žHuffot "/ mia: v«w ie ▼ Mm --.-- - «o IPÖPB fgSFTOTffl 12. ure dopoldne. Nezaprte reklamacije Teèeien iaternrban štev. lil. 3.JL7. itnv. Kukovčeve stvarne opozoritve. Voditelj «slovenske« demokratske stranke, poslanec dr. Kukovec igra vlogo koklje, koji so ušle račke, ter so veselo zaplavale po potoku. Koklja čivka in pivka na vse mile in nemile načine in jih vabi nazaj, one pa radostno plavajo naprej. Demokratska stranka je izgubila veliko takozvanih naprednih elementov, ki se ji ali niso hoteli pridružiti ali pa so iz nje izstopili. Dosti jih je kmalu po ustanovitvi Jugoslovanske demokratske stranke zaplavalo v narodno-socijalno strujo. Naprednjaški voditelji so se mnogo trudili, da bi te elemente dobili nazaj. Vabljenje pa ni imelo uspeha. Zadnji čas so se odcepili starini ; ali starokonzervativci, kot jih imenuje njih dosedanji i poglavar dr. Kukovec. Odbila jih je žerjavščina, ki se kakor neprijeten duh širi od demokratske stranke. . Dr. Kukovec bi rad preprečil nadaljnje cepljenje in odpadanje. Roma od okraja do okraja — kajpada samo na svojem teritoriju: v mejah bodoče mariborske oblasti — ter podkreplja in učvrstuje svoje redke pristaše, ki pa so že tudi začeli omahovati, kakor muhe v jeseni. Pred par dnevi je imel takšen sestanek v Slov. Bistrici. Tam se je začutil «primoranega k nekim stvarnim opozoritvam v obrambo svojega, ustavi zvestega stališča«. Prva in glavna opozoritev je ta: kdor se spušča v borbo za revizijo ustave, ta se spušča v borbo zoper kralja. Ne vemo, kdo je poslanca dr. Kukovca avtoriziral k tej opozoritvi. Nositelj krone v naši državi gotovo ne, to vemo sigurno. Prisega na ustavo ne veže nikomur rok, da jih ne bi smel gibati v zboljšanje ustave in zakonov. Drugače v postavodaji sploh ne bi bilo napredka, marveč bi sami sebe obdali s kitajskim zidom, ki je v škodo vsaki državi. Ni politično pravilno, nositelja krone vleči v politične borbe, najmanj bi smel kak nekdanji svetovalec krone in minister na razpoloženju zagrešiti tako netaktnost. Dobro nam je znano, da se nositelj krone že dolgo časa trudi za to, da bi se tri plemena jugoslovanskega državnega naroda Sporazumela med seboj v notranji ureditvi države. To je tudi glavni vzrok, zakaj sedanja zagrizeno centralistična vlada, ki odbija od sebe hrvatski in slovenski narod, ni v milosti pri najvišjih krogih. Neizogibni predpogoj za tak sporazum pa je revizija ušla ve. Kdor hoče uči-nek. mòra tudi hotéti vzrok, odnosno predpogoj. Dr. Kukovec je torej v Slov. Bistrici vrgel papirnato bombo, ki ni eksplodirala. Hotel je z opozoritvi jo na kralja potencirati znano plašilo s protidržavnimi elementi, pa se je osmešil do kosti. Tej svoji glavni stvarni opozoritvi je dr. Kukovec pridružil še druge. Razdelitev Slovenije in ustanovitev mariborske oblasti on motivira s tem razlogom, da se štajerska okrajna glavarstva po vojski še niso revidirala po strokovnjakih. Ne vemo, ali je Kukovčev sufler ptujski glavar Pirkmajer s tem dal pričevanje resnici. Da bi bil v tem razlog za delitev Slovenije, ker štajerska okrajna glavarstva niso bila inšpicirana, tega noben, količkaj normalno misleč človek ne more priznati. Ravno toliko vredna je Kukovčeva opozoritev na lokalno železnico od mesta Slov. Bistrica, katera baje ima za prve 3 mesece v tem letu deficita 26 tisoč dinarjev, torej dnevno nad 1000 K. Ali bo ta deficit manjši, ako ; i se bo po tej progi vozila mariborska oblast, oddelek Slov. Bistrica? Dr. Kukovec je pozabil stvarno opozoriti i na to, koliko južna železnica na leto izračuna deficita 1 za svoje proge v Sloveniji in v kakšni zvezi je s tem deficitom vprašanje o zedinjeni ali deljeni Sloveniji. ; Ako Kukovec nato opozarja na deželna kopališča, j ki reprezentirajo en četrt milijarde kron vrednosti, kojih posestne pravice niso razčiščene in kojim preti ne- j varnost novih načrtov takozvane nacionalizacije, je j njegova opozoritev toliko stvarna, ker so to «neraz- J čiščenost« posestnih pravic povzročili demokrati in ker isti demokrati izborno ^razumejo izvesti «takozvano rnacionalizacijo« sebi v korist, Sloveniji pa v škodo, kakor dokazuje slučaj trboveljske premogokopne družbe. Kar se tiče strahu pred nemško močjo v mariborski oblasti, dr. Kukovec stvarno opozarja 'na to, da ni tako j velik razloček, ako se oglasi kak nemški zastopnik v I Mariboru ali v Ljubljani v oblastni skupščini. Ljub-! Ijančani naj gledajo v svoji skupščini na svoje Kočev--f. ce_ mi pa, tako pi'avi demokratski poglavar maribor-I ske oblasti, bomo pri nas na svoje Apačane. Po Ku-1 [ kovčevi razsodbi, ki je dostojna kakšnega velerazumne I ga turškega kadija, je cela razlika v tem, da bodo Ma-I riborčani gledali samo Apačane, Ljubljančani pa Kočevce, ako pa bi Slovenija ostala nerazdeljena, bi zajedno gledali na Apačane in Kočevce. Zadnja Kukovčeva stvarna opozoritev se tiče obse-, ga mariborske in ljubljanske oblasti. «Glede razmejitve ; pokrajin«, opozarja Kukovec, «je pa konečno načelo !| samoodločbe vendar pri naprednih ljudeh tudi upo-J števati. Večina slovenskih poslancev, če računamo so-1 cijaliste, je bila za tako delitev, če bi se naj tudi kaj J revidiralo, treba se bode vendar najprej sporazumeti, ^ kako in kaj. Plebiscit o tem se ni izvedel. Nikdo torej ne more trditi, da bi bilo ljudstvo z zakonito ureditvo ; nezadovoljno.« K tej stvarni opozoritvi pripominjamo. Mmjpioox>, aa« it. oktobra da se pri delitvi Slovenije ni postopalo po načelu samoodločbe, ker se Slovencev kot naroda ni vprašalo, ali privolijo v delitev svoje domovine, in ker se speci-jelno ni vprašalo prebivalcev brežiškega, sevniškega, kozjanskega in laškega okraja, ali hočejo ostati na Štajerskem ali biti priklopljeni Kranjski. Dr. Kukovec je menda sam preverjen, da je slovenski narod z zakonito uredbo deljene Slovenije in s centralistično ustavo nezadovoljen. Temu preverjenju pa se ne upa v javnosti dati izraza, ker se boji Pribičeviča, tega strastnega zagovornika srbske nadoblasti nad — Hrvati in Slovenci. Kakor dokazujejo najnovejši pojavi v notranji,politiki naše države, so se centralistom začela močno majati tla pod nogami. Tega naravnega razvoja ne morejo in ne bodo preprečile nobene stvarne opozoritve demokratskih poglavarjev. Pripravlja se pot za revizijo ustave, in dr. Kukovec bo imel priliko, na razvalinah centralistične ustave intonirati jeremi-jado nad propadom slovenskih liberalcev in naprednjakov. Politični položaj. Gospod finančni minister kara svoje kolege —. ministre. Predlogi posameznih ministrstev za sestavo proračuna za leto 1923 in 24 bi morali biti že do 10. avgusta predloženi in zbrani pri finančnem ministru. Pa od 10. avgusta do danes sta minula že dva meseca in še sedaj se ni zganil nobeden minister, da bi bil sestavil in predložil svoje proračunske predloge. Ta nemarnost posameznih ministrstev je razljutila g. finančnega ministra, ki je naslovil na svoje kolege nekak ultimatum. V tem opominu na ministre pravi gospod Kumanudi, da bo moral po ustavi do 20. novembra predložiti narodni skupščini v rešitev in odobrenje celotni proračun. Ker pa mu po'samezna ministrstva niti do danes niso predložila svojih proračunskih predlogov in zahtev, finančni minister nikakor nima časa, da bi vsestransko proučil, pretresel, izgotovil in dal v tisk predlog budgeta za 1923 in 24. Ker pa se to vendarle mora zgoditi po ustavi, radi tega poziva gospod finančni minister, da mu naj pošljejo ministrstva svoje budgetne predloge tekom 3 dni. Gospod Kumanudi obvešča svoje kolege, da bo moral radi njihove malomarnosti v novem proračunskem predlogu izvesti samo nekatere popravke sedanjega proračuna, ker je popolna preureditev novega proračuna radi prekratkega roka naravnost izključena. Nasveti finančnega ministra z ozirom na novi proračun. Z ozirom na kritično finančno stanje v državi, pravi gospod finančni minister, da bi se mogli povečati v novem proračunu materijalni izdatki samo za 15 odstotkov napram letošnjemu bodžetu. Kar se tiče osebnih izdatkov, je gospod Kumanudi na stališču, da se ne sme povečati število uradništva, ampak se še mora potom ponovne redukcije državnih nameščencev nekaj prihraniti. Z Bolgari smo se sporazumeli. Bolgarska vlada je sprejela dr. Ninčičeve predloge, da se reši spor radi ko-mitskih vpadov iz Bolgarije na naše ozemlje sporazumno med obema državama brez ponovne intervencije Zveze narodov. Ta bolgarski odgovor smatrajo na merodajnih mestih v Beogradu kot-povsem pomirljiv in da se bo udušilo komite potom skupnega nastopa Bolgarov in naših oblasti. Naš zunanji minister dr. Nin-čič je obvesti) tudi grško in rumunsko vlado o bolgarskem odgovoru z ozirom na skupno protikomitsko akcijo. Ako se bosta tudi Grška in Rumunija zadovoljili z bolgarskim odgovorom, potem se bo glede mirnega sporazuma med Bolgarijo in našo državo obvestila. Zveza narodov, da bodo Jugoslavija, Grška in Rumunija reševale nadaljne incidente z Bolgarijo zasebnim potom. Društvo narodov in Slovani. V predsedništvu društva narodov zastopa Germane Britanija in Švedska, Romane Francija, Italija, Španija, Belgija, Brazilija in Urugvaj, Mongole Japonska in Kina, samo veliki slovanski svet nima v njem svojega predstavnika, kakor tudi ostala srednja in vzhodna Evropa ni zastopana. To dejstvo pripisujejo francoski listi kandidaturi dr. Ninčiča in poročevalec čeških «Lidovih Novin« še dostavlja: «Na Zapadu so se navadili vezati ime male antante z osebo čehoslovaškega ministrskega predsednika g. Beneša, ki v njenem imenu največ nastopa ter uživa splošno največ zaupanja in simpatij. Na Zapadu so menda mislili, če že hoče biti zastopana mala antanta, zakaj se ne da zastopstvo najbolj znani osebi. S tem, da mala antanta ni dobila svojega zastopnika, ima škodo tudi samo društvo narodov, ker ni v njem sedaj zastopana Srednja in Vzhodna Evropa.« — Naš minister notranjih zadev je pač pokazal veliko pomanjkanje političnega razuma in takta, ker ni opazil, da je za njega «hladna atmosfera« ter ni prepustil kandidature osebi, ki bi kot predstavnik male antante naletela na splošno zaupanje. To bi nam bolje služilo, kot pa pogorela kandidatura g. Ninčiča. Razven tega tudi g. Ninčiču drugi člani male antante ne morejo biti hvaležni, ker je po svoji osebni ambiciji celo malo antati- LietnlK XIV. to in slovanstvo spravil ob zastopstvo. Po svetu se čitaju tudi beograjski vladni listi in megalomanija, ki je tam v splošnem nakopičena, in se je še posebno izkazala povodom Ninčičeve kandidature tudi ne more služiti v ugled beograjske vlade. Turek bo zamenjal Turka. Minister za industriju in trgovino g. Viiovič bo odpotoval s Pašičevim dovoljenjem za dalje časa. Za dobo njegove odsotnosti ga bo nadomestoval njegov kolega g. minister zdravstva Omerovič. Položaj v demokratskem klubu zelo težaven. O težkem položaju v demokratski stranki pišejo sedaj že demokratska glasila. Davidovič odločno vztraja, da je bil njegov poset zagrebšega kongresa popolnoma upravičen in da treba potoni nadaljnih razgovorov s Hrvati priti do sporazuma med obema. Vsi dosedanji poskusi za poravnavo spora med Davidovičem in Pribi-čevičem so bili zastonj. Včeraj se je vršila seja demokratske stranke v Beogradu in zato sejo je baje pripravil Davidovič tako resolucijo, s katero ne bo zadovoljen Pribičevič. Sigurno je, da ima Davidovič večino stranke za seboj in da bo ostal Pribičevič osamljen in se ga bo oprijelo le nekoliko pristašev najbolj zagrizenega policajdemokratskega kova. Tudi Protič že ima med radikali večino. V Beogradu se je zbral večji del radikalnih poslancev k posebni seji. Ti radikalni zborovalci so izrazili željo, da treba na sejo povabiti tudi Protiča, ker je radikalni kongres v Soinboru dokazal, da ima Protičeva struja v radikalni stranki večino. Zemljoradnički poslanci se še niso odločili, ali naj gredo i/. parlamenta, ali pa naj ostanejo, četudi na svoj ultimat glede vladne naredbe proti kmetom v Dalmaciji niso dobili povoljnega odgovora. Vlada naredbe ni preklicala, nasilja v Dalmaciji so še vedno na dnevnem redu, zemljoradniški poslanci pa mislijo, da bi bilo bolje ostati v Beogradu, ker se baš sedaj pripravlja, in pričakuje, da pade vlada s svojimi reakcionarnimi naredbami vred, in da je sploh sedaj ob posebno kritičnih dneh današnjega režima navzočnost opozicije, zelo potrebna ter tudi koristna. Strankin glavni odbor je pa, kakor izgleda, drugega mnenja ter še vedno obstoja na tem, da bi moral klub izvršiti svojo grožnjo, zapustiti parlament ter na licu mesta v Dalmaciji skleniti nadaljne korake. Na prelomu! Ni odveč, če osvežimo že staro resnico, da je notranja politika v veliki meri odvisna tudi od zunanjega položaja. Kdor pa skuša vplivati na zunanji položaj iz razlogov v notranji politiki, ta čestokrat doseže ravno nasprotno od tega, kar želi. Poglejmo torej stvari od blizu v oči. Na krmilu imamo dve, pred dvema letoma vsaka zase in skupno samo relativno najmočnejši stranki. Njima ob strani peščica centralističnih muslimanov in skupinica sa-mostojnežev, v rezervi pa je nekoliko socijalpatrijotskih poslancev in pet Beninovcev. To je neznatna večinica iz prvih dni po volitvah, ki pa nima več nobene zaslombe med masami volilcev. Nasilno razveljavljenje komunističnih mandatov je značilen znak, da te stranke —i brez zaupanja v narodu — ne morejo vršiti pametne parlamentarne politike z izrazitim povdarkom narodne in državne politike, ker so se morale poslužiti nasilja, ki je temeljna črta vsega njihovega pogubo-nosnega delovanja. Zato pa tudi vse njihovo delo, temelječe na krivici, ne more roditi sadov pravice. Če se n. pr. volilni zakon prikroji v korist določenih strank in plemena, ni mogoče, da bodo na podlagi takega zakona izvoljeni poslanci res zastopniki ljudstva. Les injustices ne constituent pas la justice pravijo Francozi, če torej «krivice ne stvarjajo pravice«, je njihovo obeležje nasilje. Pod takimi auspicijami se je vodila tudi. naša zunanja politika. Ker vladne stranke po svoji sestavi pred stavljajo zagrizeno šovinističen velesrbijanski blok, kateremu v hlapčevski udanosti hlapčujejo prodane sa-mostojneške duše, je tudi sestav naše diplomacije temu nivoju primeren. Želja za nadvladjem srbskega plemena je naše državniške kroge tako oslepila, da so skušali vplivati na zunanjo politiko tudi z lahko vnetljivimi sredstvi. Dinastično vprašanje so rešili s priprego k rumunski državi proti prevajajoči se Rusiji; eventualno nevarnost za srbijanski hegemonizem od zveze z. Bolgarijo skušali odstraniti z obrekovanjem Bolgarije Ln se vezali z germanofilsko sovražnico Bolgarov ■— Grčijo kralja Konštantina, ki je Srbijo leta 1915 sramotno pustil na cedilu v korist cesarja Viljema; v avstrijskem in italijanskem vprašanju so zastopali državne interese tako, da mora vsak razsoden človek dobiti vtis, da je naši vladi v očividno radost, če čim več Slovencev in Hrvatov pride pod tuji jarem in se tamkaj izgube v germanizmu in latinstvu, dočim se je v južnih krajih in na meji napram .Madžarski, kjer ni bilo Slovencev in Hrvatov, postopalo ravno v nasprotnem smislu, dasi je tu šlo predvsem za Madžare, Ru-raune, Arnavte in Bolgare. Tudi v politiki s češkoslovaško je šlo pred vsem za tem, da se prirodnim slo- venskim in hrvatskim bratskim zavetnikom, vežejo roke in se. jih pridobi za beograjsko politiko nasilja. Ràdi značilnosti navajamo samo dejstvo, da je svojčas na-še ministrstvo, zunanjih zadev interveniralo pri češkor slovaškem poslanstvu proti pisavi praških «Narodnych Listu«, kjer sedi v uredništvu bivši bolgarski vseučilL ščni profesor Sis. Torej prijateljstvo s Češkoslovaško služi tudi v to, da se neljubo osebo v privatnem podjetju, ki se zavzema za veliko jugoslovansko idejo, o-vira v njenem kulturnem poslanstvu! Ker ni Rusije, bolje rečeno Hartwiga, se je vele-srbijanski blok naslonil na Francijo, ki bi Srbijo rada pridobila za svojo etapo na Balkanu, dočim bi njeni (francoski) politiki bolje odgovarjala podunavska konfederacija, v kateri naj bi se zgubili Slovenci in Hrvatje brez Srbov; torej gre Franciji za razkosanje težko slepljene države. Anglija, ki -je svojčas podpirala Venizelosa proti Konštantinu v Grčiji, je skušala z enako potezo pridobiti na svojo stran — Radiča. S tem bi sebi, če bi uspela, pridobila vpliv na Jugoslavijo in eliminirala — francosko politiko. Nočemo raziskovati, v, koliko je konkretno dozorela Radič-Lojd žorževa zveza. Radičevo častihlepje se je krčevito oprijelo te možnosti, zaradi katere je pošiljal Hrvatski blok spomenice v svet in na mednarodne konference ter so se sadovi teh spomenic pojavljali tudi v samozavestnosti pisave «Slob. doma.« Toda prišlo je drugače. Grči ja, ki je šla za Anglijo po kostanj v maloazijsko žerjavico, sc je temeljilo opekla. Položaj za Anglijo je postal resen ip .Lojd Žorž je doživel udarec, kakršnega ni pričakoval. Lojd Žorž je zgubil v Angliji vsako trdnejšo podporo. Niti misliti ni smel, da bi mogel porabiti angležko vojsko proti Turkom, da uveljavi tudi z orožjem svojo politiko. Brez vednosti svojega zunanjega ministra Lorda Cur-zona se je obrnil za oboroženo pomoč na britanske dominione. Obljuba pomoči ni bila dana v formi, ki bi zagotovila uspeh Lojd žoržovega bojnega podjetja zaradi Dardanel. Obrnil se je za oboroženo poinoč tudi na Pašiča, ki je s tem dobil v roke orožje proti Radiču. Iz tega je potem nastal Ninčič-Pašičev spor. Radič, pod vtisom vseh teh dogodkov, pač ni mogel drugače ravnati, kakor nastopiti edino pravilno parlamentarno pot za uveljavljenje politike Hrvatskega bloka. Razočaran zaradi Lojd žoržovega «pacifizma« in končno osamljen je Radič moral kreniti z nevarne poti, ki bi mogla privesti državo v še večjo zmešnjavo, v kateri se nahaja danes. Toda tudi Pašič, ki je podstavljal nogo Hrvatom in Slovencem, je zadobil nezaceljive rane v zunanji politiki, da bo moral zapustiti tudi vodstvo v notranji politiki. Na obzorju se pojavlja nova smer, Pašič-Pribiče-vičeva temna senca na državni upravi se umika v o- j zadje, «neupogljivi« Radič pa prinaša svojo torbico zahtev pred parlamentarni forum. Po odhodu Konštantina iz Grčije je tudi razmerje napram Bolgarom znosljivejše in avtonomija Trakije ; vsebuje tudi rešitev našega državnopravnega problema in revizijo ustave. Kdo je rešitelj iz sedanje zamotane situacije? Turki? Na to bo odgovorila zgodovina. Beležke. Kdo je Pašič? Nekdanji Pribičevičev zagovornik, Cicvarič, priobčuje v svojem listu članek, ki precej točno opisuje razvoj in današnji notranji položaj. Iz tega članka je razvidna že znana stvar, katero smo mi menda prvi svojčas zabeležili, da je Pašič že davno izgubil zaupanje krone. Kriza je torej bila latentna že dolgo časa in je dobila viden izraz v dejstvu, da kralj ni hotel sprejeti Pašiča v Marijinih Toplicah celih 14 dni. Kljub temu se Pašiču niti ne sanja, da bi moral odstopiti, ker je še vedno upal, da se razmere spremene v njegov prilog. Odkar se je vrnil iz inozemstva, se Pašič še vedno pripravlja na demisijo. Njegova vlada ni rešila enega važnejšega državnega vprašanja, niti enega(zakona ni izvršila, kar jih je skupščina sprejela. Pašič je namenoma zaostril že itak zapleteno situacijo v nadi, da jo njegov naslednik ne bo mogel razvozljati in razčistiti. To pa zato, da bi potem zopet prišel Pašič na krmilo, češ, da pač nimamo boljšega državnika od njega. Pašič je politik, ki ne pozna sramu in je skrajno vsiljiv. Njemu je glasno, da je na krmilu države v korist svoje širše in ožje «beograjske porodice«, v kateri igra njegov sin prvo violino. Če pa država pod njegovo upravo doživlja najhujše stresljaje in neuspehe, to je njemu malo mar. S Pašičem bo seveda odletel tudi njegov adjutant Pribičevič, ki trpi na enaki bolezni, kakor njegov zapovednik. Skrajni čas je, da se korenito spremeni režim in ž njim tudi osebe. Ubogi Pribičevič! «Balkanov« dopisnik iz Bosne piavi, da se Svetozar Pribičevič na noben način ne mo- ! re rehabilitirati v Bosni, da v Bosni nima nikogar za seboj in da nikogar ne dobi, pa če bi tudi menjal svojo politiko. Ker je «Balkanovim« ljudem višek in vzor velesrbska politika takozvane srbske stranke, pravi dopisnik, da bi Pribičevič tudi tedaj ne mogel v Bosno, če bi se pridružil mnenju Saviča, ki vodi «Balkan« in pa srbsko stranko. Pribičevič je v Bosni politično mrtev in živ krst mu več ne pomaga. — če ga na tak način velešovinisti kropijo in zagrebajo, potem je pa res slabo, da slabše biti more. Čudovita šola v Beogradu. Minister prosvete Pribičevič, ki bi se po svojem poklicu moral šteti med šolnike, nima niti toliko smisla in interesa, da bi poznal šole v svojem delokrogu ter vedel, katerim svrhani ena in druga služi, slišal je pa, da je v Zagrebu peda- goska šola in da ne bi Beograd za Zagrebom zaostal, je tudi za Beograd «odredil« tako šolo. Historijo te šole, odnosno odredbe, najdemo v beograjski «Politiki«; Dve leti se že vprašanje te šole vleče, razteza in nateza. Najprej, že davno, so bili imenovani nastavljena in dobili so nalog, da izdelajo šolski program ter da predložijo glavnemu prosvetnemu savezu v odobrenje. Leto dni je že ta program izdelan, da leži nekje pri savezu. Potem se je šlo korak dalje. Izbran je rektor. Njemu je naloženo, da vse organizira, da bi se* pouk lahko pričel najpozneje s 1. oktobrom. Rektor se je vsedel ter vse to izdelal. Razume se, vse samo na papirju, ker šola še sedaj nima mesta, poslopja in se sploh ne ve, kje naj se nastani. Začele so se komplikacije. Poslopje se ne more najti. Rektor da ostavko, drugi nastavljenci tudi. Ob takem stanju stvari napravi ministrstvo prosvete smelo gesto: poslopje za šolo je kupljeno. Izgleda že vse lepo pri koncu, kar naenkrat pa zopet zlodej. Poslopje je tu, pa to še ni vse. Treba marsikaj notri, potrebno je pohištvo. To je baje že naročeno, pa ni še plačano, in tako'je, kakor da ničesar ne bi bilo. Potem, učni program leži pred prosvetnim svetom, kakor da ne bi imel nikdo priti na vrsto, pred nekaj dnevi je bilo pa tudi programa — konec. Sestane sc prosvetni svet in po globokem razmotrivanju, kaj vidi? — Program je za nič! Ker je po njeni višja pedagoška šola potrebna samo za to, da pripravi in usposobi svoje slušatelje za učitelje — meščanskih šol. A teh meščanskih šol mi v Srbiji, hvala Bogu — nimamo. — Tako prosvetni minister, šolnik po poklicu, ustanavlja šole! Ne ve kje in ne ve za koga, odreja, ustanavlja jih pa vendarle, da — Beograd v prosveti ne bi zaostal. Centralizacija — dopustov. «Obzor« prinaša po vesteh iz Beograda poročilo o novi centralizaciji. Prosvetni minister je namreč odredil, da bodo morali vsi oni srednješolski profesorji, ki prosijo za več kot mesec dni dopusta, iz zdravstvenih razlogov, hoditi v Beograd k zdravniški preiskavi in če se bo ta za dopust izrekla, ga prosilec dobi, drugače pa ne. V to svrho je že postavljena neka komisija z naslovom «Pi'osvetno-zdrav-niška komisija za ugotavljanje profesorskih bolezni«. «Brezdomovinski klerikalizem« in «robske diiše«. Ob drugi obletnici koroškega plebiscita prinaša «Jutro« uvodni članek, kjer pravi: «Toda po letu 1914 zamre vsak slov. obred. Nato molk. dolg molk, skozi stoletja. Pred našo dobo sé pojavijo imena: Janežič, Slomšek, Majar-Ziljski, Šket, končno mehki Meško.« Seveda bi člankar moral navesti še celo vrsto sobojevnikov in sotrpinov teh voditeljev. Toda vsi so nosili kolar, dii bili tako izraziti pozitivno verni ljudje, kakor Grafenauer. Glavno težo boja in žrtev za probujo in narodno izobrazbo našega ljudstva so povsod nosili možje-značaji, ' ki so v veri iskali oporo in uteho zase in svoj narod. Oni so mu postavili temelje gospodarskega procvila. Vse to pa «Jutra« in sorodnih, duš. ne ženica, da bi ne govorili o brezdomovinskem, 'reakcijonarnem klerika- I lizmu in o robskih dušah. Tomaž je verjel, ko je položil ; prst na Gospodovo rano. Naši brezverci polagajo celo roko na duševni in materijelni kapital krščanskih Slovencev in vendar gobezdajo o protinarodnem in ljud- 1 stvu škodljivem klerikalizmu. Za mir in konec režima. | Zanimivo in značilno je to, da navadno, kadar so pri nas vladne krize, — naša valuta raste ter takoj zo- : pet pada, kakor hitro se pojavijo znaki o ponovnem I utrjevanju režima. Obstoj današnjega režima skrbi in straši domače in tuje podjetne kroge, ker pomeni po- I daljšanje nesolidnosti, nevarnosti, korupcije in nereda. ! To se opaža in občuti zlasti sedaj, ko ves svet z največjo pozornostjo motri in zasleduje razvoj dogodkov na Vzhodu. Naši režimski listi so že dovolj pisali o «velikih uspehih« naše zunanje politike, najprej so hvalili Pašiča, potem zopet Ninčiča, državljanom, sosedom in tudi najoddaljenejšim tujcem je pa jasno, da je naša zunanja politika slaba in da preti vsled njenih slabosti jugoslovanski državi velika nevarnost. Angleško-turški spor zapleta več držav v svojo mrežo in ves zunanji svet skrbno in pozorno opazuje, kako se posamezne države obnašajo in kako varujejo ter razumevajo svoje prave interese. Celemu svetu je dobro znano, da je Anglija že od nekdaj spretna v tem, da zna najeti, pregovoriti in premotiti druge države, da se zanjo borijo, in sedaj vse gleda ter razmišlja, kdo da bo šel Angležem na lini. Naš režim v svetu nima Ogleda in simpatij, daleč na okrog je razširjeno mnenje in spoznanje, da je protinaroden in povrh še, da je bojaželjen in tako ni čuda, da se vidi v njem največja nevarnost za jugoslovansko državo, ki bi se z miroljubno in nepristransko politiko lahko utrdila tako dobro in daleč na okrog priznano ter ugledno stališče. Režim tega ne uvidi, po blazno-nesrečnih zvezah z Wrangelom, po neprestani , gonji proti Bolgariji drvi naravnost v zanjke angleškega imperijalizma. Angleški diplomati in polkovniki skušajo dopovedati balkanskim državam, da bi okupacija Trakije od strani Turkov škodovala interesom narodov, ki prebivajo ob Črnem morju in da je za balkanske države najboljše in najprikladnejše, če sledijo angleški po-I litiki. Pri beograjski vladi angleški odposlanci, ne hodijo zastonj ven in noter. Né smemo se čuditi! Vlada, , ki se da zapeljati od bivšega generala in barona Wran-' gela, ki posluša in podpira rusko-carskega Strand-i manna, kot zastopnika države in vlade, ki na celi zemeljski obli ne obstoja, bo tem bolj poslušna in usluž-! na angleškim odposlancem, toliko razuma pa nima, da bi še spomnila, kako slabo so vozili Grkj v angleški pripregi in pa to,; da imajo tudi drugi narodi nekaj za . govoriti glede čiiičga morja‘;in celega vzhodnega vpra^ sanja. K,i' ' ■' ■■ ! -..- a. Ob Črnem morju se nahaja Uidi Rusija, Ukrajina in Georgija. To je za Anglijo zelo neprijetno in to bi morala pomisliti vsaka vlada, predno se ukvarja z angleškim povabilom na vojno proti Turčiji. Rusija ima velik interes na tem, da se reši morsko-ožinsko vprašanje na način, da ne bodo trpeli škode narodi, ki prebivajo ob Črnem morju. Rusija tudi ne bo in ne more priznati nobene rešitve, ki bi bila sklenjena brez nje. Začete!; angleško-turškega spora takole označuje znani ruski politik Radek v članku, ki se je razširil iz moskovskih listov ter kroži danes skozi evropski lisk: Lloyd George je veliki prijatelj grškega bogataša Basilija Zakharova, ki je poglavitni steber firme «Vickers & Armstrong« in denarni zalagatelj Grčije. — Vseld tega prijateljstva je dobila Grčija za vojsko proti Turčiji od Anglije 4 milijone funtov šterlingov. To je zelo bolelo Francijo, ki od nekdaj podpira Venizelosa, kateri je mož firm «Greusot«, «Schneider« in «ij’nronbanke«. Boj med Konstantinom in Venizelom ni bil dejansko nič drugega, nego boj med angleškim in francoskim kapitalom za nadvlado nad Grčijo in polom nje nad Malo in Srednjo Azijo. Jasno je, da je tekma med Anglijo in Francijo obstojala že tedaj, ko so sc sklepale mirovne pogodbe, iz tega pa sledi, da dogovori niso bili iskreni in pošteni. Turška zmaga ni samo udarec angleškemu kapitali/,- * mu, temveč tudi uničenje onega dela verzajske pogodbe ki se tiče vzhoda. Antanta v svoji sebičnosti in v medsebojni zavistni tekmi svojih članov ni nikdar mislila na pravično rešitev vzhodnega vprašanja in tako si naj turški pohod tudi sama pripiše. Mirovni dogovor je preperel kos papirja. Podiranje verzajskega miru sc je začelo, šlo bo naprej in ni sile, ki bi ga mogla ustaviti. Sklepi Londona in Pariza niso dajali pravice, lažnjivci so pisali laži proti drugim in za druge obenem z zavratnimi nakanami med seboj in danes je zato potrebno in pravilno, da si narodi sami ugotovijo in zavarujejo svoje pravice vpričo ho-matij in podrtij, ki so vsled laži in prevare nastale. Če Anglija nastopi proti Turčiji, prosto ji, ne sme pa zahtevati podpore in žrtve od drugih. Rusi ja bode že znala varovati svoje interese in državi, kakor je naša, preostane samo presoja, kje je pravica, v vsem početju pa stroga nevtralnost in miroljubnost. Bolgarija dobro razume svoje stališče in zato pri njej angleška vabila ne najdejo odmeva. Za mir in nevtralnost so tudi narodi Jugoslavije in to mora priti do izraza s koncem današnjega režima. Režim mora pasti, da dosežemo zopet dober glas v svetu, da se okrepi vera v našo državo in da se lahko razvijajo vse njene moči in sile za delo in mir, ki nam je neobhodno potreben. Za Koroške Slovence. Včeraj, na dan druge obletnice nesrečnega plebiscita na Koroškem je poslanec dr. Hohnjec poslal ministru zunanjih del interpelacijo, v kateri ga ponovno opozarja na obupno stanje koroških Slovencev. Nemška zagrizenost in nestrpnost pripravlja slovenskim našim bratom, ostalim pod Avstrijo, narodno smrt. Dan na dan se veča in pogloblja grob, v katerega bo koroško slovenstvo položeno v smrtno spanje. Poslanec dr. Hohnjec nujno zahteva od naše vlade, da Zvezo narodov stvarno in podrobno obvesti o zatiranju Slovencev na Koroškem ter. da obenem stopi v stik z vlado Avstrije in deželno vlado Koroške, da v mednarodnih pogodbah zajam-» čeno varstvo manjšin izvršuje tudi napram koroškim Slovencem. Ker koroška vlada tudi sedaj ob začetku novega šolskega leta ne dovoli Slovencem slovenskih šol, bi se jo moralo, ako se noče udati na naše prigovore in naše prizadevanje, prisiliti potom Zveze narodov, da izvrši svoje obveze na-pranv Slovencem. Dnevne novice. Duhovniške spremembe. Premeščena sta gospoda kaplana Janez Zajc od Sv. Lovrenca na Drav. polju v Majšperg in Franc Rop od Sv. Barbare v Slov. gor. k Sv. Lovrencu. Naši javnosti! Obračamo se ponovno na vse naše organizacije na deželi, ki so dobile od našega tajništva nabiralne pole, da nam poročajo o poteku nabiranja. Organizacije pa, ki pomotoma niso prejéle nobene nabiralne pole in ki bi želele nabirati, naj nas blagovolijo o tem obvestiti. Obračamo se na občinske odbore, ki so v rokah naših somišljenikov, da dovolijo za našo menzo kakšen prispevek v denarju ali realijah. Vse g. župnike na deželi pa prosimo, da našo akcijo podpirajo in pospešujejo. Vsa tozadevna pisma naj se do 14. t. m. adresirajo na naš naslov v Mariboru, od 14. t. m. pa v Ljubljano (Štajerski pododbor nabiralne akcije za men zo kat. akademikov — Miklošičeva 5). Vsi tovariši akademiki pa naj pred odhodom v Ljubljano gredo s podvojeno silo na delo. Glavno tajni|tvo nabiralne akcije za menzo kat. akademikov — Maribor — Koroščeva 12. Dobro je parirah Na očitanja prosvetnih škandalov, da se v Sloveniji odpravlja pouk neobveznih predmetov, da sé mladim učiteljskim močem jemljejo že podeljene učiteljske službe, da se nadure ne plačujejo ild. - ker ni kreditov, pride beograjska policajdemo-kratska «Pravda«, da zopet povzdigne prosvetno skrb .-jvojegà ministra: Pribičeviča. Poroča,, nampeč, ehr je ta Jjahteval od finančnega ministra 6 rnil,ijoppv dinarjev i — ameriškega posojila za zgradbo in poprave držanih šol v siromašnih občinah. «Pravda« seveda ne ove, da na Slovenijo od te svote niti en dinar ne bo Jpa d el in da nam ostane še dolga vrsta prosvetnih (škandalov, ker ni — kreditov! Uradniški zakon nima sreče. Pododsek zakonodaj-jjega odbora, ki se je z njim bavil, je svoje delo sicer 'lacUiljeval, razprave so se pa prekinile radi seje radialnega kluba ter se bodo nadaljevale baje dne 20. I. ja. Svoje stališče do uradnikov je dala vlada že večerat razumeti in sedaj, ko se toliko krha in lomi v Jadnih strankah,; je razumljivo, da pustijo plani raz-iiih odborov in odsekov vse na stran ter hitijo v svoje slabe. Informirana «Jugoslavija«. V svoji številki od torka prinaša «Jugoslavija« listo nove češke vlade ter navaja med drugim: «pravosodni minister Dolansky ljudska stranka — in proti koncu: «minister za Sdravstvo dr. šrainek (klerikalec). «Jugoslavija« oči-vidno ne ve, da je Dolansky najmanj tako «klerikalec«, kakor je šramek pripadnik ljudske stranke. Z drugimi besedanp: oba sta člana ljudske stranke, ki ima bist-Veno jednak program kakor mi. Pri Mali Nedelji se vrši prihodnjo nedeljo slavnost naših organizacij. Poleg tega priredita poslanca dr. J. Hohnjec in Fr. žebot po pozni službi božji okoli 10. are dopoldne zborovanje. Popoldne pa bo nastop Or-|ov iz ljutomerskega okrožja. Za celo prireditev se vršijo v župniji velike priprave. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. se je vršil dne 8. t. n. velik shod SLS za osrednje Slovenske gorice. Obširni prostor pri Cerkvi je bil poln ljudstva iz domače in. sosednjih župnij. Došli so tudi zastopniki Apačke cotiine. Na shodu je poročal narodni poslanec Žebot. Jugoslov. klubu se je izrekla zahvala za hrambo pravic Slovencev ter katoličanov in odkrito zaupanje. 'Po shodu je poslanec imel najprvo zaupen sestanek z župani in zaupniki, pozneje pa se je vršila konferenca z Apačani. Obrtna zveza se ustanovi v kratkem v Št. Lenartu m celi. lenarški okraj. Obrtniki vseh strok se naj iz vsake župnije javijo g. F. Kurniku, krojaškemu moj sten v Št. Lenartu. Na postajališču Št. Ilj v Slov. gor. je za čakalnico določen v postajališču skromen prostor v izmeri 2:4 m. •Ob času slabega vremena so potniki stlačeni v to ko-bačo, kakor sardine v škatljici. Kaj bo po zimi? Na tej obmejni postaji prihaja k vsakemu vlaku mnogo potnikov. A nedavno so še polovico male čakalnice rekvirirali cariniki za svoj urad. Ali ni to škandal? Nemško avstrijska vlada gradi tik ob državni meji veliko uradno poslopje za carinike in druge obmejne organe, a naša vlada, ki kasira na milijone kron vsak teden na carini, še rekvirira itak malo čakalnico za carinimo. Tujec, ki potuje tu okrog, si prav gotovo napravi «u-godno« sodbo o naših razmerah. Ali ni nikogar, ki bi sc pobrigal za odpravo tega škandala?! V prognanstvu. Te dni mora okoli 100 Slovencev linančnih uradnikov v'Srbijo in sicer v najbolj zakotne kraje Stare in Nove Srbije. Finančni preglednik, ki ima družino petih oseb, mora z 15. oktobrom v Cari-brod ob bolgarski meji. Kaj se pravi seliti se tako daleč iz Slov. Štajerja in koliko to stane, lahko izračunamo. Do Caribroda je približno 1000 lan daljave. Družina je odtrgana od očeta. Kaj to pomeni, si lahko predstavlja vsakdo. . K odhodu nadučitelja Mohorja. Od Sv. Marjete na Dravskem polju. Zvedeli smo, da je nadučitelj Mohor prestavljen iz Sv. Marjete na Dravskem polju v Svečino. «Narodni List«, ki je pravi naslednik bivšega, v Ptuju izhajajočega «Štajercg«, mu posveča par vrstic ' slovo. Kdo je pisal te vrstice, dobro vemo, a nas kmetov Šmarječanov nobeden, to pribijemo. Da bi bil Mo-hor velezaslužen za Šmarjeto, to zanikamo, kajti človek, ki svoje politično prepričanje spreminja, kakor kameleon svojo barvo, torej polit, koristolovec, gotovo ne more biti velezaslužen. Kajti slavni gospod Mohor, ki se je nekdaj skrival za klerikalni hrbet, danes pa. kar besni jeze in sovraštva nad tistimi, za katere se je Trival in to zato, ker ne marajo z njim, kot strastno Ogrizenim centralistom simpatizirati, je sklenil, da koče izdati celo statistiko o klerikalcih, da jih bo tako /azkrinkal pred slovensko javnostjo. Pod poglavje njegove velezaslužnosti spada gotovo tudi dejstvo, da je klerikalce prav pridno denunciral in čez nje česal po raznih gostilnah. Zelo vrl delavec je bil ta gospod na Polju «šuntanja« fantov enega proti drugemu tako, 'ta take razprtije med fanti prej nikdar ni bilo. Zato, la je pomagal ustanavljati brezverskega Sokola v naši !vasi, mi Šmarječani pač ne vemo nobene hvale, kajti javna s Sokolom je prišlo v našo vas sovraštvo, prepir ja razdor med vaščani, česar poprej ni bilo. Da je predlagal za šolskega ogleda neizkušenega fantka-muzi-Wta Lešnika, kakor da bi pri nas ne bilo nobenega 'Aušenega resnega moža, zato pa «velezaslužnega« g. Mohorja naravnost pomilujemo in mu želimo, da bi fla med potjo v Svečino pamet srečala. I Demokratski klikarji skrbijo za svoje, četudi jih I že javnost videla v najbolj temni — moralni luči. V N. Lenartu v Slov. gor. se je ustanovila meščanska šola katere ustanovitev toplo pozdravljamo. Za začasnega ioditelja so pa poslali policajdemokratje onega, iz Pes- Ì'Ve afere znanega Franca Šegulo iz Ptuja. Ravno g. gulo je pokazala Peskoya zadeva v najbolj nemoralni či in kot nekako nagrado za svojo temno moralo je ejel mesto voditelja na šentlenartski meščanski šoli, 'Vstavitev g. Šegule nam zopet kaže vso ( nemoralnost policajdeinokratske klike, ki se. še drži Žerjava in dr. Kukovca. t I Izseljevanje muslimanov. Beograjska «Pravda« pri poveduje, da se je začela po južni Srbiji živahna agitacija med muslimani za izseljevanje v Turčijo. List go-j vori o posebnih agentih Kemal-paŠe, ki naj bi musli-! mane nagovarjali k izseljevanju. — Koliku je res na j stvari, bo prav težko dognati, ker se v zadnjem času : toliko najrazličnejših vesti o muslimanih trosi po vlad-: nih listih: enkrat o ustaših in proglasih, drugič o pravi organizirani iredenti, sedaj zopet o izseljevanju, vse io služi gotovim ciljem, eno je pa gotovo, vladni listi sami to često priznajo, da se muslimanskemu življu ne godi najboljše in da mu je pri razmerah, ki vladajo v južni Srbiji, prav lahko priti na idejo izseljevanja. Kazen za krivce železniške nesreče na postaji Pečenj evri. Svojčas smo poročali o grozni železniški nesreči, ki se je zgodila na postaji Pečenjevci na progi ATiš—Leskovar. Vlada je odredila strogo preiskavo, da se doženejo krivci te, baje v Srbiji največje nesreče. — Kakor javljajo, je preiskava izsledila vse krivce, ki so v preiskovalnem zaporu in obtoženi po tako ostrem srbskem paragrafu, da bodo kaznovani na 15—20 let ječe. Pred kratkem so pokopali v Nišu 12 žandarjev, ki so postali na mestu zgoraj omenjene železniške katastrofe smrtne žrtve. Pogreb je bil ganljiv in so mu pri-sostovali: vojaštvo, uradništvo, meščani in družine ponesrečencev. Razven teh smrtnih žrtev se nahaja v bolnici v Nišu 28 težko ranjenih žandarjev. Hud vihar je besnel koncem pretečenega tedna v Brodu ob Savi ter napravil znatno škodo hišam, sado-nosnikom in njivam. Mnogo dreves je izruvanih s koreninami. Dva mlina na Savi je vihar odtrgal in voda je vse s silno brzino odnesla. Dež je poplavil mestne ulice, ker odvodni kanali niso mogli sprejeli silne vode te dolgotrajne plohe. —- Podobne nevihte ih poplave so bile. istodobno tui v okolici Splita. Na Grke je pritisnil britanska kabinet. Britski kabinet je ratificiral sporazum, ki sta ga sklenila lord Curzon in Poincaré in po katerem morajo izprazniti Grki Traki j o do Marice. Tovorni vlak skočil s tira. Dne 8. t. m. je skočil pri postaji Nova Kapela tovorni vlak s lira. Radi te nezgode, ki pa ni zahtevala nobene človeške žrtve, so imeli vlaki v smeri Beograd—Zagreb velike zamude. Boji žandarjev s komiti. Pri selu Bukovica v Macedoni) i se je srečala orožniška patrulja s komiti, ki so ropali po vasi živino. Orožnikom se je posrečilo otf-vzeti roparjem živino. V selu Kunovič v-Macedoniji je prišlo do boja med žandarji in komiti. V borbi je bil je bil en orožnik težko ranjen, komiti so jo pa odkurili v gore brez izgub. V macedonskem selu Stanjevci so bili zadnje dni ljuti boji med žandarskimi patruljami in komiti. Planinski koledar za leto 1923 izide sredi novembra ter se bo razposlal vsem lanskim naročnikom. V slučaju, da je kateri spremenil svoje bivališče, aii če ne reflektira na-koledar, naj blagovoli to naznaniti Založništvu v Mariboru, Vsled pošiljanja na stari naslov in nesprejetja koledarja se ga je mnogo poizgubilò, kar je, ako se prišteje še številne sprejete neplačane izvode, pri sedanjih visokih cenah za tisk in poštnino, občutna škoda. Cena se je morala zvišati na 6.50 dinarjev, s poštnino na 7 dinarjev, kar naj blagovolijo vzeti cenj. naročniki na znanje. Upamo, da nam ostanejo vsi dosedanji naročniki tudi to leto zvesti in pridobijo mnogo novih odjemalcev med člani in nečlani, ker bi bili sicer vsled zadnjih neuspehov primorani smatrati letnik 1923 kot zadnjo izdajo. Iz Prekmurja. Duhovniške spremembe v Prekmurju. Za župnika \i Beltince je prišel tišinski župnik g. Rudolf Vadovič, za župnijskega upravitelja v Tišino je prišel g. katehet Krantz iz Sobote. V Soboto sta prišla za kaplana g. Kos iz Beltinc, za kateheta g. Horvat od Sv. Jurija. K Sv. Juriju jc prišel za kaplana g. Hanko iz črenšovec. V Dolnji Lendavi so zdaj razen dekana trije kateheti z 20 tedenskimi urami, za slovenske razrede gg. Berden in Varga, za madžarske g. Ilolsedl, V Soboti, v Beltincih in firensovcih še manjka po eden katehet. Dekan Slepec v Murski Soboti je postal častni kanonik. G. poslanec Klekl je še vedno hudo bolan; na dan sme vstati iz postelje samo poldrugo uro. «Tabor« napada prekmurske «Novine«, ker so dr. Kandriču, okrajnem komisarju, v nekem poslanem o-čitale neke stanovanjske zadeve. Vsak drug list sme pri nesti «Poslano«, zakaj bi tega ne smele «Novine.« Ako se godi krivica g. dr. Kandriču, naj toži. To je edina častna pot zanj brez «Taborovih« bergljic. Nov list v Prekmurju se misli ustanoviti v Murski Soboti, ki bo izhajal enkrat na teden. Urednik bi naj bil g. Štefan Kühar iz Tešanovce, duševni vodja pa odvetnik dr. šomenv. Kaka bo smer lista, se še ne ve sedaj. Iz Maribora. šef mariborske policije g. nadsvetnik Krševan je začasno prideljen notranjemu ministrstvu k akciji za pobijanje draginje in sedaj se slišijo razne verzije o njegovem zastopniku in celo o reorganizaciji, policije. : «Jutro« pravi, da bo varnostno službo zopet prevzela j občina, politični oddelek policijskega komisarijata pa 1 ; naj bi se priklopil okrajnemu glavarstvu. Koliko je na • tem resnice, še ne moremo reči, povedati pa moramo : j ob tej priliki, da v nobenem slučaju ne trpimo dr. Se- • j nekoviča kot pretendenta na mesto mariborskega poli-I eijskega šefa in naj bi bilo to tudi samo začasno. Zna- : : no je, da mož še vedno cika na to mesto;, katero je mo- : ral zapustiti, ko se je v svoji neugnani samovolji pmr-zi} in ostudi) .pavzgofriai^dol, 'na levo, na desno, na °%og fa okoli, znattò je, da ima svoje dobro znane prijatelje, da se ne piasi nobenih intrig in da je vedno na preži, kar mu je olajšano še po stanovanjski oblasti, ki mu še vedno ni odvzela stanovanja. Senekovičevega pašaluka z intrigantstvom ter s posebnimi privilegiji denunci jantov in dvomljivih žensk na noben način ne trpimo! Živijo «Laibacher Kreditbank«. Več narodnega radikalizma, proč z narodno mlačnostjo, pokažimo Nem-! cem, da smo v Mariboru zdaj mi gospodarji .... to so znani šlagerji, ki se ponavljajo dan za dnem v taboru naših državotvornih narodnjakov. Ne opominjajo, ne pišejo kar tako teh šlagerjev. Pišejo, dobro vedoč kakšna gniloba, kakšno hinavstvo se je razpaslo po vseh taboriščih državotvornih elementov. Pišejo in ponavljajo le šlagerje, le s pravimi imeni gnilih bankokral-skih stebrov se ne upajo na dan. Kakšen polom bi bil v taborišču narodnjakov, če bi si upali javno pribiti ; resničen škandal, in sramoto,,da n. pr. Ljubljanska kre i ditna banka mariborskim Nemcem razpošilja kuverte z napisom «Laibacher Kreditbank, Filiale Maribor«. — Ako je ljubljanska kreditna banka po ustanovnih pra-! vilih označena tudi s starim nemškim imenom «Lai-; bacher« in je tako tudi protokolirana, tedaj ven na po-i^slopje banke tudi z nemškim napisom. Ako pa ni In nosi samo svoje slovensko ime, tedaj ven iz Maribora z banko, ki pravno ne obstoja. Beseda k «Večeru dramatičnih plesov« v mariborskem gledališču. Svoj čas smo slišali, da služi mariborsko gledališče narodni vzgoji in izobrazbi širokih mas naroda. Za to baje je dala država sorazmerno bogato dotacijo iz davčnega denarja. Sedaj vidimo, da teh j «širokih plasti« ni, ker niti spored niti cene niso za ljudstvo. Sedaj med oficijelni reportoir prihajajo celo «večeri dramatičnih plesov«, drugič menda «večer plesnih dram« itd. Mi pa smo mnenja, da naj si plačajo tisti, ki hočejo gledati, kako se več ali manj pristojno in dostojno vrti ter več ali manj sramežljivo in primerno kaže oblike svojega telesa, čisto sami «umetnico« in lokal. Dokler ni denarja za ljudskošolsko izobrazbo in j vzgojo ga tudi za takšno perverzno lažiumetnost ne sme biti. O «Pomenu izobrazbe v društvenem delovanju« bo j predaval v petek, dne 13. t. m., ob pol 8. uri zvečer g. ; dr. J. Hohnjec, predsednik štajerske SKSZ, v dvorani ! pomočniškega društva (Lekarniška ulica). Opozarja-I mo že danes na to predavanje in pozivamo vse naše somišljenike in somišljenice, zlasti iz delavskih in obrtniških krogov, da razvijejo živahno agitacijo za čim-večjo udeležbo. Orlovski vestnik. Mariborsko-šentlenarlsko okrožje Orla ima svoj ! redni občni zbor v nedeljo, dne 22. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani Pomočniškega društva v Lekarniški ulici 6, po sledečem dnevnem redu: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbornikov. 3. Volitev novega odbora. 4. Razdelitev okrožja v srenje. 5 Slučajnosti. — Glede občnega zbora opozarjamo odseke na sledeče: 1. V smislu par. 208 orlovskega po-1 slovnika se morata udeležiti občnega zbora po dva od-i bornika od vsakega odseka, praviloma predsednik in i načelnik. Ako bi bil kateri izmed njih zadržan, pošljete ! mesto njega koga drugega. Tudi. če vas odsek ne de-j luje, pošljite dva delegata, da bo občni zbor sklepčen, j 2. Občni zbor bo zelo važen, ker gre za razdelitev okrož-j ja v srenje. Mislite na to, s katerimi sosednimi odseki ■ bi mogli tvorili eno srenjo in povejte svoje želje delegatom. Kaj so srenje pove Orlovski odbornik, II., št. 6 j in poslovniki 3. Po delegatih nam pošljite članarino 12 dinarjev za preteklo poslovno leto. Bog živi! — Dr. j J. Jeraj, t. č. podpredsednik. ( Mariborsko-šentlenartsko okrožje Orla. Odbor ina-riborsko-šentlenartskega okrožja Orla je na svoji seji, I dne 2. t. m. razmišljal o razdelitvi okrožja na srenje, kakor zahteva novi Poslovnik in sklenil predlagati na občnem zboru, dne 22. t. m., razdelitev okrožja v pel srenj, in sicer: 1. Srenja Maribor z odseki Maribor, Ja-‘ ratina, Št. Ilj, Sv. Križ in Št. Peter. 2. Srenja Studenci ' z odseki Studenci, Hoče Slivnica, Fram, Št. Janž, Sv. j- Martin pri Yurbèrgu. 3. Srenja Št. Lenart z odseki št. j Lenart, Sv. Benedikt, Št. Rupert, Sv. Barbara in Št. ] Jakob. 4. Srenja Št. Lovrenc z odsekoma Št. Lovrenc, in Ribnica. 5. Srenja Slov. Bistrica z odsekoma Slov. Bistrica ih Makole. — Prizadeti odseki se opozarjajo, ; da razpravljajo na svojih sestankih o primernosti te ! razdelitve in pripravijo tozadevne predloge za občni zbor. Orlovski odseki mariborsko-šentlenartskega okrožja se vabijo v smislu Poslovnika po možnosti skličejo : odsekovni občni zbor pred občnim zborom okrožja, ! namreč pred 22. oktobrom. Predsednik. gladiatorji" (157. nadaljevanje.) Za hčer Judovo to ni bila prazna grožnja. Tak fanatizem ni bil nepoznan pri strogih sektah judovskih in ljudstvo takih žrtev v svojem pretiranem verskem navdušenju nikakor ni obsojalo. Saj so Judje slavili zgodbo o Jefteju in njegovi hčerki kot zgled svete in plemenite pokorščine, ne pa kot svarilen opomin prenagljenih priseg —. Začudena bolj ko prestrašena je pogledala vanj z užaljenimi, očitajočimi očmi, da ga je v srce zabolelo. »Oče«, je vzkliknila, »saj ne misliš tega resno? — Prekliči svoje krute besede! — Ali nisem tvoja hči? —s Stom 4. Oče, oče! Ljubil si me, ko sem bila še majhen otrok!« — In pomirila se je njegova divjost, potegnil jo je k sebi in ji je govoril v mehkih, ljubečih besedah kakor nekdaj. : Ti si Manahemova hči, hči Judova si! Ne spodobi se za tebe, da bi občevala s sovražniki ljudstva in tvojega očeta! — Tista dva človeka sta se izrekla za poguo-ne nauke nazarejcev, ki se ime ejejö kristjani. Zato sta ostudnost v naših očeh in iztrebiti ju je treba iz našega ljudstva. — Mariamna, ako jaz morem prenesti, da pogine moj brat, ne bo pretežko za tebe, da se odpoveš tistemu — tujcu. Ne misli, da je moje srce do jedra trdo kakor jeklo, ker opažaš, da sem tolikokrat resen in osoren s teboj! Ljudje, ki so prevzeli dolžnost, da branijo Jeruzalem pred pogani, se morajo odvaditi človeškim čuvstvom, kakor se mora otrok odvaditi materinemu mleku. Povem ti, dekle, ne štel bi življenja vseh svojih sorodnikov, če bi šlo le samo za eno uro svobode Svetega mesta! Mariamna, ljubim te, ljubim bolj nego si misliš — saj nimam druga ko tebe —, pa če bi moral misliti, da izdajaš domovino in vero — ne govorim v jezi! tudi si moje meso in moja kri, zagrebel bi ti lastni svoj meč v srce —!« Če bi bile Eleazarjeve oči govorile isto ko njegove besede, bi bila Mariamna na to grožnjo priznala, da je kristjanka tudi ona, in bi bila pogumno vzela nase tudi najhujše. . Toda na upadlem očetovem licu je brala težko skrb, otožno nežnost v njegovih očeh, ki je vzdramila globočine njenega sočutja, ki je potopila vsa druga čuvstva v eno veliko čuvstvo usmiljenja do tega strastnega, odločnega in obupnega starega moža. V svoji nežni skrbi za dušno trpljenje in za pobitost njega, ki je bil sicer tako zelo samozavesten in neuklonljiv, je pozabila za trenu- tek celo na Eskino nevarnost. Tesneje se ga je okle- nila,. molče je položila svojo roko v njegovo. Ljubeče jo je pogledal. »Ostani pri meni za trenutek, Mariamna!« ji je dejal. »Ti in jaz, oba sva osamljena, tako sama na svetu — !« Pokril si je obraz z rokami in obsedel nepremično, zatopljen v mračne misli, ki se jih ni drznila motiti. Tako sta presedela tožne ure tistega dolgega, vročega sobotnega dne. Kadarkoli se je zgenila, je dvignil glavo in jej pomignil, naj še ostane. Mučen je bil zanjo položaj, pa ni ga hotela žaliti. Čas pa je bežal in sence so rastle in večerni vetrič je zapihal. In slutila je, da vsak trenutek prinaša Eski bliže in bliže kruto smrt.—. Toliko je razumela iz očetovega pripovedovanja. Toda čimbolj se je bližala Eski nevarnost, tembolj je rastla Mariamni odločnost in neuklonljiva volja, prirojena vsemu njenemu rodu — in sklenila je, da ga mora rešiti. Načrt za načrtom ji je šinil skozi vročo glavo, ko je sedela pri očetu. Bala se je, da bi še kje ne izdala s kuko nepremišljeno besedo ali kretnjo, mu vzbudila sum m si onemogočila beg. Izmed vseh načrtov se ji je edino eden zdel primeren in ta je stavil njej, ženski, naravnost nepremagljive zapreke. Da je Eska varen vsaj do jutra, to je vedela. Na sobotni dan niso izvrševali smrtnih obsodeb in četudi ce je sobota računala le do solnčnega zapada* se ni bilo bati, da bodo v mraku peljali hudodelca na morišče. Imela je torej še celo noč pred seboj za svoje namene. Toda oče gotovo ne bo zapustil hiše v soboto in ostati je morala pod njegovim nadzorstvom do noči. Po noči pa, tako je sklenila, bo pobegnila po tajnem podzemeljskem rovu, ki je po njem tudi Kalha prišel v rimski tabor, bo poiskala Tita in mu ponudila, da popelje njegovo vojsko po rovu v mesto, in bo kot plačilo za svoje izdajstvo zahtevala takojšni napad na Jeruzalem in rešitev strica in Eske. Nevedno, neizkušeno dekle je bila in niti na misel ji ni prišlo, da bi utegnil Tit dvomiti o njeni odkritosti in odbiti njen predlog, češ, da hoče speljati vojsko v zasedo. Edina težava, na katero je mislila, je bil njen pobeg iz mesta. Če le srečno pride v tabor, bodo njene solze in prošnje — o tem ni dvomila za trenutek — potegnile celo vojsko za sebo, — in naj se zgoicl z njo kar se hoče, Eska bo rešen. Hud boj pa se je vnel v njeni duši, ko je prišla do lega sklepa. Kri, ki je tekla v njenih žilah, je bila ponosna judovska kri, in vrela ji je od sramu ob takem izdajstvu. Ona, Judova hči, naj pripelje sovražnika v Sveto mesto — ? Ona, hči Eleazarjeva iz rodu Manahemovega, najpogumnejšega bojevnika, najdrznejšega branilca Jeruzalema, ona naj izdajalski izroči Jeruzalem pod tuji jarem — ’{ Pogledala je na očeta, ki je sedel pred njo v temni zamišljenosti, in srce ji je omagovalo, ko je pomislila na brezmejno sramoto, ki jo bo čutil, ako bi zvedel kedaj resnico, ko je pomislila, da je najbrž sploh ne bo nikdar zvedel, ker bo padel -od njene roke v obupni, nepripravljeni borbi —. Pa spomnila se je na Esko, privezanega h kolu, milila je na besne rabeljne —, na gole, dvignjene roke — , na krute, zaničljive obraze —, na težko kamenje —. In dvom jo je minil, nič ni več omahovala, — jeklena, neuklonljiva volja jo je navdajala in pričala o njenem potomstvu —. Solnce je zašlo in Eleazar se je otresel neme obup-ljivosti, ki ga je tlačila črez dan. Sobota je minila, in dovoljeno mu je bilo, baviti duha in telo s potrebnim delom. Naročil je Mariamni, naj mu prižge luč ter prinese oklepe in orožje, ki je bilo potrebno popravila. Tposel je vsak judovski bojevnik opravljal s spretno izurjenostjo in z velikim ponosom. Možje iz najvišjega rodu niso prepuščali takih popravil tujim rokam in Eleazar se je lotil svojega dela z večjim zanimanjem ko kedaj. Žebelj za žebljem je pritrjeval, potrpežljivo in natančno, — pa vsak udarec kladiva je zabolel njegovo hčerko kot da ji je priletel na glavo — tule je morala stati, skrbno čuvana ujetnica, in čas je bežal-------- Pozna noč je že bila, ko je končno tudi Eleazarjeva železna narava začela omahovati in se udajati utrujenosti —. Glava mu je lezla na delo, zakimal je parkrat, se spet vzdramil, se z novo močjo vrgel na delo, spet zakimal, — počasi mu je padala glava na prsi, kladivo se mu je izmuznilo iz prstov in zaspal je —. XI. Obsojeno mesto. Dolge, nepotrpežljive trenutke, ki so se raztezali v cele ure, je čakala Mariamna, dokler ni očetovo globoko, enakomerno dihanje naznanjalo, da trdno spi in da ga njeni koraki ne bodo zbudili. In tedaj je ugasnila luč in se je rahlo ukradla iz sobe. Skozi stranska, ozka vratiča je stopila na teraso nad vrtom. Kamenita ograja in široke, marmornate stopnice so peljale v vrt in se svetile v jasni južni mesečni noci. Žaganie hlodov okoli 250 m3 prevzame takoj ena mariborska žaga na polnojarmenik. Ponudbe pod »žaganje lesa« na upravo lista. 2—3 471 Nakupovalca LESA Fotograf A. KIESER Maribor, Gregorčičeva ulica št. 20 ob gornji Gosposki olici se priporoča pri porokah, primicijah, družinah in društvenih skupinah. .v.v Sirnikov se ne zaražena, cene kakor v mestu. — Največii in najstarejši altelje v mestu. — Prepričajte sel Najceneje kupite razno špecerijsko blago kot riž, sladkor, mast, moko, kayo, slanino ter razno drugo blago pri tvrdki K. DOBUEKAR, Maribor Tmttenbaohovo ulleaštev, 3 preje občinska prodajalna. (Dalje prihodnji^.) Pozor gospodinje in gostilničarji) Došla je najboljša Chiozza-čebula 1 ostane zajamčeno nepokvarjena do aprila prihodnjega leta. Dokler je še kaj zaloge, se prodaja na drobno po K 16 --, v večjih množinah po K *5 — HMELAK & CIE., Maribor, Slomškov trg 6 i * Judje, in ludi Rimljani, so računali dan od enega , solnčnega zapada do drugega. Uporabite to priliko v svrho poceni nakupa. 100 praznih sodov na prodaj. Vprašati pri špediciji »Balkan«, Maribor. 2 2 466 Gramofon *ve£S? ^ Kdor hoče za svoj težkoj /f/we prisiuženi |lCllf|l žino plošč se ceno proda. Gramofon igra na plošče e iglo in na » Pathe- pio5 ie« iz safirja. Pripraven je za gostilno na dežen ali za privatno porabo kot družbinski gramofon. Ker je mnogo plošč se lahko istih nekaj pocebej proda. Plošč je 42 kom. za iglo in 33 kom. »Pathe». Cena zelo ugodna. — Piše se naj ali osebna zglasi v Mariboru, Maistrova ulica št. 2, priti, levo, kje se lahko vse o-sebno ogleda I—2 475 dobiti dobro blago, kakor: sukno, hlačevino, bar-hente, platno, odeje, predpasnike, srajce itd. in po nizki ceni, naj kupuje v obče znani manufakturni trgovini Srečko Pihlar MARIBOR GOSPOSKA ULICA 5 Gozdno posestvo se išče v nakup. Naslov v upravi lista pod »Nakup«. 5—5 445 proti jako dobremu plačilu išče ena mariborska žaga. Naslov se izve pri upravništvu. 2—3 472 Tvrdka JUG ! lesna trgovina. Maribor, Aleksandrova 7I, kupuje vsako množino smrekovih hlode v. 2—3 474 SENO slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje m druge deželne pridelke — kupuje in prodaja — OSET ANDREJ» MARIBOR Aleksandrova cesta štev. 57, telet 88. 30—3*3 Poljedelci! FIŽOL • Črešnjevec • (Wachtlbohnen) Cote kupi vsako množino in plača najvišje cene Hmelak in drug Maribor, Slomškov trg 6. 3-460 Dolga topla zimska suknja Prvovrst umetna GNOJILA dobavlja najceneje veletrgovina Vinko Vabič, Žalec, Sloven. Jamstvo za vsebino! 'V Jamstvo za vsebino/ j S ; Vse vrste v zalogi: " 18 odstot. ri uomasovo žlindro, 40—42 odstot. kalijevo sol, 18—20 odstot. kostni superfosfat, 15 odstot rudninski superfosfat, 15—17 odstot. apneni dušik. se proda. Maribor, Koroščeva ulica 17, pritličje, Zorko. 473 BFJsK tiskarne sr. Cirila v Mariboru, Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdajatelj in založnik: Konz. «Straže«.