Tifgffl
AVTOHTŠA KRŽIŠNIK
mama
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 telefon:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399

D


HS@d@
AVTOHISA KRŽIŠNIK
Roman Kržišnik s.p.,1410 Zagorje, Selo 65 tejšipt:prodaja 0601/64-729,servis 0601/63-399


H

v leto 1997 z novimi NIŽJIMI CENAMI
model 323 SEDAN cenejši za 2500 DEM model 323 F cenejši za 3000 DEM model 626 cenejši za 4000 DEM model XED0S - 6 cenejši za 2000 DEM model XED0S 9/2.Oi cenejši za 3730 DEM model XED0S 9/2.5 cenejši za 4180 DEM model XED0S 9/2.5/nt cenejši za 4520 DEM model MPV cenejši za 1070 DEM model MX -3 cenejši za 2050 DEM model MX -5 cenejši za 2110 DEM model PIOK-UP 2500 D cenejši za 1000 DEM
IN ŠE PRESENEČENJE! KONEC MESECA JANUARJA Z NOVIM MODELOM 323 P z 1,3 /1,5/1,8 litrskim motorjem s še nižjimi cenami.
POLEG NIŽJIH CEN ŠE BOGATO DARILO "AfTOHIŠE KRŽIŠNIK" VSAKEMU KUPCU NOVEGA VOZILA.
KADAR MAZDA ZNIZUJE CENE, KONKURENCO DVIGNE V ZRAK.
MAZDA BANK - UGODNI KREDITI


:SP
S:?:."
MAZDA NAJ BO
•p •*
PRODAJA VOZIL MAZDA - SERVIS - PRODAJA REZERVNIH DELOV - LIČARSTVO -KLEPARSTVO - AVTOVLEKA - PRODAJA BARV GLASU RIT - RENT-A-CAR
. . ^


mišmm
ais&si
* najem osebnih vozil * kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor lOOOkg) ‘avtovleka
RENT - A - CAR
1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tei./fax:0601/27-386
BRUSI
Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o.
HONDA
A-S DOMŽALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/714-100, fax: 061/721-804
GENERALNI ZASTOPNIK MOTORNIH KOLES
^HONDA
Tr
UVODNIK
Staro leto smo s starimi skrbmi vred poslali v pozabo.
Z novim začenjamo na novo, z novimi upi in hotenji, pa vendar tudi z novimi težavami.
Tokrat smo se spopadli z nekaterimi težavami, tako, da številka za ena dan zamuja.
Nam boste spodrsljaj spregledali?
Vsekakor bo naslednji Zasavc izšel na dan, kot ste vajeni.
Afc ,A>—
Tj

■m
ir*


ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., ( .■'■l.i JU mli|<i Ji l lin /.morje ob Savi
V.d. direktorja: Peter Ravnikar.
Časopisni svet: Sandi Češko.
D	iToT-r^r Kronrn ITortu«^
,,um.
......
Pomočnik glavi
- Ju»Nag«b.
..
Fanči Motik CMišmašlJure Narode

Piodaiam (risanje: le!.: (0601) 64-250,
IM™;*«........
gSissifes^S".
msm «
1992) sodi časopis med pioitvode
piomma proizvodi« Nina,,Srn,izpisov
Pes, moj prijatelj
Steklarji nad vodo
Intervjuj Metod Črešnar
Tenis in lepotičke
Ni biiHta1 KUM hi liji,« »vlujii jmifitT
—^T
I
ItfilltoiV-tiiiiv Vliti« {".ari Hlini reiiM u tj.. I* * «u
»«»*»» thm«.
| Naj-Zasavci leta '96
I
.
Pij
"1 ^
o
WV7)	Anketa: Neobičajna
	krhkost modnosti
!■■■	
Veliki zmagovalec doma
Novoletni
aufbiksarji
Nagradna križanka
1997 bo!
Naslednjo številka Zasavca
KvVfa.;..
j,,7 r>rA<rt~c
______ ____
Vrsar nedosegljiv?
Ta čas malokdo ali skoraj nihče ne misli na poletje, saj so komajda za nami božični in novoletni prazniki. Toda dandanašnji čas naglo beži in zato ni naključje, da so na zagorski občini pred nekaj tedni sklenili narediti konec ugibanjem, ali bo počitniški dom mladih v Vrsarju končno le vrnjen pravim lastnikom, ali pa si ga bodo še vnaprej lastili sosedi Hrvatje. Na pismo, naslovljeno ministrstvu za obrambo hrvaške vlade j e občina dobila kratek in nedvoumen odgovor: "Niste se obrnili na pravi naslov, dom je zasedla garda". Lakoničen odgovor, ni kaj, po načelu: 'predji brigu na drugoga'.
Res: zagorska občina je podpisala pogodbo, bolje rečeno dogovor z enim od gardnih
poveljstev o tem, da začasno preide počitniški dom mladine v njegovo domeno. V njem so našli prostor pripadniki garde, vendar le dve leti. Pozneje so se v dom vselili otroci iz okolice Osijeka in se mudili tam še lani.
In kaj zdaj? Zagorska občina je sklenila poiskati pomoč še na poveljstvu hrvaške garde in na našem zunanjem ministrstvu. Njena želja je vrnitev doma v domače roke, s tem, da bi najprej ocenili njegovo stanje in eventualno škodo, saj ni dvoma, da danes objekt ni tekšen, kot so ga dobili pred leti pripadniki hrvaške garde. Če bi želeli dom usposobiti za vnovično poletno letovanje zagorske in graške mladine, bi se kazalo lotiti prenove zdaj ali najpozneje pomladi. Vprašanje pa je, ali bo sosednja Hrvaška upoštevala osnovno pravico Zagorjanov, da
pridobe vrnjeno njihovo lastnino. Konec koncev gre za šolarje, otroke in če še tega ne bo upoštevala hrvaška vlada, ne kaže reči drugega, kot da ravna nepravno, še zlasti zaradi tega, ker je bilo ob izročitvi objekta rečeno, da gre le za začasen ukrep in da bodo poskrbeli, da se vrne lastnikom tak, kakršnega so prevzeli.
M. V.
Prednovoletna srečanja častnikov
Celje, Trbovlje - Konec decembra so imeli častniki Zahodnoštajerske pokrajine (sem spada tudi 87. Območno poveljstvo Trbovlje) svečano podelitev spominskih značk ter priznanj. Častnikom je spominske značke in priznanja podelil brigadir Alojz Završnik, poveljnik osmega Pokrajinskega poveljstva Slovenske vojske, da pa je bila svečanost še zabavna, je poskrbel Pihalni orkester Slovenske vojske.
Malo pred novim letom pa je bilo v trboveljskem hotelu Rudar družabno srečanje Združenja slovenskih častnikov ter Združenja veteranov za .Slovenijo. Srečanja seje udeležil tudi polkovnik Miha Butara, predsednik slovenskega Združenja slovenskih častnikov, ki je. zaslužnim častnikom in veteranom vojne za Slovenijo podelil plakete. Zlato plaketo Združenja veteranov vojne za Slovenijo je prejel Matjaž Piškur, predsednik območnega
Združenja veteranov. Plakete Združenja slovenskih častnikov so prejeli Franc Kapun iz Laškega Jože Zorčič iz Hrastnika, Franc Koban
iz Zagorja ter Gvido Knez iz Trbovelj. Častni znak pa je Miha Butara podelil Alešu Guliču in Francu Tomažinu iz Trbovelj. Ob prijetni glasbi tria Evergreen so se častniki in veterani naplesali ter pozabavali pozno v noč.
J. V.
Krvodajalska akcija v SBT je bila prej
Krvodajalske akcije na transfuzijskem oddelku SB Trbovlje so običajno ob četrtkih od 6. ure dalje. Zavoljo božično novoletnih praznikov pa je v tem koledarju prišlo do sprememb. Krvodajalska akcija, ki bi morala biti v četrtek, 2. januarja, je bila po predhodni najavi spremembe že v ponedeljek, 30. decembra 1996 od 6. ure dalje. Sicer pa bodo vse nadaljnje akcije potekale tako kot doslej. Tako 00 RK in SB Trbovlje vabita vse dosedanje in nove krvodajalce k prostovoljni oddaji krvi, ki je mnogim bolnikom že rešila življenje in jih rešila bolezni.
T.L.
Nova publikacija ob jubileju Banke Zasavje d.d.
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje je ob svojem 40 letnem jubileju, ki so ga proslavili jeseni lani, obeležila ta jubilej na več načinov in z raznimi prireditvami. Med te obeležitve sodi tudi izdaja in založitev jubilejne publikacije z naslovom Banka s 40 letno uspešnostjo in varno prihodnostjo. Poleg uvodnih besed direktorja banke in njenega predsednika upravnega odbora, so v publikaciji objavljeni razni finančni pokazatelji o sredstvih in naložbah banke, pregled njenih poslovalnic - ekspozitur in agencij, na kratko pa je opisano tudi poslovanje s prebivalstvom in podjetji. Publikacija je vzorno oblikovana, vsebuje pa tudi vrsto fotografij in grafikonov. Izšla je v nakladi 1.000 izvodov.
Božiček v Kisovški šoli
Otroci poslušajo božička

nato aamesl® alfama
Ob bistrem potoku je mlin
Ašrami so menda tiste stavbe, v Indiji jih je cel ducat, kamor se ljudje zatekajo k molitvi, opravljajo posvečene rituale in mirijo duha. Pravzaprav se od stavb, kakršnih mrgoli v naši alpski državici, niti ne razlikujejo bogvc koliko. Tudi v gostilnah ljudje zganjajo marsikakšne rituale, z dobro kapljico pa svojega duha mirijo ali obnorijo. Morda se lastnik novega bistroja, ki je svoja vrata odprl 22. decembra, Peter Brečko, ne bi strinjal s tem uvodom, ampak drži, da se je taisti lastnik nekaj časa poigraval z mislijo, da bi na Izlakah postavil kar čisto pravi indijski ašram.
Morda je to zgolj posledica njegovih gostih obiskov v Indiji, kamor se je prvič odpravil leta 1992. Kol pravi, zaradi lega. da bi umiril svoje misli in pogledal na svoje življenje z drugačnega zornega kota. Nekaj tednov pred vrnitvijo domov, zleknjen pod indijskim nebom, s stegnjenimi nogami proti lenobnemu morju, se mu je pred očmi odvrtela možna prihodnost. Da se v "fabriko" ne bo vrnil, mu je postalo jasno v trenutku, tudi za kmeta ni bil ravno rojen, torej bo treba pogrunlati nekaj novega. Ker se mu tudi pri Zasavcu, kjer je pisal vroče indijske reportaže, ni obetalo bajnih honorarjev, se je odločil, da bo postavil gostilno. Ne ašrama. Seveda je bilo treba v to prepričati še starše, ki so po nekaj neuspelih poskusih podlegli svojeglavosti svojega sina. dvignili roke k nebu in zaklicali, naj se zgodi, kar sc mora. Danes, ko bistro Maln stoji, so najbrž tudi oni veseli. Konec koncev Peter Brečko nadaljuje nekakšno družinsko tradicijo. V času stare Jugoslavije pa vse do leta 1946 je nasproti današnjega bistroja Maln že stala gostilna. Njen zadnji lastnik je bil Peregrin Jesenšek. Tja. kjer sta včasih stala kovačnica
Lokal Malu meri stodeset kvadra!uih metrov, kat s ceste
prepričati, morate enostavno sarm preveriti, če se vam med obiskom zruši strop na glavo, se obrnite na Marka Kramarja. kUe napravil gradbeni načrt
opremo, ki daje gostilni pridih kmečke gostilne, meni osebno bolj viteške, pa diha duša arhitektke Nives Kropivšek z Izlak.
in mlin, pa danes že veselo zahajajo gostje na požirek. Tistega za pod zob zaenkrat v Malnu še ni moč dobiti, ampak menda se obetajo hladni prigrizki, pa poleti sladoled, ko bo zunaj urejen vrt.
Od leta 1992. ko se je ideja o gostilni usidrala nekje med Petra in nebo, pa do leta 1996, ko je meso postala, je nekoč zagrizenega motorista, ki je v svojem življenju zamenjal kar dvanajst jeklenih konjičev, še dvakrat zaneslo v Indijo. Enostavno je moral tja, da je ugotovil, kako mu v bistvu niti ne gre tako hudo. kolje bil mislil. "Ko vidiš, kako živijo v Indiji, se zaveš vsega dobrega v svojem življenju, zmanjša se ti apetit po nevemkakšnih dobrinah, izkusiš bedo, v kateri znajo biti ljudje vseeno srečni. V našem svetu pa je vse pogojeno s tekmovalnostjo, nesrečo. V primerjavi z. življenjem prej, sem z odhodom v Indijo napravil zame popolnoma nov korak." se je zasmejal Peter in v šali dodal, da se je prej petnajst let naslanjal na šank, zdaj pa seje znašel na nasprotni strani. Čeprav seje tri leta intenzivno pripravljal na otvoritev gostilne, gradil in vlagal vanjo svojo energijo, gaje zdaj prav šokantno vrglo za šank in je prisiljen plavati. V brutalnem svetu odraslih, koder se je kot podjetnik nehote znašel, se sprehaja z roko v roki s svojo prijateljico vero v dobro. Ampak ti zakoni, ki ga omejujejo na vseh koncih in krajih, ga včasih spravljajo ob pamet. Pa zakon o omejevanju tobačnih izdelkov, zaradi katerega bo moral vložiti še kar nekaj soldov v pregrado prostorov, če bo hotel začeti streči prigrizke. Da ne omenja inšcpkcijskih služb, pa dacarjev. Po teni pa zamahne z roko in se zasmeji, daje Maln pod okriljem. Če je hotel na tistem mestu
postaviti ašram, bo že nekaj resnice na tem. Ali pa na goste ugodno vplivajo vodni tokovi, ki se menda pozitivno križajo pod lokalom in kdo bi vedel, napravijo ljudi še bolj žejne?
Ob vseh zakonih, s katerimi se igra naša mala država, je Peter seznanjen tudi s tistimi univerzalnimi, ki so pošteni do vsakogar in jim je spletkarjenje tuje, čeprav sam o tem prav nič rad ne govori. Da je preveč obrabljeno, pravi, ali pa preveč kruto do tistih, ki mislijo, da so nesrečni. Skoraj ni več modno, da bi se človek smejal, a ne. saj gre vse k vragu, pravijo, zakaj se ta tepec reži in se mu vse, po domače rečeno, šmirgla. Tega marsikdo ne more razumeti. Če nisi na podnu, te že označijo, da je s tabo nekaj narobe. Takšni so časi, kaj hočemo. Ampak vsak razpolaga s svojim življenjem, s svojim mišljenjem. Če bi se oziral na mnenja drugih, ne bi nikoli storil tega, kar je. In pravi, da temu ne more reči uspeh. Kar je storil, je pač del življenja. Prve korake je opravil, ekspresno kavo že zna skuhati, pa čaj tudi. Ampak ni da bi mu človek rekel, da se je zdaj ustalil, ker te besede enostavno ni v njegovem repertoarju. Poleg vseh želja in načrtov ga bo tudi Indija zagotovo še videla.
Kar se tiče nasledstva, pa je očitno že vse zamujeno. Vsaj tako pravijo prerokovalci, se smeji Peter, ki zaenkrat še ne razmišlja o poroki, sploh zdaj, ko je prerasel možnost, da bi se poročil na kmečki ohceti na Vidrgi. Napol v šali napol zares skomigne z rameni, da če bo na Izlakah čez deset let stal kak tipičen indijski hotel, bo gotovo zrasel na njegovem zelniku.
Do tedaj pa Peter Brečko vsem svojim gostjam in gostom, pa tudi tistim, ki Maina še niso odkrili, želi veliko zdravja in srečnih trenutkov v življenju. Posebno pa je hvaležen tistim, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je gostilno postavil in zdaj služi svojemu namenu.
Tatjana Polanc
vvh-ck panv
V petek, !(). januarja, je v bistroju Maln CVIČEK PAKTA. Za deei cvička ho treba odšteti samo šestdeset tolarjev. Namesto s uho me s »atih izdelkov, kI sodijo poleg
■.■.■.•.■.•.■.■./.■oč.v/O-.vVvOOčvte-, x	sv:::' v v>
i C vrčka, ho Peter Brečko
priporočilo: na vabilu nikjer ne piše, da suhih klobas ne smete prinesti s seboj.
i@,@$ pf ija,t©ij
Prednovoletni čas j e čas, ko človek potegne črto čez svoje življenje v tistem letu. In sledi obračun. Z novim letom se z nami rojevajo tudi nove želje, nove sanje za lepšo, boljšo prihodnost. Tako se rojeva tudi naša akcija "Pes - moj prijatelj", ki bo v resnici zaživela šele s pomočjo bralcev.
KD Zagorje je pobudnik in glavni organizator akcije, s katero želimo ljudem pokazati, da nam ni vseeno za pse, ki življenje preživljajo na verigi, lačni človekove bližine in topline. Obstajajo ljudje, ki so slepi za proseče pasje oči in gluhi za milo cviljenje. Pokažimo tem ljudem, da nas je veliko takih, ki imamo pse radi in so naši prijatelji.
Kako? Pobrskajte doma za fotografijami vaših pasjih ljubljencev, na katerih pa naj ne manjka človeška postava. Zaupajte nam vaše ime, priimek, naslov in ne pozabite na ime kosmatinca. Zraven pripišite še kratek komentar k sliki in vse skupaj pošljite na naslov:
Kinološko društvo Zagorje za akcijo "Pes - moj prijatelj" p.p. 43,
1410 Zagorje
Fotografije bomo z veseljem objavili, najizvirnejše pa v mesecu maju, ko bo zaključek akcije, tudi nagradili. O nagradah in ocenjevalni komisiji pa v eni izmed
naslednjih številk Zasavca.
Za vzpodbudo vam danes ponujamo na ogled nekaj fotografij znanih in malo manj znanih Zasavčanov, ki so med drugim tudi lastniki psov. Rada bi se zahvalila vsem, ki so mi tako velikodušno priskočili na pomoč in se z veseljem odzvali sodelovanju v komaj rojeni akciji.
Ob tej priložnosti sem nekaterim zastavila tudi nekaj vprašanj, vi pa si preberite njihove zanimive odgovore.
Mateja Klančišar
Župana Švagana pasje radosti
Zasavčani vas poznajo predvsem kot župana mesta Zagorja, nekateri pa vemo, da imate doma kraško ovčarko Olo. Sc vam zdi, da pes predstavlja človeku veliko breme?
Pes predstavlja veliko odgovornost, saj pravimo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Ni dovolj, če mu nudimo le hrano in kletko. Potrebuje tudi toplino domačih ljudi.
Vam je že kdaj ponagajala, da ste jo morali kaznovati?
Naša psička je zelo prijazna in ubogljiva, tako, da mi je ni bilo potrebno še nikoli kaznovati. Ko pridem domov, se me seveda razveseli, preveč vsiljiva pa ni. Lahko rečem,
"Le za koga moram pozirati?" sprašuje mali, ki bo vlem letu dopolnil 5 let.
da imam z njo samo dobre izkušnje. Če bi imel več časa, bi se z njo več ukvarjal in verjetno doživel tudi kakšen manj prijeten dogodek.
Ljudem, ki živijo v mestih, so poznani
Moja Rebeka pravi, da je ozonska luknja zelooo nevarna in moram paziti na oči.
Ne smejte se! Boste videli kakšne lepe uhlje bom imel, ko bom velik.
pasji iztrebki v parkih in na zelenicah. Kot župana in meščana vas "kupčki blata" verjetno motijo?
Res je. Danes opazi človek pasje iztrebke vsepovsod, kjer obstaja košček zelenega. Mnogo ljudi se zaveda posledic pasjega onesnaževanja in zato za psom počistijo. Na žalost je veliko ljudi takih, ki tega še ne vedo.
Načrtujete v prihodnjem letu narediti konec takšnemu onesnaževanju?
Poizkušali bomo stvari premakniti z mrtve točke. Na zadnji seji OS je bila podana pobuda o sprejetju Odloka o davku na psa. Morda je rešitev v tem, vendar sam bolj podpiram idejo osveščanja ljudi. To se mi zdi tudi bolj učinkovito.
Poligon za pasje nadebudneže
Alojz Klančišar je predsednik Kinološkega društva Zagorje (v nadaljevanju KD Zagorje), vzporedno pa tudi uspešen kinolog. Zanimajo me začetki ukvarjanja s kinologijo?
Nekaj mesecev pred načrtovano selitvijo v hišo je postala nemška ovčarka Perla naš novi družinski član. Ker je blok neprimeren stanovanjski prostor za takšnega psa, sem pomoč poiskal pri KD Zagorje. Tam je psička preživljala noči in dopoldneve, ko smo bili vsi domači odsotni. Kmalu zatem sem postal član KD Zagorje in se začel bolj zanimati za kinologijo.
Kakšne dejavnosti se odvijajo v KD Zagorje?
Ljudem ponujamo, poleg prijetnih skupnih druženj, tudi osnovno ter nadaljevalno šolanje vseh psov pod strokovnim vodstvom. Na novo
Mislite, da lahko Kinološka društva pripomorejo k osveščanju ljudi?
Prav znotraj Kinoloških društev, med njihovimi člani, naj bi se začelo osveščanje ljudi. Kinološka društva vzgajajo mlade kinologe. Ljudem nudijo tudi možnost šolanja psov.
Bi zaupali Kinološkemu društvu Zagorje, da bi med vašim dopustom skrbelo za vašega psa?
Reči moram, da poznam predsednika KD Zagorje in nekatere člane, zato KD Zagorje zaupam. V takem primeru tudi psa.
Mateja Klančišar
smo pristopili k organiziranju tekem v agil-ity-ju ter začeli s šolanjem vodnikov in psov za reševanje in iskanje pogrešanih oseb. Tako smo v preteklem letu na Občinskem zboru ustanovili Sekcijo za agility in Sekcijo za reševalne pse.
Ima KD Zagorje zagotovljene pogoje za nemoteno odvijanje vseh naštetih kinoloških panog?
Že pred leti sta bila zgrajena vadbeni poligon in montažni objekt, kjer se nahajajo prostori zagorskega KD. Trenutno urejamo razsvetljavo na poligonu, pristopili smo tudi k razširitvi ter ureditvi ceste, parkirišča. V bodoče pa želimo cesto asfaltirati. Zavzemamo se za primerno ureditev bližnje okolice in tako ustvariti prijeten kotiček za rekreacijo in sprostitev.
Ideja o pričetku akcije - "Pes-moj prijatelj" je tvoja. V čem je smisel te akcije?
Dela Kinoloških društev ne vidim le v šolanju psov, pač pa na širšem področju. Naloga KD je tudi osveščanje ljudi, v prvi vrsti njihovih članov. V Kinoloških društvih ugotavljamo, daje malo lastnikov psov članov KD. To pomeni, da je osveščenost ljudi, ki imajo doma pse, manjša, kot bi si želeli.
Želimo, da bi v akciji sodelovalo čimveč ljudi in bi tudi sami spoznali smisel akcije.
Kako ocenjuješ položaj KD Zagorje glede na ostala Kinološka društva v Sloveniji?
Glede na število članov spada KD Zagorje med srednje velika društva, sodeč po številu organiziranih prireditev ter oceni sodnikov in opazovalcev na kinoloških prireditvah pa spada med bolj aktivna KD v Sloveniji. V preteklem letu smo organizirali tekmo v agil-ity-ju, izpite službenih pasem ter izpite na področju reševalnih psov.
Mateja Klančišar
«r.
m
m-m
~tČ
____
Z-g-:
I
rr.
mmmmrnšm.

Cesto 20.julija 2t, Zagorje ob Savi Tel.: 64-250,64-166
Da bomo zanimivejši, da nas boste Se raje brali
VABIMO K ZASAVCU NOVE SODELAVCE.
Pridite k nam osebno ali pa nam pišite.
Uredništvo,
Nova življenja nastajajo, zato se življenje nikoli ne konča.
c Vsem/ (malham/ in/ (aalcenv, padjadeljem/, znancema,
v&env, id/ sle/ (iti/ v- letw 1996 z/ namid
asiziena/ imala/ za/ lepe/ želje/, id/ ste/ nam idil/ voščili oA/ novem/ ledu/. cVlaj/ se/ vam/ poddsačeaene/ vrnejo im vam polepšajo dni/.
Tatjana Polanc
ifc
Zdravniki svetujejo
Spoštovani dr. Grošelj
Želel bi vaš nasvet glede mojega problema. Gre za bolečino v levem ramenu, ki se mi ponavlja že več kot pol leta. Bolečina je dokaj stalna, ponoči pa včasih že kar neznosna. Bolečina me ovira tudi pri vožnji, po poklicu sem namreč šofer. Vse težje opravljam večje gibe z roko. Ker tablet ne jemljem rad, me zanima, če bi mi lahko pomagali z akupunkturo ali kako drugače.
Janez iz Trbovelj
Spoštovani gospod Janez Bolečino v r amenu imenujemo v medicinskih krogih tudi "sindrom boleče rame" in je dokaj tipična težava poklicev, kjer so ramena izpostavljena intenzivnemu gibanju in zunanjim vplivom. Problem nikakor ni zanemarljiv, saj bolečina v rami po pojmovanju kitajske tradicionalne medicine nastane zaradi blokade in ovir
pretoka vitalne energije (bioenergije). Vzroki nastanka teh ovir so zunanji (prepih, vlaga, fizične obremenitve). Prizadeti so lahko tudi notranji organi, zato v kitajski tradicionalni medicini, s katero se ukvarjamo v Medijskih Toplicah, zdravimo ob takšnem primeru kompleten organizem in samo tako lahko dosežemo prave rezultate. Rezultati, ki jih dosegamo, so dobri in potrjujejo
primernost uporabe aku-punukture s protibolečinsko stimulacijo in uporabo nekaterih metod fizioterapije in hidroterapije.
Natančnejših podrobnosti o terapiji na tem mestu ne bi navajal.
Svetujem vam torej, da se
čimprej oglasite pri svojem osebnem zdravniku, mu poveste svoje težave in dileme (tablete) in se z njim posvetujte o možnostih zdravljenja. Če se z zdravnikom ali vi sami odločite za zdravljenje pri nas, ga zaprosite za izvide, če jih imate v vašem zdravstvenem arhivu (rentgentski izvidi, ultrazvočni pregled ramena in eventuelno laboratorijski izvidi). Z vso dokumentacijo se oglasite pri meni, nakar se bova po pregledu dogovorila o terapiji, potrebni z vaš bolezenski primer. V kolikor medicinskih izvidov še nimate, lahko po-trebno diagnostiko opravimo tudi pri nas.
Glede terminov izvajanja terapije se boste dogovorili z medicinsko sestro v naši zdraviliški ambulanti (73-700).
Pisma bralcev
Zasarc oijaslja odmeve na prispevke v immerk mnenja bralcev o živtjepjii in dogajanja v Zasavja: Nepodpisanih pisem ne objavljab&Dolilna pisepHe zaradi prostora omejena na največ Stktipkmir Uredniitvo si pridminjfrpfavlco sbajSathntifall pa objam^aljšega, če



Tatjana Polanc
Vem, da si pohvale prijetnega sopotnika nisem zaslužil, medtem ko strojevodji ni mogoče oporekati. Posebno priznanje bi zaslužil še sprevodnik, ki je z utišanjem napravi! red v sosednjem vagonu ne glede na počutje potnikov in želje o naslednji vožnji. Končni objem pa seveda preprečuje odnos do preteklosti oziroma do voznega reda.
Mislil sem vas le pohvaliti za skromen prostor, ki se je našel za objavo naših jaslic na naslovnici, kar bi skoraj upal trditi, da ni uresničljivo. Uvodnik pa meje, kakor vidite, v svojih namenih odpeljal predaleč od same pohvale. Omogočili ste, da bodo te jaslice videli tudi tisti, ki zanje ne vedo.
Tako bo vaš Zasavc jutri po nenavadni poti prišel tudi v našo cerkev. To zasluži predvsem strojevodja, ker svoje zadnje letošnje vožnje ni zapeljal mimo Božiča, Barbare in papeža. Ni kaj. Dober konec.
Vse lepo in dobro za Božič in v novem letu vam in ostalim Zasavkam v Zasavcu.
Jože Čampa
Aforizmi
BOŽIČEK
Božiček jo je naj slabše odnesel v Hrastniku. Obesili so ga na kandelaber!
VSAKEMU SVOJE
Zagorjani so za novo leto dobili šotor, ostali Zasavci pa sneg!
STRATEGIJA
V okviru promoviranja občine Zagorje je župan poslal svojo delegacijo tudi pod Pohorje. Obljubil je, da jim povrne vse stroške, če bo njihova zastava vidna tudi med TV prenosom tekme za Zlato lisico.
NA KNAP
Najprej so bili knapi. Nato je bil Kovačev En knap. Zdaj pa gre vse skupaj "na knap".
DOKONČNA REŠITEV
Trboveljski Občinarji se uspešno spopadajo z brezposelnostjo. Vse nezaposlene so poslali silvestrovat pod zagorski šotor.
KRONIČNO
Škoda zaradi železniške nesreče v Renkah je mnogo večja, kot je kazalo. Ponoči je namreč izginilo še 20 ton železove rude.
PRVI
"Naš moto je, ne biti prvi samo v Zasavju, temveč biti prvi v Sloveniji," so rekle trboveljske babice in spravile na svet prvega letošnjega Slovenca. Matic je njihovo dejanje bučno pozdravil.
GOSPODARSTVO
Trboveljskemu gospodarstvu trenutno ne cvetijo rožice temveč Neža.
DAVKI
Bolje je imeti osemmestno davčno številko kot plačati davek z osemmestno vsoto.
POST FESTUM
V vsakih rožicah se skriva maček. Samo v mandatarjevih Artur.
Aforizini
Leto 1996 je bilo za Steklarno Hrastnik precej težko, pa vendar uspešno. Čeprav so steklarji zaključili leto brez dobička, smatrajo, da je velik uspeh že to, da niso poslovali z izgubami.
Recesija na vzhodnih trgih, remont G - kadne peči in s tem povezani veliki stroški ter neugodno razmerje med tolarjem in tujimi valutami, so bile glavne težave s katerimi so se srečevali hrastniški steklarji. Zavoljo teh težav so letos izgubili skoraj deset milijonov nemških mark prihodkov. Vendarle sojih dokaj uspešno nadomestili s povečano produktivnostjo in inovacijami, saj jim je uspelo obdržati enak fizični obseg proizvodnje kot leto poprej. Poleg tega pa so svoje izdelke uspeli prodajati po nekoliko višjih cenah. Za kilogram stekla so v povprečju iztržili za 8 odstotkov več kot leto poprej.
Direktor Steklarne Hrastnik, Stojan Binder ter njegovi sodelavci tudi v letošnjem letu ne pričakujejo, da se bodo za steklarje stvari obrnile precej na bolje. Da bodo obdržali svoj položaj na trgu, se bodo morali maksimalno potruditi ter še naprej iskati svoje tržne niše tam, kjer jih velike steklarne nimajo, oziroma jih ne najdejo. Prednost hrastniške steklarne, ki se s 45 tisoč tonami izdelkov uvršča med manjše v svetu, je predvsem v njihovi fleksibilnosti ter hitremu
rg
Direktor Steklarne Hrastnik Stojan Binder: "Steklarna je družba, ki ve, kaj hoče."
V Steklarni Hrastnik se kar 200 delavcev ukvarja z ročnim oblikovanjem stekla.
sprotnemu	prilagajanju
razmeram. Poleg tega pa se ne ustrašijo še tako zahtevnih kupcev. O tem priča tudi dejstvo, daje Steklarna Hrastnik naj večji zasavski izvoznik. Kar 85 odstotkov svojih izdelkov plasirajo na tuja tržišča in s tem ustvarijo približno 40 milijonov nemških mark prihodka.
Hrastniška steklarna od lanskega leta deluje kot delniška družba. 30 odstotni delež tovarne so z notranjim lastninjenjem dobili zaposleni in upokojeni delavci, ostalo pa so pokupili nekateri slovenski investicijski skladi ter banke. Stojan Binder ocenjuje, da je Steklarna dobila dobre lastnike, ki so se še nekaj časa pripravljeni odrekati morebitnim dividendam na račun novih ter prepotrebnih investicij. S pomočjo dobrih ter smotrnih investicij se lahko Steklarna Hrastnik že ob koncu tisočletja močno približa razvitim evropskim in tudi svetovnim steklarnam. Poleg tega pa radi poudarijo, da je inovativnost zaposlenih vsakodnevna spremljevalka steklarne, ideje za nove kvalitetne izdelke pa se
porajajo domala vsak dan.
Letos vodstvo in zaposlene v Steklarni Hrastnik čaka zahtevni redni remont peči. Poleg tega pa uvajajo v tovarno tudi lastni informacijski sistem. Pripravljajo
pa tudi pogoje za pridobitev certifikata po sistemu ISO.
J.N.
Foto: Branko Klančar
OPTIKA JAZBEC tel. 0601 62 505
Pregledi za očala in kontaktne leče vsak:
torek od 15. do 18. ure in četrtek od 14. do 18. ure
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 15. do18. ure
C 0 N TACT
v pritličju Zdravstvenega doma v Zagorju.
Hitra in kvalitetna usluga vseh cenovnih razredov, tudi svetovno znanih dizajnerjev: ARMANi, GENNV, YSL, VALENTINO, VOGUE ... in blagovnih znamk: BVBLOS, CAROLL, WINCHESTER, OLIVER ...
Ugodni plačilni pogoji in gotovinski popust! Ob novem letu pripravljamo presenečenje!
Ena izmed skal, ki je priletela na progo na nezavarovanem delu proge med Savo in Zagorjem.
Zadnje Štiri vagone je delavcem uspelo spraviti iz proge s posebnim dvigalom čigar
Posledice nesreče je odpravljalo okoli 50 delavcev Slovenskih železnic več dni.	nosilnost je 120 ton. Kljub temu so najprej morali iz vagona odstraniti 60 ton železove rude.
Ob pogledu na to fotografijo bi lahko bolj v šali zapisal, da so delavci na "horuk" dvignili 20ton težak vagon in ga odstranili z mesta nesreče. Šalo na stran - delavci so se izkazali v težkih pogojih in že do Božiča vzpostavili skoraj normalen promet.
Cvetka Miiller, upokojenka iz Trbovelj: "V mladih letih sem se bolj zanimala za modo, čeravno ne pretirano. Modne novosti še vedno spremljam, predvsem športna oblačila so prijetna. Sedaj tudi ženske nosijo hlače in se lahko športno obnašajo. Sicer pa se mi zdi konfekcija predlaga, za metražno blago in pletenine pa so cene kar solidne. Všeč mi je, če so ljudje dostojno oblečeni, da ne hodijo na prireditve v športnih oblačilih. Ali ko vidim po televiziji, da nastopajo z mastnimi lasmi in raztrganimi kavbojkami. Mislim, daje vsak lahko urejen."
Lidija Kotar, ekonomistka iz Zagorja: "Moda me še kar zanima, čeprav se najbolje počutim v kavbojkah. Zdi se mi pomembno, kako je človek oblečen. Predvsem, da so ljudje okusno oblečeni -tako starejši kot mlajši. Tudi v Zasavju se že dosti zanimivih oblačil dobi. Ampak včasih si dam kakšno stvar tudi narediti k šivilji, saj seje po modi predrago oblačiti."
Drago Dragar, strojni delovodja iz Zagorja:
"Sigurno obleka naredi človeka, saj se z zunanjim videzom lahko marsikaj prikrije - tudi slabo počutje. Zato po zunanjem videzu ne sodim ljudi, ker videz tudi vara. Mislim pa, da ni toliko pomembno, če je človek moderen v oblačilih, kot da se dobro in udobno počuti in ni preveč načičkan. Udobje v oblačilih veliko pomeni. Vendar človeka ne gledam skozi obleko, ampak bolj skozi oči. Pravijo, da moškega s tem prebodeš in ga vidiš v dušo, žensko pa je težje dojeti in te tudi
modo bolj spremljajo. Sicer je moda bolj zapravljanje denarja, je pa lepo, če je človek lepo urejen in napravljen."
Tanja Drnovšek, organizatorka dela iz Zagorja:
"Prebiram Burdo in tudi druge modne revije, modne novosti pa si grem ogledat tudi na ljubljanski sejem. Rada vidim zanimiva oblačila in domiselne detajle. Povsem po
modi se ne oblačim, kakšne stvari si pa nabavim. Tudi blagovni znamki Vodeb in Thaler poznam, kupujem pa tudi v Italiji, kjer so z modo leto dni pred nami. V Zasavju si želim več predstavitev novih kolekcij, saj se tudi pri nas najdejo kakšne moderne stvari. Tudi izložbe bi lahko večkrat preuredili in bolj pritegnili kupce."
Pavla Primc, gospodinja s Save pri Litiji: "Seveda obleka naredi človeka. Mislim še, da morajo biti urejeni tudi ljudje, ki so že v letih. Vendar pa tako moški kot ženske dajo premalo nase, čeprav je zunanji videz kar
pomemben. Zanimive so tudi modne revije, kjer se najdejo zelo lepe stvari, predvsem se da videti različne stile. Sedaj je veliko modnih oddaj tudi po televiziji, kar se mi zdi povsem prav."
Ana Lokar, tekstilni tehnik iz Litije: "Če se
hočeš po modi oblačiti, je to kar velik strošek.
Moderno pa se ne oblačim tudi zato, ker mi ni vse, kar je modno, tudi všeč. Sicer pa obleka nekaj že naredi, saj človek drugače izgleda, videti je lepši. Modnih revij pa je tod okoli premalo."

Ste kdaj pomislili, koliko časa 'zabrišite' s premišljevanjem o tem, kako hi ugajali.' In v kakšni zvezi je. to z modo V O oblačenju sc sicer veliko govori, ampak pravijo, da je o modi težko povedati kaj pametnega. Za nekatere je pač moda odraz socialnega stanja, za druge prestiž. Ati nujno zlo, če za cunje zmanjka denarja. Mnogim pomeni vsestranski vpliv na čustva, okuse, obnašanje, morda celo istovetenje z nekakšnim življenjskim stilom, vsaj glede na to, da se zdi moda prehodna, stil pa večen. Oblačila vsekakor ubirajo vse bolj svobodno noto, nosljivost v modi ne velja le za brezhibne postave, čeravno vsakdo želi biti Labilno privlačen. Zatorej se splača odločiti za nakup ne le. ko sv rabi "nov kos garderobe", temveč tudi, kadar prevlada želja: dati si (luška z. novim videzom.
Na sporočilnost oblačil, saj z
■ .-. .	■ ........... .............
njimi lahko pritegnemo,
odbijemo, skratka, r tovrstni magnetizem menda vpliva tako njihova funkcionalnost kot barve.
K čarobnosti seveda prispevajo tudi modni detajli kot torba, nakit, čevlji, frizura, make-up. Sicer v smislu, da je bolje dobro izglodati kot pa biti dober in pošten. Kljub temu pa verjetno nenavadna oblačila in šokanten imidž še ne nagovarjajo k ljubosumnemu laskanju po lepoti ali veličastju krhke modernosti. Malce domišljavo - a tudi Pcpelk ni nikoli dovolj, da pravljice o Cesarjevih novih ihlaeil niti ne omenjamo.
Tekst in foto: Petra Radovič
	Jerca Vučetič	J 1	1, Vxx (ŠŽtAJf
		U:	|
JI./ \j*-. mm JE ■	JBHR		I:5L
■' T	'fpf • «X\ Jill —II—	Takšna sem, |>a j J kaj	I j	ffj $'
Milan Vidic
Inventuri!'%
Uf, sem pihala zadnjič. Od jeze, kakopak. Še ves dan sem nadirala vse, kar je prišlo mimo. Pa ni bila polna luna. Le ena zalezena ženska. Saj veste, takšna tipična obrekljivka. Le kaj naj rečeš takšnim ljudem? Pojma nimam.
Pa da vam povem, zakaj sem pihala. Prišla sem na železniško postajo in srečala znanko. "Dolgo te že nisem videla, te skoraj nisem spoznala, ko si postrižena", mi je rekla. Z njo je bila neka Ženska, ki sem jo videla drugič ali tretjič v življenju. Ničesar ne vem o njej. Ne imena, ne priimka, še manj številko čevljev ali v kateri trgovini kupuje. "Ne, ni to, da se je postrigla, zredila se je", je rekla ta ženska. Požrla sem debel, cmok, jo postrani pogledala in ko je ona skoraj naredila doktorsko dizertacijo o moji debelosti (jaz bi jo na zagovoru seveda vrgla in to tako, da si nikoli ne bi opomogla), sem imela na koncu jezika pripravljenih nekaj krepkih na račun njenega videza. Da je vsa anoreksična, da je v glavo takšna, kot bi se zjutraj počesala ne le z eno petardo, marveč kar z vsem materialom iz trgovine s pirotehničnimi izdelki, da ne uporablja prave zobne paste, ker so njeni zobje rumeni... Pa sem se, čeprav to ni v moji navadi, zadržala.
Mi gre pa vse to na živce. Kaj druge briga, kakšna sem. Kaj druge ali mene briga, kakšni ste vi. Vi ste debeli ali presuhi, vi ste oblečeni tako, kot vam ugaja, vam se cepijo lasje, ne njim. Pa tudi, če. To je vaša in ne njihova stvar. Če mene vprašate, mi je zadnje čase prav vseeno, kaj se spodobi obleči in kaj ne. Važno mi je, da se jaz počutim dobro. Še bolj špasno se mi zdi, ko grem na kakšno prireditev v zguljenih kavbojkah, moje kolegice pa, ki so prav tako najraje v kavbojkah, namrgodene in v tip top kostimih komaj čakajo, da pridejo domov in se preoblečejo.
Pa da se vrnem nazaj k debelosti. Če se človek dobro počuti v svoji koži, naj bo takšen, kakršen je. V članku Darje Zaviršek sem prebrala, da je danes v tehnološko razvitih okoljih telo objekt, ki ga posedujemo in na katerem delamo. Delo, ki ga na njem opravljamo, je podobno gospodinjskemu delu: opravljajo, ga pretežno ženske, nihče ga ne opazi in nikoli ni dokončano. V sodobni družbi kulturni vplivi idealizirajo vitkost in prekomerno izpostavljajo zdravo prehrano, zdravo telo, šport. Mnoge Ženske so prepričane, da niso dovolj vitke. Mediji jih obsipavajo Z nasveti o vsakovrstnih dietah, revije jim ponujajo hitre rešitve, v lekarnah in trgovinah kupujejo shujševalne čaje in tablete. Pri ženskah, ki menijo, da niso dovolj vitke, zlahka nastopijo takoimenovane motnje hranjenja, bulimija in anoreksija. Simptom motenj hranjenja leži v zahodni kulturi. Nekatere ženske celo verjamejo, da si bodo s predpisano telesno težo in "pravilnim" izgledom kupile ljubezen. Ha, ha, ha.
Danes sem prišla na železniško postajo. Prijazen vlakovni odpravnik se mi je nasmehnil, mi zaželel dobro jutro in malo sva poklepetala. Drobna stvar, ki ti popestri dan. Brez vsakršnih obrekovanj, zlobnih besed in namigov. In prav je tako. Kajti tudi mene ni motilo, da njegova kapa stoji nekam postrani ter da ima srajco malo pomečkano.
Praznična bleščava je ugasnila. Dolgo nam je svetila in dvigala razpoloženje. Marsikdo je celo svoje vsakdanje opravke razporedil na popoldanski čas, ko je zasvetilo na stotine drobnih luči. In ker je zadnji decemberski teden zapadel še sneg, smo doživljali še lepši praznični čas.
Ampak zdaj so najlepši dnevi mimo. Zdaj smo že ali še bomo naredili črto pod seštevkom izdatkov. Ljudje vedo povedati, da so bile posamezne trgovine dodobra izpraznjene, kot bi jih opustošil močan veter, celo vihar; spet drugi zatrjujejo, da so bile bolj oblegane oštarije, tretji pa, da se je prava nakupovalna mrzlica odvijala šele predzadnji in zadnji dan minulega leta, ko so še upokojenci dobili svoje cekine, marsikateri le srebrnike ali vinarje. In kot vselej ob teh praznovanjih: marsikje se račun ni izšel; zdaj sledi čas stiskanja, celo zategovanja pasu, kajti napadi na denarnice so bili prehudi, apetiti preveliki, zato pravimo tem dnem do konca januarja čas iztreznjenja.
Bodisi tako ali drugače; po svojih najboljših močeh smo si naredili bolj ali manj lepe praznične dni. Za marsikoga so bili predolgi; slišati je bilo namreč, da predolgi prazniki naravnost navajajo in silijo k drugačnemu načinu življenja, ki pušča takšne ali drugačne posledice. Že mogoče, ampak Božič in Novo leto sta samo enkrat na leto, dodajajo tisti, ki se niso niti malo pritoževali zaradi dolgih počitnic. Inventure pa nam tako in tako ne uidejo. Najbolje bo, če jo bo vsak sam sestavil in to materialno in duhovno. Nima pomena pometati pred tujimi pragovi, ko pa, če bomo bolje pogledali, ugotovili, da tudi naš ni povsem čist. Zato vzemimo novo metlo in na novo pometimo, hkrati pa v sebi naredimo nekaj sklepov ali zaključkov, kako ravnati, ukrepati v letu, ki se je pravkar začelo. Vendar ne bo nič napačnega, če se bomo zamislili tudi nad letom, ki se je dokončno poslovilo. Širše vzeto, če ostanemo v domačih logih, nam je marsikaj novega prineslo, pa hkrati tudi starega pustilo. Ne moremo naštevati vsega, kar bi se splačalo omeniti. Toda najhuje nas pesti nezaposlenost; znabiti v Zagorju ob Savi nekoliko manj, kot pri sosedih. Vse moči, kolikor je premoremo, bi kazalo usmeriti v dejavnosti, ki bi nam omogočile doseči večjo zaposlenost. Ni nam vseeno, da se nam je dobršen del industrijskih zmogljivosti dobesedno sesul, kot nam ni in ne. more biti vseeno, da proces stečajev še ni končan in še buri duhove.
Še marsikaj bi morali dati pod drobnogled, ko se ločujemo od starega leta, ne kaže pa se s tem predolgo muditi, ker nas čakajo tudi nove naloge, obveznosti, in, upajmo, tudi novi rezultati. Prav zdaj potekajo na državni ravni usodni dnevi in časi. Volilni izidi so dobesedno razpolovili državo; bomo zmogli toliko zdrave presoje in našli takšne rešitve, ki bodo v korist in zadovoljstvo večine Slovenije?
Modni kreator Pierre Cardin je dejal, če je film sedma umetnost, bi Francoska akademija lahko modo priznala za osmo umetnost.
S tem se ne strinjam povsem. Če bi to veljalo za kostumografijo, bi že lahko bila osma umetnost. Kajti pri kostumografiji ne delaš mode kot take, ampak kreiraš oblačila z nekim namenom, čepravje odvisno tudi od režiserja in scenarista koliko kreativnosti dopuščata. Vselej pa si kreativen, kar pri modi ni pravilo.
Je moda tudi stil?
Če gledamo določena obdobja, recimo punk, ko so se nosile nezarobljene, raztrgane hlače, je bila to takrat anti-moda. Pankerji so imeli pač svoj stil oblačenja, kar je čez čas postalo moderno in so se razštelano oblačili povsem v sklopu nekega modnega hita. Vedno pa je nekaj moderno. Navadno prelistam modne revije, da sem seznanjen za kakšen stil gre. Sicer modne smernice narekujejo modni kreatorji v Parizu in Milanu. Lahko gre za retro trende, kot sedaj ko se ponovno 'nosijo' sedemdeseta. Nasplošno pa je stilov lahko toliko, kolikor je ljudi.
Se zdi, da sedanja moda sploh lahko šokira?
Mislim, da ne. Vse smo že videli: razkrite joške, poudarjen popek, napol razgaljene ritke. In tudi prozorne obleke so se nosile, ko so neki manekenki rekli, kako si drzne takšna hoditi naokrog. A jim je odgovorila, da je samospoštovanje najlepši modni dodatek. Ampak to sedaj ni več šokantno. Kakšna kombinacija se že posreči, sploh v Sloveniji, kjer je še marsikaj novega v oblačenju. Sicer pa ne moreš več šokirati. Razen z modnimi revijami, kjer bi nastopile 'ful' debele manekenke.
Se Zasavci, za razliko od Ljubljančanov, oblačijo zakotno?
Kje pa, mislim, da se Zasavci kar fajn 'rihtajo'. Opažam tudi vse več modnih butikov, kjer se lahko kupi že marsikaj.
So bila modna tekmovanja v Torinu, Tokiu, Torontu,... z vsemi nagradami in dogajanji navdušujoča?
V Tokiu sicer nisem bil zadovoljen z manekenko, ker se mi je zdelo, da obleka ne bo dobro izpadla. Sicer me Japonska zanima, toda bolj kot v spoznavanje dežele, so nas tam
vpregli v njihov delovni tempo, tako da je bilo manj druženja in več modnega udejstvovanja. Tako da smo v Torontu videli več muzejev, kot na Japonskem. Sploh je bilo vzdušje v Torontu izjemno. No, v Italiji pa sem bil kar malce naveličan, saj so bile stvari precej neurejene.
...toda ravno Italijani niso škrtafili s ponudbami in nagradami.
To je res. Poleg denarne nagrade, me jek delu povabil modni kreator Enrico Coveri, pa modna hiša Romeo Gigli, ampak sem se izgovoril, da moram še doštudirati. Pri Japoncih pa sem član verige butikov Kashiyama, ki gre kreatorjem zelo na roke. V Firence, k firmi Enrico Coveri, pa nisem preveč zainteresiran, ker mi njihove stvari niso všeč. Ampak nikoli se ne ve.
Kaj pa manekenke, se kdaj 'pulijo' v čigavi kreaciji bodo nastopile?
Ne vem, jih nisem nikoli vprašal. Vendar če imam možnost, jih določim k svojim modelom. Doslej sem za manekenko največkrat uporabil Manco Dorrer. Nisem se zanimal, koliko je užaljena, ker smo potem vzeli za glavni model Brigito
Žibert. Ampak na modni reviji v Mariboru sta obe nosili mojo kreacijo in mislim, da ni takšnih zamer med njimi. Saj tudi ne more biti vsaka za isto obleko in istega značaja.
In kakšnim ženskam so namenjene kreacije?
Odvisno, včasih si želim, daje ženska seksi, sedaj pa sem za modno revijo kreiral bolj elegantne modele, erotičnost pa je bila bolj v prosojnosti oblek. Dosti je odvisno od tega, kaj me navduši. Včasih kreiram za nežne ženske, ki znajo biti tudi seksi, kot tudi za bolj agresivne ženske.
Kako pomembna pri kreiranju pa je ideja oziroma navdih?
Vsakdo misli, da idejo že nekje dobiš. Ampak iskreno rečeno, ne vem, kaj me navdihuje. Kreiral sem že za gledališča: za vpadljive, ekscentrične, tudi agresivne vloge. Nekateri pravijo, da delajo po navdihu iz kakšnega filma. Sicer rad gledam filme, poslušam določeno glasbo, tudi slikarske razstave si ogledam, ampak nisem še rekel, ker meje pa Mel Gibson tako impresioniral, bom pa skreiral podobno obleko, kot jo je nosil v filmu. To je larifari, jaz ne delam tako. Konkretno pri
gledaliških predstavah pač prilagodim model vlogi, kot sem si jo pač zamislil. Drugače pa se odločam glede na material, linije, barve, ki so mi všeč.
In kakšni materiali prednjačijo?
Najbolj všeč so mi naravni materiali, svila ali lanene stvari. Pri oblekah velikokrat uporabim čipko, ki jo strojno izdelam. To sem uporabil tudi pri obeh oblekah iz modnega natečaja. Svojčas sem se sicer vsega lotil, ker me je zanimala tudi kostumografija, vendar se mi zdi, da mi najbolj ležijo uporabne stvari. Recimo damske mrežice za lasne vložke verjetno ne bom več uporabljal. Vedno pa pogledam za kakšnimi materiali, ki so malce nenavadni ali čudni. Plastika in sintetika mi pa nista všeč. Toda material veliko naredi, rajši pa imam naravne materiale.
Kako pa je bilo z izdelavo oblek za nagradni natečaj?
Vse tri obleke za tekmovanja sem naredil v desetih dneh. Pomagali sta mi še mama in nj ena prijateljica ter teta. Obleke smo torej delali štirje, od tega sva z mamo delala vse dni. Kroje sem sicer že prej določil, k sreči sem že imel izkušnjo z materiali. Veliko je namreč odvisno od obnašanja materiala, da so stvari dodelane, etika določena in te nič n'e preseneti. Torej obleke smo zašili in pobarvali v desetih dneh. Prej pa sem neko obleko delal štirinajst dni, ker nisem poznal materiala.
Koliko potemtakem pomeni ustvarjalnost oziroma izživeti neko kreacijo?
Spomnim se musicalov, ki sem jih svojčas gledal, tistih 'nafrfrulenih' oblek, ko sem mislil, da je kreiranje večernih oblek lahko največji izziv. Takšni ekskluzivni modeli sicer spadajo v visoko modo, kjer se sicer ne smatraš za umetnika, ampak se lahko le bolj izživljaš, kot pri dnevnih oblekah. Morda se mi zdijo takšne obleke sedaj kičaste, svojčas pa je bilo to zame 'mega'. Včasih, ko delam kar tako, da pač nekaj delam, se dosti zanimivih stvari utrne. Nato model pogledam še likovno-teoretsko, popravim formo, poleg racionalnega presojanja pa kakšno stvar tudi intuitivno začutim.
Za ženske velja, da so rade lepe, kaj pa moški?
Ne vem, na faksu smo delali več ženskih kolekcij, čeprav smo imeli tudi moško modo. Ampak glede na to, da smo dve leti delali za ženske, je bilo težko naenkrat delati za moške. Sploh za moške nerad delam, čeprav je zanje še ogromno neizkoriščenih možnosti. Opredeljevanje moške mode je težje, mogoče tudi zaradi predsodkov v današnji družbi. Tipično moško modo je zahtevno kreirati, ker ni toliko 'zafnana'. Ženske pa vse prenesejo, lahko so seksi bolj po moško oblečene ali v večerni obleki; vedno so fajn. To je morda posledica sedanje družbe.
... ki je ženski modi bolj naklonjena?
Ja, saj je že skozi stoletja znano, da je moral biti moški praktičen, bodisi za lov, jahanje, delo. Ženskam paje bila dodeljna vloga, da so bile bolj doma in so
imele več časa okititi se, oblačiti in razmišljati o tem, da bi bile privlačne in lepe. In še danes vidimo unisex parfume, unisex cunje in tudi mi so bili tako vzgojeni, češ to je pa moško in to je žensko. Tako imajo fantki modre stvari, punčke pa roza. In hecno je videti moškega v oprijetih hlačah ali majici in z verižico. Vsekakor pa bi moško modo kreiral bolj klasično, toda s kakšnimi posebnimi detajli. Nikakor pa ne bi eksperimentiral z moško modo. Z ženskami paje res fajn delati, ker vse prenesejo in še vse jim paše.
Žensko oblačenje in izgled pa je za vsakega moškega poglavje zase, kajne?
Sprašujem se, s kakšnim namenom določeni oblikovalci delajo iz žensk popačene, če že ne kar grozljive babnice. Da so tako naličene in s takšnimi frizurami, da je polomija. Le zakaj delajo iz njih grde babnice, ko pa ženska vedno hoče biti lepa. Moški pa tudi želi imeti privlačno žensko. Ne pa, da jih oblikovalci namerno kazijo in oblečejo tako, da izgledajo totalno neerotične. Trend v modi je sicer, da so nekatere manekenke že kar presuhe. Vse ostale ženske pa zakompleksane, če niso tako shirane. Zato nekateri oblikovalci na svoje modne revije dajejo dekleta z ulic. Kajti obleke je treba tudi prodajati in včasih je bolje, da ženske rečejo, češ če pa tale, ki ima malce bolj celulitične noge in debela kolena, lahko nosi takšno obleko, jo bom tudi jaz oblekla. In ta bo obleko tudi kupila. Manekenke lahko določene obleke tudi približajo
ljudem in jih navdušijo za nakup.
Kako pa slovenske tekstilne industrije sodelujejo z modnimi kreatorji?
Še kar prijazni so in pomagajo z materiali ali finančno. Sedaj so mi naredili spodnje perilo v Lisci, tako da določene tovarne nudijo karseda. Ampak da bi pa kdo rekel, če bi bil pripravljen recimo dva meseca poskusno narediti zanje par kolekcij za prodajo ali iti tja na prakso, to pa ne. Še po zmagah na tekmovanjih mi ni nihče, niti kakšen privatnik, rekel, da bi zanje kaj zrisal.
Ali se, glede na prodajne cene, po modi lahko oblačijo le superbogati?
Včasih grem 'šnofat' po trgovinah in sem pred kratkim videl krasno blago, ko kar nisem mogel verjeti, da se pri nas dobijo takšne stvari. Potem sem si pa ogledal cunje, tudi uvožene in ugotovil, da vse niti niso tako kvalitetne. Ampak če se hočeš dobro obleči, je pa vse zelo drago, naj bo naše, slovensko, ali tuje.
Ste mladi modni oblikovalci že razmišljali, da bi se predstavili tudi v Zasavju?
Sošolcem na faksu sem že predlagal, da bi imeli modno revijo v Zasavju, saj smo jih imeli že v Celju, Ptuju, Mariboru, tako da naše modne revije niso le v Ljubljani. Če pa bi hotel narediti samostojno modno revijo, bi le stežka zbral dovolj sredstev. Upam pa, da si ljudje v Zasavju želijo tovrstnih modnih revij.
Petra Radovič
j, i j . 77 H: i ifi (*
________________
V uredništvu in prodajni službi časopisa Zasavc bi radi preverili, kako smo blizu svojim bralkam in bralcem, kaj jim je v reviji všeč, kaj pogrešajo, česa si želijo več in kaj bi lahko pogrešali. Odgovore na anketo pričakujemo v 14 dneh, nato pa
bomo pet anketirancev izžrebali; ti bodo dobili lepe nagrade.
1.	Kako pogosto prebirate časopis Zasavc?
-	vsako številko
-	enkrat mesečno
-	redkeje
2.	Zakaj se odločite za nakup časopisa Zasavc?
-	za nakup se odločim, ko časopis prelistam
-	k nakupu me vzpodbudi naslovnica
-	kupim ga, če me zanima kakšna tema
3.	Kateri prispevki so vam v časopisu najbolj všeč?
-	politika in gospodarstvo
-	problemi v Zasavju
-	kulturne zanimivosti
-	šport
-	krajevne vesti
-	strani za razvedrilo
-	kronika
3 a. Katere med navedenimi prispevki bi lahko pogrešali?
3 b. Kakšnih prispevkov bi si želeli več?
4.	Ali časopis posveča dovolj pozornosti perečim problemom? Je dovolj aktualen?
5.	Kako bi opisali časopis Zasavc?
-	objektiven	-	zanimiv
-	kritičen	-	moderen
-	zabaven	-	kvaliteten
6.	Kakšna se vam zdi grafična podoba časopisa Zasavc?
-	zelo dobra	-	dobra
-	slaba	-	me ne zanima
7.	Katere časopise še prebirate poleg Zasavca?
-	Delo	- Slovenske novice	- Dnevnik
-	Nedelje	- Jana	- Stop
-	Mag
Moji podatki:
Ime in priimek_________
Točen naslov___________
Kraj in poštna številka.
Hvala za sodelovanje Uredništvo časopisa Zasavc
m
ulebslgo 7
FRANJO BIZJAK
V grobem bi njegova zanimanja strnili na socialno delo, glasbo in družinsko življenje. Vendar le v primeru, če vam ni poznan njegov smisel za dobro voljo in večnim stremljenjem, da nasmeji, orazpoloži sogovornika. To morda ni v tesni navezi s sociologijo, mu je pa pri delu zgradilo most do številnih šolarjev in razprtij v družinah.
Kot socialni delavec je opravil pripravništvo na trboveljskem Zavodu za zaposlovanje in ker je že zgodaj načrtoval družino, se je zaradi socialne sigurnosti zaposlil na VIZ Zagorje - na področju osnovnega šolstva. Vendar je do potankosti spoznal le izlaške šolarje, kjer je za vsakega učenca vedel kje in v kakšnih razmerah živi. Smatral je, da so stvari vzročno-poslcdične, da ima torej pri učnih in vzgojnih težavah vsak zakaj tudi svoj zato. In s tem v zvezi še, da se doglednih primerov ne da odkrivati in reševati znotraj pisarne. K tovrstnemu delu je pritegnil tudi učiteljice in z obiski pri problematičnih učencih doma so spoznavali okoliščine, ki so vplivale na učenčev neuspeh ali vzgojno motenost. Tako so od strnili marsikakšen nesporazum glede tega, če je šolar len, zanemarjen ali pač nima pogojev za učenje.
Ko pa se je leta 1984 pričelo ustanavljanje Varstveno-delovnega centra v Zagorju, seje to zdelo kot nalašč zanj. Kot prvi zaposleni je bil tudi nekakšen idejni vodja VDC-ja, ki je v letih doslej kar potrojil število varovancev. Njihov napredek gotovo ni zanemarljiv, saj so se navadili skrbeti zase. Navajajo jih tudi na delovne zmogljivosti, tako da se s kvaliteto izdelkov lahko pohvalijo. Tudi preostali slovenski VDC-ji se ne morejo načuditi njihovi ustvarjalnosti in požrtvovalnosti mentorjev. Pripomnil je, da z varovanci dobro sodelujejo, saj so polni življenja in veselja. Sedaj si prizadevajo za graditev novega VDC-ja, v sedanjih prostorih pa bi bila bivalna skupnost varovancev.
Za glasbo pa je imel menda venomer veselje, le posluha ne. A so mu doma vseeno kupili harmoniko. V Glasbeni šoli pa se je naučil tudi igrati. Važno je zanimanje, kajpak, tega pa mu ni zmanjkalo. Še večje veselje je imel, ko je lahko zaigral že polko ali valček. To so bile začetne stopinje k ansamblu Zagorski zvončki, s katerim so šli tudi na Ptujski festival, kjer nagrade niso dobili, bili so pa moralni zmagovalci. Ampak glasba gaje že ujela v svoje mreže, daje ustanovil ansambel Interval, ki je ob desetletnici delovanja, z vmesnimi stagniranji in premori, lani izdal kaseto Ustavi čas. "No, mi časa nismo ustavili, to je nekak simbol," je dodal in še, daje v glasbi treba slediti trendu, kaj ljudje želijo poslušati, saj te publika prehitro pozabi. Pa tudi svetovne glasbene uspešnice je treba poznati in jih igrati na zabavah.
In včasih je komaj utegnil preživeti vikend v krogu družine. Odkar pa je glasbeni urednik na lokalni TV Trbovlje - Kanal 10, mu je to odškrtnilo zase namenjen čas. Toda saj pravijo, da kar prihaja iz srca, rodi luč. In svetloba na njegovi poti ne ugasne, čeprav v računalniške horoskope in okultne vede ne verjame.
ČE SE VAM JE POKVARIL VIDEO, GA DAJTE V PRAVE ROKE.
VIDEO ZALOKAR
ŠUŠTARJEVA 3, TRBOVLJE, TEL.: 26 885, 22 466
SEDAJ TUDI PRODAJA AVDIO, VIDEO, TV PANASONIC, TEHNICS, PHILIPS, KENVV00D Na koncu vsak pride v nam, zakaj tega ne storite takoj!
OKOVIČ Franko VODOINSTALATERSTVO
Kešetovo 7, Trbovlje Tel.: 0601/26-359, mobitel:0609/628-953
Pil
GOSTINSKO
> PODJETJE RUDAR p.O.
33 trg revolucije 26 TRBOVLJE
U četrtek, petek in soboto disco!
Petra Radovič
j_________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________:
Da bi se gospodarstveniki, športniki in politiki še zadnjič v iztekajočem se letu preizkusili v tenisu, so se 21. decembra 1996 zbrali v Teniškem centru As v Litiji. Znani obrazi, množica ljudi, lepa dekleta in prijeten večer so zaznamovali teniški turnir.
Glavni organizator turnirja je bil Ginter Kržišnik iz Kisovca v sodelovanju z Janjo Zupan, miss Slovenije 1994. Zagnani tenisači so se že dopoldne nagnetli v teniškem centru, med udeleženci pa j e bilo moč opaziti mnoga zveneča imena, kot so Tone Anderlič, Vili Ameršek, Martin Strel, Gregor Pinter, Bogdan Progar, Dušan Šešok, Janko Kranjc, Roman Leljak, Tomaž Križaj, Jože Pavčnik, Peter Juvan, Emil Štern, Andrej Horvat, Aleš Berger, Branko Šikovc, Danijel Galuf, Matej Pavčnik, Brane Lukšič, Franc Zakršnik, Pe-
Metka Albreht, miss Slovenije '93
Renata Bohinc, Kraljica Slovenije '96
ter Ravnikar in Mirko Kaplja. Teniški program je povezoval Boris Smrkolj, modno revijo, ki je sledila turnirju, pa Sašo Fabjan. Med teniškimi pari je par Anderlič - Ameršek
dokazal, da sta v vihtenju teniških loparjev najbolj spretna. Dobro pa sta se izkazala tudi par Koleta - Koleta ter Dalmacija - Hajtnik. Po končanem turnirju pa je "vipovce" čakal
Vesna Musič, miss Slovenije '90
ženske smo si napasle oči na postavnem manekenu
še posladek. Namreč
Vesna Musič, miss Slovenije 1990, Teja Skarza, miss Slovenije 1991, Metka Albreht, miss Slovenije 1993, Janja Zupan, miss Slovenije 1994, Renata Bohinc, Kraljica Slovenije 1996 ter MilankaTurk, manekenka, so prisotnim pripravile modno revijo. Predstavile so blagovno znamko Butika Kristina KBM Fashion ter oblačila Fal šport Domžale in R šport Trbovlje.
Da je vse teklo kot po maslu, pa so, po besedah organizatorja Ginterja Kržišnika, poskrbeli Specialni delavci Jože Kranjc, Boštjan Kranjc, Melita Kranjc, Robert Zakrajšek in Gregor Vrtačnik. Tildi v letošnjem letu se obetajo kar štirje VIP turnirji in sicer v Portorožu, Otočcu, Umagu ali Strunjanu in Litiji.
Tekst in toto: Jerca Vučetič
Janja Zupan, miss Slovenije '94
ALBOR. EL HORIZONTE ENTREARBESUSPESTANAS
Ttlji
Y EMPIEZA A VER. QUE? NOM
y*|*gw*e*H**j|
ESTAN SOMBRELAPATIN®
ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE ^WT1EŽ* GLEDA. KAJ? IMENA.
'SANA SO NA PATINI
DELACOSAS
STVARI
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
RADIO TRBOVLJE 98.1MHz
lig svobode 1 In, 61420 Trbovlje tel.:+386 601 26 333,26 056 21 358, ta: +386 601 26 228
liiKiii
I
i
r.T>nT'y\r.v.F
*___________

Lutke so vzbudile nostalgijo
Če se prav spominjam, sem bila v lutkovnem gledališču nazadnje kot otrok. Kasneje o lutkah sploh nisem več razmišljala. Ko sem v začetku decembra dobila vabilo za razstavo lutk v Hrastniku, sem si jo ogledala zato, da bi kasneje o njej kaj napisala. Pravzaprav brez pretiranega zanimanja. Ko pa sem v trboveljskem Revirskem muzeju obiskala kustosinjo - etnologinjo Jano Mlakar Adamič, da bi mi o teh lutkah povedala kaj več, pa moram priznati, da je zgodba prevzela tudi mene.
V mali dvorani Poslovne stavbe v Hrastniku je bila v začetku decembra razstava lutk, katerih poslanstvo sega petdeset let nazaj. Več kot tisoč petsto mladih in starejših sije ogledalo razstavo in vsi so bili navdušeni. Kdor si razstave ni ogledal, pa si še vedno lahko prebere zgodbo, ki mi jo je povedala etnologinja.
Na razstavi v Hrastniku
Hrastniški fantje, ki so bili pred enainpetdesetimi leti vajenci obrtne šole, so ustanovili Aeroklub, njihov vodja pa je bil Vili Kohne. Izdelovali so modele, opravili šolo za pilote in dobili jadralno letalo. Svoj prosti čas so tako porabili v zraku, ko pa se jim je letalo razbilo, so po besedah Jana Mlakar Adamič ostali nesrečni piloti brez letala. Ker so letalo razbili pozimi, so si zaradi dolgočasenja poiskali nov hobi. Njihov učitelj v obrtni šoli, Silvo Košutnik, je še iz predvojnih časov imel izkušnje z lutkarstvom. S seboj v Hrastnik sije za spomin prinesel dve glavi za marionete in to je bil za fante velik izziv. Najbolj vnet za lutkarstvo je bil Vili Kohne, ki je imel velike voditeljske sposobnosti. Veliko ljudi je uspel prepričati, da so v duhu amaterjev sami začeli izdelovati potrebne rekvizite. Naredili so oder, trupe, kulise, ker pa so potrebovali tudi obleke za lutke, sojih sešile šivilje iz lokalne šiviljske zadruge v zameno za drva. Adamičeva pravi, da so bile obleke narejene na obrtno zelo visoki ravni, kajti bile so prav takšne, kot obleke za odrasle, le da so bile miniaturne. Ker pa se je zagnanim lutkarjem ustavilo pri izdelavi glav, so jih naročili pri akademskem kipaiju Jožetu Lavriču. Glave jim je delal do leta 1954, naprej pa mariborski rezbar Anton Jezovšek, ki je rezbaril za vsa amaterska lutkovna gledališča.
Leta 1947 so si hrastniški lutkarji sposodili tekste za igre v Ljubljanskem lutkovnem gledališču, ki je bilo amaterjem zvezda
vodnica, prvo igro z naslovom Začarani gozd pa so odigrali februarja.
Najprej so imeli lutkarji svoje prostore v kino kabini in vežico v Partizanu, ko pa jim je postalo pretesno, jim je Rudnik pod gostilno Zavrašek dal eno barako in kos zemlje. Delovali so več kot trideset let, zgradili so pet odrov, ogromno kulis, odlikovali pa so se kot izjemni tehniki. Ko so v Sloveniji marionete nadomestile ročne lutke, so se Hrastničani še vedno ukvarjali z marionetami in zgradili tehnično mnogo bolj zahteven marionetni oder z dobro osvetljavo. Takšne stvari so skrile marsikatero napako v dramatizaciji. Hodili so na razna gostovanja, lutkarji pa so bili najbolj veseli in zadovoljni ob navdušenju otrok. Ker pa so veliko gostovali in so bile marionete zelo zahtevne, sojih konec šestdesetih let zamenjali za ročne lutke. Leta 1977 so še enkrat odigrali igro z marionetami, potem pa so nehali delovati in lutkarstvo v Hrastniku je kar nekako zamrlo.
Lutke so pospravili na podstrešje v "starem konzumu', le-tega pa so .leta 1987 porušili. Lutkarji o tem niso bili obveščeni in približno tri četrt lutk so odpeljali na smetišče. Seveda so lutke ležale v blatu in vodi in kar jih je ostalo, so jih spravili na podstrešje hrastniškega muzeja.
Če j ih ne bi pred štirimi leti odkrila etnologinja Jana Mlakar Adamič, bi verjetno še danes samevale in trohnele na podstrešju. Ugotovila je, da so kategorija kulturne dediščine, ki imajo neko vrednost. Po posvetu s kolegi je našla restavratorja, akademskega kiparja, in leta 1994 so del obnovljenih lutk predstavili v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Skozi mnogo zapletov, rušenj, preko buldožerja in porušene stavbe, so lutke k sreči spet našle svoje mesto. Na hrastniški razstavi je bil odziv ljudi zelo velik. Tudi osnovnošolci, ki so si ogledali lutke, so bili navdušeni, sploh pa jih je pritegnila pripoved nekdanjega lutkaija. Darka Majcna.
Lastnik lutk je Občina Hrastnik, ker pa spadajo v področje premične kulturne dediščine, je za upravljanje kompetenten trboveljski Revirski muzej, kjer bodo zanje skrbeli do prenovitve hrastniškega muzeja. Ko sem obiskala Jano Mlakar Adamič, je bila sredi največjega dela. Namreč v trboveljskem muzeju so otvorili stalno razstavo Lutke in lutkarji in vsi, ki ste zamudili razstavo v Hrastniku, imate še vedno možnost, da si ogledate hrastniško kulturno dediščino.
Tekst: Jerca Vučetič Foto: Branko Klančar
i
■M

lili
:::x:x:x:x::

Naj prodajalka, prodajalec Zasavja
Zbiramo najbolj prijazne, simpatične, prikupne, vljudne, spretne... prodajalke in prodajalce Zasavja. Pošljite fotografijo, glasujte in sodelujte v naši
nagradni igri, kajti obetajo se nagrade.
Tadej Zakonjšek, Trgovalo Zagorje
Marinka Rajner, Deteljica - Loterija, Zagorje
Mitja Rozina,
s.p. FERO-TOP v Hit-Marketu, Trbovlje

Naj prodajalka, prodajalec Zasavja Število glasov
BST-SKr*
.   Marinka Vozelj, KZ Market, Zagorje	6
sovec	6
7.	Brane Baš, Avfomotor Trbovlje 'MMiMMiMM
8.	Dragica in Karli Kotnik, Ribarnica Charly .n.	3
KUPON - naj prodajalka in prodajalec Zasavja
H glasovanju ste vabljeni bralci in bralke štirinajstdnevnika Zasavc in sicer s kuponom, kamor pripišite:
Ime in priimek naj prodajalca(ke):
Prodajalna, kjer izbrani prodajalec(ka) dela:
Ime in priimek glasovalca, naslov:_____________________

---------------------------------N
DoifDonots
PROIZVODNJA PECIVA Ločica 51/j 3313 Polzela Tel./fax:063 / 702-469
Pravilni odgovor nagradnega vprašanja se glasi: Posebnost ponudbe peciva Don Donat's v mesecu decembru so parkelj ni in smrečice. Med tistimi, ki so pravilno odgovorili, smo izbrali pet srečnežev. Nagrade so praktične. V petek, 10. januarja se lahko oglasite ponje v uredništvu Zasavca, Cesta 20. julija 2 c, Zagorje, od 10.00 do 15.00 ure. Tisti, ki nagrade ne morete prevzeti osebno, vam jo bomo dostavili na dom.
Naeraienci
1. nagrada: Gorazd Hrovat, Cankarjev trg 13, Zagorje 2. nagrada: Metka Zajc, Podlipovica 18 a, Izlake 3. nagrada: Zdenka Hribar, Keršičeva 38, Trbovlje 4. nagrada: Joži Džombič, Trg Pohorskega bataljona 6, Kisovec
5. nagrada: Sašo Džombič, Trg Pohorskega bataljona 6, Kisovec
s_________________________________)
Ureja Franci Lakovič
Olga Dečman
Blagovna
menjava
Včasih ljudje še niso poznali denarja. Če si kaj zaželel, si vzel v svoji kamri tisto, česar si imel preveč in nisi hotel več uporabljati, odšel na primeren prostor ter to stvar zamenjal za dingo stvar. Morda si lahko zamenjal osebo za osebo. Ne vem, ker takrat še nisem živela, ampak tako pravijo.
Takšnemu načinu dajanja in jemanja so rekli kasneje, ko so izumili denar, blagovna menjava. Danes znamo to bolje. Kupujemo za denar in dajemo, prodajamo za denar.
Včasih tudi kaj menjamo. Tak način je zelo pogost v klošarski in v kulturno in materialno malo višji subkulturi. Kdor v takšnem svetu živi, mu je to domače, kdor zna opazovati, pa ni od tam, pa tudi pozna menjavo zoba za klobaso.
Zadnjič sem tudi jaz poskusila s tem sistemom dela. Obe strani sva bili zadovoljni. Klatila sem se po mestu z malo denarja v žepu, pa še tega sem skoraj vsega zapravila. Nakar zaslišim znano govejo muziko, kar nam, krajanom, pomeni, da potujoči prodajalci prodajajo ribe.
Stopila sem k avtu in povprašala, kakšno ceno imajo ribe. Izbrala sem srednjo kvaliteto in želela šest rib. Zakaj ravno šest, ne vem. Saj velikokrat česa ne vemo, ampak pri tistem vztrajamo. In tako sem jaz ta dan želela šest rib. Prodajalec jih je dal na tehtnico, jaz pa sem pobrskala po žepih in privlekla na plan nekaj denarja. Ugotovila sem, da bo to premalo za takšno količino rib. In to pomeni, znajdi se.
Moškemu za pultom sem predlagala, naj da na tehtnico šest bolj podhranjenih rib. To je storil, vendar je bil znesek denarja v moji roki
vseeno premajhen. Zavijajoči pogledi niso nič pomagali, saj je bil človek očitno trdno odločen, da rib ne bo poklanjal.
Tedaj se je njegov pogled ustavil na moji papirnati vrečki, v kateri sem imela dve pločevinki piva. Zunaj je bila vročina, bifeja nikjer v bližini. In dogovorila sva se. Dala sem mu denar in pločevinko piva, on pa meni šest rib. Oba sva bila zadovoljna z menjavo jaz tebi ti meni.
Takšni smo ljudje. Kupujemo, dajemo, prodajamo in jemljemo. Vsak v danih možnostih časa in prostora, v katerem se nahaja. Kolikor imaš, toliko lahko daš. Včasih se uštejemo. Damo več, kot bi lahko. Ali vzamemo več, kot bi smeli.
Dogodi pa se, da menjava ni enakovredna. Da nekdo preveč daje in drugi preveč sprejema. Da kdo, ponavadi dajalec, ni pravilno menjal. Takrat se pojavljajo čudne situacije. Če je vse le na področju materialnih dobrin, je zadeva malo lažja. Če pa je okrnjena človekova duša, zna napačen račun povzročati precej bolečin. Pri duhovno umirjenih ljudeh predvsem psihičnih, pri malo bolj vzkipljivih pa se lahko pojavi kje na telesu tudi kakšna buška in modrica, pa še kaj hujšega.
Včasih kdo proda dušo za denar. Takšnih se najde veliko. V starih časih so to počele predvsem ženske. Poročale so se z bogatimi, največkrat starejšimi moškimi, ki so jun lahko nudili veliko paše za njihove lačne oči. Toda kaj pomaga imeti zadovoljeno materialno plat v zamenjavo za srčno toplino?
Hvala za suženjstvo v vezi! Jaz.sem jaz in ti si ti. Vsak naj živi po svojih merilih. Lahko sva skupaj. Vendar svobodno uživava svoje življenje. Gradiva na kvaliteti, korektnosti in drugačnosti. Lahko se dogovoriva. Ne moreva pa drug drugemu vsiliti sebe in svoje. To ni prav in razdvaja. In žali in ponižuje.
Včasih so menjale blago za blago v takšni obliki večinoma ženske. Danes pa tudi moški, in moški in ženske, seveda na finejši, manj opazen način. Ozrite se okrog sebe, prisluhnite in ugotovili boste, koliko je zavoženih zakoncev in zakonov. Vztrajajo v razmerju, ker se bojijo. Bojijo se živeti sami. Bojijo se sprememb. In resnice.
Strah jih je, da bi izgubili ustvarjeno. Saj če se razideta dva, je neizogiben materialni
statusni padec v družbi. Dva ustvarita več. In vozita se v velikem avtu. Če ga daš na polovico, nastaneta dva manjša. Veliki avti so lepi in dragi, so zavist sosedov. Se posebej so primerni za prevažanje ljubčkov in ljubic. Ženske, odete v krzno in svilo, z obvezno dvajset gramsko zlato verižico okrog vratu in raznimi s kamni okrašenimi prstani, enem na vsakem prstu, se ljubijo po gozdovih in travnikih v teh dragih kovinskih konjičkih. Pa ne s svojimi možmi. Potem se na debelo naparfumirajo z resnično kvalitetnim parfumom, katerega so dobile kot dokaz zvestobe njihovih dragih, in se odpravijo domov v stokrat prekleto spalnico.
Moški so malo na boljšem (pa ne vsi). Ti gredo na nujna službena potovanja. Ker jih spremljajo ljubice, katere poberejo nekje na poti ali pa jih čakajo že kar v hotelski sobi, da jih vidi manj ljudi, se potovanja vedno zavlečejo za dan ali dva. Malo pokukajte v hotelske sobe, koliko poslovnih mož prespi samih. Redki svetniki. Spoštujem jih in jim bom na onem svetu zapela hvalnico.
In potem pridejo vsi ti ljudje v svoje domove. Ali prinesejo darila, ker imajo slabo vest, a)i jih boli glava, da ne bi bilo treba še enkrat, vse mogoče počnejo, pa vendar se obnašajo, kot da se ni zgodilo nič nenavadnega.
Naslednji dan v službi javno pljuvajo po onih, katerih slučajno niso ušli radovednim pogledom in seje razrkrila njihova tajna veza.
Ljudje take nature verjetno mislijo, da smo vsi ostali neumni. Da nič ne vidimo in ne slišimo. Govorijo in obnašajo se, kakor da so največji svetniki tega sveta. Iz njihovih ust dostikrat slišimo besede, kot so: moj mož, moji otroci, moja žena, moj dom. Vse je njihovo. Zakaj pa potem to tako izpod cene prodajajo, če resnično čutijo, da je njihovo? Kar je moje, je moje in ne prodajam. Če pa prodajam, včasih prodam. Dvojna igra na srečo nima nujno dveh glavnih dobitkov. Igra na srečo je kaos. Konec ni previdljiv.
Življenje se navadno zasuče tako, da je prav. Toliko, kot damo, toliko dobimo. Mi drugim, drugi nam. Vse na tem svetu se vrti v krogu. Tudi mi. Nekoga vrti prehitro, nekomu se zasuka, nekdo drug pa mirno potuje v krogu življenja skozi čas.
Iztok Kovač je posnel film v Domu Svobode
Trboveljčan Iztok Kovač, v svetu že leta uveljavljeni koreograf in plesalec je v dneh 22. in 23. decembra posnel v Domu Svobode v Trbovljah s skupino En knap film Kobra. K temu filmu sodijo tudi razni posnetki iz posameznih delov Trbovelj, predvsem iz spodnjega, rudarskega dela. Film sodi v okvir nove plesne predstave, ki bo aprila 1997 uprizorjena na nizozemskem festivalu Springdance. Pri snemanju filma so sodelovali poleg domače skupine En knap tudi gostujoči plesalci koreografi. Snemalec je bil S ven Pepeonik, režiser pa Sašo Podgoršek. Sicer pa je Kovačeva plesna skupina uspešno nastopala v tujini, predvsem z nagrado za koreografijo na mednarodnem tekmovanju plesnih skupin v Tel Avivu v Izraelu.
T.L.
Helca Krasnik razstavlja v Knjižnici
Slikarka Helca Krasnik, dolgoletna članica Relika v Trbovljah je znova pripravila samostojno slikarsko razstavo. Postavila jo je v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah. Na ogled je dala 14 svoj ih del v akvarelu z motivi iz naše kulturne dediščine - starih, deloma tudi že dotrajanih objektov. Razstava je nosila naslov Lepota naše kulturne dediščine. Trajala je od 16. decembra do prvih dni januarja 1997.
T.L.
Desanka Kreča je razstavljala na Izlakah
Znana slikarka Desanka Kreča, doma z Izlak, sicer članica Društva Relik je pripravila v razstavnem prostoru hotela Medijske Toplice na Izlakah samostojno slikarsko razstavo. Direktor hotela Drago Butja jo je ob primernem nagovoru odprl 17. decembra zvečer ob navzočnosti
Kultov prvi literarni večer
Hrastnik - 19. decembra so se v hrastniški knjižnici na literarnem večeru predstavili pesniki, ki so pred tremi meseci v Zagorju ustanovili Kulturno umetniško in literarno društvo. Prva je svoje tri pesmi z ljubezensko tematiko predstavila domačinka Jerca Vučetic, piše pa jih, kadar j e žalostna. Uveljavljeni pesnik Vlado Garantini, kije izdal že dve pesniški zbiriki, je pojasnil, daje pesnikovanje le ena od oblik izpovedi in ustvarjanja. Tatjana Polanc, ki pravkar piše roman z naslovom Sleci se, punčka, pravi, da ji gre bolje od peresa proza, pa vendar je predstavila svoje tri zanimive pesmi. Igor Goste piše pesmi že deset let, objavljal pa jih je v Zasavcu in Demokraciji. Čeprav ima Barbara Renčof spisanih že veliko pesmi, je prav tako predstavila le tri, piše pa jih, kadar je srečna. Za glasbeno spremljavo pesnikov je poskrbel Metod Lavrini, prav tako član KULT-a, ki sicer nastopa v glasbeni skupini Dobro Jutro. Literarni večer pa je popestrila tudi mešana pevska skupina Izvir pod vodstvom Toma Brezovarja.
foto: Branko Klančar
številnih ljubiteljev likovne umetnosti in znancev. Ob otvoritvi je za glasbeno spremljavo poskrbel Metod Lavrini. Slikarka je tokrat postavila na ogled 40 del, v raznih slikarskih tehnikah, z motivi iz narave oz. krajine, cvetja v raznih aražmajih, ipd. Iztekla se je ob novem letu.
T.L.
Koncert v cerkvi sv. Martina v Trbovljah
Cerkveni mešani pevski zbor sv. Barbare v Trbovljah pripravlja v soboto, 11. januarja ob 18. uri v farni cerkvi sv. Martina koncert božičnih in drugih pesmi. Organizirajo ga v zahvalo darovalcem za nakup novih orgel v Trbovljah. Na koncertu bodo sodelovali Cerkveni mešani pevski zbor sv. Barbare pod vodstvom Uršule Grabnar in ob spremljavi Uroša Kovačiča na orglah, Mešana pevska skupina Izvir iz Zagorja pod vodstvom Toma Brezovarja in Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj pod vodstvom Alenke Ramšak. Vsi zbori bodo zapeli skupno 20 pesmi. Vstopnine tokrat ne bo, prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni odplačilu dolga za nakup novih orgel.
T.L.
Fotomonografija Savinja je pred nami
Zadnje dni leta 1996 je pri založbi EPSI d.o.o. izšla nova knjiga trboveljskega rojaka z naslovom Savinja. Gre za fotomonografijo, ki s slikami opisuje porečje Savinje od njenega izvira v Kamniško Savinjskih Alpah, pa do njenega izliva v Savo pri Zidanem Mostu. Tekstualni del te knjige sta napisala zgodovinarja Branko Goropevšek in dr. Janez Cvirn iz Celja. V knjigi, ta je že četrta iz serije fotomonografij, je avtor prikazal kraje, krajino, planinski svet, zanimivosti in ljudi, ki žive ob tej reki od njenega izvira do izliva. Knjiga vsebuje povzetke v nemščini in angleščini. Tudi ta knjiga je izjemno lepo natisnjena in oblikovana. Odmevi nanjo po predstavitvi so zelo ugodni.
T.L.
Pevci Svobode so navdušili Šalovčane
Mešani pevski zbor Svoboda iz Trbovelj je v soboto, 21. decembra 1996 gostoval v občini Šalovci v Prekmurju ob Madžarski meji. V goste jih je povabila tamkajšnja občina z namenom, da pripravijo v njihovem kulturnem domu božično novoletni koncert. Zbor je tudi tokrat upravičil svoje poslanstvo, pa tudi kakovost, saj je pod vodstvom zborovodkinje Alenke Ramšak pripravil domačinom nepozaben koncert. Na koncertu je zbor tokr at pel v glavnem slovenske narodne pesmi v raznih priredbah ter božične pesmi. Vse poslušalce, ki so prisostvovali koncertu, so izredno navdušili in priznanj ni bilo videti konca. Spričo izredno ugodnega vtisa, ki so ga trboveljski pevci zapustili tudi tokrat v Prekmurju, sojih gostitelji po koncertu povabili, naj zbor znova obišče njihov kraj ob letu dni in jim pripravi tak koncert, kot so ga tokrat. Publika seje izkazala kot enkratna in prijaznih priznanj ni manjkalo z nobene strani. Posebno priznanje z velikim šopkom cvetja so namenili predsednici zbora Jelki Rojšek za njena uspešna - prizadevanja pri uresničevanju kulturnega poslanstva. Občutek, da so pripravili za tamošnje domače prebivalstvo, ki se leto in dan ukvarja s kmečkimi opravili, nekaj lepega, zelo sprejemljivega in koristnega za tamošnji slovenski živelj, je bil obojestransko topel in hvaležen, ostal pa je tudi nepozaben.
T.L.
Izšla je nova knjiga Uroša Zupana
Pesnika Uroša Zupana, trboveljskega rojaka, sicer bivajočega v Ljubljani, poznamo že kar nekaj časa. Kot pesnik se je izjemno hitro uveljavil v slovenskem prostoru, saj je v kratkem času napisal in izdal tri pesniške zbirke. To so S utre (1991), Reka (1993) in Odpiranje delte (1995). Sedaj pa seje Zupan lotil še proznega dela. Decembra 1996 je izšla njegova knjiga Svetloba znotraj pomaranče. Skupno z nekaterimi drugimi deli raznih avtorjev so jo javno že predstavili v Ljubljani. Če povzamemo prve ugotovitve, piše Zupan o poeziji pesnikov, ki so mu blizu. S tem pa razkriva tudi del svoje avtopoetike.
T.L.
Barbara Renčof, Igor Goste, Tatjana Polanc, Vlado Garantini in Jerca Vučetič.
Srečanje veteranov vojne za Slovenijo in častnikov
Srečanje veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) - pokrajinski odbor Zasavja in častniki treh zasavskih občin ter veterani in častniki iz Laškega so v petek, 27. decembra '96 v hotelu Rudar Trbovlje pripravili družabno srečanje v počastitev praznika DNEVA SAMOSTOJNOSTI. Slavnostna govornika sta bila predsednik veteranov Zasavja major Matjaž Piškur in predsednik združenja slovenskih častnikov polkovnik Miha Butara. Oba govornika sta poudarila velik pomen obeh združenj pri osamosvajanju Slovenije iz balkanskega kotla. Ob koncu govora sta želela, da
država končno začne izpolnjevati obljube, ki jih vsako leto da omenjenima združenjima. Najbolj zaslužni člani ZSČ iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in Laškega so dobili častne znake, plakete in posebne nagrade. Po končanem protokolarnem deluje za vedro razpoloženje poskrbel ansambel EVERGREEN.
Igor Goste
Program planinskih izletov za leto 1997
PD Trbovlje je po svojem izletniškem odseku pripravilo in izdalo še pred koncem leta '96 program planinskih izletov za leto 1997. Dobili ga bodo člani društva, ob plačilu članarine za letos. Program vsebuje 29 skupinskih izletov, večinoma so to eno, pa tudi večdnevni. Udeleženci teh izletov bodo obiskali vse dele Slovenije v posameznih mesecih. Izletnike bodo vodili usposobljeni gorski vodniki. Najpogostejši bodo
lotila svojih napak. Zelo zgodaj jv spoznala, da jeza, zamere, opravljanje,... ne prinašajo nič dobrega. Pri tem ji pomaga mama; Opravljanje pove vse o tebi, nič pa o tistem, ki ga opravljaš. Veliko je vredno že spoznanje, kaj ni dobro. Ve se razjezimo, včasih res ne moremo že prvi trenutek dojeti, da smo za jv zo odgovorni sami. Zato seje moramo znebiti, ker nam črpa energijo, ki jo rabimo
za druge stvari.
O knjižici KO SEM ŠE MAJHEN BIL, ki so jo pod mentorstvom Ide Dolinšek izdali v Šmartnem pri Litiji, smo že pisali. O vseh naših starih praznikih imajo
Na kupu čaka še veliko lepih sestavkov miših sodelavcev
Rada bi postala boljša
Ker nihče na svetu ni popoln, imam tudi jaz nekaj napak. Na pamet jih verjetno ne bi znala našteti, znala pa bi povedati za napake drugih.
Tako bi verjetno tudi moje
prijateljice vedele za več mojih napak, kot jaz sama. To pa bi bilo opravljanje in iz opravljanja ponavadi nastane prepir. Zato bo najbolje, da se s svojimi napakami sooči vsak sam.
Bom kar začela pred svojim pragom.
izleti v poletnih mesecih. Prvi izlet je bil 2. januarja in sicer novoletni pohod na Kum.
T.L.
Zgodovina smučanja v Trbovljah
Pred dobrima dvema letoma se je skupina smučarjev - veteranov lotila zelo obsežnega dela. Zadala si je nalogo, da v okviru kluba veteranov pri SD Trbovlje pripravi zgodovino smučanja v Trbovljah. Ta zgodovina je sedaj v rokopisu in pripravljena. Nastal je obsežen rokopis - tekstualni del, ki pa so mu dodali še številne
fotografije, risbe, skice,... smučarskih prog, smučarskih domov, skakalnic in drugih smučarskih naprav. Skupino sodelavcev - članov uredniškega odbora je vodil ing. Cveto Majdič, ki je opravil levji delež pri nastajanju te knjige, v skupini pa so še Ivče Berger, Nande Forte, Tine Lenarčič, Janez Novak, Janez Ocepek, Franc Ferme, Jože Rep, Betka Škorjanc in Zdenko Zupan. Sedaj pa ima Smučarsko društvo Trbovlje nalogo, da poskrbi za tisk in izdajo ter založitev te knjige. Izšla naj bi v letu 1997.
T.L.
Prva napaka: nagla jeza.
Posledice so: užaljenost, zamera, besedni boj, obrekovanje, v hujših primerih fin s primernimi osebami, npr. sestra) tudi pretep.
Kaj storiti? V prihodnje bom izzivalca ignorirala. V šoli se bom posvetila Siljenju svinčnika, na dvorišču petju, doma pomivanju posode. Če me bo kdo užalil, bom tiha zdrdrala abecedo, kot jo je v davnih časih rimski cesar Avgust, kadar je bil jezen. To pomirja.
Nisem pa samo nagle jeze, ljudem tudi hitro zamerim. Toda tega si ne bom štela kot napako, saj zamerim le, če imam za to kak razlog.
Zadnjič pri športni vzgoji mi je žoga ušla iz rok ravno pred Jurija. On pa, namesto, da bi mi jo dal ali jo vsaj pustil pri miru, jo je brcnil v najbolj oddaljen kot in se mi še smejal. Seveda so me zasrbele roke in pripeljala sem Juriju eno ali dve okrog ušes. To pa je moja naslednja napaka, pretepaš!vo. Tako temu pravijo doma.
Napako nameravam odpraviti z maščevanjem na drug način.
Idej imam zadosti. Kolikokrat pa me prosijo, če dam domačo nalogo prepisati? Vsak dan pri skoraj vsakem predmetu! In kdo pravi, da moram podpirati lenobo? Kako lep izraz, zapomnila si ga bom.
Moja tretja napaka je opravljanje. To napako bo verjetno najtežje odpraviti, zato si bom tu in tam dovolila kakšno očitajočo besedo na tuj račun, kajti tista jabolka iz sosedovega vrta so tako privlačna zato, ker so prepovedana. Zato predvidevam, da bi si s popolno prepovedjo naredila še več škode kot pa koristi. Poskušala pa se bom obvladati vsaj toliko, da ne bom poklicala prijateljice, zato da bi skupaj opravljali tretjo. Tega pravzaprav nisem nikoli počela. Gotovo katera opravlja mene, toda če se ne more zadržati, je to njen problem. Moja mama pravi, da opravljanje pove vse o tebi, nič pa o tistem, ki ga opravljaš.
Zanimivo.
To so samo tri moje naj večje napake. Lahko pa bi jih naštela še nekaj, da ne bo kdo mislil, da sem jih v svoji narcisoidnosti
Klub ljubiteljev Mrzlice sesiri
Nekaj dni pred koncem leta 1996 so se v planinskem domu na Mrzlici sestali člani Kluba ljubiteljev Mrzlice. Srečanje sta organizirala PD Trbovlje, pri katerem so oblikovali ta klub, in oskrbnika doma na Mrzlici Anica in Andrej. Član tega kluba je lahko vsak, ki vsaj 25 krat letno obišče ta priljubljeni zasavsko-savinjski vrh. Članarine ni, predsednik kluba pa je tisti obiskovalec, ki v letu največkrat obišče Mrzlico in velja za starešino kluba. Na tokratnem srečanju sta uvodoma govorila o pomembnosti takšnega druženja ljubiteljev planinskega sveta Vinko Pfeifer, kije bil pred leti tudi pobudnik za ustanovitev kluba, in predsednik PD Trbovlje, Slavko Potrata. Sicer pa je bilo na srečanju dosti smeha, petja, sklepanja znanstev,..., za dobro počutje pa sta poskrbela oskrbnika doma. Za
starešino kluba v letu 1997 so izbrali Draga Verdela, ki je v letu 1996 123 krat obiskal Mrzlico. Vseh članov kluba je sedaj ok. 70, tako iz Zasavja, kot tudi iz Savinjske doline. Srečanja so se udeležili vsi člani, kljub snegu in mrazu.
T.L.
Zimski vzpon na Mali Draški vrh
V torek, 17. decembra 1996 se je član PD Trbovlje, Tom Froebe sam mudil v Julijskih Alpah. Glede na to, da je bilo vreme primerno za pristop na kak višji vrh v zimskih razmerah, seje lotil vzpona, deloma tudi alpinističnega, na Mali Draški vrh (2123 m). Plezalnega vzpona je bilo za okoli 200 m, z naklonom 45°. .Snega v smeri ni bilo prav veliko, vreme pa je bilo jasno in lepo, zato je bil razgled z vrha enkraten. Vzpona se je lotil iz sedla pod Viševnikom. Vzpon je opravil sam.
T.L.
Obvestilo
Društvo invalidov Trbovlje skupaj z zdraviliščem Šmarješke toplice nudi 7 dnevni program v Šmarjeških Toplicah v času od 23. februarja - 2. marca 1997 in sicer za vse člane Društev invalidov, Društev upokojencev, ZZB in ostale občane.
Program obsega:
-	sprejemi in pogostitev,
-	namestitev v 1/2 sobah v hotelu Krka in hotelu Šmarjeta
-	7 polnih penzionov
-	zdravniški pregled
-	vsakodnevno skupinsko telovadbo v vodi ali v telovadnici
-	10 individualnih terapij v 7 dneh
-	kontrola krvnega tlaka
-	neomejeno kopanje
-	razvedrilni program
-	zaključna svečana večerja
Cena tega 7 dnevnega programa je 4.400,00 tolarjev, člani Dl Trbovlje imajo možnost plačila na 4 obroke, vsi ostali pa na 3 obroke. Prijavite se lahko na Društvu invalidov Trbovlje, Hrastnik ali Zagorje, nepreklicno do 15. februarja letos. Cena avtobusnega prevoza znaša 2.000 tolarjev. Enake pogoje kot invalidi imajo tudi vsi bolniki srca in ožilja in rekonvalescenti po poškodbah.
pozabila. Na primer: manjka mi vztrajnosti pri hujšanju, nekateri predmeti v šoli me ne zanimajo najbolj in med poukom počnem druge stvari, mami zafrkavam zaradi njenega neznanja računalništva, velikokrat odgovarjam starejšim...
Starši mislijo, da se bo svet zaradi teh napak podrl, jaz pa sem prav nasprotnega mnenja. Po moje se svet zaradi napak in napakic še bolj veselo vrti. Kako pa bi bilo, če bi bili vsi popolni?
Pri pouku bi vedno vse znali in imeli samepetice. Živ dolgčas. Zame je veliko bolj napeto, če dobiš kakšno oceno štiri in se moraš drugič bolj potruditi.
Upam, da mi je ta spis kaj pripomogel k temu, da bom boljša, saj sem ga napisala prav s tem namenom. Nisem rekla popolna, ampak boljša.
Živana Miiovančev, 8. a OŠ Ivana Cankarja Trbovlje
Koledniki
Dedek mi je pripovedoval o lepem, starem običaju vaških fantov, ki so hodili od novega leta
do treh kraljev po vasi in s pesmijo voščili srečo.
Fantje - koledniki - so se ustavili pred vsako hišo in zapeli kolednico. Ko je gospodar slišal pesem, je prišel ven. Koledniki so mu voščili srečo, da bi mu "letina dobro obrodila in krava telila". Gospodar jih je v zameno obdaroval ali v denarju ali v blagu: s klobasami, vinom, žganjem, orehi, kar je pač imel. Koledniki so se za vse zahvalili in odšli z naslednjo pesmijo:
Pri vas naj ostane večni bog in trošt in sveti duh.
Z nami gre pa kozji rog.
Kjer pa niso dobili ničesar, so jim zapeli takole:
Z nami gre večni bog
in trošt in sveti duh
Pri vas pa naj ostane kozji rog.
Alojz Kovačič Sevno 11,77 let
V Fiesi
Ko smo prišli sredi oktobra v Fieso, sem mislila, da nam ne bo všeč. Potem pa so se kar začela vrstiti dogajanja in doživetja. Imeli smo zanimiva predavanja o potapljaštvu, pa o življenju v morju. Postavljali smo šotore, kurili ogenj, ki nam je vedno skoraj ugasnil, ker smo preveč pihali vanj.
Tovariš Igor nas je na plaži naučil orientirati se. Imeli smo tudi super zabavni kviz po Piranu. Učitelji so nam dali naloge, ki smo jih morali reševati tam. Imeli smo tudi disco. Glasba je bila odlična in pred našim odhodom smo se še sprehodili po "naši" obali. Od tam smo videli Trst in še druge italijanske kraje. Ko smo odhajali, so nam učitelji mahali. Mi pa tudi.
Šele potem sem videla, kako prijetno smo se imeli. Učitelji so bili prijazni, čeprav smo jim včasih malo zagodli.
Upam, da bomo še kdaj obiskali Fieso.
Nuša Dolinšek, 6. b OŠ Ivana Cankarja Trbovlje
Končalo seje leto 1996 in hočete ali nočete pričelo 1997. Najbrž ste že vsi naredili "letni obračun". Sigurno ste si obljubili, da bodo v novem letu dobri ljudje in stvari okoli vas boljše. Tiste slabše pa vsaj malo manj slabe.
Upam, da ste se vsi spočili od "težkih" novoletnih žurov. Zdaj nas čaka mirnejši januar. Ta mesec je znan tudi kot "suh mesec". Vsaj za tiste, ki smo se potrudili in svojim dragim poklonili kak spominček. Ljudje smo pač takšni da nam tudi majhna pozornost veliko pomeni. Tudi če je to le poljubček in dobra želja. Novo leto je tudi priložnost za pogladitev starih sporov. Pokličite kolegico, ki je že dolgo niste, več se pogovarjajte s starši, pišite prijatelju, ki že dolgo čaka na vaše pismo. Tudi v letu 1997 mislite in ne zanemarjajte vaših prijateljev in najdražjih. Tisti "vezani" srednješolci ohranjajte svoje veze in pazite svoje fante in punce. Tisti samski pa se ozrite na okoli. Mogoče za prvim vogalom nekdo čaka na vas.
Mimo šole pa ne moremo. Januar nam je vsem dijakom znan kot mesec kontrolnih nalog in spraševanj. Dobro smo se spočili, zdaj pa ne preostane nič drugega, kot da stisnemo zobe in se usedemo za knj ige. Pa saj bodo kmalu spet nove počitnice.
Vem, da ste že prav naveličani vseh čestitk ipd... Pa kljub vsemu dovolite, da vam v 1997 zaželim vse naj, naj, naj... in upam, da se vam bodo uresničile vse želje in vsi cilji, ki ste si jih zadali. Uspelo vam bo z malo sreče, veliko samospoštovanja in ogromno zaupanja vase. Veste, daje sreča čisto blizu. Vendar sama nikoli ne bo prišla k vam.
Petra
Vers
Vsak dijak prav gotovo pozna vsaj en verz, ki mu je všeč. Mi smo se o tem prepričali na lastna ušesa in jih nekaj tudi zabeležili. Prav gotovo vam bo kakšen izmed njih všeč:
•	ko pravica postane zakon, je nasilje edina pot
•	lahko bi bila pametna, pa nisem tako neumna
•	ženske so najpametnejša bitja na svetu; tepec, ki misli drugače, je gotovo moški
•	če bi umirali tisti, ki ljubijo, bi bila prva
•	če bi umirali tisti, ki so ljubljeni, bi bila nesmrtna
•	niso slabi časi, temveč človek!
•	lepo je biti mlad, ko imaš nekoga rad!
Zivjo!
Katarina je ena izmed tistih, ki soji všeč nogometaši. Tokrat bomo na njeno željo predstavili Edija Borštnarja. Rojen je 11. decembra 1976 in je po horoskopu strelec. Nogomet ga je navdušil že pri 10 letih, saj so ga igrali njegovi naj. prijatelji. Pred kratkim je iz trboveljskega kluba Rudar prestopil v klub Rudar Velenje. Prostega časa mu večkrat primanjkuje, najraje pa se sprosti med prijatelji. Dekleta nima in pravi, da ima še veliko časa za resno zvezo.
Špela
Temnolasa sreča!
Maja je pogledala svojo temnolaso punčko in se še enkrat spomnila nanj. V teh božičnonovoletnih časih je še veliko več mislila nanj. Na moškega, kije njeno življenje za vedno zaznamoval. Ga hkrati uničil in vzvišal V	poči v letu. Na s.lvesro Maja ,e Igorja
opa/ovsiffikšno leto Vvutia: M več kol nasr tl, i m kal sne hcstde m nakltiSi Vf, dosilvestrovcjgbkrat jo e presenchl. Ne le nJ||Tud, sctjGovonl „ |C, da jo :ma un:.,fo no; pomen, vse m podobne -mllko sladke besede. Maja mu'JJv, jela vse in bila tisto noč cpto i#ova Pozabi! • |e na obljube, kt s, Jih je zadala. Obljube, d igo pHahala na moškega, ki jo Ni ics ljubil in da nedolžnosti ne bo izgu||a na |o oletui ali kaksi i di ig zabavi Vse so vzele s, dl e besede m
igm nasmeh.	JI
lltt m bil Majin lam še kakšen mesec Njuna zveza m bil .JI no vzor,-vendar Maj m aotilo Oejslvo, da ga kdaj pa kdaj posodjiuksni dm i p imet. Le Ja ,r ,e rekel, da jo rma rad. To j e rak vknol, In verjela mu jS itgMS> je toliko bolj presenetil laki.a. J mn j c povedala, daje noseča. TakratJ&jjrevitlcla. Spi evidtgjsIS" živi v oblakih, da mu prav nič ne pomeni/itehko ž lalMEštjo gre. In šel je. Ker se je bal biti pravi mož. Pravi oče.
Maja je kljub svojim 17 letorifjpa obdržala in obžalovala ni niti sekunde. Od tistega trenutka, ko povila majhno črnooko črnolaso deklico. Majhnega človeka, ki ga-bo vzgojila V osebo, pripravljeno dati pravo ljubezen in sprejeti pravo odgovornost. S spoštovanjem m srcem.
Eva
Špela
Deprivilegirani v naši družbi
23. decembra je v Trbovljah v organizaciji Radia Trbovlje potekala podelitev nagrad in priznanj Združenja nekomercialnih radijskih postaj Slovenije. Nagrade, za katere je
konkuriralo osem radijskih postaj, so bile letos razpisane za najboljše radijske oddaje na temo Depriviligirani ljudje v našem okolju in nasilje v družbi. GIZ nekomercialnih
radijskih postaj je natečaj razpisal v sodelovanju z Open society found-om Slovenije.
Radio Trbovlje je tudi letos sodeloval v natečaju. In tudi tokrat so bili naši radijci zelo uspešni, saj so dobili posebno nagrado oziroma priznanje za idejo enourne oddaje. Še večje priznanje avtorjem pa prav gotovo pomeni tudi priznanje za pogum, ki sta ga ob ustvarjanju oddaje pokazala avtorja Aleš Gulič in Bogdan Barovič. Tako kot prejšnja leta so na Radiu Trbovlje tudi tokrat pripravili oddajo o alkoholizmu, ki je v Zasavju morda eden izmed naj večjih družbenih problemov.
Sicer pa so nagrade prejeli še Radio Študent, Radio Triglav, Radio Murski val, trboveljski
Priznanje za Radio Trbovlje je prevzel idejni vodja projekta Aleš Gulič.
radijci pa so nagrado za idejo delili še s kolegi z mariborskega Radia Študent in Radia Ptuj.
Tekst in foto: J.N.
iaivll.nl
DESIDERIO DELLE TUB MANI
SAPEVANODIROVERE
HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK
NELL A PENOMBRA DELI, A
V SOMRAKU OGNJA; ISALE SO PO GARDNU IN PO ROŽAH;
Dl MORTE. ANTICOINVERNO
> PO SMRTI. DAVNA ZIMA.
rr i„ iv i A
i!«h h
ki.: +386 601 26 333,;
51 358, fax: +386 601 26 228
jim mt
IN POTEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD.
■ RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz.
Za glasbo v Metroju skrbi D .J. Mičo, ki si je izkušnje nabiral v raznih slovenskih diskotekah.
Eh, le kaj bi hodili v širni svet, če pa imamo končno kakšno pametno zadevo tudi pred domačim pragom. Iz lastnih izkušenj vem, da je metro v Budimpešti klavstrofobičen, v Atenah umazan, po filmih sodeč pa so ostali metroji preeej dolgočasni. Trboveljski Metro pa ni takšen, je drugačen.
Trboveljski Metro namreč ni kakšna zakotna postaja podzemne železnice. Je diskoteka in je klub. Takšno ime mu je nadel Slobodan Filipovič
pod čigar taktirko je klub Metro tik pred novim letom zaživel polno življenje. Otroci s postaje Metro, kakšnih petsto se jih je nagužvalo v bivše kegljišče hotela Rudar, so prišli žurirat. "Sezidaj in prišel bo", so preroške besede duha iz koruze, ki so Kevina Kostnerja skoraj spravile ob pamet. Podobno je tudi z Metrojem. Samo odpreti ga je bilo treba in so prišli. Obiskovalci, glasbeniki, zabava. In to po človeškemu življenju dostojnih cenah.
Luckv Lips so plesale,
Napoleon je plesal (in tudi pel). Najstnice so norele, najstniki so bolj buljili in si na pamet skušali zapomniti vsak plesni korak. Malo starejši so se oddahnili v maniri: "Ah, končno lahko v miru po polnoči popijem pivo, dva tri, pustim avto na parkirišču in se lepo okrogel iz samega centra Trbovelj odpravim domov peš." Seveda to velja za domačine.
Slobodan Filipovič obljublja, da se bo v Metroju dogajalo mar-
sikaj zanimivega. Obljube pa ni popestril samo z otvoritvijo na katero je povabil trenutno eno izmed najpopularnejših
slovenskih skupin Napoleon. To je potrdil tudi že s koncertom Tomaža Domicelja, ko je prišla na svoj račun bolj postnajstniška publika. Metro bo nudil svoja nedrja vse tja do tretje ure zjutraj. Poleg pijače pa bo do poznih jutranjih ur obratovala tudi kuhinja. Predvsem pica se bodo marsikomu po silnem divjanju prav prilegla. Za glasbo pa bo skrbel D.J. Mičo. Srečno Metro! Nikar ne končaj kot kompozicija železove rude v Renkah!
Tekst in foto: J.N.
Slobodan Filipovič v družbi deklet plesne skupine Lucky Lips
Tomaž Domicelj je bil po otvoritvi prvi gost DC Metro.
Lačni moraa, sejni mkoIi
Kar glava me zaboli, če pomislim koliko žurov je bilo tik preden se je končalo leto. Pa ne zaradi tega, ker ne bi bili dobri. Bolj zaradi tega, ker se bojim, da se znova skoraj celo leto ne bo dogajalo nič pametnega. Orleki, Vili Resnik, Čuki in še kdo so preganjali mraz pod Šotorom. Šklabovci so "zrihtali" Lačnega Franza v Trbovljah, da o silvestrovanjih sploh ne govorim. O dogajanju pod šotorom je škoda zgubljati besede. Žuriralo se je na veliko. Tudi Franzi in njihova predskupina Ten High (ki smo jo lahko videli tudi že na plazu) so popestrili
veseljačenja ob iztekajočem se letu. Skratka, bilo je živahno. Za vsakega se je našlo kaj. Zato dovolite, da vam malo pozno, pa vendar od žura zaželim, da bi se imeli v temle letu nadvse
fino in dobro. Želim vam veliko žurov in malo mačkov, veliko glasbe in nič zamorjenosti, veliko zabave za male denarje in predvsem veliko tistega, kar si sami najbolj želite.
J.N.
skupina', ki sliši na' ime Špice girls, je vedno bolj
božičem izdali žc tretjo singl ploščo. Gre za pesem 2 bečomes I m pesem je dobila tndi laskavi naslov Chi istim:-, N° L Hkrati je to že tretji singl s plošče, iktfdp:kot novost povzpel na prvo mesto angleške
j.^ £ V* f č* k
Emanlipiition pa ju naslov nainovejseaa, fiojne CD piv.Se, ki ju i/.ciy! Prince, ulkis Symlwl Kol miki ::Ta|l«i|mbrali v raznih intervjujih, je trojni CD izšel predvsem in samo zato, ker so Princea v preteklih: letih mučile pogodbe Zarudni rarhčnih mišljenj na,
bi.se občinstvo zasitilo, Če bi izdal več kot eno ploščo. No, kljub temu da je Prince po porodu njegove: žene nesrečno izgubil sina, se ne da. Boleha goriv wow je naslov prvega slngla s plošče, k, "simbol ul'(vsa, po mnenju k: > tikov) obeta lepše .časen
Zoran Predin je v Trbovljah ostal brez soplesalke. Pa drugič.
.. _ .

t m. ? Iv trm. n
____________
Leto je naokrog, ne glede na to, kako pogosto ho izhajala naša revija, komo tudi v prihodnosti ostali skupaj v naši 3 x Uot rubriki. Kar nekaj novih stvari se ju zgodilo, odkar smo se nazadnje "brali", zato si jih kar poglejmo.
Konce lanskega lem je izšla najnovejšac kompaktna plošča -.v.ip.nv Panda člani skupine se lahko pohvalijo /. velikim številom nagrad iz raztiili; Išis ti valov,: njihova glasba pa sodi med: boljše pop izdelki. \ Slmuiiiii /d.i| so / i/du|t' iicve
plo-.Oe poskilvh tudi /a vse liste, ki so 1 kakšno izmed: njihovih sl at ejših p IbšShilL; k,i-.U /.miudili N.i|no\e|š.i plošča Ima naslov Vse najboljše, gre pa seveda za /bitko njihovih največjih uspešnic doslej.
Pieduovolelni mrzlici seje piikljueila tudi zadnja zmagovalka slovenskega izbora /a pesem Evrovizije, pevka Regina. Posneta je numteč pesem posvečeno Novemu letu. Seveda je ic-fa napoved njenega novega albuma, žal še vedno ni znano, kdaj naj bi izšel. In ko smo ravno P Evrovizijskem izboru. Iz nepreverjenih (zaenkrat) virov smo izvedeli, da naj bi glasovanje o letošnjem zmagovalcu potekalo čisto drugače. Kako? Sptemljajlc in berite Zasavca!
Marsikaterega ljubitelja slovenske zabavne glasbe je verjetno presenetila novica, da se je trboveljska pevka Vilma Guiizek, ki jo širša javnost pozna kot Viki, pridi užila skupini Strokci. Kot pravi sama, sc s fanti čudovito razume in je prepričana, da skupaj lahko pridejo še zelo daleč. Njihova debitantska kaseta in CD plošča je že izšla, ob božičnih in novoletnih: praznikih pašo posneli sečno novo pesem.
;:l!!!!i!l!ii!l!iiillili|lii!!i
prazniki, ki so za nami, pa ste jo prav gotovo slišali.
Ci) plošče, ki jo je pted slabim mesecem in pol izdala zasedba Gimme 5. Namenjena je - seveda predvsem zaljubljencem v slovensko dance glasbo. No, kljub vsemu na njej ne boste našli veliko novega. Ozdoma, bolje bt>, če zapišemo nič presenetljivo novega, in čeprav j ih mnogi k u jejo v zvezde, jc dokaz popularnosti te skupine (vsaj v Zasavju) (udi njihov obisk v Mesečini. Kakšen je bil? Ali beseda "slab" zadovolji?
Ti«
pjs

manta,
Pripravlja: Santini
12 opic
(TweIve Mosl<Eys, ZDA, 1995)
Vsakdo med nami si j e kdaj zaželel potovati skozi čas. Bodisi v preteklost, da bi tako vplival na prihodnost ali v prihodnost, da bi se v sedanjosti lažje pravilno odločal. Zato so razni časovni stroji (avto v Back to the fu-ture), znanstevni poizkusi (Philadelphijski experiment) ali nadnaravni pojavi zanimiva tema za filmske ustvarjalce. Mednje sodi tudi znanstveno-fantastični thriller 12 opic.
Prihodnost je temna, hladna in vlažna. Zemeljsko površino so spet zasedle živali, ljudje pa so se umaknili v zaklonišča globoko pod njo. Vzrok zato je smrtonosen virus, ki leta 1996 uniči pet miljard ljudi. Voditelji iz kletke potegnejo Colea (Bruce Willis), ki ga z nalogo da odkrije in prouči virus pošljejo v preteklost. Poln modric, krvaveč in preznojen pristane v letu 1990. Vržejo ga v ječo in kjer ga prevzame psihiatrinja Kathryn (Madeleine Stowe), ki sprva ne verjame njegovi zgodbi, da je obiskovalec iz prihodnosti.
Po nerazložljivem begu iz celice, se zopet srečata leta 1996, ko jo ugrabi z namenom, da mu pomaga najti skupino imenovano 12 opic v Philadelphiji. Le ti naj bi imeli virus v čisti obliki preden mutira in pokonča človeštvo. Cole že pri svojem prvem potovanju skozi čas spozna Jeffreya (Brad Pitt), duševnega pacienta in aktivista društva za pravice živali. Dejstvo, da njegov oče (Christopher Plummer), vodi laboratorij kjer bi lahko nastal smrtonosen virus, kaže, da želi Jeffrey spustiti s kontrole virus, ter tako živalim vrniti zemljo? Cole je zmeden, prestrašen, poln dvomov o sebi in nalogi, ter prepričan, da je izdan. Ali je morda (kot je prikazano v uvodni sceni filma) že bil priča konca? Poleg dvomov njega in Kathryn lovijo
morilci in lopovi vseh vrst.
Zgodba filma ni tako pomembna kot je njegova vizija, kije hladna, temna in vlažna. Je bolj čaščenje norosti in prekletstva. Tudi romanca med Willisom in Stovvnovo je bolj obupen poizkus, kot užitek. Če ste si morda ogledali Brazil (bil je tudi na TV), potem uganete, da je režija delo istega človeka -Terrjja Gilliama (bolj verjetno pa ga poznate po Monthy Pythonovem Pomenu življenja ali Ribjem kralju). Precej podobna atmosfera krasi oba filma - Brazil in Tvvelve Monkeys -a gledalec precej lažje spremlja slednjega. Ne preseneča tudi dejstvo, da je bil film nominiran za kostumografijo (poleg Brada za stransko vlogo). Ocena: 5-
RtitnO
DoIores CkiboitN
(DoIores CUiboRN, ZDA, 1 995)
Še ena ekranizaija romana Stevena Kinga, mojstra grozljivk. Dolores (Kathy Bates -oskar za vlogo Misery v istoimenskem filmu po romanu S. Kinga) obtožijo umora njene dolgoletne delodajalke. Detektiv, ki primer rešuje (Christopher Plummer), ima v karieri samo en nerešen primer. Tudi takrat je bila obtožena Dolores. Ko se po dogih letih vrne še njena hčerka Selena St.Georg (Jennifer Jason Leigh), uspešna novinarka, začno na dan prihajati tudi spomini iz preteklosti. Režija Taylor Hackford (Oficir in gentclmen). Ocena: 4+
ZmeiIa ina poštnem vIaIoj
(Monev TraIn, ZDA, 1 995)
Zvezdnika iz filma White men cant jump Woody Harrelson (Charlie) in Wesley Snipes (John) poskušata biti policaja, partnerja in brata (!!!). Pretepata se zaradi iste žene, prepirata zaradi Woodyjevega kockanja in planirata oropati poštni vlak poln denarja, zgolj zato, ker ne marata šefa. Dober igralski par, manj dober scenarij, pa vseeno soliden film za zabavo. Režija Joseph Ruben. Ocena: 3+.
videoteka
NANO
Sallaumines 8, Trbovlje tel.:	26-441
*-*.	t~* *■ ^ r~c
"'1||
KDO SO NAJ-ZASAVCI '96
Ob letu osorej se mnogi ozrejo nazaj, da pregledajo leto - dobre in slabe stvari, s tem pa tudi, kdo so bili ljudje, ki so nanje naredili kakršenkoli pozitiven ali negativen vtis. V zasebnem življenju je verjetno teh ljudi več, kot si jih zapomnijo izjavnega življenja. Se pravi tistih, ki se trudijo za napredek kraja, boljše vzdušje ali kako drugače prispevajo za okolje, v katerem živijo.Tildi na Radiu Trbovlje so že tretje leto zapored izbirali NAJ-ZASAVCE LETA '96. In sicer na področju javnega delovanja, gospodarstva, kulture in športa. Akcija je skozi radijski eter potekala v četrtek, 2., petek, 3. in soboto, 4. januarja 1997.
Matjaž Svagan - že tretjič zapored naj-osebnost Zasavja: zaradi dobrega vodenja občine in prijaznosti do sočloveka.
Radijski novinar Bogdan Barovič, ki je vseskozi vodil akcijo je povedal, da so bili zmagovalci prepričljivi. V 120-ih radijskih programskih minutah so poslušalci za osebnosti leta '96 lahko predlagali ljudi iz Radeč, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, Litije, za katere menijo, da so se v njihovih očeh na področju javnega delovanja, gospodarstva, kulture in športa posebej odlikovali. Menda so bile zlasti korajžne ženske - kar 70 odstotkov vseh oddanih glasov. Bitka za najboljše pa je izglasovala naslednje rezultate: za prvo mesto med znanimi, javno delujočimi je zmagal zagorski župan Matjaž Svagan, sledila sta mu mag. Branko Vurnek in trboveljski župan Janez Malovrh. Med gospodarstveniki pa si je titulo najboljšega zaslužil
mag. Miro Štrajhar - zaradi dobrega vodenja podjetja, ohranjanja delovnih mest in neslutenega zanimanja po Sveinih kuhinjah povsod po svetu.
mag. Miro Štrajhar, direktor SVEE Zagorje, z enakim številom glasov sta bila za njim izlaški podjetnik Janez Vidmar in direktor Papirnice Radeče, Ludvik Sotlar.
Med kulturniki so se za naslov najboljšega potegovali kar štirje dirigenti pihalnih orkestrov. Zmagal je zagorski, ni kaj. Edvard Eberl, dirigent zagorskega pihalnega orkestra SVEA je bil po predlogu kličočih najbolj poslušan kulturnik leta. Drugi zaslužni pa direktor KC DD Zagorje, Nande Razboršek in tretji Jože Rus, dirigent pihalnega orkestra radeške papirnice. In šport? Najboljši med najboljšimi je bil Uroš Stoklas, kegljač, drug navdušujoč športnik pa Radovan Skubic, kije mnoge pritegnil z gorskimi teki, tretji pa atlet Robi Teršek iz Radeč.
Tako je bila po besedah Aleša Guliča, glavnega in odgovornega urednika Radia Trbovlje, akcija odmevna, čeravno kaže, da ljudje nimajo klicateljskih navad. A tudi na takšen način se lahko obelodanijo uspehi, storjeni v preteklem letu. Da pa ne bi povzročali nezadovoljstva pri ljudeh, ki nimajo telefona ali niso dobili zveze, bodo v prihodnje poslušalci lahko glasovali tudi z dopisnicami. Menda še vedno z geslom: Važno je biti predlagan in ne zmagati.
Petra Radovič
Uroš Stoklas - zaradi zmage na svetovnem pokalu v kegljanju in splošnega navdušenja.
Edvard Eberl - zaradi uspešnega vodenja pleharjev zagorske Svee in njihovih odmevnih, prijetnih nastopov.
Karateisti v Murski Soboti
Trbovlje - Karate klub Murska Sobota je v sodelovanju s Karate zvezo Slovenije v soboto, 21. decembra izvedel mednarodni božično novoletni turnir, na katerem je nastopilo preko 200 tekmovalcev in tekmovalk iz Hrvaške, BiH, Madžarske, Italije, Avstrije in Slovenije. Največ uspeha v posamičnih nastopih so imeli tekmovalci iz Italije. Na turnirju so se v ekipnih nastopih v športnih borbah pomerile tudi mladinske reprezentance. Pri moških je prvo mesto osvojila ekipa BiH, medtem, ko je Slovenija v prvi borbi po zelo izenačenem dvoboju priznala premoč Italiji, kije zmagala s 3:2. Med ženskimi ekipami je prvo mesto prepričljivo osvojila Italija, slovenska ekipa pa je bila na koncu tretja.
Karate zveza Slovenije j e ob tej priložnosti organizirala simpozij, na katerem so sodelovali predstavniki nacionalnih karate zvez, med njimi tudi generalni sekretar Svetovne karate zveze George Popper. Na simpoziju so razpravljali o razvoju karateja v Srednji Evropi ter o vključitvi v družino olimpijskih športov.
Na tem zadnjem letošnjem karate turnirju je KZ Slovenije podelila priznanja najuspešnejšim karateistom v letu 1996, posebna priznanja pa so prejeli tudi najmlajši slovenski karateisti, ki so bili v letošnjem letu najuspešnejši na vseh pokalnih tekmah za dečke in deklice. Med dobitniki teh priznanj so bili kar štirje tekmovalci iz Karate kluba Trbovlje. Jasna Kovačič je bila
v skupni uvrstitvi med malčicami tretja, Poldi Herman je med mlajšimi dečki osvojil v skupni uvrstitvi 1. mesto, med starejšimi dečki je bil v skupni uvrstitvi najboljši Miha Kovačič, na 2. mesto pa se je uvrstil Jernej Simerl. S temi odličnimi posamičnimi uvrstitvami so Trboveljčani v ekipnem seštevku med vsemi klubi zasedli 5. mesto.
F.G.
Cerkničanke pred Celjankami
Hrastnik - Na kegljišču v športnem parku na Logu je bil prvi del državnega ekipnega prvenstva za mladinke, kije bilo hkrati tudi ena od izbirnih tekem za sestavo mladinske reprezentance, ki nas bo zastopala na prihodnjem SP. Za posamezno ekipo so nastopale po 4 tekmovalke, dosežki treh najboljših iz prvega in drugega dne pa so šteli za skupni seštevek. Za presenečenje so poskrbele igralke Bresta iz Cerknice, ki so za 99 kegljev ugnale prvo ekipo celjskega Miroteksa, ki je po slabem drugem nastopu zaostala tudi za drugo ekipo Celjank. Drugi del prvenstva bo v Celju v drugi polovici januarja, kjer bodo domačinke vsekakor skušale nadoknaditi zaostanek. Med posameznicami je bila v Hrastniku najboljša Cerkničanka Nataša Žnidaršič, čeprav je v prvem dnevu najbolje kazalo Celjanki Andreji Razlag.
Rezultati ekipno: 1. Brest Cerknica I (Žnidaršič, Jakša, Gornik, Meden) 2484, 2. Miroteks Celje n (Detiček, Ratajc, Stajič, Gluvič) 2435, 3. Miroteks Celje I (Razlag, Koštomaj, Podlesnik,
Špoljar) 2385,4. GoricaTekstina 2365, 5. Konstruktor Maribor 2327, 6. Adria Convent Ankaran 2134, 7. Brest Cerknica II 7093 podrtih kegljev. Rezultati posamezno: 1. Žnidaršič (Brest) 844, 2. Jakša (Brest) 839, 3. Detiček (Miroteks) 831,4. Ratajc (Miroteks) 829,- 5. Razlag (Miroteks) 827,	6. Hren
(Kamnik) 813.	7. Spačal
(Konstruktor) 808, 9. Miškovič (Tekstina) 804.
Izbirna tekma mladink za sestavo reprezentance je bila 4. in 5. januarja, v Slovenskih Konjicah, medtem ko so imeli mladinci svojo naslednjo izbirno tekmo ob istem času v Hrastniku, ki se je tudi tokrat izkazal z zelo dobro organizacijo in si tako pridobil zaupanje selektorja mladinske reprezentance Gornika, ki je bil v Hrastniku v vlogi vodje mladink Bresta. Dodajmo še, daje v Hrastniku za prvo ekipo Miroteksa nastopala tudi Trboveljčanka Nina Podlesnik, ki pa ji tokrat ni šlo najbolje. Potem, ko je prvi dan dosegla solidnih 403 kegljev, je drugi dan uspela doseči le 371 kegljev, tako daje pristala nekje v sredini, a je kljub temu še vedno ena najresnejših kandidatk za sestavo reprezentance, v kateri bo glede na svojo starost nastopila še tri sezone.
J.P.
Kisovčani dobri
Zagorje - SK Velenje je v nedeljo, 5. januarja ob 11. uri organiziralo prvo tekmovanje v smučarskih skokih v kategoriji dečkov do 11 let starosti. Tekma je potekala na skakalnici K 20, vendar je bila ta daljava kar nekajkrat presežena. Presenetila je predvsem udeležba na tekmi, saj je tekmovalo 89 skakalcev iz 19 slovenskih klubov. Zmagovalec je postal Jaka Oblak iz SSK Alpina Žiri s skokoma dvakrat 22 m in 218,5 točkami, 2. je bil Luka Tršar iz S K Logatec s skokoma 21 in 22 m in 216,7 točke, 3. Rok Židan iz SK Dolomiti s skokoma 20,5 in 20 m in 209,1 točk.
Tekmovalec iz S K Zagorje, sekcije za skoke Kisovec, Marko Arh se je uvrstil na 24. mesto s skokoma 17,5 in 17 m in 170,9 točkami.
B.B.
Šahovska
novičke
TTbovIje - ŠK Rudar Trbovlje je organiziral nagradni novoletni hitropotezni šahovski turnir. Igralo seje 13 kol po švicarskem sistemu. Z odlično igro je Franc Kotnik osvojil 1. mesto z 11,5 točkami, drugi je bil Jože Drobež 11, tretji pa Hinko Jazbec z 11-imi točkami. 4, je bil Bojan Kuzmič Sevnica 8,5, 5. Rado Bajda 8, 6. Uroš Zalokar 8, 7. Aljaž Dušak 7,5, 8. Janez Grčar Zagorje 7,5, 9. Robert Goršek Zagorje 7, 10. Miran Skobe 7,5 točk. Na turnirju je sodelovalo 30 igralcev. Vsi nastopajoči so bili nagrajeni. Turnir je vodil šahovski sodnik Rado Bajda.
ŠK Rudar je 23. decembra 1996 organiziral za vse otroke, ki redno obiskujejo šahovski šoli, družaben večer. Na srečanju je bilo 25 otrok. Vsi so bili obdarjeni. Predavatelja Uroš Zalokar in Rado Bajda sta odigrala simultanko in krepko premagala učence. Obdaritev je omogočil video servis Zalokar.
M. V.
Jazbec prvi
Zagorje - Na decemberskem hitropoteznem turnirju je igralo 16 šahistov. Vrstni red: 1. Jazbec 13, 2. Krajnc 13, 3. Kotnik 12,5, 4. Grčar 11, 5. Pavlin 9,5, 6. Bajda 9,5,7. Regancin 9, 8. Jurič 8, 9. Jovič 8,10. Bajraktarevič 6.
Skupni vrstni red za leto 1996: 1. Jazbec 280, 2. Krajnc 180, 3. Grčar 94, 4. Kotnik 86, 5. Regancin 78, 6. Jurič 68, 7. Bajda 55, 8. Kuzmič 53, 9. Vidmar 44, 10. Goršek 38. Upoštevano je 9 najboljših rezultatov vsakega igralca. Na vseh 12 turnirjih je sodelovalo 26 zasavskih šahistov.
R.R.

VELIKI ZMAGOVALEC DOMA
Dobrodošlica Primožu Peterki v Moravčah
razsvetljujejo rakete, ko se Primož s starši in strokovnim štabom ter nekaj funkcionarji napoti proti odru, ki ga zaljša bengalski ogenj. Seveda mu čestitajo domačini, Primož odpre steklenico šampanjca, sledi zdravica, pogovor s Primožem, nekaj kratkih govorov in prijeten, slabo uro trajajoč programje bil uradno končan.	v
Moravčani so pripravili resnično lepo in prijetno srečanje, poskrbeli so za premražene in žejne, posebej lepo je bilo pred kulturnim domom, kjer so nas gostili domači taborniki.
M.M.
Ponedeljek, pozno popoldan v uredništvu Zasavca zvemo, da pride Primož Peterka domov v Moravče okrog polnoči. Hitro se dogovorimo, da gremo na sprejem.
Pol polnoč, mi pa v avtu proti Moravčam. Že od daleč, čez hrib, vidimo odsev močno razsvetljenega trga, prižigajo se posamezne rakete.
Za trenutek pomislimo, da smo prepozni, vendar kakor hitro smo med množico na trgu pred kulturnim domom in trgovino, začutimo, da pričakovanje še narašča. Kakih tisoč veselih obrazov je rahlo pordelih zaradi tankega vetra in snežink, ki jih nosi, pa tudi
zavoljo notranje energije in navdušenja ob velikem uspehu mladega skakalca.
Napovedovalka med glasbo skupine Gamsi poroča, kje so avtomobili iz spremstva Primoža Peterke.Godci jih še nekaj urežejo, ko pride kolona vozil s kombijem smučarske zveze, v katerem se pelje Primož. Spremljajo jih domači godbeniki, zastave, kamere, fotoaparati. Med skandiranjem množice se slišijo posamezni vzkliki zmagovalcu, nebo
Piše: Primož Kostajnšek
Dirkanje in nesreče
Slovenske ceste znova in znova pobirajo svoj davek, zato je pisanje o nesrečah, pa četudi tistih na dirkah, nehvaležno delo. A roko na srce, prenekateri gledalec gleda dirke predvsem zato, da bi videl in slišal lomljenje avtomobilske pločevine.
Namen vsakega dirkača je prevoziti določeno razdaljo v čimkraj šem času. Preprost matematični izračun nam pove, da je za to potrebna čim večja povprečna hitrost. In če so vsi avtomobili, vsaj tisti, ki tekmujejo v istem razredu, po moči in pospeških približno izenačeni, dela razliko v končnem času vožnja skozi ovinke. Tu pa se prične vsa umetnost dirkanja.
dirkalnika je rollbar - zaščitna kletka iz cevi, ki varuje posadko. Le-ta pri večjih udarcih ali prevračanjih ohrani obliko potniškega prostora. Ni malo primerov, ko seje avtomobil ob zletu s ceste spremenil v brezoblično gmoto, a je posadka zlezla ven popolnoma nepoškodovana. Naslednji varnostni element so anatomsko oblikovani sedeži z večtočkovnimi varnostnimi pasovi, ki voznika in sovoznika trdno držijo. Ne smemo pozabiti
niti na čelado, negorljivo obleko, gumijasti rezervoar goriva, ki ne poči, sistem za centralno gašenje, prekinjevalec električnega tokokroga in še bil lahko naštevali. Če omenim še zdravniško in gasilsko službo, ki sta prisotni na vsaki dirki, se le še poveča razkorak z zaščito v vsakdanjem prometu.
Morda bi se nad tem kdo zamislili razni "lokalni dirkači", ki še niso spoznali, da dirkača ne naredi hitra vožnja, temveč nastop na dirki.
Dirkači, ki tekmujejo na gorsko in cestno hitrostnih dirkah, sem lahko štejemo tudi vse tipe formul, so še v kolikor toliko dobrem položaju, saj si morajo zapomniti le 3 - 6 km odsek ceste. Po nekaj vožnjah za trening natančno določijo točko zaviranja in linije skozi zavoje, tako da na dirki le natančno sledijo prej naučeni poti. Prav tako jih ne more presenetiti pesek na stezi, saj redarji sproti odstranijo vsak kamenček. Edina težava je v tem, da morajo ravno zaradi te navidezne enostavnosti izkoristiti vsak milimeter ceste, da si zagotovijo prednost pred tekmeci. Zaradi tega ponavadi pride do nesreče.
Povsem drugače pa vse to poteka v rallyu. Pred dirko voznik in sovoznik sicer popišeta progo, a ker je ta včasih dolga tudi več kot 300 km, ne moreta natančno poznati vsakega ovinka. Ker rallysti radi "kradejo" ovinke, že prvi tekmovalci ali celo predtekmovalci zmečejo na cesto velike količine peska. Razmere se tako iz trenutka v trenutek spreminjajo in če svoje doda še vreme, ko na primer zmoči le del
hitrostne preizkušnje, je resnično potrebno izredno vozniško znanje in sposobnost improvizacije za doseganje čimkrajšega časa. Iz tega vidimo, da je v rallyu ponavadi več vzrokov, da voznik "ustreli" s ceste, kot radi pravijo dirkači. Presenečenja na cesti, napake v zapiskih, napačna presoja ovinka, okvare na avtomobilu...
Kljub temu, da dirkači vozijo po nekaterih odsekih ceste tudi 2 do 3 krat hitreje kot vozniki v normalnem prometu, je dirkanje varnejše, kot vožnja po naših cestah. Zakaj? Prvič zato, ker dirkači vedo, zakaj dirkajo. Tam niso zato, da bi se postavljali. V večini primerov tudi obvladajo volan bolje od vsakdanjih voznikov. Vsi vozijo v isto smer, zato čelna trčenja, ki so najhujša, niso mogoča. Nihče ne vozi pod vplivom alkohola ali zaspi za volanom. In še bi lahko naštevali. Povsem posebno poglavje pa je zaščita sodobnih dirkalnih avtomobilov. Dirkači v njih so od civilnih zaščiteni skoraj toliko bolj kot vitezi v oklepih od navadnih kmetov v srednjem veku. Bistvena zaščita vsakega
predstavitev novega
:	. V sobo,o. 21. decembra je Ali Malgaj v Liliji predstavljala
- volkswaguowo novo o.ožje v srednjem avtomobilskem razredu, novega passata. Peta generacija avtomobila se od ■ svojega predhodnika precej	P™«™
avtomobil. Bogata serijska oprema vsebuje obe zrncu blazm,,
..... UUSM Mij.«	Hou.,
ABS, električna pomična stekla, po višini nastavljiv sedem in ...volan... Zaenkrat je za kupce na * oljo sede,n raznih motorjev.
zavidljivih 199 KM. Le-ta jena voljo izključno s šili ikolesnim pogonom. Cene novinca se gibljejo od 36.6356 DEM,zgornjo
PAJKE JEREB
Kosovelova kolonija 13, Zagorje
•	AVTOKLEPARSTVO
•	AVTO LIČARSTVO
e AVTOVLEKA	tel.:0601 61 756
•	TRGOVINA Z AVTODELI tel.:0601 61 601
mob.:0609 642 010
[Autorobotl
MINUTNO KV	ravnalna miza
Autcncbct & Autcklepanetvc Jereb JE najboljše
L
ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA
SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi
1411 Izlake
Izlake 40
tel.: 0601 73 696
fax: 0601 74 024
Blagajna
IZLAKE odprto 7.30-14.30 73-696 sobota ZAGORJE odprto 7.30-14.30 64-058 sreda 7.30-18.00 DOL odprto 6.00-14.00 41-616 sobota
DEJAVNOSTI
* zbira hranilne vloge in depozite * vodi žiro račune in tekoče račune * opravlja plačilni promet (položnice) * opravlja menjalniške posle
UGODNOSTI
* OPRAVLJAMO NAJCENEJŠI PLAČILNI PROMET (vplačila občanov, društev in civilno pravnih oseb na žiro račune podjetij s spolšno položnico)
tarifa: 0,80% minimalno 20,00 SIT maximalno 400,00 SIT
VESELILO NAS BO, ČE NAM BOSTE IZKAZALI ZAUPANJE IN SE OBRNILI NA NAS!
moto
trgovina
Šuceva 27 4000 Kranj tel.: 064/268-514 fax: 064/268-515
generalna zastopstva:
*	CAGIVA (Italija) - motocilki
*	HUSQVARNA (Italija) - motocikli
* MOTOREN (Švica) - program motornih olj
*	LINDNER (Avstrija) - traktorji in transporterji
*	ZUPIN MOTO ŠPORT (Nemčija) - oprema in rezervni deli za motociklizem

©
FW
foto Weiss s.p
1420 TRBOVLJE Telefon/Fax: 0601
atelje za foto - video, ekonomsko propagando
KODAK EKPRESS C0L0R
Uk

Promet
Na prvo smrtno žrtev, ki jih terjajo naše ceste, letos tudi v Zasavju ni bilo treba dolgo čakati. Zgodila se je 3. januarja v Ribčah. Kraj sicer niti ne sodi več v Zasavje, sodi pa v okrožje za katerega so pristojni litijski policisti. Nesreča se je zgodila, ko je voznica osebnega avtomobila
L.	B. iz Malih sel peljala iz smeri Litija proti Ljubljani. Zaradi neprilagojene hitrosti, na cesti je bilo še precej snega, jo je zaneslo v nasprotivozeč tovorni avto, ki ga je vozil
M.	S. iz Nove Gorice. Voznica je bila kmalu po nesreči odpeljana v ljubljanski klinični center. Vendar so bile v nesreči dobljene poškodbe prehude. Voznica je po dveh urah umrla v bolnišnici.
Sicer pa seje staro leto končalo brez večjih prometnih nezgod. Tudi novo se je začelo podobno. V glavnem je trpela avtomobilska pločevina. 1. januarja okoli pol šeste ure popoldan pa je bil lažje poškodovan tudi traktorist M.M. iz Zagorja. V kraju Znojile je izgubil oblast nad traktorjem, kije zdrsnil po pobočju. Voznik se je poškodoval pri skoku iz traktorja, na katerem je nastalo le za okoli 20 tisočakov škode. Bistveno manj kot na avtomobilu, ki gaje v Trbovljah udaril nek pešec. Ko je 1. januarja voznik P.M. pripeljal z osebnim avtomobilom mimo treh moških je eden izmed njih namreč tako močno udaril po avtomobilu, daje povzročil kar za 50.000 tolarjev škode in tako novo leto začel s kazensko ovadbo zaradi poškodovanja tuje stvari. Hrastniški policisti pa 3. januarja beležijo prvo prometno nezgodo s pobegom. Voznica D.M. je poškodovala avto last voznice S.F. in odpeljala s kraja nezgode. Povzročila je za približno 20.000 tolarjev škode.
3. januarja je bila dobre pol ure zaprta dolska cesta. Vzrok - na klancu je obtičala cisterna, ki ljub zimski opremi ni mogla peljati ne naprej in ne nazaj. 4. januarja pa je bila več kot 4 ure popolnoma zaprta magistralna cesta med Zagorjem in Litijo. Na cesto seje vsul snežni plaz in popolnoma ohromil promet.
Kradejo kot srake
Bo že držalo, da vlomilci in tatovi ne poznajo praznikov. Litijski policisti so na primer še 30. decembra bili obveščeni o tatvini poldrugega kubika plohov, ki jo je prijavil lastnik G.V. iz Klenika. Neznanci so ga oškodovali kar za sto tisočakov. Isto noč, iz 29. na 30. januarje bilo vlomljeno tudi v trgovino Zarja na zagorski tržnici. Nebodigatreba je odnesel 17.000 tolarjev in nekaj cigaret. Obenem pa sije pridobil sloves kot prvi vlomilec, kije vlomil v enega izmed lokalov na novi zagorski tržnici. Tik pred koncem leta je vlom v svoje prostore prijavil hrastniškim policistom tudi M.M. Neznani tat mu je iz poslovnih prostorov odnesel TV
sprejemnik in ga s tem oškodoval za 60 tisočakov. Za borih 1.000 tolarjev drobiža pa se je trudil zaenkrat še neznani vlomilec, ki je vlomil v zagorski lokal Rogljič. Vstopil je skozi okno, ki ga je pred tem razbil. V notranjosti lokala pa je sprožil tudi alarmno napravo.
Padel s treh metrov
27. decembra se je v Delavskem domu Zagorje na eni izmed prednovoletnih prireditev huje poškodoval R.I. Poškodoval se je, ko je iz stopnišča preko ograje padel dobre tri metre v globino in si huje poškodoval glavo. Po nesrečnem padcu so ga takoj odpeljali v trboveljsko bolnišnico, kjer ga je zdravniško osebje po neuradnih podatkih oživljalo kar 15. minut. Iz trboveljske bolnišnice je bil R.I. odpeljan v ljubljanski klinični center, kjer je ostal na zdravljenju.
Oslepel na eno oko
28. decembra sta se okoli 18.00 ure v gostišču Marno sprla R.P. in J.F. besedni prepir ju je kmalu privedel tudi do fizičnega obračuna. Med ravsanjem sta oba skupaj padla na okensko steklo in ga razbila. Pri tem je R.P. dobil hujše telesne poškodbe po roki in glavi, po vsej verjetnosti pa je za vedno oslepel na desno oko. Zoper I.F. so policisti spisali kazensko ovadbo, zoper R.P. pa predlog sodniku za prekrške.
Pokale vodovodne cevi
Trboveljski policisti so imeli v začetku januarja nemalo dela tudi s popokanimi vodovodnimi cevmi, ki so kar na nekaj koncih povzročale škodo. 3. januarja je počila cev v stanovanjskem bloku na Opekarni 19. Dan kasneje pa so bili obveščeni še o poplavi v poslovnih prostorih na Ulici 1. junija.
Aufbiks
Tik pred novim letom so italijanski policisti zadali hud udarec zasavskim aufbiksarjem. Zaplenili so 30 milijonov petard, ki so bile namenjene prav njim. Zaradi tega so odpovedali veliki vsesplošni napad na šotor v Zagorju in se zadovoljili z manjšimi ravsi in kavsi. Tbdi brez petard jim je uspelo leto zaključiti precej uspešno. Prav tako kot tudi začeti novega.
% Morda še ne veste, da so imeli Čuki pod zagorskim šotorom posebnega gosta. A Čukec sliši na ime K.A. Žal 30. decembra ni mogel svojih talentov predstaviti v celoti. Že nekaj minut čez osmo uro popoldan so ga represivni organi grobo odstranili izpod šotora in prekinili njegov solistični koncert žaljenja in groženj ljudi v modrem. Do streznitve.
m- Ena izmed zadnjih žrtev državnih represivnih organov je bil Trboveljčan V.J. A 31. decembra okoli 15.00 ure je bil že dodobra pod vplivom praznovalnih sredstev.
Pod vplivom taistih sredstev je malo pretirano razgrajal, zato je končal na hladnem. (Oziroma glede na zunanje temperature - na toplem.) Da ima tudi naša mlada državica veliko srce in dušo je dokazala, ker se je V.J. znašel na prostosti dobre pol ure pred iztekom leta. lahko bi rekli do skorajšnje streznitve.
2. januarja sta bila žrtvi postpraznovalnega sindroma (PPS) O.R. in O.A. iz £ Zgornjega Hotiča. Hujši je bil očitno O. A., saj so policisti zbrali prav njega, da ga odpeljejo hladit pregrete možganske celice. Do streznitve.
*	4. januarja je bil žrtev mraza in pesti U.J. iz Moravč. Organom v nebeško modrih A uniformah je tega lepega dne sporočil, da so ga že pred dvemi dnevi v diskoteki v
Ribčah prebunkali neznanci in mu zlomili nos. Očitno zaradi mraza niti ni opazil, daje z njegovim vohom nekaj hudo narobe.
*	Ja, nekateri imajo srečo, da se treznijo vsaj pod streho. B.F. iz Litije jo ni imel. • Treznil sejekar na litijskem nadvozu. Vsaj dokler se ga ni usmilil vratar v predilnici
in poklical Službo za odstranjevanje alkoholiziranih osebkov, ki ležijo na nadvozu. Služba se je znova izkazala za precej učinkovito. Še pred popolno streznitvijo se je znašel B.F. doma na toplem.
ik 5. januar so malo pozno, vendar od srca proslavljali aufbiksarji na gostovanju v A hrastniškem begunskem centru. Bolje rečeno aufbiksarke. Najprej so si v lase skočile E.M. in M.K. v prepir seje vmešala še F.K. Blažen med ženami je bil edini moški predstavnik, prav tako F.K. Tudi on seje vmešal v "sredivanje računa".
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico"! ■ in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta ZO.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. 1 | Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno | skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM parcelo v Trbovljah na Golovcu, 3.000 m2, tel.: 21-841
PRODAM enodružinsko hišo, komunalno urejeno, možno tudi za vikend, tel.: 65-201 PRODAM garažo v Kovinarskem naselju, z dokumentacijo, tel.: 62-338 PRODAM zidano garažo na ribniku v Trbovljah, cena 1.000 DEM, tel.: 23-012 ODDAM dvoinpolsobno stanovanje na Savski cesti v Zagorju, (centralno ogrevanje, garaža, telefon) - 300 DEM/ mesec, tel.: 061/778-676 ODDAM	dvosobno
stanovanje, CK, delno ali v celoti opremljeno, tel.: 21-468 NAJAMEM sobo vTrbovljah, tel.: 063/48-36-45, ob 20.00 NAJAMEM garažo v okolici Kešetovega ali drugje v Trbovljah, tel.: 21-906
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM R 5 D CAMPUS, metal barve, 1. '91, 5 vrat, reg. do 11/'97, tel.: 25-465 PRODAM fiat croma, 1. '88, cena po dogovoru, tel.: 21-468 PRODAM kombi C - 25 D z opravljenim generalnim servisom, tel.: 44-332 PRODAM TAM T-170, 1. '82, cena 6.800 DEM, reg. do 4/'97, tel.: 21-841
PRODAM 2 avtomatika, zelen
- vozen, moder - nevozen, in APN 6 - razstavljen, tel.: 43-565
PRODAM alu platišča 15 col, tel.: 73-615
RAZNO
PRODAM	CD player
Samsung, ojačevalec in dva zvočnika, cena 450 DEM, tel.: 77-184
PRODAM stoječo risalno desko ROBOTRON REISS, tel.:
44-332
PRODAM zamrzovalno skrinjo, 100 1, za tretjino cene, tel.: 44-332
PRODAM	obleko za
maturitetni ples, ugodno, tel.: 44-332
PRODAM peč na trda goriva, MAGMA 10, staro 2 leti, cena po dogovoru, Srečko Lindič, Nasipi 44, Trbovlje
PRODAM računalnik C 128 s kasetarjem, 5 kaset in TV, tel.: 43-565
PRODAM trajnožarečo peč, cena 5.000 SIT, tel.: 24-940
ŽIVALI
PRODAM teličko simentalko, težko 150 - 160 kg, ugodno, tel.: 25-443
INŠTRUKCIJE
INŠTRUKCIJE	iz
računovodstva za srednjo ekonomsko šolo iščem, tel.: 61-
678
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
INŠTRUIRAM AN za OŠ in SŠ, tel.: 64-610
INŠTRUKCIJE in prevajanje AN in NE, tel.: 61-095
INŠTRUIRAM AN za OŠ ter AN, NE in FR za SŠ, tel.: 43-756 od 12.00 - 14.00 ure.
INŠTRUIRAM SL in AN za OŠ in SŠ, tudi za maturo, tel.: 26-171
INŠTRUIRAM AN za OŠ in SŠ ter NE za SŠ, tel.: 24-626, popoldan
INŠTRUIRAM AN in SL za OŠ in SŠ, tel.: 26-671
INŠTRUIRAM SL (jezik in književnost) za OŠ in SŠ, tel.: 61-685
INŠTRUIRAM strokovne predmete elektrotehniške smeri, tel.: 64-285
ŽELITE boljšo oceno -poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi kakšen drug predmet, tel.: 22-248
STORITVE
DIJAKI IN ŠTUDENTJE
Prepisujem seminarske naloge in druge sestavke z računalnikom, hitro, lepo, brez napak -ROMANIX - Kisovec, tel.: 71-323, vsak dan
STAVBNO kleparske storitve
-	žlebovi, obrobe, dimniške kape, snegobrani, tel.: 27-885
ČE VAM zamrzovalna skrinja pušča vodo, zamenjamo izolacijo
-	3 leta garancije, tel.: 064/332-053, 0609/624-731
IMAŠ PROBI Iv	d E z
alkoholom / Tudi mi smo	
jih imeli - ponujamo	
izkušnje m anontm ANONIMNI	nest:-
ALKOHOLIKI-,e	, mU
X	
STAREJŠIM, slabotnim osebam in invalidom nudimo nego in pomoč na domu, tel.: 26-624
DELO - IŠČE
IŠČEM pripravništvo ali honorarno delo, končala sem srednjo trgovsko šolo, tel.: 43-
476
IŠČEM pripravništvo, končala sem srednjo tekstilno šolo, tel.:
43-565
DELO - NUDI
IŠČEMO več oseb za prodajo na terenu, tel.: 27-386
REDNO ali honorarno zaposlimo dekle za strežbo, informacije TENIS PARK AS Litija, tel.: 061/883-169 DOBER zaslužek s polnjenjem kuvert na vašem domu, pošljite naslovljeno kuverto na naslov Toni Prelogar, Keršičeva cesta 21/A, 1420, Trbovlje
ZAPOSLIMO REDNO

področju ZASAVJA za

Grize i 25, 3
POSLOVNI STIKI

POTREBUJETE .. POSOJILO. T / G
id.: 061/220-518
V
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166; fax. 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime in priimek .................................
kraj ........................ poštna št.
ulica........................ telefon............
datum ...................... podpis.............
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
s sponzorji
NAGRADE za naročnike
I ZASAVCA
1 . NAGRADA:
Philips videoplayer
2.
NAGRADA:
Bon v vrednosti 22.500 SIT
ELEKTROSERVIS
TRGOVINA Z INDUSTRIJSKIM MEŠANIM BLAGOM
Stc&
CVETO KOLMAN s.p. 1420 Trbovlje, Vodenska 28
G8AFEX
TISKARNA. ŠTAMRIUKE, NAPISI Alojz Sešlar s.p. Podlipovica 31,14ll Izlake tel.:060l -74-l 80; fax:060l/74-l 10
3. NAGRADA: Kombi prevozi v vrednosti 18.000 SIT	j/maa A „ /	1410 ZAGORJE tel ■: 0601/63 206 (rent \	telefaks: 0601/63 206 MOBITEL: .n mA M	^0609/61 0057
4. NAGRADA: Bon v vrednosti 18.000 SIT	delniška družba Šentjur Vabimo vas v našo novo "Mesnico in delikateso" na tržnico "Pod uro" v Zagorju vsak dan od 7.00 do 18.00 ure, v soboto od 7.00 do 13.00 ure. Tel.:64-710
5. NAGRADA: Bon v vrednosti 18.000 SIT	VITASAN d.o.o. IZLAKE VV	Zdravstveno podjetje Podlipovica 43 VnIc frV	1411 Izlake JI .p ji	Tel./fax: 0601 74 004
6. NAGRADA: Bon v vrednosti 18.000 SIT	IMP0RT-EXP0RT d.o.o Bevško 2	- Trgovina dekor, C. okt.rev. 11 Tel./fax: 26-466	Tel.: 21-108 Del.čas: 8.00-12.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-13.00
, 7. NAGRADA: Gostinske storitve v vrednosti 13.500 SIT	Qostilna "Pri Medvedu" Tvornem Zerko s.p. f el.: 64-762
8. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 13.500 SIT	ZALOKAR Trbovlje, Šuštarjeva 3, tel.: 0601/22 466
9. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT	r,(, čl GALANTERIJA, SERVIS 11 bul PRODAJA IN MONTAŽA SANDI LUNAR
10. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT	‘PlZZ‘L%IA	Cesta zmage n r 1 r	zagoriš ufcj-La(o	te|-:64-749
11. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT	CljmiLV d.o.o. Tržnica'Pod uro’	0601-M-670
12. NAGRADA: Dva okvirja za sliko v vrednosti 9.000 SIT	s et ,d. p Podjetje za storitve in proizvodnjo Hrastnik. Grajska 8 tel.: 060143 433
13. NAGRADA: Bon v vrednosti 9.000 SIT	DorVDonats proizvodnja peciva, Ločica 51j Polzela, Tel.:063-702-469
14. NAGRADA: Praktična nagrada v vrednosti 9.000 SIT	Ir™ zavarovalnica Triglav d.d OBMOČNA ENOTA TRBOVLJE
AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
HOV« IIOVO HOVO
13DSB 1 Roland
GLASBENI 1 INSTRUMENTI'
V Ir
OPREMA
avtoakustika (PIONEER, KENWOOD,BLAUPUNKT) TV sprejemniki, videorekorderji (SONY, GORENJE, PANASONIC)
HI-FI komponente in glasbeni stolpi (SONY, TECHNICS, ONKYO,...)
Delovni čas: 9.00 - 12.00 15.00 - 19.00 sobota: 9.00 - 13.00
Cesta oktoberske revolucije 11a Trbovlje, tel.: 0601 26 143 odprto: 8.30 do 12.00 15.00 do 18.30, sobota zaprto
izdelava barvnlK foTografij v eni uri fotografiranje za osebne dokumente razvijanje črno-belib in dia filmov barvne in črno-bele povečave
Podjetje za svetovanje, inženiring In trgovinsko posredovanje
Cesta 20.julija 2c, U10 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 6-1 660
Priključite te na INTERNET in ti zagotovite prodor med najboljtimi.
Na INTERNET te lahko priključijo pravne kot Fizične otebe.
Na INTERNETU lahko odlašate, reklamirate ali izvede o tvtareh, ki vat zanimajo.
Peikrbite, da bo vat ;lat te?el v deveto vat.
Za vte informacije pokličite od ponedeljka do petka med 7. in 15. ure.
11
Jrriž
______


:y.
11
II
Sponzor: ETA Kamnik
40. KROG
6. 10. 1996
ld!MW		E9
SCT Olimpu	: Koper	
Pitiikum	: Korotan	
Mun	: Pnmone	
UT Gorici	: AS Beltinci	
Minbor Branik	: Rudar V	
Tonno	t Cosenza	
Zagorja	: Šentjur	
Dravi	: Črnuče	
ERA Šmartno	: Železničar MB	
Nafta	: Rudar T	
VODNATA MORSKA ŽIVAL PODOBNA GOBI ZA BRISANJE TABLE
POKRAJINA Z NIZKIM TRAVNIM RASTJEM
SUROV POBOJ UUDI ALI ŽIVALI
POPRAVLJALEC UR
ŽGUR
NADA
FINSKA
FILMSKA
IGRALKA
USSI
Švedska
FILMSKA
IGRALKA
NILSSEN
TOMAŽ
INKRET
VOJAŠKI NAHRBTNIK STEJ.EČJO KOZO NA VRHU
ŠUMNIK
EDVARD
KOSTUMO-
GRAFINJA
VOGELNIK
OBLIKA
NEKDANJIH
MEST
GORSKI
GREBEN
ZAMAKNJE-
NOST.
ZANOŠ
ČEZMERNO
NAVDU-
ŠENJE
SVETOVNO
ZNANA
TOVARNA
ŠPORTNE
OPREME
TEMELJNI
ZNAK
ISLAMA
SLOV. LOKOSTRELEC
ASTRONAVT
ARMSTRONG
ELEKTRIČNI
VODNIK
ADO
DORIAN
KITOV PRISESEK V USTIH
ZNAK ZA RADU
UDAREC PRI TENISU
OŽINA NA MALAK1
PROPELER PRI AVIONIH AU VENTILATORJIH
DENAR ZA STO ENOT
SESTAVIL
DAMJAN
KOVAČ
PEVEC , ZABAVNIH VIŽ
VIKI
iROŠEU
KANADSKI SMUKAČ KB
IND.PRED-
MESTJE
BOCHUMA
NEPRI-
ČAKOVANA
SRČNA
SLABOST
NARODNA
UNIVERZITET.
KNJIŽNICA
VAVPOTIČ
OSKAR
TOM
CRUISE
STIK DVEH PLOSKEV
ITALIJANSKI
NOGOMETNI
REPRE-
ZBiTANT
MAURICIO
NEKDANJI SRAMOTILNI ČLANEKV ZASAVCU
MESTO V JZ SRBIJI IMENOVANO PO TITU
ANDREJA
MAKOTER
GLMESTO
JUŽNEGA
VIETNAMA
MISSSLOV.
ALBREHT
AMERIŠKO
OTOČJE
NERESNICA
NEPRIČAKOVAN VPAD NA SOVRAŽNIKOVO OZEMLJE
NIKARA-
GOVSKI
POLITIK
(DANIEL
SAAVEDRA)
VHOD V POSLOPJE, PORTAL
DENNIS
BERGKAMP
RAZLIČNA
ŠUMNIKA
BEOGRAJSKI
NOGOMETNI
KLUB
VINKO
SIMEK
NIVO, NADSTROPJE
OBOROŽENA
TATVINA
MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI OB REKI MURES
NORVEŠKO
MOŠKO IME
KARU
ERŽEN
DRŽAVNA
BLAGAJNA
ŠPORTNI
KOMENTATOR
(MARJAN)
TROPSKA
PAPIGA
EKIPA NBA NA
SVETOVNIH
PRVENSTVIH
(TEAM)
PARIŠKI TENIŠKI TURNIR (GARROS)
STVARNIK
SVETA
FINSKA LUKA TURKU
VRSTA
VRBE
VEUKI DELOVNI STROJ Z ŽLICO
,„c	ANDRES
Jrimi	valdes
ENAKIMI TRIKOTNIKI
AMER.PEVKA FRANKUN
ŽAGA ZA OKROGLO REZANJE LESA
GONJENJE,
GONJA
SLOVENSK/
GLEDAUŠKI
IGRALKA
STARO-
SLOVANSKA
MEDICA
UNDA
EVANS
ZVITEK
PAPIRJA
FILIPINSKI OTOK OB OTOKU MINOORU
NAGRADNA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 22.1.1997 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le MODRE ovojnice.
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	nagrada: blago v vrednosti
4.500.00	SIT
2.	nagrada: blago v vrednosti 3.000,00 SIT
3.	nagrada: blago v vrednosti
2.500.00	SIT
Izžrebanci nagradne križanke 42/96 (nagrade prispeva
KRIŽANKA
BLAGOVNICA ŽIVA Zagorje):
1.	nagrada: blago v vrednosti
4.500.00	SIT
Jožica Brodnik, C. Zmage 26, Zagorje
2.	nagrada: blago v vrednosti
3.000,00 SIT
Marija Lajkovič, Opekama 20 a, Trbovlje
3.	nagrada: blago v vrednosti
2.500.00	SIT
Nejka Ostanek, Kotredež 30, Zagorje
Vsem izžrebancem iskreno čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C.
20. julija 2c, Zagorje, do 23. 1. 1997. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam to sporočite po telefonu in poslali vam jo bomo po pošti.
Rešitev nagradne križanke 42/96:
ALINA, USTA, BALIN, RAKEK, STEVARDESA, AS, RA, TRNOVO, TED, KORENINA, GASPARI, ESTRIH, AL, AKER, IBAN, AKORDANT, DELIKT, POR, EROTI, ALIČE, RE, ODBITEK, BIZAR, ETA, PRAKSA, ANE, REBEKA, ARAT, SAMA, MUC, CASH, EK, GAIL, EKK, ANA, PROGRAM, TRANS IT, HARFA, OBOA, ETNA, L A AT, ŽAN, LAER.
Okus, ki ga spoznate VAROVALNA ŽIVILA
ETINI proizvodi, ki le imajo znak varovalnega živila t
steriliziran GRAH sterilizirana KORUZA sterilizirani KORENČEK pasterizirana RDEČA PESA

V, H irvnS
	
111
21.4.-21.5.
Č i
bolj boste razigrani in sproščeni, tem bolj boste 22.3.-20.4.	všeč
nekomu.
ki že dolgo gleda za vami. Ne zamudite priložnosti in končajte začeto zadevo. Št.: 5.
Če bost vztrajni, je zelo verjetno, da boste nazadnje klub vsemu dosegli tisto, za kar se zaman e	potegujejo
■ nekateri sposobnejši od vas. * Št.: 13.
Neko prijateljstvo bo preraslo v globlje in trajnejše čustvo, pa če si vi to želite ali ne. Marsikaj
22.5.	-21.6.	vam bo postalo
jasno, ko boste
srečali nekega svojega znanca. Št.: 7.
Doživeli boste uspeh, kakršnega ne pomnite, /[	J	največ pa bo
vL---	vredno to, da
22.6.	-23.7.	ga boste de-
lili z nekom, ki vam veliko pomeni. Osrečili boste človeka, ki vas ni še nikoli razočaral. Št.: 2.
Vzemite si čas in se posvetite nekomu, ki ste ga zadnje čase nekoliko zanemarjali -pa čeprav ne po svoji krivdi. Obetajo se vam zanimivi in poslovno uspešni dnevi. Št.: 27.
Pred vami je obdobje zadovoljstva, ne pa tudi miru. Kar naprej boste nekam hiteli in na vsak način boste hoteli doseči več kot vsi drngi. Št.: 23.
24.8.-23.9.
Naša bodočnost
V trboveljski porodnišnici so rodile:
OBČINA TRBOVUE
OBČINA HRASTNIK
29.11.	Tanja Povalej, Šmarje pri Jelšah, sina Nejca; 19.12. Tatjana Tovornik Pogorevc, Škofja vas, hčer Izo; Katjuša Klopčič, Zagorje, sina Davida; Anita Zmrzlak, Trbovlje, hčer Karmen; Mateja Klančišar, Zagorje, sina
Andraža; Irena Jakun, Rimske Toplice, sina Tadeja;
21.12.	Silva Mešiček, Šmarje pri Jelšah, hčer Špelo; Senada
Gromelič, Trbovlje, hčer Medino;
23.12. Melita Kramžar, Hrastnik, sina Tomaža;
24.12. Jasminka Botonjič, Trbovlje, sina Benjamina; Karmen Kreže, Trbovlje, sina Urbana; Senija Karaman, Hrastnik, sina;
25.12.	Marija Oven, Zagorje, hčer Tanjo; Milena Mlinarič, Kisovec, hčer Klaro; Mojca Lavrič, Trbovlje, hčer Lano;
26.12.	Djulijeta Laharnar, Trbovlje, sina Marka; 27.12. Polona Kolman, Litija, hčer Evo;
29.12. Angela Petrovič - Jurijevič, Trbovlje, sina Antonia;
30.12.	Petra Kamenšek, Celje, hčer Martino;
31.12.	Karmen Pevec, Hrastnik, hčer Tamaro;
1.1.97. Sonja Božič, Trbovlje, sina Matica; Vojka Holešek,
Hrastnik, hčer Majo;
3.1. Darja Sirk, Laško, hčer Kajo; Andreja Blazina, Šentjur, hčer Zalo;
4.1. Snježana Vukajlovič, Hrastnik, hčer Tanjo;
5.1. Šemsa Kasumovič,
Hrastnik, sina Kenada;
7.1. Janja Kreže,
Hrastnik, sina Žiga.
Iskreno čestitamo!
OBČINA ZAGORJE
OBČINA RADKE
Izžrebanci nagradnega žrebanja Video Zalokar, ki jepotekalo dne 30. decembra 1996 ob 17.30 uri v njihovih prostorih
1.	nagrada VIDEOREKORDER PHILIPS Snežana Lovrenčič, Opekama 7 Trbovlje
2.	nagrada KENWOOD
Ana Feštajn, Zgornji Prhovec 7, Izlake
3.	nagrada TELEFON PHILIPS Mihael Hild, Novi dom 32 a, Trbovlje
r

24.9.-23.10.
S predlogom, ki ga I pripravljate, boste poželi CmL—veliko občudovanja in hvale. Nekomu boste namenili kar preveč pozornosti - tako vam bo vsaj namignil partner. Št.: 3.
V zadnjem času se v vašem življenju kar preveč prepletata čustva in denar, zato ste zašli v nekekšno slepo ulico. Primislite, kaj vam res veliko
24.10.-22.11.
pomeni. Št.: 11.
S
Nekomu se zdite kratko malo očarljivi, zato vam je pripravljen 23.11.-22.12. marsikaj odpustiti. Le glejte, da ne boste tega izkoristili in si s tem zaprli vrata. Št.: 4.
Veselih se boste nekega , sporočila, ko pa bo-ste bolj 23.12.-20.1. natančno pogldali,
boste sprevideli, da še niste popolnoma na cilju. Nekdo vas bo poskušal osvojiti. Št.:19.
Nekoliko boste utrujeni ali pa vam bo nagajalo zdravje, vendar se bo 21.1.-19.2. kmalu začelo obdobje odličnega počutja in sijajnih možnosti. Dobili boste razveseljivo ponudbo. Št.: 1.
V prihodnjih dneh bodite previdni, saj vas čaka kar nekaj pomembnih
20.2.-21.3.
preizkušenj. Izpolnila se vam bo skrita srčna želja in spoznali boste, kaj je prava sreča. Št.: 24.
— ..£ —
jnrs v.
mitm
7_.__^
J . j r: F.
KINO HRASTNIK
I. - 12. !.: STRIPTKASE (e,»,.i. vMkdu»)vh 19.0U; 10.1.-12. 1.;IA)CH N,:ss 1
oh 17,(K) m 19.00 13. 1 m 14. L:
MKINomiDSTVVK: 15.1.-19.1.: TRČENI PROFESOR .komo, -m in "I' l^lO.pcl i n ned ob 17.00 17. !•- l‘>- I.:I!IŠ-X DUHOV ul,am.U.M. in ned ob 19:00; sob. ob 17.00 m 10 00 20. I. in 21.1.: M KINO PRED STAVK: 22. 1.: ZMAJEVO SRCE (speku, SC. m Cel. ob 10.00:
KINO DOL PRI HRASTNIKU
II. 1.: STRIPTKASE (eiol , ,ob oh is... is. !.: TRČENI PROFESOR
(kom.), sob. ob 18.00:
KUTO TRBOVLJE
'>■ C: HIŠA ..... I .........
čet. ob 19. mi; 10.1.-13.1.: VERIŽNA REAKCIJA (mile,), pet. in sob. ob !7.«>.„c,l	oh IS:oih:lll.,.-l3.
l.:|.'Alt(.'0(t,i,n l.,x-i.in.«,h.oh 1').«). ned. ob 17.00:	14. 1. - 16. 1.:
UJETNIKA (triHej), toi. ob 17.00 in 19.00. ste m cel ,b 19.00: 18. 1. - 21.
!.: NOTREDAMSKI ZVONAR m- . vsak dan oh 17.00: 17. 1. - 2(1. L: NEBEŠKI UJETNIKE vsak <L i ob 21. 1. in 22. 1.: ROBEC IZ KA
v.-. ■ • V. ■ -
......SV-."...■ ■
blilliillilglitll:
KINO LITIJA
II. I. in 12. !.: FENOMEN (k,mu.
sob. ob 19.00. ned; ob 18.00; 18. I. in..
19. le KOCH NESS (pusto!.). sob oh 19.00, ned. ob 18.00;
KINO ZAGORJE
1.: ŠTIRJE LETNI VASI
(GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN -
PDG NOVA GORICA), čel, ob 19.30;
10. 1. - 13. 1.: I‘KRK I N PEPČEK i i is ,
MOGOČNA M RODIK (kom p vsak dan ob 19.00; 15. E- 19. E: MRTVEC (\vesiein), vsak dan ob 19:D0; 177. 1. - 21. »"TRČENI PROFESOR, kom.,, pen.

b:.b:	e.), ned. OP
IT 15. 19. I.: TRČENI PROFESOR
ATV SIGNAL LITIJA
ČETRTEK, 9.1.1997 in 16.1.1997
20.00	VIDEOBOOM 40 - zabavnoglasbena oddaja ZLTV Slovenije, tednika KAJ IN ANTENE
PETEK, 10.1. 1997 in 17.1.1997
20.00	INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 VIDEOBOOM 40 (p)
SOBOTA, 11.1.1997 in 18.1.1997
10.00	VKLOP VIDEOSTRANI, 16.00 TV KOPER
NEDEUA, 12.1.1997 in 19.1.1997
10.00	VKLOP VIDEOSTRANI, 16.00 TV KOPER
PONEDELJEK, 13.1.1997 in 20.1.1997
20.00	ATV ŠPORT - športna oddaja litijskega športa in športnikov, enkrat mesečno kontaktna oddaja z gosti in odprto telefonsko linijo, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA -ponovitev petkovih informacij z dopolnitvami
TOREK, 14.1.1997 in 21.1.1997
20.00	IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE,
21.30	ATV ŠPORT (p)
ETV ZASAVJE
Četrtek, 9.1.1997
9.30	Videostrani, 17.00 Izbor viže tedna, 18.00 Ne zamudite, 18.10 Sandrin svet, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 VS, 20.00 Videobum 40 - Novoletna oddaja, 21.45 Ne zamudite, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite
Petek, 10.1.1997
9.30	Videostrani, 17.00 Videobum 40 -Novoletna oddaja, 18.45 Ne zamudite, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Video strani, 20.00 Film tedna - Clarence,
21.30	Ne zamudite, 21.40 Pozor, snemamo,
21.55	Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV Mozaik (p), 22.30 Ne zamudite
Sobota, 11.1.1997
9.30	Videostrani, 15.00 Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu),
15.55	EPP, 16.00 Viža tedna, 16.05 ETV na obisku (p), 16.20 Spot tedna, 16.25 Ne zamudite, 16.30 Karmen in njeni gostje - Jan Plestenjak (p), 18.00 Film tedna Clarence (p),
19.30	Ne zamudite
Nedelja, 12.1.1997
9.30	ETV Mozaik (tedenski izbor) (p),
10.45	Pozor, snemamo (p), 11.00 Ne zamudite, 11.10 EPP, 11.15 Videobum 40 -Novoletna oddaja (p), 13.05 Spot tedna, 13.10 Predstavljamo vam (p). 13.25 Viža tedna,
13.30	Ne zamudite
Ponedeljek, 13.1.1997
9.30 Videostrani, 18.00 ŠKL, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite, 20.40 Hot spot (vodi Jure Nagode), 21.30 ETV na obisku,
21.45	Ne zamudite, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite
Torek, 14.1.1997
9.30	Videostrani, 17.00 3-2-1 start (p),
17.30	Ne zamudite, 17.40 Hot spot (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Karmen in njeni gostje,
21.30	Ne zamudite, 21.40 Predstavljamo vam,
21.55	Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite
Sreda, 15.1.1997
9.30	Videostrani, 17.00 Karmen in njeni gostje (p), 18.30 Ne zamudite, 18.40 Predstavljamo vam (p), 18.55 Viža tedna,
19.00	Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Izbor viže tedna (vodi Romana Benko), 21.50 Ne zamudite, 21.00 Sandrin svet, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite
Četrtek, 16.1.1997
9.30	Videostrani, 17.00 Izbor viže tedna. 17.50 Ne zamudite, 18.00 Sandrin svet, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 VS, 20.00 Tu smo, vaši smo - UROŠ GLAVAČ (vodi Marko Planinc), 20.50 Ne zamudite, 21.00 Videobum 40, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite
Petek, 17.1.1997
9.30	Videostrani, 17.00 Tu smo, vaši smo (p), 17.50 Ne zamudite, 18.00 Videobum 40,
18.55	Viža tedna, 19.00 Zasavje danes

»j
(infonnativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Video strani, 20.00 Film tedna - NOVINCI, 21.30 Ne zamudite, 21.40 Pozor, snemamo, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV Mozaik (p),
22.30	Ne zamudite
Sobota, 18.1.1997
9.30	Videostrani, 15.00 Zasavje ta teden (pregled dogodkov v Zasavju v celem tednu), 15.55 EPP, 16.00 Viža tedna, 16.05 ETV na obisku (p), 16.20 Spot tedna, 16.25 Ne zamudite, 16.30 Karmen in njeni gostje (p),
18.00	Film tedna - NOVINCI(p), 19.30 Ne zamudite
Nedelja, 19.1.1997
9.30	ETV Mozaik (tedenski izbor) (p),
10.45	Pozor, snemamo (p), 11.00 Ne zamudite, 11.10 EPP, 11.15 Tu smo, vaši smo (p), 12.05 Spot tedna, 12.10 Predstavljamo vam (p), 12.25 Viža tedna, 12.30 Ne zamudite
Ponedeljek, 20.1.1997
9.30	Videostrani, 18.00 ŠKL, 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 3-2-1 start (vodi Sašo Fabjan), 20.30 Ne zamudite, 20.40 Hot spot (vodi Jure Nagode), 21.30 ETV na obisku,
21.45	Ne zamudite, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite
Torek, 21.1.1997
9.30	Videostrani, 17.00 3-2-1 start (p),
17.30	Ne zamudite, 17.40 Hot spot (p), 18.55 Viža tedna, 19.00 Zasavje danes (informativna oddaja), 19.10 EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Karmen in njeni gostje,
21.30	Ne zamudite, 21.40 Predstavljamo vam, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p),
22.10	EPP, 22.15 ETV mozaik (p), 22.30 Ne zamudite
Sreda, 22.1.1997
9.30	Videostrani, 17.00 Karmen in njeni gostje (p), 18.30 Ne zamudite, 18.40 Predstavljamo vam (p), 18.55 Viža tedna,
19.00	Zasavje danes (informativna oddaja),
19.10	EPP, 19.15 ETV mozaik, 19.30 Videostrani, 20.00 Izbor viže tedna (vodi Romana Benko), 21.50 Ne zamudite, 21.00 Sandrin svet, 21.55 Spot tedna, 22.00 Zasavje danes (p), 22.10 EPP, 22.15 ETV mozaik (p),
22.30	Ne zamudite
RADIO TRBOVLJE
ČETRTEK, 9.1. 1997 in 16.1. 1997
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 OB SAVI
NAVZDOL, OB SAVI NAVZGOR, 18.45 POROČILA, 19.00 - 24.00 ŽIVA NOČ 24.00 - 6.00 NOČNI PROGRAM
PETEK, 10.1.1997 in 17.1.1997
6.00	-10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00 -14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL,
15.30	GLASBENE NOVOSTI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SOBOTA, 11.1.1997 in 18.1.1997
8.00	DOBRO JUTRO, 9.00 POPEVKA TEDNA, 10.00 GOST NA RADIU, 10.45 EPP, 11.00 TEDEN BIL JE ŽIV, 1.00 KUHAJMO Z DUŠO, 1.45 OBVESTILA IN EPP, 13.00 POROČILA, 14.00 ČESTITKE,
15.15	RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP,
17.00	SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM
NEDELJA, 12.1.1997 in 19.1.1997
8.00	- 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 CICIVRTILJAK, 10.45 OBVESTILA IN EPP, 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 11.15 VIŽA TEDNA,1.00 VEČNO ZELENE MELODIJE, 1.30 EPP, 1.45 OBVESTILA,
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 NOČNI
PROGRAM
PONEDELJEK, 13.1.1997 in 20.1.1997
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM,
10.00	- 14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA, 14.45 OBVESTILA, EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 15.30 ŽELELI STE JIH SLIŠATI, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 RADIO NA OBISKU, 18.00 ODDAJA O'KULTURI,
18.45	POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
TOREK,14.1.1997 in 21.1.1997
6.00	- 10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00
-	14.00 PROGRAM MAJ ,	14.15
POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP,
15.15	RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA,
16.15	RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
SREDA, 15.1.1997 in 22.1.1997
6.00	-10.00 JUTRANJI PROGRAM, 10.00
-	14.00 PROGRAM MAJ, 14.15 POROČILA,
14.45	OBVESTILA IN EPP, 15.15 RGL KOMENTIRA IN OBVEŠČA, 16.15 RADIO DW IN ZASAVSKI DNEVNIK, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM
FoTKA kar tako
i _ > _
	
II®

Novoletni praznovalski napori so za nami. In kot navadno, so tudi tokrat želodci bolj polni kot glave. Ko smo iskali žrtev, ki bi se sunkovito vrgla iz žrtja v popisovanje tele strani, smo, sledeč svetle tradicije prazničnega novinarstva, hitro našli recept. Novo leto je seveda krasna priložnost, da pametni napovemo vse, kar se ima v nadaljevanju leta pripetiti. Z avtorjem je bilo nekoliko težje kot z idejo samo. Polovica kandidatov je bila pripravljenih podpisati, da jih zanima zgolj preteklost, druga polovica pa, da si s honorarjem še kave s poštenim zocem ne morejo skuhati; brez tega pa da njihov pogled naprej ni dovolj jasen. In smo poiskali pravo šlogarico, ki je bila pripravljena za večno slavo in objavo fotografije na tej strani odrecitirati nekaj neumnosti, ki da se nam bodo peripetile.
Živi bili pa videli, so rekli včasih. Temu ne gre oporekati, z napovedmi pa bo že vsak opravil po svoje. Dobrodošli v novem letu!
Redakcija jetrnic
.......-
*	Dekle iz naših krajev bo osvojila enega izmed vse številnejših lepotnih naslovov v deželi slovenski.
*	Mož z majhnimi brki in ogromnim psom bo izvoljen za predsednika nekega zelo visokega organa.
*	Iz Trbovelj se bo v neposredno soseščino selilo mlado, hitro rastoče podjetje.
*	Litija ne bo več tretja naj večja slovenska občina. Razdelila se bo namreč na Litijo in Šmartno.
*	S cestnimi in deli pri gradnje bencinske črpalke na vhodu v Hrastnik se bo spet zakompliciralo.
*	Zasavski poslanec Miran Jerič bo v prihodnjem letu v parlamentu nastopil večkrat kot prej v vsem mandatu.
*	Mrknila bo ena izmed zasavskih lokalnih televizij (sicer vem tudi katera, vendar ne povem).
*	Rokometaši Rudarja se bodo šele tik pred zdajci rešili izpada iz prve lige.
*	V Medijskih Toplicah bo prisilna poravnava sicer uspela, novega, strateškega lastnika pa še ni na vidiku.
*	Začetek gradnje avtocestnega priključka pod Trojanami bo spremljalo kup nevšečnosti.
*	Letošnje leto bo zelo uspešno za doslej skoraj neznano glasbeno skupino iz naših krajev.
*	Na otvoritvi športne hale v Zagorju bo domače moštvo tesno izgubilo s Smeltom Olimpijo.
*	V Trbovljah bodo začeli graditi cerkev, še prej pa se bodo v tamkajšnjem parlamentu krepko skregali.
*	Hrastniški hotel Jelka bo še celo leto zaprt, zaradi česar se bodo konec leta začeli odločati za njegovo rušenje.
*	Termalno vodo iz zapirajočega se rudnika v Zagorju bodo začeli izkoriščati v rekreativne namene.
*	Policisti bodo zaprli javno hišo v enem izmed naših krajev, kar bo povzročilo veliko smeha.
Rdeča Raverka
"Najprej ni prav, ker vlaki v Renkah nič več ne ustavljajo, potem pa spet ni prav, če se kateri tam ustavi."
železničar
Pokojnina
no vasi men
Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami?
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe.
Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi.
Prostovoljna pokojninska zavarovanja
zavarovalnica triglav
n
u
/O ljubljans
Celje - skladišče
D-Per
6/1997
lili
Banka Zasavja d.d. 5000004414 1
Banka Zasavje - svojim varčevalcem
od 1.1.1997 dal je
NIŽJE OBRESTI
za kredite
Za podrobnejše informacije povprašajte na bančnih okencih.
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi
COBISS o
C
NAROČILNICA
ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi tel.: 0601/64 250, 64 166; fax: 0601/64 494
Naročam časopis ZASAVC
Ime m priimek Datum rojstva kraj ... ulica ....
. . . poštnašt. telefon


datum..................... podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL:
sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži)
)