Primorii St. 9 (16.046) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim 'OTmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembru seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v vovcr Gorenji irebusi, od 18. septembra 1941 . maja 1945 v tiskarni 'Slove- nija' pod Voj-xi. i pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem lr?tu. kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini t*ska -i partizansk' DNEVNIK v za-suz.v. opl. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 moggb 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190__________ , m POŠTNINA PlAČANA V GOTOVINI J 3C/C/ LIK sPedizione in abbonamento poslale 45% comma2Mi,legge 66296-Fiate dl TMesto NEDEUA.il. JANUARJA 1998 Dežela: novosti tudi m manjšim Bojan Brezigar Petkova izredna seja deželnega sveta Furlanije -Julijske krajine je bila nedvomno pomemben dogodek v uveljavljanju avtonomije naše dežele. Ob tej uradni vsebini pa je seja vsebovala najmanj tri pomembne novosti za slovensko manjšino v Italiji. Prva novost je v dejstvu, da je na zasedanju sodeloval in spregovoril tudi predstavnik manjšin, ki so tako prvič v zgodovini naše dežele prevzele vlogo subjekta. Poseg Marina Qualizze je bil zelo resen in je močno zarezal v odgovornosti za neizpolnjevanje določil o pravicah manjšin ter odločno opozoril na dolžnosti, ki jih imata do manjšin država in dežela. Mimo vsebine tega posega pa je dejstvo, da je Oualizza lahko spregovoril, dogodek, ki nedvomno začenja novo obdobje odnosov med Slovenci in deželno upravo. Druga novost je v ugotovitvi, da so skoraj vsi govorniki pozitivno spregovorili o manjšini. Seveda je bilo v tem kar nekaj cinizma, še zlasti za tiste, Id so še pred nekaj tedni z glasovanjem v isti skupščini preprečili stvamejše ukrepe v korist manjšine. Vendar je treba včasih tudi pri cionizmu najti sončno plat: Violante bo namreč v zbornici povedal, da se ni nobena stranka v Deželi zavzela proti zaščiti manjšine, ampak je, nasprotno, slišal soglasno oceno, da je treba vlogo manjšine ovrednotiti. To dejstvo pa bo nedvomno ošibilo tiste posameznike, ki se bodo v parlamentu zaganjali proti zaščitnemu zakonu. Tretja novost pa je v dejstvu, da na tej seji ni bilo nobenih izpadov nestrpnosti v zvezi z mejo, s Slovenijo in s polpreteklo zgodovino. Res, nekaj jokanja zaradi izgubljene Istre smo mimogrede slišali, vendar v razpravi ni bilo ostrine, obtožb in revanšizma, ki so desetletja označevali vsakršno politično soočenje v Trstu. To posredno koristi tudi manjšini, kajti vsakršna zaostritev odnosov ne meji je vselej škodovala tudi Slovencem v Italiji, saj so se znašli v vrtincu dogajanj, ne da bi za to imeli nobene konkretne odgovornosti. Navedbi teh treh novosti seveda sledi še končna ugotovitev, da se za slovensko manjšino stvari vendarle premikajo, in da se končno premikajo v pravo smer. Ob koncu pa je seveda potrebna še želja, da bi se besede dmprej tudi udejanile. RIM / OTVORITEV NOVEGA SODNEGA LETA Odmeven predlog o kontrolirani oskrbi zasvojencev z mamili Golli Fonseco po je tudi izrazil upanje, da se bo sodstvo le rešilo sedanjih težav RIM - GLavni pravd-nik pri kasacijskem sodišču Galli Fonseca je ob otvoritvi novega sodnega leta med drugim predlagal kontrolirano oskrbovanje zasvojencev z mamili, kar seveda ni liberalizacija tržišča. Predlog bo gotovo moCno, odmeval v javnosti. Podoba, ki jo je Galli Fonseca nudil o italijanskem sodstvu, pa je še daleč od zaželjene. Se zlasti je izpostavil dolžino procesov, zaradi Cesar si je Italija nakopala tudi kritiko Evrope. Izrazil pa je upanje, da bodo sedanji napori, posebno v dvodomni komisiji, le prinesli pozitivne premike. Na 2. strani Di Bellova terapija proti raku tudi v naši deželi RIM - Na podlagi odloka ministrice za zdravstvo Rosy Bin-di, ki dovoljuje eksperimentiranje terapije proti raku prof. Di Belle, bodo verjetno zaceli preiskušati mešanico zdravil De Belle tudi v Avianu in Trstu. Na 2. strani ZAVAROVALNIŠTVO / IZREDNI OBČNI ZBOR Skoraj 4.000 milijard svežega kapitala za širitev Generali v Nemčiji in Franciji delež nemške zavarovalnice AMB, za kar bo odštela okrog 8.200 milijard. Skupaj potrebuje torej družba krilatega leva 9. 700 milijard lir, ki jih bo zbrala za skoraj 4.000 milijard s povišanjem kapitala, 2.500 milijard bo prispevala iz lastnih sredstev, za 3.200 milijard pa se bo morala zadolžiti. Konec zgodbe, ki se je začela s poskusom naskoka na AGF, je po oceni vrha tržaške zavarovalne grupe naposled vendarle sreCen. Na 3. strani TRST - Delničarji zavarovalnice As-sicurazioni Generali so na včerajšnjem izrednem občnem zboru odobrih predlagano zvišanje kapitala za 3.950 milijard lir, kar je potrebno za širitev grupe v Franciji in predvsem v Nemčiji. Kot znano, bo namreč Generah po sporazumu z nemško Allianz v zameno za spodleteli naskok na francosko AGF kupila tri manjše francoske zavarovalnice (v vrednosti 1.500 milijard lir) in prevzela večinski (največ 80-odstotni) GORICA / PO DOLGOLETNI ZAPORI Včeraj odprli obnovljeni avditorij Obnovitvena dela so stala več kot 8 milijard lir - Poseg odbornika Degrassija GORICA - Podpredsednik deželne uprave Michele Degrassi je včeraj predal namenu obnovljeni sedež deželnih uradov v Gorici in avditorij, ki je bil zaprt od začetka 90. let. Prenova je bila potrebna za bonifikacijo zdravju škodljivih asbestnih oblog v poslopju. Poleg tega so obnovili opremo in tehnološke naprave, izboljšali akustiko in udobje v dvorani z zmanjšanjem števila sedežev od 440 na 372. Prenova je stala približno 8 milijard lir. Degrassi je ob važnosti ponovne pridobitve tega kulturnega prizorišča poudaril tudi simbolni pomen odprtja institucionalnega sedeža Dežele v Gorici. V trenutku, ko se postavlja v dvom njen obstoj in ustroj, želi deželna uprava poudariti potrebno po ohranitvi enotnosti dežele, ki naj temelji na ravnovesju in korektnih odnosih med vsemi štirimi pokrajinami. Avditorij bo Dežela zaupala v upravo Goriški občini, ki bo v ta na- men sklenila pogodbo tudi s Pokrajino. Namenjen bo predvsem koncertom, literarnim srečanjem, kongresom, galerija ob njem pa bo gostila razstave sodobne umetnosti, je povedal občinski odbornik za kulturo De-vetag. Predsednik Pokrajine Brandolin je pristavil zeljo, da bi avditorij bil Cim bolj odprt veCetniCni kulturni stvarnosti. Na 8. strani Repičevi morilci so prišli iz Srbije TRST - Morilci novogoriškega podjetnika i Zvonka Repiča so prišli iz Srbije: tako je poka- j zala zahtevna preiskava letečih oddelkov iz Trsta in Gorice, ki ju je koordiniralo okrajno proti-malijsko pravdništvo. V umor so vpletene štiri osebe, ki so nekaj dni po krvoločnem dogodku zbežale v tujino. Od Repica so hoteli izterjati denar, ki ga je uvozno-izvozno podjetje Addex, katerega je upravljal skupaj z bratom, dolgovalo nekemu srbskemu podjetju: ugrabili so ga in j mučili, umrl je 7. novembra lani. Na 4. strani ---^.. 1 OPČINE Narodna ul. 160 Tel. 213193 POPUSTI GORICA CORSO ITALIA 23, TEL. (0481) 537535 SŽSIz Ženska in Moška moda v Gorici tiisuPERGA® Grifoni M R vakioglio @ Julia Garnett ErmenegildoZegna ungaro Balenciaga PAT1BEAMITOM frii/ OBLAČILA) 1MAURI razprodaja ob koncu sezone maur/05 sranai izrednaugodne cene Ul. Ponziana 3 Tel. 764833 Ul. Settefontane 19 Tel. 767513 antonin arandi avtomobili od 1921 Novi ^^vtozaodpf^ SKSS”-« u r dalJe »ključi v v roke« menjava olja oliofiat dual za vsa vozila: 29.000 lir (iva vključena) TRST - ULICA FLAVIA 120 - TEL. 281166 Moderna ženska obišče boutique TKmftlhm Press Trg tra i Rivi 1 - s 040-417182 - TRST mmmmm u SEZONSKO ZNIŽANJE CEN PRI NOVICE Nemčija bo plačala odškodnine žrtvam holokavstva v Vzhodni Evropi BERLIN - Po veC mesecih pogovorov naj bi nemška vlada po pisanju berlinskega časnika Tagesspiel s predstavniki judovske skupnosti dosegla dogovor o plačilu odškodnin preživelim žrtvam holokavsta v Vzhodni Evropi. Vlada v Bonnu pisanja časnika ni komentirala, za ponedeljek pa je napovedala uradno izjavo o tem. Tagesspiel trdi, sklicujoč se na obveščene vire, da bo Nemčija v obdobju med leti 1999 in 2002 v poseben sklad vplačala po 50 milijonov mark letno. Iz tega sklada bodo nato izplačali odškodnine okoli 18.000 upravičencem. Ti pred tem niso smeh dobiti nobene druge odškodnine, izreči se morajo, da potrebujejo pomoč ter povedati, da so bili zaprti v delovnem taborišču ah v getu. Kot navaja isti vir, naj bi žrtvam iz Vzhodne Evrope mesečno izplačevali po 250 mark, kar je polovica tistega, kar dobijo žrtve v Zahodni Evropi. Predstavniki judovske skupnosh naj bi takšen dogovor sprejeli upoštevaje razlike v kupni moči med Zahodom in Vzhodom. Nemčija je že izplačala okoli 100 milijard mark odškodnin žrtvam holokavsta na Zahodu, tisti pa, ki so Živeli v vzhodnoevropskih komunističnih državah za odškodnino niso mogh zaprositi. (STA/AP) Pisemska bomba v Baskiji VITORIA - V baskovskem mestu Vitoria je bila v eksploziji pisemske bombe v stanovanjskem bloku lažje ranjena neka ženska. Pismo z bombo, naslovljeno na vojaškega podčastnika, je eksplodiralo v njegovem nabiralniku v henutku, ko se je po stopnicah spuščala ženska z desetletnim sinom. Žensko, katere identitete niso razkrili, je zadelo več črepinj. To je že drugi bombni napad v Baskiji v manj kot 48 urah. Včeraj zjuhaj je bil v eksploziji bombe, podtaknjene v avtomobilu, ubit konzervativni poslanec Zarauza. Pohcija napad pripisuje baskovski teroristični organizaciji ETA. (STA/ALP) Potresni sunek na Siciliji CATANIA - Včeraj ponoči je prizadela vzhodno obalo Sicilije vrsta potresnih sunkov. Zemlja se je prvič stresla predsinočnjim ob 21.36, v štiriindvajsetih urah pašo zabeležiti kar 1390 sunkov. Vsi so biti lažji in niso presegli 3, 8. stopnje Richterjeve lestvice. Potres ni terjal žrtev, pač pa se je zrušila streha sakrestije cerkve Rožnevenske Matere božje v Biancavilh blizu Catanie, ki pa je bila že dalj časa zaprta. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se je ob potresnih sunmkih obnovila tudi vulkanska dejavnost Etne. Britansko letalo nad Italijo odvrglo dve bombi RIM - Britansko vojaško letalo iz sestava mirovnih enot SPOR je v bližini mesta Taranto na jugu Italije danes pomotoma odvrglo dve bombi. Po poročilih italijanskega radia sta bombi padli na polje v bližini vojaškega letališča Gioia de Čohe, vendar nista eksplodirati, saj nista biti aktivirani. V nesreči ni bil nihče ranjen. Danes volitve v Ljubljani LJUBLJANA - Danes bo drugi krog volitev za ljubljanskega župana. Za to mesto se potegujeta kandidatka LDS Vika Potočnik, ki je v prvem krogu prejela 33, 72 odstotka glasov, in neodvisni kandidat Anton Jeglič (katerega popdpirajo vse tri pomladne stranke), kijev prvem krogu prejel 22, 74 odstotka glasov. Po anketah naj bi bila Potočnikova v prednosti. Volišča bodo zaprti ob 19. uri, ime novega župana ati županje pa bo znano v večernih urah. Kongres Zelenih Slovenije PTUJ - Zeleni Slovenije (ZS) so danes v Podlehniku pri Ptuju na izrednem kongresu izvoliti organe shanke, dopolniti svoj statut ter spregovoriti o svojih programsko-potitičnih usmeritvah, je STA izvedela iz strankarskih virov. Za predsednika ZS je bil z 58 glasovi izvoljen dosedanji predsednik Miha Jazbinšek (oddanih je bilo 59 glasovnic, ena je bila neveljavna), novi podpredsedniki stranke pa so Aleksandra Povhe, Ivana Skamen in Sare Lipušček. Na kongresu je bilo navzočih 60 delegatov. Predsednik sveta stranke je z 59 glasovi (oddanih je bilo prav toliko glasovnic) postal Ivan Kukovec, podpredsednik sveta pa Vladimir Auer. Na kongresu so izvoliti tudi dve komisiji, in sicer nadzorno komisijo in komisijo za statut in pritožbe. Za predsednika prve je bil izvoljen Darko Briški, predsednik druge komisije pa bo odslej Dušan Puh. (STA) Novo letalo Adrie Airways BRNIK - Na brniškem letališču je opoldne pristalo prvo novo letalo slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways (AA) Canadair Regional Jet serije 200 LR (CRJ) kanadskega proizvajalca Bombardier, so sporočiti iz AA.*** AA je naročila dve letati te vrste. Drugo bo prispelo konec meseca, tretje letalo, ki je še vedno opcijsko, pa, če se bodo zanj odločiti, v drugi polovici leta. Nakup letal CRJ 200 LR je del strategije reorganizacije letalske družbe z namenom izboljšanja ekonomike letenja, razširitve mreže poletov in posodobitve flote. Z novima letaloma bo slovenski letalski prevoznik zamenjal dve letati Da-sh 7, opcijsko letalo pa naj bi zamenjalo eno letalo DC-9. Novi letati Canadair Jet bosta leteti iz Ljubljane v Zurich, na Dunaj, v Muenchen, Split, Sarajevo, spomladi ša v Bruselj. Opremljeni bosta z dvojnima kuhinjama za tople obroke za 48 potnikov. (STA) RAK / METODA ZDRAVNIKA Dl BELLE Novo terapijo bodo preizkusili tudi v Avianu in v Burlu Garofolu Na sodiščih vedno več prizivov bolnikov, ki zahtevajo Di Bellovo zdravilo -Danes bo ministrica nastopilo no televiziji v bron svojih spornih stališč RIM - »Slo je za soglasno mnenje vseh članov vlade,« sta včeraj izjavila podpredsednik vlade Veltroni in minister Treu glede na predvčerajšnji sklep, da omogočijo poskusno rabo terapije proti rakastim obolenjem prof. Di Belle. Kaže pa, da niti v okviru Prodijevega kabineta ni manjkalo polemik z ministrico za zdravstvo Rosy Bin-dijevo, in da so jo le s težavo prepričali, da je prižgala zeleno luč uradnemu eksperimentiranju Di Bellove mešanice zdravil proti raku. Ministrica, ki je v središču številnih kritik, bo danes popoldne gost Raieve televizijske oddaje Dome-nica hi in bo obrazložila javnosti svoje gledanje in sklepe. Zadržanje ministrice Bindijeve so tudi včeraj kritizirali predstavniki združenj onkoloških bolnikov in zastopniki opozicije. Tudi prof. Jacobel-li, član vsedržavne onkološke komisije je ocenil terapijo prof. Di Belle in točneje rabo somastosta-tina kot »zanimivo terapijo, ki jo velja preveriti.« Zdrženje potrošnikov F ederconsumatori po eni strani priznava, da je treba ekperimenti-rati Di Bellovo terapijo brez predsodkov in pod strogim znanstvenim nadzorom, obenem pa opozarja, da okrog zdravja in še zlasti raka ne smejo veljati nobeni komercialni ali akademski interesi, pač pa samo interes občanov. Predstavnik koordinacije odbornikov za zdravstvo italijanskih dežel Bra-ghetto se strinja s poskusno rabo Di Bellove terapije proti raku, vendar je ne bi smeli izvajati samo v znanstvenih centrih za rakasta obolenja, ki so samo trije v Italiji, trdi odbornik, pač pa tudi v raziskovalnih centrih in v specializiranih bolnišnicah po deželah, ki so zainteresirane za to delovanje. V Furlaniji-Julijski krajini se pripravljajo na poskusno rabo Di Bellove mešanice zdravil tako v avianskem onkološkem centru kot v tržaški bolnišnici Burlo Garofolo, ki imata status znanstvenih raziskovalnih središč. Terapijo bodo rabiti v primerih, ko ni zadovoljivih rezultatov s tradicionalnimi kirurškimi posegi, radioterapijo ali kemioterapijo. Ni pa še jasno, kakšno stališče bo zavzel deželni odbornik za zdravstvo Degano. Mimo sklepov vlade in uradnih raziskav pod nadzorstvom vsedržavne onkološke komisije pa se iz dneva v dan bolj uveljavlja vloga sodnikov tudi na tem področju. V kraju Maglie v Apuliji se je včeraj zbra- lo kakih 70 bolnikov za rakom in se skupaj s sorodniki in prijatelji srečali s pretorjem Carlom Madarom, ki je te dni v okviru sodnega postopka prvi odredil zdravstveni ustanovi, da mora dobavljati bolnikom - in to brezplačno - predpisana zdravila v okviru Di Bellove terapije, čeprav tega ne predvidevajo uradni zdravstveni protokoli. Podobne sodne postopke vodijo tudi na Sardiniji, v Abrucih, Lombardiji in še drugod, in jih je iz dneva v dan več. Po pre-torju iz Apulije so včeraj predpisali tudi drugod po Italiji brezplačno dobavo zdravil za Di Bellovo terapijo, ki sicer stanejo bolnika po pol milijona lir. Bolniki in sorodniki navdušeno okrog pretoija Madara (AP) RIM / OTVORITEV SODNEGA LETA Galli Fonseca: tudi v Evropi obsojajo našo počasnost Glavni provdnik po zaupa, do se bo sodstvo rešilo težav RIM - Procesi, ki se vlečejo v nedogled, sodniki, ki bi morati svoje delo opravljati »v tišini«, televizija in časopisje, ki vnaprej pripravljajo procese, stavke »brez vsakršnega pravila«: to je nič kaj spodbudna podoba italijanskega sodstva, ki jo je ob otvoritvi sodnega leta podal glavni pravdnik pri kasacijskem sodišču Ferdinande Zucconi Galli Fonseca. GLavni pravdnik pa ob tem opozarja, da smo v prehodnem obdobju, kot dokazujejo delo dvodomne komisije, pri kateri se je precej podrobno zaustavil, in zakonski osnutki, ki jih je predstavila vlada: izrazil je upanje, da bodo sedanji napori, vse tesnejše vezi z Evropo, naposled omogočiti pozitivne premike. _______VATIKAN / NAGOVOR DIPLOMATSKEMU ZBORU___________ Papež o svetovnih žariščih napetosti Janez Pavel II. se pripravlja na skorajšnji obisk na Kubi, kamor bo odpotoval 21. januarja VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je v včerajšnjem novoletnem voščilu diplomatskemu zboru v Vatikanu opozoril na svetovna žarišča, ki žalostno pričajo o ranljivosti sodobne družbe: v prvi vrsti Alžirijo, a tudi Bližnji vzhod in srednjo Afriko. Papež je med sprejemom veleposlanikov pri Svetem sedežu najprej spregovoril o Alžiriji, pretreseni nad grozljivimi pokoli, kjer je vsa država talka nečloveškega nasilja, ki ga ne more opravičiti nobeno politično in še manj versko prepričanje. Nihče ne more ubijati v imenu Boga, je poudaril papež in pozval k dialogu. Sveti oče je govoril tudi o miru, ki "se, kot kaže, oddaljuje od Bližnjega vzhoda", "iraških bratih, " podvrženih "neusmiljenemu embargu" in "drami kurdskega ljudstva". Dolgo je govoril tudi o Afriki in drami njenih ljudstev, ki nikogar ne more pustiti ravnodušnega, ter pozval Afričane, naj ne čakajo zgolj na zunanjo pomoč. Poglavar rimskokatoliške cerkve je ponovil zgroženje nad pokolom Indijancev v mehiškem Chiapasu in govoril o svojem bližnjem obisku na Kubi, priložnosti za "tolažbo tako pogumnih katolikov v tej državi". Nagovor diplomatskemu zboru je papež sklenil z obsodbo "ideologij, ki vsiljujejo vzorce družbe ati vedenja, in hočejo odločati o vsem". Katere so te ideologije, papež ni pojasnil, vno- vič pa je obsodil kontracepcijo, splav, evtanazijo in znanstvene poskuse, kot je kloniranje, "najnovejše tehnologije, ki jih nekatere zakonodaje dopuščajo ali celo ratificirajo". (STA/AFP) Galli Fonseca je načel tudi problem zasvojenosti z mamiti, predlagal je rešitev, ki bo gotovo močno odmevala: zavzel se je namreč za kontrolirano oskrbovanje zasvojencev, kar pa ne pomeni liberalizacija tržišča. S tem bi zaustaviti razširjenost mamil, ki je vse večja, zasvojence pa bi napeljati na pot legalnosti in obenem ščitili njihovo zdravje. Galli Fonseca je tudi omenil namero o delitvi višjega sodnega sveta na dve sekciji, s čimer se ne strinja, o posegih sodnikov glede reforme pa je pristavil, da jih z izjemo nekaterih posameznikov, ki bi hoteli postati neposredni sogovorniki javnega mnenja, ne sme jemati kot neprimernega vmešavanja, temveč kot prispevek ljudi, ki imajo za sabo izkušnje in znanje. V poročilu glavnega pravdnika, ki so ga med drugim pozitivno ocenili podpredsednik vlade Wal-ter Veltroni, pravosodni minister Giovanni Maria Flick, predsednik senata Nicola Mancino, notranji minister Giorgio Napotita-no, načelnik policije Fer-nando Masone, je še cela vrsta podrobnih podatkov, iz katerih med drugim izhaja, da je med 1. julijem 1996 in 30. junijem 1997 upadlo število kaznivih dejanj (-2%), z izjemo ropov in izsiljevanj, naraslo je število obsojenih priprtih kaznjencev, manj se zatekajo k preventivnemu priporu. O počasnosti sodstva pa je dejal tole: na enem od zadnjih zasedanj se je Evropski svet ukvarjal s 66 primeri počasnosti sodstva, kar 54 pa se je nanašalo na Italijo. ZAVAROVALNIŠTVO / IZREDNI OBČNI ZBOR DELNIČARJEV ZAVAROVALNICE GENERALI NOVICE Močna dokapitalizacija za širitev v Nemčiji in Franciji Delničarji odobrili predlog o zvišanju kapitala za skoraj 4.000 milijard TRST - Vodilni vrh tržaške zavarovalne grupe Generali je prepričan, da je izid »naskoka« na Francijo oziroma na AGF brez najmanjšega dvoma pozitiven, in to kljub nekaterim temnim trenutkom, ki jih je morala prestati družba krilatega leva. Oceno so Člani vodstva s predsednikom upravnega sveta Antoinom Bemheimom in njegovo desno roko Gianfrancom Gutyjem na Čelu podati včeraj 370 delničarjem, ki so se zbrali na izrednem občnem zboru in odobriti pooblastila za zvišanje glavnice. Neposredno povečanje kapitala za 600 milijard lir bodo zagotovili z izdajo 300 milijonov novih delnic (4 nove na vsakih 25 starih, za ceno 28 tisoč Ib), drugih do največ 3.000 milijard Ib pa bodo zbrali z izdajo potrebne količine obveznic. Kot znano, je bilo včerajšnje izredno zborovanje delničarjev sklicano takoj potem, ko je tržaška zavarovalnica dosegla sporazum z nemško grupo Al-lianz, na osnovi katerega bo prevzela nadzor nad nemško zavarovalno družbo AMB in bo v celoti odkupila tri manjše francoske kompanije iz grupe Athena. Za obe operaciji bo Generali odrinila skupaj približno 9.700 milijard tir; z lastnimi sredstvi bo krila okrog 2.500 milijard, 4.000 milijard tir si bo zagotovila z zvišanjem kapitala, preostalih pri--bližno 3.200 milijard lir pa si bo morala izposoditi. »Zadovoljni smo s tem, kako se je stvar v Franciji končala,« je na tiskovni konferenci po občnem zboru izjavil predsednik Antoine Bernheim, ki je podrobno opisal ves potek dogajanj, od začetnega poskusa za prevzem nadzora nad zavarovalnico Athena iz grupe VVORMS do sporazuma z nemško grupo Allianz, drugo najveCjo zavarovalnico v Evropi (prva je francoska Axa -UAP, tretja pa švicarska Ziirich). Generali bo z nakupi v Nemčiji in Franciji utrdila svoje mesto Četrte najveeje zavarovalniške grupe v Evropi, merjene po vrednosti zavarovalnih premij, saj bo od 34.923 milijard tir leta 1996 prešla na 54.739 milijard. Bernheim je dejal, da si v Trstu za izid zapleta okrog naskoka na AGF nimajo Česa očitati, ker ni bilo taktičnih napak, toda vse skupaj je bila vendarle lekcija, saj »smo se naučili, da je lahko nakup za vsako ceno zelo drag in da je pomembno igrati na tistih mizah, kjer se resnično odloča«. Takoj po zboru delničarjev, na katerem praktično ni bilo nasprotovanja predlogom o zvišanju kapitala, se je sestal upravni svet in sklenil, da bo v tem trenutku pridobljena 'pooblastila izrabil le delno, skupno zvišanje kapitala pa je do- ločil v višini 3.950 milijard lir. Delničarji imajo vsekakor možnost, da za vsakih 25 delnic v lasti odkupijo 4 nove delnice (po ceni 2.000 lir z dodatkom 26.000 lir), ki jim bodo zagotavljale retroaktivni donos že od 1. januarja 1997. Skupaj bo izdano 141.086.000 novih delnic za trg, dodatni trije milijoni po enaki ceni pa bodo namenjeni uslužbencem. Upravni svet je potem potrdil Fabia Cer-chiaia za pooblaščenega upravitelja. Kaj bodo Vse te novosti pravzaprav pomenile za tržaškega zavarovalniškega velikana? V prvi vrsti bo s prevzemom nadzora nad AMB pomembno okrepil svojo udeležbo na nemškem trgu, ki ga po obsegu premij in po eko- nomskih perspektivah ocenjujejo kot najbolj pomembnega v Evropi. Zagotovili si bodo skoraj 9 odstotkov tega trga. Generali so ekspanzijo v Nemčiji dosegle brez potrebe po tekmovanju z drugimi kupci, kar pomeni pomemben prihranek denarja, je podčrtal Guty. Kar zadeva tri francoske kompanije, katerih kapitalske glavnice bo Generali prevzela v celoti, se bo za zdaj še nedoločena, a najbolj verjetna cena gibala okrog 1.500 milijard lir. Po prevzemu teh družb se bo delež tražaške zavarovalnice na francoskem trgu povečal nekaj čez 4 odstotke. Poglejmo zdaj, kakšna bo po teh operacijah nova geografska podoba zavarovalne skupine krilatega le- va. NajveCji tržni delež ima Generali - dokaj presenetljivo - v Izraelu, in sicer kar 24 odstotkov; na drugem mestu je Avstrija z 20, 4 odstotka, na tretjem Madžarska z 18, četrta je matična Italija s 15, 6, na petem Gvatemala s 13, 5, na šestem mestu najdemo Nemčijo s 7, 7 odstototka (pred vstopom v AMB je znašal delež komaj 1,5%), takoj za njo Španijo a 7, 6 odstotka, sledi Peru s 6, 4, zadnja pa je Francija s 4 odstotki, seveda po nakupu omenjenih treh zavarovalnic (prej je tržni delež Generali znašal 3, 2%). K vsemu temu je treba prišteti še številne manjše družbe ali udeležbe tržaške zavarovalnice po vsem svetu, vključno z Amerikama, Afriko in Azijo, navzoCa pa je seve- da tudi v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Najpomembnejša je v tem okviru za Generali Madžarska, udeležena pa je tudi na Češkem, slovaškem, romunskem in od lani tudi na slovenskem trgu. V Sloveniji je avstrijska družba tržaške grupe, Brste Allge-meine Generali ustanovila skupaj s slovensko banko SKB zavarovalnico Generali - SKB Zavarovalnica, sploh pa je v Avstriji centrala grupe Generali za vse dejavnosti in širjenje v srednjevzhodni Evropi. Ob robu občnega zbora je tekla beseda tudi o novi telematski banki, Banca Generali, ki bo zaCela poslovati aprila in katere namen bo vsaj v začetku ta, da bo v oporo agencijski mreži tržaške zavarovani-ce. Prizor z včerajšnjega izrednega občnega zbora delničarjev zavarovalnice Assicurazioni Generali (Foto KROMA) SSO / SPOROČILO ZA TISK Nezadovoljstvo glede postavk v deželni bilanci Svet slovenskih organizacij je včeraj obvavil naslednje sporočilo za tisk: »Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij se je na svoji zadnji seji ukvarjal med drugim z nekaterimi novostmi v deželni zakonodaji, ki zadevajo slovenske vzgojno - izobraževalne ustanove in zavzel kritično stališče do popravkov, ki so bili vnešeni v zvezi s prispevki za pošolski pouk. Slovenska dijaška domova v Trstu in Gorici sta bila deležna pomembnega priznanja, kar jima zagotavlja določene prednosti v odnosih z deželno upravo. Popravek pa ne upošteva sklada »Mitja Cuk« in Zavodov šolskih sester, ki imajo podobno dejavnost in bodo zaradi tega spet prikrajšani, Ce ne drugega zato, ker bodo morali čakati na dolgotrajen postopek podeljevanja prispevkov, ki se poleg vsega izplačujejo tudi z veliko zamudo. To spravlja omenjene zavode v podrejen položaj in jih dejansko meterialno oškoduje. Ravnanje deležnega sveta pomeni v bistvu nesprejemljivo zapostavljanje. Oba dijaška doma bosta, nasprotno, med drugim že na začetku poslovnega leta deležni 90-odstotnega prispevka, ki ne bo niti podvržen predhodni odobritvi pristojne deželne posvetovalne komisije. Svet Slovenskih organizacij se bo zaradi takega diskriminacijskega ravnanja pritožil na pristojnih mestih.« TRŽAŠKA OBČINA Odbornik za osebje odstopil Mario Cappelli se bo odslej posvetil službi v podjetju Sitip Tržaška občinska uprava je od včeraj brez odbornika za osebje. Sedanji odbornik Mario Cappelli je namreč odstopil, njegovo odločitev pa sta na včerajšnji tiskovni konferenci obrazložila župan Riccardo Dly in sam Cappelli. Illy je poudaril, da je odbornikova odločitev povsem osebnega značaja in nima nobenega opravka z domnevnimi spori ati nesoglasij! v okviru občinske administracije, kot so včeraj poročala nekatera italijanska sredstva javnega obveščanja. Mario Cappelli ni bil namreč samo odbornik za osebje tržaške občine. Od lanskega aprila namreč opravlja funkcijo prokuratorja tržaškega tekstilnega podjetja Sitip, ki ima svoj sedež v Osapski dolini. Podjetju se je pred nekaj meseci slabo pisalo, bilo je na robu stečaja. Vse je že kazalo, da bo moralo konec lanskega decembra ustaviti stroje in zapreti vrata, o Čemer je pričalo tudi dejstvo, da je imel prvotno Cappellijevo pooblastilo le do 31. decembra 1997. Podjetje pa si je v zadnjih mesecih opomoglo, podvojilo je proizvodnjo in tudi prodajo. Nasmihajo se mu svetlejši časi, zato ga Cappelli ni hotel v tem ključnem trenutku pustiti na cedilu. Tako se je odločil, da odstopi z mesta odbornika in ohrani mesto prokuratorja v podjetju Sitip. Zupan llly se je o njegovem upravnem delu laskavo izrazil, Cappelli pa je zanikal govorice, Ceš da je zapustil občinsko barko zaradi domnevnih nesoglasij z glavnim ravnateljem. Zupan je napovedal, da bo novega odbornika imenoval v roku desetih dni. Umoril je lastno mater: obsojen na 19 let zapora Tržaško porotno sodišče je Paola Fonda, ki je avgusta predlanskim s kladivom umoril svojo 76-letno mater, obsodilo na 19 let jeCe in na tri leta zdravljenja v posebnem zavodu (priznati so mu olajševalne okoliščine in delno neprištevnost). Javni tožilec je zahteval, da 10 let prebije v kaznilnici za umsko prizadete in 7 let v običajnem zaporu, Fondov odvetnik Roberto Maniac-co pa je trdil, da gre za nenamerni umor: Ce tega stališča sodniki ne osvojijo, pa naj ga za namerni umor obsodijo na 6 let in 3 mesece zapora s priznanjem raznih olajševalnih okoliščin in delne neprištevnosti. Maniacco je znova opožoril na dejstvo, da je obrambo prevzel samo nekaj dni pred prvo obravnavo (Fonda se je odrekel svojemu branilcu in imenoval goriškega odvetnika, katerega pa ni nihče obvestil) in se ni mogel ustrezno pripraviti. Fonda je svojCas povedal, da je mati umrla med spanjem, do »kosti naj bi jo oglodala komunistična Kitajska z raznimi mučenji,« on sam pa ji je s kladivom razbil glavo, ker je hotel najti te Kitajce. Mačkovi nagrada Barkovlje ’97 Včeraj so v avditoriju muzeja Revoltelle podelili astronomki Margheriti Hack letošnjo nagrado poimenovano po Barkovljah (na sliki). Nagrado so dodelili Hackovi, ki je sicer po rodu iz Toskane, kjer se je rodila pred 75 leti, ker je uveljavila ugled Trsta kot dolgoletna ravnateljica tukajšnje astronomske opazovalnice. Zaprli bodo Ul. Molino a Vento Podjetje Acegas sporoča, da bodo jutri pričeli nujna obnovitvena dela na plinski napeljavi na začetku Ul. Molino a Vento. Zaradi tega bo ta del utice zaprt za promet od ponedeljka do Četrtka oz. do zaključka del. Protest zaradi Lloydovih stanovanj Včeraj dopoldne se je na Trgu Unita odvila protestna manifestacija stanovalcev poslopij Lloyda Adratica pri Kolonkovcu in pri Sv. Ani. Manife-stanti so dalj Časa počasi prečkali cesto do nabrežja, sicer po zebrastem prehodu za pešce, tako da so povzročili zastoje pri prometu. Njihove predstavnike je sprejel prefekt Michele De Feis, ki je zagotovil svoje posredovanje pri reševanju problema stanovanjskih izgonov oz. možnosti nakupa stanovanj, za katera bi deželna uprava lahko dodelila 2, 5 milijard tir prispevka. Pod vprašajem petkova stavka ACT Sindikalne organizacije javnih prevozov Cgil, Cisl in Uil ter avtonomni sindikat so sporočili vodstvu podjetja za javne prevoze ACT, da so pripravljeni odpovedati stavko, ki naj bi bila v petek., 16. t.m. Odvisno je od zadržanja vodstva ACT, pravijo sindikati, ki bi moralo resno pristopiti k pogajanjem (zaCela naj bi se v sredo) za uveljavljanje določil pogodbe iz leta 1991, saj bi se sicer zmanjšali dohodki uslužbencev. Opozicija proti lllyju zaradi Acegasa Včeraj dopoldne so na skupni tiskovni kone-fernci zastopniki desnosredinske opozicije obrazložili svoje kritično stališče glede nedavnega imenovanja novega vodstva družbe Acegas. Župan Illy je namreč imenoval novega predsednika družbe in še dva elana upravnega odbora, glede Cesar so že zbrati dolvolj podpisov občinskih svetovalcev (opoziciji se je pridružil tudi Zeleni Russignan) za sklicanje izredne seje, na kateri bodo zaslišali vodstvo podjetja. Županu Illyju očitajo, da vodi politiko Acegasa na avtoritaren način in da dodeljuje družbi vedno večje pristojnosti, kar bi lahko prevedlo do pravega monopola Acegasa v mestu: poleg tradicionalnih storitev nekdanjega komunalnega podjetja (voda, elektrika in plin), Acegas prevzema tudi semaforsko in informat-sko službo, verjetno pa tudi smetarsko službo, javno zelenje in pokopališke dejavnosti. Financerji zasegli petarde Finančna straža sporoča, da s zadnji dan prejšnjega leta zasegli v središču mesta dvatisoC petard, ki so jih na ulicah prodajali afriški kramarji brez ustreznega dovoljenja. Jutri na Opčinah predstavitev knjige o fojbah Tokratna skupna pobuda vrste openskih društev se nanaša na fojbe oz. na knjigo Operazione foibe a Trieste, ki jo je napisala Claudia Cemigoi. Avtorico in tematiko bosta na srečanju, ki bo jutri, v ponedeljek, 12. januarja, ob 20. uri v openskem Prosvetnem domu, predstavila zgodovinarja Nevenka Troha in Roberto Spazzah. Ponedeljkovo srečanje prirejajo Knjižnica P. Tomažič in tovariši, Skupina 85, krožek Istria in kulturni krožek Ob pečini - La Rupe. Jutri v Repnu gostinski večer SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi slovenske gostince in druge podjetnike na tradicionalni gostinski večer, ki bo jutri, v ponedeljek, 12. januarja, s pričetkom ob 20. uri v Restavraciji Križman v Repnu. Posebno vabljeni so kolegi gostinci in gospodarstveniki iz vrst Slovenskega gospodarskega združenja Gorica. Priložnostni jedilnik, ki ga bosta ponudila gostinca Danila in Branko Guštin, bodo spremljala značilna vina iz tržaškega vinorodnega področja. Kmetija Parovel iz Mačkolj bo predstavila novo proizvodno linijo vin, lastno ekstra deviško olivno olje in novo tržno podobo. Teran bodo prispevali vinogradniki Ladi Milič s Sa-leža, Alex Ostrouška iz Zagradca in Boris Skerk iz Praprota. Vina bodo, kot je tradicija, servirah slovenski so-meljerji v okviru tržaškega oddelka Associazione Italia-ria Sommehers. Predstavil se bo tudi Denis Novato, svetovni prvak frajtonarce, ki je bil z gostinci na lanskem sejmu GostTur v Mariboru. Vsi, ki bi se radi udeležili gostinskega praznika, se lahko še prijavijo do ponedeljka, 12. januarja dopoldne pri organizacijskem tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 040-362949). V soboto v SKK VII. Slovenija party V matični Sloveniji le redkokdo s posebnim poudarkom praznuje obletnico dogodka iz njene najnovejše zgodovine, ko so jo vse najpomembnejše države sveta priznale kot samostojno in neodvisno državo. Mladi člani Slovenskega kulturnega kluba in 'Mladi v odkrivanju skupnih poti" iz Trsta pa so si prav ta dogodek izbrali kot osrednji praznik, ki naj poudari njihovo navezanost na matično državo in naj izrazi sreho in ponos, da lahko komurkoli na celem svetu jasno in nedvoumno povejo, katera je njihova matična domovina. Ze nekaj dni potem, ko je EU priznala dejstvo, da se je Slovenija osamosvojila, je SKK prvih organiziral t.i. Slovenija party, družabno prireditev s kulturnim programom. Imel je tak uspeh, da so ga mladi od takrat obnovili vsako leto. Tako bo letos na sporedu že sedmi izmed njih. Prireditev bo potekala v soboto, 17.t.m., od 19h dalje v Peterlinovi dvorani, v ul. Donizetti 3, v Trstu. Glavni koncept kulturnega programa ostaja isti, vendar pa so tokrat njegova rdeča nit Slovenci izven meja domovine. Tudi častni gost letos ne bo kakšna politična osebnost, pač pa kulturnik, pisatelj Zorko Simčič, nagrajenec iz Prešernovega sklada, ki je več kot polovico svojega življenja preživel v Argentini. Organizatorji pričakujejo letos kar precej gostov: poleg mladine in gostov vseh starosti s Tržaškega, pričakujejo obisk predstavnikov z Goriškega in Koroškega. Kot vsako leto se bodo Slovenija partyja udeležbi tudi predstavniki prijateljskih mladinskih društev iz Slovenije, letos pa bo prireditvi dala poseben pečat prisotnost skupine mladih iz zdomstva, ki bodo ravno v tistih dneh na študijskem potovanju po Sloveniji. Prav zaradi napovedanega obiska omenjene skupine so se organizatorji odločih, da bodo letošnji kulturni program oblikovali tako, da bodo posebej poudarih doprinos slovenskih zdomcev in zamejcev k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Člani gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba bodo nastopili z recitalom z naslovom "Razširi, raztegni se, krog domovine!," slavnostna govornica pa bo rojakinja iz Aigentine, ki sedaj živi v Trstu, Lučka Kremžar De Luisa. Kulturni program bodo s pesmijo in glasbo obogatili še ŽPZ Vesna iz Križa pod vodstvom Bogdana Kralja in mladi glasbeniki. V drugem delu pa bodo vsi udeleženci večera skupaj nazdravih Sloveniji s penečim vinom ter se ustavih na zakuski v prijetnem pogovoru s prijatelji in znanci. Mladi iz SKK in MOSPa torej že sedaj vabijo vse na množično udeležbo na VE. Slovenija partyju. Breda Susič SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE “Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da je pričel 13.01. t.l. tečaj hrvaščine oz. srbščine za ekonomske operaterje (prva stopnja). Na razpolago je še nekaj mest. Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360.” UMOR NOVOGORIŠKEGA PODJETNIKA / PREISKAVA JE BILA USPEŠNA Za smrt Zvonka Repiča so krivi Štirje srbski državljani Kaže, da gre za ustrahovanje, ker ni bil plačan precejšen dolg Dobra dva tedna je bilo kruto obračunavanje z Zvonkom Repičem v središču pozornosti, po njegovi smrti v katinarski bolnišnici pa je primer šel kmalu v pozabo: preiskava ni prinesla na dan nič otipljivega, napadalci so bili tuji državljani, za njimi se je izgubila vsakršna sled in zavladalo je prepričanje, da jih nikoli ne bodo izsledili. Preiskovalci pa so potrpežljivo zbirali podatke in včeraj so z zadoščenjem sporočili, da so krivce naposled odkrili: gre za četverico srbskih državljanov, ki jih sedaj išče tudi Interpol. Imen niso razkrili, dejali so le, da niso tista, o katerih je poročal tukajšnji italijanski dnevnik, ki ima še druge netočnosti, kot na primer trditve o vpletenosti osebe, ki naj bi pripadala tajnim službam. Sedaj upajo v sodelovanje srbskih organov, ker primer nima političnega ozadja, temveč gre za goli kriminal. Na vsak način se preiskava ni povsem zaključila, četverica pa je osumljena namernega umora, ugrabitve, poskusa izsiljevanja in nedovoljene posesti strelnega orožja. Zvonko Repič, ko so ga našli policisti v Trstu Repiča (letnik 1941) so odkrili 23. oktobra lani v avtomobilskem prtljažniku na Nabrežju 3. novembra, na rokah je imel lisice, po telesu pa hude opekline. Pred-no je izgubil zavest, je policiji povedal, da ga je okrog 9. ure po telefonu poklical neznanec in ga povabU, naj stopi na ulico. Repič, ki je bil sicer doma iz Nove Gorice, je skupaj z bratom Thomasom vodil uvozno-izvoz-no podjetje Addex v Ul. Fai-ti v Gorici. Na cesti ga je čakal neznanec, ki mu je telefoniral, in tri druge osebe, ki so mu začele groziti s pištolo. Prisilih so ga, da sede v svoj avto, s katerim so se odpeljali so Sovodenj. Ustavih so se na levem bregu Soče, kjer so Repiča delno slekli, polih z bencinom in podtak-nih ogenj. Plamene so zatem pogasih, ga spet oblekli, uk-leihli, zaprh v prtljažnik in odpeljali v Trst, kjer so ga pustih na parkirišču na Nabrežju. Repič je še dejal, da gre verjetno za ustrahovanje, ker Addex dolguje okrog 200 tisoč nemških mark nekemu srbskemu podjetju za nakup živalskih kož. Kaj več tedaj ni razkril, napadalcev ni poznal (tisti, ki mu je telefonral, ima celo podjetje v naši dežeh), tudi njegova žena in brat Thomas nista bila v veliko pomoč, zash od brata so si agend obetah kaj več. Pohcija je kaj kmalu prišla do zaključka, da gre za »profesionalce«, ki delajo po naročilu organizacije, ki naj bi s tipično matijskimi metodami izterjevala kredite. Preiskavo, s katero sta se ukvarjala leteča oddelka tržaške in goriške kvesture (prvega vodi Sergio Sodano, drugega Carlo Lorito), je zato prevzelo tukajšnje proti-mafijsko pravdništvo, ki mu načeljuje Nicola Maria Pace in kateremu sta pomagala namestnika državna pravd-nika Giorgio Nicoh iz Trsta in Massimo Lia iz Gorice. Najprej so izsledili moškega, kateremu je srbsko podjetje poverilo nalogo, da izterja dolg, nakar so odkrili še ostale, ki jih je najel, da mu pomagajo. V Italijo so prišli z letalom, in sicer v Ronke, odpeljali pa so se z letališča v Fiumicinu, namenjeni v Beograd. Po prihodu v Trst so se namestiti v nekem hotelu, pohcija je s posebno prefinjeno tehniko ugotovha vse njihove korake, identificirala pa jih je tudi s pomočjo italijanske ambasade v Beogradu. Opravili so tudi nekaj hišnih preiskav, bodisi v naši dežeh kot tudi v Venetu, in zaplenili nekaj dokumentacijskega materiala. Odkriti so tudi prostore, v katerih so ostati nekaj dni po zločinskem napadu, pomagali so jim ljudje (sicer tuji državljani, ki pa stalno živijo v Italiji), ki so bili verjetno v dobri veri, mislih so, da so tujci pošteni trgovci, ki so k nam prišli po opravkih (nekdo pa jim je verjetno priskrbel tudi pištole). Na tiskovni konferenci so še zlasti poudarih sodelovanje s slovensko peticijo, bodisi v Novi Gorici kot v Kopru. O tem sta posebej govorila Lorito in Pace. Slednji je naglasil svoje zavzemanje za tesnejše sodelovanje s slovenskimi sodnimi in policijskimi organi, s čimer naj bi premostiti marsikatero birokratsko oviro. V dogovoru z glavnim protimafijskim pravd-ništvom je na primer že oktobra prišlo do sestanka v Ljubljani, kjer so bili tako predstavniki pristojnega ministrstva kot sodstva in policije. Iznesli so skupne probleme, osvetlili oblike sodelovanja in se še zlasti osredotočili na metode, ki omogočajo čimbolj enostavne procedure in oblike neposrednega sodelovanja. To sodelovanje je bilo že uveljavljeno med policijama obeh držav in so ga hoteti okrepiti tudi pri sodnih organih. Na ministrstvu so izrazili zadovoljstvo nad pobudo in dopustili podobne stike tudi z drugimi sosednjimi področji, na peimn: Hrvaško. OKOLIŠKE OBČINE / PRORAČUNSKO ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA Obrtna cona in melanizacija glavni naložbi v proračunu občine Zgonik Svetovalci odobrili začasno izvajanje proračuna in smernice za skrbstvo Zgoniški občinski svet je pretekli petek na svoji prvi seji v novem letu odobril predlog odbora za začasno upravljanje proračuna za leto 1998, ki ga je svetovalcem orisala in pojasnila županja Tamara Blažina. Razprava o proračunskih postavkah in triletnem finančnem programu do leta 2000 je bila prenesena na prihodnjo sejo, občinski svet pa naj bi proračunske dokumente vsekakor sprejel pred koncem meseca, čeprav ima po zakonu čas do konca februarja. Edina omejitev, ki velja za začasno izvajanje proračuna, je ta, da lahko uprava razpolaga le z dvanajstino razpoložljivih sredstev za vsak mesec začasnega proračunskega obdobja. Tamara Blažina je svetovalcem seveda pojasnila, zakaj je prišlo do zamude v predstavitvi proračuna. V prvi vrsti zato, ker je bilo veliko postavk nedorečenih, kajti občine so odvisne od drugih javnih uprav oziroma od določitve in prenosa sredstev, ki jim jih te uprave dodelijo (v prvi vrsti Dežela, Pokrajina in Sklad za Trst). Zamuda je bila torej po svoje tudi načrtna, saj je bilo mogoče tako sestaviti bolj natač-ne dokumente, po drugi strani pa so jo povzročile tudi nekatere kadrovske zamenjave v občinski administraciji. Utemeljitev županje ni zadovoljila opozicijskih svetovalcev Slovenske skupnosti, saj je vodja skupine Jožko Gruden menil, da se resnost uprave kaže tudi s pravočasnim sprejemom proračuna, zato je predlagal, da bi ga v prihodnje sprejemati pred iztekom leta. SSk je glasovala proti začasnemu izvajanju proračuna, medtem ko sta se svetovalca opozicijskega Pola za Zgonik vzdržala. Svetovalec Persi je namreč pohvalil upravo, ker je občinskemu svetu pravočasno posredovala dokumentacijo, tako da so se svetovalci lahko izčrpno seznanili z delovanjem uprave, ki je bilo po Persijevi oceni odbro. Iz poročila Tamare Blažina, ki je v uvodu navedla najvidnejše lanske pobude občinske uprave, izhajata dve glavni nalogi za letošnje leto: uresničitev že dolgo načrtovane obrtne cone in metani-zacija občine. Gre za zelo zahtevni naložbi, s katerimi bo imela uprava veliko dela in odgovornosti. Potem ko je s prispevkom iz Sklada za Trst (500 milijonov lir) odkupila zemljišče za obrtno cono, je pred kratkim je od Dežele prejela prispevek za urbanizacijo in za metaniza-cijo (1, 3 milijarde tir). Med izrednimi dejavnostmi je Blažinova navedla še skrb za turistični razvoj občine in napovedala, da bo uprava v kratkem izdala publikacijo o občini in zgibanko za turiste. Mimogrede naj omenimo, da je decembra izšla tudi prva številka občinskega glasila Zgonik - informativni vestnik, za katerega izdajo se je uprava odločila v želji, da bi biti občani in širša javnost bolje obveščeni o dogajanju v občini. Kar zadeva redne, torej tekoče proračunske postavke, so odhodki in prihodki izenačeni na lanski ravni, ker se pač prihodki niso povečali in se zato ne morejo niti odhodki, medtem ko so prispevki za investicije (več kot 3 milijarde lir) višji, v prvi vrsti zaradi prispevka za metanizacijo. Kot rečeno, bo proračunska razprava na prihodnji seji, petkova pa je bila posvečena še poročilu pristojnega odbornika Rada Mitiča o smernicah za skrbstveno službo med občinami Zgonik, Repentabor in Devin Nabrežina. Odbornik je zagotovil, da ne bo nobenega krčenja te dragocene službe in da bo torej uprava obnovila konvencijo z ostalima občinama, med opozicijskimi svetovalci pa je bilo nekaj dvomov glede preverjanja učinkovitosti te službe. Proti smernicam ni glasoval nihče, štirje opozicijski svetovalci so se vzdržali, (vb) SV. IVAN / KD SLAVNO ŠKAMPERLE Okrnjena dejavnost Sezona društvenega delovanja se navadno začenja jeseni, pri Sv. Ivanu pa se je tokrat krepko zataknilo. Zal se nad tem ni nihče zgrozil, kot bi se ljubiteljsko kulturno delovanje tikalo le skupinice zagrizenih prosvetašev. Večkrat smo opozorili na pomen dobro razvite kulturne dejavnosti v mestu, saj bi usklajeno delovanje omogočilo kontinuiteto pri nezanemarljivem spodbujanju k ozaveščeni rasti. Danes je odnos do kulturnih dobrin pač brezbrižen in redki navdušenci se spopadajo s težavami, ne da bi bili deležni prepotrebne podpore ali solidarnosti sorodnih organizacij. KD S. Škamperle je po kresovanju v preteklem letu, doživljalo hude pretrese. Prenovitvena dela, ki jih je izvedlo sosednje športno društvo, so onemogočila kakršnokoli dejavnost Skamperlov-cev, ki so v stavbi podnajemniki dveh prostorov. V direndaju so društvu mimogrede odkrhnili sejno sobo. To pa pomeni, da bo društvo lahko svojo bodočo dejavnost razvijalo okrnjeno, saj je bil prostor ob dvoranici vsestransko uporaben. Ko so se lani vsak večer odvijali plesni tečaji, so lahko v sobi potekali sestanki, seje in tečaj slovenskega jezika. Prostorska stiska je seveda hud problem in morda bi bilo spodbudno, če bi se vsaj v stiski izkazali tisti, ki se zavedajo pomena kulturne rasti za človeka vreden obstoj. Vsakdo namreč lahko s prisotnostjo in sugestijami poživi delovanje ter pripomore k novemu zagonu, predvsem pa pomaga, da se prebrodijo zdajšnje težave. Skamperlovci obetajo, da bodo v novem letu spet začeli z doslej izredno uspešnimi plesnimi tečaji, ki privabijo mlade najrazličnejših starosti. Čeprav bodo podrobnejša sporočila objavljena v PD med obvestili, lahko vnaprej povemo, da se bo februarja začel 10-urni tečaj salse in merengueja, ob tem pa bo stekel še 3-meseč-ni tečaj mamba, boogie-woogie-ja ter cha-cha-cha-ja in če bo količkaj zanimanja, bi lahko pripravili še plesni tečaj za otroke. Za te pobude skrbita Sara (tel. 350009, od 14. do 15. ure) in Tatjana (tel. 213153, od 19. ure dalje), ki bosta rade volje posredovali še vsa potrebna pojasnila. Odborniki pa niso pozabili na večere, ki privabijo širši krog obiskovalcev. Dogovarjajo se za pripravo Prešernove proslave, s katero naj bi posebej opozorili na pomembne prvine, ki so bile včasih ponos vseh Svetoivančanov, a danes tonejo v pozabo. Prav tako naj bi tudi večer ob dnevu žena potekal v duhu družabnosti in ozaveščanja o obrobnih, vsakdanjih vrednotah. Društvo torej kljubuje neprijaznemu okolju, dejavna podpora vseh pa bo še okrepila stremljenja vodilne skupinice. BK VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 11. januarja 1998 RADOVAN Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.42 - Dolžina dneva 8.58 - Luna vzide ob 15.55 in zatone ob 6.13 Jutri, PONEDELJEK, 12. januarja 1998 BODIGOJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,8 stopinje, zračni tlak 1032 mb narašča, brezvetrje, vlaga 86-od-stotna, nebo spremenljivo, morje mirno, temperatura morja 10,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODIL SE JE: Andrea Guštin. UMRLI SO: 95-letni Giorgio Tutta, 80-letna Caterina Cernecca, 63-let-ni Roberto Sorgato, 81-let-na Lucilla Trumbic, 57-letni Dario Stibiel, 86-let-na Cristina Gregori, 64-letni Silvio Bonato, 89-let-na Anilla Predonzani, 78-letna Ada Del Buono, 62-letna Maria Novel. I i LEKARNE Nedelja, 11. januarja 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Borzni trg 12, Ul. Ma-scagni 2, Ul. Rossetti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 . Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002). Opčine (Nanoški trg 3/2 - tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33. Opčine (Nanoški trg 3/2 - tel. 213718) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080). Od ponedeljka, 12. do solrote, 17. januarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (tel 639042), Ul. Tiziano Ve-cellio 24 (tel. 633050), Milje - Lungomare Vene-zia 3 (274998). Nabrežina (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Tiziano Vecellio 24, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (tel. 200466) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 (tel.308982). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA NABREŽINA / KUD MAGNET Tečaj likovnega izražanja za otroke in odrasle KUD Magnet prireja v prostorih srednje šole Igo Gruden v Nabrežini nov sklop tečajev likovnega izražanja za odrasle in otroke. Likovno izražanje nam nudi možnost, da zunanji svet, ki ga sprejemamo z očmi, predelamo in osvojimo preko kreativnega procesa. Ta proces nam pomaga ozavestiti rednost doživetega. Poskusite narisati nekaj po opazovanju in opazili boste, da ste med procesom risanja spoznali veliko o predmetu in ne samo to, temveč in to je najbolj pomembno, ste z njim vzpostavili tudi emotivni stik, ki se je za trajno vtisnil v vaš likovni spomin. Na tak način si oblikujemo redno podobo sveta, vse od otroštva, ko počenjamo to spontano, do pubertete, ko žebmo prikazati čimbolj redistično podobo okolja. Z likovnim izražanjem ne razvijamo samo ročne spretnosti, temveč tudi čut za opazovanje in koncentracijo ter krepimo in uravnovešamo emocionalno doživetje. Kot odrasli, lahko preko umetniškega ustvarjanja ozavestimo spoznanja ne samo iz zunanjega, temveč tudi iz notranjega in nadčutnega sveta, ki nam lahko pomagajo bolje razumevati sebe na poti duhovne in intelektualne rasti. Kdor bi rad bolje dojel sebe in se želi približati likovnemu ustvarjanju, bo imel na voljo več možnosti. V torek, 13. januarja se bo pričel tečaj za odrasle, ki jih zanima spoznavati kreativno domišljijo na podlagi notranje vizualizacije in sprostilnih vaj z risanjem, slikanjem in oblikovanjem, ki ga bo vodila umetnica Ani Tretjak ob torkih zvečer vse do prve polovice maja, (za informacije lahko pokličete na tel. 220680). Od februarja naprej pa tečaj o strukturi likovne govorice, ki ga bo vodil Leonardo Calvo inštruktor iz svobodne univerze (Costarica) in bo potekal v obliki postopnega tečaja enkrat tedensko ob četrtkih popoldne ter intenzivno dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih zjutraj. (Inf. na tel. 364211). Kogar zanima oblikovanje z glino, naj se zglasi v keramični delavnici Anice Pahor, kjer je na razpolago še nekaj mest (Inf. 220202). Ilustratorka Vesna Benedetič pripravlja likovno delavnico za otroke, ki se bo pričela v februarju. Vse informacije boste lahko dobili na informativnem srečanju, ki bo v petek, 23. januarja, ob 18.30, na sedežu v Nabrežini ali na tel. 763875. Ani Tretjak Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.00, 17.30, 20.00, 22.30 »Sette anni in Tibet«, r. Jean-Jacques Annaud, i. Brad Pitt. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Big Fish«, r. Stefan Schwartz. EKCELSIOR - 15.15, 17.35, 19.55, 22.15 »La vita e bella«, r. Roberto Benigni. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II matrimonio del mio migliore amico«, i. Julia Roberts. NAZIONALE 1 - 10.00, 11.30 »Hercules«; 15.15, 17.30, 19.50, 22.15 »L’av-vocato del diavolo, i. Kea-nu Reeves, Al Pacino. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Špice Girls«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »007-il domani non muore mai«, i. Pierce Brosnan. NAZIONALE 4-15.15 »Hercules«; 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »La seconda guerra civile americana«, r. Joe Dante, i. Joanna Cas-sidy, James Coburn. MIGNON - 16.00, 17.35, 19.10, 20.40 22.00 »Hercules«, prod. W. Di-sney. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Tre uomini e una gamba«, i. Aldo, Giovanni, Giacomo. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Chi-nese Box«, r. Wayne Wang, i. Jeremy Irons, Gong Li. BI PRIREDITVE ŽUPNIJA REPENTA-BOR s sodelovanjem OBČINE REPENTABOR prireja danes, 11. januarja ob 16. uri v Kulturnem domu na Colu BOZICNO-NO-VOLETNO SREČANJE ZA STAREJŠE s kratkim kulturnim programom, srečo-lovom in družabnostjo. Sodelovali bodo OPZ Zvonček, MePZ Repenta-bor, dekliška skupina in otroški ansambel. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na BOŽIČNI KONCERT v stolnico sv. Justa v Trstu, danes, 11. t. m. ob 16. uri. Program: Kantato Slovenski Božič M. Tomca bodo izvajali združeni zbori in solisti iz območja openske župnije, vodil bo J. Ban; Božične pesmi domačih in tujih avtorjev bo izvajal ženski zbor Glasbene matice, vodi T. Stanese. Priložnostna misel: Lojze Kržišnik. PEVSKI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA KOLONKOVEC pod vodstvom Natalije Sturman in italijanski CERKVENI PEVSKI ZBOR prirejata tradicionalni koncert božičnih pesmi danes, 11. januarja ob 15.30 v cerkvi na Ko-lonkovcu, Ul. Pagano. Sodeluje osnovna šola Marica Gregorič-Stepančič iz Sv. Ane. ' ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, KD LIPA in ŽUPNIJA SV. MARIJE MAGDALENE -BAZOVICA vabijo na koncert iz niza TAKO PA MI POJEMO v petek, 16. januarja 1998 ob 20.30 v župnijski cerkvi v Bazovici. Koncert bosta oblikovala 2PZ Glasbene matice - Trst in MePZ Obala iz Kopra. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni nakupu zdravstvene opreme za mostarske otroke. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in MOSP (Ul. Do-nizetti 3) vabita v soboto, 17. januarja ob 19. uri na VIL SLOVENIJA PARTY (slovesen sprejem s kulturnim programom, šampanjcem in družabnostjo ob obletnici mednarodnega priznanja samostojne Slovenije). Nastopili bodo: recitatorji gledališkega krožka Slovenskega kulturnega kluba, ZPZ Vesna iz Križa, mladi glasbeniki, uvodni pozdrav - predsednica SKK Jasna Simčič, slavnostna govornica - Lučka Kremžar De Luisa. Častni gost bo pisatelj Zorko Simčič. PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi ob priliki vaškega patrona sv. Antona v soboto, 17. t. m. ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na ogled glasbene veseloigre v domačem narečju »Nemalo smjeha, nemalo joka in dueste konfežjuona«. Nastopa dramska skupina PD Slovenec in MePZ Slove-nec-Slavec. Ponovitev bo v nedeljo, 18. t. m., ob 18. uri. KONCERT KOMORNEGA ZBORA AVE iz Ljubljane - nedelja, 25. januarja ob 16. uri v župnijski cerkvi v Rojanu. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsto slovenskih božičnih pesmi. Zbor bo istega dne ob 9. uri pel Lojzeta Mava pastoralno mašo pri slovenskem bogoslužju v Rojanu, ki ga prenaša slovenska radijska postaja. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik. Prirejata Slovenska župnijska skupnost v Rojanu in slovenska glasbena šola Koncertna pobuda - Rojan. □ OBVESTILA Na prvem srečanju DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v letu 1988 bo Ciril Velkovrh z besedo in sliko predstavil svoje »Podobe s slovenske planinske poti«. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani jutri, v ponedeljek, 12. januarja, ob 20.30. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obvešča udeleženke tečaja šivanja noš, da bo sestanek po božičnih in novoletnih praznikih, in sicer jutri, 12. januarja 1998. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, SKUPINA 85, KROŽEK ISTRIA in KULTURNI KROŽEK OB PEČINI - LA RUPE vabijo jutri, 12. t. m., ob 20. uri v Prosvetni dom na Opčinah na srečanje s Claudio Cerni-goi, avtorico knjige »Ope-razione foibe a Trieste«. Predstavila jo bosta zgodovinarja Alenka Troha in Roberto Spazzali. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO MA- GNET prireja v prostorih srednje šole Igo Gruden v Nabrežini nov sklop tečajev likovnega izražanja za odrasle. V torek, 13. januarja se bo ob 20. uri pričel tečaj spoznavanja likovne govorice za začetnike, ki bo potekal enkrat tedensko po tri ure vse do prve polovice maja. Tečaj bo vodila umetnica Ani Tretjak. Primeren je predvsem za tiste odrasle, ki se želijo ponovno približati likovnemu ustvarjanju, da bi bolje dojeli sebe in umetniške principe, na podlagi notranje vizualizacije in sprostilnih vaj z risanjem, slikanjem in oblikovanjem. Tisti, ki ga tečaj zanima, naj pokliče na telefonsko številko 220680. Število mest je omejeno. ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA - Prosek vabi vse domače'organizacije, društva in vaščane na se- stanek, ki bo v sredo, 14. januarja ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Na sestanku bo odbor podal obračun opravljenega dela ter poročal o važnih pobudah in načrtih, ki jih ima v programu. Vabljeni! DRUŠTVO PRIJATELJSTVA v Trstu vabi člane in prijatelje na sestanek, ki bo v četrtek, 15. januarja ob 16. uri v Ul. Donizetti 3, prvo nadstropje. MOSP (Ul. Donizetti, 3) vabi v četrtek, 15. januarja, ob 19.30 na ogled filma v originalu TVVISTER (ZDA, Warner Brothers, 1996, i.: Bill Paxton, Helen Hunt). Film, ki je prvi serije filmov v angleščini, bodo projecirali na platno. Ogled je še posebno priporočen vsem itstim, ki se učijo angleščino. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR P. TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja celotnega ansambla v petek, 23. t. m. ob 20.30. UPRAVNI ODBOR GLASBENE MATICE sklicuje redni občni zbor v petek, 23. januarja ’98 ob 18. uri v prvem sklicanju in ob 19. uri v drugem sklicanju v Razstavni dvorani Zadružne Kraške Banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno. MOSP vabi vse mlade na PLESNI TEČAJ za popolne začetnike in nadaljevalni plesni tečaj. Tečaj (10 srečanj), na katerem se bomo učili osnovnih korakov in figur plesov boo-gie-wooggie, tango, fox trot, cha-cha-cha, počasni valček, merengue in mambo triestino bo vsak torek (prvo srečanje bo 27. t. m.) ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia). Informacije in prijave: urad Slovenske prosvete. Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (od 9. do 17. ure - vprašati po Alenki). KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca januarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade. Tema in tehnika sta prosti. Svoja dela lahko oddate najkasneje do 2. februarja referentom SKK na slovenskih višjih šolah ali na sedežu SKK, Ul. Donizetti 3 Trst (tel. 370846, fax: 633307), vsak dan od 9. do 17. ure. Nagrajevanje najboljših del bo 7. februarja, ob dnevu slovenske kulture. SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim urnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. KNJIŽNICA Pinko Tomažič in tovariši bo do nadaljnjega zaprta zaradi popravil v Prosvetnem domu. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času. s_____________IZLETI CE SI ZELIS privoščiti štiri nedelje na snegu in v dobri družbi, pridruži se izletnikom KD Valentin Vodnik: v nedeljah 18. in 25. januarja ter 1. februarja gremo na Kanzel. Odhodi bodo iz Sance ob 6. uri, vpisovanja zbirajo v trgovini pri Martini Mauri v Dolini, informacije dobite na tel. 0338-5032176. SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. januarja na Civetto Alleghe. Informacije in vpisovanje ob torkih zvečer na sedežu društva v Cerovljah od 20.30 do 21.30 na tel. 2916004 ali vsak dan na tel. 200782. t Nepričakovano nas je zapustil naš dragi Giovanni Stefani NINO Žalostno vest sporočajo žena Marta, sin Claudio, nevesta Rosalba in vnukinja Francesca Pogreb bo jutri, v ponedeljek, 12. t. m. ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v kriško cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Kriz, 11. januarja 1998 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega Mitje Prešla Mikela in Marko Barkovlje, 11. januarja 1998 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Albina Pečarja se iskreno zahvaljujemo g. župniku, MoPZ Valentin Vodnik, nosilcem krste, darovalcem cvetja, g. Stojanu za njegove ganljive besede in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Dolina, 11. januarja 1998 10. 1. 1997 10. 1. 1998 Stojan Lisjak Ob prvi obletnici smrti se te z ljubeznijo spominjamo vsi, ki te imamo radi Kontovel, 11. januarja 1998 11. 1. 1978 11. 1. 1998 Dvajset let je minilo odkar nas je zapustila naša draga Štefanija Križmančič (FRLINOVA) Za vedno bo v naših Bazovica, 11. januarja 1998 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GLASBENA MATICA TRST GLASBENA ŠOLA SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SEŽANA vljudno vabijo na 4. REVIJO KRAŠKIH PIHALNIH GODB Glasbeni večer se bo odvijal danes, 11. januarja ob 17.30 v Športno kulturnem centru v Zgoniku KONCERT OMOGOČA CREDIT0C00PERATIV0 DELCARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA PEVSKI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA KOLONKOVEC pod vodstvom Natalije Sturman in ITALIJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR prirejata tradicionalni koncert božičnih pesmi danes, 11. januarja ob 15.30 v cerkvi na Kolonkovcu, Ul. Pagano Sodeluje osnovna Sola Marica Gregorič-Stepančič iz w. Ane H ŠOLSKE VESTI DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja z razporedom informativnih sestankov na posameznih Solah"in vrtcih v zvezi z vpisom učenčev v 1. razred osnovne Sole oz. v 1. letnik otroškega vrtca. OTROŠKI VRTCI: v Dolini, jutri, 12. t. m. ob 15.30; v Miljah, jutri, 12. t. m. ob 16. uri; v Ric-manjih, 13. t. m. ob 16.15; v Mačkoljah, 14. t. m. ob 15.30; v Boljuncu, 16. t. m. ob 16.30; v Borštu, 21. t. m. ob 16.30. OSNOVNE SOLE: M. Samsa-I. T. Zamejski - Ricmanje-Domjo, jutri, 12. t. m. ob 17. uri; v Mačkoljah, jutri, 12. t. m. ob 13. uri; A. Bubnič -Milje, jutri, 12. t. m. ob 16.15. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU obvešča, da bo informativni sestaek za starše šoloobveznih otrok za vrtec pri Sv. Jakobu jutri, v ponedeljek 12. januarja 1998, ob 16. uri. OSNOVNA SOLA BAZOVIŠKI JUNAKI v Rojanu obvešCa starše otrok, ki so rojeni leta 1992, da je Cas vpisa v prvi razred. OSNOVNA SOLA BAZOVIŠKI JUNAKI v Rojanu, Ul. Montorsino 2 (tel. št. 414579), bo v šolskem letu 1998/99 delovala od ponedeljka do petka z vsakdanjim podaljškom, v katerem se bodo razvrstile glasbene in športne dejavnosti ter informatika. Sobote so proste. V primeru določenih potreb staršev sodeluje šola z vzgojnimi ustanovami. V isti stavbi deluje tudi podružnica sr. šole I. Cankar. Informativ- SPSP/02 ZNIŽANE CENE! TRST-ULTORREBIANCA22 OBLAČILA - ČEVLJI ORODJE ZA TELOVADBO POPUSTI OD 20% DO 80% SEZONSKA RAZPRODAJA S POPUSTI DO 50% Specializirana trgovina za spodnje perilo in tekstile izdelke za dom TRST, ul S. Spiridione 5 TRŽIČ, ul. Duca D’ Aosta 14 ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na BOŽIČNI KONCERT v stolnico sv. Justa v Trstu danes, 11. t. m. ob 16. uri Program: Kantato Slovenski Božič M. Tomca bodo izvajali združeni zbori in solisti iz območja openske župnije, vodil bo J. Ban Božične pesmi domačih in tujih avtorjev bo izvajal ženski zbor Glasbene matice, vodi T. Stanese ------------Priložnostna misel: LOJZE KRŽIŠNIK SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE J. in W. Grimm - M. Košuta pničcK Režija Marko Sosič V nedeljo, 18. t. m. ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA na sestanka bosta na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu - Ul. Caravaggio 4, v torek, 13. ja-nuajra 1998 ob 17. uri, na šoli Bazoviški junaki pa v ponedeljek, 19. t. m. ob 16.15. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU vabi starše otrok letnika 1992, ki jih nameravajo vpisati v prve razrede naših šol: OS O. Župančiča pri Sv. Ivanu (tel. 567459), OS F. Milčinskega na Katinari (tel. 910302), OS Bazoviških junakov v Rojanu (tel. 414579) in OS F.S. Finžgarja v Barkovljah (tel. 43015), na skupni informativni sestanek, ki bo v prostorih OS O. Župančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Caravaggio 4, v torek, 13. januarja 1998, ob 17. uri. Vpisovanje v 1. razred navedenih osnovnih šol in v prvi letnik vrtcev v Barkovljah in v Lonjerju bomo sprejemali do 26. januarja. Informacije nudimo tudi telefonsko na št. 5R74.RC1 DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešCa, da sprejema vpise v 1. RAZRED OSNOVNE SOLE in v 1. LETNIK OTROŠKEGA VRTCA do 26. t.m. po naslednjem urniku: ob ponedeljkih in sredah od 8.30 do 16.30; ob torkih, Četrtkih in petkih od 8.30 do 13.30; ob sobotah od 8. do 13. ure. Informacije nudijo tudi telefonsko na št. 228282. Naslov ravnateljstva: osnovna šola P. Vo-ranca - Dolina, 419. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sprejema vpise v I. razred GeC TOURS priporoča: »POGUMNA POTOVANJA« INDIJA odhod 20.3. iz Trsta, 11 dni NEPAL 4.4. iz Trsta, 15 dni TAJSKA 21.2., 18.4. iz Trsta, 15dni MEHIKA 7.2,18.4. iz Benetk, 17 dni INDONEZIJA 24.4. iz Brnika, 15 dni TONI VSE! tel. 0038666-549588 GENERALNA AGENCIJA Allianz Subalpina Assicurazioni išče za part time zaposlitev resno in dinamično uradnico, staro najmanj 35 let, izurjeno v uporabi računalnika in programov, po možnosti z izkušnjami v zavarovalniškem sektorju. Telefonirati v ponedeljek ali torek od 13. do 16. ure na št. 040/764412. GENERALNA AGENCIJA Allianz Subalpina Assicurazioni išCe sodelavce ženskega in moškega spola, po možnosti z ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KD LIPA in ŽUPNIJA SV. MARIJE MAGDALENE - BAZOVICA vabijo na koncert iz niza TAKO PA MI POJEMO v petek, 16. januarja 1998 ob 20.30 v župnijski cerkvi v Bazovici. Koncert bosta oblikovala ŽPZ Glasbene matice - Trst in MePZ Obala iz Kopra Prostovoljni prispevki bodo namenjeni nakupu zdravstvene opreme za mostarske otroke. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na diapredavanje prof. Sonje Gregori TIBET, DRŽAVA NA STREHI SVETA v Četrtek, 15. januana v Gregorčičevo dvorano z začetkom ob 20.30 osnovne Sole in L letnik vrtca do vključno 26. januarja 1998 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 211119. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da je rok za vpisovanje v L razred osnovne šole in L letnik otroškega vrtca do vključno 26. januarja 1998. Vpise sprejemajo v tajništvu -Ul. Frausin, 12 - vsak dan od 9. do 11. ure. Informacije na tel. št. 773411. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 PD SLOVENEC Boršt-Zabrežec vabi ob priliki vaškega patrona sv. Antona v soboto, 17. t. m. ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na ogled glasbene veseloigre v domačem narečju »Nemalo smjeha, nemalo joka in dueste konfežjuona« Nastopa dramska skupina PD Slovenec in MePZ Slovenec-Slavec Ponovitev bo v nedeljo, 18. t. m., ob 18. uri izkušnjami v zavaroval niškem sektorju, za last no proizvodno organiza cijo. Pričakujemo: dina mičnost, spretnost v ko municiranju, voljo do de la. Ponujamo: pomoč zelo učinkovite organizacije z velikim portfeljem klientov, fiksni prejemek, provizije, jamstvo za kontinuirano delo kot tudi vključitev v družbo in kariero na ravni agencijske odgovornosti. Glede na pomembnost ponudbe prosimo, naj se ne oglašajo tisti, ki nimajo resnih namenov. Telefonirati v ponedeljek ali torek od 13. do 16. ure na St. 040/764412. KAVKASKEGA, eno leto starega ovčarja Ciste pasme s pedigrijem prodam. Telefonirati ob večernih urah na št. 040/422165. RESNO MOTIVIRANE OSEBE, ki bi rade spoznale najnovejši sistem podjetništva, brez investicij, vabimo, da nas pokličejo za sestanek na tel. 0347-5457899 od 18. do 20.30. V CENTRU NABREŽINE oddamo v najem upeljan bar-tobakarno-prodajalno Časopisov. Za informacije tel. na št. 200278 ali 200219. V DOLINI dajemo v najem pritlične prostore, primerne za urad ali skladišče. Tel. 228519. GROSISTIČNO PODJETJE v zlatarskem sektorju z zadostnimi finančnimi sredstvi, s se- dežem v Trstu, išCe zaradi pomanjkanja operativnega in vodilnega kadra, išCe podjetje iz iste ali podobne panoge, ki bi bilo zainteresirano pristopiti s kapitalom in bi prevzelo vodstvo, garantirano s pravno pogodbo za daljšo dobo. Pisne ponudbe poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Zlato«. DAJEMO V NAJEM trgovino jestvin s sadjem in zelenjavo na Proseku. Tel. na št. 251310 ob delavnikih v dopoldanskih mah. DVE GOSPE srednjih let z iskušnjami nudita 24-urno pomoC ostareli osebi s tedensko izmeno. Tel. 00386-609-650263. SUHA DRVA za kurjavo dostavljamo na dom na Goriškem, kmetija A. Komjanc, tel. (0481) 390238. IŠČEM DELO kot negovalka ali varuška starejše osebe. Tel. 00386-67-31229. OSMICO sta odprla Danila in Mirko, Zabrežec št. 4. OSMICO je odprl Emil Puric, Repen 15. V MEDJE VASI št. 16 sta odprla osmico Walter in Nadja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV Peterlinova dvorana Ciril Velkovrh Podobe s slovenske planinske poti v besedi in sliki Jutri, v ponedeljek 12. januarja, ob 20.30 H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d'Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) Ul. F. Severo 2/4 TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D’Annunzio 73 Riva T. Gulil 8 SHELL Drevored Čampi Elisi 1/1 Miramarski drev. 37 Q8 Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Trg Liberta 10/1 Milje - Ul. Battisti 6 Sesljan - drž. c. 14 EP Ul. F. Severo 2/8 Drev. D’Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 API Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (seli Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) OSMICO ima odprto Mario Milic, Zgonik 71. OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku. OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Mamizio. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko BriSCak, BrišCe 3. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agro-turistiCno dejavnost. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka do sobote od I w. do I w. ure ■ ■ BARI 24 23 8 44 63 CAGLIARI 54 64 61 69 38 FIRENCE 33 71 48 80 44 GENOVA 6 20 7 29 15 MILANO 37 l 57 4 24 NEAPELJ 86 7 23 13 55 PALERMO 60 83 41 29 48 RIM 40 63 33 l 70 TURIN 32 81 41 17 27 BENETKE 32 89 12 62 31 Bi Ipmiv, |fh Nagradni sklad 4.103.112.591 lir Brez dobitnika s 6 točkami - Jackpot 6.956.995.096 lir 12 dobitnikov s 5 točkami 85.481.500 lir 1.206 dobitnikov s 4 točkami 850.500 lir 43.075 dobitnikov s 3 točkami 23.800 lir la Serlea POPUSTI POPUSTI DO 60% pri tekstilu visoke mode in konfekciji tradicionalne kakovosti TRST - UL. MAZZINI 26 - TEL. 631358 OBVESTILO NAROČNIKOM Primorskega Dnevnika Prosimo vse NOVE NAROČNIKE Primorskega dnevnika, ki so plačali naročnino na bančnih zavodih, da čimprej sporočijo svoj naslov tajništvu Primorskega dnevnika, tel. št. 7796600, da ne bo prišlo do zamud pri dostavljanju dnevnika na dom. Obenem prosimo vse naročnike, da ob vplačevanju naročnine navedejo točno ime in naslov naročnika. Uprava Primorskega dnevnika ŠOLE / DO 26. JANUARJA ROK ZA VPIS V PRVE RAZREDE KONCERT / MARIBORSKA FILHARMONIJA Cas pomembnih in premišljenih odločitev V prvih razredih osnovnih šol bo predvidoma več otrok Glasbeno voščilo slovenskih bank Koncertni spored navdušil občinstvo v nabito polni dvorani goriškego Kulturnega doma Načelni dogovor o bolnišnici Načelniki svetovalskih skupin v go-riškem občinskem svetu so predsinoCi končali razpravo o zdravstvu in izdelali osnutek skupne izjave. Vsi je najbrž ne bodo podprli, saj izjava v sklepnem delu nakazuje perspektivo sodelovanja s šempetrsko bolnišnico kot dodatno jamstvo za ohranitev bolnišnice v Gorici in tudi za kakovostno izboljšanje zdravstvene oskrbe, saj bi skupna Čezmejna bolnišnica imela dovolj potencialnih uporabnikov, da bi razpolagala z najpo-pobiejšo paleto specialističnih oddelkov. Tej perspektivi odločno nasprotuje skrajna desnica (MS-FT), v večinski koahciji pa tudi NZ, Čeprav je .tudi glede tega vprašanja opaziti notranja trenja (občinski načelnik Coana zastopa zmernejše stališče, pokrajinski tajnik Ritossa je odločneje proti). Vse druge stranke naj bi podprle izjavo, ki je usmerjena v obrambo bolnišnice v Gorici. V izjavi (uradno jo bodo predstavili na tiskovni konferenci v torek) so s kompromisnim besedilom presegli različne poglede med večino, ki vztraja pri gradnji nove bolnišnice, in DSL ter delom opozicije, ki meni, da je to utvara, saj ne bo nikoli dovolj denarja za novo gradnjo in je zato bolje investirati v obnovo sedanje bolnišnice. Šestindvajsetega januarja poteče rok za vpis učencev in dijakov v prve razrede šol vseh stopenj. Bo v septembru, ob začetku šolskega leta 1998/1999 v razredih več otrok ali pa bomo ponovno priča krčenju šolske populacije? Z istim vprašanjem se soočamo iz leta v leto, razglabljamo o vzrokih trenda in skušamo najti izhod. Dovolj točni in zanesljivi podatki o tem kako številčni bodo razredi na osnovnih in nižji srednji šoli in seveda na višjih šolah bodo na razpolago šele ob koncu meseca. Izgledi tako za osnovne šole kakor za nižjo srednjo šolo so za šolsko leto 1998/1999 nekoliko bolj ugodni od današnjega stanja. V petih razredih osnovnih šol v goriškem in doberdob-skem didaktičnem ravnateljstvu je v šolskem letu 1997/98 64 uCencev. Predvidoma vsi bodo dokončali osnovno šolanje in prestopili v nižjo srednjo šolo. Otroške vrtce v obeh didaktičnih rav- nateljstvih bo po zbranih podatkih zapustilo 93 otrok. Kljub predvidenemu osipu (otroci italijanskih družin, selitve itd) naj bi bilo število uCencev v prvih razredih osnovnih šol v jeseni višje od števila uCencev, ki so, oziroma bodo dokončali osnovno šolo. Porast je predviden tako na območju goriške-ga kakor doberdobskega okoliša. V goriškem okolišu bo peti razred zapustilo 36 uCencev, v prvi razred pa naj bi se vpisalo 51 otrok. Toliko jih bo namreč junija dokončalo tretji letnik vrtca. Razmerje v dober-dobskem okolišu je 28: 42. Nekoliko večji vpis v prve razrede pričakujejo na nižji srednji šoli Ivan Trinko, ki jo bo ob koncu šolskega leta 1997/98 zapustilo 40 dijakov (31 v Gorici in 9 v Doberdobu). Ti se bodo večinoma odločili za nadaljevanje šolanja na višjih srednjih šolah. Odločitev morajo seveda sprejeti, prav tako v predvidenem roku, do 26. januarja in poskrbeti za vpis. V glavnem so bili dijaki in njihovi starši že seznanjeni z možnostmi šolanja, preko dostave upognjenk in drugega informativnega gradiva, dodatna priložnost pa bo prihodnjo soboto, 17. t.m., ko bodo v spremstvu profesorjev obiskali šolski center v Puccinijevi ulici ter se neposredno seznanili s potekom pouka na posameznih zavodih, z učnimi programi in posebnimi pobudami. Akcija seznanjanja (dan odprtih vrat) bo sicer nekoliko okrnjena od prvotne zamisli (razlog je v enotedenskem protestu dijakov, sredi decembra, zaradi Cesar je treba nadoknaditi zamude pri izvajanju programov), vendar pa bodo dijaki in njihovi starši prejeli dovolj izčrpnih informacij, koristnih za odločitev o nadalnjem šolanju pa tudi o možnostih kasnejše zaposlitve, oziroma nadaljevanja visokošolskega študija. Ne gre torej pozabiti: 17. januar informativni dan na višjih srednjih šolah. Gotovo ni nihče dvomil v uspeh novoletnega Voščila v glasbi, tradicionalnega koncerta, ki ga svojim elanom in strankam že vrsto let ponujajo trije slovenski denarni zavodi na Goriškem, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka v Doberdobu in Zadružna kreditna banka v Sovodnjah. Koncertni večer, ki ga je predsinoCi orkester Mariborske filharmonije pod taktirko dirigenta Borisa Švare ponudil občinstvu v nabito polni dvorani goriškega Kulturnega doma, je povsem izpolnil in morda še presegel pričakovanja. Mariborski glasbeni poustvarjalci so predstavili pester izbor priljubljenih skladb F. von Suppeja (Lahka konjenica -uvertura), A. Ponchiellija (Ples ur), A. Griega (suita št. 1 - Peer Gynt), Marjana Kozine (simfonična pesnitev Bela Krajina) in P. I. Čajkovskega (suita št. 1 - Hrestač), na prigovarjanje navdušenega občinstva pa še tri kratke ponovitve. Napovedovala je Barbara Rustja, kijev imenu treh slovenskih denarnih zavodov želela vsem srečno in uspešno leto 1998. Na sliki (foto Bumbaca) Mariborska filharmonija na novoletnem koncertu SMUČANJE / PRVIČ TEKMOVANJE MED RAJONI NA SNEGU NOVICE V slalomu zmagal Ločnik, štandrež tretji Med najmlajšimi zmagale Štandrke, sicer članice SPDG - Preko sto tekmovalcev Na smučiščih v Podk-loštru je bilo v ponedeljek tekmovanje v slalomu med predstavniki osmih go-riških rajonov za trofejo Stefano Vidoz. Tekmovanje so priredili prvič, udeležilo pa se ga je nekaj nad sto tekmovalcev v štirih skupinah z ozirom na starost (mejna letnica je bila 1984) in spol. Organizacijo so zaupali klubu “Monte Calvario”. Prvo mesto so si prislužili tekmovalci Ločnika, sledijo Stražice, na tretje mesto pa so se uvrstili tekmovalci Standfeža. Sledijo Podturn, Pevma-Oslavje-Stma-ver, Svetogorska Četrt - Planita in mestno središče. V kategoriji najmlajših (deklice) so prva tri mesta osvojile predstavnice Stan-dreža Caterina Marušič, Roberta Ressi in Lara Res- si, ki so vse tudi Članice Robert Figelj (Pevma, elan Med moškimi je zmagal Slovenskega planinskega SPDG). V ženski konku- Igino Cargnel (Ločnik), društva. V skupini dečkov renči je zmagala Alessan- pred A. Gualdijem (LoC- so prva tri mesta zasedli dra Blasizza (LoCnik) pred nik) in Alessandrom Fede- P.Luigi Ciuffarin (Stražice), Anno La Blanca (LoCnik) lejem (Stražice). Na sliki: Mattia Cargnel (LoCnik) in in Giulio Bisio (Podturn), trenutek ob nagrajevanju. Primer Kafka v gledališču v Tržiču V okviru gledališke abonmajske sezone bosta jutri in v torek ob 20.30 nastopila Moni Ovadia in Roberto Ando s predstavo »II caso Kafka« (Primer Kafka). Predstava je splet razmišljanj o velikem praškem pisatelju ter o preganjanju Judov. Do 18. januarja veljavni dosedanji bencinski boni Trgovinska zbornica obvešCa, da je bil do 18. januarja podaljšan rok za uporabo bencinskih bonov za gorivo po znižani ceni za leto 1997. Po omenjenem datumu lastniki bonov ne bodo mogli veC uveljavljati nobene pravice. Predvidena je namreč odprava dosedanjih (starih) papirnatih bonov in bo tudi razdeljevanje bencina goriške proste cone potekalo na osnovi elektromagnetske kartice. Avtomobilist težko ranjen v nesreči v Foglianu Hude telesne poškodbe je v prometni nesreči zadobil 37-letni livio Abmscato iz Standreža, Mihaelova ulica 259. Nesreča se je zgodila včeraj ob 7. uri na državni cesti št. 305 pri Foglianu. Abmscato je z avtomobilom r 5 zavozil s ceste ter silovito trčil v železobeton-ski drog. Ostal je vklešCen v razbitinah avtomobila ter so ga šele gasilci reših iz nevarnega oklepa. Prepeljah so ga na zdravljenje na Katinaro. V kolikor ne bodo nastopile težavebo ozdravel v 40 dneh. VOLVO V70 Bencinske verzije od 126 CV do 250 CV, tudi s pogonom na štiri kolesa in v verziji turbodizel z neposrednim vbrizgom in 140 CV, vsi serijsko opremljeni z ABSom, airbagom, bočnim airbagom, klima napravo in elektronskim imobilzerjem. OD 49.912.000 LIR BREZOBRESTNO FINANSIRANJE (Primer: Finansirana vsota: 22.000.000 lir v 18 mesecih - mesečni obrok 1.220.000 lir T.A.N. 0 - T.A.E.G. 1,45. Strošek priprave pogodbe: 250.000 liir - Kolek: 20.000 lir) V primeru odobritve finančne družbe SveviaFin, finančna družba za avtomobil Volvo. VOLVO ----------- Kakovost in varnost _____ Crali srl Gorica, ul. III. armata 180. tel.: 0481/21721 GORICA / ODPRLI AVDITORIJ IN SEDEŽ DEŽELNIH URADOV Pridobitev za nov zagon kulturnih dejavnosti Degrossi: Gorica pomembna za ravnovesje v deželi Osem milijard in približno enako število let je bilo potrebnih za temeljito prenovo deželne palače v Ul. Roma, kjer je poleg deželnih uradov tudi avditorij, ki je v 80. letih bil eno glavnih goriških kulturnih prizorišč. Prenovljeni kompleks je včeraj ponovno izročil namenu podpredsednik deželne uprave Michele De-grassi z željo, da bi struktura prispevala k novemu zagonu kulturnega delovanja v mestu in tudi v korist vse Goriške. Slovesnosti so se udeležili številni gostje, med njimi parlamentarca Mitja Volčič in Mario Prestam-burgo, deželni svetovalci, pokrajinska uprava skoraj v celoti, mnogi župani (med njimi Lavrenčič iz Doberdoba in Corsi iz Ste-verjana) ter drugi predstavniki oblasti in mestne kulturne srenje. Degrassi je obnovil zahtevni potek obnovitvenih del od avgusta leta 1991 (avditorij pa je bil zaprt že dve leti prej) do junija lani. Odstranili so zdravju škodljive azbestne obloge, obnovili notranjo opremo, napeljave, video in zvočne aparature in izboljšah tudi akustiko dvorane. Sedežev je sedaj nekaj desetin manj kot pred zaprtjem (372 + 2 mesti za prizadete), v zameno pa bodo udobnejši, ker so manj na tesnem. Podpredsednik deželne uprave je ponovnemu odprtju institucionalnega sedeža Dežele FJk v Gorici v trenutku, ko se vneto razpravlja o preustroju dežele, pripisal tudi simbohč- ni pomen: sedanja deželna uprava je odločno za ohranitev enotnosti Furlanije - Julijske krajine, ki naj temelji na ravnovesju in korektnih odnosih med štirimi pokrajinami, pri čemer Gorica nikakor ne sme biti zapostavljena. V imenu Goriške občine, ki bo v dogovoru s Pokrajino upravljala avditorij, je odbornik za kulturo Antonio Devetag pozdravil odprtje dvorane, ki naj bi gostila predvsem koncerte, literarna srečanja, kongrese in, v galerijski prostorih razstave (prvo so namenili fotografijam o poteku prenove). Devetag je tudi spomnil, da sta v prejšnjih letih Kulturni dom in center Bratuž odlično nadomeščala zaprti avditorij in Verdijev teater in želel, da bi te strukture ne bile v konkurenci pač pa da bi usklajeno bogatile kulturno življenje v mestu. Niz uvodnih posegov je sklenil predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin z željo, da bi včerajšnji dan pomenil začetek nove plodne kulturne sezone v Gorici, ki naj bi na kulturnem področju postala referenčna točka za vso pokrajino. Navezal se je na gopvor predsednika zbornice Violanteja v Trstu rekoč, da je bolj kot na preteklost treba gledati na bodočnost in želel, da bi avditorij bil čimbolj odprt večkulturni stvarnosti, ki ga obdaja. Sinoči je bil v avditoriju slavnosti koncert orkestra gojencev in profesorjev Mestne glasbene šole pod vodstvom prof. Francesca Manderja. Zaradi velikega povpraševanja bodo koncert ponovili še danes ob 16.30 in ob 20.30. Vstop je brezplačen. Na sliki (foto Bumba-ca) z leve: občinski odbornik Devetag, podpredsednik Dežele Degrassi in predsednik Pokrajine Brandolin GORICA ul. Morelli 19/B - 23/B, tel. 0481/533342 POSEZONSKI POPUSTI na modernih preprogah, pogrinjalih, flanelastih rjuhah, prešitih odejah in prevlekah. UGODNE CENE TUDI NA OSTALEM BLAGU Koncert skupin >0ut Rum« in >4 WD< Glasbeni festival »Across the border« (Preko meja), ki ga v sezoni 1997/98 prirejajo razna goriška združenja, med katerimi sta tudi zadruga Maja in Krožek goriške mladine, je prispel do svojega četrtega srečanja. V sredo, 14. januarja, ob 20.30 bosta v veliki dvorani Kulturnega doma nastopili glasbeni skupini »Out Rum« in »4 WD«, ki se bosta predstavili z dokaj bogatim sporedom lastnih skladb funky in rock bluesa. Do novega leta so se v okviru festivala zvrstili trije glasbe- ni večeri: na prvem je nastopila skupina »Juke box« in kot gost na istem večeru tudi znani pevec Aldo Tagliapie-tra. Ob koncu novembra je v Kulturnem domu (v okviru prireditev ob obletnici njegovega odprtja) nastopil »New swing quartet«. Tretji večer je bil v Bratuže-vem centru namenjen country glasbi. S koncertom v sredo se zaključuje prvi del glasbenega niza. Drugi del festivala se bo predvidoma začel prihodnji mesec, zaključil pa se bo maja. OD ČETRTKA, 15.1. DO 5. 2. 1998 TRGOVINA IL BOTTONE SOŠOL NADJA GORICA - TRAVNIK 26 vam nudi veliko izbiro spodnjega perila, nogavic in pižam za moške in ženske S POPUSTI OD 10 DO 50% KINO GORICA vtitoria 115.00-17.30- 20.00- 22.30 »Sette anni in Tibet«. Rež. Jean-Jacques Annaud, igra Brad Pitt. VTITORIA 3 15.00-16.40 »Hercules«. Walt Disney. 18.15-22.30-22.40 »La vita e bella«. Igrata Roberto Benigni in Nicoletta Bra-schi. CORSO 15.15-17.30-19.45-22.00 »II matrimonio del mio migliore amico«. Juha Roberts. TR23C COMUNALE 15.00-17.30-20.00-22.30 »L’awo-cato del diavolo«. R. Taylor Hackford. EXCELSIOR 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »Tre uomini e una gamba«. Igrajo Aldo, Giovanni e Giacomo. PRIREDITVE SKRD JADRO prireja danes ob 15.30 koncert božičnih pesmi v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah. Pel bo cerkveni mešani zbor iz Zgonika pod vodstvom Toneta Kostnapfla, pri orglah Davorin Starec. Napovedovala bo Damijana Missigoi Likar. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi člane, da se v maskah udeležijo pustovanja, ki bo v petek, 20. februarja, ob 17. uri v gostišču “Al fogolar” v Ga-glianu pri Čedadu. Zagotovljen bo avtobusni prevoz, okusna večerja, pustno rajanje, nagrajevanje mask. Vpisovanje do srede, 11. februarja, pri poverjenikih in na sedežu društva. RAZSTAVE V KULTURNEM CENTRU L. BRATUŽA bodo v četrtek, 15. tm., ob 19. uri odprli razstavo akvarelov Andreja Kosiča. Slikarja in njegovo delo bo predstavil Jurij Paljk. Pel bo MePZ Ru-pa-Peč. IŽ3 OBVESTILA SPDG-SMUČARSKI ODSEK sporoča, da se jutri, 12. t.m., zaključi vpisovanje v tradicionalni tečaj smučanja, ki bo ob nedeljah v Podkloš-tru (Amoldstein), začenši od 18. t.m. Sedež bo jutri odprt od 18. do 20. ure. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je tehnični urad od odprt za stranke v torek, sredo in petek od 17. do 18.30. n_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da so dosegli minimalno število prijav za letovanje na Kanarskih otokih. Rok za dodatne prijave je zato podaljšan do 28. januarja (na sedežu društva ob sredah in pri odbornikih). PRISPEVKI V spomin na pok. Stanislava Brica darujejo kolegi Mirke Bric 230 tisoč lir za šolski sklad osnovnih šol Frana Erjavca in Otona Zupančiča. H ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA AGIP - Ul. d Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG-U1. Brig. Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO-Ul. Boito API-U1. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. Duca dAosta RONKE MONTESHELL-Ul. Redipugha ZAGRAJ API - Trg Garibaldi KRMIN API - Drev. Ven. Giuha DOBERDOB CHEVRON - Palkišče Kristina Knez, ravnateljica Slovenskega dijaškega doma S. Gregorčič iz Gorice, je rodila sinka Petra Čestitke z najlepsimi željami vsem v družini pošiljajo kolegi iz Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel iz Trsta Sekcija DSL »Jože Srebrnic« v Doberdobu čestita tovarišu Karlu Ferletiču ob 50. rojstnem dnevu. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine za obdobje od 3. do 9. januarja 1998: RODILI SO SE: VValter Pighin, Cinzia Cordeschi, Gregor Terpin, Simone Feri-go- UMRLI SO: 46-letni bolničar Aldo Baldassi, 84-let-ni upokojenec Ermanno Clemente, 93-letna upokojenka Giovanna Peris-sin vdova Musian, 99-letna upokojenka Stefania Frančeškin vdova Peric, 71-letna upokojenka Lina Baldassi, 65-letni upokojenec Giuseppe Bogo, 87-letna upokojenka Tullia Quaran-totto, 89-letna upokojenka Giuseppina Miloš vd. Lauri, 97-letna upokojenka Rosa Gori vd. Fantin, 76-letna upokojenka Pierina Zampar por. Medeot, 97-letna upokojenka Ernesta Degan vdova Vidah, 66-letni upokojenec Leonida Giollo. POROKE in OKLICI: nihče. ! ; LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDM, Ul. Crispi 23, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Man-lio 14/B, tel. 480405. POGREBI Jutri v Gorici: ob 10.00, Francesco Bastiani iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; ob 11.30, Ar-gia Manfrin vdova Andreo-lo iz bolnišnice in cerkve sv. Justa na glavno pokopa-lišče; ob 13.15, Urbano Fab-bro iz splošne bolnišnice v Zagraj. ZVEZA SL0VENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV OBČINA PERGINE VALSUGANA KULTURNI DOM GORICA v sodelovanju z AVTONOMNO DEŽELO TRIDENTINSKO-GORNJE POADIŽJE in EVROPSKO UNIJO vabijo na ogled dokumentarne razstave Drugi v Alpah jezikovne skupnosti na območju italijanskih Alp Kulturni dom Gorica, 12. 1. - 27. 1. 1998 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GLASBENA MATICA TRST GLASBENA ŠOLA SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA-SEŽANA vljudno vabijo na 4. REVIJO KRAŠKIH PIHALNIH GODB Kulturni dom Gorica sobota, 17. januarja 1998, ob 20.30 uri. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da v goričkem uredništvu kasiramo PREDNAROCNINE NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA 98 in sprejemamo OSMRTNICE, OGLASE, ČESTITKE in OBVESTILA Z URNIKOM: od ponedeljka ii 1 yl do petka od I I. do ■*§. ure Sezonsko znižanje s popusti od 30% W moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 IZBERI FIAT PUNTO. IZBERI FIAT BRAVO/BRAVA 15 MILIJONOV BREZOBRESTNEGA 20 MILIJONOV BREZOBRESTNEGA FINASIRANJA NA 24 MESECEV, FINASIRANJA NA 24 MESECEV, KI GA ZAČNEŠ PLAČEVATI ČEZ 90 DNI. KI GA ZAČNEŠ PLAČEVATI ČEZ 90 DNI. w % * Preglejte pogoje finansiranja, ki jih nudi finančna družba Sava in ki so na razpolago vsem kupcem. JbJbVBBI ZASTOPSTVO BOEKl ZA GORICO IN POKRAJINO GORICA: ul. Terz'Armata 119, tel. 0481/520830 • TRŽIČ: ul. IV Novembra 31/33, Tel. 04811484110 Nedelja, 11. januarja 1998 IMIGRACIJA Izkrcanje kurdskih beguncev z ladij Ararat in dometa v južni Italiji je preko noCi Italijo in z njo vso Evropo spomnilo na nerešeno kurdsko vprašanje. V teh dneh smo bili priča žolčnim polemikam, pretiravanju in dramatiziranju. Kot vedno so mediji do skrajnosti napihnili celotno zadevo, iz katere pa se je kot vedno Italija mojstrsko izmuznila. Sklep, da podeli politično zatočišče tistim Kurdom, ki so upravičeni, je raztogotil Turčijo, ki ni računala na tako italijansko reakcijo. Turčija je bržkone posredno kriva za sedanje zaplete, ker je hotela Evropo s kurdskimi begunci kaznovati, ker so ji na luksemburškem vrhu zaloputnili vrata in jo v bistvu izključili iz pogajanj o postopnem približevanju Evropski uniji. Italija je najprej poskušala internacionalizirati kurdsko vprašanje, ko pa ji je bilo jasno, da kurdskega vprašanja zaradi ameriškega in turškega nasprotovanja ne bo uspela internacionalizirati, je vsaj evro-peizirala vprašanje kurdskih beguncev. To ji je kot kaže uspelo, cena navsezadnje ne bo niti pretirana, saj je zatočišče zaprosilo le nekaj sto beguncev. Tudi če bi vsem odobrila status političnega begunca, bi bila to le kaplja v morju političnih zatočišč, ki jih je izstavila Nemčija. Lani so Nemci od-brili kar 24.000 političnih zatočišč, Italija pa le 172. Bolje od Italije so se odrezale skoraj vse razvite evropske države. Celo vase zaverovana in zaprta Švica je odobrila lani 2.277 političnih zatočišč. S svojimi 460 lanskimi političnimi begunci je Italijo prekosila j celo mala Avstrija. S e -veda Tudi s Kurdi Italija potegnila daljši konec Vojko Colja Italija ni za politične in gospodarske begunce tako zanimiva, kot so razvite severnoevropske države. V zameno ima pa nehvaležno zemljepisno lego neke vrste mostu med Sredozemljem, Bližnjim vzhodom in razvito Evropo. Postala je pravi stranski vhod za vse, ki si želijo v Evropo. S Schengen-skim sporazumom o svobodnem pretoku ljudi se je zadeva zapletla, tako da sta morali Francija in Avstrija ponovno okrepiti nadzorstvo nad mejami z Italijo. Vse očitke, da ne spada v schen-genski prostor je Italija mojstrsko zavrnila in v glavnem dokazala, da izpolnjuje vsa schengen-ska določila, ker ji nihče f ne more ukazati, komu * bo dala status političnega begunca. Navsezadnje ti ljudje bežijo pred strahotami vojne, pred kratenjem n a j o s n o v nejših člo veških pravic. Za vsak primer pa si je Ita- lija zavarovala hrbet in od Turčije v glavnem dosegla, da bo Ankara sedaj bolje nadzirala pretok ljudi. V zameno se je Italija zavzela za obnovitev pogajanj med Evropsko unijo in Turčijo. V vseh teh polemikah pa so le redki jasno spregovorili o kurdskem vprašanju. Priča smo bili kriminaliza-ciji Turčije, o krivdah drugih pa vsi najraje molčijo, ker je pred tujim pragom najlažje pometati. Vzroki sedanjega bega Kurdov segajo daleč v zgodovino. Ne bi ktu govorili o 'pogromih za časa turškega cesarstva in ne o kurdskem sodelovanju v genoci-j du proti Armen-“ ^ cem, dovolj je, da se spom-nimo, kako so leta 1919 s sporazumom v Sevresu zmagovalke v prvi svetovni vojni Kurdom po razpadu turškega cesarstva obljubile samostojen Kurdistan, a so dano besedo prelomile s sporazumom v Lausannu tri leta kasneje. Kurdistan so razdelili med Turčijo, Irakom, Iranom, Sirijo in sovjetsko Armenijo. Kurdi se s tem niso sprijaznili že leta 1925 so se uprli iraški Kurdi, a so bili poraženi. Podobno usodo je leta 1930 doživel upor turških Kurdov. V drugi polovici tridesetih let so se v Kurdistanu pojavili nacionalistični gverilci, ki so svoj boj še okrepili med drugo svetovno vojno predvsem v iranskem delu Kurdistana. Tu je kurdski šejk Mulah Mustafa Barzani s sovjetsko pomočjo ustanovil leta 1945 Mahabadsko republiko, ki pa so jo iranske sile strle leta 1947. Do občasnih spopadov in uporov pa je prihajalo tudi Iraškim kurdom mi- ru. Se več, sedaj je bilo dokončno jasno, da je Kurdistan bogat z naftnimi ležišči, tako da so tako Iračani kot Iranci začeli Kurde izkoriščati za svojo destabilizacijsko politiko do sosedov. V bistvu se je Kurdom dogajalo nekaj podobnega kot Palestincem, ki so jih razne arabske države izkoriščale za svoje ozke državne interese. Kurdom pa se je dogajalo še hujše, saj jim ni nihče priznaval njihovih pravic do samoodločbe. Dvajsetmilijonski narod ni imel pravice do lastne države, doživljal je vsakodnevne pokole, raznarodovanje in etnično čiščenje. Svetovne demokracije z Ameriko na čelu so zatiskale oči pred kurdskim vprašanje, ker je nafta pomembnejša od nekaj milijon hribovcev, ki se že stoletja borijo za svojo neodvisnost. Prav Kurdi so bili bržkone krivi, da ZDA niso zrušile Sadama Huseina v zalivski vojni, ker bi v tem primeru Kurdom Kurdistan. Li-zavezniške prepovedale preletavati iraški Kurdistan, potem ko je iraška vojska z bojnimi strupi napala kurdske upornike in s plinom pobila na tisoče civilistov. Nihče pa se ne zgraža, ko turška vojska vdira v iraški Kurdistan in mori kurdske gverilce in civilno prebivalstvo. Ankara vso zadevo obravnava kot vprašanje boja proti teroristom, ki pa je od leta 1984 terjal že več kot 30 tisoč človeških življenj. Turčija je navsezadnje članica zveze Nato in je torej pomemben strateški ključ za evropski jugovzhod. Nemčija, ki ima doma pol milijona Kurdov in dva milijona Turkov, še vedno izvaža svoje orožje v Turčijo, ki med drugim služi tudi za pobivanje Kurdov. Posli so nedvomno pomembnejši od načel. Seveda je Nemčija glavni krivec, da so v Luksemburgu Turkom zaloputnili vrata, a da bi sedaj jasno spregovorila o kurdskem vprašanju, je to tudi za Nemce prehuda zadeva. Da bi se pa kdo uradno zavzel za kurdsko avtonomijo, ali celo za kurdsko samostojnost, je za nekatere dobesedno bogokletno. Evropa pa se bo morala prej ali slej sprijazniti z dejstvom, da je treba v splošno korist poiskati tudi časten izhod za Kurde, ker bomo v nasprotnem primeru priča nepredvidljivim zapletom. Že sedaj predstavlja pol milijona Kurdov za Nemčijo pravo tempirano bombo. Ko se bo njihovo število še povečalo, obstaja resna nevarnost, da bodo svoj boj proti Turčiji prenesli na evropsko ozemlje. 10 Nedelja, 11. januaija 1998 NEDELJSKE TEME V študiji Marca Pozzetta pravo odkritje Fabianija Naslovna stran knjige prof. Marca Pozzetta O marsikaterem likovnem umetniku, mislecu, pisatelju, znanstveniku, arhitektu veliko govorimo in pišemo šele po njegovi smrti. PoCasi odkrivamo njegovo osebnost in njegovo delo in se šele potem, ko so v grobu ostale le gole kosti, zavemo, da si je ta mož zaslušil pomembno mesto v naši zgodovini. Srečnejši so deležni Časti še za Časa življenja. Velikokrat so to ljudje, ki so se spretno vdinjali tistim oblastnikom, ki so se želeli obkrožati s pomembnimi ljudmi. Nekaterim ni bila dana taka Čast”, še zlasti ne vizionarjem, ki so s svojim delom prehitevali Cas. Profesorja in arhitekta Maksa Fabianija bi najbrž morali postaviti nekam v sredino. Uveljavil se je že v mladih letih, bil je poznan in Čislan na Dunaju, v Ljubljani, Trstu in Gorici. Pridobil si je štipendijo Ghega, ki mu je omogočila študijsko potovanje po Italiji in drugih evropskih državah. Cenil ga je avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki mu je zaupal uredi- tev stavb na Brionih. Uspeval je tudi kasneje. Potem, ko je bil že star, pa se ga je le malokdo spomnil. Izjema je bil italijanski premier Al-cide De Gasperi. Ko je ta leta 1952 obiskal Gorico, je mestne upravitelje začudeno vprašal, zakaj niso na sprejem na županstvo povabili Fabianija. Zaprepadeni politiki so pohiteli po priletnega, takrat že 87- letnega možakarja in ga pripeljali na sprejem. De Gasperi je kot nekdanji Avstriji zvest državljan iz Tridentiske dobro vedel, kako velik arhitekt je Fabiani. Baje mu je med takratnim snidenjem ponudil celo dosmrtno senatorsko mesto, kar pa je Fabiani odklonil. Profesor in arhitekt Maks Fabiani je dosegel visoko starost. Rojen leta 1865 v Kobdilju na Krasu, je umrl v Gorici leta 1962 v visoki starosti 97 let. Po osnovnošolskem študiju v domačem Kobdilju je odšel študirat na realko v Ljubljano. Po diplomi pa se je vpisal na dunajsko politehniko. Po končanem študiju se je na Dunaju takoj uveljavil. Bil je prvi arhitekt, ki so mu leta 1902 podelili doktorat iz tehni- čnih znanosti. Hkrati so ga imenovali tudi za izrednega profesorja »ad personam«, se pravi brez natečaja. Dobil je tudi že prej omenjeno nagrado Ghega, ki mu je odprla marsikatera vrata. Njegov častilec in preučevalec njegovega dela, tržaški profesor arhitekt Marko Pozzetto, ugotavlja da mu so te Časti podelili na pobudo dunajske politehnike in da so povzročile senzacijo v takrat skeptični in kulturno prenatla-čeni podonavski prestolnici. V listini politehnike beremo tudi: »Ne sme ostati skrivnost, da je Fabiani z nekaterimi stavbami, ki jih je načrtoval, delno sledil smeri, ki ni povsem skladna z nedotakljivimi naCeli arhitekture in niti z učnimi metodami, ki so v veljavi na naši univerzi. Samo v svojem sodelovanju pri poučevanju je dr. Fabiani vselej spoštoval velike odgovornosti docenta; njegova predanost izobraževalnim ciljem univerze je dajala zanesljivo jamstvo, da bo ohranil nedotaknjega preizkušena načela poučevanja arhitekture na tej univerzi.« Te besede najdemo v knjigi z naslovom »Maks Fabiani - O kulturi mest«, ki je leta 1988 izšla pri ZTT v Trstu. V njej so bile objavljene razne Fabianijeve razprave, ki jih je zbral in izbral prof. arh. Marko Pozzetto. Ta je napisal tudi uvod, v katerem je navedena prej omenjena ocena. Poleg slovenske je izšla še italijanska izdaja z naslovom »Max Fabiani - Sulla cultura delle citta«. Z Maksom Fabianijem in njegovim delom se Marko Pozzetto ukvarja že več kot tri desetletja. Štiri leta po Fabianijevi smrti so v Gorici v organizaciji goriške občinske uprave priredili veliko razstavo o njegovem delu. Bila je zelo odmevna, prva ne le po smrti velikega arhitekta, marveč prva nasploh o njegovem delu v mnogih evropskih državah. Takrat je izšla tudi knjiga s 300 stranmi z naslovom »Max Fabiani architetto«, ki jo je napisal Marko Pozzetto. Danes o njej Pozzetto piše, da je to bila »skromna knjižica«, kar je še zlasti res, če jo primerjamo z razkošno in bogato monografijo, ki je izšla sredi leta 1997. Takrat, torej pred več kot tridesetimi leti, je gori-ški likovki kritik Fulvio Monai svoj uvod začenjal takole: »Ko je v letu 1995 Carlo Ludovico Ragg-hianti v reviji ‘Sele - Arte‘ povabil italijanske pisce, naj ponovno preučijo delo Maksa Fabianija, tako v naši državi kot tudi v naši de-šeli, se je bolj malo vedelo o arhitektu, ki je devetdeset let star borno živel v Gorici. Ker sem imel srečo, da sem iz njegovih pripovedovanj marsikaj vedel o njegovem življenju in načrtih, sem v tisti reviji objavil njegov življenjski profil in druge povabil, naj preučijo njegovo delo.« Da je Fabiani borno živel, so v Gorici vedeli vsi. V gostilnah, tudi v mamini pri Kavalinu, v katere je prihajal skupno s hčerko, si je lahko privoščil le skromni krožnik golaža ali vampov. Na takratni goriški razstavi smo videli veliko zani-mih eksponatov, ki so nam pokazali, da je bil Fabiani v srednjeevropskem prostoru znan arhitekt in da se je lahko kosal z drugimi slavnejšimi, kot je bil npr. Adolf Loos, ki si je v raznih krajih Evrope lastil zastopstvo dunajske arhitekturne šole. Na Dunaju še vedno najdemo nekaj najbolj znanih Fabianijevih del, čeprav so bila mnoga uničena med drugo svetovno vojno. Se vedno stojita trgovski hiši Portois & Fix in Artaria. Nahajata se v najbolj strogem mestnem središču, v tistih ulicah, po katerih nujno gredo turisti. Poslopji nista zanimivi le po svoji zunanjosti, ampak tudi in predvsem po notranjosti, kjer je vse izdelano do potankosti. Njegova je znamenita Ura-nia, t.j. observatorij, tudi ta na Dunaju. Njegovi so načrti mnogih hiš v Ljubljani, od Hribarjeve do Krisperje-ve, od Zenskega liceja do palače Kleinmayr & Bamberg. In nenazadnje je Maks Fabiani pred prvo svetovno vojno veliko gradil tudi v takratnem avstrijskem Primorju. Delal je na Brionih, v Trstu in Gorici. V Trstu sta znani hiši Bartoli in Slabile, v Gorici pa prenovljena stavba slovenske Goriške ljudske posojilnice v takratni Gosposki ulici. NajveCji Fabianijevi stvaritvi v Trstu in Gorici pa sta slovenska Narodni dom - Balkan v Trstu in Trgovski dom v Gorici. NaCrta sta bila izdelana leta 1902, oba domova sta bila dograjena in odprta v letu 1904. Naročnik prvega je bila Tržaška posojilnica in hranilnica, drugega pa goriška Trgovsko obrtna zadruga. Obe slovenski banki sta na tak način veliko, in rekli bi tudi odločilno, pripomogli k uveljavitvi Slovencev v teh dveh primorskih mestih, tudi in predvsem zaradi tega, ker so v obeh stavbah poleg bančnih prostorov bili prostori za vrsto drugih dejavnosti: gledališče, tiskarna, hotel in gostinski prostori, društveni prostori, stanovanja in pisarne. Tržaški Narodni dom je baje bil prva takšna večnamenska stavba v Evropi. O Narodnem domu v Trstu je nek nacionalistično nastrojen italijanski pisec dejal, da je to bil sedež slovenske protiobčine. Podobno so na Trgovski dom v Gorici gledali goriški italijanski nacionalisti. Ovirali so nakup zemljišča in potem tudi gradnjo palače. V dvajsetih letih so fašisti svoj gnev do teh dveh palač pokazali tako, da so še v letu 1920 naskočili in sežgali Narodni do:m v Trstu, leta 1926 pa naskočili in zavzeli Trgovski dom v Gorici. Med vojno so ga zadele granate, bil je hudo poškodovan. Pogled na cerkvi v Standrežu pred in po 1. svetovni vojni Leta 1949 Fabianijev načrt za kulturni dom v Sovodnjah O potrebi kulturnega doma v Sovodnjah je pisala goriška SoCa 19. junija 1948. Dopisnik je poročal o vaškem sestanku De-mokratiCne fronte Slovencev, ki je bil 10. junija, na katerem je bilo govora o nujnosti obnovitve samostojne občine. Sovodnje so namre bile samostojna občina le do leta 1927, ko so bile priključene Mirnu. Po razmejitvi v septembru 1947 je Miren pripadel Jugoslaviji, v Sovodnjah je bila zaCutena potreba do zopetni samostojnosti, ki je bila priznana v letu 1951. Na tistem sestanku DFS je bil govor o izgradnji kulturnega doma, »kjer bo možno ljudstvu, da se kulturno in prosvetno udejstvuje in zgrajuje«. 15. januarja 1949 je v Soča objavila še en članek o domu kulture v Sovodnjah. Po splošnih ugotovitvah beremo, da je potreba takšnega doma še kar nujna. O njem se je govorilo na raznih sestankih, v ta namen je že bil izbran prostor. Poročila Soče so bila očitno osnovana. Ko so pred leti arhitekt prof. Marko Pozzetto, takratni študent inženjerije in današnji so-vodensjki župan Igor Pe-tejan in še nekateri drugi pregledovali zapuščino Maksa Fabianija, so med številnimi projekti našli tudi načrt za Kulturni dom v Sovodnjah.. Stal bi na istem zemljišču, kjer sta Kreditno zadružna banka in Kulturni dom danes. V domu bi bila, kot je razvidno iz načrta, velika dvorana z odrom, velik atrij z barom, od tu bi po stopnicah prišli v knjižnico, za katero je bil predviden prostor v prvem nadstropju. Da je bil načrt zarejen leta 1949 nam s svojim podpisom potrjuje sam arhitekt Maks Fabiani. Na županstvu je takrat še bila komisarska uprava. Npvi upravitelji občine niso bili še izvoljeni. Niti denarja ne bi bili imeli za tak podvig. Fabianiju je načrt naroCila Demokratična fronta Slovencev. Arhitekt ga je izdelal v podrobnostih. Zal ni bil uresničen, nedvomno zaradi finančnih težav. Ko bi bil podvig uspel, bi bili v Sovodnjah imeli reprezentančno stavbo, ki bi ga bil zgradil isti arhitekt, ki je bil naredil Trgovski dom v Gorici in Narodni dom v Trstu. (M.W) Maks Fabiani leta 1958 NEDELJSKE TEME Nedelja, 11. januarja 1998 Zaslovel je na Dunaju, gradil po vsem cesarstvu Tržaški in goriški Slovenci so se v začetku stoletja hoteli izkazati tudi s tem, da so načrt za svoja domova zaupali arhitektu, ki je bil rojen v slovenski vasi na Krasu in je bil v tistem Času na Dunaju med najbolj uveljavljenimi projektanti. Najbrž ali prav gotovo so bili načrti za izgradnjo teh dveh domov v Trstu in Gorici razlog, da je bil Maks Fabiani toliko Časa »pozabljen«, pa Čeprav je pri nas, še zlasti v Gorici, vse obdobje med dvema vojnama veliko delal in načrtoval, saj je bil predvsem prvih letih ena vodilnih osebnosti v obnovi porušene goriške dešele. S tem se je ukvarjal najprej v letu 1918, ko so Goriško pričeli obnavljati Avstrijci (najbolj znamenit je njegov načrt za ureditev trga pred baziliko v Ogleju), potem pa v dvajsetin letih, ko so naši kraji prišli pod italijansko upravo. Delal je v takratni najprej deželni potem pokrajinski upravi ter tudi v občinski. Pripravil je obnovitvene načrte za desetine in desetine slovenskih in furlanskih vasi na Goriškem in za samo Gorico. V mnogih primerih so vasi dobile drugačno podobo od tiste, ki so jo imele pred vojno, preden so italijanske ali avstrijske granate porušile hiše in gospodarska poslopja, cerkve in graščine. Maks Fabiani je bil vizionar, že takrat je bil prepričan, da bodo avtomobili preplavili naše ulice in ceste in zaradi tega je s svojim svinčnikom na risbi marsikatere stare vasi narisal ravne ulice in s tem uspel odstraniti marsikatero staro ruševino. V nekaterih primerih je narisal zelo široke ceste in ulice. Ponekod mu je uspelo uresničiti svojo zamisel, drugod pa ne. Veliko teh načrtov je objavljenih v Pozzettovi knjigi »Maks Fabiani - vizije prostora«, ki je izšla leta 1997. Tu so Gorica in Gradišče ob SoCi, Steverjan in Vrtojba, Bovec in Bilje, Tolmin in Poljan, Volče in Nabrežina, Jamlje in Koprivno, Fara in Podgora, in še in še. Ti naCrti so sicer bili na ogled lani poleti v gradu Štanjel, od sredine lanskega decembra do letošnjega 9. januarja v Pilonovi galeriji v Ajdovščini, nekaj tednov bodo sedaj na ogled v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu, kjer je sedaj veliko zanimanje prav za obnovitvene načrte Tolminske po 1. svetovni vojni. Ti naCrti so seveda zelo zanimivi, vsi so del velikega naCrta za obnovitev Goriške. Urbanisti vedo povedati, da je to sploh prvi načrt deželne razsežnosti ne samo v takratni povojni Italiji, marveč v Evropi nasploh. Danes so tudi pri nas deželni urbanistični naCrti nekaj povsem običajnega, v Fabianijevih Časih je to bila to velika novost. Novi fašistični oblastiki so se v Gorici spretno posluževali Fabianija, pa Ce- Narodni dom v Trstu prav so v mnogih primerih njegovi naCrti imeli drugačen podpis režimu bolj zvestega in uslužnega načrtovalca. Fabianiju niso namreč odpustili, da je prav v Gorici naredil naCrt za stavbo slovenskega Trgovskega doma, ki je še danes, kot pravijo poznavalci, eden od arhitekturnih biserov v mestu ob SoCi. Ker pa je kljub vsemu imel in tudi ohranjal svojo veljavo, so na vse načine hoteli zabrisati njegovo mittelevrop-sko istovetnost, ki je pomenila obenem avstrijsko, slovensko in italijansko identiteto, ki jo je sam poudarjal. Podpisoval se je, kot je naneslo, z imeni Max, Maks ali Massimiliano. V svetu se je uveljavil z imenom »Max«. Sam sem si prizadeval za to inaCico njegovega imela. Konec sedemdesetih let sem bil elan goriške mestne toponomastiCne komisije. Zupan Pasquale De Simone nam je poveril nalogo, da izberemo imena slavnih mož, po katerih bi poimenovali petnajst novih ulic. Komisiji je predsedoval prof. Pagura, v njej so bili učitelj in zgodovinar Mede-ot, zdravnik Manzini in še en zastopnik urada za krajevno zgodovino. Predlagal sem - in moj predlog je bil sprejet najprej v komisiji, nato od župana in konCno v občinskem svetu - da bi nekatere ulice poimenovali po pomembnih slovenskih ljudeh (dotlej je to bila izjemna redkost) kot so Henrik Tuma, Andrej GabršCek, Simon Rutar in Max Fabiani. Za slednjega sem predlagal ime »Max«, kajti prepričan sem bil, da bo to sprejeto. Trgovski dom v Gorici To se je tudi zgodilo, pa Čeprav je v občinskem svetu nekdo zagodrnjal. Kasneje se je v goriških listih protestno oglasil znani inženir Egone Lodatti. Protestiral je, da smo občinski možje ulico poimenovali po Maxu Fabianiju. Sicer ni bil proti arhitektu. Ni mu šlo, da smo na hišne tablice napisali »Max Fabiani«. Po Lodattijevem mnenju bi bilo morali napisati »Massimiliano Fabiani«, ker je bilo tako napisano v mestnih ah. I ki, ki ipisa ko mittelevrospko prete- napisai matičnih knjigah. Bili so paC, in še so, taki, ki bi želeli zakriti in odpisati vsa- - 3 P1 klost Gorice in seveda tudi Trsta. Goriška razstava v letu 1966 je bila pravo odkritje Maxa Fabianija. Nekaj let kasneje so podobno razstavo priredili tudi v Ljubljani Načrt za regulacijo Pevme po 1. svetovni vojni in tudi tam je bila tiskana monografija o tem velikem arhitektu, ki je seveda bolj izpostavljala Fabianijeve stvaritve v glavnem slovenskem mestu. Dvajset let kasneje so priredili razstavo Fabianijevih del tudi v Trstu. Od takrat pa je bilo o njem veliko napisanega ne le v slovenskih in italijanskih strokovnih revijah marveč tudi v tistih v nemškem in drugih jezikih. Veliko sta o njem pisala Ful-vio Monai in Marko Poz-zetto. In prav prof. Marko Pozzetto je pred nekaj meseci videl uresničeno svojo zamisel o tisku obsežne, veC kot 400 strani obsegajoče monografije z naslovom »Maks Fabiani - vizije prostora«. Za tisk je bila pripravljena že pred nekaj leti, zanjo se je zanimalo Založništvo tržaškega tiska. Poleg slovenske naj bi izšla tudi monografija v italijanščini, za katero naj bi poskrbela neka italijanska založba na Goriškem. Zaradi krize ZTT pobuda ni bila uresničena. Za slovensko izdajo je sedaj poskrbela založba LIBRA v Kranju. Prof. Pozzetto mi je povedal, da se mora zahvaliti ne samo založniku ampak tudi slovenskemu ministru za kulturo ŠkoljCu, ki je s svojim izdatnim prispevkom omogočil, da se knjiga prodaja po dostopni ceni, saj je znano, da so danes cene knjig v Sloveniji zelo visoke, za marsikoga nedosegljive. Načrtujejo, da bodo knjigo natisnili tudi v italijanskem jeziku. Za to bo poskrbel nek tržaški založnik, finančno lat bo prevzela Goriška ranilnica - Cassa di Ri- E sparmio di Gorizia. Italijanska knjiga naj bi izšla še to pomlad, takrat bodo v Gorici priredili veCjo razstavo o Fabianiju. Nedvomno bo italijanska izdaja knjige dosegla več bralcev kot slovenska. Se pred nekaj leti mi je prof. Pozzetto dejal, da bi bilo najbrž najprimerneje, da bi izšla tudi nemška izdaja, ki bi bila dostopna tudi tistemu dunajskemu krogu, kjer je Maks Fabiani najveC in najbrž tudi najuspešneje delal. Tam bi imela monografija najveCji odziv. Pozzettova knjiga je zares nekaj izrednega. Ima nad 400 strani velikega formata, v njej je 280 slik. V glavnem so to Fabianijevi načrti in fotografije njegovih stavb v vsem takratnem avstrijskem cesarstvu in tudi drugod-, še zlasti v Italiji, med katerimi že prej omenjeni naCrti za obnovo mnogih krajev na Goriškem. Fabiani je delal tudi drugod v krajih Srednje Evrope, od Bielskega na današnjem Poljskem pa do Trsta in Istre. S svojimi naCrti je sodeloval tudi v Švici. Zal so se po tolikih letih nekateri njegovi naCrti izgubili, kajti marsikateri arhiv je bil uničen, v mnogih primerih pa so nedosegljivi. K navedenemu bi morali dodati, da je Fabiani zaslovel v začetku stoletja, ko je v Londonu uredil avstrijsko razstavo. Bila je v parku EarTs Court. Panorame avstrijske dežele so bile realistično izdelane. Ob panoramah je arhitekt postavil veliko stojnico in jo posvetil prijatelju, dalmatinskemu kiparju Ivanu Me-strovidu. In ševeliko bi lahko napisali o Maxu Fabianiju še zlasti po zelo zanimivem pogovoru s profesorjem Pozzettom, ki mu gre vsa zahvala, da nam je ponovno odkril velikega sina naše zemlje. Veliko, veliko tega kar nas pobliše zanima in nam tudi odkriva veliko neznanega je seveda zaobjeto v dragoceni knjigi, ki nam jo je pripravil prof. Pozzetto. Odkril nam je dragoceni del naše zgodovine dvajsetega stoletja. Marko VValtritsch Iz knjige Marka Pozzetto »Maks Fabiani - Vizije prostora« so naslovna stran te knjige, fotografija Maksa Fabianija, pogled na cerkvi v Standresu pred 1. vojno in po njej, obnovitveni regulacijski načrt za Pevmo po razdejanju v prvi vojni. Slika Narodnega doma v Trstu je iz knjige Milana Pahorja »Slovensko denarništvo v Trstu«. Slika Trgovskega doma v Gorici je iz knjige »Pozdravi iz slovenskih krajev - dežela in ljudje na starih razglednicah«, in sicer iz poglavja “Goriška in Beneška Slovenija ”, za katerega je poskrbel Branko Ma-ruSiC. Načrt kulturnega doma v Sovodnjah je iz knjige Marka IValtritscha »Protagonisti sovodenjske stvarnosti«, ki je izšla ob 50. letnici Kulturnega doma Sovodnje. NEDELJSKE TEME 12 Nedelja, 11. januarja 1998 NAŠI OTROCI RIŠEJO IN PIŠEJO Pozdravi in voščili šole »Karla široka« Ekskurzija V ponedeljek, 27. oktobra, smo se peljali z openskim tramvajem. Ko smo prišli v banko nas je sprejela bančna uradnica. V banki smo videli najprej železno skrinjo, ki se odpre z digitirajnem določenih številk. Videli smo tudi stroj, ki Šteje denar. Povsod so bile kamere proti tatovom. Ce se kadi se prižge alarm, ki je povezan z gasilci. Pri vhodu moramo odložiti železne stvari, da ne bi začel delovati alarmni sistem. Po banki smo si ogledali tudi spomenik padlim partizanom pred katerega je učiteljica Tanja položila cvetje, da bi poCatili spomin na partizane, ki so se žrtvovali za nas. Bilo je zelo pouCno, ker sem razumel, da je boljše varčevati kot potrositi denar. Stefane Samez, 5. razred Odmor Med odmorom se marsikaj zgodi. V naši Soli so sami izbrani fantalini premeteni vam še nepoznani. Zato se tukaj bito predstavimo, malo za šalo malo za res se vsi skupaj spustimo.v ples. V zadnji klopi se Sopri Živa, ki svojo malico skriva. Od zadaj tiči Andrej, ki mu pravi »Hitro pojej!« Stefano neprestano miga, govori za druge mu nič mar ni. Po hodniku se Aleksandra sprehaja, za njo priteče Slada, ki ji rada nagaja. Po stopnišču Antonio hiti, da spet pouka ne zamudi. Vasil nikoli na stolu ne sedi raje nogo spodviha ali stoji. Martin beži, ker ga Ivan lovi in se v Vesno nerodno zaleti. Slobodan pa v kotu sedi in se v sem poredno reži. Stefano Samez, 5. razred Telefonski razgovor Nona: »Halo, tu Stojanovič.« Vesna: »Tudi tu Stojnovica iz Trsta«. Nona: »SI to ti, moja Vesnica?« Vesna: »Zdravo nona jaz sem kako je s teboj?« Nona: »Zelo dobro hvala! Kako je kaj v Soli?« Vesna: »Na sploSno je zelo dobro, samo angleščino se moram malo veC učiti! Kaj dela moja kužka Beka?« Nona: »Veš pripravila nam je presenečenje, Beka je skotila 5 mladičkov in vsi so živi.« Vesna: »KonCno! Kako sem vesela!« Nona: »Veš Vesna, da me je prišla obiskati teta Nada?« Vesna: »Res? Prav lepo od nje. Zdaj te moram pozdraviti. Kmalu se bova spet slišali!« Nona: »Dobro, slišimo se Vesna. Na svidenje pa doma pozdravi!« Vesna Stojanovič - 5. razred Antonio Boni, 2. razred Sladana Drikič, 2. razred Stefano Samez, 5. razred Vasil D'Ambrosio, 2. razred ( ^Ua/rvci Am AMjdžtw,(x H 05 \iaxjil jx>u9l," (1/Ola^j Vc^t/m Xm Utit/nis h^dkjLrrA, olita&VMl Mi ■ Aju)^vl%om nr J(owh £dlv 4S38 Antonio Boni, 2. razred Sladana Drikid, 2. razred Mali slonček V ponedeljek, 2. decembra, smo si v gledališču »Cristallo« ogledali predstavo »Mali slonček«. Igrala sta dva igralca, za kulise pa je bil en velik stol. Igralec je uprizarjal veC vrst živali, druga igralka pa je nastopala v vlogi malega slončka. Predstava je bila zelo smešna, zabavna in tudi zahtevna, ker smo ob gledanju morali uporabiti svojo fantazijo. Vreme Danes je oblačno. Zunaj dežuje. Včasih tudi zabliska in zagrmi. Otroci imajo dežnik, pelerino in ga-loše. Veter je razpihal oblake in meglo. Po dežju se včasih prikaže mavrica in sonce. Martin Devcich, 2. r. At e'*, Antonio Boni, 2. razred Moj danes in jutri... Ko opoldne grem po cesti, moram vedno nekaj jesti; ko na rami nosim težko torbo, se mi zdi, d vodim borbo. Rad igram košarko, kjer je tudi moj prijatelj Darko. Predno ležem spat, moram poljubček mami dat. Kadar v šoli se ne učim, Črno piko spet dobim. Ko pa velik bom postal gotovo več bom znal in Ce mislil bom z glavo, vse bo velej lažje šlo. Slobodan DragojeviC - 5. r. Razstava cvetja V petek smo šli peš na velesejem. Tam je bila velika razstava rož in drevja. Učiteljica Tanja je pri blagajni kupila vstopnice. V veliki hali smo videli raznobarvno cvetje, sadno drevje, okrasno grmičevje, palme, bonsaj drevesa, suho cvetje, razne orhideje in sadike zdravilnih rastlin. V drugi hali je bil poseben kotiček s knjigami za vrtnarstvo. SreCali smo Matjaževo mamo, ki nam je ponudila piškote. Fotograf velesejma nas je povsod slikal. Obisk razstave je bil zanimiv. Vasil D’Ambrosio, 2. r. Uganke Ob vodi sedi, nikamor se mu ne mudi. Vrvico v roki drži z nje trnek visi. Majhno ima uho, a nanj ne sliši, v seniku jo najti je težko. Podnevi spi, ponoči leti in velike ima oči. Učenci 5. r.: Andrea, Vesna in Stefano V šoli Obiskujem drugi razred. Imenujem se Slada DrikiC. Zelo rada Citam Galeb. Med odmorom se igramo. Kosilo jemo v jedilnici. Učijo me Tanja, Barbara, Mirela in Nives. Naša šola se imenuje Karel Širok in se nahaja v ulici Dona-doni v Trstu. Zima Zima je v naše kraje prihitela z mrzlo roko nas objela, da ne bo nam preveC mraz vzemimo iz omare topel plašC. V gozdu ptičice Zmrzujejo za njih otroci poskrbe v male hišice za pod zobe jim sadja in prosa nasujejo. Vsem nam je mrzlo v zapečku je lepo toplo; raje bi doma se greli tam še pesem bi zapeli. Ivan Osbich, 5. razred Andrea Struna, 5. razred NEDELJSKE TEME Nedelja, 11. januarja 1998 Iz fotografskega albuma prve svetovne vojne LEVO Avstrijski vojak preizkuša svojo »kleptoskopsko napravo«. To ni nič drugega kot navadna puška, opremljena s prizmatičnim kukalom, ki omogoča vojaku, da strelja iz kritja, ne da bi se sam izpostavljal sovražniku. Italijanski časnikar in vojni poročevalec L. Barzini piše v svojem delu »Dal Trentino al Car-so«, da so nekaj takih avstrijskih pušk prvič našli italijanski infanteristi v neki kaverni po zasedbi kote 121 nad Laškim jezerom (Lago di Pietrarossa) avgusta meseca 1916. Objavljena slika, ki oCitno ni nastala na bojišču, temveč med vajami nekje v zaledju, je iz zbirke vojnega letalskega fotografa J. Kende, ki jo hranijo Orlovi na Proseku. DESNO Slika prikazuje zgornji del avstroogr-skega vojaškega pokopališča pri vasi Gorjansko na Komenskem. Tu so po vojni že obstoječim grobovom dodali še skupna grobišča, ki so jih zapolnili z ostanki avstroogrskih vojakov, pokopanih pri Sempolaju, v Zagradcu, Ivanji-gradu, Brestovici, pri Mohorinih, v Velikem dolu, Klancih, Temnici, Škrbini, na VojšCici in na civilnem pokopališču v Mavhinjah. Po registrih, ki jih hrani msgr. Krapež V Komnu, je to pokopališče na Gorjanskem sprejelo skupno kar 4242 padlih, od tega 2154 pripadnikov avstrijskih formacij, 1415 Madžarov, 8 Bosancev-muslimanov in 665 nepoznanih vojakov. Danes je pokopališče precej zanemarjeno, govori pa se, da ga bo avstrijski Črni križ v bližnji prihodnosti dal temeljito preurediti. ZGORAJ Sv. Višarje leta 1918. Svetišče je bilo praktično uničeno že kmalu po vstopu Italije v vojno leta 1915. Avstroogrska vojska si je namreč tu uredila opazovališče, okrog vrha pa je bilo tudi nekaj lažje artilerije - piše VValter Schaumann. Zato so Italijani že julija 1915 začeli obstreljevati Višarje iz Dunje. Septembra istega leta je svetišče doživelo najhujši napad, tudi z možnarji naj večjega kalibra. Versko življenje se je na Sv. Višarjah obnovilo šele leta 1925, ko so svetišče, ki je leta 1918 prešlo pod goriško škofijo, v glavnem obnovili. V »Goriški straži« beremo: Dne 20. julija (1927 prip. ur.) smo dvignili v zvonik nove zvonove, in sicer po notranji strani, ker drugače bi bilo treba preveč razdejali line, ki so premajhne... Do večera je še odmevalo veselo pritrkovanje in zvonjenje od srepih sten Viša in Montaža in ohnanjalo dolincem, da hoče Marija na Višarjah še naprej dehti dobrote... ZGORAJ DESNO Na »tretjem« avstroogrskem vojaškem pokopališču pri Nemcih na Trnovski planoti kljubuje času in vremenskim neprilikam še pet nagrobnikov. Judovsko znamenje, ki ga vidimo na naši sliki, je bilo postavljeno Josefu Griinvvaldu, ki je padel 25. avgusta 1917 pri Ravnici, se pravi med tedanjimi hudimi boji za Ska-brijel. Zakaj »tretje« pokopališče? Domačin Adolf Gruden pripoveduje: sprva smo pri Nemcih dobi-li manjše vojaško pokopališče dva kilometra pred vasjo v smeri proti Gorici. Pozneje so Avstrijci uredili še drugo pokopališče, prav tako majhno, kar sredi vasi, in to na naši njivi. Italijani pa so leta 1921 ah 1922 uredili tretje pokopališče nekoliko dlje od vasi ter prenesh tja ostanke iz prejšnjih dveh. Tudi to »tretje« pokopališče na travnati vzpetini tik pod gozdom je zdaj komaj spoznavno, pa tudi nagrobniki so močno načeti. Z njih izvemo samo, da počivata tukaj poleg J. Griinvvalda še Johan Spach in Andor Nemeth. Nedaleč od tod je za časa prve vojne delovala manjša bolnica, in sicer na mestu, kjer stoji danes vikendica. DESNO Danes skoraj ni vasi na Krasu in v Posočju, kjer ne bi imeli domačina, zbiratelja »spominčkov« iz druge, pa tudi in morda še bolj iz prve svetovne vojne. Nekateri so si sčasoma uredili kar manjše muzeje. Tako ima pravi muzej v Vipavi Mitja Močnik, poseben muzej si je uredil v beneškem stolpu v Lokvi pri Divači Srečko Rože, na Banjšici ima muzejček Zdenko MuziC, v Drežnici je menda naj-starejša zasebna zbirka vojnih predmetov, muzeje imajo nadalje Ivančič v Bovcu, Adamlje v Renčah, Renato Pahor v Jami j ah in še bi lahko naštevali, No, v Koritah na Krasu res nimajo muzejev, materiala za morebitne razstave pa tudi tam ne manjka. Na naši sliki razkazuje na primer domačin Perdec nenavaden in sila redek »spominček« iz prve svetovne vojne: hruškasto bombo francoske izdelave. Elio Fornazarič Bodite z nami tudi v tem letu! Naročite se na Primorski dnevnik! Zaradi stalnega naraščanja stroškov smo bili po 5 letih prisiljeni zvišati naročnino na naš dnevnik; povišek smo skušali čimbolj omejiti, da ne bi preveč bremenili svojih zvestih bralcev. Do 31 januarja znm prednarocnina za 1998 U fOC' lir. Vsi naročniki bodo imeli pravico do že znanih ugodnosti: — vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom — brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke — za novoporočence v letu 1998 bo naročnina brezplačna Novim naročnikom bomo podarili knjigo, ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika. ^ PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih na tekoči račun PRAE-DZP: — Kmečka banka Gorica Vr 0404860 — Nova Tržaška kreditna banka t/r 8446/00 — Zadružna Kraška banka t/r 10730 — Zadružna banka Doberdob t/r 1910-2 ^ — Zadružna banka Sovodnje t/r 504-6 / x Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo zagotovili posebne ugodnosti: Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali 10-odstotni popust. »Na Bolom« skrbi za kulturno dediščino Po grafični kakovosti in količini tiskanega materiala je hitro razumljivo, da je ohranjanje kulturne dediščine v Chiapasu prepuščeno prostovoljcem ali zasebnikom. Največkrat celo tujcem. V San Cristobalu je izredno zanimiv muzej »Na Bolom« (hiša jaguarja), ki je nastal ob dejavnosti danskega amaterskega arheologa Fransa Bloma in se dodatno razvil po njegovi smrti leta 1963 ob dinamičnem delovanju njegove žene Gertrude Duby, po rodu iz Švice. Frans Blom je raziskoval razne večje in manjše stare objekte v lacandonski džungli, razvozlal starodavne napise in zapisoval domač jezik, ki mu pravijo »tzeltal«. Dokaj velika domačija zakoncev Blom je postala zelo važno kulturno središče aOGSTO ar CUA" ■! i t MO -i in sedež specializiranih tečajev in razprav v zvezi s tamkajšnjo kulturo. Pri zapisovanju domačega jezika in pri pripravi shematiziranih učbenikov so delali večinoma študenti raznih univerz iz ZDA. V »Na Boloma« je tudi na razpolago izredno bogata knjižnica, ki razpolaga praktično z vsem, kar je bilo objavljenega v zvezi z domačini in z drugimi avtohtonimi narodi današnje Latinske Amerike. Prispevki uradne Mehike tej ustanovi so malo več kot simbolični, čeprav se domači politiki in tudi »velike živali« iz prestolnice rade pobahajo s tem ali onim prispevkom. V domačiji so med drugim pred leti ob ogledu muzeja prirejali tudi kosilo za obiskovalce ob kramljanju s staro gospo Gertrude. Ze pri svojih 80. letih je Švicarka na svojem konju zahajala k domačinom v lacandonsko džunglo in med drugim sistematično skrbela za pogozdovanje nenačrtno izsekanih površin. Na fotografiji spomenik, ki razlaga izvor mehiškega naroda Mehika je zvezna država Estados Unidos de Mexico in Chiapas je najbolj južni od teh »estadov«, hkrati pa tudi najbolj zaostal in seveda reven. Sloves si je pokrajina pridobila 1. januarja 1994, ko je tam izbruhnil pravi kmečki upor. Uporov je bilo tam že veliko, začeli pa so se leta 1524, ko so v pokrajino prišli prvi Spanci. Stare kronike vojaka in »kronista« Bernala Diaza pravijo: »...Despues de derro-tar Chiapa en 1524 con nue-stro capitan Luis Marin, man-damos a llamar a todos los pu-eblos cercanos, que vengan de paz ante su majestad.« (Potem ko smo porazili Chiape - po ljudstvu je pokrajina dobila ime - z našim poveljnikov Lui-som Marinom smo veleli sklicati vse bližnje vasi, da bi mirno prišli in se pokorili njegovemu veličanstvu, španskemu kralju). To se je zgodilo v vasici Chamula (uradno San Juan da Chamula), ki je še danes verjetno najznamenitejši kraj v Chiapasu, čeprav sta San Cristobal in nižinska Tuxtla pravi mesti. V jeziku naroda maja, napisanega za branje po špansko se to glasi: ...K’alal laj jpaskutik kanal ta Soktome ta 1524 jchi’uk ti mol soltaro Luis Marine laj jtakutik ta ik’el skotol bu nopol lumeti-ke, ti ak’o talikuk ya’ik mantal yu’im ajvalil. Skratka, začelo se je skoraj 500 let dolgo trpljenje domačinov, ki so bili tedaj »krivi« samo, da se imeli precej zlata. Ko tega ni bilo več, so nudili zastonj delovno silo, Spanci so jemali njihove ženske, ker svojih niso imeti s seboj, in prebivalstvo zatirali na različne načine. To zatiranje je s časom odvzelo domačinom večino dobre in najbolj rodovitne zemlje in Chiapas spremenilo v kolonijo sužnjev. Vse do danes, čeprav se Mehika ponaša z vsaj dvema velikima revolucijama, tisto, ki jo je v letih 60 prejšnjega stoletja vodil Benito Juarez (-med drugim je terjala življenje miramarskega Maksimilijana) in drugo v začetku tega stoletja, ki je bila izrazito prole- tarske in puntarske narave. Žal pa so se vse revolucije v Mehiki kmalu obrnile proti tistim, ki so jih izbojevali. Največkrat se je to zgodilo po smrti tistih, ki so jih prvotno voditi, včasih pa tudi ob njihovem izneverjanju. Po več desetletjih vsaj navideznega miru (ne pozabimo pa na strogo cenzuro, ki jo povsod po Latinski Ameriki izvaja oblast) se je na samem začetku leta 1994 začel v Chiapasu kmečki upor. Vodil ga je »sub-comandante« Marcos, čigar obličje ni znano, ker še vedno nastopa s pokritim obrazom. Vidna so samo usta in oči. Sodeč po očeh Marcos ni »indi-gena« (Indijanec), temveč belec. Neke vrste mehiški »Che« Guevara, ki je doslej uspel zmagati le medijsko vojno proti vladi. Pokrajina Chiapas vključuje tudi »selvo Lacandono« (džunglo) in v tej selvi se skrivajo borci »zapatisti«. Obkroža jih za njih premočan stroj mehiške vojske, ki pa si v gozd ne upa. Tudi sami gverilci ne morejo iz džungle, ker bi to bil njihov samomor. Ne gre za pravo obleganje z aktivnimi spopadi. Borci postanejo tudi civilisti in se vračajo na svoje domove. Upornikom gre predvsem zato, da vzdržujejo napetost, da vojska postaja živčna in da misel o življenju brez zatiranja pronica tudi v druge dele Mehike, kjer je položaj iz socialnega vidika v bistvu enak. Izvzete so le citadele peščice velikih mest, kjer so bogataši zabarika-dirani s svojimi imetji. Od prvega modernega upora so minila že štiri leta, zelo veliko za potrebe lačnega medijskega stroja, vendar zelo malo za zgodovino neke velike države. In v tem obdobju je bil dosežen volilni rezultat, ki je v glavnem mestu Ciudad Mexico (od 20 do 25 milijonov prebivalcev) postavil na prvo mesto Cuauthemoca, predstavnika levice, ki bi utegnil biti uspešen tudi na prihodnjih predsedni- ških volitvah proti kandidatu stranke PRI (Partido Revoluci-onario Istitucional), ki je na oblasti od vedno, čeprav je bilo predvsem na predzadnjih volitvah več kot očitno, da je severni sosed že vnaprej odločil, kdo lahko zmaga. Zadnji pokol kmetov v tej pokrajini je bilo delo prav aktivistov stranke PRI, kar pomeni, da so se poklicni morilci iz vrst policije in vojske preoblekli v strankarske aktiviste. »Desaparecidos« so tudi v Mehiki šteti v tisočih, le da se o njih ne sme pisati. Ne sme, ker je Mehika že več let »na poti demokratizacije«, ker je v odločilnem naporu za privatizacijo gospodarstva ali bolje v fazi ropanja njenega naftnega, rudnega in poljedelskega bo-gatstva. Po vsej verjetnosti ni prišlo do upora v Chiapasu po naključju, skoraj spontano. Pokrajina je edina v Mehiki, ki razpolaga z obsežnimi neprodi-ranimi gozdovi, ki nudijo dovolj kritja. Drugje v Mehiki se težko skrije še zajec. Poleg tega meji Chiapas s podobno pokrajino tudi v Guatemali kar nudi določene prednosti v primeru nuje. Sicer pa je na primer severni del Mehike rezerviran drugačnim poslom: predvsem tihotapstvu, preseljevanju v ZDA in tudi »industrii maquilladori« to je delo v obratih, ki so jih yankee prese-tih v Mehiko zaradi cenene delovne sile. Preko svojega Chiapasa postaja tako Mehika politična enota, ki je nekako vedno na robu splošnega upora, ga pa ne more nikoli izvesti ker je vedno v teku kaka »demokratizacija«, ki daje ljudem žarek upanja. Kot pri nas, pa je tudi v tistih krajih najnevamješe orožje oblasti potrošništvo, ki daje ljudstvu vedno nove kičaste cilje, skrbno pa zakriva realne in usmerja same domačine v rasno zaničevanje samih sebe. Bruno Križman Priseljenci se v mestih srečujejo s »kulturno« ponudbo Curandero v Chamutt zdravi s coca colo Prebivalci Chiapasa so v bistvu Maja. Kulturno jedro tega naroda je bilo v glavnem v nižinskem Vucatanu. V nižini so ostali veličastni spomeniki, ki so bili uničeni iz neznanih razlogov še pred prihodom Spancev. Na planoti kjer je mestece San Cristobal de las Casas (2300 m nadmorske višine), pa je ostalo veliko pristnih domačih vasi, kjer so edini tujci še danes samo obiskovalci. Pravih turistov tu skoraj ni. Kdor pride v tiste kraje, je navadno poučen o razmerah in spo-•-Ijiv do domačinov. Na »mercadu« v San Cristobalu se zaradi trgovanja in barantanja vsak dan zbirajo prebivalci vseh okoliških vasi. Spoznaš jih lahko po njihovih oblačilih in tudi poklicih. Tisti iz Chamule nosijo brezrokavni povr- šnik iz bele debele volne. Na glavi imajo obvezen covvbojski sombrero. Moški so večinoma obrtniki in delajo kar na pločniku. Izdelujejo metle, leseno posodo, obutev in drugo. Njihove ženske so prekrite s šalom svetlomodre barve. Chamula je kakih 5 km oddaljena od San Cristobala. Obisk Chamule je obvezen. Cerkvica z belim pročeljem in modrimi robovi skriva v notranjosti čudne obrede (na fotografiji). Rekli bi jim lahko »poganski«, če bi tudi sicer cerkveni obredi ne segali v poganstvo. Za vstop v cerkev je treba nekaj plačati pri uradu za turizem. V njej je strogo prepovedano fotografiranje. Vaški policaj, opremljen z debelo palico, ki mu na jermenu visi na rami kot puška, skrbi, da se predpisi spoštujejo. Tla so prstena, posuta z borovimi iglicami (tamkajšnji bori so sila podobni našim). Ob stenah je v steklenih vitrinah nekaj lesenih kipov raznih svetnikov, darilo ljudi, ki so bili deležni milosti. Povsem običajna je prisotnost »curandera«, vaškega vrača. Curandero sedi na petah in po cele ure nekaj pojoče moli. Malo za njim sedi na petah mlada ženska, očitno bolnica. V popolni tišini. Občasno se pojoča molitev prekine, curandero izpije požirek coca-cole (!) in stekleničko ponudi še bolnici. Nato se molitev nadaljuje. Morda dokler je pijača v steklenici. Chamulo sem obiskal 21. marca, prav na dan, ko v Mehiki praznujejo rojstvo Benita Juareza. Na trgu se je zbrala vsa vas. Bilo je nekaj pokanja petardov,- nato so se predstavili vaški otroci. Recitacije in pevski zbor. Prav kot na naših Prešernovih proslavah pred nekaj leti. Cementno ploščad, na kateri so nastopali, so popolnoma prekrili z borovimi iglicami. Prve vrste sedežev so zasedli ugledni vaški možje. Vsi oblečeni v površnike iz debele bele volne, opasani in s sombrerom. Ob strani je bedel tudi vaški policaj s palico na jermenu in pridno pazil, da bi ne bil s fotoaparatom preveč radoveden. Ce je Chamula moško bela in žensko svetlomodra, je bližnji Zina-cantan rožnato rdeč. Moški nosijo okrašen poncho take barve, na glavi pa nizek slamnat širokokrajni klobuk, iz katerega visi nekaj barvanih trakov nekje do ramen. Zenske so v celoti oblečene v rožna- tordeča oblačila. Moški se na trgu posvečajo predvsem trgovanju. Prodajajo kokoši, jajca, zelenjavo pa tudi izdelke svojih žena: lepo okrašene rdeče ponche. Tudi Zinacantan ni posebno dobrohoten do ■ tujcev, tudi če ti pridejo v miru. Ni izključeno, da si ni na tisti praznični dan kdo privoščil tudi nekaj »aguardien-te«. Ker sem prevneto opazoval (na skrito pa tudi registriral) skupino mladih glasbenikov, je prišlo skoraj do incidenta, ki bi se zame lahko slabo končal. Samo od daleč sem fotografiral celo razstavo rdečih ponchov in nekdo je proti meni dvakrat zalučal kamenje. Nis.em si upal čakati na prvi colectivo za San Cristobal. Strateško sem se umaknil kar peš in avtobus štopal na poti. kb _______ med obiskom na seji deželnega sveta fjk__ Pismo KZ predsedniku poslanske zbornice Violanteju Preko Antonionejo ga je izročil predsednik KZ Alojz Debeliš Ob obisku predsednika poslanske zbornice Violan-teja v Trstu in ob njegovi prisotnosti na seji deželnega sveta FJK, namenjene potrjevanju njene avtonomne vloge, je predsednik KZ Alojz Debeliš, preko predsednika deželnega sveta Antonioneja, izročil predsedniku poslanske zbornice Violanteju pismo, v katerem ga naproša naj se zavzame za specifičnost Dežele FJK in za utrditev ter okrepitev njene avtonomije, ki jo pogojuje tudi prisotnost slovenske manjšine v njenih mejah. Pismo se glasi: »Gospod predsednik poslanske zbornice, izredno prijetna nam je priložnost, da se lahko srečamo in Vam sporočimo iskreno dobrodošlico slovenskih kmetovalcev te Dežele. Naša stanovska kmečka organizacija ima svoje sedeže v tržaški, goriški in videmski pokrajini, v katerih vzdolž meje živijo Slovenci, ki predstavljajo neprekinjeno etnično vez s slovenskim narodom, ki živi v sosednji Republiki Sloveniji. Gre za kmetovalce, ki zato predstavljajo dvojno značilnost naše Dežele. Prva, pomembnejša, je povezana z njihovo pripadnostjo slovenski etnični skupnosti, ki v teh krajih živi že 14 stoletij. Druga, ki nikakor ni zanemarljiva, je v dejstvu, da delujejo na težkem področju, na katerem pa kmetijstvo, čeprav težko in obrobno, postavlja za slovensko slcupnost nevprašljivo vez z zemljo, v kateri ima svoje korenine. Propadanje kmetijstva bi pretrgalo to vez in ogrožalo preživetje te etnične manjšine, katero je že močno načelo preganjanje fašističnega režima in ki je lahko le v demokratični Italiji našla, pa čeprav ne vedno v skladu z navodili Ustave republike, priznanje svojih pravic. Spričo povedanega izstopa nujnost, da je za razrešitev problemov slovenske skupnosti in posebej Se sloven- skega kmečkega življa, potrebna pravična pozornost, ki se lahko na najboljši način izrazi samo skozi deželno upravo, ki je z njo v neposrednem stiku in ki lahko zato sprejema specifične ukrepe, namenske in takojšnje, ki v dolžni meri upoštevajo navedene posebnosti in ki omogočajo in spodbujajo vlogo naše Dežele kot mostu med našo državo in Srednjo Evropo. Prosim Vas zato, gospod predsednik, ker vemo, da ste odločen zagovornik idealov demokracije in pravičnosti, da se na pristojnih mestih zavzamete, da bodo naši Deželi ohranjene posebnosti ter da bodo pristojnosti, ki jih ima, primerne potrebam nje- nega notranjega razvoja in usmerjene k vedno bolj dejavnemu in širokemu sodelovanju s sosednimi državami. Zahvaljujemo se Vam za prijazno pozornost in Vam izražamo naše globoko spoštovanje.« Predsednik: Aljoz Debeliš DavCne novosti KZ je v zadnjem času tako na vrsti javnih srečanj kot preko tiska, opozorila svoje člane in kmete na splošno, na glavne novosti, ki jih čakajo v novem letu na področju davčnih in dragih birokratskih obveznostih. Naj povzamemo le najvažnejše. irebi-Sr. Te sprotnem primera dolžna voditi knjigovodstvo, če presega 5 milijonov letnega prometa. Vsa kmetijska podjetja, ki so v letu 1997 presegla 5 oz. 15 milijonov lir prometa, naj se za ureditev svojega položaja čimprej zglasijo v uradih KZ. Na območju Kraške gorske skupnosti so občine in vasi, ki prihajajo v poštev, naslednje: Celoma repentaborska občina; Občina Doberdob: Jamlie, Markotini, Palkisče, Beme, Bone-ti, Devetaki, Ferletiči, Micoli, Sabliči, Vicentini, raztresene hiše; ki sp Menjavaš, Prečnik, Praprot, Stivan, Trnovca, raztresene hiše; Občina Sovodnje: Gabrje, Peč, Rupa, Vrh, Rubije, raztresene hiše, Sovodnje; Občina Zgonik: Brisciki, Devinščina, Gabrovec, Repnic, Salež, Samatorca, Zgonik, Brisče, Božje polje, Koludrovca, Prosek-postaja, raztresene hiše. jstrira- fetna najemnina daj] ne. Doslej so bile najemne pogodbe, kateri ni presegala 2 milijona lir, oproščene registracije, zdaj pa bo treba registrirati tudi te; Rok za ukinitev pozicije IVA, ki je zapadel 31.7.1997, je bij ' '• ’ — • ’ 31.12.1997 do 31. decembra 1998. Obisk v Rimu Predsednik Kmečke zveze Alojz Debeliš pred palačo Kvirinala ob nedavnem sprejemu pri predsedniku Republike Scalfam. V rokah ima kolač, ki ga je za darilo KZ predsedniku Scalfam prispevala Zadruga Naš Kras. Gre za tradicionalni kolač, kakršnega Zadruga Naš kras pokloni poročnemu para na Kraški ohceti. V kolaču je zapečen krožnik, ki simbolizira Zadrugo Naš Kras, ki je prav tako darilo Zadruge poročnemu paru. Naj še povemo, da je »kraški« kolač predstavljal osrednji del košarice tipičnih pridelkov-izdelkov naših krajev za poklon predsedniku Republike. NOVICE Kupoprodajne pogodbe za kvote mleka Zadnji dan leta je zapadel rok za sklepanje kupoprodajnih pogodb za kvote mleka v smislu zakona št. 468. Pogode, ki so bile sklenjene, začnejo veljati z novim »mlečnim letom«, ki se vsako leto začenja s 1. aprilom in zaključuje s 31. marcem naslednjega leta. Kdor je torej pogodbo sklenil do 31. dec. 1997 bo lahko nakupljene kvote koristil od 1. aprila dalje, kdor pa je rok zamudil in bo pogodbo sklenil po njem, bo lahko nakupljeno kvoto razpolagal šele od 1. aprila 1999 dalje. S posredovanjem Kmečke zveze je bilo do predvidenega roka sklenjenih po pet kupoprodajnih pogodb. Od teh so štiri bile sklenjene med tržaškimi govedorejci in bodo zato kvote ostale na Tržaškem. V pripravi vodič o agroturističnih dejavnostih Založniška hiša Demetra namerava izdati strokovni vodič o agroturističnih dejavnostih. O tem se je dogovorila tudi z agroturistično organizacijo naše dežele in zato vabi vse agritu-ristične kmetije, da ji posredujejo podatke o značilnostih svoje ponudbe in svojih kapacitet. Ti podatki, obenem s sliko kmetije, bodo objavljeni v vodiču. Kmečka zveza vabi svoje člane-agroturistične operaterje, da se odzovejo pobudi, ki je brezplačna, toliko bolj, ker bodo vodič razširili po vsej državi in tudi v drugih evropskih državah. Nabirka za pomoč Umbriji Na pobudo Zveze kmetov Italije (CIA) teče v državi nabirka za pomoč kmetom v Umbriji in Markah, ki jih je hudo prizadel nedavni potres. Humanitarni pobudi se je s sklepom glavnega sveta odzvala tudi Kmečka zveza, ki zato vabi svoje člane, da tudi s skromnim prispevkom v ta namen pokažejo svojo stanovsko solidarnost s prizadetimi, ki so v mnogih primerih izgubili svoje imetje, zaposlitev in zaslužek. Prispevke lahko nakažete na urade Kmečke zveze. KORISTNI NASVETI Preizkušena tehnika kolobarjenja Kolobarjenje je stara, a rodovitnost zemlje in na isti zemlji gojimo več let vendar še vedno zelo dobra proizvodnosti. S kolo- zaporedoma vedno isto agrarna tehnika, ki jo kme- barjenjem kmetovalec goji kulturo, slednja rodi vedno tovalci opravljajo zato, da v različnih letih povrtnine manj. To dejstvo je znano obdržijo ali celo izboljšajo na istem kosu zemlje. Ge že stoletja, imenujemo ga \ ^ \ PARADIŽNIK JAJČEVEC PAPRIKA BUCKE, KUMARE KORENČEK, ZELENA KAPUSNICE SOLATNICE STROČNICE čebulnice KROMPIR PARADIŽNIK • e • X + • JAJČEVEC • • • X + e PAPRIKA • • • X + • BUCKE, KUMARE X X • + KORENČEK, ZELENA • + KAPUSNICE • + SOLATNICE • + STROČNICE X e + čebulnice X • 0 NI PRIPOROCUIVO X NI POPOLNOMA BREZ POSEBNEGA i nn7mx,fc„, ,Alkiri/ ZNANO UČINKA T POZITIVNI UČINEK »utrujenost tal«. Zakaj pride do tega, ni še povem razkrito. Glavni razlogi so vsekakor, da iste rastline na isti zemlji stalno izkoriščajo vedno iste mineralne snovi. Zgleda tudi, da določene rastline izkoriščajo določene snovi, ki toksično delujejo same sebi. Obenem iste rastline raziskujejo vedno isti status tal, saj imajo vedno podobne korenine. V primeru kolobarjenja imajo različne rastline različne korenine, zato različno rahljajo tla, kar zelo prija zemlji. Ce na določenem zemljišču več let zapored gnojimo vedno eno in isto rastlino, se njene bolezni in škodljivci iz leta v leto razmnožujejo. Zato s kolobarjenjem lahko omejimo uporabo škropil. To je verjetno največja pozitivna lastnost te agranomske tehnike, saj na ta način kmetujemo po naravi prijaznejšem kmetijstvu. Prav tako v primeru kolobarjenja znatno omejimo razmnoževanje plevelov. Človek je že od nekdaj razdelil gojenje rastline na take, ki zemljo izboljšajo (tipičen primer je pesa, ki izboljša strukturo, ali stročnice, ki zemljo obogatijo z dušikom) in pa rastline, ki zemljo izčrpajo (pšenica, kapusnice). Stročnice so tipične rastline, ki izboljšajo rodovitnost zemlje. Na njihovih koreninah se nahajajo mozoljčki, v katerih so bakterije rodu Rhizobium. Slednje živijo v sožitju s koreninami in pod določenimi pogoji vežejo zračni ali prosti dušik in ga odstopajo korenini, od nje pa dobijo druge hranilne snovi, ki so zanje potrebne. Prosti dušik rastlina drugače ne more vsrkati. Stročnice torej ne potrebujejo dušikovih gnojil. Včasih med kolobarjenjem ne gojimo nobene rastline na določeni površini za eno vegetacijsko dobo. V tem primeru zemlja počiva. To storimo predvsem, če vidimo, da naše gojene rastline ne dajejo več takih pridelkov, kot bi morale. Lahko na prazno površino sejemo deteljo, ki zemljo obogati, saj spada v družino stročnic. Na koncu deteljo podkopljemo, tako zemljo obogatimo tudi z organsko snovjo. Zelo malo je gojenih rastlin, ki dobro uspevajo, če jih naslednje leto spet gojimo na istem mestu, a tudi te le ob dobri založenosti tal in če se ne pojavljajo bolezni. Prav tako naj si ne sledijo na istem mestu rastline, ki spadajo v isto družino. Tako naj si na primer ne sledijo samim sebi rastline solatic, med katere spadajo razne solate in radiči ter cikorija, a niti ne drugim rastlinam, ki spadajo v isto družino. Kapusnice (zelje, cvetača, brokoli, kodrasti kapusi, ohrovt), po navadi zemljo izkoriščajo in jo izčrpajo, posebno tisti, ki imajo daljši ciklus. Zato je bolje, da si ne sledijo samim sebi. To velja tudi za plo-dovke (jajčevec, krompir, paprika, paradižnik, bučka, kumare), prstnice (korenček, peteršilj, zelena), grah in motovilec. Špinača naj si ne sledi sami sebi, ne blitvi. Rastline, ki spadajo v družino čebulic, kot so česen, čebula in por naj ne sledijo krompirju ter repi. V primeru bolezni ali škodljivcev ne smemo gojiti prstnic na istem mestu vsaj 3-5 let, da se ne bi zopet okužile. Tako je tudi z jagodo, pa čeprav jo po navadi držimo na istem mestu 2-3 leta zaporedoma. Čebulnice lahko sadimo za vsemi rastlinami, le po sebi ne. Prav tako po čebulnicah lahko gojimo vse rastline razen čebul- ne. Solata lahko sledi sko-aj vsem. Krompir lahko ;ojimo zaporedoma, pa Ce->rav mu najraje zamenjano mesto zaradi hroščev, :aj slednji prezimijo v :emljk Ce krompir gojimo ra kakem drugem mestu, )odo hrošči verjetno kljub emu napadli krompir, vendarle kasneje. Dober rredhodnik za zeleno je Špinača, za njo pa krom-}ir. Primer vrtnega kolobarjenja: prvo leto gojimo ajčevec in bučke. Pozimi na sti površini gojimo kodrasti capus, naslednje leto pa so-ato, radič, po temi isto leto aa fižol, zeleni fižol. Večkrat gnojimo vsaki ive leti s hlevskim\gnojem. Na gnojeno površino sejemo ali sadimo zelerijadni-:e, ki zahtevajo veliko dušika in ki jim prija hlevski gnoj. To so povečini vse kapusnice in plodovke. Na negnojeno površino oz. naslednje leto pa damo prstnice, čebulice, nizki fižol, grah in enoletne začimbe (majeron, bazilika). V teh mrzlih zimskih dheh si lahko pripravimo načrt za kolobarjenje v našem vrtu za novo sezono. V pomoč naj.bo tudi priložena shema. dr. Magda Sturman MOŠKA BI LIGA / USPEH LA GORIZIANE KMEČKE BANKE V MESTRAH r ŽENSKA B2 LIGA / ZA KOIMPEX NUOVA KREDITNA n Vatovci zlahka do prvih točk v gosteh Bolj izenačen samo drugi set - Zdaj dvakrat v Gorici Mestre - La Goriziana Kmečka banka 0:3 (7:15,10:15, 6:15) VAL: Feri 7+7, Florenin 2+8, Cola 3+7, Snidero 7+15, Beltrame 8+5, Rigonat 6+2, Černič, Sulina, Grauner, Buzzinelli, Visciano. Zadnjeuvrščeni Mestre, ki mu je v letošnji sezoni očitno namenjena vloga žrtvovanca, ni mogel preprečiti Valovim odbojkarjem, da se dokopljejo do prve prvenstvene zmage v gosteh. Nasprotnik je bil resnično šibek. Razen tolkača Simionata ni noben igralec na višini Bi lige, vključitev v postavo dveh dvajsetletn-tikov pa je jasen signal, da v Me-strah odpirajo novo poglavje, ki jim za sedaj uspehov še ne more prinesti. Na to so v gorišekm taboru tudi računali, zato pa so med novoletnim odmorom močno pritisnili na plin, da bi s povečanim obsegom vadbe zbrali čimveč moči za naporne nastope v prihodnjih tednih. V Mestrah zato še niso nastopili v optimalni for- mi, a to na končni razplet, k sreči, ni vplivalo. Feri in tovariši so tekmo začeli v velikem slogu. Njihov servis in blok sta bila za nasprotnike nerešljiva uganka, na koncu je Val v svojo pozitivno bilanco vknjižil deset asov in osem točk z blokom. V prvem setu je bilo v hipu 12:4 za goste, po treh točkah Mester pa je bilo seta tudi konec. Do delnega preobrata je prišlo v drugem setu. Ta je bil izenačen do desete točke. Val se je prilagodil igri Venetov, zalegel je šele drugi time out, po katerem so Goričani s petimi zaporednimi točkami povišali vodstvo v setih na 2:0. Tretji set je bil pravi monolog gostov, ki so zaigrali zrelo in brez napak. Valovci so z mislimi že na prihodnja dva zaporedna domača nastopa, v katerih se bodo najprej pomerili z Viserbo znanega bivšega prvoligaša »Scotta« Pascuccija, nato pa z drugouvrščeno Mirando-lo. Obetata se pravi poslastici. Nova muzika! Boj še ni brezupen Pred polnimi tribunami so v Repnu prepričljivo premagale tržaški SGM in ga ujele na lestvici Koimpex Nuova Kreditna - SGM Consulting 3:1 (15:11,15:3,4:15,15:5) KOIMPEX: Vincenzi 15+13, Benevol "4+11, Molassi 2+9, Barbara Gregori 3+5, Cok 3+3, Piccoli 1+0, Paola Greogri 0+0, Pertot 0+0, Fabrizi 1+0, Flego, Gruden. OMA: Micai, Fatutta, Damiano, Zimmermann, Bstjancici, Piculin, Geretti, Gizdavcic, Fomasari, Vatta. Servis (točke/napake): Sloga 8/6, Orna 6/7. Novo leto, nova muzika. Upajmo, da bo res tako. Igalke Koimpexa Nuove Kreditne so namreč z zelo zanesljivo igro pred polnimi tribunami v repenski telovadnici gladko premagale mestnega tekmeca SGM Consulting in ga ujele na lestvici. Zmaga je bila gotovo lažja od pričakovanj. Za slogašice pa to -pomeni izredno važno inekcijo samozavesti, ki jo bodo v nadaljevanju prvenstva, ko jih čaka še hud boj za obstanek, še kako potebovale. Ce sodimo po sinočnjem nastopu ta boj še ni brezupen. Prvi set se je začel spodbudno za igralke Koimexa. Takoj so povedle z 1:0 in nato še 4:1. Toda tako vodstvo je bilo bolj plod napak nasprotnic. Te so nato takoj izkoristile slab trenutek domačink in povedle s 5:4. Takrat pa so se slogašice zbrale in izkori- stile prav vse slabosti nasprotnic v napadu, kjer je bila nevarna le Bostjanciceva. Tako so slogašice z zbrano igro v obrambi zanesljivo dobile set. Drugi set je bil pravi monolog domačink, ki so zaigrale res dobro. Sprejem je bil precizen, igra v obrambi zanesljiva, tako da je Monica Piccoli lahko zelo dobro delila žoge napadalkam. Na drugi strani mreže, pa so Tržačanke delovale kot razbita vojska, ki je že vnaprej podpisala predajo. Namesto da bi izkoristile slabe trenutke nasprotnic in jih dotolkle, pa so Drašičeve varovanke v tretjem setu povsem popustile, tako da je bil ta set fotokopija drugega, le da je bil Koimpex tisti, ki ni uspel napraviti ničesar. Gostje so boljše servirale, slogašice pa so jim obilno pomagale s slabim sprejemom, v napadu pa ni bilo več take prodornosti, kot v prvih dveh nizih. Četrti set so slogašice takoj začele s pravo nogo. S servisom Čokove so povedle 6:0 in nato mimo pripeljale set do konca, pri čemer so jim pomagale tudi gostje, ki so v tem setu podelile kar 9 točk. Veselje po končani tekmi je bilo veliko, kar je povsem razumljivo, saj v dosedanjem poteku prvenstva podobnih trenutkov niso doživele veliko. Novo leto nov muzika torek, upajmo d bo res tako. (rg) rMOŠKA B2 LIGA / ZA KOIMPEK V PORDENONU^ MOŠKA C2 LIGA / PO PORAZU V OSREDNJI TEKMI KOLA PROTI ELTORJU Pekoč poraz Cordenons - Koimpex 3:0 (15:10,15:9, 15:10) KOOvCPEK: Colautti 0+4, Populim 3+4, Božič 1+5, Radetti 0+1, Slabile 3+4, Bertoc-chi 5+12, Kralj 7+7, Riolino 2+4, Strajn, Princi 1+1, Volčič 0+0. Sevis (točke, napake): Cordenons 2:14, Koimpex 4:13. Iz Corednonsa se Koimpex vrača s pekočim porazom in to proti ekipi, ki bo ena neposrednih konkurentk v boju za obstanek Glede na pomembnost srečanja smo od Koimpexa pričakovali prevdsem borbe-mo igro, kar pa se žal sinoči ni zgodilo. Cordenons razpolaga z visokimi igralci, Itisona mreži prav gotovo boljši od naših. Koiom-pex pa ima neprimerno boljšo obrambo in sploh boljši koncept igre v polju, seveda kadar igra kot zna. Tega pa naši fantje včeraj niso pokazati. Prezgodaj so vrgli puško v ko- ruzo, na nasprotnikove pobude skorajda niso reagirati in so vseskozi predvaja1! povsem bledo igro, v kateri ni bilo prostora ne za fantazijo ne za kdove kako veliko odločnost Trener Cač je poskusil na vse mogoče načine predramiti igralce. Preizkušal je različne variante in šesterke v želji, da bi v tekmi preusmeril začetni negativni tok dogajanj, žal pa mu to ni uspelo. Igralci sami so namreč pokazati premalo volje do tega, da bi se na igrišču kaj spremenilo. Kot olajševalno okoliščino lahko navedemo, da je Edi Božič zaradi bolečin v hrbtu igral manj kot običajno, vandar tudi to ne more biti dovolj utemeljen razlog za poraz. Res je, da so Koim-pexovi si na domačem igrišču absolutno ne bodo smeli privoščiti takih nastopov, saj je logično, da tako točjc ni mogoče osvajati, kar v končni fazi lahko tudi pomeni, da je v nevarnosti obstanek v ligi. (INKA) domači šport Danes Nedelja, 11. januarja 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Ogleju: Aquleia - Juventina; 14.30 v Ločniku: Lucinico - Zarja Gaja; 14.30 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Primorje 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Carlinu: Futura - Vesna; 14.30 v So-vodnjah: Sovodnje - Castionese 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Zdravščini: Poggio - Primorec; 14.30 v Trstu, Ul. Petracco: Roianese - Mladost; 14.30 v Zagraju: Sagiado - Breg 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Bazovici: Zarja Gaja - S. Andrea; 14.30 v Dolini: Breg B - Venus; 14.30 v Repnu: Kras -Servola NARAŠČAJNIKI 10.30 v Ločniku: Lucinico - Sovodnje; 10.30 na Opčinah: Opicina - Primorje KOŠARKA MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, Don Milani: Termoidraulica -Kontovel PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, šola Caprin: Pizzeria Spetič - Breg DEČKI 11.00 v Briščikih: Kontovel - Don Bosco; 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Intermuggia ODBOJKA MLADINKE 11.30 'r Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Bor DEKLICE 11.00 v Trstu, šola Petrarca: Nuova Pallavolo -Sloga Pizzeria Veto B Obvestila SPDT prireja 18. in 25. januarja ter 1., 8., in 15. februarja smučarske tečaje v Podkloštru. Vse informacije nudi urad ZSSDI v uradnih urah. Tel. 635627. KD VALENTIN VODNIK vabi na nedeljske smučarske izlete 18., in 25. trn. ter 1. februarja na Kanzel. Odhodi iz Doline (Sanca) ob 6. uri, vpisovanja v trgovini pri Martini jj Mauri (tel. 8327121), dodatne informacije na tel. 0338-5032176. SD POLET vabi na jubilejni 30. občni zbor, ki bo v ponedeljek, 26. t. m. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem :* sklicanju. SK DEVIN organizira smučarski izlet v nedeljo, 25. trn. na Civetto Alleghe. Informacije in vpisovanje ob torkih zvečer na sedežu društva v Cerovljah od 20.30 do 21.30 na tel. 2916004 ali vsak dan na tel. 200782. SK BRDINA organizira januarja in februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št 212859. Olympia se je (upajmo začasno) poslovila od viha Eltor - OIympia Agraiia Terpin 3:0 (15:9,15:2,15:10) OLYMPIA: Simon, Janez in Andrej Terpin, Mania, Sfiligoj, Domi, Pintar, Ferfolja, Bensa, Graunar, Maraž, Hlede. V doslej najpomembnješi tekmi je 01ympia, žal, odpovedala na vsej črti in se je (upajmo začasno) poslovila od samega vrha lestvice. Poraz je še toliko bolj pekoč, ker Eltor le ni bil nepremagljiv. Žal so Goričani igrati slabo. »Bili smo preveč predvidljivi in počasni, pa tudi in-dividulanih napak je bilo preveč,« je povedal Boris Sfiligoj. Prva dva seta sta bila v znamenju premoči gostiteljev. V tretjem setu se je trener Jakopič odločil kar za nekaj radikalnih sprememb v šesterki, predvsem pa je zamenjal vlogi Lorisu Maniaju in Simonu Terpinu. Kazalo je, da se bodo poteze obrestovale, a samo do rezultata 9:9, ko so 01ympio dokončno pokopale napake. Vivil - Soča Unitecno 3:0 (15:7,15:8,15:12) SOČA: Tomšič, Petejan, Lutman, Klede, Makuc, A. in G. Brisco, Mucci, Devetak, Lukež, Batisti. Vivil sodi med boljše tekmece, a sočani bi lahko z bolj motivirano igro in manjšimi število napak iztržiti več. Ker je Mitja Feri odpotoval v Anglijo (manjkal bo dva meseca) so tekmo začeti s spremenjenim sistemom z dvema po-dajačema (Tomšič in makuc). Prvi set je hitro splaval po vodi, dobro pa je Soča igrala v drugem setu, a samo do vodst- va z 8:2, po katerem je Vivil dosegel delni izid 13:0. Dokaj izenačen je bil tretji set, v katerem so sočani zmogli priključek pri 11. točki, vendar so bile nato napake zanje spet usodne. Bor - Mossa 1:3 (2:15, 15:12,9:15,1:15) BOR: Dejan Furlanič 2+0, Iztok Furlanič 3+18, Ruttar 7+9, Cuk 3+17, Ritossa 1+8, Suteršč 0+0, Leghissa 2+4, Strolego 0+0, Pautioca 0+0. »Igrati smo strašno nekon-stantno«, je komentar Dejana Furlaniča po tekmi. V prvem in četrtem setu so se plavi predzadnjemu na lestvici predali po 15 oz. 10 minutah, v drugem in tretjem pa so se mu upirati 32 oz. 35 minut, ob tem, da so drugi set tudi osvojili. Borovci so uspešno dosegati menjavo točke, rak rano pa pomeni nezmožnost pridobivanja točk, kar je bilo tokrat odvisno od prevelikega števila zgrešenih servisov in od -težav bloka in obrambe. ŽENSKA GUGA hnsa BCC - Martignacco 3:0 (15:10,15:6,15:9) VAL: Tomšič 2+0, Michela Tomasin 6+9, Barbara Uršič 4+5, Monica Tomasin 8+13, Paola Uršič 8+5, Ambrosi 9+9, Danielis 0+0, Humar 0+0, Zuccarino 0+0, Visintin, Servis (točke/napake): 10/16. Blok: 4 točke. Valovke so dosegle morda pričakovano, vsekakor pa pomembno zmago na poti do obstanka v ligi. Goričanke so igrale dobro (poznalo se je, da so med počitnicami redno tre- nirale) in prepričljivo premagale šibkejšega tekmeca. Najdaljši in najbolj izenačen je bil prvi set, čeprav so valovke že vodile s 13:5. Drugi set je bil monolog domače šesterke, spet nekoliko bolj izenačen pa je bil zadnji set, čeprav so bile valovke tudi v tem setu stalno v vodstvu (10:3). Za soliden nastop si pohvalo zaslužijo vse igralke, posebej pa še Ambrosijeva in najmlajša članica postave, štirinajstletna Paola Uršič. 01ympia Kmečka banka -Vivil 1:3 (11:15,11:15,15:10, 0:15) OLVMPIA: Corsi, Bulfoni, Pascolat, Pitacco, V. Cemic, Trapuzzano, Zotiom L. in S. Princi, Ciocchi, Skerk. »»Zgodilo se je to, česar sem se najbolj bala. Zmaga na pokalni tekmi s Tarcentom je za posledico imela padec zbranosti v ekipi,« je sinočnji poraz komentirala trenerka Meulja. 01ympia ni nikoli igrala prepričljivo, nitiv prvih dveh setih, ko je bila večkrat v vodstvu (v drugem z 10:3), poglavje zase pa je bil četrti set, v katerem je Vivil prvih sedem točk dosegel po napakah Go-ričank Očitno je bil njihov akumulator povsem izpraznjen. MOŠKA D LIGA Val Koimpex - Supermarket Grado 3:0 (15:5, 15:7, 15:12) VAL KOIMPEX: Plesničar 7+5, Orel 6+9, Marko Cemic 3+1, Prinčič 3+3, Mitja Cemic 2+2, Jelen 0+7, Frandotič 1+2, Prichiazzi, Faganel 3+1, Figelj 23+1, Andrej Cemic. Valovci so dosegli zelo lahko zmago proti objektivno šibkejšemu nasprotniku. Prva dva seta sta bila gola formalnost, že v drugem pa je trener poslal na igrišče tudi nekaj rezervnih igralcev, med temi je Manuel Figelj opravil svoj krstni prvenstveni nastop. Nekoliko se je mlademu domačemu moštvu zataknilo v tretjem setu, ki je bil izenačen. Pri rezultatu 13:12 pa se je poškodoval eden od nasprotnikov igralcev, za katerega na klopi gostov ni bilo ustrezne menjave, v Standrež so namreč prišli samo v sedmih. Po tej poškodbi so gostje povsem popustili. Naš prapor - VB Udine 1:3 (5:15,12.15,16:14,8:15) NAS PRAPOR: Bastiani 5+10, Braione 5+9, Devetak 5+1, Juretič 5+2, Korečič 4+11, Mučič 0+0, Paulin 5+6, Polet-to 1+0, Sfiligoj 0+0, Uršič 5+8. Naši odbojkarji so tokrat igrati precej slabo in predvsem nezbrano, tako da so si »na razliko« zagotoviti le tretji set. V četrtem pa so spet popustiti, ostati na 8 točkah in si poraz tudi zaslužiti. Vsi so igrati pod svojimi sposobnostmi. ZENSKA D UGA Bor Friulexport - Ristorante del Doge 3:1 (15:5,12:15,15:9, 15:10) BOR: Flego 10+10, Jana Miličevič 6+7, Ažman 14+9, Sad-lovvski 0+0, Zadnik 6+8, Ma-cho 5+4, Fiamann 4+3, Bogateč, Rogelja, Boz, Stemad, Bezenšek Trener Marko Coloni je uspešno debitiral na klopi bo-rovk. Plave, za katere je po treh kolih spet zaigrala tudi Saška Ažman, so proti Fur-lankam dosegle zelo pomembno zmago v boju za obstanek. Prvenstveni točki bi si lahko zagotovile že po treh setih, saj so si v drugem nekoliko nerodno zapravile vodstvo z 11:7. Vsekakor so borovke tokrat zaigrale dosti bolj organizirano, kot na nekaterih prejšnjih nastopih, predvsem pa je bilo manj napak Borovke so v napadu daleč prekašale svoje nasprotnice, ki pa so bile boljše v polju, medtem ko sta si bili ekipi v sprejemu in servisu enakovredne. Borovke med prazniki niso veliko vadile, so pa na včerajšnji tekmi pokazale veliko voljo do zmage. Jadran gost Športela Na jutrišnjem Sportelu po TV Koper-Capodistria (22.30) si boste lahko ogledati prispevka sodelavk Eve Cuk in Deve Pincin in sicer o košarkarski tekmi dečkov Polet - Ginnastica in o nogometni tekmi Lucinico - Zarja/Gaja. Gostje v studiu bodo igralci združene ekipe Jadrana, prisoten bo tudi trener VValter Vatovec. Kotiček Spori pod Triglavom bo, kot vedno, vodil Rok Maver, na razpolago pa bo seveda tudi kviz Skrtoc. KOŠARKA / C LIGA NOGOMET / PROMOCIJSKA IN 1. AMATERSKA LIGA Jadran Nuova Kreditna izboril atraktivno zmago Stefan Samec dosegel 30 točk - Dobra igra v obrambi Jadran Nuova Kreditna - Minerva Ardita Gorica 85:73 (44:30) JADRAN NUOVA KREDITNA: Franco 4 ( 2:2, -), Oberdan 15 (2:2, 5:9, 1:3), Pregard 12 (3:3, 3:7,1:3), Slavec 1 (1:2, -, -), Samec 30 (4:6, 13:17, -) Rauber ( -, 0:6, 0:2), Grbec 12 (4:11, 4:8, 0:2), Hmeljak 11 (3:4, 4:8, -j Valente, Guštin. Trener: Vatovec. SON: 24; PON: Pregare v 36. in Oberdan v 38. minuti. ARDITA: Marini 3, Bor-si 8 (1:3), Merljak 7 (3:4), Tommasini 2 (2:5), Lugan, Kristančič, Fortunati 19 (7:9), Tosoratti 21 (4:8), Bassi. Trener: Bosini. Tri točke: Marini (1), Borsi (l), Tosorati (1). SON: 23, PON Tommasini v 39. minuti. Sodnika: Bel iz San Danieleja in Giuliano iz Vidma. Sinoči v telovadnici v Briščkih je na trenutke kazalo, kot da bi se Jadran povrnil v zlata osemdeseta leta, ko so Ban, Vitez, Cuk in Tolo Starc navduševali takrat tisočglavo občinstvo z občudujočimi atraktivnimi potezami. Na tisti sanjski Jadran je na primer spominjala Rauberje-va podaja po odbiti žogi izpod lastnega koša do nasprotnikovega, kjer jo je Grbec v zraku prestregel pred presenečenim nasprotnikom in jo tako mojstrsko preusmeril v tablo, da se je nežno zakotalila skozi obroč. Pa tudi za akcijo s tremi podajami v pičli sekundi, ki jo je nekaj minut zatem s košem zaključil Franco, je jasno kazalo, da je imela svojo genetsko zasnovo v onem legendarnem Jadranu. Akciji sta bili gotovo Samec: 30 točk (s pohvalo) atrakcija za občinstvo, košarkarski sladokusci pa so verjetno bolj uživali, ko so videli, kako je Jadran po kakih osmih minutah enakovredne igre strnil vrste v obrambi in ni več nasprotnikom dopustil, da bi mu pobiral žoge pod lastnim košem. Takrat je prišlo do preok-reta. Jadran je povedel za deset točk in ni več izpustil prednosti iz rok. V začetku drugega dela so gostitelji povišali naskok do največ 19 točk. Bili so boljši v vseh elementih igre, Goričani pa se niso predali. Zagrizeno so se borili za vsako žogo. Tako jim je uspelo znižati razliko do osmih točk zaostanka, ko so do konca tekme manjkale manj kot štiri minute. Takrat je Oberdan nekajkrat podal Samcu, ki je kraljeval pod košema, in prednost je takoj spet narasla. Zmaga ni bila več v dvomu. Bila je povsem zaslužena. Med vsemi zaslužnimi košarkarji gre posebno pohvaliti vsaj dva: Samca za veliki zalogaj točk v napadu in Rauberja za igro v obrambi. (M.K.J H KOŠARKA / V D LIGI h Zelo dragocena zmaga borovcev Poraz cicibonašev Lega Nazdonale - Bor Radenska 45:58 (21:30) BOR: Filipčič 4 (2:5 prosti meti, 1:3 met za dve, 0:1 met za tri), Su-sani 9 ( -, 3:5,1:5), Balini 6 (4:4, 1:5, -), Perčič 5 (1:1, 2:3, -), Possega 17 (9:11, 4:5, -), Simonič 6 ( -, 3:8, 0:4), Tomšič 5 (2:6, 0:1,1:3), Velinsky, Brazzani 4 (2:2,1:2, -), Rasman 2 (-, 1:3, -), trener Furlan. SON: 20. PM: 20:29. 3T: Susani 1, Tomšič 1. Borovci so včeraj v svoji prvi tekmi po praznikih izbojevali izredno pomembno zmago proti enemu od neposrednih tekmecev za uvrstitev med prve štiri ekipe. Naši košarkarji so skozi vse srečanje vodih, čeprav z minim-lano razliko, in so si tudi zmago povsem zaslužili. V prvem polčasu sta obe ekipi precej greših pri metih na koš, borovci pa so si že po prvem delu prislužili lepo prednost devetih točk, predvsem po zaslugi Susanija, ki se je tokrat odlikoval s skoki v obrambi. V drugem polčasu so borovci zaigrali bolje in predvsem se je izkazal mladi Brazzani, ki je poostril tempo igre. V obrambi pa je bil odločilen Possega, ki je imel kar 12 skokov. Odlično se odrezal tudi v napadu, saj je bil s 17 točkami tudi najboljši strelec v Borovih vrstah. libertas Ts - Gabona Pref. Marsich 70:56 (30:32) CICIBONA: Ste- fančič, Persi 19 (1:4, 9:17, 0:4), Pavlica 4 ( -, 2:6, 0:1), Dilisano (-, 0:1, -), Zuppin 15 (5:5, 5:13, 0:1), Pettirosso 6 (0:4, 3:7, -), Battilana n.v„ Uršič 4 (2:2,1:2, -), Križmančič 8 (-, 4:7, -), Bandi n.v., trener Battilana. SON: 21. Po prvem izenačenem polčasu in tudi do 10. minute drugega, ko sta se ekipi izmenjavah v vodstvu (največja prednost ene ali druge ekipe je zanašala največ 6 točk), so cicibonaši nato povsem popustili in si poraz tudi zaslužili. V 30. minuti je tako prišlo do preobrata, ko so si gostitelji priigrali prednost 8 točk in jo do konca srečanja še povečali, V teh zadnjih in usodnih minutah so cicibonaši grešili kot za stavo, porajala se je še živčnost in poraz je bil neizbežene. Do 30. minute so cicibonaši igrah povsem zadovoljivo in zagrizeno v obrambi. Nato pa so vsi docela odpovedali. DRŽAVNI KADETI UBC Latte Carso -Bor Friulexport 61:45. Po novoletnem premoru je treba formo moštev naših društev šele preveriti Domo samo Sovodenjci, Castionese je okrepljen Zarjo Goja: Lucinico že eno leto brez poraza PROMOCIJSKA LIGA Lucinico - Zaija/Gaja Današnji nasprotnik združene ekipe je bil lani med protagonisti prvenstva, s 30 točkami si je zagotovil naslov zimskega prvaka, ob koncu pa je pristal na 3. mestu z 49 točkami. Letos pa ne igra več tako uspešno, čeprav v ekipi iz Ločnika ni prišlo do velikih sprememb. Moštvo je odpovedalo predvsem v gosteh. Edini uspeh je Lucinico dosegel v Standrežu, kar trikrat (Ponziana, Aquileia, Flumignano) pa je izgubil. Doma, kljub nihajočim nastopom (3 zmage, 4 neodločeni rezultati), je še nepremagan. Nepremagljivost sicer traja že od lanske sezone, ko je 19. januarja v Ločniku zmagal S. Luigi z 2:1. Prav to narekuje »modro-rumenim« previdnost. V tritedenskem premoru so v glavnem poškodovani nogometaši združene ekipe »zacelili rane«, tako da trener Tul ne bi smel imeti večjih problemov s postavo. Zaradi četrtega opomina je izključen Štrukelj, vprašljiv je vsekakor nastop Altarca in Ispira, ki nista še popolnoma okrevala . Trener Tul vsekakor upa, da jih bo imel vsaj na rezervni klopi. S. Canzian - Primorje Zadnjo tekmo prvega dela prvenstva bo Primorje igralo v Škocjanu. Domačini, ki so lani zbrah le dve točki več od Primorja, so letos odlično začeh (tri zaporedne zmage). V 4. kolu pa jih je doma presenetila Zarja/Gaja in to je bil obenem edini spodrsljaj S. Canziana na domačih tleh. Drugega (v gosteh) je doživela proti drugouvrščenemu S. Luigiju. Omeniti moramo, da je ekipa iz Škocjana pravi specialist neodločenih rezultatov, odslej jih je dosegel kar osem. V taboru Primorja bi se verjetno takoj zadovolih z neodločenim rezultatom, če upoštevamo, da tudi danes trener Bi-dussi ne bo moral poslati na igrišče popolne postave. Zadnja dva poraza, sicer proti ekipama, ki sta na prvem oziroma drugem mestu lestvice, sta precej potrla nogometaše Primorja. Treningi med premorom niso bih najbolje obiskovani in prav zato se bo trener Bidussi verjetno v zadnjem trenutku odoloCil za postavo. Čeprav Primorje ni imelo izključenih nogometašev, kaže, da na igrišču ne bo Savarina, Kuka, Digovicha, Norbeda in Gevatina. Vprašljiv je tudi nastop Miclaucicha, ki je po poškodbi s Caprivo začel s treningi šele ta teden. Aquileia - Juventina Za Juventino je napočil čas, ko bo treba, poleg dobre igre, nizati tudi prepotrebne točke za položaj na lestvici. Standrežci so z 9 točkami namreč na predzadnjem mestu lestvice in v Ogleju bodo danes odločno startali na zmago. Aquileia ima tri točke več od Juventine, zato bo danes imperativ za štandreško moštvo le zmaga. Podobno sicer razmišljajo tudi v taboru Aquileie, toda kolo pred koncem prvega dela je treba na vse viže iztržiti celoten izkupiček. Moštvo naj bi igralo v popolni postavi (odsoten bo Emico Montina). V ekipo sta se vrnila Luca Montina in Marko Devetak. Juventina bo sedaj pred štirimi ključnimi tekmami: danes bo igrala proti Aquileii, nato spet v gosteh proti Manza-nu. Nakar jo čakata domači tekmi s Trivi-gnanom in Primorjem. V teh štirih tekmah bo treba zbrati 10 točk. To sicer ne bo lahko, Juventina pa ima tako kakovostno ekipo, da lahko te točke tudi zbere. 1. AMATERSKA LUGA Futura - Vesna Križanom manjka le ena sama točka za osvojitev naslova zimskega prvaka. »Plavi« računajo na delitev točk, čeprav se zavedajo, da naloga ne bo lahka. Futura, ki je že lani solidno igrala (5. mesto, 46 točk) se je letos precej okrepila in je startala kot eden izmed favoritov za napredovanje. Trenutno je na tretjem mestu lestvice, saj je že trikrat izgubila, vedno s pičlim rezultatom 1:0. Omeniti sicer moramo, da doma igra res zanesljivo, saj je v 7 tekmah iztržila kar šest zmag, klonila pa je le pred solidnim Pro Romansom. Vesna, ki jo je Moramo v torek izločil iz deželnega pokala, išče • tekojšnjo rehabilitacijo. Trener Nonis bo imel nekaj problemov s postavo. Malusa, ki ni igral niti derbija s Sovodnjami zaradi izključitve, tudi danes ne bo na igrišču zaradi poškodb, ki jih je utrpel v prometni nesreči, ki se mu je pripetila prejšnji teden. Silvestrija pa pesti gripa in zato je tudi njegov nastop pod vprašanjem. Sovodnje - Castionese Sovodenjci bodo danes proti Cashone-seju igrah brez Bashanija in Cecottija, ki sta poškodovana, ter brez Tomšiča, ki je v tujini (v Mehiki) za delo. V ekipo se bosta vrnila Bregant in Cemic. Castionese je sicer v spodnjem delu lestvice, Sovodenjci pa ga ne smejo podcenjevati, saj se je na decembrski borzi okrepil s tremi novimi nogometaši in odtlej je v treth tekmah dvakrat zmagal in enkrat izgubil. Sovodenjci so na današnjem srečanju favoriti. Morah pa bodo igrah kot na zadnjih tekmah, zelo zbrano in odločno. Upari je le, da božični in novoletni premor ni okrnil forme naših nogometašev, ki bi se z novimi točkami šže višje pomaknih na lestvici. KOŠARKA / C2 LIGA NOGOMET / 2. IN 3. AMATERSKA LIGA Dom, končno! Dom Rob Roy Agorest - Aiello 90:88 (29:40, 81:81) DOM: Corsi 21 (7:8 prosti meti, 1:3 met za dve, 4:9 met za tri), Jarc 17 (3:5, 7:11, -), Podbersig ( -, 0:2, -), Di Cecco 12 (4:4, 4:10, -), Franco 17 (7:8, 5:9, -), Cam-panello 6 (0:2, 3:4, 0:1), Guarneri, Gej 11 (1:2, 5:6, 0:1), Covi 4 (1:2, -, 1:1), trener Semolič. SON: 23. PON: Franco. 3T: Corsi 4, Covi 1. Domovci so končno osvojili svojo drugo prvenstveno zmago. Po podaljšku in po zelo razburljivi tekmi so premagali Aiello in kar je predvsem spodbudno, so znali v kritičnih trenutkih odlično reagirati. Gostitelji so zelo slabo začeli, saj so že v 5. minuti zaostajali za 10 točk (6:16). Bili so slabi v obrambi, tako da so imeli gostje prosto pot do koša in jim dovoljevali, da so tudi zadevali iz vseh pozicij. Poleg tega so izgubili več žog, tako da je Aiello v 17. minuti povečal prednost na 15 točk (37:22). Z vstopom mladega Geja na igrišče se je Domova igra predvsem v obrambi znatno poboljšala. Z dobro obrambo so domovci nadalejvali tudi v drugem polčasu in v 27. minuti so stanje tudi izenačili na 49:49. Domovci so nato s consko obrambo 3-2 onemogočili nasprotnikovega najboljšega strelca Violo. Zadnjih pet minut so spet popustili, tako da so gostje spet povedli za 7 točk (69:62). Sledila je ostra reakcija naših, ki so zmanjšali zaostanek, da bi Jarc z dvema uspešnima prostima metoma izsilil podaljšek, v katerem so zlasti ob dobri igri Corsija tudi zmagali. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Geja, Covija in Jarca. (L.S.J Primorec želi biti uspešnejši, bo Zarja Gaja presenetila? Trebenci pri doma še nepremaganem Poggiu, Zarja/Gaja z močno S.Andreo 2. AMATERSKA LIGA Poggio - Primorec Ekipa iz Zdravščine, ki je letos nekoliko slabo začela, saj je v prvih treh tekmah zbrala le eno samo točko, od 4. kola dalje igra kot prerojena. V preostalih 9 tekmah je le enkrat izgubila (v gosteh proti Zaulam z 0:1) in tako si deli 5. mesto z doberdobsko Mladostjo. Trebenci so si doslej zapravili preveč točk, posebno na domačih tleh, saj so so v sedmih tekmah premagali le predzadnje uvrščeni Sagrado in igrali neodločeno s Portualejem. V gosteh (pet tekem) pa so ostali praznih rok le z Natisonejem (0:2). Boljši nastopi v gosteh dajejo navijačem nekaj upanja, čeprav se zavedajo, da bodo njihovi varovanci v Zdravščini imeli nasproti močnega tekmeca. Poggio je doma še nepremagan. Tudi trener Leone je optimist, ker tokrat ne bi smel imeti problemov s postavo. Predsednik Bogdan Kralj nam je povedal, da so treningi med premorom potekali v najboljšem redu, nogometaši so pokazali veliko dobre volje, predvsem pa prepričanje, da bodo v novem letu dosegli boljše rezultate. Sagrado - Breg Brežani gostujejo pri povprečnemu Sagradu, ki je vseh 9 točk zbral na damačih tleh. Domačini so že lani v skupini E imeli velike težave, v 26 tekmah so zbrali le 28 točk in pristali na 11. mestu lestvice. Letos jim gre še slabše, in po dosedanjih rezultatih so med najresnejšimi kandidati za izpad. Najslabši del moštva je obramba, saj igra zelo raztreseno. S 26 prejetimi goli je namreč najbolj ranljiva v tej skupini. Zato »plavi« danes ne smejo odpoedati, saj bi se v nasprotnem primeru lahko znašli v nevarnih vodah. Skoda, da v tem pomembnem srečanju trener Tron ne bo mogel poslati na igrišče najboljše postave. Pao-letti je bil izključen proti Chiarboli in je »kaznovan«, s tribun pa bosta morala slediti tekmi tudi Canelli in Doz, ki sta izključena zaradi četrtega opomina. Vprašljiv je tudi nastop Olenika, ki ni še saniral poškodbe. Roianese-Mladost Pred začetkom prvenstva nihče ni mislil, da bi lahko Roianese doslej tako uspešno igral v tej ligi. Kot Mladost je namreč novinec v ligi in tudi na tekmi med zmagovalci v raznih skupina 3.AL je doberdobsko moštvo zanesljivo odpravilo Roianese kar s 4:1. V prvenstvu pa je Roianese doslej odlično igral, dolgo časa je bil celo prvi na lestvici, sedaj pa je tretji. Doberdobce danes čaka torej zelo težka naloga. V taboru Mladosti pa se zavedajo, da bodo po tej tekmi lahko spoznali, kam v tem prvenstvu lahko merijo. Ekipa je med prazniki redno trenirala in upa, da bo nadaljevala z uspešno serijo. V 7 tekmah so Dober-dobci doslej kar šestkrat zmagah, enkrat pa so igrali neodločeno. 3. AMATERSKA UGA BregB-Venus Pred lahko nalogo naj bi bila druga Bregova postava. Gostila bo namreč predzadnje uvbršče- Šest točk za Breg? Koliko za Mladost? ni Venus, ki je doslej zbral pičlih pet točk. Edino zmago je dosegel proti poprečnemu Pierisu in igral neodločeno z Unionom in Servolo, to je z ekipama spodnjega dela lestvice. Zato mislimo, da Brežani tokrat ne bi smeli imeti problemov. Tri točke bi morale zanesljivo ostati v Dolini. Kras-Servola Krašovci bodo morali na igrišče v precej okrnjeni postavi, saj so bili v zadnji tekmi s S. Andreo poleg trenerja Celle izključeni še Angelini, Scrigner in Berce. Servola pa preživlja hudo krizo, saj je v zadnjih treh tekmah dobila kar 18 in dala le tri gole. Računati pa moramo tudi, da Kras igra s polno paro, saj je v petih tekmah zbrala kar 15 točk. Prav zato mislimo, da tudi v okrnjeni postavi Krašovci ne bi smeli imeti problemov. Zarja/Gaja B - S. Andrea Po dveh zaporednih zmagah, s katerimi je Zarja Gaja B prvič pustila za petami štiri enajsterice, bo imela v zadnjem kolu prvega dela prvenstva izredno težko nalogo. Gorstila bo drugouvrščeno S. Andreo, ki je startala kot eden izmed glavnih favoritov za končno zmago, in to je tudi potrdila z dobrimi rezultati. Ce upoštevamo, da Tržačani doslej niso še doživeli poraza in da so jih na delitev točk prisilili le CGS, CUS in Kras, potem lahko sklepamo, da za »modro-ramene« bi dober nastop predstavljal že lep uspeh. (Bruno Rupel) NOVICE ALPSKO SMUČANJE / ZENSKI VELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL V BROMIU SMUČANJE Generali - Pivovarna ob 18. uri TRST - Današnaj pokalna tekma evropskih prvakov med domačo ekipo Generali in Laškim pivom iz Celja, ki bo v športni palači Ul. Calvola, se bo začela ob 18. uri. Za to srečanje vlada v mestu in tudi v Sloveniji veliko zanimanje. A liga: V Rimu derbi kola MIT, AN - Derbi današnjega 15. kola v tiabjanski nogometni A ligi bo v Milanu, kjer bo moštvo trenrja Capella gostilo Romo, ki je, resnici na ljubo, zadnje čase v precešnjih težavah. Udiense bo igral doma proti zadnjeuvrščenemu Napobju in je favorit za zmago, s tem pa bi ohranil drugo mesto na lestvici. DANAŠNJI SPORED (14.30): Bari - Atalanta, Brescia - Fiorentina, Empob - Bologna, Jvuentus - Vi-cenza, Lazio - Lecce, Milan - Roma, Piacenza - hiter, Sampdoria - Parma, Udiense - Napob (20.30). C2 liga: Triestina v Cremi CREMA - V zadnjem kolu prvega dela prvenstva C2 bge bo Treistina danes igrala v gosteh proti Cre-mapergu, ki je pri spodnjem delu lestvice in zato potrebuje točke za obastanek v hgi. Triestino torej čaka nelahka naloga. DANAŠNJI SPORED (14.30): Cittadella - Pro Patria, Cremapergo - Tristina, Gior-gione - Ospitaletto, Leffe -Varese, Mantova - mestre, Novara - Albinese, Pro Šesto - Biellese, Solbiatese -Pro Vercelh, Voghera - Sandona. Košarka: Genertel v Fabrianu, goriška Dinamica prosta TRST - V 15. kolu itabjanske košarkarske A2 bge bo tržaški Genertele, ki je drugi na lestvici, gostoval v Fabrianu, kjer se bo pomeril s Faberjem, s katerim nastopa tudi Tržačan Cavazzon. Goriška Dinamica pa bo trokat prosta. OSTALI DANAŠNJI SPORED (18.00): Montana Forll - Casetti Imola, Serapide Pozzuoh - Caserta, Snai Montecatini - Bancosardegna, Sicc Jesi - Cirio Avellino, Bini Livorno - Baronia Neapelj. DANAŠNJI SPORED Al LIGE (18.00): Varese -Kinder Bologna, Mash Verona - Stefanel Milan, Be-netton Treviso - Pompea Rim, Reggio Calabria -Polti Cantti, Cfm Reggio Emilia- Mabo Pistoia, Teamsystem Bologna - Scavolini Pesaro, Fontana-fredda Siena - Pepsi Rimini. Jordan kot podivjani bik NEW YORK- Kot je v zadnjih letih v košarkarski h-gi NBA že v navadi zmeraj ko igra Michael Jordan, postane igra zanimiva. Nič drugače ni bilo včeraj v New Yorku, saj je "podivjani bik" domačim nasul 44 točk, tako da odsotnosti poškodovanih Scottia Pippna in Tonija Kukoča Newyorčani sploh niso uspeh opaziti. S serijo zmag nadaljuje tudi Phoe-nix, vendar gre pri njih mnogo bolj za ekipno igro, manj individualno, saj sta si Rex Chapman in Antonio McDyess razdelila po 18 točk, poleg tega pa je uspelo vstopiti v igro (pet minut, met 0:1, en skok) tudi Marku Mitiču, ki pa je ukradel le eno žogo v obrambi ter dobil osebno napako. Kot vse kaže, je prestop Vladeta Divca iz Jezernikov v Charlotto njemu samemu in ekipi dobro del. Tokrat je jugoslovanski as dosegel 18 točk ter zadal domačim Grizlijem še en poraz. Izidi: Boston -Seattle 92:111, Atlanta - Washington 82: 77, New York - Chicago 89: 90, Detroit - Golden State 101: 72, Minnesota - Portland 96: 91, Denver - Miami 79: 98, Vancouver - Charlotte 90: 98, Phoenbc - San Antonio 100: 79 LA Clippers - LA Lakers 115:125. Slovaški 10. Hopmanov pokal PERTH - Zmagovalci 10. Hopmanovega pokala v tenisu, neuradnega svetovnega prvenstva mešanih dvojic, so postati Slovaki. Danes sta namreč Karina Habsudova in Karol Kucera v finalu z 2:1 premagala francoski par Pierce-Pioline. Izid: Habsudova (Sik) - Pierce (Fra) 4:6 5:7, Kucera (Sik) - Cedric Piotine (Fra) 7:6 (9:7) 6:4, Kucera/Habsudova (Sik) -Piotine/Pierce (Fra) 6:3 6:4 Andresen najboljši RUHPOLDING - V nemškem Ruhpoldingu so se biatlonci pomeriti za točke svetovnega pokala v Sprintu. Zmagal je 23-letni Norvežan Frode Andresen pred rojakom Olejem Einarjem Bjoemdalenom in Francozom Raphaelonm Poirejem. Točke svetovnega pokala je osvojil tudi Sašo Grajf, ki se je neuradno uvrstil okrog 18. mesta. Favorita sta se spotaknila ADELAIDE - Na moškem teniškem turnirju ATP v Adelaidi sta se v polfinalu spotaknila oba favorita. Povratnika med najboljše Američana Andrea Agassija je premagal malo znani domačin Lieyton Hevvit. Zmagal je sicer dvakrat v podaljšani sedmi ign, pa vendar. V finalu bo tako avstralski obračun, a brez VVoodbridga, ki je skoraj brez resnega odpora s 4:6 in 1:6 izgubil proti rojaku Stoltenbergu. Farina KO v finalu AUCKLAND - Večji del nagradnega sklada (107.000 ameriških dolarjev) na ženskem teniškem tumirj'1 WTA na Novi Zelandiji bo domov odnesla tretja nosilka Belgijka Dominique Van Roost. V finalu je namreč s 4:6, 7:6 (11:9) in 7:5 premagala Italijanko Silvio Farmo. Ertlova prekinila serijo zmag Compagnonijeve Italijanka po devetih uspehih šele tretja - Pretnarjeva in Hrovatova odlični v drugi vožnji - Progi sta bili različni Super-G: Hermann Maier prvi, Cattaneo 3. Za Italijana doslej najboljši rezultat BORMIO- Nemka Martina Ertl je zmagovalka petega letošnjega veleslaloma za svetovni pokal. Ertlova je z veliko prednostjo 74 stotink sekunde premagala rojakinjo Katjo Sei-zinger, tretja pa je bila Ita-hjanka Deborah Compagnoni, za katero se je tako končala serija devetih zaporednih veleslalomskih zmag. Čeprav je prvo progo postavil nemški trener Grassi, sta si Ertlova in Seizingerjeva prvi dve mesti zagotoviti v drugi vožnji. Po prvi je namreč presenetljivo vodila Norvežanka Andrine Flemmen, ki je imela pred Ertlovo 21 stotink sekunde prednosti, na tretjem mestu pa je bila prva favoritinja Ita-hjanka Deborah Compagnoni, ki v veleslalomih ni bila premagana že leto dni. Devetkrat-na zaporedna zmagovalka je zaostajala 30 stotink sekunde, a je na stavnicah prav gotovo Se vedno kotirala najvišje, saj je v prvi vožnji naredila dve večji napaki, poleg tega pa je bil postavljatelj druge proge itabjanski trener Pietrogiovan-na. Nemki sta pokazati, da se dobro znajdeta tudi na bolj zaprtih progah, Ertlova je bila z naskokom najhitrejša, kar ji je na koncu prineslo zanesljivo zmago. To je za 24-letno smučarko iz Lenggriesa prva letošnja zmaga in osma v karieri. Seizingerjeva se je s petega prebila na drago, Flemmno-va pa je s prvega padla na četrto mesto. Compagnonijeva je ostala na tretjem mestu, s katerim pa ni bila nezadovojna: »Vsaka serija se slej kot prej konča. Mislim, da je dobro, da se je to zgodilo pred Naganom. Zal mi je le mojih navijačev,« je dejala Compagnonijeva, ki živi v Santa Catarini, ki je od Bomba oddaljena le nekaj več kot deset kilometrov. Slovenke so v prvi vožnji nastopile pod pričakovanji. Spela Pretnar je dosegla 17. Veselje Martine Ertl na cilju (AP) čas, Urška Hrovat se je v finale prebila skozi "šivankino uho" (29. čas), edina, ki je zadovoljila pa je bila s 25. časom Nataša Bokal. Pri vmesnem času je zelo dobro kazalo Mojci Suhadolc, povratnici po poškodbi, ki je v vrhnjem delu proge dosegla deveti čas, v srednjem delu pa je naredila napako in odstoptia. Podobno se je zgodilo tudi Speli Bračun, medtem ko sta bili Katja Koren in Alenka Dovžan prepočasni za finale. Izkazalo se je, da Slovenkam postavitev prve proge ni ugajala. Smučanje v drugo je bilo pri Pretnarjevi in Hrovatovi povsem nekaj drugega, saj sta dosegli peti oziroma šesti čas, s čimer sta v vrstnem redu močno napredovali. Pretnarjeva se je prebila na deseto mesto, kar je njena najboljša letošnja veleslalomska uvrstitev, Hrovatova pa je napredovala na 19. mesto. Nekoliko slabše je nastopila Bokalova, ki pa je vseeno zadržala 25. mesto s prve vožnje. »Po dolgem času sem se tudi v veleslalomu uvrstila v finale, kar je zelo vzpodbudno. S samim smučanjem pa nisem zadovoljna. Imela sem namreč previsoko linijo,« je na cilju dejala Skofjeločanka. Najboljši Slovenki sta imeli mešane občutke: »V prvi vožnji so bila vratca postavljena zelo narazen. Nemški trener je progo postavil, da bi ugajala njegovim varovankam, ki imajo rade hitre proge. V dragi vožnji je bila postavitev zelo zaprta, kar sva z Urško izkoristili,« je dejala Pretnarjeva. Izidi: 1. Ertl (Nem) 2:21.89 (1:08.79+1:13.10), 2. Seizinger (Nem) 2:22.63 (1:08.95+ 1:13.68), 3. Compagnoni (Ita) 2:22.67 (1:08.88+1:13.79), 4. Flemmen (Nor) 2:22.85 (1:08.58+1:14.27), 5. Nef (Svi) 2:23.46 (1:09.33+1:14.13), 6. Meissnitzer (Avt) 2:23.66 (1:08.93+1:14.73), 10. Pretnar (Slo) 2:25.06 (1:10.47+ 1:14.59). Skupno: 1. Seizinger (Nem) 1061, 2. Gerg (Nem) 802, 3. Compagnoni (Ita) 745, 4. Ertl (Nem) 715, 5. Nowen (Nor) 633, 6. Meissnitzer (Avt) 561, 7. Kostner (Ita) 406, 8. Piccard (Fra) 365, 9. Goetchl (Avt) 361,10. Hrovat (Slo) 345. 1 ZGODBA O USPEHU h Hermann Maier ali: tudi trenerji niso nezmotljivi SCHLADMING - Trenerstvo je včasih res nehvaležno delo. Še posebej, ko moraš izbirati in pri tem delaš napake. Nič drugače ni v Avstriji, »kraljestvu smučanja«. To zgovorno potrjuje zgodba o Hermannu Maierju, možu, ki je na tem, da Avstriji po 28 letih spet pribori veliki kristalni globus. Avstrijski smučarski strokovnjaki so v njem šampiona odkriti šele januarja lani na veleslalomu za svetovni pokal v Flachauu. Pred tem je Maier nastopal skoraj izključno na conskih tekmah. Organizatorji tekme v Flachauu so ga uvrstiti med predtekmovalce. Maier je imel srečo, da so biti časomerilci vključeni. Dosegel je deseti najboljši čas. Bil je hitrejši od mnogih elanov avstrijske reprezentance, ki so se udeležiti tiste tekme. Podobno napako so Avstrijci storili z Marcom Giradellijem, zmagovalcem petih svetovnih pokalov. Osvojil jih je v imenu Luksemburga, ker avstrijska disciplina ni dopuščala, da bi se pripravljal z lastnim trenerjem. Isto se sedaj dogaja s slalomistko Elfi Eder. Hoče trenirati sama s svojim trenerjem, zato so jo izključiti iz moštva. Sicer pa so leta 1987 tudi »Apeninca« Alberta Tom-bo vključiti v italijansko reprezentanco samo zato, da v njej ne bi biti sami smučarjev iz Alp. Ob predstavitivi moštva ga skoraj niso omenjati, že po nekja mesecvih pa je bil v središču pozornosti... SCHLADMING - Na drugem letošnjem superveleslalomu v Schlad-mingu je bil po pričakovanju najhitrejši Avstrijec Hermann Maier. Vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala je za sekundo in 15 stotink premagal rojaka Stefana Eberharterja, tretje mesto pa je zasedel Italijan Luca Cattaneo. Nastopila je tudi četverica Slovencev, ki se niso uvrstili med dobitnike točk. Se najbližje je bil Bernhard Knauss, ki je zasedel 31. mesto, točko je zgrešil za vsega 11 stotink sekunde. Za petindvajsetletnega Cattanea, sina smučarskega učitelja, je včerajšnji rezultat najboljši v karieri. »Počakal sem, da so se v dolino spustili vsi tekmovalci, pa še ča-somerilci,« se je pošalil presrečni Italijan, ki se je za uspeh zahvalil sotrud-niku Ghedini. »POmagal mi je s korisntimi nasveti,« je dejal. Izidi: 1. Maier (Avt) 1:14,95 (93, 518 kmh), 2. Eberharter (Avt) +1, 15, 3. Luca Cattaneo (Ita) +1, 41, 4. Nyberg (Sve) +1, 62, 5. Jaerbyn (Šve) +1, 90, 6. Schifferer (Avt) +2, 02, 7. Mader (Avt) +2, 06, 8. Franz (Avt) +2, 18, 9. Ghedina (Ita) +2, 22 10. Cuche (Svi), 12. Runggaldier (Ita) +2, 33, 35. Koblar (Slo) +4, 07. Skupno (17): 1. Maier (Avt) 919, 2. Eberharter (Avt) 588, 3. Schifferer (Avt) 486, 4. von Grueni-gen (Svi) 456, 5. Mayer (Avt) 394, 6. Aamodt (Nor) 385, 7. Tomba (Ita) 366, 8. Kjus (Nor) 354, 9. Knauss (Avt) 336, 10. S trobi (Avt) 312. _______PLAVANJE / SP V PERTHU_________ Še eno zlato za Kitajsko Črn dan italijanskega vaterpola - Jutri začetek plavanja PERTH - Četrti dan plavalnega SP v avstralskem Perthu so podelili le ne komplet kolajn, in sicer pri skokih v vodo z metrske deske. Zmagal je Kitajec. Drugo mesto je osvojO Američan Troy Dumais, tretji pa je bil Nemec Holger Schlepps. VRSTNI RED: 1. Zhuocheng Yu (Kit) 417,54 točk; 2. Troy Dumais (ZDA) 415, 74; 3. Holger Schlepps (Nem) 398, 31; 4. Yilin Zhou (Kit) 391, 32; 5. Dean Pullar (Aus) 383,73; 6. Evan Stevvart (Zim) 378,30. V vaterpolu je bil včerajšnji dan za italijanski tabor dokaj neuspešen. »Azzurri« so namreč, po lahki zmagi proti Iranu, izgubiti proti Madžarski s 7:11 (1:3,1:2, 3:3, 2:3). Madžari sodijo med favorite na tem prvenstvu in zato je bila tekma Italijanov proti temu nasprotniku še kako pomembna. Vse kaže pa, da so varovanci trenerja Rudiča iz-gubE nekdanji lesk Danes bo Italija igrala proti Jugoslaviji, M je včeraj brez težav premagala Iran z 18:4. Tudi v ženskem turnirju Italijankam ne gre najbolje. V tretji kvalifikacijski tekmi so namreč včeraj izgubile proti Nizozemski s 5:6 (0:3, 2:0, 2:1,1:2). Trener »azzurrov« Ratko Rudič se je Se posebno hudoval nad sojenjem: »Za naš poraz je kriv predvsem avstralski sodnik, ki nas je močno oškodoval. Priča smo pravi zaroti na naš račun.« OSTAU VČERAJŠNJI IZIDI, moški: Rusija - Kazaldstan 13:8, Hrvaška - Nova Ze- landija 19:3; Jugoslavija - Iran 18:4: Španija -Grčija 7:6; Brazilija - Južna Afrika 8:4; ZDA -Slovaška 8:5; Avstralija - Kanada 10:5. Zenske: Kanada - ZDA 3:2; Rusija - Brazilija 9:3; Avstralija - Nova Zelandija 16:4; Madžarska - Kazaldstan 13:4; Grčija - Spa-mja4:3. Medtem se Se niso polegle polemike v zvezi z dopingom m s kitajsko reprezentanco. Glavni sekretar Fma Gunnar Wemer je včeraj na tiskovni konferenci med drugim izjavil, da bodo sestavE pravo »task-force«, ki bi preprečil temu športu vsako obliko do-pinga.do Jutri se bo začel nazanimivejši del tega SP, to je plavalni del tekmovanja. V plavalnem delu prvenstva bo sodelovalo več kot 123 držav, za posamezne Esciptine pa je prijavljenih po 60 in več nastopajočih. "Konkurenca je strašna, glede na število tekmovalcev m čase celo hujša, kot na olimpijskih igrah v Atlanti," pred ponedeljkovim nastopom Metke Sparavec (100 m prosto) m Jureta Bučarja (200 m prosto) ocenjuje selektor slovenskih plavalnih reprezentanc Ciril Globočnik. SP 2001 v FukuoM Plavalno svetovno prvenstvo leta 2001 bo v japonski FukuoKi. Na glasovanju 22-danskega predsedstva Mednarodne plavalne zveze (FINA) je Fukuoka gladko ugnala edmega protikandidata Barcelono SMUČARSKI TEK / 30 KM PROSTO Norvežan Alsgaard slavil pred Italijanom Faunerjem RAMSAU - Norvežan Thomas Alsgaard je zmagovalec tekme smučarjev tekačev na 30 kilometrov v prosti tehniki v avstrijskem Ramsauu, s katero je še povečal vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala pred rojakom Bjoemom Daehliejem, ki zaradi prehlada ni nastopil. Drugo mesto je s pol minute zaostanka osvojil Italijan Silvio Fauner, tretje pa z 42 sekundami zaostanka Rus v avstrijskem dresu Mičhail Botwinow. Italijani so biti včeraj odlični: poleg Faunerjevega drugega mesta os dosegli še 4. mesto s Pillerjem-Cottrerjem, štirinajsto s Pozzijem in petnajsto z Valbuso. Nastopila sta tudi dva Slovenca. Jože Petkovšek je za zmagovalcem zaostal 5:10 minute in osvojil 56. mesto, Jože Kavalar pa sedem sekund več in bil 60.Junak dneva v Ramsauu pa je bil zmagovalec Alsgaard, ki je prav na 26. rojstni praznoval drugo zmago v Ramsauu zapored in štiri tedne pred olimpijskimi igrami postal prvi favorit med smučarji tekači. Nanj bo treba resno računati tudi v prihodnji zimi, ko bo prav Ramsauu na avstrijskem Štajerskem gostil svetovno prvenstvo nordijskih smučarjev. Izredno zadovoljni so Italijani, saj se jE je med prvih dvajset uvrstilo kar sedem. Pietro Piller-Cottrer pa je zmagovalni oder »zamudil« le za pet sekund. Skupja S Faunerjem je že pokazal »olimpijsko« formo. VRSTNI RED, moški 30 prosto: 1. Thomas Alsgaard (Nor) 1:06:45, 2; 2. Silvio Fauner (Ita) + 30, 8; 3. Michail Botvvinovv (Avt) 42, 0; 4. Pietro Piller-Cottrer (Ita) 46, 8; 5. Jari Isometsae (Fin) 47, 2; 14. Maurizio Pozzi (Ita) 1:43, 6; 15. Fulvio Valbusa (Ita) 1:48, 4; 56. Jože Petkovšek (Slo) 5:10, 6; 60. Jože Kavalar (Slo) 5:17, 8. VRSTNI RED ZA SP: 1. Alsgaard 646 točk, 2. Daehlie 542, 3. Smimov 280, 4. Isometsae 254, 5. Valbusa 252. NAJDRAŽJI FILM VSEH ČASOV / OBETAJO MU OSKARJEVE KIPCE Titanic ■ za »film leta« potrošili celih 400 milijard lir V sredo tudi Walter Veltroni na italijanski prepremieri filma BERLIN - Gre za naj-vecji kolosal vseh Časov: za film Titanic so potrosili 400 milijard lir, posneli so ga v štirih različnih študijih, od katerih se eden raz-steza na 160 tisoC kvadratnih metrih in je doslej največja filmska scena, nastopilo je 600 igralcev in statistov, pripravili so 230 metrov dolgo rekonstrukcijo nesrečnega preko-ceanskega parnika, 7 milijonov litrov vode so segreli na 27 stopinj, da niso igralci zares utonili od mraza med snemanjem prizorov po trčenju Titanica z usodno ledeno goro sredi Atlantskega oceana. Film so te dni pričeli predstavljati tudi po Evropi; na sliki je prizor s predstavitve filma v Berlinu, kjer so imeli brezplačen vstop vsi obiskovalci kinodvorane, ki so se predstavili pri blagajni z rešilnim pasom. V Italiji bo film po kinodvoranah od prihodnjega petka, že v sredo pa bo v Rimu predpremiera, ki se je bo udeležil podpredsednik vlade in znani ljubitelj filmov Walt er Vetroni: v kino Europa bo publika stopala prek mostička, ki je na las po- doben tistemu, prek katerega so potniki stopali na Titanic ob prvi in zadnji preko-ceanski plovbi. Režiserju Jamesu Cameronu je odleglo po prvih zelo pozitivnih reakcijah ameriške kritike in predvsem publike, ki je napolnila kinodvorane. Samo na božični dan so basirali 15 milijard lir, vsega skupaj pa se je steklo v blagajne 280 milijard lir. Pravijo, da je Titanic med najresnejšimi kandidati za letošnje oskarje in ga že primerjajo mitičnemu Gone with the Wind (V vrtincu). GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA krajina TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 11. t. m., ob 16. uri (Red prost) zadnje gostovanje gledališke skupine Comp. Mario Chiocchio s predstavo T. VVilliamsa »Estate e fumo«. Režija Armando Pugliese. Nastopata Pino Quartullo in Etena Sofia Ricci. Predstava v abonmaju: odrezek 18 bel in na izbiro. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča, v teku je tudi predprodaja vstopnic za predstavo »L’uomo, la bestia e la virtu« L. Pirandella, ki bo na sporedu od 13. do 18. t. m. (v abonmaju - odrezek 6 rumen) - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 V torek, 20. t. m. premiera opere »VVozzeck« Albana Berga. Dirigent VVolfgang Božic. V glavni vlogi nastopa Jurgen Linn. Predprodaja vstopnic od danes, 8. t. m. dalje: torek, 20.1., ob 20.30 (reda A/E), Četrtek, 22.1.. .0b 20.30 (reda F/A), sobota, 24.1., ob 17. uri (reda S/S), nedelja, 25.1., ob 16. uri (reda D/D), torek, 27.1., ob 20.30 (reda B/C), Četrtek, 29.1., ob 20.30 (reda E/B), sobotA, 31.1., ob 20.30 (reda C/F), nedelja, 1. februarja, ob 16. uri (reda G/G). Blagajna gledališča (umik: 9-12, 15-17 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 11. t, m., ob 16.30 gostuje gledališka skupina Compagnia della Rancia s predstavo »Brachetti in te-chnicolor« z Arturom Brachettijem. Danes, 11. t. m., ob 11.00 »Povem ti pravljico«: gledališka skupina Compagnia Ottobre iz Perugie predstavlja »La strana invenzione del dottor Ambo«. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Cristallo in pri UTAT v Pasaži Protti, informacije tel. 390613. Gledališče »Silvio Pellico« XIII. Sezona tržaškega narečnega gledališča Danes, 11. t. m., ob 16.30 bo gledališka skupina »I Grembani« predstavila delo G. Gabriellija »Quel giorno in stazion...«. Ponovitve 16., 17 in 18. t. m., ob delavnikih bo predstava ob 20.30, ob praznikih pa ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V torek, 13. in v sredo, 14. t. m., ob 20.30: CRT Arti-ficio in Teatro Biondo Slabile iz Palerma v sodelovanju s Piccolo Teatro iz Milana »II caso Kafka« Roberta Ando in Moni Ovadie. Režija Roberto Ando. Nastopajo Moni Ovadia in TheaterOrchestra. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V Četrtek, 22. t. m., ob 20.45 Heinrich Von Kleist »Caterina di Heilbronn o la prova del fuoco« v izvedbi gledaliških skupin Centro teatrale bresciano in Emilia Romagna Teatro. Režija Cesare Levi. Ponovitve 23., 24. in 25. t. m. Teatro Contatto - Avdotorij Zanon V četrtek, 23. in v petek, 24. t. m., ob 20.30 se bo skupina QP Produzioni Teatro Indipendente predstavila z delom Harolda Pinterja »Ceneri alle ceneri (Ashes to Ashes)«. PORDENON Avditorij Concordia V petek, 16. in v soboto, 17. t.m., ob 20.45 »II caso Kafka« R. Andoja in M. Ovadie. Nastopajo Moni Ovadia, Lee Colbert, Olek Mincer. ______________SLOVENIJA_________________ PORTOROŽ Avditorij Danes, 11. t. m., ob 18.00 in 20.30 filmska uspešnica »Očkov dan (Father’s Day)« Ivana Reitmana; v glavnih vlogah nastopata Robin VVilliams in Billy Cristal. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Jutri, 12. t. m., ob 10. uri v Kulturnem domu F. Milčinski: »Zvezdica zaspanka« (za vrtec). V torek, 13. t. m., ob 10. uri v mali dvorani PDG: J. Cartvvright »Dva« (za Solo); ob 10. uri V Kulturnem domu F. Milčinski: »Zvezdica zaspanka« (za vrtec). Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure). UUBUANA Cankarjev dom V soboto, 24. t. m. 1998, ob 19. uri: W. Shakespeare »Macbeth«. Ponovitve 26., 28., 30. in 31. januarja -razprodano. Informacije (00386-61/222815). Mestno gledališče ljubljansko V torek, 13. t.m., ob 19.30 (abonma torek): Albert Ca mus »Kaligula«. SNG - Drama V torek, 13. t. m., ob 19.30: J. Osborne »Ozri se v gnevu« (abonma torek in izven - konto). Ponovitev v sredo, 14. t.m. V petek, 16. in v soboto, 17. t. m., ob 19.30: N. V. Gogolj »Revizor« (abonma izven - konto). GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJAJULIJSKA krajina TRST Glasbena matica V torek, 27. t. m. ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Tria Lorenz iz Ljubljane. Gledališče Rossetti Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 Jutri, 12. t. m., ob 20.30 koncert na katerem bosta nastopila Marzio Conti (flavta) in Bruno Canino (klavir). Na sporedu Schubert, Roussel, Milhaud in Boulez. ROJAN V nedeljo, 25. t. m., ob 16. uri v župnijski cerkvi koc-nert komornega zbora A VE iz Ljubljane. Na sporedu bodo sakralne skladbe raznih avtorjev ter vrsta slovenskih božičnih pesmi. Zborovodja Andraž Hauptman, organist Tone Potočnik. KRIŽ American bar »Oxis« Danes, 11. t. m., ob 21.30» koncert skupin Trou-blevrood, Darkover in Incense. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V Četrtek, 15. t. m., ob 20.30 koncert »Combattimen-to Consort Amsterdam« pod vodstvom Jana VVillia-ma de Vrienda. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA SCGV Emil Komel - Koncertna sezona 1997/98 V sredo, 14. t. m., ob 19.30 v komorni dvorani KG L. Bratuž: Srečanja z glasbo - Janez Matičič. Slovenski skladatelj med Ljubljano in Parizom. Glasbeni atelje Emil Komel. Kulturni dom V sredo, 14. t. m. ob 20.30 nastop skupin »Hot Room« in »4 WD« iz Gorice. V soboto, 17. t. m., ob 20.30 4. Revija kraških pihalnih godb. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V petek, 16. t. m., ob 20.45 nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma, dirigent Anton Nanut, solist Mi-scha Maisky. Na programu Smetana, Dvorak, Janaček. PORDENON Avditorij Concordia V sredo, 14. t. m., ob 20.45 koncerta židovske glasbe: »Kadosh, kadosh, kadosh« in »Nigun«. _____________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 19. t. m., ob 20.15 koncert Ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom Matjaža Sceka (za abonma in izven). DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo V petek, 23. t. m., ob 20. uri bo v Viteški dvorani ga- lerije Zorana Musiča nastopil Moskovski kvartet (za abonma in izven). Za informacije tel. 00386-65/21262. UUBUANA SNG Opera in balet V torek, 13. t. m., ob 19.30 (abonma SOU): D. Božic: »Lizistrata 75«. Ponovitev v torek, 22.1. (abonma torek). Vse predstave so tudi za izven in konto. V četrtek, 29. t. m., ob 20. uri premiera -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. Ponovitev 31. t. m., ob 19.30 za abonma sobota, izven in konto. Cankarjev dom V Četrtek, 15. t. m., ob 19.30 koncert Simfoničnega orkestra in solistov Akademije za glasbo v Ljubljani. _______________KOROŠKA___________________ CELOVEC Mestno gledališče (Dvorana 7 na celovškem sejmišču (Worter See Halle) Danes, 11. t. m., ob 19.30 musical Jerryja Hermana »Le cage aux folles« (Kletka polna norcev). Ponovitve do 18. t. m. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Revoltella: do 25. t. m. je na ogled razstava »Chersicla. DalLinformale alle muse energetiche«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto. Danes, 11. t.m., ob 11. uri voden obisk razstave z dr. Susanno Gregorat. Muzej Revoltella: do 25. t. m. je v vseh nadstropjih muzeja na ogled zanimiva razstava znamenitih oblek sester Fontana »Car stila (II fascino dello stile) 1950-1968«. Urnik ogleda: 10-13, 15-20 - ob praznikih samo zjutraj. Ob torkih zaprto. Galerija Nadia Bassanese: do 13. februarja bo nao-gled razstava Federica Rizzija. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 13. t. m. je na ogled razstava »01insky - verjetno zadnji umetnik 20. stoletja«. Palača Costanzi: do 25. februarja je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure. Center II Giulia: še danes, 11. t. m., je na ogled božična skupinska razstava. Razstavna dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Ni-cold, 20): jutri, 12. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave »Trieste - Graffiti«. Razstava bo odprta do 27. t. m. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do petka, od 9. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 13. ure. DEVIN Kmečka hiša: na ogled je razstava Danteja Pisanija »Jadran«. GORICA Kulturni dom: na ogled je skupinska fotografska razstava »Skupina 75«. Jutri, 12. t. m., otvoritev dokumentarne razstave »Drugi v Alpah - jezikovne skupnosti na območju italijanskih Alp«. Razstava bo odprta do 27. t.m. Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja. Katoliška knjigarna - Ars Galerija: do 20. t. m. je na ogled razstava slikarja Pavla Medveščka. Goriški grad: do 25. t. m. je odprta razstava gotskega kiparstva na Goriškem, ki so jo postavili v sodelovanju z Goriškim muzejem iz Nove Gorice. VIDEM Stamperia d’arte Albicocco: na ogled so dela Tonina Crangnolinija. PASSARIANO Villa Manin: še danes, 11. t. m., je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleon v Campoformidu«. SLOVENIJADOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. KROMBERK Goriški muzej Grad Kromberk: do 30. t. m. je na ogled retrospektivna razstava Miloša Volariča. Urnik ogleda: 8-14, ob praznikih 13-17, zaprto ob sobotah. UUBUANA Mala galerija: do 14. t. m. bo na ogled fotografska razstava Blaža Župančiča - Passepartout. Galerija CD: do 31. t.m. je ogled razstava slik C. Vial-lata. Avla Galerija Nove Ljubljanske Banke: v torek, 13. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Metoda in Ane Zavadlav: »Macbeth«. Razstava fotografij s predstave. Prirodoslovni muzej Slovenije (vhod iz Muzejske ul. 11): odprta je razstava rezultatov geološko-paleonto-loške spremljave gradbenih del na odseku avtoceste med DivaCo in Kozino. Razstava želi opozoriti na geološko naravno dediščino, ki je bila doslej opb podobnih delih marsikdaj spregledana. Avtorja razstave dr. Tea Jurkovšek in dr. Bogdan JurkovSek. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.45 20.55 Ilustrirana pravljica: Medved filozof TV dnevnik Športna tribuna Alpe Jadran © RAI 1 6.00 6.40 7.30 8.00 8.30 10.00 10.30 10.55 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.30 20.00 20.35 20.45 22.40 22.45 O.lt) 0.20' 0.00 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Novi Simpanci Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino (vodita Ales-sandra Bellini in Marco Di Buono), vmes risanke in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Aktualno: Linea verde Nabožna oddaja: A sua immagine Maša Angelus in papežev blagoslov Aktualno: Linea verde Zelena Črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in... (vodijo Fabrizio Frizzi, Antonella Clerici, Gian Piero Galeazzi), vmes športni oddaji (15.20) Cambio di campo, (16.20) Solo per i finali Dnevnik Šport: 90. minuta Vremenska napoved Dnevnik Športne vesti TV film: Biblija - Abraham (It.-Nem.-ZDA ’93, r. J. Sargent, i. V. Gassman, R. Ffarris, B. Hershey) Dnevnik Dokumenti: Passaggio a nord-ovest Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualna oddaja: Potihoma - Isabella Rossellim Šport: Corsa allo scudet-to - Milan 93/94 RAI 2 7.00 7.05 10.05 11.30 13.00 14.00 14.05 17.10 18.00 19.00 20.00 20.30 20.50 22.50 23.15 23.35 0.05 Jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini (vodita T. Timperi in S. Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nedeljski Disney, vmes risanke in nan. Blossom Variete: V družini (vodita Tiberio Timperi in Simo-netta Martone) Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo-tori, 13.25 Telecamere Vremenska napoved Film: Le avventure del capitano Hornblovver, il temerario (ZDA ’51, i. G. Pečk, V. Mayo, C. Lee) Nan.: J.A.G. avvocati in divisa Tg2 Dosje, 18.55 Meteo 2 Šport: Domenica sprint, vmes IP v košarki Variete: Macao Dnevnik Tg2 Film: Scene da un delitto (thriller, ZDA ’96, r. T.H. VVinkless, i. Ben Gazzara) Aktualna odd.: Dosje o modi Dnevnik, vreme Rubrika o protestantizmu Film: Echo Park (kom., Avstrija '85, i. S. Dey) RAI 3 Variete: Fuori orario Vaterpolo: Italija - Jugoslavija (SP) Dober dan, glasba! Komični filmi C. Chapli- na: Charlot mornar SP v smučanju: moški superveleslalom Šport: Quelli che aspet-tano... Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Šport: Quelli che 11 calcio Stadio sprint Komični filmi Glasba: In tour I. Grandi Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Aktualno: On the Road Variete: Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Dnevnik, vremenska napoved Variete: Fuori orario, vmes film Due esseri (dram., Švedska ’44) SP v plavanju gg RETE 4 ITALIA 1 fr" Slovenija 1 fr" Slovenija 2 6.00 8.30 9.00 10.00 10.45 12.30 13.30 14.00 16.30 18.00 18.55 20.35 23.05 1.45 2.05 Nan.: Z odprtim srcem, 7.00 Peter Strohm, 8.00 Pregled tiska Nan.: Oltre il ponte Nedeljski koncert Maša Aktualno: La domenica del villaggio, vmes (11.30) dnevnik Dok.: L’ altro azzurrp Dnevnik Tg4 Film: Storia cinese (dram., ZDA ’62, i. W. Holden, C. Webb) Film: Mi svegliai signora (kom., ZDA ’51) Nan.. Colombo (i. Peter Falk) Dnevnik, vreme Variete: 100 milioni piu Iva Film: Il te nel deserto (dram., VB ’90, r. B. ber-tolucci, i. D. VVinger) Pregled tiska Nan.: Peter Strohm CANALE 5 6.00 8.00 9.00 9.45 10.00 12.00 13.00 13.30 18.15 18.45 20.00 20.30 22.45 0.20 1.00 3.00 4.00 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Zanimivosti o filmu Leo & Beo TV film: Un orsetto per amico (pust, ZDA '92, i. Jesse Montgomery Sythe, Jamie Lee Misfeldt) Nan.: Papa Noe (i. Daniel Hugh Kelly) Dnevnik Variete: Buona Domenica (vodijo Maurizio Costan-zo, Paola Barale, Claudio Lippi, Enrico Papi, 1. del) Nan.: lo e la mamma(i. Delia Scala, Gerry Scotti) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Nan.: I misteri di cascina Vianello - Umor v cirkusu Aktualni oddaji: Target -Anno zero (vodi Gaia De Laurentiis), 23.30 Nonso-lomoda, 0.05 Cattivi maestri Film: Festa per 11 com-pleanno del c aro amico Harold (dram., ZDA ’70, r. W. Friedkin) Nočni dnevnik, vreme Nan.: Swift il giustiziere Nočni dnevnik 6.30 9.30 10.00 11.00 12.25 12.45 14.00 16.00 16.30 17.00 18.30 19.00 19.30 20.30 21.30 22.30 0.30 1.40 3.30 Otroški variete, vmes nan. in risanke ter varieteja Bim Bum Bam Variete: La nostra inviata Manuela, risanke SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek, 13.00 2. tek (iz Maribora) Nan.: Dva policaja v Chicagu Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva Variete: Volevo salutare Nan.: Happy Days Košarka NBA Action Nan.: Harry in Andersenovi, 17.30 Tarzan (i. Wolf Larsen) Odprti studio, vremenska napoved Aktualno: Inviato specia-le Nan.: I ragazzi della 3. C Variete: Mai dire gol Nan.: X-Files (i. David Duchovny, Gillian Anderson) Športna oddaja: Pressing Italija 1 šport Film: Linea di fuoco (dram., ZDA ’93, r. Sam Firstenberg, i. D. Bradley) Nan.: Le avventure di Brisco County jr. # TELE 4, 14.00 16.10 16.45 18.30 20.30 22.10 23.00 Novoletni koncert He Man Nogomet: Memorial Frontah Nan.: Hardcastle & Mc-Cormick, Katts and Dog Film: Prodajslec balončkov Gross of Fire Film: Un uomo fantastico Živ žav: nan. Čebelica Vremenska panorama Maja (ris.), 9.05 nan. Fer- Film: Galdiro (Španija) di, 9.30 Čarobni šolski SP v smučanju: ženski- avtobus slalom, 1. tek, 12.55 2. Nedeljska maša tek (iz Maribora) Dogodivščine z divjega Tedenski izbor: Pomp zahoda (ZDA, 7.) Športni film Obzorja duha V vrtincu Ljudje in zemlja Maribor: Salom Zvezda Nedeljska reportaža Košarka NBA Action Poročila SP v biatlonu Vreme, šport Športni portreti! Pomagajmo si Lahkih nog naokrog Film: Une histoire d’ Oglasi, napovedniki hommes (Fr.) Videoring Pravi biznis Nad.: Čevljarjev sin (Fr., Vreme, obvestila, oglasi zadnji del) Obzornik Dok.: Veliki miti in skriv- Šport, oglasi nosti 20. stoletja Po domače Šport v nedeljo Dok.: Po vrtovih in Nanizanka: V New Or- parkih (3. odd.) leansu (ZDA, i. Tony Risanka, 19.20 Loto Orane, Susan VValters, TV Dnevnik, vreme, šport Barry Corbin, 1. del) Zrcalo tedna, Zoom Videoring Intervju Poročila, vreme, oglasi Film: Nisva poročena (ZDA, ’52, i. G. Rogers) Dok.: Po vrtovih in ® Koper parkih (pon. 3. odd.) Vreme, napovedniki SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek, 13.10 2. tek TV PRIMORKA Euronevvs Film: La scogliera del peccato (dram.. It. ’50) Košarka NBA Eroj 17.00 Videostrani Program v slov. jeziku: Orfejčkova parada: Ptuj TV Poper 97 (1. del) TV dnevnik, vreme, šport Film: Družinska izdaja Risanke: Pravljice dedka Napovednik, videospot Ciccia (12. epizoda) RJm Program za otroke Vesolje je, 20.30 Istra in... Orfejčkova parada: Ptuj 97 Istrska nan.: Kljuni, (2. del) zdrahe in «rebekini» Film: Pravica obupancev Nan.: Harry O (ZDA) TV Dnevnik, vreme Športni dnevnik Concertino ($) MONTECARLO 14.25 11.30 11.55 13.50 16.30 18.55 23.30 0.00 19.30, 22.35, 0.55 dnevnik, 12.10,18.15 Šport SP v smučanju Papežev blagoslov Film: Bionde, rosse, bru-ne (kom., i. E. Preslev) Variete: 1. tekmovanje v znanju italijanskega jezika Šport: Goleada Športna oddaja: Crono Film: L’ ereditiera (dram., ZDA ’49) OVEN 21. 3. - 20. 4.1 Spet se dobro počutite. Ce-^N prav se vam zdi, da bi lahko premikali gore, pa boste v vsakdanjem življenju neučinkoviti. Primanjkuje vam reda. Ljubezen: vživite se v partnerjeve občutke. BIK 21. 4. - 20. 5.: Preveč resno vzamete vsako besedo in zato ste pogosto prizadeti. Čustveno ste prenapeti, prav bi bilo, da se navadite redno sprosca-ti na način, ki vam je pač najblizji. | DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Zeljni pozornosti boste v vsaki družbi najbolj glasni. Tega vam nihče ne bo zameril, saj vam ne bo manjkalo duhovitosti, s katero boste znali ljudi rzveseliti. RAK 22. 6. - 22. 7.: Čaka vas veliko dela. Čeprav ne bo slo vse po načrtih, se bo na koncu dobro končalo. Le pri vlaganju večjih količin denarja bodite zelo pervidni. a o CQ Pf Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Barabakos in kosi (J. Snoj, dram. Z. Tavčar, r. A. Rusija, I. del); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.20 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba (i. Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Pasijon po Lojzetu Bratužu (J. Povše, 6. del); 15.00 Iz Krajevnih stvarnosti; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Poročila; 17.05 Iz krajevnih stvarnosti; 18.00 Božična prireditev slov. KD Lipa; 19.20 Napovednik. Radio Opčine II. 30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10,30, 17.30 Poročila; 12.30, 19,00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddajo; 7,45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik; 8.50 Zvočna reklama; 9.30,10.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Humoristični prispevek: Du jes?!;14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozele-nih s T. Pircem; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke; 0.00 Nočni program RS. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15. 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.05 Ballate e sballate; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;! 1.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 14.30 Ferry šport; 17.33 Lestvica LP; 18.30 Pripoved; 19.00 F. Schubert; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik, Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Program Abraham; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Detektivka; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. ; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 -ori, doli; 10.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 13.15 SP v smučanju; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Rokomet; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22,30 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 PoročF la; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza; 13.05 ljubljanski oktet; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.22 Operna in komorna glasba; 22.05 Prevodne strani; 22,30 Orgelska glasba; 2350 Inter-mezzo, vmes Napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška!-Guten Mor-gen, Karnten - Duhovna misel (mag. M, Perne); 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. LEV 23. 7. - 23. 8.: V vas se že dalj Časa kopici energija, ki jo boste zdaj končno lahko udejanib. Sledite svojim interesom in bodite pri delu Cim veC ustvarjalni. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Občutek imate, da vsi ljudje od vas nekaj zahtevajo, vam kradejo energijo, sami pa nimate vec Časa niti zase. Bodite svoj gospodar, zaradi nenehnega prilagajanja ste zagrenjeni. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Vase delo ne more napredovati brez vašega dobrega in tesnega sodelovanja z dugirai ljudmi. Zato je pomembno, da zgradite odnose polne zaupanja - brez slepomišenja. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Nekoliko bolj umirjeno obdobje vam bo prišlo prav, da se spočijete in si naberete novih moti. To pa ne pomeni, da morate postati dolgočasni, zainteresirani le za denar. STRELEC 23. Tl. - 21. 12.: V vasem ozvezdju so planeti, ki vam bodo prinesli veliko energije. Za-dovljni boste, ker dnevi ne bodo več neopazna drveb mimo vas. Odtrgajte si nekaj nepozabnih trenutkov. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Spoznali boste veliko ljudi, ki vam bodo pripravljeni pomagati in vam svetovati, toda raje se ravnajte po svoji vesti in se otresite odvisnosti od njih. VODNAR 21.1. -19. 2.: Nikakor ne bodite osorni do ljudi, ki vam veliko pomenijo. Priznajte si svoja Čustva in jih ne skrivajte. Tisto, kar si želite, boste dobili le z odkritostjo in pogumom. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Obveznostim ne bo ne konca ne kraja. Odpovedati se boste morali svojim užitkom in vpreči vse svoje moči v delo. Več ko boste neredih zdaj, bolje se boste p_o čutili v prihodnje. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Pisana delavnica (vodi Breda Bertalanic) TV DNEVNIK Športna tribuna F RAI 2 §5 RETE 4 ITALIA 1 RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Qualcosa di Don Orione, (biog., It. ’90, i. Enrico Maria Salerno) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem -BobrodoSel, brat (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Aktualna oddaja: Gara Giovanna (vodi Giovan-na Milella) Mladinski variete: Solle-tico, vmes nan. Zorro in risanke (vodita Elisabetta Ferracini, Mauro Serio), vmes nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualna odd.: II fatto (vodi Enzo Biagi) Film: Un mondo perfetto (dram., ZDA ’93, r.-i. Clint Eastvvood, Kevin Costner, J. Griffin, Laura Dem) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualna oddaja Pregled tiska Jutranji Go cart: risanke Nan.: Lassie Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Aktualno: Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi M. Giletti) Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV 17.15 Poročila Aktualno: Kronika v živo Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Komisar Rex Variete: Macao Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert) Nan.: Disokkupati Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport, 0.35 Tele-camere Film: Piccoli orrori RAI 3 Jutranji dnevnik Film: II mio amico Beni-to (kom., It. ’62) Komični filmi C. Chaplina: Plača" iBKu Dok.: Vietnam lljKjl SP v plavanju Q Dnevnik, 12.15 Šport IBs Aktulano: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr - Znanstveni dnevnik Šport: nogomet B in C lige, 16.35 SP v plavanju Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport Od 20. do 20. ure Aktualna odd.: Magazzi-ni Einstein, 20.30 Blob Dok.: Caro amico Elvis 22 Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Format Šport: Sportfolio Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Variete: Fuori orario Nad.: Un amore di nonno TV film: Sabato, domeni-ca e lunedi (It. ’90) Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Antanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte, papa Dnevnik Forum (vodi P. Perego) Kolo sreCe Dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Facciamo 1’ amore (kom., ZDA ’60, i. Y. Montand, M. Monroe) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat TV film: Un’ estranea in famiglia (thriller, ZDA ’95, i. K. Vernon) Film: Marnie (krim., ZDA '64, r. A. Hitchcock, i. T. Hedren, S. Connery) Pregled tiska H CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere (vodi Maria Tere-sa Ruta) Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Komisar Scali -Med dvema ognjema (i. Michael Chiklis, Theresa Saldana), 12.30 laz in mama - Sosed Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Nan.: Ciao dottore! Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Magnum P.I. (i. Tom Selleck) Film: Nella terra deli’ oro (pust., ZDA ’94) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira Variete: Ciao Ciao tutti al mare, risanke Variete: Colpo di fulmine Aktualno: Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: Sweet Valley High Variete za najmlajše, risanke Nan.: Xena principessa guerriero (i. L. Lavdess) Odprti studio, vreme, 18.55 Šport studio Nan.: Melrose Plače Glasb, odd.: Sarabanda Film: Articolo 99 (dram., ZDA ’92, i. Ray Liotta, K. Sutherland, F. VVhitaker) Aktualno: Planet Variete: Scatafascio Šport: Goals, veliki angleški nogomet Fatti e misfatti, 1.10 Šport studio % TELE 4 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Nan.: He Man Made in Italy Zoom - Svet dela Košarka Telequattro šport Zoom - Svet dela Film: Incidente fatale Slovenija 1 Oglasi TV prodaja Oddaje iz arhiva otroškega in 'mladinskega programa Tedenski izbor. Dok. serija: Novi raziskovalec Na vrtu Dok.: National Geo-graphic - Raziskovalec Utrip Zrcalo tedna Pomagajmo si Napovedniki Poročila, vreme, šport Vremenska panorama Tedesnki izbor: Intervju, 14.50 Zoom Dober dan, Koroška Obvestila in oglasi Obzornik Po Sloveniji Vreme, šport Otroški program: Radovedni Tacek: Red Dok. serija: Očividec (VB, 7. del) Recept za zdravo življenje Risanka Žrebanje 3X3 plus 6 Oglasi TV dnevnik, vreme, šport Oglasi Nad.: Savannah (ZDA, i. David Gail, R. Lively, Ja-mie Luner, Paul Satter-field, 2. del) Oglasi, napovedniki Gore in ljudje Oglasi, napovedniki Odmevi, vreme Kultura, 22.30 Univerza Šport Oglasi, napovedniki, obvestila Recept za zdravo življenje, 23.35 Vreme TV PRIMORKA Slovenija 2 1.45Teletekst Vremenska panorama Nanizanka: Indaba (Fr.) Tedenski izbor. TV igrica: Kolo sreče Šport v nedeljo Dokumentarna serija: Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja (7. del) Film: Tri barve: Bela (Fr.) TV prodaja P v plavanju Nanizanka: Trdno v sedlu (Nova Zelandija. 5. ep.) Oglasi, napovedniki Nadaljevanka: Rodbina Mogadorskih (Fr., 5. del) Napovedniki TV igrica: Lingo Poslovne informacije Videoring Oglasi, napovedniki Studio City Pomp CikCak • 3 Oglasi, napovedniki Brane Rončel izza odra Nanizanka: Peter Strohm (Nemčija, i. Klaus Lowit-sch, Senta Berger, Gu-drun Langrebe, 5. epizoda) Videoring B Koper Aktualna oddaja o ($) MONTECARLO , zdravju: Vivere bene sa- lute 17.00 Videostrani Kronika v živo: Verissi- Program za otroke mo sul pošto 19.25, 22.40, 1.10 Dnev- Orfejckova parada: Ptuj Aktualna oddaja: Verissi- nik 97 (2. del) mo (vodi Cristina Parodij Nan.: Hitchcock Film: Pravica obupancev B Variete: Tira & Molla Aktualna odd.: Candido (ZDA) Dnevnik TG 5 Film: Guadalcanal o ra Napoved, videospot Variete: Striscia la notizia zero (vojni, ZDA ’60) Dnevnik TV Primorka (vodita Ezio Greggio in En- Variete: Tappeto volante MB Športni ponedeljek zo lacchetti) Variete: Zap zap RIS Nan.: To trapasto Film: 11 mostro (kom., It. Šport: Biscardijev proces življenje (ZDA, 1. ep.) ’94, r.-i. R. Benigni) Aktualno: Dott. Spot Glasbeni utrinki tm Variete: Maurizio Costan- Film: Driver 1’ imprendi- mm Dnevnik TV Primorka, po- zo Show, vmes (1.00) noč- bile (krim., ZDA 77, i. novitev ni dnevnik Ryan 0’Neal) Euronevvs Tečaj italijanskega jezika Nan.: Hany O SP v plavanju Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchecci-manca Slovenia magazin Kulturna oddaja: Čudni dnevi Nan.: Kennedy (ZDA ’83, i. M. Sheen, J. Shea, 3. del) Dnevnik,22.15 Euronevvs Program v slov. jeziku: Oddaja o zamejskem športu in športnikih: Sportel Studio 2 šport "\ Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (r. M. Sosič, 13. del); 9.40 Pravna posvetovalnica; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.10 Pogovor z V. Bernard; 11.30 Jadranska banka v Trstu (M. Pahor); 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Revija ZCPZ: MePZ Igo Gruden; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 14.40 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: flavtist D. Bušič, pianistka N. Kovačič; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Slov. mladinske ilegalne publikacije v Trstu in Gorici (1927-1940); 18.15 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik;6.15 Dobro \^utro; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska.vreme; 8.17 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 10.45 Pesem tedna; 11.00 V podaljšku; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio, odd. za dijake; 19.00 Prenos RS, jingle Modri val; 20.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11,00 Caro amico ti scrivo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 Časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus; 18.45 Ruoli femmP nili; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor. / Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; "8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura; 18.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 12.30 Smučarski skoki; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Hip hop galerija; 17.35 Obvestila; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zborovska glasba; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.50 Intermezzo. Radio Koroška 18.10-19.00'Kratek stik Primorski dmiuk Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst. Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 . Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601 -27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG 2 Nedelja, 11. januarja 1998 ■Mi r ZMERNO TOPLA HLADNA SREDIŠČE ^VuSn^ JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 0 6 66 666 §§ S3SS lil 8 252S2 X % X C A PLIMOVANJE Danes: ob 2.15 najnizje -15, ob 8.06 najvisje 49 cm, ob 15.01 najnizje -64 cm, ob 21.39 najvisje 34 cm. Jutri: ob 2.56 najnizje -15, ob 8.51 najvisje 65 cm, ob 15.33 najnizje -65 cm, ob 22.13 najvisje 37 cm. ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Močno deževje prizadelo Rio RIO DE JANK1KO- V brazilskem velemestu Rio de Janeiro je zaradi močnega deževja brez strehe nad glavo ostalo kakih 650 ljudi, najmanj dve osebi pa sta izgubih življenje. Predvsem v revnih predelih je neurje podrlo mnogo koč, deroče vode pa so povzročile hude poplave. Po prvih nalivih v sredo zvečer po lokalnem Času so v Četrtek nove obilne padavine v tem drugem najvecjem brazilskem mestu povzročile pravo zmedo. Oskrba električne energije je bila prekinjena v 28 mestnih predelih in v veC kot 60.000 gospodinjstvih. (STA/dpa) Epidemija kolere v Džibutiju DZIBUTI - Epidemija kolere, ki je v prestolnici Dzi-butija od srede novembra terjala Ze 45 žrtev, se je razširila proti jugu države. Državna televizija poroča, da so v mestu Dikhil odkrili prvi dve žrtvi te bolezni. Isti vir dodaja, da se epidemija še vedno Siri po prestolnici. Poleg medicinskega centra v Dikhi-lu, ki leži 120 km južno od glavnega mesta, so postavili poljsko bolnišnico, kjer leži približno deset bolnikov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je lani v vzhodni Afriki za posledicami kolere umrlo skoraj 2700 ljudi. Zaradi nedavnih poplav pa so se razmere še poslabšale. (STA/AFP) Pediatrični oddelek Lady Diane v Sarajevu SARAJEVO - V osrednji sarajevski bolnišnici naj bi 8. marca odprli obnovljen pediatrični oddelek intenzivne nege, ki bo poimenovan po Lady Diani, piše danes sarajevsko časopisje. Pediatrični oddelek Lady Diane v največji sarajevski bolnišnici Koševo, tarči srbskega topništva med obleganjem prestolnice, bo kot dobrotnik obnovil in podpiral Mednarodni Lions Club. Elitni klub s sedežem v Chicagu, njegovi britanska in irska podružnica pa tudi vlada hr-vasko-muslimanske federacije bodo za otroški oddelek namenili skupaj dva milijona dolarjev. Eno od porušenih kril bolnišnice Koševo naj bi zaceli obnavljati v prihodnjih dneh, se piše sarajevski tisk. (STA/AFP) Pozor: netopirji grizejo UMA - Pemanske zdravstvene oblasti so prebivalce opozorile pred netopirji, ki zaradi hude vročine v Limi zapuščajo svoja bivališča in celo napadajo ljudi. Kot je povedal neki zdravnik v otroški bolnišnici v Umi, so nasilni netopirji - ti se v običajnih oko-liscinah sicer prehranjujejo z insekti - doslej ugrizni-li že dva otroka. Zaradi vremenskega pojava el nino je Uma v minulih dneh zabeležila nenavadno visoke temperature prek 30 stopinj, ter padavine, ki jih tamkaj komajda poznajo. (STA/dpa) OTTAVVA - Neurje z ledenim dežjem, ki že nekaj dni divja po vzhodu Kanade, je zahtevalo življenja najmanj deset ljudi in popolnoma ohromilo ta del države. Trije milijoni ljudi so ostali brez oskrbe z električno energijo in ogrevanja. Kot danes poročajo mediji, so kraji od prestolnice Ot-tawe pa vse do milijonskega Montreala prekriti z veC centimetrov debelo plastjo žleda. Oblasti v Ottavvi so razglasile izredne razmere; na pomoč se pripravlja veC tisoč vojakov kanadske vojske. Številne ljudi je bilo treba prepeljati v ogrevana zasilna bivališča. Neurje z žledom, ki se je pričelo v ponedeljek, je zajelo tudi nekatere dele na severovzhodu ZDA. (STA/dpa) Prihaja še virtualni ljubimec HONG KONC - Po tamagociju, virtualnem žepnem ljubljenčku, prihaja na tržišče še virtualni ljubimec, elektronska igračka, ki so jo predstavih na sejmu igrač in iger v Hong Kongu. Lastnik, ki si želi pridobiti naklonjenost svojega virtualnega "partnerja", ga mora zasipati s cvetjem, slaščicami in ljubezenskimi pismi ter si s tem nabirati pozitivne točke. Ko jih zbere zadosti, je upravičen do virtualnega "poljuba" in virtualne "poroke". Ampak...Ce lastnik svojemu elektronskemu ljubimcu ne namenja dovolj pozornosti, mu ta lahko obme hrbet in si poišče utehe v objemu "koga tretjega". Novo igračko izdeluje hongkonško podjetje Solar Tune Electronics. 'Najstniki vedno iščejo ljubezen. Ta igra jim ponuja možnost, da si naberejo izkušnje, poleg tega pa se tako naučijo spoštovati druge," reklamira novi izdelek predstavnik podjetja. Igračka stane približno deset dolarjev, za zdaj jo je mogoCe kupiti le v Hong Kongu, kmalu pa naj bi preplavila tudi severnoameriško in evropsko tržišCe. (STA/Tanjug) Na Madžarskem največ Istvanov BUDIMPEŠTA - Statistiki so izračunali, da je najpogostejše moško ime na Madžarskem Istvan. Moških, ki nosijo to ime, je kar 390.000. Nekaj manj je Joszefov in Laszlov ter Janoszev. Precej priljubljena so tudi naslednja imena: Szandor, Ferenc in Zoltan, Gabor in Atila. V zadnjem Času se pojavljajo tudi (modna) tuja imena, kot so Norbert, Roland in Raichard ter biblijska, Benjamin, Aron, Abel, Abraham - celo Mojzes. Nekaj pa je tudi slovanskih imen, na primer Marko in Milan. (STA/Tanjug) Sredi švicarske avtoceste tri tone "flambiranega" sira LUZERN - Na avtocesti v švicarskem kantonu Luzern se je pred dnevi v gorečem tovornjaku vnelo in "sflambiralo" tri tone sira. Kot je sporočila pohcija, je bil voznik tovornjaka v boju z ognjem nemočen. Požar je izbruhnil, ko se je zaradi pregretja vnela nafta, ki je iztekala iz tovornjaka. (STA/dpa) Milijon mark za Munchen MUNCHEN - Igralka Gabrielle Oemisch je mestu Munchen darovala milijon nemških mark. Kot je povedala, je denar namenjen igralcem s "svobodne scene", ki pogosto živijo iz rok v usta. "Sama sem otrok gledališča, nimam otrok in si to potezo torej lahko privoščim, " je 89-letna igralka razložila, zakaj ta velikodušna poteza. Dodala je, da je sama izkusila, kako težka je običajno lahko poklicna pot svobodnih umetnikov. Milijon mark bo napojil Sklad za gledališke ustvarjalce, ki ga je ustanovila prav Oemischova. Obresti od premoženja, ki letno znašajo približno 60.000 mark, naj bi na njeno željo namenih predvsem bavarskim igralcem. (STA/dpa)