P.b.b.
svetovnih in domačih d b go c/Ko v
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIV./ŠTEVILKA 32
CELOVEC, DNE 6. AVGUSTA 1964
Gospodarsko zrcalo
■Danes so na celovškem razstavišču odprli trinajsti koroški velesejem. Po vsej gospodarski strukturi koroške dežele mora veljati prva gospodarska skrb lesu in lesnim izdelkom, saj pokrivajo gozdovi velik del deželne površine in daje na Koroškem ravno gozd petinpetdeset odstotkov vsega koroškega izvoza.
Tako je razumljivo, da tudi letošnji velesejem posveča največjo pozornost lesu in lesni industriji. Iz leta v leto pa vidimo ravno na koroškem velesejmu, kako se uporaba lesa na vseh področjih vedno bolj žlahti in koliko lesa, ki je še pred nedavnim šel skozi peči in štedilnike v zrak, najde danes že žlahtnejšo porabo v industrijskih izdelkih. Ker potreba po lesu in vseh odgovarjajočih izdelkih še vedno raste, mora rasti tudi naša skrb, ki jo posvečamo gozdu. Velesejem pa nam predočuje možnosti boljšega izkoriščanja lesa in nam daje tudi napotke, kako bi ravno to gospodarsko panogo še bolj uspešno uvrstili v svoje gospodarske načrte. Ta potreba pa ne nastaja zgolj iz želje po udobnejšem življenju, marveč je predvsem narekovana po izredno hitrem preobrazovanju naše družbe.
Če gledamo statistike o zaposlitvi koroškega prebivalstva, tedaj je najmočnejša značilnost pač dejstvo, da je zadnje desetletje pobralo na kmeti j ali skoraj eno tretjino delovnih ljudi.
Bežen pogled po vaseh kaže, da se kmečke hiše praznijo, da nastajajo ob vaseh ko-'lonije malih in večjih delavskih naselij in se stanovalci teh naselij posvečajo raznim nekmečkim poklicem. Na kmetiji pa sta ostala gospodar in gospodinja ter mladi drobiž, če je tega še sploh kaj. Ta položaj pa sili tudi ,kmeta na pot, da usmeri svoje gospodarstvo na malo število pridelkov in da izvleče iz gospodarstva vse predpogoje lastnega obstanka. Ti predpogoji pa so danes stroji. Gospodarski stroji pa iso navadno težka investicija, kakršno kmetija dovoljuje le pri umnem gospodarstvu v svinjskem in kravjem hlevu in vestni uporabi vsakega kosa lesa.
Tudi na tem področju je koroški velesejem zrcalo, saj kaže nad 'tisoč firm svoje izdelke in je treba pri vsakem nakupu točne presoje, kaj stroj stane in kaj nudi in <arnore. Seveda bomo pri vsakem nakupu Upoštevali domače firme, ker so nam te tu-'di po končanem velesejmu na razpolago, Če potrebujemo njihovega nasveta in njiho-ve pomoči.
Velesejem pa naj ne bo samo priložnost nakupovanja, marveč v prvi vrsti tista prička, da si ogledamo vse panoge gospodarstva in njihovo medsebojno povezanost, saj nam nazorno dokazuje, da pri današnjih življenjskih prilikah noben poklic zase ni življenja sposoben, marveč smo nujno navezani drug na drugega in šele tako tvorimo ce-loto, ki s svojim umskim in ročnim delom nudi današnji družbi vse ugodnosti civili-Zaoije.
Ko ibomo naslednje dni korakali po razstavišču, se mogoče spomnimo tudi naših gospodinj, saj bomo tudi zanje videli marsikateri stroj in strojček, ki bi utegnil ravno gospodinji olajšati naporno delo. Če po-teislimo, da ima po zadnji statistiki že vsak sesti Avstrijec motorno vozilo, tedaj se mo-teruo vsekakor vprašati, ima li vsaka šesta “tena in mati pri nas v Avstriji tudi najpo-tebnejše tehnične pripomočke v kuhinji ln gospodinjstvu. Kakor smo na splošno jhošiki zelo zainteresirani, da si s pomočjo ehnike olajšamo svoje delo in si ustvarimo .hdl druge udobnosti, tako na svoje žene Jn svoje matere le premalo mislimo, da te ^kii one zaslužile pomoči sodobne tehnike. ■Oprimo oči na sejmu v Celovcu tudi s £ga vidika lin našli bomo prav gotovo hvalne žene in matere na svojih domovih.
Odprf je Koroški velesejem
Danes, v četrtek, dne 6. avgusta ob 10. uri dopoldne, so slovesno otvorili 13. avstrijski lesni sejem v Celovcu. Na posebnem prostoru pri glavnem vhodu velesejma so se zbrale visoke osebnosti javnega življenja in številno občinstvo, med katerimi je bilo mnogo ljudi s podeželja in tudi tujcev.
Prvi je spregovoril predsednik velesejma, podžupan, mestni svetnik Rudolf Novak, ki je v kratkih besedah pozdravil navzoče odlične goste. Nato je govoril o pomenu sejmov na splošno in posebno še o našem Koroškem velesejmu.
Za njim je prevzel besedo predsednik ve-lesejimskega in Olepševalnega društva, župan mesta Celovca, višji vladni svetnik Hans AuBervvinkler. V svojem govoru je naglasil pomen sejma za mesto Celovec, deželo Koroško in ne nazadnje za celo Avstrijo. ,.Kakšnega izrednega pomena je sejem za naše mesto, vidimo iz tega, kako gospo-darsko zmerom bolj razcvita, se zmerom bolj veča in lepša. Ni pa naš cilj napraviti iz Celovca velemesto, ampak hočemo število prebivalstva zvišati samo na okoli 100.000, kajti pri celotnem številu prebivalstva Koroške dežele (500.000) bi bilo to tudi nemogoče.1*
Sledil je govor namestnika deželnega glavarja Hansa Sime. Dejal je, da ima letos čast nadomestovati obolelega deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga. „Že trinajstič se letos otvarjajo vrata Koroškega velesejma. Ta ustanova ima za seboj že lepo pot napredka. Vendar stoji danes pred novimi nalogami, posebno spričo zmerom tesnejše gospodarske povezanosti evropskih držav. Letos razstavlja ogromno število razstavljalcev iz 20 držav. Interesentov pa bi bilo še več, če bi bil razstavni prostor večji.“
Kot zadnji je povzel besedo minister za trgovino in obnovo dr. Fritz Book, ki je med drugim dejal, kako velikega pomena je ravno Koroški velesejem za celotno gospodarstvo Avstrije. Še posebno pa je poudaril, da je avstrijsko igospodarstvo sedaj na poti k Evropski gospodarski skupnosti, kar bo sedanjemu tržišču znotraj države odprlo možnost prodaje blaga na prostoru, kjer živi nad 172 milijonov ljudi.
Domači in tuji gostje pri otvoritvi
Pri svečani otvoritvi 13. avstrijskega lesnega sejma 1964 je bilo navzočih poleg zveznega ministra za poljedelstvo in gozdarstvo dipl. ing. dr. iSchleinzerja tudi še več članov zvezne vlade in uradnikov ministrstev.
K otvoritvi so prišle delegacije iz Italije (Rim, Trst), Jugoslavije (Ljubljana, Zagreb) in iz Nemčije (Munchen itd.). V spremstvu ministra dr. Sohleinzerja je bil tudi romun-siki minister za gozdarstvo dipl. ing. Mihail Suder s svojo delegacijo vodilnih gozdarskih in lesnih strokovnjakov. Romuni bodo ostali še nekaj časa na Koroškem, kjer si bodo ogledali lesna industrijska podjetja in gozdarske ustanove.
Dalje so bili pri otvoritvi navzoči diplomatski in konzularni zastopniki iz Zvezne republike Nemčije, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Belgije, Italije, Švice, Jugoslavije, Romunije, Francije, Švedske in drugi.
Omenimo naj še, da je bilo pri otvoritvi navzočih tudi 50 'Strokovnih novinarjev lesnega gospodarstva Iz 13 držav: Avstrije, Belgije, Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Finske, Francije, Velike Britanije, Italije, Jugoslavije, Nizozemske, Romunije, Švedske, Švice.
Ciper zahteva umik vojske UNO
Tiskovna gonja proti vojaškim silam OZN — Boji v Kirenijskih gorah
Prvič, odkar so vojaške sile Organizacije združenih narodov na otoku Cipru, so v ponedeljek sprožili grško-ciprski listi zahtevo, naj bi sile UNO končale ciprsko akcijo in zapustile sredozemskomorski otok.
Vodilni časopis „Alithia“ se je spozabil celo tako daleč, ko trdi, da je navzočnost vojaških sili Organizacije združenih narodov na otoku že kar neznosna.
Napad ciprskih časopisov na vojaške sile Organizacije združenih narodov je sledil skoraj istočasno, ko so vzplamteli v Kirenijskih gorah novi hoji, severno od mesta Nikozije.
Težišče bojev je zopet znana trdnjava St. Hilarion, ki je še zmerom v posesti ciprskih Turkov 'in ki so nanjo jurišali že pred nekaj tedni ciprski Grki. Samo v so-
boto so 'izstrelili na trdnjavo 6000 topov-slkih strelov.
Politični opazovalci v Nikoziji in Atenah sodijo, da je tiskovna gonja proti vojaškim silam Organizacije združenih narodov v zvezi z novo ciprsko politiko, o kateri je ciprski predsednik nadškof Makarios razpravljal in ki jo je sklenil pretekli teden z grško vlado v Atenah, i Na tiskovni konferenci — v zvezi z atenskimi pogovori — je nadškof Makarios povedal brez ovinkov, da je cilj bodoče ciprske politike usmerjen samo k združitvi z matično deželo Grčijo (ENOSIS). Približno v iStem času pa je ciprski predsednik Makarios poslal glavnemu tajniku Organizacije združenih narodov U Thantu pismo, v katerem piše, da smatra, da se je poslanstvo UNO na otoku Cipru ponesrečilo.
Pred ponovne krizo v Kongu
Gverilska vojska ogroža Stanleyville — Oklic „Ljudske republike Kongo“
V	torek je gverilska vojska uporniškega voditelja Gastona Soumialota iznenada prodrla do Stanleytvilla, glavnega mesta Vzhodne pokrajine Konga in tako preti nevarnost, da bo celotni Severovzhodni Kongo odrezan od ostale države.
Ker je v mestu iStanleyvilile le 600 mož vladne vojske, označujejo v vojaških krogih položaj mesta kot brezupen.
V	Leopoldvillu, glavnem mestu Konga, je novica o prvih hojih v predmestju Stan-leyvilla — Wanie Rukula in Ponthierville — povzročila velik nemir. Tukaj tudi ne izključujejo možnosti, da je z rdečo Kitajsko zvezani uporniški voditelj Gaston So umi a-
lot, po osvojitvi nadailjnih predelov pokrajine Kivu in Severne Katange, na najboljši poti, da zavzame celotni Kongo.
šele pred nekaj dnevi je Gaston Soumia-lot oklical „Ljudsko republiko Kongo11. Padec Stanleyvilla pa bi pomenil praktično, da bi dobil uporniški voditelj Soumialot v posest eno glavnih mest Konga.
Tudi iz drugih predelov Konga prihajajo vznemirijive vesti, te govorijo o povečanju dejavnosti uporniškega gibanja. To je zavzelo že velik obseg. Nepotrjena poročila govorijo že o zavzetju večjih pokrajinskih predelov levousmerjenega gverilca v Kasaiu kakor tudi že pred samimi vrati glavnega mesta Konga Leopoldvilla.
CENA 2.— ŠILINGA
“f" Tomaž Dumpelnik
V nedeljo, dne 2. avgusta, se je nenadoma preselil v večnost Tomaž Dumpelnik, pd. Dumpelnik v Štebnu pri Globasnici. Kruta smrt ni iztrgala rajnega le iz srede njegove ljubljene družine, temveč je vsekala težko rano fari, občini in vsemu našemu koroškemu slovenskemu ljudstvu. Zaradi njegovega kremenitega značaja, njegove naravne inteligence ga je naše ljudstvo kot svojčas Ferda Krajgerja, pd. Zlokarja, že v zgodnji mladosti izvolilo za zastopnika narodovih stremljenj in teženj.
Bil je dolgoletni sodelavec Narodnega sveta koroških Slovencev. Kot 26-leten je bil izvoljen za zastopnika slovenske stranke v občini. 42 let je kot župan ali kot občinski odbornik z vsemi bogatimi zmožnostmi duha in srca skrbel |za blagostanje svojih občanov. S svojim širokim in mirnim značajem je ne glede na strankino prepričanje skrbel in se zavzemal za pravično reševanje tudi najtežjih problemov in je zaradi tega užival vsesplošno zaupanje. Iz občine je segal njegov vpliv tudi na okrajno in deželno raven. Slovenske kmete je zastopal v deželni in okrajni kmetijski zbornici. Njegovo priljubljenost je še posebej potrdil njegov pogreb v torek, 4. avgusta, v Štebnu. Zadnjo čast mu je izkazala ogromna množica žalujočih s sedmimi duhovniki in vrsto govornikov.
Slava njegovemu spominu!
KRATKE VESTI
e Trije neidentificirani torpedni čolni so v nedeljo napadli s topovi lin torpedi ameriški rušilec „Maddox“, te je pM 150 km jugovzhodno od Hanoja. Rušilec je odgovoril z ognjem. Eden izmed torpednih čolnov je bil hudo poškodovan in je ostal na mestu spopada, medtem ko sta druga dva čolna — prav tako poškodovana — nadaljevala vožnjo.
•	Ameriška vesoljska ladja „Ranger VH“ je uspešno priletela na Limo, potem ko je poslala na Zemljo okrog 4000 posnetkov Lunine površine. Prvi posnetki, ki jih je napravilo šest v ladjo vgrajenih kamer, so zajeli skoraj 280.000 kvadratnih km Lunine površine. Kamere so posnele levo polovico osvetljene strani Lune.
•	Kamerun je postal 88. član mednarodne agencije za atomsko energijo, katere sedež je na Dunaju.
© Vabilu prirediteljev jubilejnih slovesnosti Shakespearovega rojstva v Stratfordu on Avon se je odzvalo nad 250 mož s priimkom Shakespeare. Prišli so iz Avstralije in z Nove Zelandije.
9 Sredi poti so se odločili za umik štirje japonski alpinisti, ki so hoteli preplezati severno steno Eigerja. Ko so lezli čez drugo ledeno polje, se je sprožil grušč; enemu izmed alpinistov je kamen poškodoval roko.
•	Zaradi mraza je umrlo v Sao Paolo 19 ljudi. Temperatura se je v dveh dneh znižala približno za 40 stopinj. Hladni val je zajel tudi Rio de Janeiro in južne brazilske pokrajine, kjer sneži že nekaj dni.
Politični teden
Po svetu ...
MAURER PRI DE GAULLU
V Parizu se je minuli teden zadrževal romunski ministrski predsednik George Maurer. Njegova pot v Pariz je bila predvsem gospodarskega značaja.
Po poroičilh iz glavnega mesta Francije sta obe državi zainteresirani na povečanju trgovinske izmenjave. Pariz je za to že zaradi tega, ker je Romunija zanesljiv dobavitelj nafte. Tako je Romunija izvozila samo v letu 1963 v Francijo nafte v vrednosti 700 milijonov 'šilingov.
Politični opazovalci so mnenja, da je državni obisk Maurerja tudi političnega značaja. Orni sodijo, da romunski državnik prav dobro ve, da se Romunija ne more otresti Moskve brez pomoči in trgovine z Zapadom.
Medtem ko je bil romunski ministrski predsednik George Maurer prijazno sprejet pri francoskem državnem predsedniku de Gaullu, je nenadoma prispel v Bukarešto Nikolai Bodgomy, ki velja za priznanega ideologa Kremlja. Prihod Bodgornya spravljajo v zvezo, ker je Moskva odločno proti .francoskemu izletu’ Maurerja.
Takoj po prihodu v Bukarešto je Nikolai Bodgorny obiskal romunskega predsednika in vodjo komunistične partije Georgia Deja, ter se z njim razgovacjal o perečih zadevah. Takoj po konferenci je ideolog Kremlja zapustil Romunijo.
Romunska tiskovna agencija je poročala, da je potekal razgovor med Bodgornyem in ministrskim predsednikom George Geor-giom Dejom v prisrčnem ozračju. Več o tem tisk ni poročal.
SPOR PARIZ — BONN
Prvič, odkar so sklenili nemško-franco-sko prijateljsko pogodbo, je prišlo minuli teden do resnega spora med Zvezno republiko Nemčijo in Francijo. Nemška zvezna vlada ugotavlja namreč, da kritika, ki jo je de Gaulle naslovil na račun Zvezne republike sploh ne drži. Politika Bonna ni bala nikdar odvisna od Washingtona. Prav tako je napačno misliti, da bi bila nemška politika odvisna od Francije.
Bonnska vlada natančno komentira de Gaullovo izjavo in prihaja do sledečih zaključkov:
© Bonn je že pri sklenitvi pogodbe jasno razložil, da mora ta zasledovati cilj, utrjevati združitev svobodnih narodov in postaviti tesno zvezo med Evropo in Združenimi državami Amerike;
•	Bonn je bil zmerom za to, da se obdrži zgradba Atlantske zveze (de Gaulle bi jo rad spremenil);
•	Zvezna republika Nemčija je za združitev vseh vojaških sil NATO (de Gaulle je francosko vojsko izvzel iz poveljstva NATO);
•	Nemška vlada je za priključitev Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti (de Gaulle je proti).
čeprav pomeni izjava Bonna oster napad proti de Gaullu, to ni nikaka „proti izjava", marveč samo natančna pojasnitev nemškega stališča, pravijo v .političnih krogih.
ODNOSI ITALIJA — PEKING?
V Rimu so prvič uradno javili, da namerava Italija navezati trgovinske stike s Pekingom. To pa tako, da bi ustanovili v Pekingu stalno trgovinsko poslanstvo. Italijansko ministrstvo trenutno še študira tekst začasne pogodbe in s tem v zvezi vse njene posledice.
Washington je zaradi tega koraka Italije protestiral pri italijanski vladi, češ da so odnosi zapadnih držav z rdečo Kitajsko „neprikladni“. Prav ta protest iz Washing-tona je napotil Italijo, da je dala gornjo izjavo.
Pred tem pa so ponovno dementirali govorice, po katerih naj bi Italija navezala gospodarske stike z rdečo Kitajsko.
Govornik zunanjega ministrstva je naglasil, da bi Italija omejila morebitne odnose s Pekingom v vsakem slučaju samo na gospodarsko področje. V Washingtonu pa se bojijo, da bi stalna gospodarska izmenjava prej ali slej privedla do pravih diplomatskih odnosov in k priznanju rdeče Kitajske.
Zapadni dlplomatje komentirajo italijansko poročilo kot nekako posnemanje de Gaullove .politike. Tako bi bila Italija poleg Francije druga v sklopu šestih držav Evropske gospodarske skupnosti, ki bi vzdrževala odnose s Pekingom.
MOSKVA NIMA DENARJA ZA UNO
S hladnim „njet“ je odbil Hruščev želje glavnega tajnika Organizacije združenih narodov U Thanta, ko je ta obiskal minuli teden Moskvo. Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Thanit je prispel v Sovjetsko zvezo z namero, da bi opozoril sovjetskega ministrskega predsednika Ni-kito Hruščeva na dolgove, ki jih ima Sovjetska zveza pri Organizaciji združenih narodov.
Generalni tajnik U Thant — očividno trudeč se, da bi se potolažil — je izjavil po neuspehu pred osupnjenimi novinarji: „Ni-sem prišel v Moskvo kot izterjevalec denarja. Ni bila moja namera spreminjati mnenja sovjetske vlade. Tudi ni naloga glavnega tajnika Organizacije združenih narodov, vplivati na politiko nekega člana te organizacije."
U Thant se je v svoji opazki spozabil celo tako daleč, da je dejal, da so bili njegovi pogovori o denarnih zadevah Organizacije združenih narodov celo „koristni“.
Sovjetska zveza dolguje namreč Organizaciji združenih narodov kar lepo vsoto 70 milijonov dolarjev.
AVSTRIJA NAJ BI POMAGALA
JUŽNEMU VIETNAMU
Južni Vietnam želi vzpostaviti z Avstrijo tesnejše stike. To je izjavil glavni tajnik v južnovietnamskem zunanjem ministrstvu Vinh Tho, ki se je na svojem potovanju okoli pol sveta ustavil za kratek čas tudi v Avstriji.
V Salzburgu se je sestal Vinh Tho z avstrijskim zunanjim ministrom dr. Kreiskym, pri čemer je izrazil željo, da bi njegova dežela rada navezala z Avstrijo tesnejše diplomatske stike na ravni poslaništev.
Tačas tečejo zveze med Avstrijo in Južnim Vietnamom preko Londona odnosno Bangkoka.
Na tiskovni konferenci je Vinh Tho tudi razložil, da bi dobilo tako avstrijsko gospodarstvo impulze, ker bi denar iz Avstrije naravno zopet porabili za nakup avstrijskega blaga.
Glavni tajnik južnovietnamskega zuna-
njega ministrstva je bil posebno vesel, ker mu je dr. Kreisky obljubil pomoč v obliki zdravil in 'šotorov za begunce.
Pri razgovorih je Vinh Tho tudi izrazil željo po kulturni izmenjavi. On bi bil za to, da bi mogli študentje v okviru izmenjave obiskovati avstrijske univerze.
Za načrte francoskega predsednika de Ganila, po katerih naj bi Vietnam neutra-lizirdli, je imel Vinh Tho pripravljeno samo eno besedo: ..Neizvedljivo." Severni Vietnam ne bo toliko časa za nevtralnost, dokler je komunističen.
NAJSTROŽJE MERE PROTI KUBI
'Latinsko ameriške države in Združene države Amerike ,so se odločile za najstrožje diplomatske in gospodarske mere nasproti Kubi. V resoluciji, ki so jo sprejeli na konferenci zunanjih ministrov Sveta ameriških držav, pretijo Fidelu Castru čelo z vojaškimi merami, če on ne bo prenehal z revolucionarnimi akcijami v njihovih državah.
Resolucija, ki je bila sprejeta s 15 proti 4 glasovi, zahteva od držav članic:
© prekinitev diplomatskih in konzularnih odnosov s Havano;
® ustaviti morajo direktno in indirektno trgovino s Kubo (izvzeta so samo živila in zdravila).
Razen tega so obsodili Kubo zaradi diver-.zanltskih akcij v Venezueli. V resoluciji je je tudi omenjeno, da more vsaka članica Sveta ameriških držav uporabiti celo silo, če bo Havana nadaljevala z napadalnimi akti.
To so do sedaj najstrožje mere, ki so jih kdaj sklenili zunanji ministri Sveta ameriških držav nasproti Fidelu Castru in tako so skoro popolnoma izolirali Kubo od ostalih latinsko ameriških držav. Resolucijo so sklenili na predlog Venezuele, ki je najbolj prizadeta po kubanski agresivni politiki. Istočasno pa pomeni ta resolucija zmago kubanske politike Združenih držav Amerike.
‘Proti resoluciji so glasovali: Mehika, -Čile, Uruguay in Bolivija. Vendar se hočeta kasneje Uruguay in Bolivija tudi pridružiti resoluciji. Čile pa bo odločala o resoluciji šele po predsedniških volitvah, ki bodo meseca septembra letos.
... in pri nas v Avstriji
AVSTRIJA IN EWG
V	zadnjih tednih smo že nekajkrat poročali o izjemnem položaju, ki ga ima Avstrija med obema gospodarskima blokoma držav zapadne Evrope, t. j. med EWG in EFTA (zadnjemu pripada tudi Avstrija kot nevtralna država). Ker pa je trgovsko bolj navezana s svojim izvozom in uvozom na države, ki so članice Skupnega evropskega gospodarskega trga (t. j. EWG), zato po svojih najvidnejših političnih in gospodarskih zastopnikih že dalje časa skuša doseči tesnejšo naslonitev na EWG.
V	ta namen so bili, kot smo že svoj čas omenili, doma in v inozemstvu dosedaj že številni sestanki in konference, na katerih so zastopniki debatirali o tem. Tudi v zadnjem času je sam zvezni kancler dr. Klaus ob priliki svojega prvega uradnega obiska v Belgiji in Švici razpravljal o tem vprašanju in skušal doseči čim ugodnejšo rešitev za Avstrijo. V tej zvezi moramo omeniti dve važni konferenci: prva je bila pred tremi tedni v Angliji (v Edinburghu) in sicer ministrov EFTA-držav, katere sta se udeležila kot zastopnika Avstrije trgovinski minister dr. Bock An zun. minister dr. Kreiisky. Podrobneje smo o njej poročali že pred dvema tednoma. Druga konferenca pa je bila v Bruslju (Belgija), kjer ima sedež ministrski svfet EWG-držav. Na tej so ponovno razpravljali, kaiko bi rešili problem asociacije Avstrije k EWG. Končno je bilo sklenjeno, naj stalni zastopniki EWG-komi-sije pripravijo tozadevni osnutek .pogodbe.
Ministri EWG-držav so s tem sklepom v načelu pristali na predmetna pogajanja in sklenitev pogodbe o asociaciji z Avstrijo. Seveda pa bo pred dokončno potrditvijo pogajanj potrebna še ena seja pristojnih ministrov. 'Posebno pozorno je bil v Avstriji zapažen pozitiven nastop francoskega zastopnika, t. j. v korist Avstrije, to zlasti še zato, ker je Francija ena izmed držav, ki so leta 1955 podpisale avstrijsko drž. pogodbo.
Po vsem videzu sodeč torej le niso bili zastonj vsi dosedanji napori vodilnih avstrijskih državnikov, še posebno ne gori omenjeno uradno potovanje zveznega kancler dr. Klausa v Belgijo in Švico, kot so to nekateri škodoželjneži hoteli prikazati!
CELOVŠKI KORUPCIJSKI PROCES,
ki je bil pretekli teden zaključen pred Deželnim sodiščem v Celovcu s štirimi obsodbami na zaporne kazni od petnajst mesecev do 2 in pol let in z eno oprostitvijo, je bil predmet neštevilnih živahnih debat zlasti po vsej Koroški in je polnil cele strani časopisov po vsej Avstriji, posebno pa še koroških.
Ta sodni proces je prikazal, kako nekateri še vedno, oziroma celo vedno manj znajo razlikovati med člansko knjižico stranke, kateri pripadajo, 'in med dekretom, s katerim so bili postavljeni v javno službo! Saj je državni tožilec dr. Grimschitz med procesom ponovno ugotovil in grajal lahkomiselne in obsojanja vredne metode, kako so nekateri vidni socialisti v celovški mestni upravi v neprave namene uporabljali javni denar, ki so ga s svojim delom prislužili in vplačali naši davkoplačevalci.
'Proces je bil ves čas — do dneva razglasitve razsodbe — v znamenju napetosti. To napetost pa je še povečala aretacija ene (pripadnika SPOe) izmed pri procesu nastopajočih prič, ker je sedaj pred sodiščem drugače izpovedal kot pa svoj čas pred preiskovalnim sodnikom. Ne oziraje se na izrek kazni ob koncu procesa je sodni proces razkril marsikaj dosedaj neznanega: igro med oblastnostjo, lahkomiselnostjo in željo po čimprejšnjem izboljšanju blagostanja. V precej ostri luči je bilo prikazano, da'v ce-lovšem magistratu niso bila vsa pota vedno ravna. V tem procesu smo slišali le malo tega, kar so poedini funkcionarji obljubljali volivcem pred volitvami!
Tembolj pa se je tudi v tem procesu pokazala borba za „korita“, nerazločeva-nje med javnim 'in strankinim denarjem kakor tudi upanje, češ da njega ne bo zatekla roka pravice, ker je mogočen mož v javnem življenju. Politika se je zmešala z neizprosnimi 'knjigovodskimi načeli in je marsikaj napravila motno in nepregledno. Lahko rečemo, da je ta celovški korupcijski proces odraz današnjih čudnih časov! *
SLOVENCI
dama in po
svetu
Slovenski PEN-klub v Oslu
Slovensko delegacijo na 22. mednarodnem kongresu PEN-klubov v Oslu je vodil predsednik Slovenskega centra Matej Bor, ki je imel na kongresu tudi referat o jeziku sodobne poezije. V delegaciji, katero je kot častni gost kongresa spremljal Josip Vidmar, so .bili še Mira Mihelič, Danilo Lokar, Ciril Zlobec, Bojan Štih in Mitja Mejak. Naslednji kongres bo, kot znano, prihodnje leto na Bledu. Pripravil ga bo slovenski center PEN-kluba.
35 rednih članov šteje SAZU
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ki je morala iz svojega seznama črtati ime nedavno umrlega prof. dr. Samca, šteje sedaj 35 rednih članov. Članstvo je razdeljeno v pet razredov; za zgodovinske in družbene vede, za filološke in literarne vede, za matematične, fizikalne in tehnične vede, za prirodoslovne iti medicinske vede ter za umetnosti. V I. razredu so člani: pravnik Viktor Korošec, zgodovinar Milko Kos, pravnik Gorazd Kušej, umetnostni	zgodovinar	France	Stele, pravnik
Makso šnudcrl, pravnik Lado Vavpetič, sociolog Boris Ziherl, zgodovinar Pran Zwitter; v II. razredu: literarni zgodovinar Ivan Grafenauer in kritik Josip Vidmar; v ta razred spadajo tudi trije novi člani; redni člani III. razreda so: tehnik Anton Kuhelj, tehnik Feliks Lolie, fizik Anton Peterlin, matematik Josip Plemelj, tehnik	Vence A.	Koželj,	matematik Ivan
Vidav; v IV. razredu so člani: prof. zdravnik Bogdan Brecelj, prirodoslovcc Srečko Brodar, prirodo-slavec Jovan Hadži, prof. zdravnik Alija Košir, geograf Anton Melik, prof. zdravnik Robert Neubauer, geolog Ivan Rakovec, prof. zdravnik Igor Tavčar; člani V. razreda pa so: pisatelj France Bevk, slikar Božidar Jakac, kipar Boris Kalin, slikar Gojmir Anton Kos, pisatelj Ciril Kosmač, pisatelj Juš Kozak, skladatelj Marjan Kozina, pisatelj Miško Kranjec, književnik Bratko Kreft, skladatelj Lucijan Marija Škerjanec, pesnik Alojz Gradnik. Precejšnje pa je še število dopisnih članov.
Slovenski kulturni delavci v Trstu
Že v zadnji številki našega lista smo omenili, da so se zbrali pred kratkim v Trstu slovenski pisatelji in pesniki na svojem literarnem večeru.
Bili so to: Aleksej Markuža, Franc Jeza, Milena Merlak - Detela, Lev Detela, Rafko Vodeb, Zorka Sunčič, Ljubka Šorli, Vinko Beličič in Stanko Janežič. Prišli so izpod Andov, z Dunaja, iz Rima, iz Gorice. Njih namen je bil, da bi sc s svojimi kolegi iz Trsta srečali s tukajšnjim občinstvom. S svojim branjem so ustvarili .prisrčno vzdušje i» našli takoj stik s poslušalci, med katerimi je prevladovala dijaška in akademska mladina.
Razstava v Mestni galeriji v Ljubljani
V prostorih Mestne galerije je bil v sredo, 29. ju lija 1964, od 19. do 20. ure ogled razstave olj in temper, ki so jih razstavili: Zvest Apollonio, Danil« Jejčič, Ivo Lcnščak-Pilon in Klavdij Palčič.
Kulturna dejavnost v Buenos Airesu
Slovenci v Buenos Airesu so imeli v kratkem času kar tri pomembne kulturne večere.
Prvi kulturni večer SKA je bil v soboto, 27. junija, ko je predaval g. univ. prof. dr. Filip Žakelj o Veliki liturgični obnovi v katoliški Cerkvi. Večer je vodil vodja filozofskega odseka g. dr. V. Brumen. V uvodu je prebral predavatelj odstavke iz dnevnika rajnega papeža Janeza XXIII., ko je pisal o svojih duhovnih vajah, katere je opravil 1. 1927 -pri jezuitih v Ljubljani.
Teden dni kasneje je predaval g. dr. Srečko Baraga o Pomenu sv. bratov Cirila in Metoda kulturo slovanskih narodov.
Tretji kulturni večer, prireditev glasbenega od seka, je bil v soboto, 18. julija t. 1. Ameriška ambasada je posodila štiri glaslrenc filme, dva o pianistu Arluru Rubinstcinu, po enega o violinistu Jaši Heifetzu in altistinji Marian Anderson. Zanimivo je, tla so ti slavni izvajalci v USA pravzaprav tujci: Rubinstcin in Heifctz sta iz današnja Poljske, Andcrsonova je pa zamorka.
Aktivni Slovenci v Sydneju
Slovensko društvo v Sydneju (Avstralija) je ustanovilo dopisno šolo za pouk v slovenščini. Zanjn sc je priglasilo nad 50 otrok. Učenci te šole i,Te po vseh krajih širne Avstralije. Tako je za slovenske otroke v Avstraliji dana priložnost, da sc nanč* vsaj malo slovenščine. V Sydncju obstoja po'£^ omenjene dopisne slovenske šole tudi slovenski šolski tečaj A. M. Slomška.
20. junija je imelo Slovensko društvo v Sydnej', kresovanje. Na sporedu je bil najprej kulturni p10' gram, nato pa prosta zabava s plesom.
V soboto 18. julija pa je društvo priredilo kon cert slovenskih ]>csmi. Peli so slovenski fantje p°^ vodstvom Ludvika Klakočerja.
Začetek slavnostnih iger v Salzburgu
Dr. Scharf: „V Salzburgu je sleherni poklican..— Otvoritveni nagovor Salvadora
de Madariaga (Oxford)
V »dvorani karabinerjev salzburške rezidence" so bile v nedeljo, 26. julija svečano otvorjene salzburške Slavnostne igre.
Z govorom je začel salzburški deželni glavar dr. Leohner. Ta je opozoril v prvi vrsti na naloge in težave iSlavnostnih iger v meatu ob reki Salzach. V nadaljevanju svojega govora je dejal, da Ježi ideja Slavnostnih iger po pojmovanju njenih ustanoviteljev v izbiri najboljših in najglobljih stvaritev in v uprizarjanju z najpomembnejšimi in največjimi umetniškimi osebnostmi.. .“
Pravi otvoritveni nagovor pa je imel šele — letošnja novost, kli naj bi v bodoče postala običajnost — izgnani španski pesnik
in zgodovinar Salvador de Madariaga, ki poučuje na univerzi v Oxfordu (Anglija).
V svojem nagovoru je med drugim Salvador de Madariaga tudi dejal: „Te salz-burSke Slavnostne igre, strnitev glasbe in gledališča, so po svojem resničnem bistvu obredni izraz evropskega duha."
Zvezni predsednik dr. Scharf pa — ki daje pravzaprav vsako leto znamenje za otvoritev Slavnostnih iger — je izjavil, da je „v Salzburgu sleherni poklican dati obračun za svoje dejanje in nehanje na zemlji". S temi besedami pa dr. Scharf ni cikal na Hofmannsthalovo osebo v ožjem pomenu, marveč je meril pri tem na zgodovino avstrijske države.
Umetniške stvaritve na Slavnostnih igrah
V	nedeljo, 26. julija je kot prvo delo šlo preko gledaliških desk Hofmannsthalov »Slehernik". Mračni klic Slehernika se je prvič na letošnjih Slavnostnih igrah razlegal s stolpa .salzburške stolnice daleč nad mestom.
Letošnje salzburške Slavnostne igre pa niso samo v znamenju Salzburžana Wolf-ganga Amadeusa Mozarta, temveč se spominjajo tudi 100-letnice rojstva Richarda Straufia, ki je bil eden izmed spodbudni-kov zamisli salzburških Slavnostnih iger. Zato uprizarjajo na čast tega glasbenega genija tri njegova dela-opere: »Elektro", »Kavalirja z rožo" pod taktirko Herberta von Karajana in »Ariadne na Naxosu“ pod vodstvom glavnega glasbenega direktorja Karla Bohma.
Medtem ko stoji Karajan letos — v dveh StrauBovih operah, kakor tudi pri orkestralnih koncertih berlinske in dunajske Filharmonije — v Salzburgu za dirigentskim pultom, je še negotovo, če bo sodeloval tudi še prihodnje leto na salzburških Slavnostnih igrah.
Ro prelomu z dunajsko državno Opero je Karajan odpovedal z 31. avgustom 1964 vse umetniške obveznosti v Avstriji. To se pravi, da je Karajan odpovedal razen svoje dejavnosti na dunajski državni Operi, tudi vse koncerte na Dunaju, kakor tudi sodelovanje pri salzburških iSlavnostnih igrah. Sicer so merodajni glasbeni krogi — kakor poročajo iz Salzburga — v zadnjem času v tej smeri že nekaj ukrenili, da bi Karajana ohranili. Vendar bo padla odločitev o tem šele v drugi polovici avgusta.
Od Karajanove odločitve zavisi tudi program salzburških Slavnostnih iger za prihodnje leto. Na Karajanovo željo je v načrtu za leto 1965 velika ruska opera Mo-desta Mus.sorgiskega »Boris Godunov", če 'bo Karajan končnoveljavno le odpovedal sodelovanje v Salzburgu, potem namerava vodstvo Slavnostnih iger to opero črtati s
Še neodkrito svetovno gledališče
V	okviru bregenških Slavnostnih iger so na letošnjem gledališko-znanstvenem poletnem seminarju razpravljali tudi o tem, kako bi dali novih impulzov preveč enostranskemu programu nemških odrov z vključitvijo del tujih narodov. Temu primerno so izbrali za glavno temo: „Še neodkrito svetovno gledališče". Dunajskemu gledališko-znanstvenemu inštitutu se je letos prvič Pridružil kot sodelavec tudi dunajski Dramaturški kolegij (zavod).
Vodja poletnega seminarja univerzitetni Profesor dr. Heinz Kindermann je opozoril v svojih uvodnih besedah posebno na še neodkrite zaklade med komedijami dalmatinske renesanse. Kakor je on dejal, je tudi bregenška predstava „Das gerettete ^enedig" (Rešene Benetke — Hofmann-stiial — uprizarja Burgtheater) predmet-n° v zvezi s poletnim seminarjem.
K temi „Wie sieht die finnische Dramatik aUs" (Kako je s finsko dramatiko?) je go-voril prvi predavatelj, glavni intendant Na-rodnega gledališča Helsinki, dr. Arvi Ki-v‘maa. Drugo predavanje — doprinos Ita-lije — pod naslovom „Luigi Chiarellis ,Die J^aske und das Gesicht’ (Krinka in obraz)" ie imel dr. Walter Zettl, glavni tajnik Av-strijskega kulturnega inštituta v Rimu. De-*° je bilo 1913 napisano, a so ga intendanti vse do njegove prve uprizoritve 1917 v ^imu odklanjali. Ta stvaritev je pomenila Začetek italijanskega grotesknega gleda-iišča.
programa in jo nadomestiti s prenovljeno Mozartovo opero »Don Giovanni".
Od Mozartovih oper so letos na sporedu: »Gosi fan tutte" (»Take so vse" namreč ženske), »Fiigarova svatba" in »Čarobna piščal". iPolog tega je na sporedu komaj poznana njegova mladinska opera »Lucio Silla". To je edina letos na novo uprizorjena Mozartova opera, medtem ko so ostale njegove opere vzete iz programa preteklega leta. Tako je opera »Gosi fan tutte" na sporedu salzburških Slavnostnih iger že od leta 1953 in jo letos zadnjikrat uprizarjajo.
V Salzburgu je na sporedu tudi velika Verdijeva opera »Macbeth" (nam že znano
delo, ki jo je v Celovcu uprizorila ljubljanska Opera), ki jo bodo igrali v Felsenreit-schule. To opero bo dirigiral Wolfgang Sa-walllisich, za scenarij je poskrbel najslavnejši režiser nemškega odra Oskar Fritz Schuh. Glavne vloge v operi pa pojejo: Dietrich Fischer - Dieskau (Macbeth), Gra-ze Buimbry (Lady Macbeth), Ermano Lorenzi i(Macduff) in novo odkriti pevec Španec Francisco Lazaro (Malcolm).
Višek na dramskem področju letošnjih salzburških Slavnostnih iger je Goethejev »Faust" (oba dela), pod vodstvom Leopolda Lintberga. Zadnji dan iger, t. j. 31. avgusta bodo igrali v enem večeru oba dela hkrati.
Ker je bila letos 400-letnica genialnega angleškega dramatika Williama IShakespea-rea, se spominjajo te obletnice tudi v Salzburgu s komedijo »Vesele žene Windsor-ske".
Na koncertih, predvsem pa na matinejah in serenadah, je letos na salzburških Slavnostnih igrah na sporedu 70 Mozartovih del, med njimi nekaj malo poznanih njegovih stvaritev.
Poleg domačega orkestra dunajske Filharmonije igra v Salzburgu še berlinska Filharmonija. Dirigenti orkestralnih koncertov so: Herbert von Karajan, Zubin Mehta, Carl Schuricht, Wolfgang Sawallisch, George :Szell, Georg iSolti, Lorin Maazel in Karl B5hm.
Spored Slavnostnih iger dopolnjujejo še: serenade, matineje, pevski večeri, koncerti solistov, kakor tudi uprizoritve cerkvene glasbe.
K vsemu temu se pridružuje še gostovanje hrvaškega baleta zagrebške Opere.
Skupno bo na letošnjih salzburških Slavnostnih igrah 95 uprizoritev.
Na svetu je 385 milijonov radijskih in televizijskih aparatov
Organizacija združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo je izdala poročilo o uspehih radia in televizije na svetu. To poročilo velja za razdobje 1950—1960.
Po tej statistiki o radiu in televiziji je naraslo število držav, ki redno oddajajo televizijske programe, od 5 (1950) na 63 (1960). Če je bilo v teh deželah leta 1953 le okoli 420 oddajnikov (vključno pokrajinske oddajnike in relejne postaje), je to število naraslo leta 1960 že na 2300.
Od tedaj pa do danes se je to število gotovo zvišalo. V odstotkih izraženo je to sledeče: 1950 so.Združene države Amerike (klasična dežela televizije) imele 90 odstotkov vseh televizijskih oddajnikov. Deset let kasneje pa samo še 32 %. V istem časovnem razdobju se ije dvignil delež Evrope (vključno Sovjetska zveza) od 7 odstotkov na 55 odstotkov. In delež Azije in Južne Amerike na 7 odstotkov odnosno 4 odstotke.
Nova televizijska področja Afrike in Oceanije pa se morajo zaenkrat zadovoljiti samo z 1 odstotkom.
Število televizijskih naročnikov se je dvignilo v Evropi od 6 na 49 in v Severni Ameriki od 122 na 231 na 1000 prebivalcev, pri čemer je tudi tukaj nazadoval delež ZDA v svetovni bilanci od 89 odstotkov na 60 odstotkov, medtem ko je narasel v Evropi od 11 na 31 odstotkov.
Posebno zanimiva so absolutna števila statistike Organizacije združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo (UNESCO). Tako je Zvezna republika Nemčija bila leta 1960 s 4,6 milijoni televizijskih aparatov na 5. mestu na svetu. Boljša mesta imajo še: ZDA s 56, Anglija zli, Japonska s 6, in Sovjetska zveza s 5 milijoni televizijskih aparatov.
Za zvezno republiko Nemčijo pa so: Kanada, Italija, Francija, ki so v istem letu prijavile preko 2 milijona televizijskih aparatov.
Manjši pa je bil porast na področju radia. Kar pa ni čudno, saj je bila že leta 1950 silno 'gosta mreža oddajnikov in sprejemnikov. Kljub temu pa je tudi tukaj zaznamovati presenetljiv napredek.
Medtem ko je bilo leta 1950 od 188 dežel na svetu samo še 46, ki niso imeli svojih radio oddajnikov, jih je bilo 10 let kasneje samo še 14.
- Najmočneje so napredovale afriške države. V Afriki je bilo leta 1950 samo še 7 držav brez radio oddajnikov.
Impozantno je število radijskih oddajnikov na celem svetu. Tako se je dvignilo 'število teh v razdobju 10 let od 5900 na 12.400. Na čelu je Severna Amerika s 5700
oddajniki, sledijo ji Evropa z 2300 (od tega odpade na Sovjetsko zvezo 400), Azija s 1200, Afrika s 350 in Oceanija (vključno Avstralija) z 250 oddajniki.
V	statistiki UNESCO je tudi govora o kilovatni zmogljivosti. Ta se je dvignila na 95.000 kW, vendar nista tu navedena moč oddajnikov v Sovjetski zvezi in rdeči Kitajski. Obe državi sta sicer dali število oddajnikov (izvzeti so oddajniki motilci), ne pa tudi njih moč. Ostale države Vzhodnega bloka so v tej smeri manj boječe.
Število kratkovalovnih oddajnikov je naraslo od 800 na okoli 2500 in jih lahko poslušamo v 39 državah.
Kdo pa so tisti, ki poslušajo, kar pošiljajo oddajniki na valovih etra? To so posestniki 385 milijonov radioaparatov, od katerih odpade na 1000 prebivalcev v Afriki 22, v Aziji 18, v Južni Ameriki 100, v Oceaniji 213, v Evropi 219 in v ZDA 948 radioaparatov.
Tukaj je Zvezna republika Nemčija z okroglo 16 milijoni poslušalcev na 3. mestu, za ZDA (skoro 170 milijonov) in Sovjetsko zvezo (okoli 40 milijonov), sledijo Anglija in Japonska.
Merjeno po številu prebivalstva so zopet Združene države Amerike na 1. mestu; 948 aparatov na 1000 prebivalcev pove jasno, da ima vsaka družina več kot 1 aparat. Na 2. mestu je Kanada is 425 aparati, na 3. mestu Švedska (narod, ki največ posluša v Evropi) s 367 na 1000 prebivalcev. Zvezna republika Nemčija zavzema z 296 aparati 7. mesto, medtem ko je Sovjetska zveza s 323 aparati na 5. meStu.
Na koncu omenja statistika še neko posebnost iz Daljnega vzhoda. Leta 1960 je imela rdeča Kitajska 150 oddajnikov, nacionalna Kitajska (Formoza) pa kot razmeroma majhen otok preko 125 oddajnikov.
Bienale krščanske kulture
V	obeh oratorijih (prostor za molitev) salzburške Stolnice so odprli pred kratkim četrti bienale krščanske kulture sedanjosti.
Razstava, ki bo odprta do 6. septembra obsega sledeča področja: arhitekturo, plastiko, slikarstvo, zlatarstvo, paramentno (cerkveno) umetnost in grafiko.
Na tem bienalu krščanske umetnosti so poleg Avstrije zastopane še: Holandija, Belgija, Španija, Italija, Zvezna republika Nemčija, Irska, Kanada, Združene države Amerike, Švica ih prvič (Poljska.
Skupno razstavlja več kot 100 katoliških in protestantoviskih umetnikov. Samo iz Avstrije razstavlja 20 umetnikov.
V galeriji 61 — razstavlja Frank Lloyd Wright
V sodelovanju z avstrijskim društvom inženirjev in arhitektov so odprli v torek, 28. julija v Galeriji 61 Josefine in arhitekta, dipl. ing. Rudolfa NLtsoha razstavo velikega ameriškega arhitekta našega stoletja Franka Lloyda Wriighta.
Njegovo načelo: »Man over machine" (izg. men over mešin = človek je nad strojem) označujejo osebnost tega genialnega ameriškega arhitekta. On zahteva, da se morata mrtva materija, kot sta to beton in steklo, podrediti arhitektovim načrtom, tako da bo iz vsakega dela nastala pristna ‘in resnična umetnina.
Wright je za arhitekturo našega stoletja velik svobodnjak, simbol hrepenenja obvladati tehniko, si jo zopet podrediti, tako da bi postala zopet činitelj v službi človeštva.
Zato govorimo — z ozirom na njegove zgradbe, ki spominjajo često na velike stanujoče skulpture — o simbolih liričnega izraza. Kajti Wright zahteva od arhitekta enako svobodo, prostost, ki jo zahtevata za svoje stvaritve slikar in pesnik. V tem smislu je Wright Amerikanec, ki je ohranil staro evropsko dediščino, ki je bil v stanju jo zopet presaditi nazaj v oni v bistvu nikoli premagani »stari svet".
ičcalke kulturne, ucsii
• Znani umetnostni zgodovinar profesor Sedlmayr, tačas zaposlen v Munchenu, je pripravljen prevzeti stolico na univerzi v Salzburgu. Njegov inštitut naj bi priključili dvema zgodovinskima in onemu za anglistiko (veda, ki proučuje angleški jezik in književnost) v tako imenovani Kastl-vili.
® 19. avgusta bo bral pisatelj Franz Theo-dor Gsokor v salzburški galeriji Welz iz svojega pred kratkim napisanega dela »Kaiser zwischen den Zeiten" (Cesarji med časi). Delo obravnava teološki problem. Naslednje Csokorjevo delo, ki bo tudi kmalu izšlo, nosi naslov »Zeuge einer Zeit" (Priča časa).
© Pretekli četrtek je gostovalo v Vrbi celovško Mestno gledališče z J. Straussovo opereto »Fine Nacht in Venedig" (Noč v Benetkah). Predstava je bila pred zdraviliškim parkom. Oder je bil narejen na jezeru. Režijo je vodil Fritz God. Plesni vodja pa je bil Alexander MeiBner.
a Deželni muzej za Koroško je odprl 4. avgusta v avli muzeja Shakespearovo razstavo, skupno z Avstrijsko-angleškim društvom in British Council.
® Od 18. julija do 8. avgusta gostuje v Jugoslaviji folklorni ansambel (Lužiških Srbov iz Demokratične republike Nemčije. Pio nastopih v raznih krajih po vsej državi, so prispeli tudi v Ljubljano na povabilo odbora za kulturno isodelovanje pri mestnem svetu. Ob sprejemu v Križankah jih je pozdravil Sergej Vošnjak, predsednik odbora. Sprejemu so poleg članov ansambla prisostvovali: predstavnik ministrstva za kulturo DR Nemčije Hans Starke, direktor celotnega ansambla Ziesch Handrij, umetniški vodja Paul Ekardt in skladatelj Jan Bu-lang.
TURNEJA ANSAMBLA SALZBURŠKEGA MOZARTEUMA
Prihodnje dni bo prispel v Jugoslavijo ansambel Mozarteuma, CONSORT TENTA, ki ga je za turnejo po Jugoslaviji angažirala (koncertna direkcija Slovenije. Ansambel bo na starih instrumentih izvedel spored evropske renesančne glasbe. Nastopil bo na dvorišču ljubljanskega magistrata v okviru poletnih prireditev, v Donatovi baziliki v Zadru, v atriju poreške bazilike ter na »Ohridskem letu" v cerkvi sv. Sofije. Za televizijo bo posnel 30-mimutni izbor iz del mojstrov 14. do 16. Stoletja.
MEDNARODNI SEMINAR »UNIVERZA DANES"
V prostorih inštituta za zgodovino jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti na Lapadu je bilo konec julija prvo predavanje »Demokratizacija visokošolskih predavanj". Obravnavali so razne aspekte demokratizacije visokega šolstva, kot na primer: povečanje števila študentov, socialno in narodno poreklo študentov, procent žensk v skupnem številu študentov, izven-univerzitetni študij in podobno. Predavalo je več znanih profesorjev jugoslovanskih in tujih univerz.
GLOBASNICA
Vabilo
llglP? nas tuiMivškem
Pogreb duhovniške matere v Smarjeti
Lani jeseni je težko zbolela Butejeva mati Jožefa Mihor. Človeško gledano ni bilo več nobenega upanja žarijo. Pa se je proti vsemu pričakovanju v kratkem času prav čudežno opomogla. Od božiča naprej 'je živela pri svojem sinu-dubovniku v St. Stefanu na Zilji. Sicer se je v svojem novem domu kar dobro uživela in v St. Stefanu in Melvičah so jo vzljubili 'kot dobro mamo, vendar jo je zadnje čase vedno bolj vleklo v Šmarje to.
Na praznik isv. Ane, v nedeljo, 26. julija, se je vrnila, da so jo doma položili na mrtvaški oder. Nenadoma in popolnoma nepri-čakovano je obstalo njeno dobro, blago srce.
Ko smo se zbirali v torek, 28. julija, pri Buteju pogrebci iiz Smarjete in sosednjih župnij, pa tudi iz St. Stefana in Melvič, in nato šli v dolgem sprevodu, ki so ga vodili mil. g. prošt iz Tinj in v katerem je šlo nad dvajset duhovnikov, so marsikomu uhajale misli devet let nazaj.
Takrat je rajna doživljala višek svoje zemeljske sreče, ko je kropila ob slovesu od
doma sina-duhovnlka in stopala ob njegovi strani po isti poti k novomašnemu oltarju, iter tam sprejela od njega novomašniški blagoslov. Z vzglednim družinskim življenjem, z molitvijo in žrtvami je postala vredna te sreče In želeli smo ji, da bi kot duhovniška mati prav dolgo mogla uživati to srečo in podpirati delo svojega sina v božjem kra-ijestvu. A božja volja je hotela drugače. Komaj 64 let staro, a bogato na dobrih delih je Bog poklical k sebi.
Med sv. mašo, ki 'jo je daroval za rajno mamo sin-duhovnik, so v svojem govoru mil. g. Aleš Zechner primerjali rajno mater s sv. Ano, ki je vzgojila svetu božjo mater Marijo. Rajna pa je za božje kraljestvo vzgojila sina-duhovnika. V imenu prevzv. škofa in škofije so se zahvalili pokojni materi, da je darovala sina Bogu in škofiji, pa tudi za vse žrtve in molitve, s katerimi je spremljala dušnopastirsko delo svojega sina ter v lepih besedah nakazali pomen duhovniške matere.
Pogrebna slovesnost je izzvenela v eno samo prošnjo, da bi nam Bog dal še več takih duhovniških mater.
(Smrt Butejevega Bolbeja)
Ko smo pred nedavnim spremljali nekdanjo Hriibemikovo mater iz Podroja, ki 'je preživljala težko bolna svoja zadnja leta v sinovi družini v Globasnici, na domače farno pokopališče k večnemu počitku, pač nihče ni mogel slutiti, da ji bo kot prvi sledil tja vedno zdravi in krepki 25-letni Butejev Boibej.
Po končanem dvojnem delovnem dnevu — drugega je opravil za tovariša — se je 17. 'julija ponoči pri vožnji iz Sinče vesi domov smrtno ponesrečil. Novica o tragični nesreči ni težko zadela samo Butejeve, pretresla je vso okolico in vse, ki so Bolbeja poznali.
Rajni Boibej ni bil le vesten delavec Leit-gebove tvrdke, kot desna roka bolehnega Butejevega očeta je opravljal tudi vse težavnejše posle v domačem gospodarstvu. Trije duhovniki in ogromna množica žalujočih, žalostinke cerkvenih pevcev ter Leit-gebove godbe so ga spremljale na njegovi zadnji poti. Ob odprtem grobu pa so se poslovili od rajnega Bolbeja č. gg. Božič in Kulmež, v imenu gasilcev pa pd. Maric ter zastopnik Leitgebove firme.
Žalujočim naše iskreno sožalje!
DOB pri PLIBERKU
Za Mežnarjevo Mojco, ki smo jo pred nekaj meseci pokopali, je sedaj dotrpela in ugasnila Hribernikova mati, Katarina Krof. Bila je mati trpinka, saj ji je že pred 30 leti umrl mož to ji zapustil 6 nepreskrbljenih otrok. Izmed teh pa je še tri sinove izgubila v svetovni vojni. Ostal ji je le Foltej, ki je sedaj ugleden tesarski mojster in je bil zadnji župan občine Blato, predno so jo priključili k Pliberku.
Vse življenje je veliko delala in trpela, pa bila tudi zgledno verna in ljubila svoj narod. Bila je naročeno vedno na Mohorjeve knjige in „Nedeljo“.
Umrla je 14. julija v starosti 79 let. Pokopali smo jo 17. julija v Žvabeku ob obilni udeležbi. Naj v miru počiva dobra, zvesta vdano trpeča Hribernikova mati, domačim pa naše sožalje!
Zadnjo Boštjanovo nedeljo smo imeli v Dobu božjo službo s pranganjem. Res smo hvaležni g. kaplanu, da tako rad prihaja k nam in tako lepo in dostojno opravi božjo službo in nam take lepe nauke da. Le pri pranganju bi želeli tako kot imajo drugod, da bi v domačem jeziku slišali evangelije to molitve in tako bolj sodelovali in zraven molili. Saj vedno slišimo, da tako hoče koncil, da bi bolj sodelovali. Če pa nič ne razumemo, tudi sodelovati ne moremo. Velika množica Dobljanov v nedeljo pri maši, šmarnicah ali blagoslovu je dokaz, da smo verni, da bolj ljubimo cerkev kot oni v mestu, dn gotovo g. kaplan zato tako radi pridejo k nam in jih imamo vsi radi.
ZVABEK
(40-letnica požarne hrambe)
V Žvabeku živimo bolj sami zase, ker smo odrezani od sveta. Do vlaka je daleč, avtobus vozi le ob delavnikih, avtov pa imamo le malo. Pa se nam obetajo boljši časi, ko bomo lahko hodili na železniško postajo v Dob. Vendar je Dob še vedno daleč stran. Neprimerno bolj kot vlak bi nam služila nova cesta, katero že dolgo pričakujemo, pa zaenkrat še nič mli.
Dne 12. julija smo praznovali v Žvabeku veliko slovesnost: 40-letnico domače požarne hrambe. Za ta jubilej so povečali gasilni dom in ga preuredili, da bo lahko služil svojemu namenu. Na prednji strani gasilnega doma je naslikal slikar Friderik Jerina zelo lepo sliko sv. Florijana, zavetnika požarne brambe.
Pri slovesni božji službi je igrala verske pesmi godba iz Grebtoja. Domači provdzor č. g. Vinko Zaletel je v pridigi v obeh deželnih jezikih poudaril, da praznujemo to slovesnost s sv. mašo, ki je tudi zahvalna daritev, da se zahvalimo Bogu za vse, kar je v 40 letih požarna bramba dobrega storila. Zavetnik požarne brambe je sv. Florijan to v nas mora živeti še vedno duh, miselnost sv. Florijana, to je pomoč bližnjemu, pripravljenost za žrtve in ljubezen do bližnjega.
Po 'božji službi je godba tako zaigrala, da smo morali za njo pred gasilni dom, kjer ga je domači g. provizor blagoslovil. Omenil je ob tem, da ga blagoslavlja zato, da bi bil strah ognju to da bi ga nikdar ne bilo treba uporabljati proti ognju. V imenu domače požarne brambe je goste pozdravil načelnik Engelbert Hirm, ki se je res najbolj požrtvovalno trudil za prenovitev gasilnega doma in za vso slovesnost. Namestnik okrajnega načelnika požarne brambe g. Markuš Kummer je čestital žvabeški požarni brambi k jubileju in pozival mlajše, da v istem duhu kot ustanovitelji delujejo v Službi bližnjega. Govoril je še župan g. Gašpar Slamanik dn ustanovitelj požarne brambe v Žvabeku g. Černe, ki je bil tedaj šolski ravnatelj. G. Kummer je nato
razdelil vsem ustanovnim članom, ki torej že 40 let delujejo pri gasilcih, diplome, ki so jih veseli in s ponosom sprejemali.
Požarno hrambo so ustanovili po strašni katastrofi, ki je zadela pred 40 leti Dolnjo ves. Dne 8. maja 1924 je nastal ogenj pri Hojniku, ki sta ga zakurila dva otroka na mostu skednja. Ker je prav tedaj divjal hud vihar, je ogenj bliskovito hitro zajemal sosednja poslopja, da je tedaj pogorelo skupno 13 poslopij. Hitro se je peljal s kolesom Filip Lutnik, pd. Kristan v Pliberk, da je bil v četrt ure že tam. Ko je prišla pliberšika požarna bramba, je mogla le še preprečiti, da ni ogenj zajel še ostalih poslopij. Tedaj je bila še gospodarska kriza in je bilo nadvse težko zgraditi nova poslopja. Tako so vaščani uvideli, da je nujno potrebna požarna bramba v Žvabeku, ki jo je ustanovil ravnatelj Černe.
ŠT. GANDOLF pri KOTMARI VESI (Obnova cerkve)
V nedeljo, dne 2. avgusta je obhajal Št. Gandolf velik praznik: posvečenje obnov-
Ob priliki srebrnega jubileja nove sv. maše bo č. g. Amulf Memmer opravil zahvalno daritev.	/
Slovesnost bo v nedeljo, dne 9. avgusta ob 11. uri na Zihpoljah.
Lepo vabljeni!
PODGORJE (Velika Gospojnica)
Na Veliko Gospojnico so v Podgorjah sv. maše ob 7., 8., 9., 10. in 11. uri. Ob 10. uri je sv. maša pri Kapelici. Popoldne ob 14. uri rožni venec in pete litanije. ,
Ijene cerkve. Kljub nestalnemu vremenu se je zbralo mnogo ljudstva od blizu in daleč, da si je ogledalo obnovljeno cerkev, priso-.stvovailo lepi cerkveni slovesnosti in se priporočilo sv. Ožboltu. Z zvonika je vihrala papeška zastava, pokanje možnarjev je ustvarjalo prazniško razpoloženje, obenem pa preganjalo temne oblake s Plešivca. Ob določeni uri je dospel mil. g. kanonik Aleš Zechner, dekan boroveljske dekanije, ki je ob asistenci dveh duhovnikov in številnih ministrantov najprvo posvetil cerkev, oltarje, kipe to slike svetnikov. Sledila je slovesna sv. maša s slavnostno pridigo, v kateri se je mil. g. kanonik v škofovem imenu zahvalil faranom za vse žrtve, ki jih je stala obnova ter jim želel, da bi obnovljena cerkev dala novega pogona verskemu življenju v župniji. Ker je bilo ta dan tudi že-gnanje, je sledil še evharistični obhod. Z zahvalno pesmijo je bila lepa cerkvena slovesnost zaključena.
Obnova cerkve je posrečena: notranjščina cerkve je nanovo poslikana, oltarji obnovljeni, svetniki pozlačeni. Kdor ima čut za lepoto in umetnost, se ne more nagledati lesenega stropa s trami, ki daje cerkvi pečat svete domačnosti. Brez pretiravanja lahko trdimo, da bo cerkev ena najlepših podružnih cerkva v Gurah. Obnovitvena dela je 'izvršil izkušeni mojster Arnold iz Šmartna pri Celovcu. Pri popravi cerkve so sodelovali še tesarski mojster Franc Gasser 'iz Bilčovsa ter krovski in kleparski mojster Mayerbrugger iz Celovca. Zidarska dela so pa opravili farani sami v 100 brezplačnih delovnih izmenah v lastni režiji.
Bralce bo morda še zanimalo, kako je zmogla podružnica z 12 družinami, med katerimi je samo 5 kmetskih, ostale so pa delavske, visoke stroške obnove?
Jasno, da jih podružničani sami niso zmogli, saj podružnice tudi pozidali niso sami, temveč vsa farna družina je bila vprežena v obnovo. Le v slogi je moč! Napačno je mnenje mairsikaterih podružničanov, češ, kaj nas briga cerkev na sosednji vasi ali far-
Dalje na 5. strani
A&
VELETRGOVINA
2J	Qitiig.hcuie^
O H G
ZAHVALA
Za Vse izraze iskrenega sočutja, za vse molitve in številno udeležbo pri pogrebu naše dobre matere
Jožefe Michor,
pd. Butejeve matere v Smarjeti v Rožu,
se vsem žalnim gostom prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala mil. g. kanoniku A. Zechnerju za tolažljive besede, gospodu proštu iz Tinj pa zahvala, da so vodili sprevod od hiše žalosti. Bog plačaj tudi vsem številnim duhovnikom, ki so prišli, da spremijo duhovniško mater na zadnji poti. Zahvala 'tudi vsem gostom od blizu dn daleč, posebno vernikom iz Ziljske doline. Posebna zahvala še vam, cerkveni pevci, ki ste materi, vedno veseli pevki, še enkrat zapeli v slovo.
Prosimo, da se dobre matere še spomnite v molitvi in jo ohranite v dobrem spominu.
Šmarje ta v Rožu, dne 29. julija 1964.
Butejeva družina in vsi ostali sorodniki
CENTRALA:
Klagenfurt, lO.-OIctoberstraBe 28 Telefon: 57-73, 33-26
PODRUŽNICE:
Vlila eh, telefon 40-81 Volkermarkt, telefon 288 Vtfolfsberg, telefon 21-70 Feldkirchon, telefon 21-80
02adio Selunidi		Motorne kosilnice: Reform, Ra,pid, Irus, ka-
		kor tudi kombinirane z obračalnikom, trosilcem in grabljami za krmo, znamk: Ilcu ra upe, Heu-
KLAGENFURT, Bahnhofstr. 22		igel, Hcuschivanz vam najugodneje dobavlja
Telefon 04222/2948		domača trvdka:
Radio-, Fernseh-, Elektrogerate und Material — Samtliche GlUhlampen —		Johan Lomšek
Batterien		Tl HOJA 2, P. Dobrla ves - Eberndorf
FAEMA-Espressomaschinen		Telefon 04237 246
Servicelager — Werkstatten		Zahtevajte cenike! Ugodni plačilni pogoji!
Pri nas na Koroškem
(Nadaljevanje s prejšnje strani) na cerkev, mi imamo itak .svojo’ cerkev. Ne! Pri obnovi vsake cerkve v župniji, naj bi sodelovali vsi, kajti s tem se zainteresirajo za cerkev ,in versko življenje sploh. Vera marsikaterega sodobnika je podobna ■pod pepelom tlečemu oglju, ki ga je treba še pravočasno razpihati, preden ugasne, da nanovo zagori. Ravno obnova kakšne cerkve je zato dobrodošla prilika.
GLOBASNICA
(Očni zbor Kat. prosvetnega društva)
Pred kratkim je imelo naše prosvetno društvo ob lepi udeležbi društvenikov svoj redni občni zbor. Društveni predsednik R. Greiner je začel zborovanje s pozdravom vsem navzočim in z besedami zahvale vsem, ki so se kakorkoli v minulem poslovnem letu udejstvovali v okviru društva na prosvetnem polju. Nato je v glavnem dejal: čim več društvenikov bo prežeto z zavestjo soodgovornosti za rast našega rodu in njegove kulture, tem bolj uspešno bo vršilo društvo tudi v bodočnosti svoje poslanstvo. Današnji čas nam tako rekoč krade mladino, krade narodno zavest in čut odgovornosti za bodočnost. Zato je tembolj potrebno, da posvetimo v duhu in z idealizmom naših prednikov vso našo ljubezen vzgoji in izobrazbi mladine ter jo tako obvarujemo pred nevarnostmi, ki ji pretijo. Zelo obširno poročilo je podal tajnik Janko Lesjak. Med drugim je društvo organiziralo dva zelo dobro uspela tečaja za šivanje, priredilo v režiji Lojza Gregoriča doma in deloma na drugih odrih igre ..Namišljeni bolndk“, ..Skrivnostna zaroka", „Divji lo-
vec", »Miklavž prihaja", „V kraljestvu Zlatorogovem", za radio Celovec pa ob priliki 130-letnice Lesičjakovega rojstva igro iz pesnikovega življenja, ki jo je pripravila Matilda Košutnik. Dvakrat so nas obiskali z odrskim nastopom „Mladjevci“, enkrat pa rožanski tamburaši in igralci iz Zel. Kaple.
Kakor predlansko romanje na Slomškov grob je zelo lepo uspelo tudi skupno romanje društvenikov na Sv. Višarje, kjer so naši pevci v cerkvi in pod milim nebom vzbudili pri številnih romarjih od vseh vetrov sveta s svojimi melodijami kar najlepše razpoloženje. Na pobudo društva je bral č. g. dr. 'Stanko Janežič s 'sodelovanjem ofoirskih pevcev slovesno mašo v staroslovenskem jeziku tudi v naši farni cerkvi in se je nato vršila v farni dvorani Ciril-Metodova akademija. Posebno zadovoljni so bili zborovalci tudi s poročilom blagajnika, medtem ko je knjižničar tožil, da kljub prizadevanju pri bralcih še ni našel zaželenega odziva.
Poročilom odbornikov je sledila zelo živahna debata. Z zadoščenjem je zborovanje vzelo na znanje, da je tudi sodišče druge dnštance obsodilo list »Unterkarntner Nach-riohten", ki je v zvezi z zaključno prireditvijo šivalnega tečaja priobčil — da se milo izrazim — neosnovane izpade na predsednika naše centrale dr. Pavla Zablatnika. Na občnem zboru so se napravili tudi lepi načrti za bodočnost, o njih pa bomo poročali, ko jih bo novi odbor — v glavnem je bil potrjen stari — izvajal.
Za veselo razpoloženje na občnem zboru pa so še posebej poskrbeli naši godbeniki in pevci.
RAZSTAVA TVRDKE
toomulk
NA KOROŠKEM VELESEJMU
Vedno spet je razstava znane tvrdke Diebmar Warmuth & Co. iz Beljaka središče Koroškega velesejma. Saj se nam na tej razstavi kaže prav naj-novejša moda. Posebna razstava je posvečena prihodnji jesenski in zimski modi v ženskih, moških in otroških oblačilih. Ker je večina izdelkov iz lastne tovarne, je tudi možno, da jih tvrdka prodaja mnogo ceneje.
Mnogi elegantni plašči ter modeme obleke se uravnavajo po okusu vsakega posameznega obiskovalca, posebno še ženskega. Celo našim teena-gerjem je namenjen lasten oddelek, kajti tvrdka Warmuth že od vsega začetka v veliki meri producira obleke za mladino. Najdemo pa seveda tudi za gospe in gospode obleke vseh številk.
Razen modne razstave je letos še razstava pohištva vseh vrst. Da bi dali gostilničarjem ter privatnikom, ki se ukvarjajo s tujci, možnost spoznati, kaj ugalja gostu, je polovica celotne razstave pridržana tej stroki. Cene so tu in povsod zelo ugodne, saj so „Warmuth-cene“. Imamo najrazličnejše pohištvo za stanovanjske
sobe, spalnice in kuhinje, ki se pa harmonično uravnava v celokupnost. Cela vrsta tekstilnih izdelkov zaključuje impozantno sliko; njihovi mnogovrstnosti se lahko samo čudimo. Pri Warmuthu najde vsak, ali gostilničar ali privatnik, vse, kar potrebuje.
Ta razstava vam omogoča, da naročite za malo denarja vsemogoče stvari. Vrhu tega vas trgovina razbremeni z dano možnostjo, da plačujete v več mesecih, seveda brezobrestno!
Ne stekajo se zaman pota mnogih Korošcev v Beljak, da pri Warmuthu nakupijo za svoje domove.
Ženskim obiskovalcem svetujemo, da si vzamejo za ogled razstave War-muthoVih izdelkov več časa, da si lahko v miru ogledajo vse zanimivosti. Letos še tem bolj, ko je poskrbljeno okrepčilo v obliki izvrstne MIKADO-kave.
Ta razstava nam spet enkrat dokazuje, da ni zastonj nastal znani stavek:
»Kupuj pri Warmuthu! —
Man kauft beim Warmuth!“
Berafen — Verkaufen — Bef reuen!
Diesem Grundsatz folgend, stehen wir seit iiber fiinf Jahrzehnten im Dienste der Karntner Landwirtschaft, In diesem Sinne ist auch unsere
groRe landmaschinensclisu
zu verstehen, in der wir die Karntner Landwirtschaft mit den neuesten Errungenschaften der Landmaschinentechnik bekannt machen und die in der Austellung der
Steyr - Jubilaumsserie
die vier neuen Traktorentypen T 86, T 188, T 190 und T 288 in den Vordergrund stellt.
•	AuBerdem zeigt unsere Abteilung fiir Heizungstechnik in ihrer Son-
derschau die bekannten
H oval - Zentralheizungsherde und Thermkessel
Besuchen Sie daher unseren Messestand auf der Karntner Messe, Hauptallee, zur fachlichen und unverbindlichen Beratung.
Landmaschinen — Reparaturwerk
Valentin Paternioner
Klagenfurt, Volkermarkterring 7
Tvrdka VAL PATERNIONER vabi . . .
raznovrstne novosti s področja kmetijske tehnike za vsak letni čas — s posebnim ozirom na stroje in naprave za obdelovanje zemlje, za spravljanje sena — tu si ne pozabite ogledati več vrst vozov za nakladanje oz. prevoz! dalje za žetveno delo kot tudi novosti za gospodinjstvo in hišna opravila.
Poseben oddelek je določen napravam za ogre valno tehniko, kjer naj omenimo že leta preizkušene HOVAL-štedilnike s centralno kurjavo in ogrevalnim kotlom.
Vsa ta obširna in raznovrstna razstava nudi vsakemu obiskovalcu, zlasti kmetu, toliko zanunivosti in novosti, da nikomur ne bo žal, če si jo bo ogledal.
Funder kaže v Celovcu evropski program
FUNDER RAZSTAVLJA V CELOVCU NOVE PLOŠČE
Večji trg je dandanes zmerom večja stvarnost, ki ima svoje prednosti in neugodnosti.
Prednosti večjega trga so, da lahko tekmujemo z našimi avstrijskimi izdelki pod enakimi pogoji na inozemskih tržiščih kakor druge dežele. Medtem ko se neugodnosti kažejo v tem, da tudi na domačem tržišču lahko naletimo na močno konkurenco. Kljub temu pa so prednosti v premoči, kajti dandanes ni dežele, ki bi bila v vsem neodvisna.
Avstrija pa, ki je že zmerom gojila evropsko gospodarsko politiko, je še najmanj upravičena storiti to!
Funder gre s časom in je v zadnjih letih razvil in izdelal zares evropski program plošč, ki se bo uveljavil tako na domačem — kljub ostremu konkurenčnemu l>oju — kakor tudi na tujem, inozemskem tržišču zaradi solidne kvalitete.
Poleg že znanih plošč so spravili na trg nekaj novih vrst, ki jih je ta z navdušenjem sprejel.
Tu naj omenimo v prvi vrsti „FUNDOPAL”, ploščo iz umetne snovi, okoli 1,5 mm debelo. Rabimo jo kot opažni material za uradne prostore in ne zaostaja kvalitetno za onimi, ki so že na trgu.
Na trg je prišla tudi plošča »EUNDOPAL-EO-LIE” in sicer je iz umetne snovi, debeline 0,4 mm in predstavlja idealni prelepni material, ki je v prodaji tudi v običajni prelepili širini od 23 in 27 mm.
Presenetljivo dober sprejem na tržišču je našla »FUNDER STISNJENA PLOŠČA IZ LESA”, ki je bila narejena na novi ameriški napravi. Površina te stisnjene plošče iz lesa je tako plemenita, da jo komaj razločiš od lesnih furnirjev. Primerna je za izdelavo stenskih prevlek in omar za pohištvo.
Prav tako nova je »STISNJENA PLOŠČA IZ LESA ZA NOTRANJE OBLOGE” in pa »PLOŠČA LAKOVE PLASTI” za oblaganje notranjščine pohištvenih omar.
Dacui xa ttiUtmi Mad!
JOSEF MAVERBRUGGER
MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN SKRILJEM CELOVEC - KLAGENFURT-VVest, Prlnz-Eugen-StraBe Telefon 42-76 Lastni kamnolom
Izvedba vseh strešnih del za cerkve, stolpe in gradove
Nadalje izvedba vseh e t er n i t n i h del po želji
Že nad 50 let je celovška veletvrdka Valentin PATERNIONER (lastnika trg. svčtnik Tibor in Hanna Jcrmcndy) poznana kot vodilna v kmetij-skih strojih in zavzema v tem oziru na Koroškem Posebno vidno mesto, katero si je priborila z neumornim delom v službi koroškega kmetijstva in s svojo pošteno vnemo, da zadovolji vedno večje tehnične zahteve našega kmetijstva s tem, da s svojimi izvedenimi strokovnjaki in s svojo vedno bolj Uloderno tehnično delavnico daje vse potrebne nasvete in more izvršiti vse dobave in popravila.
V ta namen služi tudi vsakoletna RAZSTAVA NAJRAZNOVRSTNEJŠIH KMETIJSKIH STROJEV na Koroškem velesejmu. Letos je najprej viden Steyr-traktor, ki predstavlja, grajen zahtevam alpskega kmetijstva in gozdarstva odgovarjajoče, že Vpč let skoraj neobhoduo potrebni in najvažnejši delovni stroj oziroma vozno sredstvo. Nadalje 'idimo štiri nove vrste traktorjev s priključnimi delovnimi napravami: T 86 (18 PS), T 188 (28 PS), r 190 (36 PS) in T 288 (45 PS); ti predstavljajo jubilejno serijo velike tovarne Steyr-Daimler-Puch 'L G. in so bili izdelani ob priliki letošnje stolet-uiec obstoja te znane tovarne ter so vsaj enako-Vredni vsem tovrstnim inozemskim izdelkom.
Poleg te kar lepe vrste traktorjev prikazuje tyrdka Val. Paternioner v pregledni razporeditvi
Končno naj omenimo še „TRIPLEX PLOŠČO” sestoječo iz dveh FUNDER PLOŠČ s satovim papirjem v sredini (sendvič princip). Ploščo izdelujejo v debelini od 17 do 40 mm in jo uporabljajo posebno pri izdelovanju pohištva na veliko.
Kakor vsako leto je tudi letos FUNDER PAVILJON na celovškem lesnem sejmu popolnoma na novo opremljen. Obiskovalec bo imel priliko si ogledati natančno vse mogoče vrste plošč.
Mali oglas
Gostilno »PRI MAZEJU” v Selah oddamo zaradi bolezni takoj v najem pod ugodnimi pogoji.
Vse za vodno instalacijo (sanitarni material) dobavlja PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
Bratje RUTAR & Co.
Dobrla ves-Eberndorf tel. 04236-281
Kupujem les vsake vrste po najboljših dnevnih cenah. Izdelujem in prodajam tudi strešno opeko in jo zamenjam za vsakršen les.
Johann Žagar
Klagenfurt - Celovec, RampenstraBe 15, Telefon 29-08
Z A MLADINO
INPROSVETO
Gluhi — čeprav slišijo
Moj radioaparat...
Zares čudovita iznajdba! Po zračnih valovih smo s pomočjo radioaparata povezani z vsemi deli sveta. Za kar so v pretekli dobi rabili mesece in morda celo leta, da so prispela poročila iz najoddaljenejših predelov zemlje v Evropo, se danes izvrši sko-ro v trenutku. Saj pri svojem aparatu poslušam papeževe besede,katere govori množici pred cerkvijo sv. Petra ali prisostvujem poteku mednarodnih športnih tekem v Ameriki in podobno ...
Spominjam se še dogodka pred dobrimi 30. 'leti, ko so si najpodjetnejši prvi nabavili to čudovito iznajdbo, takrat seveda še precej primitivno. Neki mož pač nikakor mi hotel verjeti, da bi radioaparat mogel resnično prenašati po zračnih valovih govorico in glasbo iz daljne oddajne centrale. Kar užaljen je bil, ko so mu zatrjevali, češ, „ali me zares imate za tako neumnega". Niti potem, ko si je aparat od blizu ogledal, ni mogel verjeti im je samo zmajeval z glavo rekoč: „Ne boste me vlekli za nos, ne!“
Kakor film, tako je tudi radio zares veličastna iznajdba. Zanj je človek uporabil zakonitosti, ki jih je Stvarnik položil v mrtvo naravo lin ki so prej tisočletja neizrabljena ležala skrita pred človeško uporabo. Po kulturnih deželah že skoraj ni hiše, ki bi ne imela radijskega aparata. Mnogi si življenja brez radia sploh ne morejo misliti; od jutra do večera in še pozno v noč jim govori in poje.
Rojstni dan iznajdbe radia sega že v prejšnje stoletje. 'Leta 1897 se je posrečilo znamenitemu italijanskemu fiziku Marconiju, da je uspešno preizkusil prvi brezžični telefon, nekak radioaparat v današnjem pomenu. Seveda je še preteklo precej let, preden so to veliko iznajdbo uporabili v službi današnjega radia. V Avstriji so začeli z radijskimi oddajami „RAVAG“ leta 1924 in danes ima ta oddaja nad 2 milijona odjemalcev oz. poslušalcev.
Radio je postal pravi oblikovalec človekovega mišljenja. Saj mu govori ob vsaki priliki; lahko ga uči, dviga v višji svet in mu nudi potrebne zabave. Lahko pa mu tudi posreduje zmoto lin ga navaja hudemu. Lahko torej stori mnogo dobrega, pa tudi mnogo hudega. Zato vidimo, da so si to iznajdbo prav hitro postavili v službo oznanjevalci naukov pravih in nepravih prerokov. Posebno v deželah, kjer vlada auto-ritarna oblast, je radio popolnoma v službi države; prav radio je takim oblastem eno najmočnejših sredstev, s katerimi oblikujejo množice in jim posredujejo celotno pro-pagando.
Toda radio stori .tudi mnogo dobrega; saj v službi resnice more biti mogočno sredstvo za pobijanje zmote in laži. Na nas pa leži, in izbira nam je dana, da nam je radio kot dober prijatelj in varen vodnik k resnici in lepoti...
Ste morda že bili kdaj v gluhonemnici. Kako neki je pri srcu tem ljudem? Vse, kar je lepega in prisrčnega, kar človek lahko pove drugim, in sliši od njih — vsega tega zanje ni. Samo po mučnih ovinkih se sporazumevajo z bližnjim — kakor da so jetniki,'!« iz celic dajejo znamenja.
V vsakdanjem življenju srečamo vse polno ljudi, ki še malo niso gluhi in ne mutasti, pa vendar žive zgolj bedno življenje gluhonemih, ker se nikoli niso naučili rabiti svojih ušes in svojih ust. Vedno imajo toliko opraviti s seboj, da skratka slišijo le, če je kaj zanje, kadar se pa tiče drugih, pa kratko malo ogluše. Če jim kdo kakor rog zatrobi na uho, kaj bi rad, pač slišijo, če jih pa kdo prosi tiho in sramežljivo, jim še mar ni. Uho jim ne poroča ničesar iz notranjosti bližnjega, nič ne razmišljajo, kako mu je pri srcu; so kakor brezsrčni glušci.
Ste morda že slišali o Indijancih, ki so si tako izurili sluh, da na veliko daljavo zaznajo konjski peket, če k tlom pritisnejo uho, in da človekov prihod zaslutijo že po šelestenju listja, ko se belokožcu še sanja ne. Tudi nam bi pogosto bilo potreba takšne umetnosti. Mislim namreč, da bi si tako priostrili sluh in ga oplemenitili, da bi lahko sklepali že iz poudarka besed ali iz po-
V AVSTRIJI ZAPIRAJO KINODVORANE
Kakor poroča „Osterreiohische Film- und Kinozeitung" od 18. julija, so letos 1. julija izvedli preiskavo in ugotovili, da so v Avstriji zaprli že 100 kinodvoran. Vsa ta kinopodjetja so za trajno prenehala poslovati, ker jih je k temu prisilila tkzv. kriza kina, ki traja v drugih evropskih državah že nekaj let. čeprav je bilo pričakovati, da bodo tudi v Avstriji prisiljena nekatera starejša podjetja, da prenehajo z delovanjem že zaradi hude konkurence moderno urejenih kinodvoran, je ugotovljeno število hudo presenetilo. Zanimivo je, da je kar 22 kinodvoran bilo zaprtih v krajih, ki štejejo ca 2000 prebivalcev. Pa tudi v industrijskih krajih z ca 5000 prebivalci (Brunn in Gloggnitz) je moralo prenehati več kino-podjetij. Najbolj pa preseneča, da je zaprtih večje število kinodvoran na Dunaju in dru-
tez njegovega obraza, kako je pri srcu našega bližnjega. Tega se lahko navadiš prav tako dobro, kakor se je Indijanec navadil svoje umetnosti.
Le opazujte prav natanko, kako naredi kdo, če mu poveste kaj neprijetnega. Če sramotite' kakega tovariša vpričo drugih. „Požre“, bi se reklo v takih primerih. Iz njegovega glasu lahko kar hitro spoznamo, da ga je zabolelo in kako mu je neznansko mučno, če imamo dobro razvit sluh. Glu-šec pa tega niti ne opazi in mu zadrege bližnjega še malo ni mar.
Ob takih prilikah dostikrat zgubiš svoje najboljše prijatelje, če si bil do njih gluh, ko je njih srce klicalo po razumevanju. Pa tudi nova, nerazdružna prijateljstva so se sklenila zato, ker je tiha bolečina nepričakovano našla rahločutno in razumevajoče srce.
Ne pozabite nikdar, da z oslovskimi ušesi nikdar ne moremo biti zares izobraženi in plemeniti ljudje; ušesa nam niso zrasla, da nam drže klobuk, ampak da nam pravi čas povedo, kje je treba ljubezni, kje moramo reči dobro besedo, kje prisrčno stisniti roko, koga naj prosimo odpuščanja in kje se naj brž umaknemo, da morda nismo v nadležnost.
gib večjih mestih in to ne le stara, nemoderno urejena, kot n. pr. Westend-kino na Dunaju, ki obstoja že od leta 1896 (najstarejše kinopodjetje v Avstriji), marveč tudi nova in moderno urejena kot n. pr. 1956 zgrajeni kino v Absanmu ali v Gloggnitzu.
HEINZ CONRADS IN SLOVANSKI VZHOD
Med najbolj priljubljenimi oddajami v avstrijski televiziji so gotovo Heinz-Conradso-vi nastopi. Pa ne le pri nas, marveč tudi v sosednji češki in celo v Poljski zelo radi poslušajo Heinz Conradsove popevke, kajti v njih je čutiti mnogo slovanske melodioz-nosti. Avstrijska televizija se že pogaja s Češko in Poljsko za tesnejše sodelovanje, pri čemer bi naj prav Heinz Conrads sodeloval.
c?£ lllmjkega meta
Otcošld UatilcU
V'
Jžaha in it&rkLfa
Žabica kvaka — štorklja jo čaka ... gleda v vodo: kvak, kvak, kvak, nak, nak nak . ..
Žaba se krega, štorklja že sega s kljunom po njo: kvak, kvak, kvak, nak, nak, nak ...
Štorklja jo zgrabi, žaba pozabi pesmico to: kvak, kvak, kvak ... nak, nak, nak . ..
Anica čemejeva
UGANKA
Nimam nog in vendar tekam sem in tja, da se praši; grizem, igrizem, da pregrizem klado z ostrimi zobmi.
Nekdaj kot gozd sem širil veje.
Neurje me je pokopalo, če zdaj gorim, te sonce greje, ki name je nekoč sijalo.
(Hoiuojd)
Za dafoo mti-a
To je resnica
„Jaz brez otrok ne morem živeti."
„Ali imate veliko družino?"
„Ne, jaz sem zdravnik za otroke ...“
Zensko
„Ali ni čudno, da je zemlja v vseh svetovnih jezikih ženskega spola?"
„To ni nič čudnega; saj štirikrat na leto menja svojo obleko ...“
TELEVIZIJA PRI NAS
Čeprav se Avstrijci še ne moremo uvršča- ! ti med zapadne države Evrope glede televizijskega omrežja in števila televizorjev, se zadnja leta število aparatov kar naglo dviga in smo letos 1. junija dosegli že 531.988 aparatov, kar pomeni, da pride že 22 aparatov na 100 Avstrijcev.
Rudyard Kipling:	l
RIKI-TIKI-TAVI
čujte zgodbo o veliki bitki, v kateri se je ibojeval Riki-tiki-favi prav sam. Zgodilo se je v veliki poletni hiši na vojaški postaji Segowlee v Indiji. Pomagala mu je krojaška pastirica Darzee. Moškatna podgana ču-čundra, ki nikoli ne pride v sredo sobe, temveč se vedno plazi ob zidu, mu je pa svetovala; a prvi boj je dokončal Riki-tiki sam.
Riki-tiki-tavi je bil mongus*, po svojem kožuhu in repu precej podoben lisički, po glavi in svojih navadah pa kakor podlasica. Oči in konec njegovega nikdar mirujočega nosa so bili rdečkasti; praskal se je lahko po vsem životu, kjer se mu je zljubilo, z vsako nogo spredaj ali zadaj, kakor je le hotel. Rep je znal našopiriti, da je bil prav podoben ščetki za steklenice; kadar je pa stopical po visoki travi, tedaj se je glasil njegov bojni krik: „Rik-tik-tiki-tik-ck!“
Nekega poletnega dne ga je vrgla velika povodenj iz luknje, kjer je živel z očetom in materjo, in ga gnala s seboj po obcestnem jarku, čeprav je brcal in kričal. Oprijel se je šopa trave, ki je priplaval mimo, in se ga držal, dokler se ni onesvestil. Ko se je zavedel, je ležal ves moker in uma-
* Mongus ali maki spada k družini nekakšnih polopic. Živi na Madagaskarju, prav lahko se udomači. Hrani se od sadežev, pa se loti zlasti kač, ki jim je hud sovražnik.
zan na vročem soncu sredi vrtne steze in je slišal, kako je neki deček rekel: „Mama, mrtev mongus je tukaj. Pogreb mu napravimo!"
„Ne,“ je odgovorila mati; „rajši ga poberimo in posušimo. Mogoče pa vendar še ni mrtev." In so ga nesli v hišo, kjer ga je velik možak prijel s palcem in kazalcem in rekel, da ni mrtev, ampak da je samo omamljen. Nato ,so mongusa zavili v mehko ruto, ga greli, in kmalu je odprl oči in kihnil.
„N’ikar!“ je dejal veliki mož (bil je to Anglež, ki se je pravtkar priselil v poletno hišo); „ne plaši ga, bomo videli, kaj naredi!"
A najbolj težko je prestrašiti mongusa, ker ga je od nosa do repa sama živa radovednost. Geslo vsega monguškega rodu se namreč glasi: „Tekaj naokrog in pozvedi, kaj je novega!" In Riki-tiki je bil zares mongus od nog do glave. Pogledal je mehko ruto in razsodil, da ni dobra; tekal je krog mize, sedel pokonci, si uredil kožuh, se popraskal in skočil dečku na hrbet.
„Nikar se ne boj, Tedy,“ je rekel oče. „To je pač njegova navada, tako se on sprijazni s človekom."
„Au! Kako me pod brado ščegeta," je vzkliknil Tedy.
Riki-tiki mu je pogledal za vrat, ga vohal krog ušes, pa splezal na tla, kjer je sedel in si drgnil nos.
„Moj Bog!" je vzkliknila Tedyjeva mati, „in to bodi divja žival! Mislim, da je zato tako krotek, ker smo bili dobri z njim."
„Vsi mongusi so takšni," je rekel oče. ,,Ako ga Tedy ne zgrabi za rep ali ga poskusi zapreti v Metko, bo tekal ves dan iz hiše v hišo. Gotovo je lačen; dajmo mu kaj za pod zob!"
Dali so mu majhen kos surovega mesa. Riki-tikiju je neizrečeno dišalo; ko ga je pojedel, je pohitel na verando, kjer je sedel na soncu in se razkošatil, da se posuši do kože. Nato mu je bilo bolje.
„Pri tej hiši je mogoče videti več reči," je dejal sam sebi, „kakor jih je mogla zaznati vsa moja družina v vsem svojem življenju. /Prav gotovo ostanem tukaj in staknem vse!"
Ves dan je pohajal po hiši. Pri tem bi bil v kopalni banji skoraj utonil, dalje je vtekoil svoj nos v črnilo na pisalni mizi in si ga opekel ob smotki velikega možaka, ko mu je splezal v naročje, da bi videl, kako se piše. Ko se je znočilo, je pohitel v Tedyjevo sobo in opazoval, kako se prižgo svetilke, in ko je Tedy šel v posteljo, je še on splezal nanjo. Bil je pa sila nemiren tovariš, ker je moral vsak hip vstati, vso noč poslušati vsak šum in pozvedeti, kaj pomeni. Ko sta prišla Tedyjeva mati in oče pogledat, kako jima spava sinko, je Riki-tiki buden ležal na blazini.
„To mi ni všeč," je dejala Tedyjeva mati, „še ugrizne mi otroka."
„Tega ne stori," je rekel oče. „Tedy je bolj varen, če je ta mala žival pri njem, kakor če bi imel najboljšega psa čuvaja. Če bi se kaka kača priplazila v sobo ..."
A Tedyjeva mati še pomisliti ni hotela na kaj tako strašnega.
Drugo jutro je Riki-tiki zarana prišel na Tedyjevi rami k zajtrku na verando. Dali so mu banano in nekoliko v trdo kuhanega jajca. Nato je zlezel v naročje zdaj temu zdaj drugemu. Vsak dobro vzgojen mongus vedno upa, da postane nekoč domač prijatelj kake hiše in dobi dovolj sob, da teka po njih. Riki-tikijeva mati, ki je živela v hiši generala v Segowleeju, je skrbno naročala in učila Rikija, kaj mu je storiti, alko pride k belim ljudem.
Zatem je šel Riki-tiki na vrt, da bi videl, kaj bi bilo ondi zanimivega. Vrt je bil velik, a samo napol obdelan; v njem so rast-li velikanski rožni grmi, citrone in pomaranče, gruče bambusa in gošča visoke trave. Riki-tiki si je obliznil ustnice. „KrasnO lovišče je to!" je dejal in rep se mu je na-puhnil ob tej misli, da je bil kakor ščetka za steklenice; drobil je po vrtu sem pa tja, vohal tod in tam, kar je začul v nekem trnjevem grmu prav žalostne glasove.
Bil je Darzee, krojaška pastirica, s svojo ženko. Naredila sta si bila lično gnezdo, z3 katero sta pritegnila kar dva velika lista skupaj, ju zvezala ob robu z vlakni, pa napolnila tako narejeno votlino z 'bombažem in mehkim pubom. Gnezdo se je zibalo sem in tja, ko sta sedela na njegovem robu in kričala.
„Kaj pa je?“ je vprašal Riki-tiki.
..Silimo sva nesrečna," je odgovoril Darzee. ,,Eden najinih mladičev je včeraj P3' del iz gnezda in požrl ga je Nag."
„Bm!“ je dejal Riki-tiki nato. „Prav ža' lostno to; a jaz sem tujec tukaj. Kdo P3 je Nag?"
oo J oo ^ oo 00	00 (3	c« oo	00 J 00 E
pjjutiki uimlti
Videla sem ponosno prestolnico nove Makedonije, slišala tiho govorico mogočnih spomenikov pred gospostvom Turkov v tej zemlji in med njo. Vse je davnih dni spomin: kamen, položen v cesto, mogočni most carja Dušana čez .reko Vardar, ne daleč proč najlepša, še ohranjena mošeja na Balkanu in tam kakor Kolosej v Rimu za večno zgrajeni hain, kamor so se stekali trgovci z Vzhoda, da so se na dolgi poti oddahnili in nadaljevali pot do bogatega Dubrovnika.
Vse to in še mnogo drugega sem videla na svojem potovanju po Makedoniji dober teden pred strahotno potresno katastrofo, na domače lepi praznik svete Ane v letu 1963. Videla sem Skopje pred potresom, dva dni sem preživela v zanimivem, živahnem, gostoljubnem Skopju. Saj verjeti ne morem, da je danes ponosno mesto, ki je vzdržalo v toku stoletij toliko preizkušenj, toliko trpljenja vsake vrste, da je to mesto danes pošastno grobišče, neusmiljena razvalina in razbitina mogočnih stavb, katere je sesul desetsekundni potres tisto jutro 26. julija.
Bil je neusmiljeno vroč dan. Skopsko kotlino je žgalo in izžigalo julijsko sonce. Italijani bi dejali: desolato. Vročina od zgoraj, dušeč prah spodaj, vse obupno. Šele ko se je nagnilo popoldne,* smo šli na ogledovanje mesta, kamor smo se pripeljali zjutraj z veliko zamudo iz Beograda.
Da, moderni del mesta najprej, nato preko starega, mogočnega mostu čez Vardar na razvaline Dušanovega gradu, nekoč silne trdnjave, nekoliko nad mesto dvignjene. Travo je izžgalo sonce, Vardar se je spremenil v rjavo umazano, skoraj stoječo vodo. Nekaj umazanih otrok se hladi v njej, drugi se pode po zaprašenih ulicah. Radi bi bili uslužni, radi bi zaslužili, da bi si kupili sladoled. Kdo bi ga ne zaželel v taki vročini?
Cerkev Svetega Spasa, svetovno znano pravoslavno svetišče, je zaklenjena. Zaman čakamo in sprašujemo, kdo bi nam odprl in razkazal eno največjih zanimivosti Skopja. Prevroče je. Morda pride zvečer, morda jutri zjutraj, ko se nabere več tujcev. Isto doživetje pred mošejo Mustafa paše. Visoka vrata v železni ograji, katera čuva vrt, sredi katerega stoji skrivnostna džamija s svojim belim vitkim minaretom, je zaklenjena. Na cesti pred njo se igra skupinica otrok. Že itak temnopolte obraze je izžgalo sonce, da so temne oči pod črnimi lasmi že temnejše, še bolj južno vroče.
Darzee in ženka pa nista odgovorila; prestrašena sta se poskrila v gnezdo, zakaj iz goste trave ob vznožju grma se je za-čulo zamolklo sikanje — strašen glas, da je Riki-tiki odskočil cela dva čevlja proč. Tedaj se je vzdignila prav počasi iz trave glava z razprostrto oglavnico Naga, velike Črne kobre (kače), ki je merila od jezika <io repa celih pet čevljev. Ko se je Nag dvignil za eno tretjino svoje dolžine od tal, se je zibal sem in tja in zrl RiM-tifcija z zlo-čestnimi, kačjimi očmi, ki nikdar ne izpre-niene pogleda, najsi ima kača katerekoli misli.
„Kdo je Nag?“ je dejal. „Jaz sem Nag! Veliki bog Brahm je vtisnil svoje znamenje vsem iz našega rodu, ko je prva kobra razprostrla svojo oglavnico in prestregla sonce od Brahma, ko je spal. Poglej in strah te bodi!“
Pri teh besedah je razprostrl oglavnico Že bolj kot prej, in Riki-tiki je zagledal Zadaj na glavi naočnikom podoben znak. Za hip se je prestrašil; toda mongus ne Pozna dolgo strahu. Pa dasi Riki-tiki še nikdar ni nameril na živo kobro, jo je vendar spoznal, ker ga je mati krmila z mrtvimi kobrami in je dobro vedel, da je edina življenjska naloga odraslega mongusa, da se bori zoper kače in jih požira. Nag je to tudi yedel in v dnu njegovega mrzlega srca ga jo bilo strah.
„Kaj tisto,“ je rekel Riki-tiki in rep se mu je začel ježiti, ,.znaki sem, znaki tja! klar misliš, da imaš ti prav, če ješ mladiče m gnezda?"
Nag je razmišljal sam pri sebi in opazoval vsako najmanjšo kretnjo v travi za Riki-tikijem. Dobro je vedel, da pomeni
k M&kedmd$e
Po srbsko sprašujemo, kdaj se bodo odprla vrata v mošejo. Otroci odgovarjajo v pojoči makedonščini, mahajo z rokami in se nam smejejo. Saj, moraš se skloniti k tem malim, ljubkim naravnim otrokom, tudi cigani so med njimi, se jim nasmehniti, najmanjšega pobožati in jim dati vsakemu posebej novec za sladoled.
Vi mali in najmanjši bratci in sestrice v preizkušenem mestu Skopju, tam pred mošejo smo se srečali in drug drugemu nasmehnili. In bilo je v vas in vaših očeh toliko sonca, sile življenja in sreče, da živite, samo zato, čeprav še dolgo ne boste vedeli, da je življenje največji zaklad, ki ga ima in more imeti človek na zemlji. Ali ste danes še živi? Kam so vas odpeljali iz dragega mesta, v katerem ste zaživeli vi in vaši starši?
Saj ne morem drugače, kot da v teh dneh toplo mislim na vas jn vam želim z vsemi dobrimi ljudmi na zemlji pomagati.
Po široki vrtni poti prihaja s skoraj plešočim 'korakom mlad moški. To bo pač varuh znamenite džamije, za hodža je vse premlad, preveč hrepenenja je v njegovih temnorjavih očeh. Vendar se morajo tudi tujci-opazovalci spoštljivo držati predpisov. Pred džamijo stoji umetno zgrajen, okrogel vodnjak z več pipami. Tu se pravoverni moslimi umivajo, predno stopijo bosi v svoje svetišče. Tudi mi se moramo sezuti ali pa vstopiti pri stranskih vratih in stati le na navadni ozki preprogi. Izberemo drugo. Simpatičen človek stoji pred nami bos na rdečem „čilimu“, kateri pokriva vso, dokaj veliko džamijo. Okrogel prostor razsvetljujejo visoko pod stropom vzidana okna. V mošeji je hladno in čudno skrivnostno. Nekoč slavna džamija je danes skoraj le zgodovinski spomenik. Polmesec nad Makedonijo je zatonil, muslimanov je vedno manj, mladina se za vero svojih očetov ne meni več z nekdanjo predanostjo. Tudi razlaga bistrega mladega človeka ne prihaja iz globin prepričanja, ampak je naučena.
Plačali smo vstopnino, se podpisali v knjigo obiskovavcev in kupili nekaj razglednic. Naš „ciceron“ je postal uslužen, skoraj zaupljiv. Ne da bi vedeli, da je ob mošeji tudi grob znamenitega Mustafa paše, nas je sam opozoril nanj in nam odprl okrogel prostor z velikim, težkim katafal-kom. Nemo smo postali nekaj minut in v teh nekaj minutah smo pri sebi ponovili, kar smo vedeli o tistih davnih bridkih dneh, ko so Turki gospodovali temu ljudstvu in
mongus na vrtu prej ali slej smrt zanj in za njegovo družino; in hotel se je lotiti Riki-tikija iznenada, ko ne bo tega opazil ... Tako je nekoliko povesil glavo in jo nagnil na stran.
»Dajva, pogovoriva se nekoliko," je rekel. „Ti ješ jajca. Zakaj ne bi jaz jedel ptičev?"
„Za teboj! Brž poglej nazaj!" je zapel Darzee.
■Riki-tiki je bil prebistre glave, da bi tratil čas z zijanjem. Poskočil je v zrak tako visoko, kolikor je le mogel, tik pod njim pa je švignila glava Nagaine, zlokobne Na-gove žene. Med razgovorom se je tiho priplazila za njegov hrbet, da bi ga pokončala. Riki je slišal njeno divje sikanje, ko je njen udarec zgrešil smer. Priletel ji je skoraj na hrbet in če bi bil on star mongus, bi bil vedel, da bi ji bil moral tedaj na mah zlomiti hrbet. A bilo ga je strah, da ne bi kača vdrugič udarila. Ugriznil je zares, ni pa ugriznil zadosti, in je odskočil od brzega repa, pustivši Nagaino ranjeno in srdito.
»Hudobni, hudobni Darzee!" je siknil Nag in se zagnal tako visoko proti gnezdu na grmu, kolikor je le mogel; pa Darzee si ga je naredil v toliki višini, da ga kače niso mogle doseči; in tako se je samo zagu-galo sem in tja.
Riki-tiki je čutil, da mu postajajo oči rdeče, vroče (kadar so mongusove oči rdeče, je jezen), in sedel je na zadnje noge, opirajoč se na rep kakor majhen kenguruj. Oziral se je okrog sebe in kričal od togote. Nag in Nagadna pa sta izginila v travo. Kadar kača s svojim udarcem zgreši pravo smer, ne reče ničesar, niti se ne izda,
mu niso dovolili, da bi gradilo svoja pravoslavna svetišča više od muslimanskih minaretov. Ponižani in razžaljeni narod šele polagoma preboleva Strašno zgodovinsko preizkušnjo in si gradi nov dom, novo domovino in kulturo v narodni svobodi, za katero se je boril dolga stoletja.
»Razumete nemački?" nas je ob slovesu skoraj v zadregi povprašal mladi človek. »Razumemo, bi mogli kaj pomagati," smo bili pripravljeni na uslugo.
Mladi musliman je potegnil iz žepa precej veliko belo ovojnico. »Pred nekaj meseci je obiskal naše mesto prijazen nemški inženir. Zelo ga je zanimala zgradba te ■džamije. S svojim revnim nemškim znanjem sem mu le približno dopovedal njeno vrednost in pomembnost. Povabil me je na obisk k sebi, kjer bi se mogel mnogokaj naučiti. Tu mi piše in pošilja pisma, pa ne morem razumeti...“
Prav radi smo mu pretolmačili prijazno pisanje in mu zaželeli lepo potovanje. Kot prijatelji smo se ločili.
Najlepša džamija v Skopju je danes razvalina, vitki minaret se je sesul nanjo. Grob Mustafa paše, kdo še misli nanj? In ti mladi človek, mogli bi te imenovati prijatelj, kje si ti? Ali si preživel jutro 26. julija, ali počivaš pod razvalinami v soseščini slavne mošeje? Tudi tebi ljub spomin ...
iSedimo v krasno urejeni kavarni, zgrajeni med zidovi stare Dušanove trdnjave. Trije slovenski učitelji. Da ni še proti večeru tako neusmiljeno vroče, bi se počutili kakor na vrtu hotela Union v Ljubljani. V črno oblečen natakar prinaša, kar bi si zaželeli. Samo piva, mrzlega piva, da bomo mogli spet misliti in govoriti. Dolgi kavarniški prostor je odprt proti gorskemu hrbtu, ki ga Makedonci imenujejo Vodno. Deloma pogozdeni svet tolaži utrujene oči. Pod pobočjem je naselje prijaznih vil. Tam stanuje predsednik makedonske republike. Lepo mora biti tam. čisto rahel večerni veter je zavel od Vodnega in zganil rožne nasade pred kavarno. Vtem je nekdo odprl radio. Kakor pretrgani vzdih žalostnega srca je signal makedonskega radia. Še in še. Nato poročila v makedonščini. Poslušamo in skušamo razumeti. Tudi tu doli, na jugu Balkana vedo o vsem, kar se godi v velikem svetu. Zmagala je človeška pamet: pripravlja se veliki dogovor za prepoved jedrskih poizkusov.
Poslušamo enakomerno pripovedovanje v radiu, gledamo v večerni mrak tonečo pokrajino im kakor da bi segalo v nas čudno domotožje. Nič pravega si ne znamo povedati. Pri sosednji mizi si šepetata dva mlada človeka, najbrž o ljubezni in veliki
kaj namerava storiti potem. Riki-tikija ni bilo volja, da bi šel za njima, ker si ni bil svest zmage v boju z dvema kačama. Tako je odkorakal do peščene poti blizu hiše in sedel, da vse dobro premisli, kajti stvar je bila resna.
Ako berete stare naravoslovne knjige, dobite v njih besede, da gre mongus, kadar se bori s kačo In ga ta slučajno ugrizne, ■im poje neka zelišča, ki ga ozdravijo. To seveda ni res. Zmaga zavisi zgolj od hitrosti očesa in urnosti nog, ker se kačja glava, kadar useka, tako hitro zgane, da ji nobeno oko ne more slediti, postane vsa zadeva vse 'bolj čudovita kot vsako čarobno zelišče.
Riki-tiki je vedel, da je bil še mlad, a ta zavest ga je navdajala s toliko večjim zadovoljstvom, ko je pomislil, da se je znal izogniti udarcu od zadaj. To ga je prevzelo z zaupanjem v samega sebe, in ko je Tedy skakljaje prihitel po stezi, je bil Riki-tiki pripravljen, da ga je smel Tedy božati.
A ko se je Tedy sklonil, se je v prahu nekaj zganilo in droban glas je dejal: »Pazi se! Jaz sem smrt!" Bill je Karait, majhna, kakor prah rjava kača, ki rada polega po prašni zemlji; če ugrizne, je prav tako nevarno, kakor če ugrizne kobra. Majhen je pa tako, da nihče ne misli nanj, im tako prizadene ljudem toliko več zla.
Riki-tikijeve oči so se zopet pordečile in zaplesal je proti Karaitu z onim posebnim, zibajočim se, majajočim se gibanjem, ki ga je podedoval od svojega rodu. Ta hoja je videti kaj smešna, a je tako pripravna, da lahko iz nje odskoči v vsakem kotu, kakor se mu zljubi. V boju s kačo je to ve-
ŽETEV
Je Micilka vzela srp v roko, vesela; je Anzej s koso zavriskal pred njo.
Nje lice rdeče
se v soncu leskeče —
— da makov cvet rdi... se Anzeju zdi.
Srce se mu smeje, ga Mickin smeh greje; in zlat kakor klas je Micikin 'glas.
Oj to bo veselo, ko bo se poželo!
Bo hvaljen Svet’ Duh pri Micki — za kruh!
M. H.
Podjuna
»Oj Podjuna —“ ne bi začel, če tvojo bi pesem enkrat zapel.
Pozdravljali so drugi, veliki lepše te
z radostnimi vzkliki!
Na sredi
'ponavljal jaz ne bom »si lepa, si lepa" —
Senca
sončni moj otroški dom prepleta, prepleta.
Ob koncu pesem naj molči.
Zaprl bi svoje še oči — močnč, močnč bi mislil le o tem, da boš še tu, ko jih spet odprem.
Gorski
iiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiimiiiiinimiiiiimiiiiiii
sreči, ki je pred njima. Ali sta jo ali jo 'bosta učakala? Ali je v vajino srečo segla mrzla smrt in jo pohodila kakor rožne grmiče pred kavarno. Kajne, da se ni zgodilo z vama tisto najhujše in še živita. Vso srečo vama želimo, kjerkoli sta in z vama vsem tisočem in deset tisočem, ki so bili tisti julijski večer, teden dni pred usodnim potresom, srečni, zdravi in zadovoljni. Skopje, o nesrečno mesto Skopje!
(Dalje prihodnjič)
lika prednost. Samo ako bi Riki-tiki vedel, da je njegovo ravnanje vse bolj nevarno kot boj z Nagom! Karait je namreč tako majhen in se zna tako urno obračati, da bi Riki takoj dobil udarec v oči ali na ustnice, če ne bi ugriznil kače tik za glavo. Pa Riki vsega tega ni vedel; oči je imel vse rdeče in majal se je nazaj in naprej, oprezujoč, kje bi najbolje zgrabil. Karait je iznenada udaril. Riki je odskočil in poskusil vnovič, da se ga loti. Toda zločesta prašna glavica je zopet udarila in samo za las je manjkalo, da ga ni zadela v ramo. Poskočiti je moral čez njeno telo, a zopet mu je bila glava tik za petami.
Tedaj je Tedy zaklical proti hiši: »Glejte, glejte! Naš mongus ubija kačo!" Riki-tiki je slišal, kako je Tedyjeva mati od strahu zakričala. Iz hiše je pritekel njegov oče s palico v roki. Ko pa je prihitel na 'bojišče, je Karait švignil predaleč naprej. Tedaj je Riki-tiki poskočil, skočil kači na hrbet, povesil glavo daleč med sprednje noge in ugriznil kačo v hrbet, kolikor ga je mogel doseči, pa se odvalil proč. Ta ugriz je ohromel Karaita in Riki-tiki se je pravkar pripravljal, da ga poje, počenši pri repu, kakor je navada njegove družine pri obedu. Kar se je spomnil, da naredi poln želodec mongusa počasnega, in da mora ostati droben in tenak, če hoče biti močan in uren.
Odšel je, da se skoplje v prahu pod grmovjem, Tedyjev oče pa je tolkel s palico po mrtvem Karaitu. »Kaj pa je treba še tega?" si je mislil Riki-tiki. »Saj sem že sam vse opravil."
(Dalje prihodnjič)
fRC- tumiam ftddštm -
Vsak naj se počuti v stanovanju najboljše!
Pod tem geslom razstavlja tovarna za pohištvo F. R. C., ki je znana že daleč preko koroških meja, in ki ji ni para po svoji impozantni velikosti in mnogoličnosti, svoje izdelke.
Vsak, ki obišče velesejem, se zanima posebno za pohištvo. Pridobiti hoče dober pregled o ponudbi. Ko primerja cene, ki so prav posebno odločilne za ljudi z majhnimi dohodki, sc šele odloči za nakup blaga.
Razstava FRC-pohištva si je v območju nove mestne hale na svojem običajnem prostoru zagotovila svoje stalno mesto. Praktična razporeditev stojnic daje možnost, da so razstavljeni izdelki odlično prikazani, tako da si vsak obiskovalec sam ustvari sliko, kako hi moglo zgledati v sobi. „Kdor nudi mnogo, Ijo vsakemu nekaj nudil!” — to je načelo, po katerem se ravna vodstvo tovarne.
Samo po sebi je seveda umevno, da razstavlja tovarna FRC-pohištva najrazličnejše vrste svojih izdelkov. Ker dela tovarna pohištvo sama, lahko potrošnik dobi izdelke takoj brez ovinkov v roke. Nabava pohištva pri tovarni FRC koristi prav posebno še mladim zaročencem, ki vedno spet radi izrabijo možnost cenejšega nakupa raznih potrebnih izdelkov.
FRC-pohištvo uživa veliko priljubljenost |M> vsej Koroški. Poleg tega se je tovarna FRC-pohištva udomačila še v drugih zveznih deželalj. FRC-pohištvo je tudi tamkaj postalo poseben pojem!
Letos vidimo na razstavi vrsto novih modelov, ki so zaradi sivoje lepote in praktičnosti zelo priljubljeni. Razstavljene stano vanjske sobe in spalnice kažejo vse znake že povsem udomačenega pohištvenega sloga tovarne FRC. Modeme amerikanske kuhinje,
ki se dajo tudi vzidati, močno privlačujejo ženski svet. Mnogokrat je slišati ženske: ,Joj, takšno bi hotela imeti!” Velika izbira malih pohištvenih kosov, kot so to oblazinjeni naslonjači, kauči, garniture za sedenje, pred-sobne omare i. dr. nam nudijo sijajen vtis o zmogljivosti te domače tovarne pohištva. Posebno področje pa je in ostane oprema tujskih sob za gostinske obrate in zasebno oddajanje tujskih sob.
FRC-pohištveno razstavo je tudi letos opremila s tekstilijami znana celovška trgovska hiša TEXTIL—JANESCH. Šele z zavesami, preprogami in drugimi številnimi predmeti postane stanovanje prijazen dom. Tvrdka TEXTIL — JANESCH ima možnost nuditi veliko izbiro predvsem v posteljnini, kar tudi dokazujejo razstavljeni predmeti. Visoka stopnja kakovosti tvrdke je znana!
Posebno pa privlačuje letos nagradno tekmovanje tkzv. „Messepreisausschrcibcn”. Na humorističen način je obiskovalcu stavljeno vprašanje: „Was sagt Frau Palisander zn ihrem Gatten?” Vidimo zaročenca, ki se ne moreta ločiti od postelje. Vsekakor smo lahko radovedni na odgovore. Najbolj duhovite odgovore seveda čakajo lepe nagrade, tako je n. pr. prva nagrada: kompletna oprema spalnice. Tudi drugi dragoceni deli pohištva čakajo na vas.
Obiskovalci koroškega lesnega velesejma, gotovo ne boste pustili neizrabljeno priliko in si boste ogledali to senzacionalno razstavo! K temu je možno reči samo: „Razstavo FRG pohištva je treba videti!”

am
Kmečka gospodarska zveza sporoča vsem rojakom, da je v nedeljo, dne 2. avgusta, nenadoma umili gospod
Tomaž Dumpelnik
dolgoletni zastopnik koroških Slovencev v deželni in okrajni kmetijski zbornici.
Vsi koroški Slovenci bomo ohranili odličnega rodoljuba v trajnem in častnem spominu.
S t e b e n — Celovec, dne 4. avgusta 1964.
Kmečka gospodarska zveza
Luč — vir
Posebna razstava „KELAG-a“
Na letošnjem Koroškem velesejmu prireja KELAG v lastnem paviljonu posebno razstavo pod naslovom „LUČ - VIR ŽIVLJENJA”. Razstava kaže razvoj luči od prazgodovinske dol>e do današnje najmodernejše tehnične razsvetljave. Pokaže nam, kakšne možnosti nam nudi dandanes razsvetljava v delovnih prostorih in stanovanjih. Kaže nam dalje, kakšno udobnost in toplino ustvarja in kako važna je — dnevni svetlobi podobna luč, — za zdravje človeških oči.
Z ognjem in lučjo je prinesel Prometcus preobrat v človeško življenje.
Stoletja je veljala smolnata trska za edini umetni vir luči. Njej je sledila oljnata svetilka, sveča, petrolejka in plin.
Prvo žarnico s kovinsko nitko je napravil Auer von Welsbach in posledica tega je bila, da je električna luč izpodrinila do tedaj slabe in migljajoče luči.
Danes imamo napeljano v naši deželi elektriko skoraj povsod. Zato ne leži potreba današnjega časa
Preiswerte
SCHLAFZIMMER WOH NZIMMER POLSTERMGBEL KUCHERS
FREMDENZIMMER
formsch&n und in solider AuslUhrung kaufen Sie Immer gUnstig und preiswerf Im
MOBELHAUS SCHLE M MER
> [> Kostenlose Zusfellung m.eiganem Mdbelauto t> [> Begueme Teilzahlung
Besuchen Sie uns vvahrend der ..Karnt-ner Messe" in unserem Geschaft
Klagenfurt, 8.-Mai-Str. 13. Tel. 71-3-37
PREŠITE ODEJE BLAZINE
POSTEUNO PERILO
POSTEUNO PERJE
DCruehke A &0-.
KLAGENFURT — CELOVEC 8.-Mai-StraBe
VE RKAU F
ERSATZTEILLAGER
KUNDENDIENST
REPARATU RWERKSTATTE
Josef Kirchbaumer
KLAGENFURT, RosentalerstraEe 48
ABSCHLEPPDIENST
TAG UND NACHT: TELEFON 23-38
'N
v • B ■	■
življenja
na Koroškem velesejmu 1964
toliko v razširjanju elektrike kolikor v izboljšanju te. Predvsem velja to za mnoga stanovanja, v katerih varčujejo na napačnem mestu. Medtem ko imajo številna gospodinjstva električne štedilnike, mikserje, pralne stroje, frižiderje (hladilnike) in električne likalnike, pa jim s stropa brlijo slabe žarnice. Pri tem bi jim pa lahko dobro razsvetljevale veliko stanovanje za ceno ene žemlje — deset 11)0 W žarnic eno uro.
Tehnična razsvetljava predstavlja vejo elektrotehnike in stanovanjske kulture. Spoznala je važnost zadostne dnevu podobne razsvetljave. Zato je njena naloga ustvariti v delovnih prostorih in stanovanjih one svetlobne pogoje, ki niso škodljivi za naše oko.
Enako važno kot je jakost svetlobe, pa je tudi vrsta in nameščanje svetila. V nizkih, modernih stanovanjih naj ne visijo s stropa svetila sredi sobe, ker se svetloba ne more enakomerno porazdeliti po celem prostoru. V takem slučaju je bolj smotrno svetila namestiti na več mestih in kotih prostora, kar je tudi lepše in ustreza bolje njih smotru.
Dobra svetloba pa ni važna samo za stanovanja ampak tudi za delovne prostore, kjer pospešuje veselje do dela. V svetlih delavnicah zmorejo delavci več kot v temnih kamrah. Tukaj bi pri-poročidi v marsikaterem obratu v njegovem lastnem interesu ustvariti boljše pogoje.
T-Mfvz StUnoJbi
CELOVEC — KLAGENFURT BahnhofstraBe 38 b
FURNIRJI
FUNDER IN LEITGEB PLOŠČE
POHIŠTVENE OBLOGE RAZLIČNE LETVE i. t. d.
Mali oglas
Sedaj ugodno! Moške srajce S 88.—, ženske domače obleke S G9,—, otroške (dečelske) oblekice od S 75,— pri: SATTLER, Klagen-furt - Celovec, Heuplatz.
Izbira
in
'kvaliteta
preprog
in
zaves
v
trgovini
Orasch’s Erben
KLAGENFURT — CELOVEC Paulitschgasse (Prosenhof)
Tudi otroci ljubijo lepe obleke! Mamica jih najde v veliki izbiri
v otroški trgovini
H. THOMASSER
Villach	Widmanngasse 33
isfotam dobite košare za dojenčke z vso opremo, stotine otroških vozičkov in posteljic
NEVIDNA OČALA
Pomerjava z najmodernejšimi instrumenti, po zdravniškem predpisu
Optik
KARL SEKERKA
Klagenfurt - Celovec,
lO.-Oktober-StraBe
(Prosenhof)
KOROŠKI VELESE JEM
] AVSTRIJSKI LESNI SEJEM OD 6. DO 16. AVC/USTA 1964
Novi stari VW 1200
i/eč UMa m m tutoSja
Tudi letos nadaljuje VVV-tovama tradicijo, da poreča udobje, varnost in stabilnost že obstoječih modelov. Že 10 let obstoječa oblika VW 1200 je Se vedno ostala, videti pa je mnogo izboljškov. Prostornina oken je povečana za 15 odst. Tudi
vetrobran je postal višji in širši, vrhu tega pa je še lahno upognjen. Stranske šipe so za 30 nun globlje, zadnje steklo pa je za 19,5 odst. večje. Tako ima sedaj VW 1200 okoli 15 odst. več steklene površine — razgled je mnogo boljši!
Zgoraj: Okna VW 1200 so za 15 odst. povečana. Spodaj: Oba gumba pri ročni zavori, ki omogočata regulacijo toplega zraka.
Tudi novi čistilec mnogo pripomore k varnosti avtomobila: čistilci so namreč postali večji in njih udi so vzmetno položeni. V mirovni legi ležijo udje na levi strani spodaj. S tem povečajo razgled vozača na levi strani. To pripomore k varnosti posebno pozimi ob mrazu in ob ledu, ker namreč levi čistilec, tedaj ko miruje, ogreva kurjava.
Kadar vozi VW .samo 2 osebi, se da napraviti v avtomobilu lep prostor za kovčke s tem, da naslonjalo porineš naprej. Na ta način dobimo en meter novega prostora. Pri širijni zadnjih sedežev (1250 mm) imamo opravka s prostorom, ki je tri krat večji od lanskoletnih modelov. Vse pa je seveda tako uravnano, da se prednji sedež ne more pokvariti.
Sprednji sedeži nam dajo sedaj tudi še več prostora za naša kolena, kajti setlaj so uvedli tanjše naslone. — Prav tako opazimo novost pri sončnih zaslonkah: zasučemo jih sedaj lahko tudi na stran. — Odpiranje gibčnih okenc je postalo enostavnejše, kajti brv ni več pokončna, temveč položna. Odpiranje je postalo sedaj slično kot pri VW 1500.
Reguliranje toplote, ki je bilo prej v obliki gumbov, je sedaj možno z dvema premičnima vzvodoma, ki sta pri ročni zavomici. Hitro in lahko reguliramo toploto zraka. En vzvod urejuje celotno količino toplega zraka in drugi pa zrak, ki je v bezgavki pod zadnjimi sedeži. Povečana je tudi zmogljivost kurjave.
Ročaj pri sprednjem pokrivalu vam tudi ne zarjavi več, ravno tako je postalo povratno zrcalo za 22 mm širše in tudi pedala pri /avornici ni treba več s tako močjo pritiskati.
Notranja oprema avtomobila se je ravno tako mnogo zboljšala. Ker zdaj uporabljajo za lakiranje avtomobilov VW še popolnoma nove barve, se je privlačnost VW 1200 vsekakor povečala.
VW 1500 JE OSTAL OD LANSKEGA LETA NESPREMENJEN
Za večji učinek pri tovorjenju in pri vožnji jamčijo novi enotonski modeli s 1,5 — 1-42 PS motorjem, ki jih izdeluje tovarna v Hannovru. Pri vseh tovornjakih so izboljšali prav posebno še kurjavo.
Visoka produkcija VW tovornjakov in s tem povezana racionalizacija sta dovedli do znižanja cen za povprečno 3000.— šilingov.
Cene za enotonske tovornjake VW z l/> do L— motorjem so za razne vrste sledeče:
Kastemvagen S 50.000,- (52.980.-) Pritschenvvagcn S 50.G00.— (53.530.—)
Kombi ohne Sitze S 52.100.— (55.030.—) Feuenvchrkombi S 56.100.— (59.030.—)
Kfcmbus S 57.500.- (60.820.-)
Sonderbus S 69.400.- (72.330.-)
Na vsak način si oglejte na letošnjem velesejm« od 6. do 16. avgusta razstavo avtomobilov VW vseh srst na razstavišču podjetja R. Knoch u. Co.
VW 1200 v novi obliki
•	Prodaja
•	Servis
•	Popravila
•	Nadomestni deli in pritikline
® Izposojanje
... in za časa Koroškega velesejma:
Posebna
razstava
rabljenih
vozil
Volkswagen
das vernunffige
Automobil
tur kluge Rechner
Šivalne in pletilne stroje pri
GRUNDNER
KLAGENFURT, Wiener Gasse 10 POLEG MESTNE CERKVE
Obiščite nas na velesejmu v hali 6
Nr. 0655
Ko pridete na velesejem, obiščite tudi našo tvrdko (poleg Paternioner-mosta). Brezobvezne poskusne vožnje, informacije in posveti.
Z VW-avtom se lahko vsak postavi - zastopstvo
R. KNOCH & Co.
Klagenfurt, Villacher SiraBe 213
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR ZLATAR - KIPAR
Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA Predelava OKROGLIH TABERNAKLJEV
FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN
TELEFON 04245-248
Prvič nemški in švedski
TELEVIZIJSKA SPREJEMNIKI ELEKTRIČNI GRAMOFONI MAGNETOFONI
Polnoavfomatski, iz daljave vodljivi
RADIOSPREJEMNIK!
poleg že znanih avstrijskih izdelkov
Rodioltaus KERN
Obiščite nas v naši povsem na novo urejeni stojnici v novi mestni hali na sejmišču 1
A. KUNSTI & SUHNE
Mednarodna špedicija
opravlja vse prevozniške posle v tuzemstvu in inozemstvu
KLAGENFU RT-CELOVEC, tel 45 -06
Teleprinter: 04-485

& OBLEKE
® S L/K N J I Č !
® HLAČE
© P E RI LO
po veletrgovskib cenah
Ford CorSina 1963 VW. Typ 11	1962
Triumph Herald 1964 Austin A 30	1957
Hillman Minx	1961
Opel Rekord	1963
Opel Rekord	1960
Renault Dauphlne 1962 Triumph Spitfire 1963
JOSEF SINTSCMNIG
PRODAJA AVTOMOBILOV Klagenfurt — Celovec, Sudbahngurtel 8 Telefon 53-20, 32-58
KOROŠKI VELESEJEM ■ LASTNI PAVILJON NA SEJMIŠČU
DESNO OD VHODA ST. RUPRECHTER STRASSE
Velika izb
ira
perila in iiiap
£. hUuieet
Klagenfurt, liter Piatz 35
I
i
Ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Giottfried Anrafther
Klagenfurt, Paulitschgasse 9
Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
I
STROKOVNA TRGOVINA
ZA DEŽNA OBLAČILA
Ballilon — 1’opeline, lodon - plašči /.a moške, dame in otroke v največji izbiri! Gumijasta oblačila. Vsakovrstna popraviila izvršimo takoj
VAL. TARHANN
KLAGENFURT, Vdlkermarkter StraBe 16
Veletrgovina in nadrobna prodaja železja in vsakovrstne železnine
Vinz. Zwick
VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO ■ KLAGENFURT - CELOVEC
TRGOVINA NA DROBNO: Alter Piatz 29, tel. 29-86
STROKOVNA TRGOVINA ZA HOTELSKE IN GOSPODINJSKE STROJE:
Alter Piatz 17, tel. 38-53
SKLADIŠČE: Sudbahngurtel 10, tel. 42-60
DaljnopLs (teleprinter) 04/408
V paviljonu na sejmišču vam pokažemo:
PECI - ŠTEDILNIKE - ELEKTRIČNE ŠTEDILNIKE - PRALNE STROJE -HLADILNIKE
Nudimo vam:
ŽELEZO - PLOČEVINO - CEVI - CEVI IZ UMETNE MASE - KOVINE - ŽICNIKE -ŽICO - ORODJE - OKOVJE - GOSPODINJSKE IN KUHINJSKE STROJE i. t. d.
HANS WERNIG
KLAGENFURf, PAU6JT§€MQASSE (PROSENHOF) in HL.-GEIST-PLATZ
Traktorje PORSCHE z 12, 14, 22, 40 PS, pa tudi obračalnike sena z oljno pogonsko napravo, senene puhalnike ter kombinirane puhalnike-rezalnike za krmo.
Za spravljanje krme kupite motorni kosilnik. Oglejte si v našem skladišču znamke AEBI, REFORM, AGRIA, IRUS, AUSTRO-RAPID.
Za gospodinjstvo: stanovanjske in gostilniške štedilnike, peči za peko, pralne stroje, hladilnike in naprave za GLOBOKO HLAJENJE,
■■■—■h—mm——iam—e—■—rir ~i
fostUrski atcaii, q&<sp&(lutfc/ p&z&c!
Že sedaj si po ugodnih cenah nabavite manjkajočo opremo
v trgovini s preprogami
RADLNAVR
VILLACH — BELJAK
Velika zaloga žimnic, zaves, talnih oblog in raznih drugih vrst blaga za opremo sob
P,laatne ota\šave>!
GUTER START
GUTE FAHRT
AKKUMULATOR ENFAB RIK DR. LEOPOLD JUNGFER
F E I S T R I T Z IM R O S E N T A l • K A R N T E N
Mi

_______ . :a
N,mm -
'm p!
M
r- mm
mrnmm
■Sili
. v
“4

mmmm

v NAŠEM LISTU! KUPUJTE PRI TVRDKAH,
J Poletne MMasii!
\ OBLEKE
BLUZE
KRILA »
S tudi za močne dame
S	n
Klagenfurt, BahnhofstraBo 9 jj 2	is
»a	ti
®«eBBaa!BiaBSfflRH|gWIESES.tSffl«affi£SE!Sa!S2S3S
I)
EO
ti!
H
Uri
13
B
t%
H
ia
u
KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! KUPUJTE PRI TVRDKAH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! KUPUJTE PRI TVRDKAH,
Najboljša kvaliteta • Točna dobava • Kulanfne cene
Tiskarn a Knjigoveznica Izdelovanje črno-belih in barvastih klišejev Založba
Knjigarna in papirnica
3CaL£cknlg,£-
$emma
Priljubljena, preizkušena
Klagenfurt - Celovec, Heuplatz 6 telefon 27-17
OBIŠČITE NAS NA KOROŠKEM VELESEJMU
Klagenfurt - Celovec
Buchdruckerei Carinthia vsik.rm.rkter Rm, 25
Telefon 3651, serija
Vodne
napeljave,
sanifarne
naprave.
Pfrimer & MoBlacher
centralne Klagenfurt, Ausstellungsstr. 3. Tel. 22-45 45-25
kurjave
Strokovna trgovina za umetne cvetlice, mirte in damske klobuke
KlftGENFURT, Alter Platz 34
Trgovina umetniških slik in okvirjev samo pri
5
Uates-
K LAG E N FU RT Burggasse 3
KONSUM — GENOSSENSCHAFT
OGLAŠUJTE V NAŠEM LISTU! OGLAŠUJTE V NAŠEM LISTU! OGLAŠUJTE V NA
LA G E N F U RT
mit seinen 63 Abgabestellen
I
Menschen unserer Zeit kaufen im
KONSUM
Biti dobro oblečen ni problem
MODNA HIŠA
Vam nudi vselej modne novosti v pletenih oblekah, krilih im bluzah, kostimih in kopalkah
Več vam povedo naše izložbe!
Izbira in kvaliteta
preprog, zaves in posteljnine v trgovini opreme
LODRON
VSLLACH Lederergasse 12
lujskoproiRetni in gostinski obrati dobijo poseben popust!

■■■mm
■■'Mm
KA:mm
»a 1
Ketoa
.
KARNTNER ELEKTRIZITATS - AKTIENGESELLSCHAFT
Kari Pbtscher
konjski mesar
KLAGENFURT — CELOVEC Pischeldorfer StraBe 12, telefon 55-22
1’REVZEMAMO TUDI ZAVAROVAN E KONJE Kupujemo po naj višji dnevni ceni. Če je sila, koljemo tudi ponoči.
TRGOVINA S SADJEM IN ZELENJAVO
JCarel
KLAGENFURT — CELOVEC Sternallee (Hl.-Geist-Platz)
Meso in mesne izdelke odlične kakovosti nudi svojim odjemalcem
mesar
in prekajevalec
Rudolf Sablatnik
CELOVEC, Siebenhiigelstrafie 81
Telefon 49-36
PFfcFF	PFflFF
NAHMASCHINEN
BOGELMASCHINEN
iSTAUBSAUGER
immer das richtige fiir Haushalt und Gewerbe
Gebr. NaihmasChinen laufend lagarnd nur im Fachgeschaft
M o n d r e
KLAGENFURT
10,-Oktober-StraBe 22
<> TISKARNA O KLIŠARNA O PAPIRNICA
H. Hitije
CELOVEC — KLAGENFURT Burggasse 8 — Telefon 21-08
torssiiiO!
■Ml
nuK :nftK atftn
S3E HMH

Das Haus ecSiter WohnkuItur seSg Jahrzehnten S
Wm&
fm
taft - *> m*'
lil
pip
wh >
mm
k
m
Es ist tvirklich erstaunlkh, zu welcher Stoigeiuttig sekier Leistumgsfabigkeit das Einrichtungshaus Stadler von Jahr zu Jahr fahig ist. Vou tler gomiitlichen, woluilichen Atmor.phare tler im heurigen Jahr aus-gestclltcn Einrichtiungen ist jeder Mcssebesucher er-neuit tief ibeeindrudkt. o Die muhcvolle Arboit, durch Importe aus sielien europaiischen Tandem, drttokt sich sichtlich m den gezeigten internationalcn Wohn-niveau aus. g Das Eiuniditungshaus Stadler bat es 7U1 Aufgabe gemadvt, nur Markenartikc!, die standig oiner 1’riifung unteiTJogen wcrden, zu fiihren und ist dadurch <lie Garantie tiir hohe Qualitat bci angemessenen, fiir jodeimaim ci^ohrvingliohen Preisen
gegoben. o Das Einrichtungshaus Stadler ist sichtlich nidit bestrebt, Sensationcn oder Schlager zu bringen, sondern hohe Qualit;it mit pcrsonlichcr Note, svas schlieBlich auf Juhre gesehen, den tatsachlichen Wert einer VVolinungseinrichtung darstellt. 0 Nicht uner-wahnt darf bleiben, daB der gesamte Verkauferstab zu einem der bestgcsch ul testen aller Eimrichtungs-hauser Osterreichs zabit. Es ist bereits cine Selbstver-standlichkeit des Hauses, auf die individuellc Note jedes Kunden einzugehen und diesem beratend und planend /.ur Seitc zu stehon. 0 Dem Einrichtungshaus
KLAGENFURT
Stadler wiixl es eine Ehre sein, auch Ihncn den Betveis alles hier'geschribenon zu erbringen und ist der Sinu und Zwcok der im Messepavillion der Firma Stadler gezeigten Raumc, das Vertraucn ztvischen Kaufer und Firma im vorhinem herzustellen. © Es isl mit (voller Cberzeugung jedem Besucher der Kiirtn-ner Mcsse zu empfehlcn, cinen Bcsuch der Sonder-ausstcllung des Einrichtungsbauses Stadler in solnem Mcssejpaivillon nicht zu versaumen, denn diese ein-druckšvolle Ausstellung ist tvirklich dazu angetan, jedcu Interessenlcn von dem boben Konncn und der Leistungsfahigkoit geradc dieses Hauses zu iibcrzcugcn.
THEATERGASSE 4, TEL. 71-4-31
!Ši
«1 :
,
List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Nac tednik - Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. - Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. - Naročnina stane mesečno 7,-su., letno au. Sil., za inozemstvo 6 dolarjev ictno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. - Telefonska številka uredništva
43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26.