Delegatski sistem -osnova naše družbe
Predsedniku Titu postali brzojavko z željo, da bi čimprej ozdravel
»D«l*gataM •latefii }• mao-va poHUČnaga slatema mhikh upravMga •octallzma - ]• U-•ta obllka, preko katar* laftfco ftofovnl lfud)a tn občanl n*po-*r*dno tzvajafo ¦voj« uma-upravn* funfcdj«. Zato mori-mo vm naia prtudavanja uam*rM Y to, da bodo <Mownl Vudttt In oManl ottutM, da lahko I* z datooatsJdm atet*-mom uv«t|avt|a)o in opravfjafo temvJJno funkdjo ofeUitt, U Jlm pripada 1» po uatavt.« To )• »pk>t»n In vHUmtd povz«-t*k ruprav« o urMniL*v>nJu <M«gatsfc*ga In tkupMlnafc*-0a «lat»fna v nail obdhri, kar •mo zabatoilH na skupnl mJI hontorane* občlmfca organt-zact|a SZDL fn drutbanopoll-tKnvga ibora naia obfilnak« ¦fcupačln«, kl i» Mla 13. ta-bruarja.
SPOOBUDA DCLCOATOM
Predsednik drutbenopolitič-rwga zbora befigrajske obtin-ske skup^Čina Botan ZavainUt
Je v svojem uvodu na omenjenj seji najprej poudarll. da bl mo-rala ocena uresničevanja dele-gatskega sistema v naši občini zajeti tudi samoupravne inte-rssne skupnosti, saj ravno pri
njih ugotavljamo največ -krat-
kih stikov-. Prl tem je omenil neaklepčne seje, nepoveza-noet defegatov s svojo -bazo«. premajhno piomoč DPO. KS in samoupravnih organov dele-gatom pa tudi neustrazno in preobaežno gradivo. Ko je go-voril o delu zborov občtnsk« skupSiine, se )e zavzel za ko-renito predrugsčenje dnevnih redov skup&činskih zasedanj, saj j» na njlh Se vedno preveč tlstih tem, ki bi jlh brez vsake Skode lahko obravnavali bodi-si irvrtni svet obfitnske skup-' ečlna ali pa upravni organi. Občinska skupSčma bo morala v bodoče imeti bolj vlogo po-vezovalca in usklajavalca inte-resov, manj pa Wti -glasovalni stroj- za sprejemanje različnih odlokov. V njogovem izvajanju velja omeniti ie eno zanimtvo pobudo, in stcer da mora po-samezna problematika z zase-danj republlike in zvezne skupščlne najti svoje mesto tu-di v obiinaklh skupsčinskih dvoranah.
-6EPANJE- V OZO
Marko Kod|an |a v imenu občlnskega sv«ta zveze sindi-katov seznanil delegate ome-
njene seje, da delegatski si-stem v organizacijah združe-r>ega dela 5e depa. Om«nil je zlasti slabo usklajevanje dela med vodji temeljnih deiegacij, izvrSnimi odbori osnovnih or-ganlzaclj stndikata, samoup-ravnlmi organi in strokovnlmi sluzbami vOZD. Niso redkl pri-mari, da se delegacije sploh ne sestanejo, ponekod v OZD pa nitl ne vedo, v kat»ro konfo-rsnco delegacij s« povezuiejo.
KONKRETNA NAPOTLA ZVEZE KOMUNI9T0V
Maffan MaMlč je detega-tom konference in druibeno-polrtifinega zbora predstavil zelo konkretno naloge obfiin-ske konference ZKS, ki jih pov-zemamo tudi mi. V bodoča moramo dosečl bofjSo usklaje-nost dnevnih redov in sklicev zborov občinske skupščin« In skup&in SIS. Na dnevne rede skupšCinskih zasedanj mora-mo uvričati predvsem takšno temattko, ki je odločilnega po mena za doiočanje ustavnega družbenoekonomskega in družbenopotitičnega položaja delovnega človeka in občana. Kvaiitetneje oblikovana gradi-va - to je pogoj dobrega delo-vanja defegatskega sistama, pri Čemer pa js osnovno izho-
Nadal|. na zadnjl stranl
NadafJ. s 1. »trani
diSče, kollko grodivo olajfluje razpravo in povečuje njeno učtnkovitost.
ORADIVA LE 5 8TRANI
Obfiinska konlerenca ZKS je tudi predlagala, da obseg de-legatskih gradlv naj ne bl pre-segal 5 strani, s Cimer bt se izognlli -paketom- gradiv. Ob lem velja podčrtatl tudi zahte-vo. da mora vsako delegatsko gradivo tzrecno navajati mož-ne alternativne reSitve oz. nji-hove materialne in druge po-siedice tar prednostl za dolo* čeno akupnost delovnih Ijudi In občanov ali pa posamezm-kov. Prav zavoljo vsega tega moramo kompleksu informira-nja poavetiti dosti vefi pozor-nosti kot doslej, pri Čemer naj bo v ospredju nafielo celovito-sti intormacije,
Zveza komuniatov se Je do-taknila tudl delegatskih vpra-5an| tn odgovorov, za katera mani, da so prevečkrat forma-listična Irt premalo spodbudna za sestavljalce dnevnih redov. Zato tudi ni odveč zahteva po rednem in pravočasnem odgo-varjanju na deiegatska vpraša-nja. Marjan MalešiČ se je dota-knll še delovanja upravnih in strokovnlh služb, ki morajo btti po njegovem bolje organizira-ne In imeti dosti bolj živtjenjski pristop do problemov obča-nov. StaliSČa zveze komuni-stov do delegatakega sistema so zaveza/a tudi Individuatne poslovodne argane v TOZD in pa skupne aluibe. da so odgo-vorni za priprave delegacij in delegatov na konferertce dele-gacij, seje zborov skupSČin In SIS, pri čemer morajo delega* tom pomagati 9 primernimi ko-mentarji gradiv za skupStinske a«|e tn \\U -oboroiiti- s atUepi tmmoupruvnih organov TOZD. Na koncu avoje razprave |e Marjan Maleftlč ie poudaril, da mora stalno usposabljanje za-
gotavtjati d«legatom poznava-
nja in obvladovanje delegat-skega In skupSČinskega siste-ma, seznanlti pa jih mora tudi z njihoviml dolžrtostm) in pravt-caml.
BOLJ VKLJUClTI 8I3
Po mnenju koordinacijskega odbora za spremljanje skupne porab« ph IS SO Ljubijana Be-žigrad, katerega mnenje ja v razpravi prebral Mllja Kuhar, mora ocena uresničevanja de-legatskih razmerij v nasi obilnt vsebovati tudi samoupravne Interesne skupnosti tako druŽ-benih kot gospodarskih dejav-nosti. Le tako bomo lahko pri-pravill skupen akcijski pro-gram nadatjnjega uveljavljanja delegatskega siatema. Tudi Mitja Kuhar je v svoji razpravl opozorit na slabosti pri infor-miranju, na neustrezna gradi-va, na alabo organiziranost konferenc delegacij, pa tudl na precejinjo -odtujenost« posa-meznih strokovnih služb, ki 90 za nekatere SlS družbenih de~ javnosti ustanovljene na mest-ni ravni. Ta odtujenost se kažo tudi v dofočenem -dikttranju« za sklicevanje sej skupščin po-sameznih SIS, kjer niso upo-Stevali celo njihovih statutar-nih določtl po minimalnih ro-kih za skitc skupičine.
GRADIVA NE PRIHAJAJO V K8
•Dokler sveti KS in pa kra-jevne konterence SZOL ne bo-do doblvale gradiv za seje ob-člnske skupžČine in skup&Č^ne SIS. toliko časa bodo delegati prihajali na seje brez stališfi sveta KS afi pa KK SZDL,- je poudaril delegat KK SZDL Sav-sko naaelje Ivo MaHttfi. Njego-vi oceni se |e pridružll tudt de-legat zveze borcev D«nik> Jur-oa, kl ja ša dodal, da defegaU n« prihajajo na seje skupičin zato, da bi bili »zapaženi* to ja bilo namreč zapisano v pradio-
gu ocena uresničevanja dele-gatskega sistema v na5i občini - temveč zato. da prenaiajo stališča in mnenja \z svojega okolja, ki jih je izvolilo.
Jimz Rtgtvr se je v svoji razpravi zavzel predvsem za setekctjo posameznih vpra-Sanj, saj po njegovem mnenju občinska skupSfiina še preveč obravnava tista vpraianja, ki sodijo predvsem v domeno skupifiln SIS. Borts Butfna je opozortl na Stevtlna delegat-ska vprašanja v zadnjih dveh letih, predvsem pa na dejstvo, da skoraj na poiovico postav-Ijftnih delegatskih vpraianj de-/egati ntso dobiti zadovoljMh odgovorov. In ie nekaj naj omenimo Iz njegove razprave. Po njegovem mnenju je tas odgovorov na delegatska vpraSanja bistveno predolg, saj niso redki primeri, ko dele-gatl čakajo na odgovors tudi po vefi mesecev Marfco Bo-hlnc iz StoŽic se je zavzel, da bi v bodoče morali bolj okrepi-ti stike delegacije z volilci oz. z -bazo«, medtem ko je detegat KK SZDL Bežigrad Mlha Rlba-rt* menil, da t»i morala skup-Sčina pogosteje preverjati ure-sničevanje skupščinskih odlo-čitev. Joiko Pimar je v svoj) razpravi ugotovi), da o po-membnejših zadevah pramalo razpravtjamo na zborih obča-nov, na katerih bi se lahko de-legati seznanili z mnenji kraja-nov. Poudaril je tudi, da se na-ši interesi vse prevečkrat zau-stavljajo v občinski skupičfnf, premalo pa so prisotnl v rdpu-bltSki in zveznt skupMini.
D*l«g«ti tonf«f«no« občln-¦k« organlzadj« 8ZDL \n družb«nopoHttfin»ga zbora občlMks akupUln« ao na toncu pooMMtlll tzvranl od-bor pr»da*datva, da pripravl Iz omnitM razprav* *notna ¦taMICa. Z do4ooCra|nlm plo-akanfam so pezdnvtll prvdlog d*4*gatov obftinsk« konfaran-c* Z8MS LJuWi«na B«ž(grad, da pr*dMdnlku Tltu potl)«H> brzojavko * t»IK> v««h, da M 6lmpr«J ottirmvL Pol«g t*g« p« ao oMtublll, d« bodo UkN v bodoč« z v**ml •ttami *• nm-pr*f lzgraj«vaH alstom todalt-•ttčn*ga samoupravllaii)«.
VILI GUČEK