isti ima v novi raz* delitvi starostnih mej — mlajši in starejši maloletniki — pri kazenskem postopanju, v novem načinu kaznovanja za težja, lažja dejanja in prestopke — potom ukora, odpu* sta na poskušnjo, ali oddaje v zavod za vzgajanje. Učiteljstvo naj po svojih močeh sodeluje pri .izvrševanju tega dela zakona, ki sloni v glavnem na pedagoški osnovi. IV. Za prihodnje zletno zborovanje se je glasovalo deloma za maj, deloma za junij. Ker pa bomo zborovali skupna z lenarškim [društvom, bo isto 14. junija t. 1. v išmarjeti ob (Pesnici. Vauda Mirko, preds. Ivan šeško, t. č. tajnik. Sm- OBLACILNICA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, MikloSiteva cesta 7 priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih deških, nemških In angleških tovarn. Drfani wneščwci dobe blagi lidi na obrake proti prtdiaiitii legttinacij + ŠMARSKO » ROGAŠKO UČITELJ» SKO DRUŠTVO je imelo skupno ziborova* nje z učiteljskim društvom UJU Gaj za Krapino in iZlatar 3. maja 1930. v Krapini. Bil je to lep učiteljski praznik. Naše član* stvo je ¡veselega obraza in z radostnim sr» cem vstopalo na .postajah rogaške .železnice, da s.i ogleda novozgrajeno progo proti Kra* pini, da pohiti med bratske hrvatske tova» riše. 'Na krapiraski postaji nas je iznenadil lep 'sprejem. Pozdravu predsednika ondot» nega učiteljskega društva tov. Bakliže se je zahvalil naš predsednik 'tov. Verk in po* udarjal, Ida danes nadaljujemo ono dalo, ki ga je pred 100 leti započel ilirski pokret, na čelu mu dr. Ljudev;t Gaj' za ujedinjenje jugoslovenskega naroda in jezika. V moderni zgradbi krapinske šole se nas je zbralo .skupno 80 udeležencev. Brat* sko dobrodošlico je izpregovor.il predsednik tamošnjega sreskega učiteljskega društva, nakar je zastopnik poverjeništva Zagreb tov. Pestiček iskreno pozdravil zbrano slo* vensko»hrvatsko uč.teljistvo, omenjal borbo Ljudevita Gaja in drugih Ilircev ter vabil članstvo, naj čuva in neti slogo in edinstvo v mladih jugoslo,venskih srčecih. — Za za* pisnikarja sta bila imenovana tov. Štefan* ciosa in tov. Vrhovnik. So,glasno ^e je sklenilo., da se odpošljejo vdanostne brzojavke Nj. Vel. Kralju, pred» sedniku ministrskega sveta, prosvetnemu mi» nistru in pozdrav predsedniku UJU Vladi Petrov ču. Ker je bratsko hrvatsko društvo pri» čelo s jsvojim zborovanjem !že ob 8. uri, so oni že predelali pr.ve 4 točke svojega dnev* nega reda, nato je sledila 6 točka referat tov. El. Kukovec: »Delovni program pode» želske učiteljice«. Tov. /Kukovec je uvodo» ma izrazila veselje vsega članstva, da se je izvršilo skupno zborovanje s hrvatskim uči* teljstvom. Živo je naslikala težavno trnjevo pot imlade učiteljice, ki jo zanese usoda na oddaljeno šolo v gorsko vas. Nekaterim se .'cžje posreči uživeti se v podeželske raz» mere, drugim težje in zato skušajo ob so» botah odletcti in se ob ponedeljkih zopet vrniti v »nesrečni kraj«. Predavateljica top» lo: priporoča študij kmetske mentalitete in ustanavljanje dekliških krožkov. Sicer pa učitelj mnogo lažje pride med narod nego mlada učitelj ca. Predsednik tov. Bakliža se je predavateljici iskreno zahvalil in spo» ročfl da se bo event. debata o referatu vršila pri prihodnjem zborovanju šmarsko» rogaškega društva1. Nato je tov. Vrhovnik Alojzij predaval o »Reorganizaciji pravil UJU«. Poudarjal je, da mora biti organizacija in pravila tak* sna, da se bo zadovoljevalo vse Članstvo ter govoril: 1. o formli organizacija, ¡2. o načinu volitve članov uprave. Društva naj določijo in pooblaste delegate, da ;bo glavna skup* ščina odločila, ali se naj uprava centralizira, ali bo po banovinah ali sekcijah. Imovina naj ostane v onem okrožju, kjer se je pobi* rala. Resolucije so bile sprejete soglasno od članstva obeh društev. Predsednik tov. Verk .se je zahvalil predavatelju za njegov trud. Nato je sledil referat ,tov. ffomo Kur* busa o pouku v kmetsko»nadaljevalni šoli. Star praktik, ki se iže vse življenje živo uidejstvuje na tem polju; je podal mnogo za* nimivega in uporabnega v novi panogi vzgo* je kmetske mladine in bil deležen živah* nega odobravanja. — Po končanem zboro» vanju je odšlo vse učiteljstvo korporativno pred spomenik dr. Ljudevit Gaja sredi kra» pinskega mesta, kjer je po nagovoru pred» sedn 'ka tov. Verka položilo sLovensko uči» teljstvo šopek svežih tcvetic. \0,gledali smo si nato zgodovinske zanimivosti mesta Kra» pine, ki nam jih je ,nadvse ljubeznivo ob* razložil ,sivolasi mestni načelnik g. Sluga. Nato nas je popeljal k jamam, 'kjer so našli krapinskega pračloveka. Na skupnem ban« ketu je svirala godba in menjale'so se iskre» ne napitnice funkcionarjev učiteljskih dru» štev, župana g. Sluge, voditelja šolske poli» klinike dr. Cirkvenaca, predsednika šolske» ga odbora dr. Barbota, .učiteljev izven UJU in drugih. \ Prihodnje zborovanje ibo v tsredo dne 4. junija v Rogaški Slatini. Verk Miloš,i preds. Tone Stefanciosa, tajnik. + PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 12. maja v Ptuju. Ob V? 10. uri je otvoril tov. predsednik izredni občni zbor, razložil navzočim zakaj je treba članom letos plačati 11. obrok čla» narine, nakar je zbor na predlog tov. Kerb* lerja soglasno sklenil, da se plača še julijski obrok članarine, V debato so posegali tov. Sel, Čoki, Kerb» ler, Jančič, ki je mnenja, da je plačevanje članarine po mesečnih obrokih najprikladne» je za članske žepe in za poslovanje blagaj» ničarke, ter tov. Predan, ki je predlagal, da naj si zbor osvoji predlog tov. Čokla, da dru» štvo štedi pri delegatih, kar se je soglasno sprejelo. Nato je bil voljen tov. Šterk za delegata za državno skupščino, njegov namestnik je pa tov. Jančič. Ker je bil s tem dnevni red izrednega občnega zbora izčrpan, ¡zaključi |tov. pred* sednik izredni občni zbor ter otvori zboro* vanje z dobrodošlico tovarišu(ici) Kafol. Sledi poročilo o situaciji v organizaciji. V poldrugo uro trajajočem govoru oriše to* variš predsednik vse delo organizacije za osnovnošolski zakon, ' za pravilnik, ki se pravkar redigira v Beogradu, za izboljšanje gmotnega stanja učiteljstva; poroča o avdi» jencah deputacije, ki se je mudila v Beogra» du Veliki teden, ter poudarja, da je ljub* ljansko poverjeništvo agilno poseglo v vse delo. Poroča o žalostnih dogodkih, ki so se Veliki teden vršili v kraju blizu Ptuja, pri katerih je bil v življenski nevarnosti del ta* mošnjega učiteljstva. Nazadnje poda še poročilo o seji širjega sosveta, ter konča z apelom na navzoče, da se kregko oprimejo organizacije ter poziva zlasti mlajše učiteljstvo, da stopi s smotre* nim delom na plan. V debati, ki se je razvila po poročilu, so tovariši in tovarišice: Jančič, Smodič, Pa» hor, Rudolf, Rusjan, Šestan, obravnavali vpra* šanje stanarine, ki je sedaj postalo aktualno. Mnogo tovarišev in tovarišic bo ostalo brez po zakonu predpisanih stanarin. Stanovanja pa, ki se učiteljstvu nudijo mesto stanarine, pa ne odgovarjajo v največih slučajih naj» primitivnejšim zahtevam civiliziranega člo» veka. Nadalje se sklene na predlog tov. Jan* čiča in tovarišice Kancler, da se sestanejo upravitelji redno zaradi enotnega postopa* n.ia v vseh vprašanjih tičočih se šole in uči» teljstva. Sestanki bodo po nedeljah. Tov. Dabanak je predaval o temi: »Z razsipanjem se človeške sile moré, s štednjo se uničujejo«. Referat je bil aktualen in misli o njem izražene globoke. V prvem delu je dokazo* val, da so razmere, kakršne vladajo danes v človeški družbi, nastale, ker je izobrazba srca zaostala za izobrazbo duha. V svojih izvajanjih se sklicuje na pisatelje in znan» stvenike svetovnega slovesa. Naslednja poglavja obravnavajo raz» merje otroka do doma, otroka v življenju. Dotakne se politike, šole in inteligence, vr» zeli, ki je med narodom in inteligenco, ter Mesija," ki ga narod pričakuje. Žel je za svoja izvajanja odkritosrčno priznanje. Člani so imeli že v drugič priliko sli» šati vsestransko izborno izdelan referat, ki sta ga podala tovariš in tovarišica iz mlaj» ših vrst. Zato mlade tovarišice in tovariši še mnogokrat na plan! Debata je bila kratka. Oglasili so se tov. Jarc, Jančič, Šestan, ki je v svojih izvajanjih poudarjal, naj bo šola učilnica in vzgojeval* nica obenem. Po predavanju je tov. Hasl nastopil s svojim meščansko=šolskim zborom, ki je odpel vrsto pesmi precizno in lepo ter po* kazal, kake sadove rodi smotreno delo uči* telja. Slučajnosti. Odbor društva bo sklical sejo, kateri bodo prisostvovali tudi delegati za skupščine. Nadalje se govori o Jugoslov. Matici, nabavljalnih zadrugah, razstavi UJU v Beo* gradu, o Učiteljski tiskarni, o Učiteljski go* spodarski poslovalnici 'ter o Učiteljski (sa* mopomoči in o samopomoči za deco. Tovariš predsednik omeni tudi »Naš rod« in Mla* ilinsko Matico. Na zborovanju je bilo od 151 vpisanih članov navzočih 92, t. j. 60'93%. V okraju je 165 učiteljic in učiteljev. D. Šestan, t. č. preds. Konkler V., t. č. tajnica. + KOZJANSKO UČITELJSKO DRU» ŠTVO je zborovalo dne 5. aprila 1930. ob 10. uri pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Statistika: Učiteljstva v okraju je 48, včlanjenih 33, navzočih 20, t. j. 60-6%. Tov. predsednik otvori zborovanje, po* zdravi navzoče in konstatira kljub temu, da je zborovanje na periferiji okraja še prav lepo udeležbo. A vedno eni in isti. Živimo v časih, ko se organizira vse; a mnogi tova» riši v našem okraju še ne čutijo te potrebe. Imamo celo dve šoli, kjer ni noben tovariš organiziran. ad 1. Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in odobri. ad 2. Prečitajo se došli dopisi. ad 3. Sledilo je zanimivo predavanje tov. Hernausa »O sodnopravnih odnošajih«. Tov. predsednik se mu kot najdelavnejšemu tova* rišu najiskrenejše zahvali za res uspelo pre* davanje. ad 4. Tov. blagajnik predlaga in prosi, naj že vendar enkrat plačajo članarino. Po» sebno opozarja zamudnike še iz prejšnjih let. Če ti ne poravnajo do 15. aprila t. L, se jih izterja sodnim potom. Predlog soglasno sprejet. Sledil je razgovor o uradni okrajni uči» teljski konferenci, v katerem se je poudar» jalo, da so za marsikaterega učitelja zvezane z velikimi denarnimi žrtvami. Prihodnje zborovanje se vrši meseca ju» nija na Bučah. Albert Čok, Marija Strašekova, t. č. preds. t. č. tajnica. + POROČILO O ZBOROVANJU UČI« TELJSKEGA DRUŠTVA ZA BREŽIŠKO* SEVNIŠKI OKRAJ, ki se je vršilo dne 10. maja t. 1. na Senovem. Od 101 vpisanega člana navzočih 45 (slabo vreme). Tov. predsednik pozdravlja vse navzoče, posebno pa še tov. Kobala kot zastopnika poverjeništva. Tov. Kobal prinaša pozdrave pov. tov. Skulja in omenja z ozirom na pre» čitani zapisnik važnost Učit. domov. Pripo» roča pristop k enemu ali drugemu ter večjo vnemo učiteljstva za svoje ustanove. — Na predlog tov. Gajška in Vadnala izvolijo na* vzoči člani zbiratelja tov. Gajška, ki bo na* biral člane za ljubljanski Učit. dom, ker je Ljubljana ccnter za Posavje. Nadalje omeni tov. Kobal tudi pomen gospodarskega odseka v posameznih dru* štvih in zborovalci izvolijo v tričlanski go* spodarski odsek tov. Vadnala, Gajška in Mavrinovo. — Tov. Vadnal še predlaga, naj bi imela vsaka šola poverjenika, ki bi skrbel za prirejanje iger itd. Med čitanjem dopisov prosi navzoče članstvo tov. Kobala za tozadevno pojasnilo. Razvije se pogovor o nabavljalni zadrugi in njenih odtegljajih, ki razjasni naše stališče napram njej. Član nabavljalne zadruge more biti le oni, ki je podpisal pristopnico. Tov. Kobal poudarja pomen Učit. go* spodarske poslovalnice, oriše njene delo ter poziva učiteljstvo, da radevolje pristopa k tej koristni ustanovi. Delegatom za pokrajinsko skupščino sta izvoljena tov. Gajšek in Peterlin, namestni* kom pa tov. Brenkova in Avsčeva. Delegat* je za državno skupščino: tov. Vadnal in Knapič; namestnika tov. Ivanuš in Bonča. Po izvolitvi delegatov poda tov. Kobal obširno situacijsko poročilo, kateremu slede vsi navzoči z velikim zanimanjem. Navzoči člani so se uverili, da je poverjeništvo sto» rilo vse, kar je v njegovi moči, da se izbolj» ša materialno stanje učiteljstva ter izrečejo na predlog tov. Ferluge poverjeništvu so» glasno popolno zaupanje. Tov. Kobal se v imenu poverjeništva zahvaljuje za zaupnico in zagotavlja navzo» če, da je vse, kar je povedal, gola in čista resnica. Tov. Gajšek omeni še, da bi posamezna društva zaznala že popreje za razne predloge na pokrajinski skupščini, da se zamore na prihodnjem zborovanju o tem sklepati in debatirati. Tov. predsednik se zahvali tov. Kobalu za zanimivo poročilo in zaključi zborovanje. Jakopec Fr., t<č. preds. Straus M., t. č. tajnica. + UČITELJSKO DRUŠTVO ,ZA KO» ČEVSKI OKRAJ je napravilo 17. maja 1930. pušizlet na Krko, kjer se je imelo vršiti zborovanje. Ob prijazni Krki se je sestalo učiteljstvo kočevskega sreza s tovariši s kr» ke in Polja»Muljava. Po pozdravnih nagovo» rih je tov. predsednik kratko poročal o seji širjega sosveta v Mariboru -j dne 26. aprila 1930. Zaradi premale udeležbe članstva (16%) je bil s tem oficielni del zborovanja končan. Razvila se je prav tovariška zabava. Po kosilu je obiskalo članstvo Jurčičev dom in zgodovinsko cerkvico na Muljavi. V naj» lepši vzajemnosti in prisrčnosti so se vrnili čez Stično in Grosuplje. H. Kmet, t. č. preds. Čokova t. č. tajnica. Nowe knjige® —k Anton Kosi: »Otroška modrost«. I. zvezek. Središče ob Dravii, 1930. Cena 6 Din.— Na knjižni polici mi leži nova Ko-sijeva knjižica: »Otroška modrost«. V imenovani knjižici je zbranih dokaj po» srečenih (žal ne vseh) šaljivih zgodbic in razgovorov iz otroškega življenja. Nekatere si je avtor sproti zabeleževal v šoli sredi občevanja z mladino, druge pa je posnel iz raznih časopisov. Pisatelj je imel skromen namen: podati v šaljivi obliki nekaj odten kov in bežnih črtic otroškega mišljenja in doživljanja v šoli in doma. Posebnih str o» kovnih ciljev avtor ni zasledoval, zato knjižica ne bo v pomoč znanstveniku, pač pa jo bodo radi čitali starši doma in pa mladina sama. Duhovitejše in pa posre» čene anekdote si bo čitatelj vtisnil v spo» min, zlasti šolska mladina, ki ljubi humor. Tudi učitelj bo našel v teh šaljivih zgodbi; cah kako zrnCe k razumevanju otroka v različni starostni dobi. Celo lanski »Popot» nik« je objavljal pod črtami podobne smeš» niče v podučne svrhe. Pred dvema letoma je priredil 'avtor podobno, toda obsežnejšo zbirko takih smešno>»modrih črtic pod na» slovom »Iz otroških ust« kot 25 zvezek Cirilove knjižnice. Posebno strokovno vred» nost bi znal imeti 'bodoči izbor najboljših smešnic, ki so že bile in bodo menda še objavljene v nadaljnih Kosijcvih zvezkih in ki leže še raztrošene po raznih družinskih revijah in listih. —Až.— —k Fran Škof: Naša hrana. Mariborska gostilničarska zadruga je izdala lično bro» šuro »Naša hrana« izpod peresa g. Frana Škof.!!, vodje gostilničarske nadaljevalne šole v Mariboru. Brošura je pisana za naj» širše sloje in vsebuje v prvem delu zelo po» ljudno in zanimivo razlago k čitanju in upo» rabi tabel najvažnejših živil in poživil. Tu se poučiš o veliki važnosti hrane za ohranil tev zdravja, primerne teže telesa, tudi »mo» derne linije«, o velikem pomenu raznih soli, vitaminov itd, V tabelah najdeš vsa naj» važnejša živila in poživila, 170 po številu, njih sestavo z ozirom na vsebino vode, be= Ijakovin, tolšče, ogljikovih hidratov, t. j. sladkorja, celuloze; dalje so v tabelah izra» čunane končne vrednosti rudninskih snovi, ki so lugastega ali kislinskega značaja, kalo» rije in vitamini, ki igrajo odločilno vlogo v današnji smotreni prehrani. Tretji del knji» žice je namenjen onim, ki se hočejo sezna» niti tudi s kemično sestavo živil in poživil. Vrsta znanstvene panoge, kateri pripada brošura, je še zelo skromno zastopana v naši jugoslovenski literaturi, zato nam je vsem tem bolj dobro došla. Komad stane v podrobni prodaji samo 10 Din. Glavno za» logo ima veletrgovina Vilko Weixl v Mari boru, dobi se pa tudi pri mariborski gostil-ničarski zadrugi. —k Starejša kranjska mesta in meščan« stvo. Inavguralna disertacija. Spisal Fran Zwitter. Izdala Leonova družba. V komisij' ski zalogi »Nove založbe«. — V Ljubljani 1929. Strani 78. Cena 28 Din, po pošti 29 50 Din. Pisatelj je predložil to disertacijo filozofski fakulteti v Ljubljani za dosego dok» torske časti in fakultetni svet jo je 26. aprila 1929 sprejel. Pisatelj najprej poroča o virih za starejšo zgodovino kranjskih mest (kosta= njeviškomovomeško mestno pravo; privile« Jiijske knjige in mestni arhivi; ustno običajno pravo v sodstvu; viri urbarjalnega značaja). Nato slede tri poglavja: 1. Postanek mest in. meščanstva (str. 7.-26.). 2. Mestni gospod in razvoj mestne avtonomije; imunitete in svobodne hiše (str. 27.-47.). 3. Gospodarski položaj mest (str. 48.-67.). V prilogah (str. 68._76.) je publiciranih 11 doslej še ne ob» j avl j enih listin. — Mladi historik se s svojo marljivo študijo, v kateri osvetljuje postanek naših mest in pravne, socialne in gospodar« ske razmere v njih v srednjem veku in na začetku novega, zelo ugodno uvaja " i a v» nost. MALI OGLASI F topite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik Ljubljana, Stari trg 9. ¿«H «final, ki BiaUj« ▼ poanéavata« im »»«i« t» t «amm »bilmtfra, raka beacda M pat, R«Jma»J& uMek Din 6-—. Šolskim vodstvom se priporoča restav« racija »Soča« v Ljubljani, Sv. Petra cesta 3, kjer dobi šolska mladina za majniške izlete kosilo po 6 Din. Javiti z dopisnico. Ob času velesejma v paviljonu Vidmar na veseličnem prostoru. Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže. 18 Din likanje moške, damske obleke. Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gawie« robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19. =1 Olje proti prahu, pisalna kreda, morske gobe, slikarske potrebščine nabavite ugodno pri firmi • CENTRALA V LJUBLJANI MEDIC-ZANKL TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKOV IN BARV LASTNIK FRANJO MEDIC Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj preprostih do najfinejših lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv vseh vrst in nijanc. Kemično čiste, prstene in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd. T O V A II K E LJUBLJANA - MEDVODE — DOMŽALE. PODRUŽNICE IN SKLADIŠČA V MAlt IB O KU IN NOVEM SADU SPOMLADANSKI KRI ČISTILNI ČAJ je sestavljen iz najkoristnejših rastlin po originalnem receptu župnika Kneippa. Čisti in prenavlja kri ter pospeši prebavo. Lekarna Mr. M. LEVSTEK V LJUBLJANI Resljeva cesta 1, pri Zmajskem mostu. Poštne pošiljatve obratno. Gostilna s senčnatim vrtom in kolonialna trgovina T. MENCINGER LJUBLJANA : SV. PETRA CESTA 43. Telefonska štev. 2412 Štev. pošt. hran. 11.165 1 r. z. z o. z. MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 7 v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življenskih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8. do 12. MANUFAKTURNA IN KONFEKCIJSKA TRGOV/NA mmmmmmmmm lil HUSIIK CELJE, KRALJA PETRA CESTA 15. Fine moške suknene obleke žt za 340 Din Lepe saknene deške obleke že za 135 Din Najnovejši modeli. Oglejte si igračne in otroške vozičke, triciklje, holenderje, male avtomobile, šivalne stroje, najno-; vejša dvokolesa, pnevmatiko itd. Velika izbira. • Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., 4 : tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovsksta 4.a ce • i OBLEKE. PERILO, POVRŠNIKE, KLOBUKE, • • ČEVLJE, NOOAVICE, KRAVATE iid. • _______ . ggBfflffSM nudi ugodno v veliki izbiri STIMEilMiM KONFEKCIJSKA MODNA TRGOVINA i JAKOB LHH * fflftS« i B Ugodnost! Damske galoše . . 70 Din Moške galoše ... 75 Din Damski snežni Čevlji 100 Din Moški snežni čevlji . 110 Din Mestni trs 26 ^ Stritarjefa on» 3 Opozorite tudi Vaše znance, da jim odpravim popolnoma brezplačno 11 e 11 g o d 11 o potenje nos, čeprav se pojavi to potenje v zelo toplih poletnih dneh. Ni to nikako zdravilo nego popolnoma enostavni naravni postopek. Prosim znamko za odgovor. J. L U S T I G, O SIJ E K, Krežmina ulica RESTAVRACIJA HOW SMET LJUBLJANA GOSPOSVETSKA CESTA 14 Priznano dobra kuhinja, posebna soba za sestanke; sprejema naročila za skupne obede po zmernih cenah. Postrežba točna in solidna. L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRO št. 15 DEŽNIKI Nt malo. Na veliko. U*tMii9vljeno leta 1839. T.alafon »tet. t.282 Kdor oglašuje ta nipreduie! LJUBLJANA * STRITARJEVA ULICA 5 INudimo veliko izbiro angleškega [in češkega blaga za gospode in [dame. Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. Velike preproge v plišu in linolej. Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste Daje tudi na obroke / Postrežba točna iv solidna Primerna ter koristna darila so samo Gritzner in Adler Šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URANIA. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri JOSIP P ET ELI NC, LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust. 0101020001005348484823010053235353480223235353484848 0101010023535353480101000201000200008923482353010001 FOTO APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerja Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 L«. ............na. ■ a fi a ■ a i Vaše potrebščine krijete S najceneje v manufakturni ■ trgovini £ i PRšSOLNCU g B 4 g SšHv. M a Si-* « • t m ■ ■ ¡¡OZ ---. ¡j LJE Glavni trg 9 \ ■«m. 11 S Prodaja tudi na obroke! ■ Z» obilen obisk 1 ■ H se priporoča | ALOJZ DROFEftIK \ i Avgust Agnola j | : • Zaloga stekla, porcelana, S : kamenine, zrcal in šip. ; • Kompletne opreme za re- j • stavracije, hotele, gostilne, ; : kavarne in bare ter za : ■ : • splošno gospodinjstvo. : : : • Lnksuzui predmeti. | I LJUBLJANA j 5 DUNAJSKA CESTA 10. | : • : Telefon 2478. : BEXAR NALOŽITE NAJBOLJE I1V NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZiVOBU j KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM Račun poštne hranilnice štev. 14 257 re<". zaeSru^a z neom. saw. Brzojavke: „Kmetski dom". / Telefon 2847 V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1. * * PODRUŽNICI V KAMNIKU IN V MARIBORU Si.....................................................................................................a....—........ Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6% brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7Vj °A>, brez odbitka davka na rente. — Stanje vlog okrog/o SO,000.000 Din. Rezerve nad -.00.000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. — Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. rač. pod najugodnejšimi pogoji. Blagajniške me: Ob delavnikih od 8do12'/2 in od 3 do4 */2, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od B do 12 V2" Tovarna Donistva i. I. Naslas, Turjaški trg 6 Kar ja za AUTOMOBIL IN DVOKOLO GUMI OBROČ to je za pešca PA L M A-peta Tu kot tam obvaruje elastični kaučuk vsak udarec s peto, s čimer varuje telo in živce ter nas očuva prenaglega utru-jenja. Čevlji s PALM A-petami ohranijo dolgočasasvojoobllko. priporoča svolo veliko zaiogo vsako« vrstnega pohliiva po najnižjih cenah. M—MB— WMML. IMUMUll^«»»^«^^ TakaJ nel faviio svoje točne naslove one osebe, ki bi se hotele od nas nauč ti lepo, čisio in lahko hišno obrt in si s tem preskrbeti stalen in dobičkanosen postranski zaslužek. Javijo naj se samo oni, ki razpolagajo z najmanj 3 650 Din, da si morejo nabaviti potreben stroj. Pouk je brezplačen, zaslužek do 10 dinarjev na uro. Material za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročnikov more vsakdo stalno delati za našo tvrdko, ker prevzemamo tudi mi vsak čas za gotov denar vsako količino izdelanega blaga, kar tudi pismeno jamčimo. Za odgovvor naj se priloži znamko. O R A U E 12 T. TOVARNA STROJEV B. B. Generalu«» zastopstio in skladišče, «Sinili!.. K rež m i ii a uliea št. 13. šiv&lni stroji ¡zborna konstrukcije in elegantna izvršitev iz lastne tvorniCe. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISAL« i STftCJI „ADLEFi" Kolesa iz prvih tvornic, DUrkopp, Styria, Nero .Kayser. — Ptetilni stroji \edno v zalogi. — Posamezni tleli koles in šivalnih strojev Daje se tudi na obroke učiteljem izjemoma s 5 % po-viskom; pri takojšnjem plačilu pa s 5 °/o popus om normalne cene. Ceniki franko in zastonj. IVAN J X iN S?' Oblačilnica „ILIRIJA" vodi! Ba iifiovoljimo ieljam naših strank, 8111 o ustanovili novi oddelek za ceväle Poleg vseli oblačilnih artiklov boste lahko dobili pri nas dauiske. moške in otroške čevl je prvovrstnih kvalitet na obroke Oblačilnica „Ilirija" LJUBLJANA, Mestni trg 17/1. Telefon 28-25 j NE pozabite, DRAGO SCHWAB ? da Vas obieee za vsako priliko po najnižji LJUBLJANA, DVORNI TRG ŠT. 3 da Vas obleče za ? ceni in najmoderneje priznana domača tvrdka Specijelno angleški in češki kamgarni, ševjoti itd. (tudi na metre) v najmodernejših vzorcih, perilo ter razni drugi modni in športni predmeti, dežni plašči itd. g i KARO ■ S industrija Č