Poglejte na Številke poleg naslova za dan, ko Vaia naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev^ Ameriki. KOT VA DAN DOBIVAT« C "GLAS NARODA" PO PO&n NARAVNOST M ®VOJ DOM tlnilU mMI hi fraodhav). Telephone: CHclaea 3-1242 Beeounxi m Hetoud CUu Mailer September Kth. 1940 at the Foot Office a* New V'wk, N. under Act of Centre* af March Srd. 1878. No. 191 — Stev. 191 NEW YQRK, THURSDAY, SEPTEMBER 18, 1 941—ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. AMER. LADJE V KONVOJSKI SLUŽBI MORNARIŠKI TAJNIK JE PRIZNAL, DA SO BOJNE LADJE PRIPRAVLJENE SPREMLJATI TRGOV. LADJE !NA ISLANDIJO Mornariški tajnik Fr. Knox je včeraj v Washingtonu časnikarskim poročevalcem priznaj, da ameriške bojne ladje v soglasju z izjavo predsednika Roosevelfa glede obrambne politike, spremljajo tovorne parnike, ki vozijo vojaške potrebščine na Islandijo, pa naj vozijo, pod katerokoli zabavo liočejo. . Na vprašanje, ako je zato,, ker je ameriški konvojski sistem tako dobro organziran, zadnje dni >v newyorsko pristanišče prišlo nad 100 tovornih (angleških, norveških, danskih in drugih) parnikov, je Knox odgovoril: "Vedeti morate, da se je po svetovni vojni ra-zvilo vgč metod kot pa samo konvoji, za zaščito parobrodstva. Mi pa se moremo posluževati vseh in se jih tudi poslužujemo." tem, da bojne ladje spremljajo konvoje, je samo eden izmed mnogih metod, ki se jih poslužujemo." Knox pa je tudi povedal, da do sedaj ameriške bojne ladje bojne ladje varujejo t udi*, parnike izven Atlantika, je Knox nekaj časa molčal, nato pa ni hotel naravnost odgovoriti. — Časnikarje je opozoril na predsednikovo izjavo, da bodo vse ladje varovane v vseh "obram bnih vodah" ter dodal, da ta izjava še stoji. Halje je Knox rekel, da se ni odločil, da bi odredil, da so tigovsiki parniki oboroženi. Glede tega pa se je predsednik Roosevelt že posvetoval s svojim kabinetom in vodilnimi kongresniki. Knox je rekel, da mora o tem odločiti kongres, da pa iz nekaterih razlogov o-boroženje trgovskih parnikov ni umestno. "Prvi vzrok, zakaj ne oborožimo trgovskih ladij,'* je rekel, "je, ker nimamo dovolj topov. Pač imamo dovolj mornarjev z boj.ii i h ladij. Upam pa, da bomo pomanjkanju topov v kratkem odpomogli." Kot je rekel Knox, se poslužujejo nemške 3wdje, ki i-majo namen napadati tovor tače" (kakor je Roosevelt na zval nemške napadalne ladje) na Atlantiku, odkar so dobile še niso luuttk.nobene "klopo- ne parnike, ki vozijo Mago-n* tače" (kakor ie Roosevelt na. Islandijo, norv'eskih*in francoskih pristanišč. Rekel pa je tudi, da je prejel povelje, da streljajo na nem-. sporočilo, da neka nemška boj-ske in italjam?ke bojne ladje., na ladja zalezuje parnike v Zagotovil pa je zelo resno: I Pacifiku ter da ima svoje oporišče na Galapagos otokih, nedaleč od ekvadorskega obrežja. "IMislim, da je tam neka ladja," je rekel, "en parnik je izginil, toda to je tudi vs^, ^ar nam je znano." "Svetu bomo povedali, ako zasačimo kako napadalko." Knox je tudi obljubil, da bo naznanil vsak dogodek, ki bi se tikal vojne mornarice. Na vprašanje, ako ameriške javil, da sleherni Odjemalec ali trgovec, ki kupici živila, škoduje splošnosti ter narodni o-brambi. Amerika ima dovolj vseh živil. WICKARD SE ZANAŠA NA REVOLUCIJO V EVROPI — Sestradani ppdjarmljeni narodi se bodo uprli zavojevalcem. — Evropska letina je bila vsled deževja hudo prizadeta, -j- Preobilica ameriških živil je več vredna kot 10 armad. V Salt Lake Citv v državi Utah je govoril farmerjem a-meriški poljedelski tajnik Wie-kard ter rekel, da ibo preobilil ca ameriških živil podžgala sestradane in poujarmljene evropske narode k vstaji. V*led hudega deževja je bil letos pridelek pšenice v Evropi hudo prizadet. Navzlic temu bo pa pridelek pšenice nekoliko večji kot je bil lani, četudi ne bo tako dober. Letos bodo pridelali v Evropi (Rusija ni všteta) 1 tisoč 430 milijonov bušljev pšenice. Na najboljšem stališču je Anglija, dočim je po drugih deželah letošnja letina precej zaostala za lansko. — Prav nič ne pretiravam, — je izjavil Wickard, — da je preobilica- ameriških živil toliko vredqa kot deset velikih armad. Živila so naša "peta kolona". Evropski podjarmljeni in lačni narodi se bodo prej aii slej uprli svojim SKRČENJE AVTNE PRODUKCIJE Najbolj bodo prizadeti Ford Chrysler in Gen. Motor«. — V Detroitu se tolažijo z ogromnimi vojnimi naročili; United Mine Workers so zavrnili poziv obrambnega posredovalnega urada, naj se vrnejo na delo v trideset premogovnikov, ki so last raznih jeklarskih kompanij. Ti premogovniki producirajo premog izključno le za jeklame, ne pa Na vseh ameriških gospodarskih frontalh se pojavljajo nova znamenja o prilagoditvi privatnih industrij vojnim industrijam. Tako je naprimer urad produkcijske uprave obvestil av-tno industrijo, da mora meseca decembra skrčiti svojo produkcijo za približno 48 in pol zatiralcem, j odstotka Ko se bodo prepričali, kako | To je za avtno^ produkcijo Amerika pomaga Angliji, ne ! silen udarec, ki se pa tolaži z bodo stali križemrok in čakali •zmage demokracije, pač bodo pa zanjo aktivno delali in se borili zanjo. Poljedelski tajnik je pozval ameriške farmerje, naj povečajo produkcijo mesa, mleka, perutnine in sočivja. Svetovalec poljedelskega u-rada D. E. Montgomery je iz- Lahi žele Hitlerjev poraz Ugledni Amerikanci, ki so dolgo vrsto let živeli v Italiji ljubljen pri italjanskem naro-in poznajo temeljito tamošnje du, navzlic temu, da je stopil razmere in ki «o se pred dnevi j v nesrečno vojno proti volji k- vrnili v Ameriko,* nam podajajo naslednjo sliko o položaju v Italiji: Ministrski predsednik Benito Mussolini je bolehen in razočaran ter živi samotarsko pod nadzorstvom nemškega Gestapa; maršal Rodolfo Gra-ziani je smrtno bolan za1 ra- kom v vratu; maršal Pietro Badoglio je zaprt v Rimu; italjanski narod je otopel in javno izraža svoje mnenje, da bi rajši videl, da je Italija angleška kot pa nemška kolonija; v Italiji pa je dovolj nemškega vojaštva, da more zatreti vsako vstajo v 20 minutah. Ti možje, ki so imeli dostop do najvišje italjansflce družbe in ki so obenem tudi proučava-li mišljenje italjanskega naroda, trdijo, da niti en Italjan ne mara, da bi osišče v tej vojni zmagalo. , Vsak povprečni Italjan samo želi, da gre v Nemčijo za delom, ali pa da ga vjamejo An- škega naroda in navzlic odsvetovanju svojih lastnih svetovalcev. Ves itaTjanski narod se zaveda', da Mussolini ni Hitlerjev tovariš, temveč njegov jetnik. Italjanski narod živi v strahu pred nemškimi vojaki, pred angleškimi zračnimi napadi, pred vstopom v vojno Združenih držav in pred bližajočo se zimo. Posebno velik strah imajo Italjani pred zračnimi napadi. Kadar pride kak tak napad, tedaj je vse zbegano in vse divje kričaje leta po ulicah. Ker so prepričani, da zaradi papeža v Vatikanu Rim ne bo delavci v Nemčiji žive nmogo boljše, kot pa doma. Iz. Italije vozijo visak dan v3aki v Nemčijo živež, Nemčija pa v zameno pošilja v Italijo premog, ki se porabi samo v tovarnah, za privatno vpo-rabo ga ni. Cena premogu je poskočila za 400 odstotkov. V severni Italiji je zima zelo u-stra in že je pred vrati. V Italiji pečejo kruh večinoma iz koruze in krompirja in je srkoro neužiten. Špageti so zelo odmerjeni in črni. Ves riž in olje je bilo poslano v Nemčijo. Slanina je v Italiji nepoznana, vino pa se je .podražilo za 500 odstotkov, ker iz njega večinoma dobivajo alkohol za pogon motornih vo- bomlbardiran, je z dežele pribe-' zil. Že nekaj mesecev Italija žalo mnogo ljudi v Rim. Morala laškega naroda je uničena;1 oborožena sila je bila skoro strta, večina vojne mornarice je na dnu morja, armada bo še komaj kaf skušala doseči v Libiji, drugače pa je italjanski narod po svojem gleži, samo da se mu ne bi bi- razpoloženju že izven vojne, lo treba (bojevati, kajti za to j Edino korist od Italije kot vojno nimajo niti najmanjše zaveznice ima Hitler samo v volje. ^ j tem, da more dobiti kaj de- IMussoliitf, o katerem gre go*- lavcev in da se pridela kaj ži-vorica, da si je že pripravil veža. Pol miljona, laških delav-prostor v Argentini, ako bi cev je že v Nemčiji. Nemčija mu bilo kdaj treba pobegni- je v Italiji pobrala ves živež, ti iz Italije, je še vedno pri-1 tako da pravijo, da italjanski sploh nima nobenega mesa in funt kave velja $12.00, Če je je sploh mogoče dobiti. V očigled vsem tem dejstvom govore -bolj izobraženi Italjani: "Naše edino upanje je, da bo Hitler uničen." Prepričani so tudi, da se bo to zgodilo, kajti Amerika je vrgla vso svojo moč proti njemu. Ako bodo Združene države posegle v vojno, tedaj bodo vsi Italjani, zlasti pa> izobraženci Mali na to, da bo osišče potopljeno. — N. Y. Times, 17. sep. 1941. velikimi vojnimi naročili, pri katerih seveda ni kdo ve kako velikega dobička. Meseca decembra bo smela General Motors . Corporation prodiicirati 50 odstotkov manj avtomobilov kot jih je meseca decembra leta> 1940; Chrysler Corporation 52 odstot kov manj in Ford tudi 52 odstotkov manj. Pri Studebackerju bo skrčena produkcija za 18, pri Nash u za 45 in pri Packardu za 22 odstotkov. Lastniki "antracitnih majn v Pennsylvaniji niso vpoštevali naročila komisarja' Hender-sona, ki mu je poverjena kontrola nad cenami, naj ne podražijo premoga. V ponedeljek so ga podražili za 15 centov pri toni. Zaenkrat se ne ve, kako bo skušal in če bo sploh skušal Henderson uveljaviti tvojo odredbo. Vojni department je zavrnil ponudbo oglede nakupa 11 mi-lijonv 517 tisoč funtov kave, Češ, da> je cena pretirano visoka. Po nižji ceni bi jo kupil še dosti večjo množino. Ponudbo je dobil 4z Brazilije. Majnerji zavrnili posredovanje Če bo »tavka še kaj časa trajala, bo jekiarnam zmanjkalo premoga. _K važnemu zaslišanju, v Wash'gton sta poslali obe stranki svoje zastopnike. Razne delavske vesti Pri Alleghany Ludlum Steel Company v Watervliet, N Y., je zastavkalo petsto delavcev ker je družba baje po krivici odslovila tri unijske člane. za privatno porabo. Zato jitj Pravijo, da se ne bodo vrnili splosno imenujejo "captive \ del (lokler jih np y (od jeklarn) 1 plošno imenujejo mines", to je "odvisne" majne. Odgovor premogarske organizacije je unijski predsednik mehkega John L. Lewis osebno izročil j Hazletona, Pa., je naraslo na Williamu H. Davisu, predsed- 16 Kot znano, so zastav niku obrambnega posredoval- " Število stavkujočih kopačev premoga v okolici kali, ker je unija zvišala mesečni asesment za petdeset cen tov, letni asesment pa za štiri nega urada. Po Davisovem mnenju majnerji še niso spregovorili odlo-' dolarje. čilne besede, pač bodo po teme-] United Mine Workers se iž-ljili svoje zahteve pri poseb-1 govarja, da je bil predlog gle-nem zaslišanju vršečem &e Vi de povišanega- asesmenta dan Washingtonu. na splošno glasovanje in da je Zaslišanja se bodo udeležili večina članov glasovala zanj. zastopniki unije ter zastopniki Bethlehem Steel, United States Steel in drugih jeklarskih družb',, ki imajo »voje premogovnike v Pennsylvaniji, West Virginiji in Kentucky. Premogarji so odložili v ponedeljek svoje orodje,' zahte-• vajoč unijski shop. Po Lewi-šovem zatrdilu jih štrajka približno 47 tisoč. <*'e bo sta\Jca še kaj časa tra-j jala, bodo jeklarskim družbam skopnele zaloge premoga, kar bi bil hud udarec za vojno industrijo. Jeklarske družbe pa nimajo težave samo s &tavkujočimi j premogarji, pač pa tudi s svojimi lastnimi ljudmi. Tako je naprimer v Clair-ton, Pa., nehala obratovati je-klarna Carnegie Illinois Steel Corporation, podružnica United States Steel. Jeklarji so vprizorili sedečo stavko. Uradniki korporacije pravijo, da tristo organiziranih jeklarjev ni hotelo delati v družbi neunijskih delavcev v kom-panijski napravi, ki preskrbuje s plinom šest Mononeahela tovarn. Iz Youngstown, Ohio, poročajo uradniki U. S. Steel, da je vsled stavke CIO mašinistov v MacDonald tovarni Carnegie Steel zastalo delo v šestih velikih napravah. Mašinisti zahtevajo boljšo plačo in izboljšanje delavskih pogojev. KANSAS CITY — ŠTIRI URE V TEMI V sredo opolnoči so brez vsake napovedi zaštrajkali u-službenci Kansas City Power and Light Company. Zaprli so električni tok ter pustili v te- narodno gardo. Stavka je dokazala, kako je včasi usoda velikega mesta odvisna od peščite" delavcev. Ne samo da na cestah in v stano- mi mesto, ki "ima nad pol mi- vanjih ni bilo luči, pač so pa lijona prebivalcev. &tiri ure je vlada-la po mestnih ulicah in stanovanjih no-prodirna tema. Šele po štirih urah se je posrečilo dobiti kom partiji dc^volj nestavkujočih uslužbencev, katere so spremili močni policijski oddelki skozi vrste piketov v elektrarno. Medtem je governer Don-nell organiziral bataljon domače garde, ki je bila ustanovljena kot nadomestilo za bile v temi tudi policijske po staje, bolnišnice in vodovodni sistem ni posloval. Pet usmrčenih na južnih (manevrih Iz Shrevesporta v državi Louisiani poročajo, da so se v nedeljo ob otvoritvi manevrov druge in- tretje ameriške armade smrtno ponesrečili trije vojaki in dva častnika. Hazeltonski župan Costello je mobiliziral vso krajevno policijo, a" Owned ud PobUa&M Frank Bakaer, Preal »rpoaatloa and add 1 bj EHevenk PukUaUag C«pur. (A Oorporatioa)'. dent; J. Xopetaa, Sec. — Place et buaineas of tke re— of above officers: 21« WEST 18th 8TBMT. NEW YOKKTH. X.* 48th Year "OlM Naroda" Bobeerlptlon Is leaned every day except Saturdays. Sundays and Holidays. Yearly fe.—. Advertisement en igrs—t. Za celo leto velja Ust aa Ameriko ln Kanado $«.—; aa pol leta »S^—j aa «etrt l«u »1.80. — Za New York aa celo leto 97.—; sa pol leta 18.80. Za lnoaematvo aa oelo leto <7.—; aa pol leta $8.00. -filaa Naroda" laba Ja vsaki dan lsvaemU sobot, nedelj ln praanlkov. "OLM NAHODA." ti« WEST 18th STREET, NEW YOBK, N. X. i: CH«Jm I—1441 KONEC "NEVTRALNOSTI" iZ oz i com na sedanjo vojno ni bil anipriški narod po svojih čustvi)* nikdar nevtralen. Ameriška vlada, ki jo predstavljata predsednik in kongres, je po svojih odločitvah in dejanjih postala javna zaveznica demokratične Anglije ter sovražnica nacijske Nemčije. Z ozirom na vse to niso prav nič'presenetljiva1 iz Wash-ingtona prihajajoča poročila, da bo Booseveltova administracija še tekom sedanjega kongresnega zasedanja priporočila preklic nevtralnostne postave. ; Po splošnem mnenju je bila nevtralnostna postava poledica zgrešene zakonodaje ter ovira Ameriko, dn< ne more i-rispevati k zmagi demokracije. Toda postava je še vedno veljavna ter prepoveduje obo-roževati ameriške trgOvske ladje. Niti za svojo lastno zaščito hi* ne smejo oborožiti ter ne smejo prevažati v Anglijo nobenega blaga. To je pač prepovedano, četudi po kongresni postavi temelji vsa ameriška vnanja politika na neovrgljivem dejstvu, < a je obramba Anglije življenske važnosti za varnost 5i3ruže-rih držav. Nevtralnostna postava, ki je v popolnem nasprotju s sedanjo ameriško vnanjo politiko, Hitlerju več koristi kakor ti« soč submarinov. Splošnega vpošteVanja vreden je pa še nadaljni razlog. Predsedniku Rooseveltu naj bo dana prilika primerno odgovoriti tistim kritikom, ki mu očitajo, da vodi svojo vnanjo politiko brez dovoljenja kongresa. Kongres je odpravil embargo na orožje, kongres je dal na razpolago ogromne vsote za uarodno obramfbo, kongres je vvedel dbvezno vojaško službo, kongres je uveljavil lease-lend postavo in kongres je glasoval za največjo posamezno npropriacijo v mirovni zgodovini Združenih držav, da s tem poudari to nadvse važno zakonodajo. Odredbe, ki jih je predsednik zadnje mesece uveljavil i. a wvojo roko—na primer okupacija Groenlandije in Islandije, povelje mornarici naj strelja na nemške submarine in bojne ladje, Če se pojavijo v ameriškem obrambnem vodovju — take in slične odredbe so v popolnem smislu in soglasju s kongresno politiko agresivne Obrambe. Vse to je storil predsednik kot glavni izvršilni uradnik te/ vrhovni poveljnik ameriške armade in mornarice. Ustava mu rpoverja nalogo »lavnega izvršilnega uradnika Združenih držav. i Navzlic temu se nekateri še vedno pojavljajo s trditvijo, da je predsednik zlorabil svoiV 'blast ter da ne uživa podpore kongresa. < & Ibo zdaj predlagal predsednik kongresu preklic nev-tralnostne postave, bo ta njegov predlog dosti večjega pomena kot je bilo doslej vse, kar je storil na svojo odgovornst kot vrhovni poveljnik armade in mornarice. v In če bo -kongres njegov.predlog sprejel, 1)0 8 tem najbolje odgovoril vsem njegovim kritikom. . j • ' Kongres, ki je ponovno dokaeal svoj pogum, razsodnost in zvestobo z ozirom na obrambo demokracije, skoro gotovo ne bo pustil v tem pogledu predsednika na cedilu. N1EKAJ ^GODpV^IE KALIFORNIJE Daoies, to je dne 9. septemb- ko m Združenimi dišavami in pa, je tu v državi California1 dr žavni praznik, takoevani "Admission Day" in po celi držpvi proslavljajo 91. obletnico, kar je fbila California sprejeta v' Unijo kot 37 država in kot edina države, ne da bi prej postala teritorij. To za California ne veselo novico je donefiel iz Wa-ingtona s parni kom John Bidwell šel-e 16. oktobra in tozadevna proslava se je tedaj vrtila v San Francif«u, 29. oktobra 1850. Tozadevni dokument ali de- ko in /lUTitzeinmi uibuvwuii mi kLo je .bil (podpisan mir ar letih itak .^prejet v Unijo kot iiova država, k*T nobena stranka ni pripustila, da bi lago/kf ^e pri plesu za njo vleče oziroma mahedra okoli' nje, naj bi 0q-strigla ter bi ;ga< »a in lir«, bet -prisila, pa bi' bi\& v deželi dosti manj1 prehladov' .pljttčnice, in'če hočete — tudf manj poželjivih pogledov. Y splošnem se pa ženske, pri obleki Že skoro ne morejo bolj omejiti kot so se že. Se par in-čev naj jo prikrajšajo na vsako stran, pa bi bili v paradižu, posebno ker je jabolk letos dovolj, kač pa tudi iie manjka. Moški nimamo svojim oblekam česa odvzeti. Pogrešali bi pa prav lahko tiste štiri gum- .tfinova ter f*stro Bose (Janalaz jn veo sorodnikov." Bojen je bil v vas Pieserje na' Gorenjskem in v Airieriki je bival 27 let. — Po dolgi in mučni ^iilezni je preminila v mestni Dblniš-nici FVaticds Kocjan, rojena Po-tišek. Pokojnica je bila 44 let stara ter je bila (bolje poznana pod imenon* Potiškova Franca. New Yorka." Ko pa je bil progam konfan, je o?nanjalec rekel, da je ^elo slovensko pevsko d rirftvo '^ovah;"-To pa nikakor ni točno in todi napačno, kajti' pevci "sloven-k-f ga mAškegai zbora iz NW Yorka'4 so pripadali "Domovifii " "Slovanu" "Zboru slov cerkve sv. Cirila" Kako je mogel oznan-jatelj nazadnje omeniti, da je pel "Slovan" nam je nerazumljivo. . . ** Slovenski moški zbor i« New Yorka" je bit, povd ar jamo še enkrat, sestavljen iz gori imenovanih pevskih 2dborov in tudi 'Posameznikov., ki ne pripadaj niti terrfu, ne drugeiniin pev^kemjn društvii. Tudi pevci Slovana" so sodelovali pri teni zborn samo kot posarm^ inju nut uivrftva iu ne koi len- .., . , . v, i .._ torij. Coiton Hali" še danes ^ ^ pa kot stoji in se imeroije "Constutn- ta zbor 44®!ov. možki zbor^^ iz'Doma je bUa iz fare Primsko^ Pofiljlte ivoto T rnamkab •' " ot. po 2 ettltc. ' po 8 Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPQN, U p dobite' % atlasom ln ko g* izpolnite In poSIJete k tadajatrtjn sealjetfd«, V«n» daje pravico, da dobite dodatne eemlje-▼Ide s norimi mejami yojakojo-db m driar, kakor bodo preme* njene po aedanjf rejnl. NaroČite lOU pHf "GLAS NARODA" N ■ W I O I K t M. I. tion Hali". Priadana so modema poslopja, ki stažijo za sodišče, mestno hino, kjer se nahajajo tudn policijski uradi. Tu je torej podana kratka zgodovina o priključitvi te dežele v TTnijo. Vse čitatelje Vse to najbrže ne bo zanimalo pa ker je ta država ve&a kot 13 vzhodnih držav skupaj, je1 priporočljivo, da se rojaki rrfalo bolj natančno see nam i jo s to ve liko državo. , Thi ne Taste samo sadje, kjer se je pred 90 teti pobiralo zla to kar na kolenih. Industrija je zelo razvita, posebno zrako-plovBtvo. ifar tife industrij, taiTOsma pridobivanje olja prvo mesto, na drugem ihestu je les in lele na tretjem ^o fi'mske indiiptrije. H koncu boan pripomnil, Se to, da se Je tti v tem mesfu to- Kdo je imel pri tem kako o-pravilo, da1 je radio oznanjeva-lec spočetka abor'naziranil pravilno, f>roti konCir|Ja napačno; ni mogoe'e-dognati. J '' KTitj bo tedaj na tem mestu vo na Dolenjskem. Zapušča žalujoča sinova Franka in .Antona ter beer Louise ih vnuke. — Zadnjo nedeljo je za vedno zatisnila svoje trudne oej v Polyclinic bolnišnici soeestra Josephine voder, roj. Ivako-vie v starosti 46 let. Zapušča Žalujočega soprog \fnrka- sina Josipi, sestro Bbse, por. Skele Hr Brie, P^., ter vec sorodnikov. V rojstnem kraju Razdrtje— Zagorje pa zapušča starše, dva brat^ in eno sestro in druge sorodnike. ' delo na farmi 'C.- ' * n/5T t n *j£ IŠO^M mo^a in »eno, ki bi rada dejala na. farmi; morata pa znati poljedeljstvo in živinorejo. Dobra ■ knjigarna , Ž il WE8T 18ik VESVI IZ OLKVE5LANA, ■« .OHIO.-* Dtne 13. sfipt: je naborna preminil Louis Lauretiff, • star 49.fbe na vsakem rokavu. Takole na piknikn ali veselici se med tiste gnntbe kaj rad zatak t. kakšen ženski lat>, ki je pa^ ponavadi drugačne barve kot so lasje tVoje žene: Brezpotteben se mi zdi turi trak na slamniku ali klobuku, kajti v tej dežfeli k sreči »e ne nosimo krivciev; če pa hoče-kdo ženi kakšen dolar po skriti, #a raje vtakne za podlogo v klobuku kot da.bi ga zatikal za trak. No, pa trak naj le ostane, kajti če bi trakov ne bilo, bi v. tovarni Čalija Lacijana igubi le delo najlepša ch&kleta. tSicer je pa v deželi še neizmerno dosti stvari, ki bi jih prav lahko pogrešali. Napri'<-1 mer napisi v izložbah in nad vrati balonov. Ko se člbvektt loti žeja;"l)d magan zavezaiVib oei pritipal'do studeriekti. : f: r Ker sem iže baš pri napisih, naj ponovim splošno znani slučaj ti^ovca, ki je v majhnem mestu odprl trgovino in zaeel prodajati ribe. Nad vrata trgovine je obesil velik napis: — "Tukaj so sveže ribe na prodaj." Pa pride mimo stara klepetulja in reče: — Čemu je pa na tabli "tukaj'*. Saj vsak ve, da je tukaj, ne pa onstran ce. .ste. ' ' "" In trgovec zariše besedo 4 4 tukaj".' > IV . Klepetulja pa ni bila zadovoljna. , — Zakaj praviš naprodaj *'! Saj menda nočeš kupovati rit, ampak jih' le prodajaš. ....... In trgovec je zbrisal besedici "na prodaj", dA jč bilo ria tabli napisano le "šveŽe' ribe'*". Ho-hOho, — se zasmeje klepetulja, ki jo naslednjega dne zanese pot milno trgovine. — "Sveže "Svežel** To je ven-.dar samo po sebi umevno, da ihorajo biti sveže. Kdo bo pa, vprašam te, smrdljive ribe kupoval in jedel f ' i—' Baba iiha prav, si misli trgovec in zbriše besedo " sVe- v e % * - '» L- r . i ze . . . Klepetulji pa še ni bilo dovolj. — Čemu pa imaš nAd vrati zaiprsano "ribe"t Saj vendar vsakemu, ki gre miino, že Ads pove, da so ribe, ne pa vijolice. " L . .. . Izza tistega dne nima trgovec nad vrati nobenega napisa več, pa pravijo;'da navžlrč temu dela dobro kupčijo. -ZmxznUa. V vikarju v Washington*! ' • T V ' j - i V So ur bough pogorjqje zalotil Bnežni vihar dva* mastna Ufilllžbenca iz Seattle. Reševalci so ju sli iskat in so ju v ponedeljek našli mrtva ob neki pečini. Zdravnik je ugotovil, da ata, zmrznila. Letos 8© je v gorovju sneg izredno zgodaj pojšviL Vremenski preroki napovedujejo dolgo in ostro zimoi Upa knilg» je kulturna poalank*; niprhai Jt vmU v naM 4«fBove, odprtmo JI «ee . . . T*li»Igar) th*'f--< ■ DED — Je ZEMLJO »trebil, zoraJ OCE- Je jtrpeerjal (a gledal boja« njen« IN- teiklai kteaj« ■ tB Mif.'«! IS P06LATW — 413 STRANI ' T;Pt^TNtr. VfcZANO - Avtor knjige Je lVAN MATlClC. kfl Je spiski iploSoo mano ktfjtgo ' Nt KHYAVIH POLJANAH "0EXS 1VXIDDX"-*«* Yatf — a^--^^^ uopuoT m p^v jjatn —tknew i>—llil T «1 i^IaTtiS^f ede ijatraj. TkuifecUy, September 18, 1941 IIIXDTSJ1K L. K .jUilfiX 1Z ■■ ■ ft. .-f- ,./ r, r v aV y V . S » ■ ■ MINISTER SNOJ MED AMER. SLOVENCI Slovenski Minister jugoslov. vlade v London«, Frano Snoj, ki je pred desetimi dnevi prispet skupno s banom Hrvatske in g. ministri Jeftioemi* dr. Mar-kovieera in Kosanovioem v A-nveri ko, je bil pri svojem prihodu "in pri svojih obiskih med a* n*erišk"trni Slovenci povsod nad vse toplo in prisrčno pozdravljen. Iz Washingtona, kjer se je z Lanom Hrvatske in z dnjgimi ministri udeksil posveta s po»-slanikom Konstantinom Poti* nVm, je 3&i ga ona neprisiljena domačnost Ln odiprto .«rce, ki eta glavna simbola slovenskega naroda." "Pri vsaki besedi zveni iz njega neizčrpna ljubezen do domovine, za katero je pripravljen položiti vsako žrtev. Poudarja pa vedno: skupno delo za rešitev naše Jugoslavije. Vi-dHi *mv>, dw bo namf ameriškim Slovene m prav lahko delati roka v roki s takimi voditelji slovenskega naroda.** ■'■ *'Go«ped minister; ameriška Ljubljana vas iskreno pozdravlja in radostno sprejema v svojo siedo.*'1 ! •-■■:» IZLET V HIGHLAND LAKE je moralo biti še meseca julija! jo zaskfjuči! g shidočimi besedami.: "'Da se vrnem k svojim prejšnjim izvajanjem, ko s*m rekel, da je Jugoslavija zadržala Hitlerja dovolj časa. da se-je Anglija pripravila, da je slednjič zasedla Iran, moram sedaj pov-dariti, da je d rngi slovanski narod, namreč ruski, ustavil Hitlerja na njegovem pohodu in preprilčan sem. da bo nemška oborož na sila doživela svoj pora« v Rusiji — tedaj ibodo Slovani porav,i!i Hitlerja/' V nedeljo je g. minister prispel v Cleveland, s-rediišče ame-rišk ih Slo vencev. Odveč bi hi -lo opisovati navdušenj?, ki je ž njim bil sprejet, naj navedemo le nekaj stavkov iz slovenskega časopisja, ki naj ponaeore čustvo slovenskega naroda v A-meriki do odličnega predstavnika naroda iz stare domovine. *' Vtč-raj smo imeli redko čast seči v roko slovenskemtu OTCHJOD GOSPE DOBRINE STMJOVTf" V IjONDION. V London je odpotov&ia gospa l>obri 1 a Simovič, soproga predsednika jugoslovanske vlade, generala D. T. Simoviča,- po prisrčnem slovesu na jugoslov. poslaništvu. BRZOJAVNI POZTXRAVI IZ JUŽNE AMERIKE. j-* i . .• f THrvateki ban in go^odje ministri so sprejeli" ia vseli krajev Združenih-držav Veliko lštwi4o pozdravnih brzojavk. Prav tako so prispeli brzojavni pozdravi trudi iz Kanade. LTugoslovansko poslaništvo je prejelo ,pozdravne brzojavk''1 banu Hrvatske in ministrom vz Santiaga v Ohile, in vl Bnenos Aires, Argentina. Že celo poletje sem si želel napraviti izlet v krasno naravo. Ta želja se mi je *k;dnjM» izpolnila in sicer pretočeno soboto dne-13. J*epteaibra. -Za ta izlet sem; se pogajal že ceJe poletje s pri jateljem ■ Rudy Oster-nianom, ia Brooklyn*, N; Y., žatj vedno je kaj vmes prišlo, ali sem bil jaz a4i pa on zadržan «a eno aH drugo stvar. Za pretečeno soboto sva se pa za gotovo zmenila, da gremo in Tes pride uri tozadfvno naznanit prete*Čeni petek večer, da naj se prip^aviva.z boljšo polo, vico za drugi dan popoldne, e seboj da bo vzel tudi našega znanegn rojaka, zaibotehnika ifr. Riudy WHiblna- in njegovo gospo soprogo. v* Res, diTigi dan točno ob do. ločenem časna se pripelje pred njo je stanovanje in v par mi« nutaih smo že sedeli v avtu. Ob pol desetih zvečer se že ustavimo pred mično urejeno hišo ta-kožvanega Lake wood House—-Highland Lake, "Bidred. N". Y. Kap rot i naftr takoj pride naša poznana, simpatična rojakinja Mirs. Helen Gore! iz Brooklvna, N. Y., katera ima to letovišče letos v najemm. Po prisrčnem pozdravu nas takoj pelje v lepo urejene prostore, ter nam ta- KLIC ZA POMOČ DOMOVINI H i?>31 Akoravno smo naročniki li-Ko se povrnemo po nekaj urah fita "Glas Naroda" že preeej h kosilu, smo' ugledali tudi dru-, let, vendar se ne .«pominjami žino 'znanega rojaka Jobna Za- da bi kdaj brala dopis od tu-garja W Brookly®a, >}, ki kaj.- Wiokliff, O., je malo mev so prišli na oddih za nekolike, sto* oddaljeno 15 milj od Cle-ur. Pri velikeaHOftiizju skusno landa.Mma tri tovaine, izmed prirejenega kosila in med za- katerih je Cleveland Oran« vžitjem istega, nas je kratko- najbolj zaposlena, ter izvršuje časil s «\'ojin*- ^šai jivki1' naš obraimlbna. dela.' Sloveneev tUn h«nvorhit Rudy Weibl. To je kaj ni«.veliko,.kakih. 10 dražin, bilo >-m«iha na koše. Jaz sem ki $o večinoma vsi člani različ-želčutil, od kod iih "jemlje"; nih podpornih društev v bLiž-mora jih zare>s imeti veliko njem EJuc idu ali. pa v Cleve-<^ma^ho.,, Vsi smo se do solte landu. . Ker je*Wrckli£f prav. rtasnl^ili, posebno, Mrs. Agnes prijazno podeželsko mesto, ga Pan kov h OienrhVe L. J.t kate- Slovoici'prav. ra
  • tem-bra banke t in po banketu pa prosta fcaibava. Kar se ti^e programa bo jako 'lejp: petje, govori itd. ,,,. , . Zatorej ste valbljeni vsi Slovenci in S'ovenke„ drultva in posamezni rojaki od blizu in daleč, da se pokažemo in skupno se razveselimo z našimi brati Oliervelandfčani, BarbertonČa-ni dragimi ki bodo prišli na konvencijo, da bo vse v najlepšem redu in da bo zabava .tem prijetnejša. Torej na svidenje 20. septembra! John Anžiček, Girard, O. FOBOKE- V KANSAS. {V Frontenac, Kans., sta bila pred dnevi poročena Fritz Huge! rz Badley in Miss Matilda Blažič iz Edison. Fritz je dospel ks EdwardsvilW. n., kjer zaposlen. Dalje sta bila ponoči a Pr. Bogataj in \Hiss Klara Canzel iz PVontenaca. Frank je zaposlen v Dearborn, Mich.,. — Obilo sreče obema paroma! ga.. Od takrat nisem dobila no-beneara glasu ve>č exl njih. Krvoločna zver v podobi Hitlerja in.njegove druhaJi, ki je uničila na milijone človeških življenj, na stotisoče rodbin, ni j&riaanesla tudi naši dragi s'o-ven«ki donnovini, katero skuša streti in uničiti... Toda: umrje mati draga r>ec?v tu zna se solzi; . Toda sotea ne pomaga : kadar mati v grobu spi. f (Ko pa mati domovina V suart -obsojena joči; -Kliče sine/ kliče hčere, Deca pomagajte mi J A'. o- ITvoji sini. tvoje hčere. Sami grozno zdaj trpe; Vendar ne zgubijo v^rp-Tfcmovina vstane še! PLEM1ENTTI ClNT AMERI-^KRffA MINISTRA > • G-.LANE-A.'-' Gospod Arthur Lane, bivši« ameriški minister v Beogradu, je poslat jugoslovanskem« poslaniku. Konstanti mi Fotiču pilimo. s sledečo vsebino: ! • .9. gepteraibra 1941 Dragi nloj Konstantin:— i» V. pismu prilagam . nakazilo časni kii rek o družbe * ■■ Times, Inc.,'Vgaseče se za $1000,,kolikor sem prejel »a svoj članek, ki sem ga napisal za tednik "Life" in ki Vam ga prilagam kot prijfpevek ža "Jugoslovanski vojni fond." ■ ' IZ najlepšimi pozdravi Vaš vdani Artihur Bliss T^ane. S tein denarjemi se bo poklalo okrog 420 zavitkov živil in oblačil za naše ujetnike v taboriščih. kjer jih čaka težka zima. Poslanik g. Fotič Se je za plemeniti dar prisrčno zahvalil. razprodaja SLOVENSKIH > K i po zmerni ceni . u\ nn f) >+ u t/IUi} Po 50c zvezek AndetMum pripovedk« n «Uvetu4u BefcfjS autU junak, (DontA^viklJ) B«||i mejniki (Ivan Prefelj) Filozofska teodbm (Alojz Jlrasek) ' GobmmU in Komnraiafci (Jul. Z^wr) Kaj se Je Makaru sanjalo (V. Koto- Mu>) Na nultfnlk potih (Fr»*e FHaefa) Pa?el C|avar (Dr.,1. PrcfdJ) Pcaviea Kladiva (Vladimir Levstik) Sveta not (Rudolf Vnbl) ' ' SUkm Dorians Gray (Oscar Wilde) Var|» 4u«e v vieah (Prosper Mirime) Po 70c zvezek Do Ohrida in Bitolja (Ivan Me tik) Po f5c zvezek ' BeUffor (Artur Bernedo) Onstran prafozd* (James Oliver Car-i.?r,fod) . „ , . , . . J Po strani klobuk (Damlr Felfel) Bomantiine duše (Ivan Cankar) Seriant EHavolo (Marcel PrioUet) Železna eesta (Zam» Grey) ^ *., Zlati Panter (Sinclair Glnek) Gusar v oblakih (Donald Keyboe) 6oapodariea sveta (Kari .lW) Oektorjev Met (Bene Ln Bfroyere) kletla (D R. Frlrh) ,t Po $1 zvezek ■ L gi auijcui OBISK V NEW YORKI'. | dz daljne sončne Oalifornije, nahajajoč se tu v uredil is t 'Olas Naroda' pošiljam najlep-poizdravr vsem dragim prijateljem in znanoem sirom naše nove svobodne domovine. Se pa-posebno našim dolgoletnim prijateljem Johnu .Kerži^mku v Idaho tn Johnu Demšarju v Presto, Pa* Dames odpotujeva nazaj proti' lepi sončni Ca] i t orni j i v Los Angele*. SMRT IN URITGO. IZ delom tukaj v tej okol čci ne gpo k-Hij prida. Kdor dela se mu dobro godi, drugi pa gledajo ■ v Trak. « Thikajšnja Rutoler Co., je ocbpnstilia 300 ljudi". Tukaj je umrl Pavel Stumpier zaradi avlomdibikke nesreča Ronia je bil iz Soče pri Bovcu na Primorskem. n Prank Stemjpler, > .Tea net te. Pa. (JgraUJenl Bilijoni (K. G. Sellger) (Pater Itajrtan^ t> . vko (E. S. Thompson). Rudarska balada (Marija Majerjera) Pricodbe febeliee Maje (Wildfir otok (Anatolp Franca) Pitane zgodbe (Janko Kar) b življenja za ilvtjevje (Ivan Zo- Po $1.25 zvezek Zadnji Mohikane« (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec (Pavel Kriler) Tudi tukaj rod sloveaiski» Žrtev rad bi vsako vtrpel, iT(a olajša Ti ' * FrišeLčas bo, upam kmalu, Tte. so vrag ^bo kruti strt. T«bi mati domovina, P®t-v svobodo bo odprt! Dal Bog, da bi 9e km&!iu uresničile naše želje. Ishr%Hfi poedrave prijateljem in zn«jl-cem airom Amerike, «6 prošnjo. da po najboljši moči pomagajo v sklad za trpeno brate v stari domovini. Tebi, "Olae Naroda" pa obilo hov i h naročnikov. Jaz pa vamj 55» nameček pošiljam dva Jacob Cuznar, John Mlatekovič (Pripomba: — Mr. Cuznar je bil med prvo svetovno vojno tri leta v West Point, N. Y.. nato pa dvakrat no Filipinih, odkoder je poslal več. dopisov v list "Olas Naroda". Mr. Mateko-vič pa je veteran iz ameriško-epanpke' vojne ter> je bil leta 1908 na Kmbi. Na po^u iz New Yorka nansad v GaHfonnijo bosta še obiskala svoje prijatelje v Gtowanda, N. Y., v Clevelan-du,. CSiicagu in j)o drugih kra-jib osrednjega zapada. Želimo jima obilo zabave, t— Ured) oooopoooaoooogoosjuiniitn"1 t Vale inveetiranje v Defense Savings Bonds, serija E, se bo zvišalo za 33 in eno tretjino odstotkov t 10 letih. Kupite Defense Bonds in Stamps f Vojujoči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa-ne morexe razumno zasledovati brez "velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond^ New Era Atlas' of the' World. boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki; so sedaj izdani, ne bodo ve^ dobri" To. da' "vse drugo je res, kot ta it-ditev, ako vpošte varno ta atlas. In tukaj pride' poglavitna ar. Z atlasom boste prejeli aznioof s kater« boste proti plačilu 25 eentov dobili dodatne aemljevides 'ki kažejo pte-memjene meje v*eb iftriav,'^ 1,1 11* . i Vi i -rm r ■>»a.......... bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli te-ttom 60 dni po zaključku vojne ki ko-bodo p>odpisane mirovme pogodbe. (Listek, ki ie treba izpolniti .in poslati naravnost na zalagatel ja, je v vsakem at-, lasn.) r Ti ^dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno »ti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno m pc vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "~GLA&A. NARODA'*, 216 West lfltk St.. itew yort KUHARSKA KNJIGA: R (V angleškem jeziku) jezil RECEPTI VSEH NARODOV : i 'I'*-" i- W .. * ' Stane samo H.* ij^"Knjiga je trdo vezana in ima 827 strani"®! Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so > i tndi v jeziku naroda, U mu je kaka jed posebno v navadi > Ta knjiga je nekaj posebnega z* one, ki s* zan!majb zi 1 kuhanje in se hočejo v njem čimbolj lzvažtett ln izpopolniti H ia< h' ^Naročite pri^^^^^^^^tit » / f" i /t ' ir^.V*'!?-"y 4 KNJIGARNI SLOVEPPC PUBLISHING1 C0. 216 West 18th Street : l ; New York, N. ?. . ^ ^ ^ ^ ' Po $t.50 zvezek ZloHn III fcuen t Rojake prosimo, k o pošljejo is naročnino, dase < poaluinjejo^-UHITED 8*A«tf ' O ilfADIAH POSTAL HONEY JS vriQRPlR.wsr ako J« wnm le*priro&io LU 1 U JCM1'J"» ELNWIJ" •ULA1 «UDDI'--Iew Tori — OSPOD iz KONOPISTA 4 Thursday, September 18, 1941 If ITIVDTE JIN H UN Napisal: L WINDER. 89 • • Mimo te^a ^e je dr. Marschall toail, da mw nezaupm prestolonaslednik že zdaj zameri molk, ki si ga nalaga, odkar so se jele širiti govorice o sporu s cesarjem. Strašno je bilo abuditi 4>restolonaskdnikovo jež. ki so njegove oči strašile ljudi s svojim s rep; m -bleskom, je s smejoeimi se očmi topil prišlecu naproti in zaklical: i4Xo; Torej se vendar že upamo k levu v brlogš Saj ne grizem, biva; skrbi bi -bili lahko prišli že prej" Seda sta, naunestni .škof je dobil smot k o in je začel govoriti o starih časih. Nič kaj ni zaupal nadvoJvodovi dobri volji. V minulih letih je bil 'pogosto priča, kako se je togot-Ijivi Fr: ne Ferdinand v nekaj minutah na vso iii|dč mučno premenil. Minogokrat je nepreračunijivvž kazal sobesedni-ku prijazen, i aai^ran obraz, nato pa mahoma prestrašil osuplega in nepripravljenega Človeka z vulkanskim izbruhom togo-te'. 1>r" \tarschaU je s svojo staro spretnostjo dozdevno ne-priisilj;e je kapodbudljivo smehljal, živčno bobna!i po namiznem prtu,, prav kakor delajo slabi gledališki igralci. Čez nekaj minut je smehljaj izginil s prestolonaslednik ovega obraza. Dr. M^rsohaU je premolknil in dejal: "Te stare zgodbe dolgočasijo vašo cesarsko visokost." Nikakor ne," je -živahno rekel Franc Ferdinand. "A prav za prav sem hotel govoriti z vami o nečem drugem." Torej v božjem imenu; naj pride, kar mora priti." je pomislil dr. Marschall. t Franc Ferdinand si je pomaknil stol bliže k škofu in je govoril o spletkah, ki sta jim izpostavljena on in Zofija. Pripovedoval je, da puščajo Ziidnje dni ZofiJo pri mriru, a da mora zato on toliko več pretrpeti od raznih nenaprošenih svetovalcev. Posebno visoka duhovščina pritiska nanj. Če se bo to nadaljevalo, nru bodo pristudili vso njegovo pobožnost, vwe njegovo razmerje do cerkve, ki je od rane mladosti čisto in odkritosrčno. Dalj, ko je Franc Ferdinand govoril, huje ga je zanašala jeza. Besno je planilo Lz njega, da ni čudo, če ga pu&ča njegova lastna rodlbina na cedilu; tu velja /pač samo cesarjeva volja. Toda duhovščina opravlja s pravo zagrizenostjo posle dvorske kamjarik im ga obstreljuje z najtežjimi topovi, kakor da bi kanil storiti strašen zločin. "In vendar ni zločin, sam Bog ve, da ne!".je vzkliknil' in razburjeno mahnil z rokami. "Če se oženim z žensko neoma-deževenega slovesa iz .prastarega plemiškega rodu, ne more nihče trditi, da' bi bilo v tem kaj bogokletnega." Debele potne kaplje so nvu visele na čelu. Tudi obraz dr Marsohalla s«? je pokrival z znojem. Niti z najmanjšim gibam se ni upal namigniti, kakšen je njegov pogled na stvar. Trenutek odločitve se je neusmiljeno bližal, a duhovski sve-tovnjak, ki je bil drugače tako samozavesten, še- vedno ni vedel, kaj poreče nadvojvodi. Vedel je, da mora izlbirati med nadvojvodo nenrfrlostjo in nemilostjo oesarja. » Rad ni imel nadvojvode nikoli: Franc Ferdinand mju je bil zmerom samo važna oseba, ki ji je bila Previdnost namenila. da utare neznatnemu vaškemu kaplanu pot do najvišjih cerkvenih dostojanstev ter vrne cerkvi, ki jo preganja neugodnost novega časa, vso nekdanjo slavo in oblast. Tisti, ki je vodil princa in da pokličemo vašo organizaciio oficiijelno po vašali zastopnikih na konferenco, katera naj bi položila temelj širokemu gibanju za* osvobojenje našega naroda v domovini, to je Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prepričani smo, da z nami mislite enako in da tudi vu skrbite za svoje v stari domovini. Vemo tudi, da se zgražate, kadar slišite, da se nam kot civiliziranemu narodu vsiljuje za vladarje in barone Nemce in Tta'ijane za gospodarje in tla-čite^je. Vemo tudi to. da vsaki iskren in pošten Srb, Hrvat ali Slovenec hoče bo ribo, da se maščuje za svoje očete, brate in sestre, hoče borbo proti tiranom in razbojnikom Vemo pa tudi, dobro, da posameznika skrb in mišljenje ne pomagajo našim v starem kraju. Ker poznamo mišljenje našega naroda v tukajšnji okolici, vemo, da' je potrebno organizirati takšni širok pok ret. Zato sklioemo konfe-pmeo, katera se bo vršila 28. septembra ob 2. uri popoldne v Poliskem Domu, na 6th Avenue v TSirtminsu- s sledečim dnevnim redom: 1. Razpravljalo se bo, kako in na kateri način bo naš po- Vetiki Britaniji, Sovjetski Rusiji in našim zaveznikom v boju proti fašističnim napadalcem. ' '„" A 3. Na tej konferenci se bo izvolil stalni odbor, kateri bo vodil ta pokret v duhu časa in po zakl.tučkjrh Članstva. Nadejamo se; da too na tej kOTvfercnai poleg delegataov "vdeležen ves naš na rod "obojega spola iz cele okolice, kateri je zainteresiran v življenje in boj našega naroda v stari domovini. V upanju, da se boste odzvali našemu pozivu, pošiljamo vam naše tople pozdrave. tZačasrti odbor: Martin Bajuk, predsednik, Viktor Svrljuga, tajnik. Nikola Dubanovič, Mike Palrjuga, Matt Plut, Pajvao (Rojakovič, Joseph Intihar, Martin Rezak, Ivan Stanič, odborniki. Ti mini ns, Ont. Can. V teh težkih dneh V teh težkih dneh, ko je naša rodna gruda onkraj morja obdana in pokiftta s črnimi ranami radbesnel-ega diktatorskega proketstva, v teh težkih dneh je naša ameriška Slovenija nezaupljiva in topoglava. Zakaj vse to? Ali moramo res biti tepeni in zasužnjeni, da brat spozna brata, sestra sestro Slovenec poseda v obraz Slovenca, da si v fcugii in trpljenju podasta roke in spravita bitje src v potrebno soglasje. Sloga jači. nesloga tlači. Slovenske b:atske organizacije v Ameriki, katerim nihče ne more odrekati, da zastopajo veKko in pretežno večino slovenskega naroda v Ameriki, so V skuuni in zgodovinski čika-ški izjavi skupno in neoporo-čno izjavile za pomoč bednemu in zasužnjenemu narodu v do-mlovim. Glavni odborniki teli organizacij so sprejeli in potr-idili izjavo in elelo slovenska se-(kcaje Jxrgoslov. Poowtznega Odbora v Ameriki. Ustanavljajo se lokalni odbori po slovenskih naselbinah, zaživela je ideja v mislih in srcih, da slovenski narod kot celota v Ameriki priskočila pomoč slovenskemu narodu v domovini. Nobenega preži,ranja ni bilo, vsi in vsak je bil povabljen na sode'o-vanje; za vse je dovolj elela, ako hočemo delati iskreno in bratsko. — Članstvo naših bratski,podporni h organizacij^ni videjlo nobenih napak v tem saimaritan-skem delu. Od)bor je napisal svoja pravila, katere je lahko vsak ČitaL^ Dovolj jasna in razumljiva so* prav taka, na podlagi katerih hoče ta odtoor voditi pomožno akcijo, da bo narod imel za*upanje in vero v to de!'o. Organizacijo vodijo lju-'»dje. ki zavzemajo odgovorna mesta pri naših organizacijah, ljudje, ki so bili na konvencijah izvoljeni po svojih društvenih zastopnikih ali delegatih. Vsak glavni odbornik, ki je član slovenske sekcije JFO, je za vse svoje delo odgovoren posameznim glavnim odborom, a JPO, SS je pod nadzorstvom federalnega državnega oddel-kret doprinesel pomoč za osvo-1ka v Was»hingtonu. In končno hojenje naše stare domovine, todbornik te pomožne [akcije dobro zaveda svoje ve-2. Na kateri način pomagati. like odgovornosti in dela, kate-naši novi domovini Kanadi, Irega 'brezplačno opravlja. JČemru je potreba sejati nezaupanja? »Če je 'bil katerikrat v zgodovini slovenskega narodai v A-meniki naš narod poklican, da izpregovori svojo in zadnjo besedo, poklican je bas danes. U-redniki slovenskih listov, glavni odibomiki slovenskih bratskih -orgamizacij. dopisniki u-radnih glasil in drugih sloven? ski h časopisov, danes je vaša velika in* narodna dolžnost, da pišete in- govorite za svoje- or-i ganizacije, ki eo podVzele to pomožno akcijo. Jugoslovanski.'pomožni odbor, slovenska sekcija ape ira ma vas, da spregovorite v imen.u društev, posameznih slrupMi in vaših naselbin, ali izrazite vaše oseto-no ntnenje glede naše pomožne akcije. Naj se razčisti pojmovanje zapričete akcije. Naj spregovori narod sam. To je že lja JPO, SS, o tem je razprav Ijafia seja tega odl>ora, ki se je vršila v Joliet, 111. Najboljši odgovor v javnosti pa *bo. ako takoj ustanovite lokalni odSbor ter ga priglasite tajniku JPO. , SS. Sporočite tudi našim časopisom, da ste organizirali svoj lokalni odbor, ki je pripravljen po pravilih slovenske sekcije nabirati denarne prispevke. V teh težkih dneh ne bomo ce pili dlako, preveč kruto bi gre-.šili proti trpečemu narodu v domovini. Naša pomožna akcija ne izvzema nobenega1 v domovini, trpljenje prizadetih je enako, vsak trpi, neoziraje se na njegov stan ali prepričanje. In potrebni so vsi brez razlike. Opustimo vsako maiodnšnost iiboljšujmo naš položaj z nasveti in delom!, nikakor ne : nepotretonim kritiziranjem. Po dirati ddbra dela ni častno in bratsko. iKdor ima v sebi Čut in odgo vornost radi svojega stanu naj se podviza in potrudi, da bo daT narodu to,-kar vejeva mu stan. Narod se dobro zaveda kdo je njegov prijatelj v nesreči. Ne bodite podobni sončni uri. ki kaže pravi čas samo takrat, ko sije sonce. Stojte tna braniku svojega naroda tudi takrat, ko ni vež sonca, ko na-stooa tema, kajti takrat je po treba poguma in odločnosti. V teh težkih dneh se boste poka jali, kaj premore vaš pogum in odločnost. Odmevi trpeče domovine vas kličejo. Bodimo pripravljeni! Delajmo in pomagajmo, vsak oo svoje. Janko N. Rogelj. Nasprotujoča poročila s fronte Rusko vrhovnb poveljstvo naznanja, da je rdeča armada uničila nemško oklopno armado generala Heinza Ghideriana jugozapadno od Smolenska. General Guderian, ki je z bliskovito naglico prebil Magino-tovo črto ipri Sedanu in pripeljal svojo armado Francozom za hrbet poleti, leta 1940/ je izgubil dve tretmi svoje vdarne sile, ko je njegova armada zadela na močne ruske tanke. V teh bojih so Nemci izgubili 20,000 vojakov, mrtvih, ranjenih ali ujetih; 500 tankov, 70 oklopnih avtomobilov, 1525 trukov, 195 aeroplanov, 85 težkih strojnic, 51 zakopnih moa-narjev, več tisoč pušk, mnogo artilerije in municije. Odgovor na nemške trditve Poročilo vrhovnega poveljstva odgovarja na nemško poro- N čilo o uničenju treh ruskih armad v okolici Ilmen jezera, rekoč, da so Rusi v tem predelu v enem mesecu imeli 30,000 mrtvih in ranjenih, Nemci pa od 35,000 do 50,000. Nemci trdijo, da so Rusi izgubili 695 topov, v resnici pa so jih izgubili samo 42. Teh bojev se je vdeležilo samo 36 ruskih tankov, zato jih niso mogli izgubiti 320, kot trdijo Nemci. Okoli Jarceva, severovzhodno od Smolenska, so imeli Nemci 10,000 mož mrtvih in ranjenih; izgubili so 100 poljskih topov in 100 metalcev min. Jarcevo se nahaja v ruskih rokah in v tej okolici so odbili močan nemški tančni napad. 60 nemških tankov je bilo razbitih ali pa zajetih.: Na drugem kraju fronte so Rusi uničili 46 nemških postojank strojnih pušk, 15 artilerijskih baterij ter več infanterij- , skih podzemskih postojank in muničijskih skladišč. Poročilo o teh bojih je napisal genral K- Rokosovski, ki je?* bil za svoje junaštvo pri Smolensku pomaknjen v višji cTh. Nemci se ponašajo z zmagami s Po poročilih iz Berlina so Nemci po hudih bojih pričeli zopet naglo prodirati. Zadnje tedne, ko je nemško vrhovno poveljstvo skoro popolnoma molčalo, razun da je poročalo o' bojih za Leningrad, je nemška armada, četudi počasi, pa stalim prodirala južno od Gomela in mimo Černigova. Od juga pa prodira druga nemška armada od Kaneva in Kremenču-ga in kadar se te dve armadi združita, bo Kijev popolnoma obkoljen. Toda obkoljena pokrajina je tako obsežna, da bodo imeli Rusi, ki štejejo okoli 250,000* mož, še vedno priložnost braniti se in tudi mogoče prebiti nemški obroč. N0TF 7A Kf.AVIR AV.1 H AR- — v « imajo velik uspeh o SMRTNA KOSA V Hibbing, Minn., je nedavno umrla Margaret Trabar, roj. Šterk, stara 48 let in doma iz Predgrada pri StaTem trgu ob Kolpi v Beli Krajini. V Ameriki je bila 32 let in zapušča možak dva sinova, štiri hčere in očeta. V Pittsburghu, Pa., je nedavno preminil Anton Horvat, v starosti 59 let. Rojen je bil v Ptuju na Štajerskem in je pri* sel v Ameriko pred 37 lfetu Zapušča ženo in hčer, v Califor-mji pa sina ter brata v starem krajn. _ pevskim zborom POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALIJE. Ball A dam if—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI wm Miki xbor..........................«• Sest narodnih pesmi u w ftki zbor ....................M ŠEST NARODNIH PESMI n metan! xbor ....................M 7. Krmne »nturinl—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... ferdo Jaranee—12. MLADIH LET, miU tbori ................. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (m-ikl in ncitni) •»• t ••••«•«•• Moški zbori OSKAR DEV: Bardca; OJ, moj fiocel ,e *>▼; Kun mi, fantje, dnv t vaa poj-demo ................................JI OSKAR DEV: .Srečno, ljube« moj«; Ko padci na tuje gre; Soči; Moj očka ma konjička dra; Doblv tem pisemce; Slovo; Je vpihnlla luč .4« EMIL ADAMIČ: ' j * Modra derojka (bdekranjska.. .Z9 Vso nofi pri po tod ...........Jt» Jurjeta ......................M . Hodi Micka domo; Kaj dragega, hočem; JVlravtca ........Ji vastllj M IRK In A. GROBMING: Tetrič; P« gradlnl ..........M MONfKO SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA PO JEZERU ROLO BARČICA MLADI RAPETANB___ OHIO VALLEY SVLVIA POLKA_________ TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ_________ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ______ DEKLE NA VRTU OJ, MARIČKA, PEGLJAJ.... ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka) il JU JU IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriika eleremka lira, { Orlovske himne (Vodoplree) Slovenski akordi, tt > M M moianlk !■ FERDO JUVANEC: Zjutraj........ BIoti a peter jereb: Pelin rota; VASILIJ MIRK: Podoknlra........JH KORKO PRELOVBO: Ko bo fantje proti ra«I Bt----Jž» Le enkrat Ke .................2ft Slava dela ..................JM HR. VOLARIč: Rožmarin; PAVCiČ: Potrkan ple« jos. .t« JU moških xbarov (Kart Adami«) Trije mešani zbori (Glasbena Ma-Uea) --------------------JU V pepel nični noči, kantata in sole, »bor In orkester, (Sattner).~ M Mladini, peni sa mladino • klavirjem (E. Adamič) ___________il Dve pesmi, (Prelovee) i ■bor in solo________________ Nail himni, dvogiaoao_______ Gorski odmevi. (Laharuar), n. svezek, noikl zbori___M ZA TAMBURICE: NTA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tambnrice, zložil Mar ko Bajuk...............75 Slovenske narodne raikl zbor (Bajuk) Som M na ptanlnee, (Bajuk), IA citre: sa dira. - 4 ivezki — (Koiegskl) _____ ZA KLAVIR: 8nri pridejo. — Koračnica —___ JBt Slovenske narodno pesmi, Janko Žlrovnlk I. zvezek, 123 pesmi sa moSU alt ženski zbor ............ I ti II. svezek. 77 peaml aa molki ln mefiani zbor ........... 100 narodnih pesmi za m siki In mešani s bor, Emil Adami« ____1,— PANT JE NA VASI, 19 narodnih aa mofld sbor, Ciril Pregelj., j« Naročilo poSjlto "Glas Naroda" tl« WEST ISth NEW YORK. N. X.