Poštnina plačana v gotovini! CENA IZVODA' 20TftN Leto XV. — Štev. 19 i, V-Ljubljani, 10. maja 1959 BRZOJAVKA MARŠALU TITU Trg revolucije se je znova napolnil ob 18. uri, ko je bila na sporedu podelitev nagrad. Med že prej omenjenimi političnimi funkcionarji smo videli tudi člana ZIS dr. Marjana Breclja, večtisočglava množica pa jel pozdravila zmagovite ekipe današnjega pohoda. Po fanfari godbe JLA je pozdravil navzoče predsednik GO ZB Slovenije tov. Janko Rudolf, za njim pa je spregovoril predsednik OLO Beograd Djurica Jojkič. Pokal _ OLO Ljubljana je podelil zmagoviti beograjski reprezentanci tov. dr. Marijan Dermastia, vse ostale nagrade pa je razdali!. narodni heroj tov. Franc Siadler-Pepe. Gledalci so po- ^ |p| M a BL MB gg md M tata. W ^ Spat dokazi revolucionarne predanosti * Od li-ietnega pionirjo do osvelih 70-letnikov Beograd komaj zmagal * Kip ,,Ilegalca Ljubljana, 10. maja. Tretjič po vrsti je bil danes organiziran partizanski pohod »Ob ZB-Danile Kumar, Ljubljana Pavčič, Štros, Homan, Hafner) 1:54.10; Zagreb 1:55.35; Subotica, Ljubljana II, zenica, Jose-nice, Trbovlje, Novo mesto, Celje. ZVEZA BORCEV NOV - ŽENSKE ZB NOV Vrhnika I (Dobovec, Mohar, Grom Ivanka, Štirn, Novak) 1:39.M; ZB NOV Vrhnika III (Kovač, Grom Francka (67 let!), Vidmar, Pečnik, Marušič) 1:41.05; ZB NOV Ihan 1:43.02. novno dali navdušeno priznanje 1 najboljšim ekipam. Po končani slovesnosti pa je član CK ZKS tov. Mitja Ribičič prebral pozdravno brzojavko maršalu Titu, ki so mu jo poslali udeleženci pohoda in borbene Ljubljane. Kip ilegalca si je letos priborila moška ekipa ZB Danilo Kumar iz Ljubljane. Tekmovalci so si v borbi za naslov najpožrtvovalnejše. ekipe pričeli nabirati točke že takoj v začetku pohoda in so zato tudi prejeli to pomembno trofejo. (Nadaljevanje na 8. strani) 5 mšSijonov so telesno vzgojo Izvršni svet ljudske republike Slovenije je na zadnji seji namenil republiški komisiji za telesno kulturo 5 milijonov dinarjev, ki bodo služili za gradnjo ljudskih telesno-vzgojnih objektov, za množično^ telesno vzgojo in stroške republiškega zbirnega štaba. Ta vsota bo izdatno podprla široko zasnovano akcijo za izgradnjo preprostih telesnovzgojnih igrišč po vsej Sloveniji. Mimo tega pa je .to najlepši zgled za vse tiste, ki jim mora biti na skrbi zdrava in vsej skupnosti koristna vzgoja naše mladine. Lep uspeh naših judoistov žici okupirane Ljubljane« in lahko rečemo, da ta velika politično-športna mamfestacjja zavzema vedno širši krog udeležencev, vsepovsod med našim prebivalstvom pa vzbuja veliko zanimanje. Ko so se lani nastopajoči razhajali, so dali obljubo, da bodo čez leto um spet na startu. Mnogi so to obljubo držali, še več pa smo našteli novih ekip in tekmovalcev, ki so sli na pohod z veliho horbenostjo, kljubovali vsem naporom in pri tem pokazali neizmerno požrtvovalnost ter tova- Uvod v današnje slavje je bilo včerajšnje odkritje spomenikov na Celovški in Tržaški cesti. V Šiški, kjer je odkril spomenik narodni heroj tov. France Stadler-I epe, se je zbrala velika množica člatiov organizacije ZB in drugih ljudi, mč manjša udeležba jia m bila na Irzaski cesti, kjer je odkril spomenik član CK ZKS tov. Mitja Ribičič. Že zvečer smo videli prihajati v Ljubljano skupine iz raznih krajev Slovenije in to je ustvarilo v prestolnici republike, ki je *—e,— ------- ------- slavila Dan zrnaste, živahno vrvenje ter slavnostno razpoloženje. Ko pa smo danes v informacij- mka 2:48.45; zb nov ione on^lc "J11 četrtfinalu Madžara Dzebnara. v srednji ■Skl pisarni zahtevali podatke o udeležbi, smo zvedeli, da se je prijavilo na start okrog 1100 NOV To moral oditi v nižjerazredno tekmovanje. Moramo priznati, da tako dobrega izida nismo pričakovali. 'V ostalih tekmah je bilo precej presenečenja, med katerimi so gotovo največja: visok poraz Zagreba v tekmi z lokalnim rivalom Lokonjotivo. Tudi dokaj visoka zmaga Prt v 1 citer j a nad Splitom ni bila ravno pričakovana. Sloboda je dobila nadaljnji dve točki in z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da je vprašanje prvaka že rešeno. Rezultati današnjega kola so tile: Sloboda : Šibenik 4:1, Odred : Borovo 4:0, Zagreb : Lokomotiva 0:6, Trešnjevka : Borac 2:0, Prole-ter : Split 3:1. V kalifornijskem mestu Fresno je znani ameriški atlet Charles Dumas skočil v višino 213 cm, kar je zelo blizu svetovnega rekorda. Na istem mitingu je sprin-ter Ray Norton izenačil svetovni rekord bele igralce, kL so zaigrali po tem prvem v teku na 100 y s časom 9.3. Drugo mesto zadetku še z večjo voljo. Kar zaporedoma je zasedel olimpijski zmagovalec Morrovv smo videli nokaj lepih akcij Odredovega na- v času 9.4. Izkazal se je tudi Howard pada, med katerimi je bila najlepša tista, v teku na 400 m z ovirami v času 50.8. med Plastičem in Oblakom, ki pa jo je za- Long je zalučal kroglo 19.03 m, Willy pa ustavil z lepo parado vratar gostov. Celo je skočil v daljino 7.73. vrsto priložnosti pa so Odredovi napadalci y čctrtfinalu tekmovanja za Davisov zapravili zaradi nespretnosti. Najprej je v pok.;, 1 vodi v Madridu Španija pred Svi-ugodnem položaju okleval Hočevar, kmalu za co ;;.0 njim tudi Velkavrh, vendar smo kljub temu lil ie bil tudi danes «1 Sledalcev toplo pozdravljen Odred : Borovo 4:0 (1:0) Ljubljana, 10. maja. Na novo urejenem stadionu Odreda za Bežigradom se je danes zbralo kakih 5000 gledalcev, ki so bili pred tekmo vsi nervozni, saj je bil izid za ljubljansko enajstorico zares življenjskega pomena. Podobno je bilo tudi pri igralcih, ki pred prvim sodnikovim žvižgom niso bili nič kaj zgovoriN. Povprašali smo trenerja Koko-toviea, če je optimist pred tem odločilnim srečanjem, pa nam je dejal, da bo borba najbrž precej težka. Limo je zagrizeno zatrdil, da je pač treba zmagati za vsako ceno. Že teh nekaj kratkih razgovorov nam je bilo v dokaz, da so nogometaši Odreda pripravljeni žrtvovati zadnji delček svojih sposobnosti in moči, da bi osvojili ti dve odločilni točki. V takem razpoloženju sta pritekli na odlično travnato iigrišče obe moštvi v naslednjih postavah: Odred: Mozetič, Medoed, Pirc, Gruden, Berginc, Limo, Virant, Vetkaorh, Iločeoar, Oblak, Plastič. Borovo: Šakič, Dokonal, Florič, Solič, Becin, Stamenkooič, Reseli (Fišer), Bašič, Go-tal, Gamiršek, Norkovič. Sodnik: Kordič iz Tuzle — stranska Sušnik in Janežič iz Ljubljane. Strelci: v 22. milnati Oblak 1:0, p 49. min. Virant 2:0, o ,50. min. Hočevar 3:0, v 74. min. Oblak 4:0. Tekma se je pričela v nervoznem vzdušju, ki je vladalo že pred tekmo. Obe moštvi sta se zavedali, da morata doseči zmago. če hočeta še nadaje konkurirati za drugoli-gaško družbo. V prvih minutah je desno krilo gostov nekajkrat nevarno ušlo, vendar do nevarnejših položajev pred našimi vrati ni prišlo. Hitreje so sc znašli napadalci Odreda, ki so v 4. minuti prvič napadli vrata Borova. Strel Oblaka, ki je šel mimo leve vratnice, je spremljal globok vzdih vseh gledalcev. Na nasprotni strani imata Pirc in Medved polne roke dela, saj se napadi prenašajo z veliko hitrostjo od enega do drugega vratarja. Lepo priložnost je imel v 12. minuti spet Oblak, ko je po akciji vsega Odredovega napada streljal mimo vrat. Značilno je, da vratarja prvih 15 minut niista imela nobenega dela. To je prav gotovo rezultat nervozne igre obeh napadalnih petork. Čeprav je v začetku Odred močneje napadal, so imeli pobudo v sredini igrišča gostje, saj so bolje startaii in so bile žoge običajno njihov plen. Prvi kritični trenutek pred Od-redovimi vrati smo doživeli v 18. minuti, ko je ostro streljano žogo s krila sprejel Berginc ia jo z močnim udarcem pofslal točno v smeri Mozetičevilh vrat, vendar je žoga k sreči odšla kakih 30 cm nad vratnico. 22. minuta pomeni začetek preporoda Od-redove enajstorice. Začelo se je pri Medvedu, nakar je dobil žogo Virant, ki je odlično ušel po krilu in podal ostro žogo pred vrata Borovega. Vratar je slabo posredoval in Oblaku tokrat ni bilo težko iz neposredne bližine poriniti okroglo usnje v mrežo. Gledalci so začeli Še bolj vzpodbujati rdeče- za zaključek prvega polčasa videli lep strel Oblaka, ki ga jc Sakič zares lepo ujel. Vse kaže, da Odredovci z rezultatom prvega polčasa niso bili preveč zadovoljni, saj so že takoj po odmoru začeli s silovitimi napadi. Ni bilo treba dolgo čakati, da smo videli zares lep zadetek, kakršni so na naših igriščih zelo redki. Pred vrati Borova je bila gneča, vendar je nekdo v rdečem dresu porinil žogo proti Virantu, ki je bil na položaju levega krila. Le-ta ni prav nič okleval in je streljal kot iz topa naravnost v vrata. Vratar se je sicer vrgel za žogo, vendar je bil ves njegov trud zaman, kajti strel je bil premočan in dobro odmerjen. Gledalci se še niso pomirili in že je bil na sceni Virant. Ušel je po krilu in branilec se je zastonj trudil, da bi mu preprečil prodor. Podal je ostro žogo pred vrata, kjer se je znašel Hočevar in iz razdalje 2 m premagal vratarja. Dokaj visok rezultat je menda malo uspaval Odredovo moštvo in Borovčani so večkrat prišli pred Mozetičeva vrata. Zaključnega strela sicer ni bilo, vendar je v 72. minuti Berginc napravil v kazenskem prostoru prekršek, ki ga je sodnik ocenil za vzrok kazen- Košarkarice Slavije iz Sofije so v prvi finalni tekmi za pokal evropskih prvakinj na domačih tleh premagale ekipo moskovskega Dinama s 63:40. PERILO djcundfoo' ntoJko' ofroJfeo' (Nadaljevanje na 2. strani) VOZNI LISTEK LJUBLJANA-MILANO-BASEL Na naši tretji strani berite izvirno reportažo, ki jo je napisal naš novinar Vlado Žlajpah s potovanja po Italiji in Švici. Republiško košarkarsko prvenstvo BRANIK 58 oddlsUuiG Če smo v prejšnjem kolu slovenske conske nogomeine lige ugotovili, da so se napadalci slabo uveljavili, moramo tokrat reči prav nasprotno. Nekaj več kot 6 golov so povprečno dosegli napadalci na današnjih tekmah. Na prvem mestu moramo omeniti uspeh kranjskih nogometašev. Srečanje med Krimom in Triglavom so bita vedno zanimivo. Danes je Triglav teaiedjito izkoristil doneče. Igrišče iu napadalci so kar šestkrat premagali vratarja Krima. Še bolje 'so še uveljavili napadalci Maribora, ki so kljub težkemu igrišču dosegli rezultat, ki jim utegne koristiti pri končnem vrstnem redu. Sobota je v zadnjem času dosegla nekaj ugodnih rezultatov, tokrat pa jih je prvi na lestvici temeljito premagal. Slovan je v letošnjem tekmovanju dosegel že šesti neodločeni rezultat, tokrat proti Ljubljani. Rudar: Ahlin, Pristav, Cihlar, Lamovšek, Sori, Mrežar, Perc, Kastelic, .Majcen, Jerše, Opresnik. Kladivar je takoj prevzel pobudo v svoje roke. Napadalci so močno navaliii na vrata Rudarja in so imeli že v prvih minutah dve lepi priložnosti. Tudi Rudarjevi napadalci so ustvarili nekaj nevarnih priložnosti pred vrati Celjanov. Mrežo je v 21. minuti načel Kokotec, ki je iz bližine z glavo dosegel vodstvo za domače. Igralce je močno oviralo Sobota : Branik 1:5 (1:3) Murska Sobota, 10. maja. Za prvenstveno srečanje med Soboto in , Branikom je vladalo ves pretekli teden veliko zanimanje. Kljub temu, da je močno deževalo, se je zbralo na igrišču okrog 1200© gledalcev, ki so bili predv-sem zado<-voljni z Branikovo igro. Moštvi sta nastopili tako: Branik: Eferl, Gabrijan, Pandur, sr.r*"" “e* p“‘ ““ ,“mo (kapetan moštva) Sobota: Djurinek, Šrotar, Drvarič, Dozet, Skalar (kapetan moštva) Norčič; Sečko, Milenkovič, Potočnik, Maučec, Erjavec. Gole so dosegli v 19. in 88. minuti Banzl, v in 77. minuti Plaznik, ter v 56. Elzner za Branik, za Soboto pa v 26. minuti Maučec. Sodnik: Jakše iz Ljubljane. Začetek tekme je bil zelo nervozen. Domačini so se najprej znašli am imeli že v 3. nato pa v 9. minuti lepo priložnost doseči vodilni gol. Po 15. mimuath igre so gostje uredili vrste in vzeli vajeti v svoje roke. V 19. minuti je Plaznik lepo podal Hanzdu, ki je z odločnim strelom dosegel vodstvo za Branik. Samo 5. minut kasneje je nezadržni Plaznik neubranljivo strelja*! in zvišal na 2:0. Domači gledalci so burno pozdravili lep gol Maučeca, ki ga je dosegel v 26. minuti. Vse je kazalo, da bodo gostje dosegli nekaj minut za tem tretji gol, vendar je voda zadržala žogo pred samimi praznimi vrati. V 36. minuti je Elzner po lepi kombinaciji vsega napada rezultat zvišal na 3:1 za Branik. V drugem delu igre je Sobota uredila svoje nepovezane vrste in nekaj ča- v 77; Mihelčič v 83. in za Krim: sa igrala pred Branikovimi vrati, Marjanovič v 2. in 31. minuti, ter Keržin vendar brez nevarnejšega strela za v 71> minuti. vratarja gostov. Toliko bolj pa so bi- Moštvi sta komaj začeli in že je Krim 3i nevarni napadi Branika in dva go- vodil z l:o. Pričakovati je bilo, da bo tla, ki sta ju dosegla Hanzl in Plaz- Triglav klonil, saj je v tem delu igral E.iOc, sta samo potrdila premoč BraV slabo. Moštvi, ki sta se borili na težkem nitka. Gostje so bili boljši in so za- igrišču, nista mogli v tem delu zadovo-eluženo zmagali. Sodnik Jakše je dobro vodil igro. razmočile. Tudi drugi polčas je bil močno .razburljiv. V 54. minuti je Opresnik izkoristil to slabost ter izenačil rezultat na 1:1. Domači pa so kmalu zopet uredili svoje vrste in ko je v 67. minuti Marinček z ostrim strelom povedel Kladivar v vodstvo, so zaigrali še bolje, v 70. min. je Vodeb streljal prosti strel s kakih 18 m. Žogo sl je ob čvrsti obrambi Rudarja priboril Marinček, ki je bil ponovno uspešen. Triglav : Krim 6:3 (2:2) Kranj, 10. maja. Na težkem blatnem Igrišču je danes Triglav slavil visoko zmago nad večnim rivalom, ljubljanskim Krimom. Moštvi sta igrali v naslednjih postavah; Triglav; Dagarin, Stular n., Dolenc, Čebulj, Djordjevič, Slokar, Gajšek (Mihelčič), Brezar II, Brezar I, Kraševec, Stular I. Krim; Jazbinšek, Kržin, Bunc, Gabrovšek, Razbomik, Matos, Kiš, Škraba, Marjanovič, Kastelic, Toni. Tekmo je soc*l Kukanja iz Murske Sobote. Strelci: za Triglav Gajšek v 19. minuti, Brezar v 23. minuti, Kraševec v 49. minuti, Stular v 54. minuti, Brezar I Grafičar : Izola 3:1 (0:1) Ljubljana, 10. maja. Kiljub osrednjemu dogodku dneva — Pohodu ob žici okupirane Ljubljane se ‘je na fiignišeu Svobode zbralo nekaj sto gledalcev, ki so bili predvsem z zmago Grafioarja več kot zadovoljni. Moštvi sta nastopili v naslednjih sestavah: Izola: Lesjak. Santin, Sorgo, Mah-kozen, Erzeg, Labin, Černe. Jerkovič. Jannž, Muženič, Badovič. Grafičar: Reba, Zabukovec, Novak, Belinger, Loboda, Čebula.r, Hanžič, Podobnik, Potočnik, Pod-boršek, Drmaz. Izola je tehnično precej zaostajala za Grafičarjem, vendar je z ostro in požrtvovalno igro nado- Ijiti kakih 1800 gledalcev. V 19. minuti je Triglav izenačil. Komaj 4 minute za tem pa je Brezar I z ostrim strelom dosegel gol. Krimovci so proti koncu prvega polčasa vse bolj pritiskali na domača vrata in tako tudi izenačili. V drugem polčasu je bil položaj na igrišču drugačen. Triglav je že pred koncem prvega polčasa zamenjal Gajška in na mesto desnega krila je odšel Mihelčič. Triglav Je zaigral kot prerojen in dosegel lepo zmago, medtem ko so Krimovci v tem delu dosegli le en gol. SLOVENSKE : NOGOMETNE LIGE Branik 18 14 2 2 61:2l2 30 Maribor 18 10 5 3 45:18 25 Rudar 18 lil 3 4 45:24 25 Ljubljana 18 10 4 4 38:26 24 Kladivar 18 9 3 6 43:38 21 Sobota 18 8 2 8 63:51 18 Krim 18 7 3 8 37:36 17 Izola 18 5 5 8 26:33 15 Triglav 18 9 4 9 30:38 14 Grafičar 18 4 6 8 219:40 14 Slovan 18 1 6 H 19:48 8 Jesenice 18 2 1 15 21:70 5 Prva zmaga m novem stadioni (Nadaljevanje s 1. strani) skemu strelu. Vsi smo bili prepričani, da bo to pomenilo znižanje rezultata, saj je bil igro. Vlado Žlajpah knadila to pomanjkljivost. Grafičar strel napadalca gostov izredno močan, vendar ^ ve,ja\>ohvaliti za n^rivovJno je imel edinstveno priložnost, da ■" 5"-" p p ponovno pokaže svojim ljubiteljem svoje vrednote predvsem pa to, da se je njegova forma izboljšala. V začetku sta bila oba tekmeca nervozna in bilo je vse polno napak na .©ni kakor drugi strani. Izola je imela ves prvi polčas rahlo terensko premoč 'in v 26. minuti je tudi to premoč Muženič prisebno izkoristil. Iz gneče je ostro streljal y spodnji ilevi kot. Drugi polčas je bil povsem drugačen od prvega. Grafičar je napadel z vso silo in zaigral kot prerojen. Vse vrste so brezhibno delovale, še posebej pa krilska vrsta, ki je uspešno razdirala red je Mozetič zaplaval po zraku in odbil žo^o v polje. Seveda je to sprožilo val navdušenja pri gledalcih, ki pa so bili nekaj minut prej ogorčenii, ker sodnik ni dosodil enajstmetrovke v korist Odreda, ko je branilce gostov namenoma in popolnoma očividno igral z roko v kazenskem prostoru. Komaj 2 minuti za tem, ko se je tako lepo izkazal Mozetič, so Odredovi napadalci spet napadli. Virant je bil danes nosilec vseh napadov in tudi tokrat se je odlično izkazal, ko je streljal kot, ki ga je Oblak spremenil v gol. S tem je bila seveda usoda gostov popolnoma zapečatena, vendar kljub temu niso vrgli puške v koruzo. Na vsak način so hoteli doseči častni zadetek, vendar se Lestvica ii- zvezne lige Sl oboda ie 11 2 3 34:12 24 Lokomotiva 16 10 2 4 37:23 22 Split 16 8 3 5 31:26 19 Zagreb 16 7 3 6 26:30 17 Borac 16 6 4 6 25:19 16 Proleter 17 6 4 7 36:35 16 Šibenik 17 5 6 6 28:19 16 Trešnjevka 17 6 3 8 23:25 15 Elektrostroj 16 4 7 5 21:27 15 Odred 16 4 3 9 17:27 11 Borovo 17 4 1 12 19:42 9 J@i in Mikolič v dobri formi Slovan : Ljubljana 2:2 (2:1) Ljubljana, 10. maja. Včerajšnja prvenstvena tekma med Slovanom in Ljubljano bi kmalu poskrbela za presenečenje, kajti vse je kazalo, da bodo Slovanove! obdržali obe točki doma. Bili so bolj borbeni od gostov in so tudi večkrat nevarno prodrli pred njihova vrata, medtem ko to pot krilsJka vrsta in ožja obramba Ljubljane nista bili najbolje razpoloženi. Prvih 20 minut igre je imel Slovan sploh precejšnjo premoč, vendar je bil prvi gol dosežen šele v 31. minuti po Janši. Ob tej priložnosti je *>il težko poškodovan Kožuh, ki so ga morali zaradi dvakratnega zloma gležnja odpeljati v bolniš- nico. S tem pa je bila obramba Ljubljane precej razrahljana. Na Kožuhovo mesto je Šel Herman, v moštvo pa je na novo vstopil Djo-kič. Ljubljana je v 42. minuti po streljanem kotu izenačila. Gol je dosegel Prelovič z glavo, toda že v 44. minuti je bil spet uspešen za Slovan Majer z zelo lepim strelom tik pod prečko. Ljubljančani so v drugem polčasu zaigrali nekoliko bolje in stalno ogrožali vrata Slovana, vendar so bili nekateri njihovi streli netočni, ali pa jih je ubranil zelo dobri Zabjak. v 71. minuti je Ljubljana iz gneče dosegla drugi gol in izenačenje po Stojanoviču. V zadnji minuti je imela še lepo priložnost za zmago, vendar se je žoga odbila od vratnice, tam pa ni bilo napadalca, 'ki bi jo usmeril v mrežo. Igra je bila zelo živahna, v nekaterih trenutkih tudi precej ostra, toda pohvaliti moramo sodnika Kičana, ki je zelo avtoritativno vodil to srečanje. Dobro sta mu pomagala tudi Aljančič in Betteto. Ljubljana: Istenič, Kožuh (Herman), Zorko, Herman (Bjelič), Djukič, Bogataj, Stojanovič, Brezigar, Prelovič, Bijelic (Djokič), Haneman. Slovan: Zabjak, Banjanac, Toplak, Švigelj, Herbst, Pozo, Janša, Oplotnik, Majer, Osrečki, Popovič. Maribor : Jesenice 9:1 (5:0) Maribor, 10. maja. Današnja prvenstvena tekma se je končala s temeljitim porazom gostov, ki se nikakor niso znašli na zelo težkem igrišču. Naliv je namreč razmehčal igrišče ob Tržaški cesti, ki ga je danes obiskalo okrog 500 gledalcev Domači so tokrat zaigrali zelo dobro in tehnično pravilno, napadalci pa so zelo pogosto im tudi uspešno streljali na vrata. Maribor je tako visoko zmago povsem zaslužil. Gole za domače so dosegli: Vidic 5, Lupša 2, ter Kovač in Frangeš po enega. Častni gol za goste pa je dosegel Jan. LESTVICA Ljubljana, 10. maja. Najboljši slovenski strelci so imeli včeraj in danes na strelišču ob Dolenjski cesti dve dokaj pomembni tekmovanji. Včeraj so tekmovali med seboj kandidati za državno reprezentanco in sicer člani, mladinci in članice z MK precizno puško, člani pa posebej še z olimpijsko pištolo.- To je bilo letošnje prvo pregledno tekmovanje reprezentantov, pri čemer sta znova pokazala svoje odlike člana Dioptra Jež in Mikolič, pri mladincih Jeglič (Ol.), pri članicah Dimičeva (Ol.), zelo ugodno pa je presenetil tudi Karlo Umek, ki je s pištolo dosegel rezultat 6 krogov boljši od svojega dosedanjega državnega rekorda, ki ga je lansko leto postavil v Moskvi. Sicer lahko trdimo, da rezultati z MK precizno puško niso bili najboljši, toda to so šele prvi resnejši nastopi naših strelcev. Rezultati — MK preč. puška — člani: Jež 1087 (1200 možnih), Mikolič 1079, P. Tržan 1077, I. Tržan (oba Tempo) 1070, Planinc 1054. Mladinci: Jeglič (O) 798 (od 900), Dečman 748, Jeran (oba T) 629. Članice: Dimic (O) 809, Kralj (M. Verdnik) 725. Olimpijska pištola: Umek (B. L) 546, Alavanja 528. Danes so nastopili strelci in strelke * prvem kolu tekmovanja za naslov najbol/'’ šega mojstra strelca v Sloveniji. Člani s(| tekmovali z vojaško in MK puško, posebej še z vojaško pištolo, članice pa z puško. Tudi tokrat sta se najbolje odrezal4 pri članih Mikolič in Jež, ki sta zasedi® prvo in drugo mesto, medtem ko se je nvff stil Planinc na tretje mesto. Z obema oroŽ' jema je tekmovalo 16 članov. Pri ženska^ z MK puško je bila najboljša Zeljeva ^ Celja, zelo pa je presenetila pionirka H6' bol jeva iz Ljubljane, ki je med 8 tekmo vab kami zasedla 3. mesto. Poudariti pa mora' mo, da smo bili začudeni, ker nista te^' movali znani strelki Cerarjeva in Kastcll' čeva, ki jima je SZS nenadoma prepoved^4 nastop. Ne vemo, če je to ravno vzpodbudili že spričo tega, ker v strelskih vrstah ph' manjkuje zlasti ženskega kadra. Pri člani® z vojaško pištolo je bil najboljši Alavanj4* zelo dobro pa se je izkazal tudi inž. Leto' nja, medtem ko je tokrat Umek zatajil. _ Rezultati člani — MK in vojaška pušk** Mikolič 943, Jež 935, Planinc 933, Jeglič 929, Dimic (D) 886 itd. — Članice: Želj Stražiščar 473, Rebolj 464 itd. — Vojašk* pištola: Alavanja 448, Letonja 448, Kriv^ (Koper) 437 itd. LJUBLJANA belila ostalem je posredoval potpolnoma zanesljivo in elegantno. V današnji tekmi je precej zatajil Velkavrh, ki nikakor ni mogel dobro opraviti svoje naloge. Vse LJUBLJANA : NOVO MESTO 3:0 (15:8, 15:13, 15:11) Novo mesto, 10. maja. Današnja prvenstvena odbojkarska tekma med Partizanom Novo mesto in Ljubljano se je na veliko presenečenje novomeške športne publike končala s prepričljivo zmago Ljubljane. Ta zmaga je nepričakovana, ker so Novomeščani v pripravah na tekmovanje dvakrat premagali Ljubljano. Vse kaže, da so jih takratni uspehi uspavali in se za ligaško tekmovanje niso dovolj vestno pripravili. Danes je bila njihova ekipa podobna razbiti četi, tako da gostje niso imeli težkega dela. Ljubljanski odbojkarji so bili boljši v vsem. Gledalci so le tu in tam videli pri svojem moštvu poteze, ki so jih bili vajeni iz lanskih ligaških tekem. Ljubljančani so se predstavili kot solidna uigrana ekipa. Kot smo videli pridno trenirajo in so v ,dobri formi. Danes smo se lahko prepričali, da njihova zmaga proti Sindželiču v Beogradu ni bila zgolj naključje. Ljubljana: Ciber, Naglič, Jedre tič, Krevselj, Sivka, Baggia, Strucelj, Eržen, Logar. Partizan: Breščak, Berger, Lapajne, Medic, Dolenc, Galeš, Sonc, Simič, Pučko. Pred 500 gledalci je sodil Romih iz Novega mesita. Mladost : Sindjelič (Bgd.) 3:2 Zagreto : Lofcoiniotiva 0:3 ZVEZNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA Jugoslavija : Žel jezni čar 3:2 Zagreb : Sindjelič (Bgd.) 3:0 POŠTAR ODNESEL IZ MARIBORA DVE TOČKI Maribor, 10. maja. V zvezni odbojkarski ligi je v Mariboru gostovala ekipa Poštarja iz Beograda. V soboto MARIBOR : POŠTAR 3:1 (11:15, 15:8, 15:10, 15:13) BRANIK : POŠTAR 1:3 (5:15, 3:15, 15:11, 5:15) REPUBLIŠKA LIGA - ČLANI MARIBOR : RUSE 1:3 (6:15, 15:10, 6:15, 8:15) BRANIK : RUSE 3:0 (15:5, 15:7, 15:9) DRUGA REPUBLIŠKA LIGA - CLANICE MARIBOK-B : FUŽINAR (Ravne) 0:3 MARIBOR-B : TURBINA (Vuzenica) 1:3 z 4 r nekai m««"™ strelom v zadnjih no gradila igro. V 57. miinuti je Lo- ,n"lutr|h tekme ni posrečilo, ker je e,ni,-.n„ boda s kota streljano žogo, ^ glavo usmeril v gol im izenačil 1:1. V 70. minuti je Podobnik pobegnil po desni strani, pritegnil nase vso ■obrambo Izole, nato pa idealno zaposlil prostega Drmoza, ki je povedel Gra-fičarje v vodstvo — 2:1. Saimo štiri minute pred koncem je Hanžič iz PO TEKMI V ODREDOVI SLAČILNICI Razpoloženje je bilo seveda veselo. Trener Kok (Molov ič nam je dejal, da je s tekmo in zmago zelo zadovoljen, vendar se bo treba kljub temu boriti prav Gneč L zvezna nogometna liga m na vrhu V najvažnejši tekmi današnjega kola prve zvezne nogometne lige se je tekma starih nasprotnikov Crve-ne zvezde in Partizana končala z “ me je^ na 3:1. Sodnik Kondč je srečanje Vprašai, če sodim, da je držal besedo, vodni izredno dobro in avtoritativno k0 ^ pred tekmo rekgi, da je tret,a vsak način osvojiti obe točki. No, moral sem mu pritrditi. Kranjc, ki je bil danes seveda gledalec; je bil navdušen nad odlično Virantovo igro in meni, da je Virant zares dober nogometaš na krilu in da je bil gol, ki ga je dosegel, nekaj izrednega. Ce na koncu še na kratko ocenimo Odredove nogometaše, bi lahko dejali, da je bil najboljši mož na igrišču vsekakor Virant, ki je bil graditelj mnogih napadov, mimo tega pa je sodeloval pri vseh štirih zadetkih. Zelo dobro oceno bi zaslužil tudi Mozetič, ki se je izkazal z obrambo enajstmetrovke, pa tudi v Kladivar : Rudar 3:1 (1:0) Celje, 10. maja. Nad 1580 gledalcev Je bilo danes priča najbolj razburljivi tekmi letošnje sezone v Celju. - Sodniku Ing. Skalarju sta se predstavili naslednji moštvi: Kladivar: Bencik, Radič, Coklič, Marinček, Vodeb, Pavlič, Sega, Hribernik, Hočevar, Kokotec, Štor. tem postal eden najresnejših kandidatov za naslov državnega prvaka letošnjega leta. Partizan je bil v današnji tekmi boljši ves čas igre. Zasluge za zmago ima predvsem napadalna vrsta, ki je zares odlično delovala, medtem ko je precej odgovorna za poraz Crvene zvezde njena obramba. Tekma v Splitu je razočarala gledalce. Moštvi, zlasti domače, sta bili neboirbcni in počas-nh ‘Vclež je v Mostarju vodil odločilni boj za obstanek v prvi ligi. Iz tekme je odnesel polni izkupiček dar je s porazom v Skopju zapravil še zadnjo teoretično možnost za obstanek v ligi. V Titogradu se je Bu-dučnost z zmago nad Sarajevom opomogla še za dve točki. Hajduk : Vojvodina 1:1 (1:0) Velež : Rijeka 3:1 (1:1) Železničar : Radnički 1:1 (1:0) Lestvica I. zvezne nogometne lige Crven*a zvezda 18 10 3 5 35:14 23 Partizan 18 10 3 5 29:25 23 Vojvodina 18 9 4 5 32:18 22 Dinamo 18 8 4 6 26:19 20 Badnički 18 8 3 7 31:22 19 Hajduk 18 6 6 6 24:27 18 Rijeka 18 7 4 7 25:29 18 Sarajevo 18 6 4 8 19:26 16 Velež 18 7 2 9 24:31 16 Budučnost 18 6 4 8 19:31 16 Železničar 18 6 3 9 22:25 15 Vardar 18 4 2 12 18:33 10 so igro kmalu umirili in prevzel1 pobudo ter naposled zasluženo zma' gali. Pri Postojni se je razen TaT' carja odlikoval Babuder z il k^ ši. Za domače so bili najbolj uspe*' ni Kačičnik 18 in Rečnik 12 koše)'' Obe tekmi sta dobro sodila Kavčič iz Ljubljane in Ramskugler iz Ce' Ija, Gledalcev je bilo 500. TRIGLAV : ODRED 46:79 (18:50) Kranj, 10. maja. Vodeči Odred je daheS z lahkoto premagal domači Triglav. LjuB* Ijančanl so bili takoj v vodstvu in ^ zlasti v prvem polčasu prevladovali ,ia igrišču. V drugem delu je bila igr® enakovredna, saj so ta del odločili gosti® le za eno točko v svojo korist. Za Odrod so bili najuspešnejši Marčec 20, Kralji 19, Dolinšek 18, Bohte 12, za Triglav Pa Petrič Drago 13, Čolnar 10 In Klavora 8' I. ženska liga Žensko republiško košarkarsko prvenstvo 01ympia : Maribor 109:36 Ljubljana, 10. maja. V danaŠnJ1 prvenstveni tekmi je 01ympia P0, vsem pergazi.la Maribor. V zelo ^ bri igri so bile najboljše pri do uri" čih Mrakova 42 ter Dermaštieva *** pri Mariboru pa Erjavčnikova 20. II. moška liga 01ympia II : Celje 51:45 j Domžale : Proletarec 68:74 Moste : Škofja Loka 86:46 MLADINCI j CMympia II : Odred 37:20 01ympia I : Vrhnika 101:10 -v. Vrsla športnih prireditev v Gaberju Celje, 10. maja. V počastitev $ letnice ZKJ in SKOj je delavs* predel Celja Gaberje priredil vce' raj iu danes vrsto športnih tekri^ vanj. Poleg nogometnega turnir'. je bila včeraj tudi slavnostna to , vadna akademija v Domu Partij na Celje-Gaberje. Prireditev si h ogledalo več sto gledalcev, najvCj odobravanja pa je požel naš ziri1' telovadec Tine Šrot. V rokometne1^ turnirju je zmagala ekipa Partij1? Celje-Gaberje pred Partizan Ceir mesto. Turnirja v nogometu so se udej?. žila štiri mladinska moštva in s© j’ li doseženi naslednji rezultati: K*? divar : Olimp 2:1, Rudar : Celje ®ij,' Olimp : Celje 1:2 in Rudar : Kl3'*^ var 3:0. Prvo mesto je osvojilo ^ štvo Rudarja, ki je prejelo lop kal. Kot najbolj disciplinirano ''G, štvo je bila nagrajena enajst©rl Celja. Tekmovanje osemletk v atletiki * rokometu or^i’ Žalec, 10. maja. V Žalcu so nizirali šolsko prvenstvo v a in rokometu. V atletiki je TiastoRj„ 7 osemletk in je bila najboljša j'.. iz Žalca s 5.976, 2. Vransko, 3. 17 slovče, 4. Polzela, 5. Griže. Tudi v rokometu je bila Prl nirjih najboljša šola iz Žalca P jr Preboldom in Grižami. Prp kali je zmagala šola iz pred Žalcem. Prelto1 SLUŽBENE OBJAVE P<: Železničarski adelski klub LjubljaB® p .....................na sest»»ek' ob 17- Bl va vse mladince in mladinke bo v četrtek, 14. maja t. 1. stadionu v Šiški. Crv. zvezda : Partizan Budučnost : Sarajevo 5:® Vardar : Dinamo 1:2 ( " VOZNI LISTEK tJUBLJANA-MILANO-BASEL Nogomet in — manekenke • Hula hoop — zastarela stvar © Baloni še vedno »pri življenju« © Streljanje z loki prilljubljen šport v Švici • v me ne kupite! Gelatti, kafe, žvečilni © »Gelatti, banane! Mizeria, zakaj gumi... Samo 100 lir. Poceni...« » _ ^ © Denar, denar, denar. Povsod po svetu. V Italiji še posebno. Denar na železniških postajah, denar na cesti, denar v hotelih, denar v športu! © Potujemo po Italiji. Gledamo skozi okno drvečega vlaka. Gledamo velike stadione, gledamo koče, gledamo stanovanja v sodih. Pogovarjamo se. O jugoslovanskem mesu, o lepih ženskah — o nogometaših... • Brez lepih žensk ne gre. Na naslovnih straneh časopisov. Modnih, političnih in športnih. Brez nogometa tudi ne. Morajo pisati o njem, morajo vrteti filme, morajo snemati radijske oddaje... Kolesarska pravda ® nas kaj nenavadna slika, v jo večkrat vidijo. — Balo Baslu vidijo. — Baloni so pogost pojav nad Švico. ^ogovor z Italijanom X kolesa enakomerno ropotajo. Vo-aio se skozi noč. In pogovarjamo V- Družba z Italijanom X. Naj bo au Y, o nogometu je vsak pri-rJavljen govoriti. Bržkone bi vsa-j (*» povedal prav tako, kot ta X! To 't6 Pripoved razočaranega Italijana, ^očaranega prijatelja nogometa, u Ua, nogomet je še vedno tisto, 1^ privlači Italijane. Privlači olj zaradi športne stave. Čez ».J lahko postaneš bogataš .. ‘Vsak jjf® eden .... ka v° mi pripoveduje Italijan X. j^sočaran je, ker misli, da je to, tur 'Krajo danes, kaj malo podobno Kometu. Cirkus, slab cirkusi ‘Vstopnine so drage. 3000 lir v Mi-lahko tudi ne- !a Lahko tudi več, (j.J manj. 3000 lir pa je že kosilo za j,: av.sko družino. Tako je treba iz-du 'di! Veste, imam televizijo. Gle-Cg"1 tekme raje na ekranu. Isto si-šer "l, vendar se človek navadi. Pa Aalo v časopise pogledaš in veš, g.Je bilo. Mnogo ceneje, kaj ne? Cer, pa, italijanski nogomet... T0;- Sai sami najbolje veste. 4:0 v ,ŠIV, 'd1 za Jugoslavijo. Največja Ni{ 'I3 sramota Italijanov po vojni. vredn,i. Jeziš se nedeljo za nj1? Pri vsem tem živijo, da sami No, lagal bi, če bi trdil, da v Italiji ni drugega, kot nogomet. Vsak bi mi dejal — si na kolesarje pozabil? Ne, nisem! In res sem zašel v Milanu v pravo kolesarsko zmešnjavo. Pravda za ugled kolesarjev. Ali bo propadla ena največjih profesionalnih kolesarskih dirk Giro d’ Italia? Pravzaprav nisem mogel mirno govoriti o kolesarjih. Kdor pozna Italijane, mi bo pritrdil, da je težko pogovarjati se z njimi. Kričijo, mahajo z rokami, smejijo se in na zmerjanje ne pozabijo. Pa se spoznaj iz tega pogovora. Če bi hotel narediti intervju s temi kolesarskimi strokovnjaki, bi še vrnil s prazno beležnico. Ali pa s polno — če bi pisal vse »blagozvočne besede«, ki jih italijanska govorica tako muzikalno dopušča. Zakaj pravzaprav gre? V Italiji so kolesarji priljubljeni. Ljudje občudujejo njihovo vzdržljivost, tovarne koles jim dajejo veliko denarja, filmske igralke (tiste, ki nastopajo v stranskih vlogah) jih po-Ijubujejo na oiilju. Le_p poklic — le malo slabši od nogometnega! šport? Kje neki! Trgovina! Politika tovarn. Giro d’Italia, reklama za tovarne koles. Plača tovarna. Plača tekmovalce, plača časopise, da pišejo o tem, plača novinarje, da pišejo samo o tekmovalcih ene tovarne. Daje nagrade. Vedno večje. Konkurenca ostalim tovarnam... Konkurenca bi ne bila konkurenca, če bi ena tovarna ne poskušala izpodriniti druge Zakaj bi ne »odžr-li« kolesarjev, so si mislili prijatelji bencina in ustvariti novo dirko, ki se danes imenuje »Giro ciclomo-toristico«. Da bi bila dirka popularna, so si prireditelji skušali zagotoviti udeležbo najbol j znanih kolesarjev iz Italije in drugih držav. Da bi bila čimbolj nevarna, so si izmislili kombinacijo kolesarjenja in motociklizma. Da bi dosegli kar največ zanimanja, so progo izpelja- li skozi rojstno mesto (italijanskega kolesarstva — Napoli. In tako prav te dni tekmovalci vozijo od Rima do Napolija, pa naravnost in počez čez Sicilijo ter nazaj v Rim. Včasih samo s svojimi nogami, včasih pa se poganjajo za motorji. Nevarno in zelo, zelo hitro. Svoje sodelovanje je obljubil celo Baldini, sedanji kolesar Italije štev. 1, vendar so ga prav sedaj operirali na slepiču. Ne manjka tudi Bobet in še vrsta drugih »evropskih asov« je tam. Zanimanje se je premaknilo na jug. Giro d’ Italia je pozabljen. V Milanu pravijo, da je to športni škandal. Da je vožnja za motorji smrtno nevarna. Morda je to res. Gotovo pa je tudi res, da so interesi na Giro d’ Italia enaki... Trgovski I Sicer pa kakšne bistvene razlike ni. Tu in tam imena istih kolesarjev. Na obeh dirkah nagrade, ki mejijo na norost. Lepotice Milana in Rima se trudijo, da bi lahko objele zmagovalca, ker bi jim to utegnilo pomagati pri filmu. Tudi dekleta v manjših mestih in vaseh, koder vodi pot dirke bi rade pomolile svoje ustnice. Morda bi jim povišali plačo v službi pni vaškem gostilničar- Takole izgleda, kombinirana dirka kolesarjev in motoristov. Ni trcbai dosti razmišljanja, da lahko ugotovimo, kako nevarna jel m Pri aperitivu in 1 slanih mandeljnih p§ Kaj sodijo o Jugoslaviji? Poznate kakšnega jugoslovanskegCIi športnika. Na ta moja vprašanja sem dobil dokaj čudne odgovore{ as »Za Lorgerja, cenjeni kolega, nismo slišali. Mihalič nam je ne* Sg znano ime. Poznamo vas po nogometu. Na svetovnem prvenstvu letel 1954 ste odigrali tekmo, ki so ji mnggi dali laskave naslove — nos/« jfe lepša, najbolj elegantna. Gotovo veste — Jugoslavija : Brazilija.« HH Sedimo v elegantnem lokalu. Kadimo irancoske cigarete, pijemo aperitiv Camparri, žulimo slane mandeljne .Cenjeni kolega sem, IH cenjeni kolega tja... špš Tema — jugoslovanski šport. Ni preveč prijetna. Švicarji redko- figi kdaj pogledajo čez mejo. Tudi v športu. Zanje je Švica — in dolgo IH nič... Lahko bi naštel vrsto vprašanj, kje mora iti človeku na Sp smeh. Za primer: »Ali v Jugoslaviji poznate igro, ki se ji pravi Ul hokej??? Veste, igra se na ledu . ■.« In sedeli smo, in pili Camparri, in jedli slane mandeljne... Če bi bil Vukas ... Zastonj bi v Italiji spraševali o jugoslovanskem športu. Zastonj Spl bi med prijatelji športa Iskali nekoga, ki bi vedel, kdo je Lorger. 1811 Ni pa težko najti ljudi, kt vedo dosti o Vukasu, ki še danes niso Sl pozabili tistih 4:0 v Torinu. Ce bi bil Vukas, bi se danes vrnil v gii Jugoslavijo! Tam znani nogometaš, veliki reprezentant, danes pozab-H§ Ifetna zvezda, ki komaj tu tn tam zaigra v moštvu Bologne. Nobene panike, prosim svoje noge, da se izogibajo vsaki borbeni, igri...« Bogataši, neumneži, ki hočejo gledati nogomet, ki hočejo imeti prvake! Dali vam bomo vreče denarja, če postanete prvaki! Kupili vam bomo vile, ki sii jih boste sami izbrali! In tako se tudi dogaja. Igralci dobivajo lepe gradičke, izbirajo si žene ,,,, . _ ,.... med najlepšimi manekenkami, ho- liko>, da živijo. Nihče ne ve, ko- dijo na večerje k bogatašem. Seve-Nji- Lr se steka v njihove mošnje, da samo nekateri, samo izbranci!« on; .—. — u: Italijanski nogomet je torej tak. Kupčija, prevara, cirkus, pot v Košara vtisov, da jih komaj prenesem čez mejo. Ozrem se še v Como, kjer stari Adenauer uganja šport pri svojih 80 letih in balina z gospodom Gronchijem... Švica, Dežela lepih jezer in visokih planin, dragih hotelov in točnih železnic, preciznih ur in nedeljskih izletnikov. Kje bi človek izvedel več, kot v športnih redakcijah časopisov? Da, iz Jugoslavije! Iz Ljubljane! Niste morda iz Prage? Saj je vaše glavno mesto? Nobene panike, gospodje — iz Ljubljane sem, glavno mesto pa nosi drugačno ime. Pri nas v osnovni šoli.,. v športu tudi nekaj mode, iznašli že novo igro. Kakšna je? Prav tako enostavna kot bula hoop! Takšna, da se jo lahko nauči vsak človek. Zasedaj so ji dali ime »moderne hodulje«, -Zadeva je sicer nekoliko dražja kot hula hoop, ker je bistvo v vzmeti, ki ni tako poceni. Ta vzmet je namreč pritrjena na palico, ki ima na spodjem delu na vsako stran majhne izrastke.. Z eno besedo, kot lestev z eno samo stopnico. Umetnost je v tem, da »tekmovalec« stopi na lestev in se s pomočjo vzmeti odganja od tal. Na ta način lahko skoči s palico vred do 1 m visoko. Seveda so tudi že iznašli razne variante. Primer: skačeš nizko in zelo hitro (najteže), skačeš visoko in počasi, skačeš postrani in še vrsta drugih načinov. Razumljivo je, da je mladež z naj-Pravzaprav ni bilo treba iti v večjo naglico pograbila za novo športno uredništvo, da bi videl zad- športno iznajdbo. Ce smo se smejanji krik športne mode. Dragi prija- L tistim,^ ki so^ hoopsali po cestah, Da, seveda, oprostite! Že razumemo. O športu bi govorili. Hula hoop »ad aeta« ®Qi sami ne! Vsak Italijan bi Ai.,, ('anes povedal, da je bolje biti 'JA.Aš, kot pa Gina Lolobrigi-^do je kriv, da se bojijo za oblake. Signore X i— arrivederci.. tel ji bula hoopa, moram vam povedati, da ste zastareli. Medtem, ko se po svetu tožijo, kdo je pravzaprav izumitelj teh čarobnih obročev, so bistroumneži, ki vedo, da je si želja vsakega Švicarja je, da bi se v soboto in nedeljo odpeljal na izlet. Prav zaradi tega so Sredo1 V švicarskih podjetij uredili delovni čas tako, da so v soboto iu nedeljo prosti. Najraje na izlete s kolesi, čeprav jim morda v garaži leži motorno kolo. Treba se je telesno okrepiti, se naužiti svežega zraka... No, tale slika je dokaz, da je v planinah res prijetno. vam lahko izdam, da je igra vzmetjo še bolj smešna. Seveda pa se trgovci poslužujejo istih reklamnih trikov, kot tiri hula hoopu. Zdravje, prožnost, lepa linija, mladost ... talko neskončna vrsta odličnih lastnosti! Ne čudite se torej, če boeste zagledali mladeniča z vzmetjo pod .pazduho, ali deklico, ki bo skakala po pločniku kot opica... Če bo vse po sreči, bomo najbrž kmalu izvedeli za nove svetovne rekorde??? Dvakrat edini v Evropi Naj vas popeljem v skrivnosti švicarskega športa. Švicarji hočejo biti namreč povsod nekaj posebnega — tudi v športu. In tako se torej ni treba čuditi, če nam ni težko najti nekaj takega, kar drugod nimajo. Že sprehod po Baslu je dovolj, da spoznamo eno izmed teh posebnosti. Na malem travniku, bolje rečeno v malem parku, lahko najdemo pravi balon, podoben tistim, ki so jih gledali naši pradedji. Verjemite ali ne, v Baslu imajo edini klub. ki se ukvarja z balonskimi poleti. Tako so mi vsaj zatrjevali v Baslu. Seveda bi bilo smešno misliti, da je to Šport, ki bi bil za švioo značilen. S tem se namreč ukvarja zelo majhna peščica ljudi, ki imajo za »zračne avanture« dovolj denarja. Z drugimi besedami — to je klub bogatašev, klub takih, ki imajo polne žepe. Pravijo, da je prav zabavno le- teti po zraku. Seveda se včasih zgodi, da prilete povsem drugam, kot so bili namenjeni. Bolj zanimivo bo morda, če vam predstavim še eno vrsto športa, ki pa je zares tipično švicarski. Domačini ga imenujejo kornussen. Če pokličemo na pomoč številke, bomo lahko spoznali, da gre zares za razvito športno panogo. Hornussen igra namreč nad 10.000 Švicarjev, kar je za majhno deželo velika številka. In ne samo to — nobena druga športna panoga se ne more pohvaliti, da ima toliko članov. Hornussen je predvsem igra kmečkih prebivalcev, ki seveda tekmujejo med seboj. V ŠVici nam vedo povedati, da je tam 280 moštev, da ima ekipo kornus-sena skoraj vsaka vas. Kako se hornussen pravzaprav igra? To je nekakšna mešanica med! golfom im bassebalom in včasih tudi pravijo, da je hornussen švicarski bassebal. Imajo okrog 200 m veliko igrišče, igrajo pa z majhnim puekom. Le-tega morajo z 2 m dolgo palico udariti tako močno, da leti po zraku čez celo igrišče. Na drugem koncu ga prestrezajo s posebnimi velikimi loparji. Menda je treba imeta precej moči v rokah, če hočeš kaj pomeniti v tej švicarski ljudski igri. Vsake dobre stvari so tri — naj torej tudi jaz zapišem k tema dvema še tretjo značilno švicarsko športno panogo. Pri nas je streljanje z lokom navadna stvar, v Švioi pa popolnoma vsakdanja. Vsakdanja zato, ker je streljanje z lokom ena izmed obveznih panog, ki jih goje v šolski telesni vzgoji na srednjih šolah in na univerzah. Streljanje z lokom je tradicija in je za mladega Švicarja skoraj sramota, če ne zna dobro sukati puščice. Znt-no je, da so Švicarji zelo ponosni ljudje. Če hoče kdo obrazložitve, zakaj še danes streljajo z lokom, mu takoj povedo legendo o njihovem narodnem junaku Viljemu Tellu. Na zahtevo nekega graščaka je moral sestreliti jabolko z glave svojega sina. Imel je dve puščici in preden je ustrelil s prvo, je dejal graščaku: »Če s prvo zadenem sina, bom drugo sprožil vate.« Bojazen je bila popolnoma odveč, kajti Tell je bil odličen lokostrelec. m m. Ali bo Jugoslavija Najresnejši favorit za kandidat za olimpiado? naslov drž. prvaka Olimpija ■ Komaj so se ljubitelji košarke dodobra ogreli ob zanimivem prvenstvu zvezne košarkarske lige in komaj je njen tstroja začel delati s polno paro, že so se kolesa spet ustavila in nastopil je enomesečni odmor za zvezne ligaše. Pred nami je namreč evropsko košarkarsko prvenstvo moških, ki bo od 21. do si. maja o Carigradu in zato so klubi prenehali z državnim prvenstvom. Prav je, da torej naredimo kratek prerez čez dosedanja tri kola in povemo nekaj ugotovitev. R Najresnejši kandidat za naslov letošnjega prvaka je, vsaj po dosedanjih tekmah sodeč, Olimpija. Beogradu je zadala namreč Ljubljana precej močan udarec, ko ga je porazila in vse kaže, da ne bo mogel dohajati ljubljanskih študentov. To tembolj zaradi tega, ker mora odigrati še tekme za naslov evropskega prvaka, medtem ko bodo nekateri igralci Olimpije sodelovali le v državni reprezentanci. ■ Okrog te je bilo te dni precej prahu, saj so hoteli skoraj vsi kandidati odpovedati. Toda sedaj se je vse uredilo in — videli bomo, kako bo kaj naša reprezentanca o Carigradu. ■ Zanima 7ias seveda tudi, kako je z Lujbljano. Njen položaj trenutno ni najbolj rožnat, zato se bodo morali fantje dobro potruditi v nadaljevanju prvenstva. Konkurenca je, kot kaže, precej močna in bo treba dosti trdega dela. In novinci? Željezničar iz Karlovca se je izkazal. Zastava pa je morda eno naj-neresnejših moštev v zvezni ligi do sedaj, kar je pokazala v vsej jasnosti na zadnji tekmi proti Olimpiji. ® Za naše bralce smo pripravili nekaj mnenj o evropskem prvenstvu, lestvico najboljših strelcev in še odlomek o najbolj dramatičnih trenutkih z nekaterih letošnjih tekem. Težka naloga za naše reprezentante Med ljubitelji košarke in tudi igralci zvezne košarkarske lige, ki so zdaj po večini na »dopustu«, slišimo v zadnjem času največ razprav o bližajočem se evropskem prvenstvu, ki bo ob koncu maja v Carigradu. Zakaj le toliko razprav? Ali upamo na kakšen uspešnejši plasma, ali živimo morda v strahu, da ne bi uspeli? Da, to so zelo pereča vprašanj#, ki delajo sive lase sestavljalcem jugo-afovanske košarkarske reprezentance in vsem tistim, ki želijo našim reprezentantom v Carigradu čim boljše uspehe. To pa ni nič čudnega, zakaj za naslov evropskega prvaka se bo potegovalo nič manj kot 18 reprezentanc, najboljših 6 pa si bo hkrati pridobilo pravico za udeležbo na olimpijskih igrah v Rimu. Dovolj zgodaj smo vedeli za vse termine v letošnjem mednarodnem koledarju in tudi koledar zveznih tekmovanj ter različnih nastopov je bil primerno sestavljen, da bi se naši reprezentanti v zadostni meri in dovolj pravočasno pripravili na to prvenstvo. Toda, takoj se je pojavil problem, ki je zlasti velike veljave prav pri košarkarskih klubih. Večino klubov namreč sestavljajo študentje tn dijaki, ki imajo svoje redne šolske obveznosti in mnogi med njimi stojijo pred različnimi izpiti prav v času, ki je bil določen za priprave naše reprezentance in za odhod v Carigrad. Ta problem pa se je pojavil tudi zadnje dni, ko je zvezni kapetan Nikolič že obupaval nad tem, ali bo sploh mogel sestaviti reprezentanco. Zakaj? Igralci beograjskih in ostalih klubov, zraven njih pa še igralci Olimpije, ki so bili določeni kot kandidati za reprezentanco, se skoraj niso mogli odpovedati svojemu rednemu študiju in prav zaradi tega bi kmalu propadle skupne priprave, ki so bile določene od 9. do 16. maja v Beogradu. Četrtek je bil tisti usodni dan, ko je moral zvezni kapetan Nikolič obvestiti Košarkarsko zvezo Jugoslavije, kako je z reprezentanti. Doslej pa so zvonili teletom, potrebne so bile intervencije in študentje — zlasti Ljubljančani — so dobili zagotovilo, da jim priprave državne reprezentance ne bodo ovirale nadaljnjega poteka rednega študija. Med 17 kandidati, ki jih je določil tov. Nikolič, so namreč tudi Kristančič, Daneu, Dermastia, Kandus, Jelnikar, Lokar (Olimpija) in Miiller (Ljubljana). Vsi tl so, razen Dermastje, že odpotovali v Beograd — in zvezni kapetan Nikolič se je končno oddahnil. Sestavil je že svoj štab, ki ga tvorijo poleg njega še trenerja Bora Stankovič in Ladislav Demšar. Trenirali bodo na igrišču Crvene zvezde na Kalimegdanu, nato pa bo izbranih 12 najboljših igralcev, ki bodo odpotovali v Carigrad 17. ali 18. maja. Poleg omenjenih slovenskih igralcev so določeni kot kandidati še Kotač, Gordič in Nikolič (Bgd), Min ja, B. Radovič in Dragojlovič (CZ), Dju-rič (Rad. Bgd) ter R. Radovič (Part). Zanimalo vas bo verjetno tudi io, kako so razdeljene skupine, v katerih bodo morale reprezentance odigrati kvalilikaoije za iinalne tekme. Nosilci skupin so Sovjetska zveza, Bolgarija, CSR in Madžarska. Kot drugi nosilci skupin so Jugoslavija, ki igra skupaj s SZ, Poljska, Romunija in Francija. Po dve najboljši reprezentanci bosta nato nastopali v finalu. Ostane seveda veliko vprašanje, ali se bo Jugoslavija uvrstila med prvih 6 reprezentanc na tem prvenstvu. Tedaj si bo lahko priborila postni list za potovanje v Rim in šele tedaj bomo lahko govorili o olimpijskih kandidatih med našimi košarkarji. Seveda pa vsi želmio, da bi se pričakovanja izpolnila, Po dosedanjih nastopih v inozemstvu, ki so jih odigrali naši košarkarji pred začetkom prvenstvene sezone, lahko sodimo, da bo dobro izbrana reprezentanca lahko poskrbela celo za presenečenje. To pa, predvsem zaradi tega, ker vemo, da so igralci Olimpije in Beograda v odlični formi, dobro dopolnilo pa jim bodo imena kot Minja, B. Radovič, R. Radovič, Dragojlovič in še nekateri. Zato želimo, da bi imel kapetan Nikolič pri končni izbiri reprezentantov čimbolj srečno roko. Najbolj dramatični trenutki O letošnjih začetkih prvenstva v zvezni košarkarski ligi lahko trdimo, da so bili presenetljivi, razburljivi in dramatični. To posebno na nekaterih tekmah, ki so za marsikatero moštvo pomenile — če ne zdaj, pa do konca prvenstva — biti ali ne biti. Cernu biti ali ne biti? Pri Beogradu in Olimpiji pač zaradi tega, ker oba prav resno kandidirata za prvo mesto. Pri drugih moštvih, med njimi tudi pri Ljubljani pa zaradi tega, da bi obdržali svoj ugled in zadovol jivo uvrstitev. Zbrali smo torej nekaj takšnih dramatičnih trenutkov. Za en mesec je zamrlo življenje na zveznih košarkarskih igriščih. Košarkarji in tudi ljubitelji košarke si bodo med tem nabrali novih sil za nadaljevanje tekem v zvezni ligi. Toda, po vseh igriščih Slovenije je še vedno živahno... V • • • • H PROLETER : OLIMPIJA. Gledalci v Zrenjaninu so z veliko nestrpnostjo pričakovali to tekmo. Dež pa je, žal, pokvaril igrišče, ki je bilo mokro in talko se je razvila izredno borbena igra. Domači so se najprej znašli ter vodili skoraj do zadnje nynute. Izkušeni igralci Olimpije pa se niso dali zmesti. Dermastiji je.uspelo, da je v zadnji minuti izenačil, dosegel še 2 koša in zmaga na tujem terenu je bila priborjena. To je bilo zares dramatično, saj so gledalci, ki so že z gotovostjo računali na zmago domačega moštva, čeprav osupljeni, dali zasluženo priznanje moštvu, ki je znalo izkoristiti zadnje trenutke igre v svojo korist ■ LJUBLJANA : BEOGRAD. Tekla je deseta minuta drugega polčasa. Beograjčani so imeli še vedno igro v svojih rokah in kazalo je, da bo morala Ljubljana poklekniti. Burno vzpodbujanje gledalcev pa je dalo svoje. Kot prerojeni so zaigrali Ljubljančani, dolgi Kumer je imel še toliko časa, da je izenačil — kmalu zatem je namreč moral v slačilnico — in tedaj je Ljubljana s silovitim tempom tako presenetila svoje nasprotnike, da so za nekaj minut popolnoma izgubili živce. To pa je bilo zanje usodno... Razlika se je vedno bolj večala in Ljubljana si je priborila zmago, ki je morda najdragocenejša v začetku letošnjega prvenstva. ■ CRVENA ZVEZDA : LJUBLJANA. Kumer nam je o tem pri- ovedoval takole: »Pet minut pred oueem igre sem zaradi petih osebnih napak — to bo menda letos moja kar stalna usoda — zapustil igrišče. Tedaj je naše moštvo vodilo za 3 točke. Nisem se še dobro skopal ter ge ohladil in že je bil konec tekme. Bil sem presenečen. Moji tovariši so mi povedali, da so tekmo izgubili. Pet usodnih minut in 12 točk ter zmaga, ki bi jo skoraj po pra-vjci zaslužili, nam je šla po vodi.< ■ OLIMPIJA : ZASTAVA. Tudi na tej tekmi je bilo zadnjih pet minut dokaj dramatičnih. To pa zaradi tega, ker so neizkušeni igralci Zastave z različnimi nešportnimi potezami in nedovoljenimi posegi v igro zmanjšali moštvo na enega samega igralca. Tedaj so poizkušali vse, da bi bila razlika čim manjša, nasprotno pa je Olimpija imela veliko voljo doseči čim 'več košev nad »zvočnim zidom« — košarkarsko stolico. - LESTVICA ZVEZNE KOŠARKARSKE LIGE Olimpija 3 3 0 0 202:121 6 Železničar 3 2 0 1 131:139 4 Beograd 3 2 0 1 207:185 4 Proleter 3 2 0 1 181:167 4 Partizan 3 2 0 1 240:243 4 Zadar 3 1 0 2 186:184 2 Crvena zvezda 3 1 0 2 261:293 2 Ljubljana 3 1 0 2 192:205 2 Lokomotiva 3 1 0 2 148:169 2 Zastava 3 0 0 3 126:238 0 Beograd : Akademik 79:69 (34:25) Pred 5000 gledalci je Beograd doma v prvi tekmi premagal solijski Akademik z 10 točkami razlike. S tem nima preveč upanja za uspeh v 'Sofiji, ker je razlika .dokaj tesna. Beograjčani so igrali precej nervozno, v drugem delu pa so bHi Bolgari tako nevarni, da so najprej izenačili in nato prešli v vodstvo. Sele po nekaj uspešnih, prodorih Nikoliča so si Beograjčani zagotovili zmago. Najboljši je bil spet Korač s 33 koši, razen njega še Nikolič s 16 in Godrič z 12, pri Akademiku pa Bov 19, Radev 18 in L. Pa-nov 15. Ljubljana v Belgiji 16. in 17. maja bo v Ostendu v Belgiji mednarodni košarkarski turnir, na katerem bo sodelovalo tudi moštvo Ljubljane. Razen nje pa bodo nastopili še francoski prvak Charleville, španski prvak Real, belgijski prvak Antwerpen In Ostende. Korač se jezno drži, ali ne? To )e posnetek s tekme Ljubljana : BeO" grad, ko je bil Korač zelo »besen«' ker so ga igralci Ljubljane oneniO' gočili. Sedaj verjetno ni več slab® volje, saj vodi na lestvici strelce'1 zvezne košarkarske lige Korač in Radovič, poiem pa ... Ker je že običaj, da posameZ' ne športne organizacije sestav' Ijajo listo strelcev v različni^ športnik panogah, smo se tud* mi odločili, da bomo odslej ob' dobno objavljali listo najboljši*1 strelcev zvezne košarkarske lig®> ker je pač košarka v Slovenij* najbolj priljubljena športna pa' noga. Seveda se lista strelcev ^ košarki precej razlikuje od on® v nogometu, to pa zaradi tega’ ker je na vsaki tekmi različnip* igralcem moč doseči precejšni® število košev — razumljN0’ mnogo več kot golov na nog0' metnih tekmah. Prvo kolo letošnjega prvenstv® ni kazalo, da bo bilanca strelc°'f kdove kako ugodna, ker so s® tekme zaključile po večini z do' kaj nizkimi rezultati. Toda z® po treh kolih se je uveljavi*8 dolga vrsta strelčev’, Ta tako tekoč tekmujejo med seboj, kd? bo ob koncu sezone najbolj51: Svoje odlike je takoj pokaz®^ neugnani in najnevarnejši str®' lec zvezne košarkarske lige rac, ki se je takoj prebil na vo1 lestvice, toda tesno za petami sledi igralec Crvene zvezde **' Radovič, ki je po treh kolib *^ 11 košev za Koračem. Med nj*' ma in ostalimi košarkarji P® zeva precejšnja praznina. L®' strica strelcev po tretjem ko*° je torej naslednja: — 1. Korač (Bgd) 105 košev, — 2. B. Radovič (CZ) 94, — 3. R. Radovič (Part) 69, 4. Kolakovič (Želj) 67, 5. Bojovič (Part) 64, 6. Daneu (Olimpija) 64, 7. Minja (CZ) 63, — 8. Troskot (Zadar) 56, 9. Djerdja (Zadar) 53, 11. Zupančič (Lj) 52, 12. Kristančič (Olimp) •’ 13. Pfendt (Zadar) 51, — 14. Čretnik (Lj) 45, Nikp1, (Bgd) 44, Matič (CZ) 44, žan (Želj) 45, Kovačič (L0;,* 42, Curčič (Part) 4i, VrS** (Lj) 40, Škerjanc (Lj) 36, cijan (Lok) 35, Derinas** (Olimpija) 34. i Na lista strelcev so se **Lij Slovenci vpisali še Jelnikar (u\ 13 Kumer (Lj) 12, Kralj (OP ^ Lokar (01) 10, Kandus (OP \c Kapelj (01), 7 Eiselt (Lj) 4. ^ (Olimp) 4, Perhaj (Lj) 2, K0'*1 (Lj) 1 koš. NAROBE OVIRA — PA VENDAR ... ... O ovirah ne bi bilo treba sploh posebej govoriti, če ne bi bilo »afere« z napačno postavljeno oviro. V predtekmovanju, se-m na lahko tekel 14A. V finalnem teku pa je prišlo do »tehnične napake«. Med šesto in sedmo oviro je bilo kakih 12 m, potem pa med naslednjima dvema toliko manj, torej približno 6 m. Ze na šesti oviri sem opazil, da je naslednja predaleč, korak sem čisto skrajšal in še kar normalno prešel narobe postavljeno oviro. Isto sem s temi kratkimi koraki ponovil še enkrat in potem premagal še dve oviri do cilja. Prav presenečen pa sem bil, ko sem izvedel, da sem kljub »atrakcijam« med ovirami vseeno tekel 14.4. Organizatorji so potem vprašali tekmovalce če hočejo teči finale čez eno uro isti dan, ali pa šele prihodnji dan. Večina je bila za isti dan. Zato smo tekli finalni tek že v polmraku, uspeh pa je bil več kot zadovoljiv — 14.1. RESNE PRIPRAVE NA EVROPSKO PRVENSTVO Takoj po državnem prvenstvu pa so se pričele resne priprave za evropsko prvenstvo. Sam sem bil precej »hin« po številnih potovanjih in tekmovanjih, zato sem po prvenstvu v Beogradu šel za teden dni na aktivni odmor v Logarsko dolino. Tam sem si ob rahlem treningu res opomogel, da sem lahko odšel na skupni trening v Maribor. V formi sem bil, to je pokazalo državno prvenstvo In sicer tako za sprint, kakor tudi za ovire. V Mariboru so že prva kontrolna merjenja pokazala odlične rezultate. Na 55 m ovire sem tekel 7.0, 7.0 in 7.1 — vse bolje od neuradnega svetovnega rekorda v dvoranah. Sprva ml sploh niso verjeli, toda tudi, ko je bilo teh neuradnih časomerilcev vedno več, so bili rezultati še vedno dobri. Na tekmovanju v Mariboru sem z 10.5 in 14.3 (protiveter!) ponovno potrdil dobre priprave. Lahko rečem, da je bil skupni trening v Mariboru prvi skupni trening reprezentance, ki mi hM je zares koristil. Pogoji so bili odlični, še posebej pa je "je važno to, da je bilo tokrat že popolnoma določeno, kdo P01 je v Stockholm, tako da ni bilo tiste živčne napetosti, ki nCSnd' večkrat pred takimi velikimi tekmovanji zelo težila. Pr®d ^ hodom sem bil v takšni formi, kot še nikoli v življenju. Oj ) mi niso predstavljate nobenega problema in tedaj sem & \e$ srečanja z Lauerjem. Vem, da je boljši od mene, toda v svojem najboljšem trenutku bi se lahko bolj enakopt0 boril z njim. IZ MARIBORA NA ŠVEDSKO ^ Zapustili smo Maribor, po majhnem slovesu je ost-ala cffi nami tudi Ljubljana in Jugoslavija. O vožnji ni kaj sec / jo je bila to zopet pot, ki smo jo že večkrat premerili *** se ^jel deloma tudi že opisal. V redu smo dospeli v Stockholm' so nas nastanili v ljudski šoli Enskede, ki pa je bila 5 ; je že bolj v slogu hotela. Temu primerne so bile tudi aeI}f' $0$. stala dnevna oskrba na osebo 37 kron, kar je PrJ’^PZp0jj5**J! dinarjev! V isti šoli so nam delali družbo še Švicarji, h in Bolgari. Hrana je bila odlična, nič švedska, kjer da! s iuJ' kor na vsako jed, ampak povsem srednjeevropska. 6° K* bom smo imeli nekoliko težav, preden smo našli taksa J ni bil sladek Atleti Odreda sedaj v okviru AŠD Olimpija pionirji, dijaki, študentje! Nov klub - stare naScge H Dokončno slovo atletov od Odreda © Velika pričakovanja ■ e K K m Že precej časa je bilo v ljubljanskih atletskih krogih slišati, da se v atletskem klubu Odred nekaj pripravlja. Iz vsakega razgovora s funkcionarji in tekmovalci tega kluba je bilo možno zvedeti, če že ne neposredno, potem pa »med vrsticami«, kako so nezadovoljni s svojim društvom. No, in ker sem pred nekaj dnevi zvedel, da je atletski klub Odred pred razpustom, sem moral zopet enkrat na stadion ob Titovi cesti, da ugotovim, kaj je na tem. Na igrišču ni bilo opaziti ničesar Posebnega. Kakih 40 atletov se je pod Podslvom trenerjev pripravljalo in očitno je bilo, da bom moral najti kakega funkcionarja osebno, če bom hotel izvedeti, kako In kaj. Prvega 8em našel tehničnega referenta Draga Suhi ja. »Ali je res, da se poslavljate od Odreda?« »Točno. Pridi danes na skupščino, h se pravi na ustanovni občni zbor Povega kluba Olimpije, kamor odhaja Paš atletski klub v celoti.« @ Delo z bežigrajskim naraščajem Nisem preveč vpraševal, kako je do takšne odločitve prišlo. Mislil sem si: saj bom kaj zvedel na občnem zboru. 2o!o sem raje povprašal o načrtih. Novi klub bo nadaljeval tam, kjer je Nori prenehal. Se bolj bo razširil svo-/e delo med bežigrajsko mladino in tekmovanja po bežigrajskih osemlel- mollmp,)?w...f kandidat Ješ Med olimpijske kandidate se ja Uvrstil tudi naš strelec Bogdan Jei. o njem lahko rečemo, da je Pravi športnik, saj ne kadi in ne P‘je alkoholnih pijač, vrh lega pa N vedno pripravljen pokazati zia-fti začetnikom marsikaj iz svojih bogatih izkušenj v strelstvu. Rojen je v Ljubljani 11. XII. 1935, Po poklicu strojni tehnik pri Sio-^enija-projektu. v “Najprej sem streljal star 12 let 2- gimnaziji z zračno puško »na P°tke« — to pa ni bilo tekmova-nam je povedal Bogdan, ko ,n° ga vprašali o začetkih njego-e strelske kariere. »Leta 1949 pa fjn vstopil kot 13-lelni pionir v »A. Rankovič«. To leto sem za-1 že streljati z zračno puško in j? tepubliškem prvenstvu pionir-„v osvojil drugo mesto za Vrbin-' em.« ^ »Največji uspeh?« “Srez dvoma osvojitev naslova j f^arodnega prvaka Romunije !<1 J957 z MK precizno puško v ■deškem matchu. Sicer pa sem Prp ^VqMg{ državni prvak s težko ^ Cizno in MK precizno puško Še tem prvenstvu sem tekmoval Ji°t mladinec med člani.« » “M rekordi?« seLfe^ /e pa bolj malo. Dosegel prg /e dva državna rekorda z MK puško, od tega je v ve-oni s 598 krogi v angle-epl matchu.« Pr‘k?^tero .“Kot orožje tl najbolj vidiš, malokalibrska pre-Otju? Puška. Razen tega seveda ne mtlllinm rt*.,,------Zir. .. ^upjam drugega orožja.« 'iboi‘Ore! li le strelski šport »V°S( tri motorizem, rad plavam in Priljubljen?« šar, ekakor. Ugajata mi tudi ko- Sniučam a boks ( Sovražim pa nogomet tn »T^ečje razočaranje?« odo v /: ko nisem šel na olimpl-Prvpn /Melbourne in na svetovno že rtnix° .v Moskvo, čeprav so me letas 0il 1 v reprezentanco. Tudi dal; razočaran, ker mi niso vse g . e' s katero sem dosegel »VVojfi omenjene uspehe. To je bik cl&r ki Je bilo v 50-metr-bazenu v Pekingu in ki se ga je j^-cžilo preko 300 plavalcev, pa je po-^>0, da kitajski plavalci hodijo po Sa piojab svojih sosedov Japoncev m },a 2a njimi še prav malo zaostajajo. tekmovanju so kitajski plavalci b 10 novih državnih rekordov. Naj-tekmovalci tega prvenstva so bili: ^ 'n prosto Li Cin Cu 57,1, Fu Ta Cin jj’’ 100 m prsno Mu Siang 1:12.5, Mu s, “ Siung 1:14,3, 200 m prsno Mu Siang h® 0:41,0, ioo m metuljček Cen Yun "lei5. 1:()3’3' Vel J1h plng 1:06,1, 200 m Wl!;'leek Cen Yun peng 2:28,8, 4 X 100 m ai*o Sanghai 4:21,2. ŠJa ^ spomladanskem prvenstvu Italije, H76 bilo v 50 m bazenu v Rimu se je ki ,t>^ odlikoval Frederico Dennerlein, Itajj,6 na 200 m metuljček postavil nov rekord v času 2:25,8. Nov re-hrk. dosegla še Fajdigova na 100 m 1 -It.5, medtem ko se evropski metalcev krogle, že se pojavljajo nov! IZ m y Grahamom (4.61) tvorijo ti skakalci nadarjeni tekmovalci, to pot v skoku sIjgnajresnejše tekmece svetovnemu rekor- palico. Na nedavnem tekmovanju v Still-wateru je ameriški skakalec s palico Aubrey Dooley preskočil višino 4.66. Teden dni prej je Bragg preskočil 4.68. To sita četrti in peti najboljši rezultat v skoku s palico vseh časov. Skupaj z Jim- derju Gutovskemu. Na atletskih stezah Amerike so bili pretekli teden doseženi še naslednji boljši rezultati: 220 y Stalen 21,1, daljina Wi-ley 7,71, disk Connolly 54.79, Babka 54.30, kladivo Connolly 66,59, Lawloi- 62,42. Atletsko ekipno mladinsko prvenstvo FLRJ Odlični rezultati v Celju er na aoo m prosto Paolo Pucei, le 5(>,n* Posebno izkazal, saj je dosegel 150(|,J3' Boliše rezultate so dosegli še Galio,,Prost° Gal leti 18:49,5, 400 m prosto 100 4:47,8, 200 m prsno Lazzari 2:43,8, rbtno Elsa 1:07,2, Avellone 1:07,9. Le j. , Poi sekunde do svetovnega ^ rekorda !>14vahJlloan®im Berhnu 50 imeli veliko tekjmČisto fejst sem se počutila in prav nič mi ni Šlo na škodo.« Potem pa je vsa zadihana krepko poprijela za kozarec toplega čaja. Pred nami so sc vrstile ekipe mladincev, deklet, članov družbenih organizacij, ZB in drugih . . . Tedaj pa je zaorila partizanska pesom! S pesmijo na ustih so prikorakali na cilj dokaj sveži partizanski kurirji iz NOB. >Vso pot smo korakali in peli, s tem pa dali mnogim vzpodbudo,« so nam zatrjevali, potem ko so se okrepčali. ...in tovarištvo Zagledali smo prizor, ki je vreden omembe. Desettisočglava množica je burno pozdravila nato pa Zagreb, Subotica im ostale ekipe. Nekaj pred četrto predajo je Subotič (Bgd) zgrešil progo in zato je Ljubljana Beograjčane dohitela, medtem ko so bili tokrat pri predaji prvi Zagrebčani. Odtlej dalje pa se je vnela huda borba za prvo in drugo mesto med Beogradom in Ljubljano. Hafner je bil Mihaliču tik z/a petami, po Titovi cesti pa ga jc skoraj do prelaza čez železnico celo imel za seboj. Tedaj pa je izkušeni Miha začel pospeševati tempo ter si ob prihodu na ciilj priboril okrog 100 m prednosti in zanesljivo zmagal. Hafner pa je pokazal danes spet izredno dobro formo ter veliko doprinesel k zelo lepemu uspehu ljubljanske reprezentance. Na tretje mesto se je uvrstil Zagreb, nato Subotica in Ljubljana II, za njimi pa še druge ekipe. Ljubljana, 10. maja. Včeraj so se zbrali na stadionu Ljubljane v Šiški najboljši mladi atleti im atletinje vseh treh ljubljanskih klubov. Borili so se za točke v I. kolu držav-mega ekipnega prvenstva. Izkazalo se te, da je Ljubljana v vseh treh kategorijah najboljše pripravila svoje tekmovalce. Z doseženimi re-zuLati tako ekip v celoti kakor tudi posameznikov ne moremo bi ti zadovoljni. Le neka teri posamez n ilki so se dvignili nad povprečje. Veliko vprašanje je, če bodo mladinske ekipe ljubljanskih klubov lahko močneje posegle v borbo za naslov prvaka v državnem merilu. Lahko trdimo, da so bile v vseh treh kategorijah prejšnja leta nekatere ekipe precej močnejše. Včasih smo na podobnih tekmovanjih videli vrsto rezultatov, ki bi bili zelo dobri tudi za člane ali članice, tokrat pa je bilo takšnih rezultatov bore malo. Mnogi tekmovalci so se izkazali kot popolni začetniki, kar ne priča o zelo dobrem delu klubov. Več od ostalih so pokazali "pri starejših mladincih, le tekači na 100 in 400 m Lamut na zaprekah, Brenčič, Kunc, Uršič in Drča, pri mlajših je bila kvaliteta še slabša in tudi pri mladinkah so bile samo redke tekmovalke, kolikor toliko solidne. Takšno oceno bi zaslužile Ušajeva, Bre-ščakova, Bevčeva, Komelova in Lozejeva. Organizacija prreditve je bila precej šieka, ker je zopet enkrat manjkalo organizatorjev. V II. ko*1* se bodo morale vse ekipe ni bolj potruditi, če bodo hotele v s®* kolikor toliko uspešno uvrstitev državnem prvenstvu. Rezultati — star. mladinci: 100 ^ Korošec (Lj) 11.4, Pešl (O) in Na®e' stoik (Ljubljana) il.5. 400 m J”C lič (O) 51.5, Korošec (Lj) 52.0, 1500 ^ Poljanec (O) 4:23.4, 110 m ovire celj (6) 16.0, Rainer (Sv) 16.1, 1^? m zapreke Lamut (Lj) 4:41.0, Dol«f. (Sv) 4:54.7, višina Pucelj (O) \V, krogla'Uršič “(Lj)'“t4.38, ‘Drčar (M 14.09, disk Uršič (Lj) 47.42 I*< (Lj) 46.09, Kastelic (O) 43.62. kopJ, Miklavčič (Lj) 52.00, Razpotnik P, 49.64, 4 X 100 m Ljubljana Olimpija 46.9. Točke: Ljubi i'11]. 1?.509, Olimpija 15.870, Svob«V, 14.851, ml. mladinci: 100 m Pirc (tL Petkovšek (Sv), Založnik (O) in bv cegovič (Lj) 11.8, 300 m Trotošek* j 38.9 1000 m Kvaternik (O) 2:1.,, višina Peče (O) 160, daljina Naintee nik (Lj) 5.76, krogla Kržišnik !„ 14.84, Pucko (O) 13.70, disk NovlA (Lj) 36.83, kopje Jerina (Lj) 44- , 4 X 100 m Olimmja 48.5, t°«V Ljubljana 10.043, Olimpija „1 Svoboda 6875, mladinke — f’?«V Breščak (O) 8.3 100 m Ušaj (Lj) Uje 600 m Bevc (O) 1:47.8, višina (Lj) 128, daljina Ušaj (Lj) 4.71. ^ gla Komel (Lj) 12.25. disk k-«1 ^ (Lj) 31.40, Lozej (Lj) 29.97, 4 m Olimpija 55.9, Ljubljana /ji* točke: Ljubljana 9051, 7652, Svoboda 2129.____________ V torek ob 20. uri bo na ig1/!* pod Cekinovim gradom prijate*! , tekma ligaških moštev 01yiaPj)/ Ljubljana, Ljubitelji košarke v Ijeni! tjtd* Izdaja Tiskovni svet »Polet« — uredniški odbor — odgovorni ^ ^0 Franček Mirtič — Rokopisov ne vr® ( — Tisk tiskarne »Toneta Totn®*^ V Ljubljani — Uredništvo In upr0(.ljt' Ljubljani, Cankarjeve 1 pasaža N6 pl _ Ce»° ,,