123
II H Valentin, I Preusscr, Insect C ontrol bvjlnen Ciases in Museum, Archives and Libraries, Restaurator. I I, I, 1990 str. 22 R.3.-
12. V. \V. Clapp, The slorjjof permanenl durable book paper 1115 ■ 1970, Restaurator, supplement !, 1972, .-,lr 24 ■ 46,-
P R. A. Stuhrke, The Development ol Permanent Paper Preservation of Paper and Textiles MHistonfl and Artistic Value Advances in Chemistry series 164, 24 -26, Amer. C hem Soe. Washington D. C. ll>77. - . . .
14 M Čcrnič-I ,etnar, .1. Vodopivee, Vrednotenje m a delava trainega papirja kot nosilca kulturne dedis-ine, 17, letni simpozij DITP, IJled 21.-23 11 1990 -
15. M. I Ritzenthaler Preservation ol Arclnva| record-. Holding maintenance at durational Archive: liČalional Archives Technical Inloimation Paper Ng. 6. Washington, DCi 1990. -
16 K Harris M. w. i lolmesljN«t'onal Archives Pit i-ervation Research I'riorities Past and Present, National Archives I (-cluneal Inlbrm.ition Paper N®. 7. Washington IX 1990. -
17. T. Ribkin Puskadija Čuvanje, .-.astita i restaurna-nje arhivskih dokumenata i knjiga neobjavljen tekst Za grob 1974. -
18 I Musnjak, Čuvanje ¿aštita i moguciiosn resta uriram i fotografija, Vjcsnik historijskih arhiva u Rijeci i I'a/i'ui, vJU) -
19. I, Nemanič. Dejavnost Arhiva SR Slovenije na področju ¡vJilorizacijc mfiarstva avdiovizuelnega gradiva Sodobni arhivi I'¡79, Maribor 1979, str 71 - 75,20 J Vodopivee, Nevtralni papir trsjimiši nosilec zapisa. Sodobni arhivi 1979, Maribor 1979 str. 17 19,21.1. Maroevic, l/laganjc arhivalija njihffi za ,tita na ■ '.I o/.bi Sodobni arhivi i'>89, Maribor 1989 str 26 29,-22lNjf Stollow, ( onservation Standards lor Works ol Art in Transit and on I xhibition, UNERSCO. l>;ins 1979. -
23 k 1?, I lendriks The preservation and restoration
of photographic materials in archi\es and libraries a RAMI' study wile guidelines (PGI-84/Ws/l). Pans 1984.
Šolanje /:<\ potrebe ari vov
Ol) III. kolokviju komiteja Mednarodnega arhivskega sveta /a poklicno i/obn evanje
loie /milai
V zadrucm času je med vprašanji nase stroke, ki Jim dajejo v svetu posebno velik poudarek, zelo izpostavljeno poklicno izobraževanje. Zc leta 1988 je objavil"Archivum v XXXIV. zvezku prispevke o arhivskem šolanju.' Avgusta tega leta je fil po končanem Mednarodnem kongresu arhivov v Pari/ii I kolokvii komiteja Mednarodnega arhivskega weta za poklicno izobraževanje, na katerem so bile obravnavane naslednje teme- osnovne naloge arlu vi sta ki iih mora -ajemali izobiazcvalm tečaj, "'truktura programa poklicnega izobra,evanja, teo-nja in praksa kot elementa v učnem programu. Referati so bih objavljeni v 4. zvezku Studics [ ttCcs ki jih izdaia Mednarodni arhivski svet. Drugi ko-lokvi j jc bil scptcmbia 1989 v»Milaiiu s skupno leni o Vsebina učnih načrtov za različne ravni arhivskega izobraževanja Referati so izšli v reviji J a
nus 1990, št I , ki jo prav tako izdaja Mednarodni arhivski svet.* L.ctos septembra pa jc bil v Haagu ze III. kolokvij, na katerem so bili obravnavani učbenik' oz. priročniki iz arhivistike. Podpisani sem pripravil poročilo o teh publikacijah pri slovanskih narodih Referat: bodo izšli v naslednji številki Janusa. Ob tej priložnosti bi rad opozoril na nekaj arhivskih učbenikov oz priročnikov, ki so izšli v zadnjem času Michael Cook jc skupaj z Margaret Procter objavil drugo, popravljeno in razšineno izdajo priročnika o arhivskem popisovanju 4 Knjiga I ekharta G. Franza Llvod v arhivistiko jc izšla lani v tretji, predelani ¡zdfljiB V Italiji pa jc letos izšla že pela izdaja dela Paolc Carucci Arhivski viri urejanje in hranjenje.6 V Španiji je Antonia Mere dia Hcrrcra objavila knjigo Splošna arhivistika, teorija in praksa,7 Sintetično delo z naslovom Arhivistika so prav tako lani izdal, v Varšavi skupaj Malina Robotka! Bogdan Rysz.cwski in Andrzcj Tomczak.K V Moskvi jc Glavna arhivska uprava pri Sovjetu ministrov RSFSR izdala Pravila za delo drzavivh regionalnih in mestnih arhivov (1989).jjj Takšna strokovna bera narekuje skorajšnjo dopolnjeno izdajo mednarodne arhivisticne bibliografije.
V prihodnjem letu načrtuje komite za pokhcno izobraževanje, ki se je v Haagu reorganiziral v sekcijo, kolokvij v Pekmgu, na katerega b, povabili učitelje arhivskih ved z azijskega območja Na ta način želi Mednarodni arhivski svet pospeševati strokovni razvoj tudi na tem območju Reorgani/a cijo v sekcijo, ki ima namen omogočiti večje sodelovanje univerzitetnih učiteljev arhivskih ved, bo moral sicer potrditi še Mednarodni arhivski svet, kar pa je zgolj formalnega značaja (to naj bi se zgodilo v času Mednarodnega kongresa arhivov v Montrcalu).
Znatna je tudi dejavnost, povezana z arhivskim šolanjem pod okriljem LIncsca V pripravi jc nov Vodnik po arhivskih učnih institucijah (prvi je izšel leta 1984). Vsebovan bo tudi program arhivskih ved na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani medtem ko Stalni strokovni tečaj pri Arhivu Srbije žal ni odgovoril na vprašalnik Istočasno pnpravlja IFLA (International Fédération of'Library Associations and Institutions) mednarodni vodnik šolanja za potrebe bibliotek in lformaeij-skili znanosti. Ker prištevajo k informacijskim znanostim tudi arhive, bodo skušah doseči sodelovanje med obema projektoma. V okviru IJnescovcga projekta RAMP (RccordsÇind Archives Mangcment-Program) pripravlja Raslas P kko iz Helsinkov študijo o arhivskih učbenikih oz. priročnikih Ta naj bi odgovorila na vprašanje, kakšn. naj bodo splošni učbeniki oz priročniki iz arhivistike. V okviru programa PGI (Programme Ccncral d' Information) jc izšel letos zvezek ki obravnava učni načrt za pouk osebja v filmskih arhivih in v arhiv ih zvočnih zapisov10 (doslej imamo že podobno budijo za poslovanje z dokumentärnrv gradivom in za upravljanje modernih arhivov, Pariz 1982).
Leta 1988, neposredno pred svojo štiridesetletni co, je Archivschule v Marburgu organizirala kolokvij na temo Šolanje znanstvenih arhivarjev v Evropi in objavila v seriji svojih publikacij referate s kolokvija.11 O šolanju v Jugoslaviji jc poročal
126
mag. Peter Klasine. Tudi letošnje 61, zborovanje nemških arhivarjev v Karlsruheju od . do 4 oktobra ima n i dnevnem redu temo Aktualni problemi arhiv skega šolanja in nadaljevalnega šolanja C) šo-lamu /.a potrebe arhivov bo govora tudi na mednarodnem simpoziju Arlin i m Evropa brez meja, ki bo od 2, do 5. oktobra pn h od njega leta v Maastrielitu ob 100-letniei društva holandskih arhivarjev, najstarejšega arhivskega strokovnega društva na svetu. Tudi Mednarodni kongres arhivov septem bra 1992 v Montrcalu bo obravnaval vprašanja ar-hivskeg i šolanja in sicer z v idika potreb dr užbe 21. toletja Temu bo posvečena 3. plenarna seja V ok'iru pokongresnega programa pa je predviden tudi 4. kolokvij sekcije za poklicno ■ 'obrazcvanje. Teme bodo: mesto šolanja v razvoju stroke nada Ijcvalno šolanje, stanje raziskaViii» področju arhiv i-tike. Bližajoče se novo stoletje postaja prava inspi JacijS idej organizatorjev arhivskih zborovanj. Tako je priredila v začetku septembra letos itali jariska univerza v Materah, kjer se poučuje tudi arhivistiki, v okviru proslav svoje 700-lctmce ko-Iokvii o tradiciji in perspektivah arhivske /nanosti glede na leto 2000,
Preučevanja arhivskega šolanja so privedla tudi do nekaterih .prememb pr, arhivskih šolah V Are-hivsc-hule v Marburgu so skrčil teoretično šolanje na eno leto, prakso, ki se opravlja praviloma v Bundesarchivu v Kohlcnzu, pa so slizŠirili na eno leto.1 Do nekaterih sprememb je prišlo tuch pii učnem programu in pr; izpitij po končanem šola nju 1 cole nationale des cliartes v Parizu seje reorganizirala v oddelka za starci «e m novejše gradivo, i čimer so zeleh dali večji poudarek usposabljanju za mlaišc gradivo. Francosko ministrstvo za kulturo pripravlja reorganizacijo Stage technique d archives. ki je pr Archives nationales v Parizu m ki naj bi se vkliucil v enoletno skupno solo za poklice na področju kulturne dediščine Mcmjo, da bi bilo idealno šolanje za potrebe arhivov d:ploma Ecolc nacionalc des cliartes ter omenjeno enoletno natla-lievalno snianjc. Učni načrt je spremenila tudi School oF Library. Archre and Informations Studies, University College L.ondon m sicer v smeri siricnja vsebin, ki se nanašajo na delo > dokumen lamini gradivom (records management) Dj Do lega je prišlo na podlagi podrobnega preučevanja potreb institucij, iz: katerih pnhajajo kandidat:
Na lukullel: za arhivistiko, ki je v sklopu /godo-' insko-arhrvskega minuta v Moskvi, so iz učnega programa črtali vse ideološke predmete, /a razmere v arhivih v Sovjetski zvezi, kjer je omenjena I'a kulteta največja lakultcta za arhivistiko na svetu sploh, je značilen podatek da seje komaj 10% študentov, ki .so končali to lakulteto, zaposlilo v arln v i. K Hrez. potrebe je komentar, kakšne posledice ima to za strokovno raven arhivov Bolj kot zanimivost naj omenim podatek, ki ga je na simpoziju v Haagu posredoval njen prolesor I vgenij Starostni, da je L.eninov dekret o reorganizaciji in centralizaciji arhivov z dne I junija 1918. s katerim '.ačenjajo vsi sovjetski učbenik; lalzilikat. O tem ic priprav I daljšo študijo.
Imel sem priložnost, da sem se podrobnc|c se znam I z ustrojem in delov anjem holandske držav
ne ai Ivvske šole kr i Ha svoj sedež v Ilaam. v zgradbi Centralnega državnega arlvva vcndai pa je šola samostojna u.tanova, podrejena neposredno Ministrstvu za narodno zdravje m kulturne zadeve, neodvisno od arhivske centralne uprave.14 Samo stoj n ost šole utemeljujejo s tem, da usposahlja kan didate za državne m občinske arhive (slfcdnji so organiziram kot samostojne ustanove, kar prihaja v poštev pri velikih mestih, ali pa kot regionalni ar Invi, za več občin skupaj). ZiM poudarjajo velik pomen šole za razvoj stroke sploh kajti načela ki Jih poučujejo iiu soli, postanejo pogosto spBšiio sprejeti stan J »rti; Arhivska šola mi;. pel zaposlenih (direktorja dva pomočnika direktorja ter dva uslužbenca z» organizacijske m admimstiativne -a deve), ostalo učno osebje pa so honorarni sodelavci iz vrst strokovnjakov iz arhivov (tako državnih kot obcaiskili). To '.ugotavlja potrebno povezavo med prakso i" teorijo med potrebami stroke n šol i njem Nekaj učiteljev je tudi z univerz m drugih in slitucij. Šolanje traja eno leto in se odvija v obliki predavanj enkrat na teden po sest ur I edaj pnha jajo slušatelji v laag, sicer pa se praktično uspo ,a bliajo v neki arhivih ustanovi l) i bi dali večji po men teorelu iiciiiu šolanju, so temu dodali se tri tedne, enega v jeseni, enega poziffi in enega spo n ¡idr ki ,o v celoti namenjen; teoretičnemu po ul u So e izobražuje za dve ravni pouniver-.ilelno ril posrednje.solsko, s tem da imaio kandidati neka tera predavanja .kupuj, nekatera pa ločeno Stevlo •»ludenlov je odvisno od možnosti zaposlitve (to pa je pogoj za sprejem v šolo). Poprečno ima o 5 0 študentov na višji in 40-50 študentov na srednji stopnji Izpite opravljalo pred komisijo, ki io imenuje m.msirstvo n| v njej niso udeležen. pFeclavale-ji. Na soli poučujejo arhivistiko to pomeni vse, kar je v zvezi . urejanjem in popisovaniem arhivskega grad® arhivskim pravom terminologijo, odbiranjem arhivskega gradiva.Nasledim ;klop je zgodovina zlasti upravn i in pravna ter cerk-ena zgodovina Da bi razumeli dokumente, ki datirajo iz dobe pred letom I 800 namenjajo veliko časa pa eogr iliji, vključno s kronologijo i. lcrriimolo".|o. k. so io uporabljale prejšnje administracij Nadilje obsegajo pied.ivaina metodologijo zgodovinskd, m arhivskih ran.skav, prejšnje m sodobne sisteme raz vrscanja dokumentarnega gradiva ter inloi mahko Študentje pounivcrzitetncga tečaja poslusajo tudi predavanja .z organvaciiskih ved Na pripombo glede morebitnega prekratkega časa tra)anja pouka odgovarjajo na šol. s tem, da ima kandidat po opra vljen.h izpitih dovolj znanja da lahko prične delom v arhiva ob samem delu pa bo znanje se p.i-dobil. /ato pa menijo, da bi moralo biti zobraže-vanje permanentno. Svet se zelo lm.ro spreminja in težko je vključevat, nov razvoj v ucnc micrte .standardnega programa ' azje je slediti razvoju .s speci a'mm, dopolndnimi tečaji Doslej so pripravljal, le dopolnilne lečajc za osvežitev znanja v načrtu pa imajo tudi tečaje za spcciahzaci|o.
Letos poteka ravno deset let, oelkar imamo na oddelku za zgodovino t lozolske Fakultete v 1 ju bljan predavan|a iz. arhivisitik? oz arhivskih ved (obvezna so za slusatelje nepedagoške smeri .lelno pa jih obiskujejo tudi ostali sJiišatc-lji) 1 , obsegajo
127
po učnem nacrlu iz leta 198.5 v 3 letniku dva ur predavanj i/ arhivistike \ 4 letniku pa dve uri preda-anj iz strukture inšricncij ter d\c uri vaj ni teden l'o 1 letniku ie prcdpi-.au kolokvii, po 4 pa izpit Oh pred" iden: rcorgamzaciji učnih programov na I ilozofski lakultfrfi bi kazal© upoštevati dosedanje izkušnje pri pouku njegove ueinkc na tlelo v arhivi« razvoj arhivskega šolanja v svetu in drugo. Mtinm tla lahko kot pozitivno izpostavimo pospešen CaJSoj troke, ki ga |c vzpodbudi! študij na fakulteti, kot kritično pnpombo pa tla ne more dajat: dovolj znania /a piaktiuio tlelo na kar sîiio ze opozorili 1 ' ( c obravnavamo \>c predmete i> m negi načrta nepedagoške smcn, pa ne samo z. vi tlika potreb arhba, marveč vseli področij, ki |.m je t« .-.mer namenjena potem bi zeleii, da bi ;e r «širi la predavam i iz pdcygmfijiS (zgodovinske pomo/ ne vetle naj bj zajele tudi merske m dcnainc enote v preteklosti) Pnvccili bi bilo treba število ur za tuje jezike. Arhiv i: tiko v ožjem pomenu bi k »zalJ obdrzat: v obsegu uvoda v arh.ustiko Poleg po znavanja struktur initiujcij bi bilo treba dodali sc jaz vaj vrst arhivskega gradiv i za novi vek. Nii|iio pa bi bilo vpelj iti ncotlM-.no od fakultete, aihnsko ■olo, ki bi prirejala enoletne tečaje za novo za^jfl slcnc v arhivih prednici;, ki so ncposiedno povezani z. delom v arhiv h Zaključni izpit na tc| šoli bi predstav liai tudi strokovni izpit llolandski vzor ob upoštevanju visokega nivoja ki ga je stroka dose gla, bogate strokovne hteratuie in možne pr.rncrlji-vosli glede na velikost dežele, je lahko vzgled ki ga kaže v okviru našifi mo/no-.ti upoštevati,
opomin
I Profession.,I I'laining of Bvhivists 1 onjiul on Proles-sioglie des \uliivisti". Nrclmum X \ MV, 1088. 23f> sir — 2 Ncï?S du premier colloque international sur la lom.ition .les a re h iM,te; Proeeeihn: of the lust Interna tional Colloquium on \n lib il I due itio® ind 'framing (ured 13 QeJipas) Stud'es i i;li's4 Inteln ition il i'oiin ei1 on Archives C onscil international des \rchivs l'an., 19X9 OS Str. - 3 bulletin N 33. Intern menai ( ouneil on \rchnes ( onscil nitcrnafoii il des Archivi Orcein her 19X9, istr 33 34 Janus Intern.ition il C oune.l on Nrchiv.s ( onscil international clt s \nchives 1990, I sti 21 52 — ■ 4 Mieli lei C"ook-M irgaret l'iocter, Mann ■ I of \n hi'val Description Aldcrshot I1)1)!)1, 250 sir 5 lckhart(: I ranz I in'-.ilirung in die Nrchtvkund Darmstadi l<>9() 53 str — 6 I'ao! i ( aruc- - I lonti irchivistiche ordin miciilo c e;>nsc-rvazionc, Roma I i Nuova It Mm ventili«.. 1990' —7. Nntonia lleicdida llerrera \ichiv istica gcncial I'ehoria v Hacticii Sevii li 1989 —8. II u na RohotM Hogdan Ryszc-wsh Andrzei I oniczck Archi-vi .tyka .vSrsiJiwB 1989 —9 I'raviS robot v gosudarstviainyh rajoninh tgorod.k'h ar hivov ( ikiviioe ailiivnoe upravlenie p'i Sovcle muiiMrov SSSR] Moskv i J5Si.— 10. ( urriculum development for the training ol personnel in movui Milage ind i.'corded sound archives, t NI-SC O. |0l <>0 V S 9 Puis 1990 104 str — II Wissenschaftliche Atchr arsausbildung in I uropa Vcro'lenilichimgen tier Arclrvsehule Marburg-histitut lai- \ichr nisseni/Jialt \r. 14, Marburg 1989 163 stt". — 12 \ngcltka Menue liant/ 40 I ihrc \i Jiivscb'iE Marburg Perspektiven (1er \rchivarsausbil-dung, Der Nrclii* ar 42, ll>89 sir 16^-176 — 13. Nunc i hursten. New Directions in Arclm il I raining at the School ol I ihr ir«\rch'M and Inlorma'.ion Stutn: ( ni versil» ( ollcge I oiulot- Ne lift Richtungen ii| der an hi visehftii Nuslvldung in der School of I -hrar ■ \uhiv
i.id Information Siud.cs, Uimersitv ( ollcge l.ondon I herhelerung gestalien Der Arcliivschulc Marhurg zam 40 lahrestag ihrcr Orundung, VerulTentlicIuingen der Arcliivschulc Marburg-lnstitul lur Archivvvissenschaft Nr IS, Marhurg 19X9, str. 57-59. — 14 Studiegids 1990 1991 voor de opk-.idmg tol iiiiddelhaar en hoger aichilaniblenaar s'Oravcnh ige Rijks Archiclschool juh 1990. s4 sir — I 5. Jože/ontar, Arlnvsko izobraževanje ■> Jugoslaviji .- posebnim oztoih na Sloveniio, Arhivi XII si I -2. 1989, tr 16 18.
Pedagoška ciiejt»> lost Pokrifjinskcni ari \\\ Nosi Co ci
-/,'// i j Sû.vcJ
pred časom je bil v te| rubriki obtavljen pn-s|)evek o vključevanju arhiva v vzgojno-i/obra-ževalni proces mladega tloveka' v katerem je avtorica pictklavila dotedanjo prak-o orgaiiiziramli obiskov šolskih skupin v arhivu pri čemer je izlia-tala :z izkiušenj Arliiva SR Slovcmie, navedla pa je tuti■ mnoge koristne napotke za vključevanje arhiva v nt-ni program Prispevek te zakluicen z misli 10. da bi »pri nadalmiem delu na tem področju ka-alo povezati izkušnje vseh slovenskih «njiv ov «
S teir zaprom želim predstavil" izkušnje s pre tlagosko dejavnostjo v Pokraunskem arhivu v Novi Cionci pri čemer ne zajemam delovne prakse uccncev \ arliivu kot posebne oblike izobra/evanja učencev v sretlnph šolali
Dolgoročno gled ino je ta deiavno.st aihivov go tovo ena i micd zelo pomembnih. Načini in kv.di teta predstavljanji arhivske tl-ejaw£olti in arhivskega gradiva mlademu človeku nedvomno vplivajo na oblikovanje niegovcga /naii|a m /avesti o arhivski kulturni dediščini V ta namen je že v Zakonu o nanr.ni .11 kulturni dediščini vkhučeno določiio tl;i .11 ki vi pripravljajo razstave 111 druge oblike predstavljania arhiv.-.kcga gradiva2, bolj določno pa so te naloge ailiiva navedene v normativih m standardih za arhivsko dejavnost, k|er |c med nalogami v zvc. i . uporabo gradiva navedena tudi naloga prirejat zgodovinske razstave zgodovinske uciic ure ter zgodovinska predavanja na podlagi «j'hi> skega gradiva^, /a potrebe nekaterih vzgomo-
1 'obiiizevalnih programov v srednjem usmerjenem
,zobia/evaii|u je bi1 h a pismi tudi poseben
učbcnik4>nov, ki je v učcniku obdelana, ima prav gotovo poseben vzgojno-izobraževalm učinek v po-
vezavi s prakf-icnim ffikiuom arhivske dejavnosti
uccnccm ^arhivsk 1 instituciji, ogledom arhivskih
' izstav ah pa vsa; z obiskom arhivskega delavca na .soli.
Pobalinski irluv v Novi Goriei je zarad" zredilo slabih prostorskih zmogljivosti imel v prcišmih na jetih piostorih zelo majlint nio/no.sti /a obsežnejše in kvalitetnejše sodelovamc s šolami. Kl|uh tc/a vam sc |<: odzival na občas-ie potrebe šol 111 začel tudi sam dajat: vzpodbude za sodelovanje V poro-c''"h o delu zavod 1 tja do leta 1979 sicer nc zasledi