Gorenjska ^ Banka Banka l Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski po! i t ien f vin format ivn i poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji to"^^ Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir. Andrej Žalar, Štefan Žargi / I/UorirMF ^jfj/fffl I rotografija: Tina Doki f Priprava za tisk: Mcdia Art, Kranj,' Tisk: DELO ■ TCR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova I, Kranj, telefon: 064/22.V11I, telefa*- ^ K-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/223444 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in f* ina: trimesečni obračun • individualni naročniki (fizične osebe • občani) imajo 20X popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica: odpovedi veljajo od začetka naslednjega obdobja. Za tujino: letna naročnina ISO DEM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 X v ceni časopisa. (CENA IZVODA: 150 SIT (10HRK za prodajo na Hrvaškem). AKTUALNO Glavna "napaka" kranjskega mestnega avtobusnega prometa je visoka cena Ceneje z avtom kot z lokalcem Čeprav je v Kranju že prav grozljiva parkirna gneča in tudi kazen za napačno parkiranje ni poceni, se večina zaposlenih v službe raje vozi s svojimi avti kot z avtobusi mestnega prometa. Nanje stopajo predvsem tisti, ki svojih jeklenih konjičkov nimajo, torej rosno mladi in starejši ljudje. Vzrok je bržčas treba iskati (tudi) v ceni karte, saj par kilometrov vožnje stane kar 200 tolarjev. GORENJSKA i~\t\ rva^vtr a tv\ tvvmt a OD PETKA DO TORKA Kranj, 22. februarja - Ljubljanski "zelenci" so bistveno cenejši. Seveda pa ne smemo primerjati zgolj cene prevozov v obeh mestih. Ljubljana je vendarle večja, ima precej več zaposlenih in študentov kot Kranj in ne nazadnje tudi še precej hujše parkirne zagate kot Kranj. Kljub temu pa je najbrž tudi res, da bi se precej več Kranjčanov od doma do službe vozilo z lokalci, če bi bila vožnja z njimi cenejša. Morda bi kazalo posodobiti tudi katero od že leta dolgo zacementiranih prog, spremeniti kakšen urnik? Žalostno je, da lokalci, razen ob konicah, vozijo večalimanj prazni. V Alpetourovi Potovalni agenciji, ki ima na skrbi mestni promet, priznavajo, da je prevoz drag, da bi bil ob bolj polnih avtobusih zagotovo cenejši, sploh Pa bi bil cenejši, če bi ga, tako kot v Ljubljani, subvencionirala tudi mestna občina. Občina na to uho ne sliši. Bodo torej kranjski lokalci še bolj prazni in redki, ali pa imajo morda pri Alpetourovi Potovalni agenciji konkretne razvojne načrte tudi na tem področju? Predvsem o tem smo se pogovarjali z direktorjem uprave Jankom Kna-fličem. Mestni oziroma lokalni avtobusni promet je le eden od treh Vl*st prometa, ki ga negujejo v Alpetourovi Potovalni agenciji. Pokriva širše območje mesta Kranja do Brega ob Savi, Pre-bačevega, Stražisča, Britofa in Za vzorec celo do Struževega. vzdrževanje mestnega prometa v sedanjem obsegu potrebujejo dvanajst avtobusov in dvajset voznikov. V podjetju vodijo natančne dnevne in meseč-ne preglede prepeljanih potnikov, ki kažejo, da v povprečju dosegajo 1,5 milijona tolar-•^v mesečnega izkupička na vozilo, kakršen je njihov račun ekonomske upravičenosti. "Avtobusi mestnega prometa So preveliki," pravi direktor uPrave Janko Knaflič. Dva-najstmetrske velikane bodo *ato postopno nadomestili z ^anjšimi, devet metrov dolgimi v°zili. Letos nameravajo glede na Število potnikov in potrebe Prevetriti tudi vseh devet prog j^estnega prometa. "Izpeljali bomo anketo, neposredno od krajanov poskušali zvedeti, kaj 2e'iJo in potrebujejo ter s pamet-n»mi predlogi oblikovali mestni pr°met, ki bo boljši tako za pot-n,ke kot za nas. Skratka, mest-™e proge bomo do neke mere zdrževali tudi naprej. Ob še upadanju števila potnikov ?a ne bo šlo drugače, kot da D°mo katero tudi porezali." Alpetourova Potovalna agensa za mestni avtobusni promet jnia koncesije občine, čeprav 1 J° potrebovala, predvsem za- načrtovanja. Seveda bi bila več kot dobrodošla tudi občinska subvencija. Mesto Ljubljana, denimo, je lani za mestni promet prispevalo okrog 900 milijonov tolarjev, kljub temu so "zelenci" leto sklenili z izgubo. Začarani krog: premalo potnikov, drage karte, še manj potnikov - Foto: T. Doki Janko Knaflič Alpetourova vozna kartica Predvsem zaradi spremljanja ekonomske upravičenosti posameznih avtobusnih linij, tako v mestnem kot medmestnem in medkrajevnem prometu, so v Alpetourovi Potovalni agenciji z lanskim 1. septembrom uvedli nov sistem inkasa. Kartica je novost v Sloveniji, drugi prevozniki je še nimajo, vizija Alpe-toura pa je enotna kartica, s katero bi ljudje lahko potovali po vsej državi z vsemi prevozniki. Ali bodo za to uspeli navdušiti tudi druge, je seveda vprašanje. Po januarskem pregledu prepeljanih potnikov je najbolj donosna lokalna proga št. I do Prebačevega, po kateri se je peljalo 20.177 ljudi. Na dvojki je bilo januarja 6558 potnikov, na trojki 4780, na štiri-ci 3351, na petki 7863, na šestici 5677, na sedmici 9075, na osmici 2353 in na struževski devet i ci le 271, torej skupaj 60.105 potnikov. Dosedanje izkušnje niso posebno obetavne, čeprav tudi pri avtobusnih prevoznikih me-nedžersko razmišljanje postopno prevladuje in bo do dogovora slejkoprej morda le prišlo. Kartice za zdaj veljajo le na Alpetourovih avtobusih, prisotne so po vsej Gorenjski, trenutno jih je že okroglo 15.000. Kartico je mogoče tudi polniti radi možnosti dolgoročnega Novi avtobusek bo odšel na pot skozi mesto predvidoma 1. junija. z denarjem, gre za podoben sistem plačevanja kot v telefoniji. Slaba ocena državi Janko Knaflič pravi, da je odnos države do prevoznikov slab. Državne politike na tem področju sploh ni. Glede na to, da je Slovenija majhna, bi toliko bolj morali vedeti, kaj potrebuje. Tako pa se koncesije in licence delijo vsekemu, ki kupi star avtobus, to pa pelje v nekvaliteten in tudi nerentabilen promet. Posebno poglavje so cene goriva. V zadnjih mesecih so prevoznike doletele več kot 30-odstotne podražitve. "Nafta je dražja od bencina 95, kar ni nikjer v Evropi in svetu. Na ministrstvo za promet in zveze smo naslovili prošnjo za znižanje trošarine. Kaže, da bo odgovor negativen. Železnice in žičnice imajo 50-odstotno trošarino. Če je avtobus v javno dobro, kar gotovo je, bi se morala država pogovarjati tudi o trošarini za avtobusni promet. Poskušali bomo z vsemi pravnimi potmi, sicer kaj tudi ustavili." Mercedesovi mestni avtobusi v Kranju Alpetourova Potovalna agencija pripravlja skupaj z Mestno občino Kranj projekt dveh manjših mestnih avtobusov. Enotna cena za vožnjo z mestnim avtobusom v Kranju je 200 tolarjev, kar je za eno ali dve postajališči občutno preveč. Ljubljanski mestni avtobus stane 130 tolarjev, žeton pa celo samo 100 tolarjev. Junija naj bi občina za promet fizično zaprla mestno jedro, hkrati pa naj bi skozenj, podobno kot v Celovcu ali Beljaku, vozila dva avtobusa s po trinajstimi sedeži in desetimi stojišči. Janko Knaflič in župan Mohor Bogataj sta si vozilo ogledala. Gre za Mercedesov avtobus, ki ga bodo nadgradili in finalizirali v firmi AS Domžale. Stane okrog petnajst milijonov tolarjev. "Kupili bomo tri vozila, čeprav bosta v mestnem prometu dve. Prepričan sem, da bo to za Kranj velika pridobitev. Cene prevoza na liniji od olimpijskega bazena, mimo Jenkove šole, glavne avtobusne postaje, Globusa, skozi mesto, na Planino in nazaj še nismo uskladili. Sam sem se ogreval, da bi bil prevoz v prvi fazi brezplačen, financiral naj bi se iz pobranih parkirnin, kar bi bila subvencija mestne občine v prid urejanju prometa v Kranju. Obratovalni stroški enega avtobusa bodo znašali približno milijon tolarjev. Avtobus stane okrog petnajst milijonov tolarjev in bi moral zdržati vsaj pet let," pravi Janko Knaflič. Poskusno obratovanje bo trajalo predvidoma do konca leta, ko bo že jasno, ali gre za pametno ali zgrešeno naložbo, takrat bo občina tudi morala podeliti koncesijo. Kranjski župan Mohor Bogataj na brezplačne vožnje ne pristaja; nekaj zaradi bojazni, da bi se z mestnim avtobusom vozarili tudi klošarji in odganjali druge potnike, nekaj zaradi denarja, ki ga občini že tako manjka. Bo pa cena vozovnice zmerna (govori se o sto tolarjih) in vožnje pogoste, vsakih petnajst minut, da se bodo ljudje z avtobusom res vozili, ne da bi jim bilo težko seči v žep ali da bi morali predolgo čakati nanj. Predvsem upokojenci se nad zamislijo navdušujejo. Ob povedano bi lahko potegnili zelo kratko črto; nič več ni zastonj, tudi mestni promet ne. Potnik mora plačati stroške prevoznika (avtobus je vreden 35 milijonov tolarjev, pomemben mesečni strošek pa so plače voznikov, gorivo in vzdrževanje vozil). Čim manj je potnikov, tem dražja je karta. In v Kranju jih je vedno manj. Ne samo zaradi cene, ki je previsoka, ampak tudi zaradi standarda in komoditete ljudi, ki se raje kot z lokalcem vozijo s svojimi avtomobili. Za ilustracijo: še pred osmimi leti je imel Alpetour ob dveh popoldne pred Iskro 21 avtobusov, ki so delavce raz-važali jia vse konce. Danes nima niti enega. Ali so taisti delavci ostali brez dela ali pa jim višji standard omogoča lasten prevoz. Tisti, ki so se že pred osmimi leti vozili sami, seveda tudi danes ne sedajo na avtobus. Zaradi vsega tega je tudi usoda mestnega avtobusnega prometa dokaj negotova. Prevoznik bo vozil, kjer se mu bo ekonomsko izšlo, drugje nerad in vse redkeje. Pač ni javno podjetje, niti koncesionar ne. Morda je prav to narobe. • II. Jelovčan GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si AMZS Od petka do danes so delavci AMZS opravili 15 intervencij. Kot so nam sporočili iz kranjske baze, so od tega 10-krat nevozna vozila morali odpeljati z vlečnimi vozili, gorenjskim voznikom pa so pomagali tudi pri manjših okvarah njihovih vozil kar na krajih, kjer je do okvar prišlo. To se je pripetilo 5-krat, GASILCI Kranjski gasilci so posredovali po prometni nesreči, ki se je zgodila na Oldhams-ki cesti. Pomagali so reševalcem pri oskrbi ponesrečen ke. Tudi v prometni nesreči, ki se je zgodila na I nadvozu Rupovščica, so svojo pomoč nudili reševalcem, pri oskrbi treh ponesrečencev, ki so jih morali izrezali iz avtomobila, nudili so tudi prevoz reševalcem, katerim ' Kranjski gasilci so s kolegi z i Jesenic sodelovali in predavali na seminarju urgentne I medicine na Brdu. Na Planini I. so reševali gospo iz dvigala. Gasili pa so v Struževem, kjer se je zagorul travnik. Pogorelo je 100 m2 trave. Jeseniški gasilci so v treh dneh opravili devet spremstev tovornih vozil, ki so prevažala nevarne snovi skozi predor Karavanke. Imeli so tudi tri požarne varnosti in sicer dvakcat v Gledališču T. Čufarja, kjer sta bili predstavi. Enkrat pa v hali Podmežaklji, kjer je bila hokejska tekma. NOVOROJENČKI Od petka do danes smo Gorenjci dobili 21 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 15 otrok, od tega 7 dečkov in 8 deklic. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 4.550 gramov, najlažja pa je bila predstavnica nežnejšega spola, tehtnica ji je ob rojstvu pokazala 2.800 gramov. Na Jeseniceh pa se je rodilo 6 otrok, 3 deklice in 3 dečki. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 3.670 gramov. Tudi najlažji je bil tokrat deček, kazalec na tehtnici pa se je ustavil pri 2.250 gramih. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na internem oddelku 53 urgentnih primerov, na kirurgiji 191, na pediatnji pa je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 18 otrok. SMUČIŠČA Kranjska Gora: do 100 cm naravnega in umetnega snega, obratujejo naprave v Kranjski Gori, Podkorenu, Planici in Gozd Martuljku in sicer od 9. do 17. ure; Soriška planina: 60 cm snega, naprave obratujejo od 9. do 16. ure, urejeni sta san-kaška in tekaška proga; Pokljuka: 60 cm snega, naprave obratujejo od 9. do 16. ure, tekaške proge so urejene; Stari vrh nad Škofjo Loko: do 35 cm naravnega in umetnega snega, naprave obratujejo med 9. in 16. uro, urejeno je sankališče in snowboard skakalnica; Velika planina: do 80 cm snega; Krvavec: do 100 cm snega, tekaške proge so urejene; Vogel: do 110 cm snega; Ko-Ma: do 60 cm snega; Straža: 40 cm snega; Cerkno: do 110 cm snega. IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Jubilej blejskega Rdečega križa Na vsaki akciji okoli 450 krvodajalcev Od 5.600 prebivalcev krajevnih skupnosti Bled in Ribno je 3.100 članov Rdečega križa. Bled - V hotelu Astoria na Bledu bo v petek, ob petih popoldne slovesnost, s katero bodo proslavili 55-letnico ustanovitve krajevne organizacije Rdečega križa Bled. Na slovesnosti se bodo spomnili razvoja Rdečega križa od začetkov do danes, podelili pa bodo tudi priznanja za plemenita dela. Kot se spominjajo nekateri starejši občani, se je ideja Rdečega križa začela širiti na Bledu že v času kraljevine Jugoslavije, še bolj pa med drugo svetovno vojno, ko so vaški odbori pomagali ljudem ter zbirali hrano, obleko in sanitetni material za ranjence in partizane. Po vojni, ko so Rdeči križ Slovenije tudi uradno priznali, se je organizirana dejavnost začela tudi na Bledu. Prvi predsednik blejskega Rdečega križa je bil dr. Albin Češarek, njegovo delo pa šo nadaljevali dr. Janko Benedik, Anica Podobnik, Milka Studen in Ana Prskalo, ki krajevno organizacijo vodi že od 1988. leta dalje. Organizacija v vsej 55- letni zgodovini ni nikoli povsem zamrla, bila je le različno dejavna. Danes deluje na območju krajevnih skupnosti Bled in Ribno, kjer je od približno 5.600 prebivalcev kar 3.100 članov Rdečega križa. Za njeno nemoteno delo skrbi odbor z dvajsetimi članicami. Ob različnih priložnostih obiščejo in obdarijo okoli 230 nad osemdeset let stare občanke in občane. Še posebej se spomnijo starejših žensk ob njihovem prazniku, vseh, ki dopolnijo devetdeset let, pa tudi tistih, ki starost preživljajo v domu dr. Janka Benedika v Radovljici. V okviru humanitarne akcije Nikoli sam razdeljujejo socialno najšibkejšim pakete Rdečega križa, pod strokovnim vodstvom medicinske sestre merijo krvni pritisk, holesterol in sladkor v krvi. Trikrat na leto sodelujejo pri krvodajalskih akcijah, ki se jih vsakič udeleži okoli 450 prostovoljcev. Skupaj s člani podmladka RK blejske osnovne šole obiskujejo starejše in jim lajšajo osamljenost, po svojih močeh pomagajo socialno ogroženim družinam z več otroki in materam samohranilkam, se ob potresih, poplavah, požarih in ob drugih nesrečah vključujejo v solidarnostne akcije zbiranja pomoči," dobro pa sodelujejo tudi z Območnim združenjem RK Radovljica in njegovo predsednico Anico Svetina, ki je tudi dala pobudo za ustanovitev sklada solidarnosti. • CZ. Seja občinskega sveta Jesenice Jesenice, 21. februarja - V četrtek, 24. februarja, bo redna seja občinskega sveta Jesenice, na kateri bodo med drugim obravnavali predlog pravilnika o prodaji, oddaji za gradnjo in merTjavi stavbnih zemljišč, predlog o ustanovitvi razvojne agencije zgornje Gorenjske, projekt PHARE, predlog programov več zazidalnih načrtov, volitve in imenovanja in predlog za podelitev občinskih priznanj. Svetniki bodo posredovali mnenje k predlogu o novo oblikovanih cenah komunalnih storitev, poročilo o poteku službe pomoči na domu ter se seznanili z analizo o stanju okolja na Slovenskem Javorniku in na Koroški Beli in s poročilom o stanju zaposlenosti in brezposelnosti v občini Jesenice. • D.S. Rekordni januarski obisk Kranjska Gora, 21. februarja - Na nedavnem sestanku hotelirjev in žičničarjev so predstavniki kranjskogorskih hotelov letošnjo zimsko sezono ocenili kot zelo ugodno. V hotelu Kompas, v okviru katerega dela tudi obnovljeni hotel Alpina, denimo, je bila januarja sezona prvič po desetih letih rekordna, saj so zabeležili več kot 10 tisoč nočitev mesečno. Med gosti so bili Slovenci, Italijani in drugi, izpad turških gostov pa so nadomestili s hrvaškimi gosti. Predvsem so hotelirji pohvalili sodelovanje s kranjskogorskimi žičničarji, saj gostom v predprodaji nudijo smučarske vozovnice po ugodnejši ceni. Hotelirji, predvsem animatorji v hotelu Kompas, pa so poskrbeli, da je poslej ob večerih v Kranjski Gori bolj zabavno. Skupaj s Turističnim društvom Kranjska Gora pripravljajo za goste animacijske programe sredi kraja - vodijo igre brez meja, otroške maškarade - v samem hotelu Kompas pa tudi pripravljajo zabave za starše in otroke. Hotelirji si prizadevajo, da bi počasi vendarle oživili zabavno in družabno življenje kraja tudi s predstavitvijo krajevne zgodovine in krajevnih značilnosti, kot so Vandotovi junaki in drugi. Kranjska Gora dobiva nov turistični zagon. • D.S. Trije blejski hoteli zaprti Bled - V blejskih hotelih so januarja beležili 16.337 nočitev gostov, od tega 14.601 nočitev tujih gostov in 1.736 nočitev domačih. Medtem ko je bilo število nočitev slovenskih gostov celo nekaj večje kot januarja lani, je bilo tujih za 18 odstotkov manj. Na tak rezultat so poleg manjšega števila turških turistov vplivale tudi druge okoliščine. Hotel Lovec, ki je v lanskem januarju beležil 1.746 nočitev, je bil letos januarja zaradi stečajnega postopka zaprt, nasprotno pa je hotel Kompas januarja letos "ustvaril" 1.272 nočitev, medtem koje lani že 4. januarja zaradi prenove zaprl vrata. Lanski in letošnji januarski podatki tudi niso primerljivi za Vilo Bled in hotel Golf. Vila je lani zaprla vrata 12. januarja, letos jih je 1. februarja in bo zaprta do 17. marca. Golf hotel je začel s prenovo 17. januarja, končal pa jo bo konec marca. • CZ. Občina kandidira za sredstva PHARE Za razvoj Jesenic in opremo opuščenih zemljišč Projekti PHARE - program čezmejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija tudi za jeseniško območje - opuščena zemljišča nekdanje železarne. Jesenice, 21. februarja - Jeseniška občina se že od leta 1995 aktivno vključuje v program čezmejnega sodelovanja. Zdaj pričakuje sredstva PHARE programa. Najprej bo treba prestaviti industrijski železniški tir ter zgraditi povezovalno cesto pod bohinjsko progo do mostu čez Savo. Jeseniška občina se vse od leta 1995 aktivno vključuje v program čezmejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija. V okviru programov PHARE so bila odobrena sredstva za izvedbo treh projektov iz sklada za male projekte in en projekt iz sklada za velike projekte, ki je bil odobren pred dvema letoma. V drugi fazi projekta ekonomske in prostorske regeneracije Jesenice so na Jesenicah začeli z načrtnim razvojem in opremljanjem opuščenih zemljišč nekdanje železarne. Najprej bodo uredili dostop do opuščenih zemljišč in s tem predvidoma končali prihodnje leto. Dokončna predračunska vrednost v okviru izdelanega mednarodnega razpisa je v višini 100 mili- jonov tolarjev, zato predvidevajo, da bo treba poleg sredstev PHARE - ki so zagotovljena v višini 250 tisoč evrov ali okoli 50 milijonov tolarjev - in sredstev resornega ministrstva del manjkajočih sredstev zagotoviti tudi v občinskem proračunu za prihodnje leto. Jeseniška občina je lani reševala probleme z lastništvom zemljišč nekdanje železarne, jih pridobila, a za ureditev te poslovne cone Jesenice so potrebna sredstva. Pridobitev teh sredstev je možna le v okviru programov čezmejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija 2000. Novembra lani je namreč vlada izključila Gorenjsko iz seznama pilotnih regij, ki bodo do leta 2003 imele možnost črpanja sredstev za sofinanciranje razvojnih programov tudi iz sredstev nacionalnega PHARE programa. Tako je kot trenutni razpoložljivi mednarodni vir sredstev ostal le program čezmejnega sodelovanja v okviru PHARE programa../ V PHARE programu Slovenija - Avstrija bo možno pridobiti sredstva za sofinanci- ranje projektov le vsaki dve leti v višini 5 milijonov evrov letno. To pomeni, da bodo sredstva v letu 2000 v skupni višini 5 milijonov evrov namenjena omenjenemu sodelovanju, v letu 2001 pa bodo v celoti prešla na obmejno sodelovanje Slovenija - Italija. V obmejnih regijah, kot je Gorenjska Koroška, Savinjska, so bili opredeljeni potencialni projekti. Jeseničani bodo s projektom Poslovna cona Jesenice opremili opuščena zemljišča - vsa naložba znaša 2 do 3 milijarde tolarjev. Podlaga za pripravo projekta Poslovna cona Jesenice je prometna študija ureditve opuščenih zemljišč z novembra leta 1999, ki jo je izdelala družba Planing, d.o.o. Križe. V okviru projekta bodo najprej prestavili industrijski železniški tir ter zgradili povezovalno cesto s podvozom pod bohinjsko progo do mostu čez Savo in navezavo na industrijsko cesto z vsemi pripadajočimi objekti. Poskrbeti bo treba tudi za kanalizacijsko in vodovodno omrežje - za primerne vode za območje Hrenovice in Jeklarne I. • D. Sedej Neusklajen delovni čas v vrtcih in podjetjih? Pobuda za tovarniške vrtce Kranjski mestni svetnik Matjaž Janša je občinski upravi predlagal, naj preuči možnost za podaljšanje delovnega časa v vrtcih v poznih popoldanskih urah ter z odlokom odpre možnost večjim podjetjem, da organizirajo varstvo otrok. Kranj, 22. februarja - Očitno zaposleni Kranjčani niso najbolj zadovoljni z usklajenostjo delovnega časa v Kranjskih vrtcih s svojim delovnim časom, ki se pogosto konča kasneje kot se zapro vrata večine vrtcev. Koliko otrok počaka na svoje starše pri čis-tilki ali pa pri varuhinji, ki živčno pogleduje na uro, ni znano. Občinska uprava pa je za jutrišnjo sejo mestnega sveta Matjažu Janši odgovorila kar z odgovorom Kranjskih vrtcev. 1/. njega ni moč razbrati, da bi bil delovni čas vrtcev kakorkoli problematičen za starše. V petnajstih vrtcih zavoda Kranjski vrtci je v tem šolskem letu vključenih 1300 otrok. Delovni čas posameznih vrtcev je prilagojen potrebam staršev. Vrtci se zjutraj odpira- jo od 5.15 do 6. ure, popoldne pa se zapirajo od 15.30 do 16. ure. V dveh vrtcih je že vsa leta organizirano tudi popoldansko varstvo, za katero se lahko odločijo tisti starši, ki delajo v dveh izmenah ali pa delajo dlje kot običajni vrtci. Oddelka sta v vrtcih Čira čara na C. Staneta Žagarja in v Mojci na Planini. Oba sta odprta do osmih zvečer in naj bi pokrivala potrebe po popoldanskem varstvu otrok v Mestni občini Kranj. V Kranjski vrtcih so tudi prepričani, da je vrtčevska mreža, v katero se vključujejo tudi šolski vrtci v Predosljah, na Primskovem, v Šorlijevem naselju, na Orehku, v Zabnici, Besnici in Mavčičah, v kranjski občini dobro stkana in da starši ob majskem vpisu lahko izberejo vrtec, ki jim najbolj ustreza gjede na bližino bivališča in ponudbo programov v posameznih vrtcih. Težja je seveda izbira med šolskim letom. Ali vrtcev Matjaž je odgovor Kranjskih tisto, kar je svetnik Janša želel od občinske uprave, je seveda vprašanje. Glede na vsebino njegovega vprašanja najbrž ne. • H. J. V blejskem zdravstvenem domu Z dvigalom lažje do ambulant V blejskem zdravstvenem domu se že pripravljajo na gradnjo prizidka, v katerem bo dvigalo, k1 bo predvsem invalidom in poškodovanim omogočilo lažji dostop do ambulant. med invalidnimi, ostarelimi »fl slabotnimi ljudmi ter dokaj zdravimi občani," jc deja mag. Leopold Zonik, direktor Zdravstvenih domov RadoV- (Kq)M1M[qU©IEIIGLAS Bled - Stavba blejskega zdravstvenega doma je bila zgrajena pred 32 leti, ima tri etaže, pri tem pa zgornja, v kateri so vse zobne ambulante ter splošna, nevrološka in okulistična ambulanta, nima urejenega dostopa za invalide in poškodovane ljudi. Ker se v zdravstvenem domu zavedajo, da morajo tudi tem občanom zagotoviti enake pravice in možnosti za zdravljenje kot vsem ostalim, so skupaj z občino že predlani na natečaju ministrstva za zdravstvo kandidirali za denar, ki bi ga potrebovali za izdelavo dvigala. Takrat niso bili uspešni, lani pa jim je ministrstvo odobrilo za naložbo desetino denarja. Koje občinski svet na prvi letošnji seji sprejel proračun občine, je v njem namenil osem milijonov tolarjev tudi za izgradnjo dvigala, preostalo polovico denarja pa bodo v zdravstvenem domu zagotovili sami. Celotna naložba bo stala osemnajst milijonov tolarjev, od tega nekaj več kot deset milijonov tolarjev bolniško dvigalo, okoli šest milijonov tolarjev gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, ostalo pa pridobitev dovoljenj, nadzor nad gradnjo in drugo. Gradbena dela so zaupali jeseniškemu Gradisu, dvigalo pa bo dobavilo in namestilo, podjetje DVG d.o.o. Trzin. Pripravljalna dela so se že začela in potekajo po načrtu, predvidevajo pa, da bodo dvigalo predali v uporabo ob občinskem prazniku, 10. aprilu. "S tem bomo storili veliko humano dejanje in prispevali k zmanjševanju razlik Ijica, Bled, Bohinj. • C.Z. Križ, 21. februarja - V Gasilski zvezi Komenda so prvič podelili priznanja in spričevala na P< gi uspešno opravljenega tečaja za izprašanega gasilca. Tečaj je od začetka oktobra lani do sredit februarja obiskovalo 29 gasilcev iz PGD Komenda, Kriz, Moste in Šmarca. Ob podelitvi spn častne verige z osrednjega mol statusa, štirinajs ter petnajstih ve vseh slovesnih, ki h ter je preno: Odlok, ki je l ličnimi motivi '.upati nosil na mbnih dogod- z župan sko lunKCijo. >rcjet še pred nastankom novih občin, popravlja tudi ime občine Kranj v Mestno občino Kranj ter na novo opredeljuje kazni /a nespoštovanje odloka. Kazni so usklajene z Zakonom o prekrških. • H. J. Bo za Lahovče zmanjkalo denarja? Cerklje, 22. februarja - Že jeseni so v občini Cerklje začeli /, regulacijo potoka Reka. Gre za projekt države, občina pa ob tem vlaga v ureditev mostov. Regulacija veliko slane, so ugotavljali svetniki na zadnji seji občinskega sveta. Če bodo ves denar porabili za Vopovije, ga utegne za strugo potoka v l.ahovčah zmanjkati. Reko, kije nujno potrebna regulacije, saj je v omenjenih dveh vaseh ob večjih nalivih vselej neusmiljeno pustošila ne le po travnikih in poljih temveč tudi po hišah in hlevih, pa bodo morali urediti tudi na Brniku. Po denar za ta del pa bodo segli v letošnji proračun. * D.Ž. Med počitnicami dodatna ponudba Bled - Na Bledu so tudi letos v času zimskih počitnic, ki so sc za nekatere že začele, za druge pa se bodo prihodnji teden, pripravili dodatno turistično ponudbo, v katero seje z zanimivi "paketi" vključila tudi večina hotelov. Na smučišču Straža bo "odprta" smučarska sola / možnostjo učenja alpskega smučanja, deskanja in "carvinga". vsak dan do S. marca pa bo od 10. do 14. ure tudi brezplačni otroški vrtce na snegu. Počitnicam so prilagodili tudi urnik rekreacijskega drsanja, ki bo vsak dan dopoldne in popoldne. V sodelovanju z zavodom Triglavski narodni park bo danes in prihodnji torek ter ta in naslednji četrtek ob II. uri v upravi parka v vili Zlatorog ob jezeru video iti dia projekcija z naslovom Popotovanje po Triglavskem narodnem parku. Jutri in se prihodnjo sredo bo v športni dvorani na Bledu rekreacijski turnir v kegljanju na ledu, ob petkih popoldne bo v kavarni hotela Park sladki bife s ponudbo slaščic, v nedelj«* pa še sprehod z baklami ob jezeru (zbor ob šestih zvečer pred prostori turističnega društva). * CZ. Preska, 21. februarja - Na rednem obenem zboru so gasilci PGD Preska konec minulega tedna ocenili lansko dela. Med uspešnejšimi akcijami sta bili srečanje terenskih vozil in razstava gasilskih vozil. Sicer pa so kot osrednja enota v občini Medvode imeli lani 30 intervencij. Društvo je letos dobilo tudi nov avto, slovesna predaja pa bo ob občinskem prazniku. Priznanja G Z Slovenije sta na zboru dobila Franc Bezlaj mlajši in Franc J are mlajši, od veteranov pa Tone Plešee, Franc J are starejši, Lado Vidmar, Vinko Kos, Štefan Gelt in Jože Loeniškar. * A. Ž. k. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si 40 let FOV v Kranju Namesto proslave knjige in pomoč študentom Letos Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru praznuje 40-letnico delovanja. Kranj, 22. februarja - Senat fakultete se je odločil, da ne bodo prirejali pompoznega slavja, pač pa bodo jubilej proslavili drugače. Ob tej priložnosti so zato izdali štiri knjige s področja organizacijskih znanosti in managementa, pomagali pa naj bi tudi študentski organizaciji fakultete in tistim študentom, ki letos potujejo na strokovno ekskurzijo po Ameriki in Kanadi. Vodstvo fakultete z ministrom za znanost in tehnologijo dr. Lojzetom Marinčkom, ki je pred časom obiskal Fakulteto za organizacijske vede Kranj. Namesto razkošne proslave torej fakulteta slavi v študijskem duhu. Ob jubileju je izdala štiri knjige, in sicer Management v tranzicijskih procesih, Sodobna razlaga organizacije, Sodobne oblike in pristopi pri organiziranju, vse tri delo skupine avtorjev, ter Stebri nove dokrine organizacije, managementa in organizacijskega obnašanja avtorja Jožefa Ovsenika. Sredstva, ki bi jih sicer namenili proslavljanju, so po sklepu upravnega odbora fakultete namenili tudi študentski organizaciji svoje ustanove za razvoj njene aktivnosti ter študentom, ki letos s svojo strokovno ekskurzijo potujejo po Ameriki in Kanadi ter si na ta način širijo znanja s področja stroke. Ob jubileju pa je izšel tudi spominski kovanec, ki obeležuje 40. obletnico obstoja. • D.Z. Dupljanski gasilci so tudi dobri gospodarji Gasilski dom dobiva novo podobo in vsebino Zgornje Duplje, 21. februarja - Člani gasilskega društva Duplje so lahko tudi na 94. občnem zboru ocenili, da je za njimi uspešno leto. Kot je ugotovil župan Ivan Štular, so gasilski dom izkoristili za tesno povezanost s krajem. Letos spomladi naj bi bila dokončno obnovljena dvorana, ki je namenjena prireditvam. Vodstvo društva je lani uresničilo sklep s prejšnjega občnega zbora, da nekdanjo sejno sobo v pritličju gasilskega doma oddajo v najem Pošti Slovenije. Tam so julija 1999 odprli nov poštni urad, gasilci pa so predali namenu nove prostore v prizidku, ki so jih pozneje tudi opremili. Delno so preuredili stolp, obnovili kopalnico v hišniškem stanovanju in izdelali nov vhod v dvorano. V njej so ob finančni pomoči občine naredili betonsko ploščo za oder in nove tlake. Čeprav je imelo vodstvo z gospodarjenjem veliko dela, niso zanemarili rednih dejavnosti. V operativno delo je vključenih 60 članov, ki so se izkazali pri izobraževanju, na vajah in tekmovanjih ter pri preventivi. Od lani deluje v šoli Duplje društvo Mladi gasilec. Gasilci so bili dejavni tudi v športu in rekreaciji, sodelovali so z društvi v vasi, pomagali pa so pri organizaciji raznih prireditev. Najstarejšemu društvu v občini Naklo je na 94. občnem zboru prvi izrekel pohvale za delo župan Ivan Štular. Izrazil je zadovoljstvo zaradi dobre skrbi gasilcev za varstvo pred požari, še bolj pa zaradi tesne povezave s krajem. Kot je ugotovil, so gasilski dom dobro izkoristili za razne dejavnosti. V njem naj bi letošnjo pomlad dokončno obnovili dvorano in uredili najemno razmerje med društvom in občino. Tako bodo na odru spet zaživele prireditve, ki si jih krajani želijo. Udeležencem zbora so zaželeli uspešno sodelovanje predstavniki sosednjih gasilskih društev, vodstva gasilske organizacije in domaČih društev. Skupaj so spremljali podelitev priznanj za uspehe v preteklosti. Priznanja Gasilske zveze Slovenije za tečaj nižjih gasilskih častnikov so dobili Aleš Leben, Boštjan Čimžar in Sebastjan Bajželj. Društvena priznanja so si prislužili Franc Kuhar za 60 let članstva, Marjan Lukanc in Anton Rozman za 50 let, Stanka Malovrh za 40 let, Boris Škrjanc za 30 let in Beni Škrjanc za 10 let. • S. Saje Mercator bo gradil na Plavžu Jesenice, 21. februarja - Mercator Gorenjska, d.d. je lani poleti podpisal pogodbo z Gradbenim podjetjem Gradbinec iz Kranja za nakup poslovnih prostorov v trgovsko-poslovnem centru, ki naj bi se gradil nasproti bolnišnice na Jesenicah. Gradbinec zaradi težav pri oddaji ostalih delov objekta z izgradnjo ni začel v pogodbenem roku in ne v naknadno dogovorjenem roku. Ob koncu lanskega leta pa je prišlo do prevzema Gradbinca s strani Primorja iz Ajdovščine. Novo vodstvo Gradbinca je predlagalo spremembo zasnove objekta v tem smislu, da se na zemljišču gradi le trgovski center brez ostalih poslovnih površin. Pri Mercatorju so ta predlog sprejeli in aprila nameravajo na Jesenicah začeti z gradnjo trgovskega centra, Objekt naj bi dokončali do konca letošnjega leta. • D.S. Rojstna hiša pesnika Vojteha Kurnika je spet odprta za obisk Hiša spomina na čase, ki jih ni vet Obiskovalcem so postregli s kruhom iz črne kuhinje, v pritličju so si ogledali ročno delo šivilje, v nadstropju pa stare tržiške razglednice. Tržič, 18. februarja Nekdanjo Kurnikovo hišo so že leta 1972 uredili v muzej in pozneje tudi v razstavišče. Ker je stavbo iz 18. stoletja močno načel zob časa, so jo morali pred štirimi leti zapreti za obisk. Sedaj je spet obnovljena, vanjo pa so se vrnile zanimive prireditve. S prvo so obudili spomin na bivalno kulturo v 19. sto-ietju, ko je v hiši živel rokodelec in ljudski pesnik Vojteh Kurnik. Pri Rodarju, kot se je reklo po domače, so živeli rokodelci. Tudi Vojteh Kurnik, ki se je rodil leta 1826 v Tržiču, se je v očetovem domu izučil kolarstva. Pozneje se je v Ljubljani lotil še stolarstva. Razen obrti so ga zanimale tudi knjige in domača vezana beseda. Zbiral je ljudsko blago, zlasti pregovore, sam pa je pisal resne in šalji-' ve pesmi. Pri tem gaje spodbujal in učil Bleivveis, ki je veliko Kurnikovih pesmi objavil v Novicah. Od tistih časov seje v pesnikovem rojstnem mestu veliko spremenilo. Ker so se domačini zavedali Kurnikovcga pomena, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja niso dovolili porušiti njegove rojstne hiše zaradi izgradnje nove ceste. Le-ta je od hiše odrezala le nekdanjo delavnico. Šivilja in pletilja Marija Kurnik, Rodarjeva Mici, je kot zadnja lastnica leta 1967 hišo zapustila občini. Stavba je zanimiv spomenik meščansko obrtniške arhitekture. Po temeljih sodijo, da je bila postavljena v začetku 18. stoletja. Pritličje je zidano, zgornje nadstropje pa je leseno. Gre za eno redkih ohranjenih hiš, ki ima črni kuhinji v obeh etažah. Zavod za spomeniško varstvo jo je leta 1972 uredil v muzej, pet let pozneje pa so zgornje prostore namenili za galerijo. V hišo se vrača čar preteklosti Kurnikova hiša je doslej doživela več prenov. Pred dobrim desetletjem je dobila novo streho iz skodel. Žal so poškodbe ostenja ogrozile trdnost stavbe, zato so jo morali leta 1996 zapreti za obisk. Ob sodelovanju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja ter pomoči slovenskega ministrstva za kulturo se je občina Tržič lani lotila izvedbe načrta za statično sanacijo objekta. "Po nekaj letih ponovno odpiramo vrata Kurnikove hiše. Mi, ki živimo tukaj, čutimo s to hišo kot krajem spomina; spomina na čase, ki jih ni več. Pa vendar so se nezavestno naselili v nas, postali so del zgodovinskega spomina, s katerim se bogatimo in identificirajo," je med drugim dejala Melanija Primožič, v.d. direktorja ZK1 Tržič, med petkovo svečanostjo pred Kurnikovo hišo. Po njenih zahvalah vsem, ki so pomagali pri obnovitvenih V črni kuhinji so gostom postregli s šilcem žganja in domačim kruhom. delih, je zbrane pozdravil tržiški župan Pavel Rupar. Kot je ugotovil, država namenja premalo denarja za ohranjanje zgodovinskih spomenikov v manjših krajih, zato so mnogi obsojeni na propad. Kustos tržiškega muzeja Janez Šter je izrazil upanje, da se s Kurnikovo hišo to ne bo zgodilo, saj se vanjo vračajo obiskovalci. V petek zvečer so gostom postregli v pritličju s šilcem žganja, ki je pregnal mraz iz kosti. Na skoraj pozabljene dobrote je spomnil tudi dišeči kruh, ki ga je spekel pek Matevž Valjavec v peči črne kuhinje. V sosednji izbi je sodelavka muzeja Tatjana Bahun prikazala, kako so nek- Tatjana Bahun je prikazala, kako so nekdaj šivali oblačila. daj šivilje ročno šivale obleke. Ona in sodelavec Blaž Ahačič, ki je opravil vrsto obnovitvenih del, sta poskrbela tudi za dokončno urejanje notranjosti-Zgoraj so si gostje ogledovali razstavo 35 starih razglednic z motivi • iz Tržiča in okolice, katero so dopolnili z izdelki umetne obrti iz Kosmačeve delavnice in predstavitvijo Kurnikovih del. Ta razstava bo na ogled do 5-marca. Od 8. marca bodo razstavljeni "gregorčki", sledila bo razstava ob materinskem dnevu, po razstavi domač6 obrti pa bodo v Kurnikovi hiši obudili spomin na obdelavo lanu. • Stojan Saje Kako urejati zeleni pas Radovljica - Občinski svet se bo jutri, v sredo, sestal na drugi letošnji seji. V osrednji točki dnevnega reda bo obravnaval spremembe prostorskega dela družbenega plana občine, s katerimi naj bi omogočili preselitev kmetije na prvo območje kmetijskih zemljišč na rob naselja Zgoše in stanovanjsko zidavo na severozahodnem robu Radovljice. Svet se bo pri tem seznami tudi s študijo podjetja Urbi in Urbanističnega inštituta Slovenije o urejanju zelenega pasa med Radovljico in Lescami. Poleg tega so na dnevnem redu Še štirje osnutki oz. predlogi odlokov o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, o pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina, o oskrbi s pitno vodo in o ustanovitvi razvojne agencije zgornje Gorenjske Ragor ter odredbi o tarifnih postavkah pri dobavi in odjemu zemeljskega plina in o vrednosti faktorja za izračun takse ob priključitvi na javni vodovod in kanalizacijo. • CZ. Jeseniška občina kupuje stanovanje v Radovljici Vi nam Rome, mi vam socialne probleme Radovljiška občina je za "svojo" romsko družino kupila stanovanje na Jesenicah in tudi jeseniška občina se bo odločila za nakup stanovanja v Radovljici in na Bledu. Jesenice, 21. februarja - Na Jesenice Rome, v Radovljico okolju neprilagodljive in moteče jeseniške posameznike. Lastnik stanovanja, ki je radovljiškemu Alpdomu prodal stanovanje in dobil 6 milijonov tolarjev kupnine, se je nato oglasil na jeseniškem Centru za socialno delo in prosil za subvencijo k najemnini. Ob koncu lanskega leta je radovljiška občina oziroma Alpdom kupil na Jesenicah stanovanje, v katerega je preselil "radovljiško" romsko družino. Primer je bil zelo odmeven, saj romska družina ni problematična zato, ker je romska, ampak zato, ker je kot številni drugi Romi tudi v Radovljici občinski socialni problem, ki ga je občina z nakupom stanovanja enostavno preselila drugam. Socialni problemi občinske proračune kar precej stanejo - po radovljiških ocenah so z nakupom stanovanja na Jesenicah prihranili okoli 4 milijone tolarjev letno. Radovljiška občina se je "znebila" svojih problemov torej na ta način, da jim je kupila stanovanje v drugi, kar sosednji občini. Upravna enota mora vsakomur, ki ima rešen stanovanjski problem, dati potrdilo o stalnem bivališču - tu ni nobenih pravnih ali drugih zadržkov, kajti vse je potekalo po zakonih. Tako v tem kot menda tudi v dveh drugih primerih, kajti na tak način in na breme Jesenic naj bi se znebila svojih težavnih socialnih problemov še ena jeseniška soseda. Kapo dol pred domiselnimi občinskimi možmi, ki kupujejo cenejša stanovanja po Jesenicah in tako na mah rešijo kar precej problemov. Kaj bi tu z moralo, korektnostjo in dobrososedskimi odnosi! Teh ni, kadar gre izključno le za naše koristi in našo dobrobit. Lahko - vendar je to prej ali slej kratkovidno. Romi oziroma socialni problemi se po Sloveniji lahko na ta način preseljujejo in doseljujejo kamorkoli. Če občini torej ni všeč, da ima socialne probleme, jih po radovljiški logiki lahko z nakupi socialnih stanovanj preseljuje kamorkoli v druge občine. In se tako znebi problemov, predvsem pa stroškov. Zanimivo je, da prav v tem primeru jeseniška občina ni dobila enega, ampak kar dva socialna problema. Lastnik stanovanja, ki je radovljiškemu Alpdomu v stanovanjskem bloku poleg DOLIKa ali polici- je prodal stanovanje za 6 milijonov tolarjev, je to stanovanje dobil po "Jazbin' škovem zakonu". Koje "pokasiral" 6 milijonov tolarjev, se je sam odselil v zasebno stanovanje, kjer mora plačevati najemo1" no. Plačevanje najemnine pa se mu J6 zdelo odveč, zato se je oglasil na jesej niškem Centru za socialno delo in prosO za subvencijo k najemnini! Zdaj je o3 Centru za socialno delo njegova prošnJ3 v postopku... Zna biti, da bo zadostila vsem zakonskim normam in bo subvencijo celo dobil! Torej: Alpdomu je prodal stanovanje, dobil zanesljivo kupnino, zdaj pa prosi za subvencijo! Kako je v tej Sloveniji lep°( živeti, oziroma kaj vse si ljudje dovoliJ0, Kdor zna, pa zna! Jeseniška občina v nasprotju s pričakovanji, da bo radovljiški občini za to nekorektno preselitev zaračunala dražji dovo odpadkov na Malo Mežaklo, snuje nekaj - drugega. Za zdaj kupuje stanovanje Radovljici, kamor bo verjetno preseli a Azisa Skenderoviča, enako stanovanje P kupuje tudi na Bledu za socialno in ok lju neprilagodljivo jeseniško družino.- • D.SedeJ ureja: Marija VoJtjak_ 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Bo pogodba o prehodu Elana v slovensko last podpisana še ta teden? Prihodnost Elana zdaj v slovenskih rokah V Elanu pripravljajo vse potrebne podatke o finančnem in pravnem položaju podjetja, ki jih morajo do jutri posredovati razvojni družbi - Elan ima svetovno blagovno znamko in razvojni potencial, z dobrim menedžmentom in ob sodelovanju ostalih upnikov pa bi lahko izpeljali njegovo prestrukturiranje, s čimer bi ohranili 750 delovnih mest. Sindikat Neodvisnost o nezadovoljstvu zaposlenih v Savi Kranj - Do jutri morajo iz begunjskega Elana Slovenski razvojni družbi posredovati vse potrebne bilance in podatke o finančnem in pravnem položaju v podjetju, na osnovi katerih naj bi stekli dokončni dogovori s Privredno banko Zagreb o odkupu njenih terjatev in prehodu Elana v slovensko last. V Elanovi finančni službi so vse potrebne papirje pripravljali ves konec tedna, tudi v soboto in nedeljo, po nekaterih napovedih Pa bi pogodbo s Privredno banko lahko podpisali še ta teden. Tako bo Slovenska razvojna družba postala večinska, 77- odstotna lastnica Elana. Skupne terjatve do Elana znašajo okrog 105 milijonov nemških mark, od tega terjatve Privredne banke Zagreb 50,8 milijona mark (30 odstotkov terjatev pripada dobaviteljem, ostalo Pa drugim bankam). Razvojna družba naj bi terjatve banke odkupila z velikim, 70- do 80-odstotnim popustom. Koliko naj bi znašala kupnina, uradno še ni znano, o -višini naj bi se še Pogajali, saj je še odprto vprašanje asignacij, ki so zdaj Prihajale na Privredno banko, °dslej pa bi denar moral prihajati na razvojno družbo. Po neuradnih podatkih naj bi Slovenska razvojna družba za °dkup terjatev odštela 18 milijonov nemških mark, prvi °brok naj bi plačali v dveh tednih, preostanek pa v enem letu. S tem naj bi Slovenska razvojna ^ružba pridobila vse uprav-lialske pravice in Elanovo tem pa je prišla s strani Privredne banke Zagreb. Po Ropovih besedah je projekt sanacije razmeroma tvegan, saj je podjetje v težkem poslovnem položaju. Vendar pa ima Elan svetovno blagovno znamko in razvojni potencial, z dobrim menedžmentom in ob sodelovanju ostalih upnikov pa bi lahko izpeljali njegovo prestrukturiranje, s čimer bi ohranili 750 delovnih mest. Slovenska razvojna družba pa naj bi oblikovala tudi posebno strokovno ekipo "najboljših slovenskih strokovnjakov iz ekonomije in financ", ki naj bi preverila dosedanje poslovanje Elana in pripravila poslovni načrt. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bila to skupina, oblikovana okrog Jožeta Jaklina, člana uprave Slovenske razvojne družbe. V njej naj bi bil med drugim tudi Uroš Korže, nekdanji direktor Sklada za razvoj, ki je trenutno zaposlen v družbi Deloitte& Touche. V Elanu v teh dneh pričakujejo tudi nastop nove, slovenske uprave, ki naj bi hita pet- do šestčlanska, imena članov pa še niso znana. V okviru finančnega prestrukturiranja bo najverjetneje prišlo do postopka prisilne poravnave in prek nje do konverzije ostalih terjatev v lastniške deleže. Vsekakor naj bi razvojna družba prevzela nadzor nad vsemi •JU1MS.C pravite in uanuvu Elanovimi podjetji, tudi tistimi v blagovno znamko, ki naj bi bilav tujini, ki so izredno pomembna razbremenjena vseh hipotek, zlasti zaradi prodajne mreže. mom sprejeli zlasti Elanovi delavci. Po besedah predsednika sindikata Dušana Ferjana je vzdušje v podjetju dobro, strah pred morebitno zaustavitvijo proizvodnje, ki je vladal zadnje tedne, pa ni več potreben. Čeprav so bile zadnje plače zajamčene in nekoliko nižje od pričakovanih, so zaposleni ohranili motivacijo in upajo, da bo delo pod novimi, slovenskimi lastniki čim prej steklo. Slovenska razvojna družba naj Kot je prejšnji teden pojasnil ntinister za delo Anton Rop - v reševanje Elana sta se poleg razvojne družbe vključili še rninistrstvi za delo in gospodarske dejavnosti - so se o odkupu terjatev pogovarjali že 2adnjih štirinajst dni, pobuda o Zaposleni optimistični, gospodarski komentatorji previdni Novico o verjetnem prehodu Elana v slovensko last so z velikim olajšanjem in optimiz- In na kakšen način, naj bi Slovenska razvojna družba financirala odkup terjatev? Nadzorni svet razvojne družbe je upravi naložil, da pripravi finančno konstrukcijo projekta, po besedah predsednika uprave Marjana Reka rja naj bi določen del nakupa terjatev financirali z aktivo razvojne družbe in dokapitalizacijo, ni pa izključil niti možnosti zadolževanja. bi zagotovila 20 do 25 milijonov mark sredstev za zagon proizvodnje. Dušan Ferjan pričakuje sredstva v kratkem, tako da bi dobavitelji že v kratkem lahko priskrbeli material za zagon proizvodnje. V oddelku snežnih desk naj bi z delom spet začeli prvega marca, torej že prihodnji teden, zaradi preselitve proizvodnje iz Brnce pa bodo bržkone potrebovali več delavcev kot doslej. Aprila pa naj bi stekla tudi proizvodnja smuči. Manj evforično in bolj racionalno pa so se na napovedano vrnitev Elana v večinsko slovensko last odzvali gospodarski komentatorji. Ne gre za nikakršen spektakularni povratek Elana v slovenske roke, opozarjajo. Razvojna družba bo namreč v svojo last dobila skrahirano podjetje, kije tik pred stečajem. Hrvaški lastniki podjetja očitno niso znali (ali hoteli) temeljito sanirati in Elan se v zadnjih osmih letih (po prvem stečaju) pravzaprav nikoli ni zares izvil izpod grožnje stečaja. In kakšna prihodnost čaka Elan pod slovenskimi lastniki? Elan potrebuje ogromno svežega kapitala, domačega ali tujega, pa tudi novega znanja. V zadnjih letih je namreč tuja konkurenca zlasti prek procesov združevanja in globalizacije močno prehitela to begunjsko podjetje. Poleg tega država (oziroma Slovenska razvojna družba) dolgoročno zagotovo ni najboljši lastnik in bo Elanu bržkone kmalu poiskala strateškega partnerja oziroma novega lastnika. • Urša Peternel Upravni odbor GZS o socialnem partnerstvu Pritiski na plače preveliki sPrejem zakona o delovnih razmerjih bi morali preložiti na povolilni čas, kljub obljubam EU. ,ran.h febr. - Upravni odbor Gospodar ske zbornice Slovenije je na četrtkovi seji ra*pravljal o odprtih vprašanjih socialne-8a Partnerstva, zakonu o delovnih razmerjih in dogovoru o politiki plač. Raz ta za popuščanje pri zahtevah po višjih plačah. Na delovno zakonodajo se nanašajo tri stališča: zbornica podpira evropske delov- plač: pripravili bodo analizo plačne politike; doseči je potrebno umirjeno rast plač, zlasti v negospodarstvu, ki nenehno beži plačam v gospodarstvu; pri plačah po indi- . ""^Jih in dogovoru o politiki plač. Raz- vidualnih pogodbah je potrebno spoštovati nopravne standarde; če bo vlada popuščala prava je bila seveda pod vtisom sredinega zakonska določila in merila za managerske sindikatom, zbornica ne bo sodelovala v s>ndikalnega protesta pred poslopjem pogodbe; sindikalne zahteve bi deloma lah- postopku sprejemanja nove delovne zako- zbornice strnemo pa jo lahko v stališče, ko razrešili z nižjo dohodnino za najnižje nodaje, vladi bo predlagala, naj sprejem od- da so pritiski na plače preveliki in da bi plače, država pa bi varčevala z omejeva- loži v povolilni čas; v tem primeru bodo stro- m°rali sprejem zakona o delovnih raz- njem rasti plač v negospodarstvu. Deloda- kovne službe zbornice pripravile nov pre- me»-jih odložiti na prihodnje leto. jalska pogajalska skupina ni dobila manda- dlog zakona o delovnih razmerjih. • Vsi štirje največji sindikati zahtevajo: uveljavitev davčne olajšave za vse plače, n*zje od minimalne, ki trenutno znaša '4.262 tolarjev; uskladitev nesorazmerij m*d minimalno in izhodiščnimi plačami v Kolektivnih pogodbah; usklajevanje plač s c*lotno rastjo inflacije; regres za letni do-Pust v višini 70 odstotkov povprečne slovaške plače. Razprava o predlogu novega zakona o de-lovnih razmerjih je bila lani do marca še *trPna, nato je zavila v politične vode in sindikati kar tekmujejo v skrajnosti svojih sta-•sč. V zadnjem času naraščajo pritiski tudi v Politiki plač, sindikati se pri tem ne ozira-|° na dejstvo, da bi s povišanjem plač izgubi tretjino delovnih mest v tekstilni in °butveni industriji, kjer je sedaj 36 tisoč dednih mest. Zbornica ne upa podpisati do-°°v°ra, ki vsebuje povečanje regresa, saj bi m°rali v gospodarstvu zagototf ti dodatnih milijard tolarjev, je uvodoma dejal pod-Pljedsednik zbornice Samo Hribar Milic. . ^Pravni odbor je ob koncu razprave spre-1 Več stališč, pet se jih nanaša na politiko V Petrolu letos ne bo dividend Bencin dražji za 3,3 odstotka Kranj, febr. - Vlada je minulo soboto za 3,3 odstotka podražila bencin in liter eura 95 sedaj stane 123,30 tolarja. Na petkovi tiskovni konferenci je uprava Petrola povedala, da vlada s cenami bencina že nekaj časa kroti inflacijo, kar naftno družbo peha v izgubo. Za lansko leto dividend ne bo, letos se bo Petrol izgubi izognil le, če se bodo z vlado uspeli dogovoriti o novem modelu oblikovanja cen. Vlada je minuli četrtek sprejela podražitev bencina, ki je začela veljati šele v soboto, zato je bila v petek na bencinskih črpalkah takšna gneča, kakršne se spomnimo iz časov jugoslovanskega pomanjkanja bencina. Drobnoprodajne cene bencina so se povečale za 3,3 odstotka in sedaj stane: liter neosvinčenega 95-ok-tanskega bencina 123,30 tolarja, 91-ok-tanskega bencina 122,80 tolarja in 98-ok-tanskega 129,90 tolarja; najdražji je osvin- čeni 98-oktanski bencin, ki poslej stane 136,40 tolarja, za 9,9 odstotka pa seje podražil utekočinjeni naftni plin v jeklenkah, ki stane 183 tolarjev za kilogram. Uprava Petrola je na petkovi tiskovni konferenci povedala, da je podražitev preskromna, saj cene nafte na svetovnem trgu rastejo hitreje; lani so se povišale za 176 odstotkov. Domače cene bencina pa so se povečale le za dobrih 15 odstotkov, kar krepko vpliva na Petrolov poslovni rezultat, saj ima prodaja pogonskih goriv 60-odstotni delež. Predsednik uprave Janez Lotrič je dejal, da so imeli lani po nerevidiranih podatkih le 200 milijonov tolarjev čistega dobička, januarja letos pa so že poslovali z izgubo. Zato uprava letos ne bo predlagala izplačila dividend za lansko leto. Normalno poslovanje bi jim omogočilo 17 tolarjev marže pri litru bencina, lani je bila v povprečju le 11- odstotna. • M.V. Neodvisnost v Savi grozi s stavko Če do povečanja plač v kratkem ne bo prišlo, sindikalisti Neodvisnosti ne izključujejo stavke - Se uprava res noče pogajati? Kranj - Predstavniki sindikata Neodvisnost v kranjski Savi so prejšnji teden sklicali novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o nezadovoljstvu zaposlenih v Savi in o plačni politiki v podjetju. "V tem hipu je pri Savčanih več nezadovoljstva kot zadovoljstva, uprava pa našim zahtevam, pobudam in opozorilom ni pripravljena prisluhniti," je poudaril Darko Prislan, predsednik sindikata. Neodvisnost sicer v Savi deluje šele od leta 1998 in je manjšinski sindikat, saj je od 3300 zaposlenih vanj včlanjenih le okrog dvesto Savčanov, zvečine delavcev iz proizvodnje. Sindikalisti so na novinarski konferenci poudarili, da je Sava eno boljših podjetij, kljub temu pa delodajalec izplačuje najmanj, kar je dolžan izplačevati po kolektivni pogodbi. 'Boljša podjetja, ki kaj dajo na svoj ugled, izplačujejo osnovne plače, ki so vsaj 20 odstotkov nad minimumom, kot ga določajo kolektivne pogodbe dejavnosti," je dejal Prislan. Po- Drago Lombar, predsednik sindikata Neodvisnost KN-SS: "Sava posluje z dobičkom, delavci pa od tega nimajo nič. Če bi kapital vlagali v razvoj oziroma posodobitev tehnologije, bi zaposleni to razumeli. A tehnologija in stroji so zastareli, delavci delajo pod težkimi pogoji, v najbolj onesnaženih delih tovarne ni niti prezračevanja." Šejket Musič, delavec v Savi: "VSavi sem 27 tet, pa nikoli ni bilo slabše kot danes. Pri zadnji plači je prišlo skoraj do stavke... Sava je kot policijska tovarna, ves čas smo pod pritiskom... nezadovoljstvo je veliko." leg tega so delovni pogoji in napori v Savi Tires po mnenju sindikalistov težji kot drugje, v zadnjem času pa so morali močno povečati tudi produktivnost. Če so v preteklosti dnevno izdelali po 12 tisoč plaščev, jih v zadnjem času od 16 do 17 tisoč, kar pomeni za 25 do 33 odstotkov višjo produktivnost. "Zaskrbljujoče je dejstvo, da od 3302 zaposlenih kar 2037 delavcev oziroma 62 odstotkov prejema draginjski dodatek," je še dodal Prislan. Po besedah sindikalistov vodstvo podjetja njihovim opozorilom in zahtevam ni pripravljeno prisluhniti; vsakršen poskus pogajanj naj bi predstavniki uprave spremenili zgolj v "spoznavno srečanje". Če do povečanja plač v kratkem ne bo prišlo, sindikalisti Neodvisnosti ne izključujejo stavke. Sicer pa njihove zahteve niso usklajene z zahtevami večinskega, svobodnega sindikata; ta se o plačni politiki pogaja posebej. • U. P. Uprava Save odgovarja na obtožbe Neodvisnosti S podatki nad "neresnice sindikalistov" Produktivnost med letom 1997 in januarjem 2000 se je po zagotovilih vodstva povečala za 8,3 odstotka, povprečna plača pa se je v tem obdobju povečala za 36,4 odstotka. Kranj - Na novinarsko konferenco sindikata Neodvisnost so se odzvali v poslovodstvih družb Sava, d.d., Sava Tires, d.o.o, in Goodvear, EPE, d.o.o. in navedbe sindikalistov označili kot "zavajajoče in neresnične". Prav tako so zapisali, da se problemi s komuniciranjem prek medijev ne rešujejo, vrata za pogovore z vodstvom sindikata pa so - kot doslej - vedno odprta. Kot poudarjajo prvi možje treh Savinih družb, so plače v družbah na ravni plač gospodarstva Slovenije. Povprečna plača v državi je lani znašala 173.249 tolarjev bruto, v Savinih družbah pa 165.713 tolarjev. V Savi Tires pa je povprečna bruto plača celo višja in je znašala 173.461 tolarjev. Po zagotovilih uprave 90 odstotkov delavcev prejema višje plače od zahtevanih po branžni kolektivni pogodbi, nihče od delavcev pa naj bi ne prejemal nižje plače, ki jo zahteva kolektivna pogodba. Lani so povprečne plače glede na leto 1998 povečali za 9,1 odstotka, poleg tega pa so izplačali regres v višini 157.783 tolarjev, kar je za 50 odstotkov več od višine, kakršno zahteva zakon. Iz naslova uspešnosti poslovanja so izplačali tudi božično-novoletno nagrado v višini povprečne savske neto plače, podelili pa so tudi celo vrsto finančnih nagrad za najboljše delavce. Po zagotovilih vodstva izplačujejo tudi dodatke za težje pogoje dela, z vlaganjem v izboljšanje delovnih razmer in varstvo pri delu pa so tudi bistveno zmanjšali število poškodb pri delu. In še o navedbah sindikalistov glede 20 do 25 odstotkov večje produktivnosti: produktivnost se je po zagotovilih vodstva med letom 1997 in januarjem letos povečala za 8,3 odstotka, povprečna plača pa se je v tem obdobju povečala za 36,4 odstotka. Tudi navedbe glede neiz-plačevanja dobička uprava zanika; dobiček naj bi v največji meri reinvestirali, lani in predlani so ga večino (okrog sto milijonov mark) namenili za gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti, modernizacijo tehnologije, izboljšanje delovnih pogojev in varstvo pri delu ter varovanje okolja. Kot so še zapisali v sporočilo za javnost, so s srednjeročnimi poslovnimi načrti in kadrovsko projekcijo leta 1997 predvideli postopno zniževanje števila zaposlenih na 2800. Toda z aktivno politiko investiranja in zastavljeno politiko plač so trend zmanjševanja števila zaposlenih zaustavili že pri 3300 delavcih. Razvojni načrti vseh treh družb pa so osnova za odpiranje novih delovnih mest. • U. P. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volt Sejem tekstila za notranjo opremo v Frankfurtu Precej novosti pri tekstilu za notranjo opremo Kranj, febr. - Na največjem svetovnem sejmu tekstila za dom Heimtextil v Frankfurtu v Nemčiji so letos porušili vse rekorde, saj se je zbralo 2.989 razstavljavcev iz 61 držav, predstavili so se na 250 tisoč kvadratnih metrih. Sodelovalo je tudi deset gorenjskih podjetij, med njimi štiri z Gorenjske: I BI Kranj, Odeja Škofja Loka, Vezenine Bled in Svilanit Kamnik. Vse štiri gorenjske firme so imele lepo urejene razstavne paviljone. Po svetu je trinajst sejmov teks- nah za leto 2001/2202. Za tila za notranjo opremo, največ- predstavitev sta bila izbrana tudi ji in najpomembnejši je v Frank- dva designa žakardskih tkanin furtu. Tematsko je razdeljen na za oblazinjeno pohištvo iz več področij, kot so ležišča in kranjskega IBT-ja. tkanine zanje, posteljnina, prti, Frankfurtski sejem narekuje zavese, kopalniška oprema, velik modne trende v tekstilu za no- poudarek je tudi na tkaninah za tranjo opremo, zato je seveda oblazinjeno pohištvo, tepihih, posebej zanimiv. Anton Bitenc, tekstilnih podih in tapetah. Vsa- pomočnik direktorja kranjskega ko leto se predstavijo tudi obli- IBI-ja nam je povedal, daje bilo kovalske hiše, ki predstavijo letos predstavljenih veliko novih nove designe in vzorce ter izde- izdelkov. Pri tkaninah za obla- lovalci računalniške opreme za zinjeno pohištvo imajo posebno izdelavo vzorcev. Izdelovalci pa mesto strukturne tkanine, ki vse- predstavijo najnovejše kolekcije, bujejo različne učinke sukanca Vsi štirje gorenjski razstavljalci in preje ter smiselno igro vezav, so se predstavili s svojimi stan- kar jim daje privlačen videz. Pri dardnimi programi in seveda do- zavesah so vzorci natisnjeni, zat- dali posebnosti. Kranjski IBI je kani ali izžgani, spremljajo jih predstavil posebne dekorativne gladke, prosojne zavese, ki pa so tkanine, ki so zaščitene pred zmečkane, prevlečene s kovins- madeži, tkanine iz negorljivih kim leskom ali so v njih zatkane vlaken ter tkanine, ki so zaščite- dodatne učinkovite preje, ne pred bakterijami in pršicami. Pri barvah prevladujejo od Škofjeloška Odeja je posebej ognja ožgani in od sonca po- predstavila izdelke za otroke in sušeni ter iz zemlje vrženi in od mladostnike iz naravnih materi- vode izpiti odtenki, barve semen alov. Kamniški Svilanit je preds- žitaric, riža, modri in zeleni tavil nov program valovitega fro- toni, barve svežih listov in rož, tirja in naravne izdelke iz suro- jezer in morij. Poseben spekter vega bombaža brez kemikalij. barv prihaja iz zemeljskih barv V posebni sejemski dvorani so peska, ilovice, barv posušenih predstavili tudi najpomemb- malancan, pomaranč in marelic nejše modne trende pri tkani- ter vijoličasti toni. Cenejši telefoni za Mobitelove naročnike Kranj, febr. - Operaterja prenosne telefonije vse bolj tekmujeta, Simobil je pred kratkim pocenil telefoniranje v druga omrežja, Mobitel sedaj svojim rednih naročnikom ponuja cenejše aparate Motorola Timeport. Redni GSM naročniki lahko od 15. februarja do konca marca izbirajo med dvema ugodnostima. Svoj stari mobilec z vso pripadajočo opremo in dokumentacijo lahko za 35.880 tolarjev zamenjajo za aparat Motorola Timeport L 7089, ki jih izdeluje vodilni izdelovalec prenosnih telefonov Motorola. Na voljo jim je še druga možnost, saj lahko obdržijo svoj stari mobilec ter Timeport in Mobiplavčka kupijo za 45.880 tolarjev. Kdor bo v tem času postal redni naročnik, bo za Timeport odštel prav toliko. Gre za aparat, ki spada v sam vrh GSM tehnologije, odlikuje ga zmogljiva baterija, vibracijsko zvonjenje, glasovno izbiranje številk, predvsem pa delovanje na treh frekvenčnih območjih. Omogoča tudi uporabo storitve ALS, vgrajen ima modul IR in dektafon, ki posname tri minute govora. VEZENINE Bled, d.o.o. Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, d.o.o., objavlja prosti delovni mesti 1. RAČUNOVODJA Pogoji: - višja izobrazba ekonomske smeri ali srednja izobrazba ekonomske smeri in končano usposabljanje za računovodja; - izkušnje pri opravljanju računovodskih del; - obvladovanje dela z računalnikom; Zaposlitev je za nedoločen čas s šestmesečnim poskusnim delom. 2. KNJIGOVODJA Pogoji: - srednja izobrazba ekonomske smeri; - izkušnje pri opravljanju knjigovodskih del; - obvladovanje dela z računalnikom zaposlitev je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh na naslov: Vezenine Bled, d.o.o., Kajuhova c. 1, 4260 Bled. ZLIT - v stečaju TRŽIČ PRODAJA PROIZVODNIH PROSTOROV - Iščemo enega ali več interesentov za nakup proizvodnih prostorov tovarne pohištva ZLIT v Tržiču. - Prostori so primerni za opravljanje naslednjih dejavnosti: - proizvodnja vseh vrst - servisna dejavnost - skladiščenje - trgovina - šport in rekreacija ipd. - Kompleks ZLIT je mogoče razdeliti na razumno število enot, v katerih bodo iniciativni podjetniki opravljali različne dejavnosti. - ZLIT bo postal obrtno poslovna cona. Vabimo vse, ki bi bili zainteresirani za nakup, da si prostore ogledajo. Organizirani ogledi, na katerih je mogoče dobiti vse dodatne informacije, bodo vsak četrtek od 12. do 15. ure, izven tega termina pa po predhodnem dogovoru po telefonu 041/719-169. Siol povečuje varnost na internetu Navezava dostopa na telefonsko številko Kranj, febr. • Siol zaradi večje varnosti uvaja navezavo in-ternetnega dostopa na telefonsko številko. Novo storitev so najprej ponudili tisoč izbranim uporabnikom. Prek Siola je v svetovni splet vključenih že več kot 50 tisoč uporabnikov. Siol je minulo sredo pričel uvajati novo storitev, ki predstavlja velik korak k večji varnosti uporabnikov interneta, saj jim omogoča navezavo dostopa izključno na eno telefonsko številko, kar praktično onemogoča zlorabo. Sedaj do zlorab prihaja, ker naročniki po elektronski pošti prejmejo t.i. trojanskega konja, ki ima različne oblike, denimo kot zatemnitev zaslona. Ta omogoča, da se do gesta za dostop do interneta dokopljejo tatovi, ki nato dostop uporabljajo na tuj račun. Navezava na telefonsko številko to onemogoča, pri nas je to prva tovrstna storitev. Primerna je seveda za tiste, ki do interneta dostopajo z ene telefonske številke. Siol je novo storitev najprej ponudil tisoč izbranim uporabnikom, glede na odziv jo bo nato ponudil tudi drugim. MEŠETAR Agens prenehal izhajati Kranj, febr. - Po šestih letih je prenehal izhajati časopis Agens, ki je spremljal lastninsko preoblikovanje podjetij. V šestih letih je izšlo 78 številk časopisa Agens, ki sta ga pred šestimi leti osnovala tedanji sklad za razvoj in agencija za privatizacijo, spremljal je lastninsko preoblikovanje slovenskih podjetij z družbenim kapitalom. Zadnja leta je Agens izdajala Slovenska razvojna družba, ki se je sedaj odločila, da preneha izhajati, kar pojasnjujejo s tem, da je lastninsko preoblikovanje končano. OBČINA RADOVLJICA ŽUPAN Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica tel. 386(0)64 700 230 fax: 714 684 Številka: 08104-3/00 Datum: 17/2-2000 Radovljica Na podlagi 30. člena Statuta Občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske št. 23/99 z dne- 24/6-1999) in Odloka o proračunu Občine Radovljica (Uradni vestnik Gorenjske št. 1 z dne 11/1-2000) objavljam JAVNI NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE IDEJNE ZASNOVE USMERITVENIH TABEL ZA ULIČNI SISTEM RADOVLJICE IN LESC TER OZNAČITVENIH TABEL ZA OBMOČJE OBČINE RADOVLJICA Z javnim natečajem želimo dobiti sprejemljivo rešitev označevanja informacijskih usmerjevalnih tabel v občini Radovljica. Označevalni kot tudi oglaševalni sistem naj temelji na prepoznavanju lokalnega okvira in primer mikrolokacijskih možnosti in kvalitet, od integriranja v okolje do nadgradnje oznak tam, kjer je možno. Osnovna načela oblikovanja in dopolnitve vizualne, grafične in prostorsko organizacijske podobe informacijskih usmerjevalnih tabel so: - upoštevanje simbolov Občine Radovljica-grba in zastave ter barv zastave (rdeča, bela), kjer je to potrebno za razpoznavnost, - upoštevanje obstoječega logotipa Občine Radovljica, možna je tudi varianta z izvirno rešitvijo logotipa, - upoštevanje mednarodnih oznak- simbolov in barv, kjer je to potrebno, - upoštevanje potreb občine, - upoštevanje funkcionalnosti, - upoštevanje lokalne prepoznavnosti-identitet, - svežina in privlačnosti ter možno število dograditev na enoto. (Grb, zastavo, logotip lahko dvignete v sobi št. 15 Občine Radovljica, Gorenjska c. 19, Radovljica). Javni natečaj zajema tri ločene, vendar medsebojno povezane oblikovne rešitve: * - usmerjevalne table za sistem ulic in trgov v Radovljici in Lescah, - označitvene table za območje občine Radovljica, - turistične in poslovno-informativne table. Natečajni elaborat naj vsebuje: - osnovno idejno rešitev, - konstrukcijsko rešitev, - primer mikrolokacije označevalnih ali oglaševalnih tabel in prilagoditev situacije, - črkovno rešitev (logotip), - barvno rešitev grafične opreme in konstrukcije, - pisno obrazložitev ideje in tehnične opise sistemov in elementov, - izjavo avtorja o izvirnosti idejne rešitve, podpisano s šifro, - vse priloge morajo biti poslane na A3 formatu, zloženem v A4 mapi. Propozicije za oddajo del: 1. vsaka priloga mora biti označena s šifro dela v zgornjem desnem kotu, 2. v posebni zapečateni ovojnici, na kateri je označena šifra avtorja, mora biti rešitev šifre, ki vsebuje podatke o avtorju (avtorjih): ime, priimek, naslov, telefon, žiro račun, davčno številko. Ovojnico je treba oddati skupaj z elaboratom. Nepopolnih del komisija ne bo upoštevala. Odkupne nagrade: bomo izplačali v neto zneskih, in sicer: I. nagrada II. nagrada III. nagrada 350.000,00 SIT 200.000,00 SIT 100.000,00 SIT. Z dodelitvijo odkupne nagrade pridobi Občina Radovljica avtorske pravice enkrat za vselej in pravico do razpolaganja, uporabe in morebitne spremembe nagrajene rešitve. Strokovna komisija za oceno in izbiro najboljših natečajnih del Občine Radovljica bo v 15 dneh po roku za oddajo elaboratov pripravila predlog vrstnega reda izbranih del. Dela pošljite priporočeno najpozneje do 20/3-2000 na naslov: OBČINA RADOVLJICA, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, Komisija za oceno natečajnih predlogov za informacijske usmerjevalne table v Občini Radovljica s pripisom na kuverti "Natečaj - ne odpirati!". Na vsaki ponudbi mora biti napisana šifra avtorja. Komisija bo upoštevala dela, ki bodo v celoti ustrezala natečajnim pogojem, priporočeno odposlana do razpisnega roka ali prinesena na naslov, najkasneje do 12.00 ure razpisanega dne. Udeležence javnega razpisa bo Občina Radovljica obvestila do 10. aprila 2000. Radovljica, 17/2-2000 Janko S. STUŠEK ŽUPAN Ukrep proti uvozu goved z Madžarske Slovenska vlada je na četrtkovi seji nekoliko spremenila uredbo o izvajanju Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (Cef-ta) ter začasni uporabi Dodatnega protokola št. 6 k sporazumu Cefta, s čimer je zaščitila domačo govedorejo pred pretiranim uvozom več kot tristo kilogramov težkih goved z Madžarske. Dosedanjo 15-odstotno carinsko stopnjo, ki jo določa sporazum Cefta, je ukinila in jo nadomestila z 10-odstotno stopnjo in s posebno uvozno dajatvijo v znesku 156 tolarjev za kilogram. Za takšen ukrep se je odločila zaradi velikega uvoza klavnih goved z Madžarske. Slovenski mesarji so jih samo januarja iz te države uvozili za 640 ton, kar je že skoraj 90 odstotkov lanske količine. Pa ne le to! Medtem ko so lani večino goved uvozili zato, da so jih predelali in potlej izdelke izvozili, pa je letos vse namenjeno oskrbi domačega trga. Če bi se uvoz neomejeno nadaljeval, bi to po oceni ministrstva za ekonomske odnose in razvoj lahko povzročilo zastoj pri odkupu domačega klavnega goveda. Pomanjkljivosti pri porabi kmetijskega denarja Po pisanju časopisa Finance so ministrstvo za. kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano "prečesali" revizorji računskega sodišča in inšpektorji ministrstva za finance in ugotavljali pravilnost porabe proračunskega denarja. Medtem ko poročilo računskega sodišča še ni dokončno, pa je iz poročila inšpekcije ministrstva za finance razvidno, daje bilo pri intervencijah za kmetijstvo precej nepravilnosti. Mednarodni sejem Flora V Celju se bo v četrtek začel peti mednarodni specializirani sejem vrtnarstva, cvetličarstva in krajinarstva Flora 2000. Na njem bo sodelovalo 196 razstavljavcev iz štirinajstih držav, pričakujejo pa vec kot 25 tisoč obiskovalcev, ki bodo lahko prisluhnili tudi strokovnim predavanjem o presajanju in sajenju rastlin, o ureditvi cvetličnih balkonov in oken ter cvetličnih gredic in grobov, o načrtovanju sadnega vrta in o strešnih vrtovih. Na sejmu, ki bo zaprl vrata v nedeljo, bodo prikazali izdelovanje cvetličnih aranžmajev, izbrali Pa bodo tudi cvetličarja in cvetličarko Flore 2000. Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo p*1 prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za ki' logram): * jabolka 70 -185 * krompir 60-130 * korenje 100 * zelje 50-80 * kislo zelje jqo - 150 * kisla rePa 40 - 80 * čebula ^5 79 * m'ada čebula jqq j50 lČ6w a- 160-"350 lTfČ 280 - 380 * solata endivija iUU JJU * rdeča pesa *peteršilj 220- 280 * blitva 330- 400 * korenje 280 - 400 * cvetača 80 - 120 GORENJSKA ONLINE: www.media-art.sT OBČINA ŠKOFJA LOKA Na podlagi 3. člena Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, številka 15/94, 13/95, 37/96 in 43/96) ter 46. b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni-list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 59/99) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 1. izredni seji dne 3. 2. 2000 sprejel AKT O RAZPISU REFERENDUMA o imenovanju javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Dolenca 1. člen S tem aktom se urejajo vprašanja referenduma po 46. b členu zakon o lokalni samupravi o imenu javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Dolenca. 2. člen Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali se strinjate, da ostane ime Osnovna šola Ivana Dolenca?" 3. člen Območje referenduma je območje občine Škofje Loke 4. člen Dan razpisa referenduma je 7. februar 2000. 5. člen Dan glasovanja je 12. marec 2000. 6. člen Akt o razpisu referenduma o imenu javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna šola Ivana Dolenca se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati dan po objavi. Številka: 009-1/00 Škofja Loka, dne 3.2.2000 Igor DRAKSLER, župa* 1. Volivci, ki lahko glasujejo po pošti (vojaki, oskrbovanci domov, ki m majo stalnega prebivališča v domu, bolniki, ki so v bolnišnicah) mora jo do 5.3.2000 vložiti zahtevo za glasovanje po pošti. Glasovanje P° pošti se opravi pred dnevom splošnega glasovanja. _ 2. Volivci, ki so na dan splošnega glasovanja, ki bo dne 12. 3. 20 odsotni, lahko glasujejo na predčasnem glasovanju na se de Občinske volilne komisije v sredo, dne 8. 3. 2000 na Po'JfnSho cesti 2, Škofja Loka v sejni dvorani v I. nadstropju. Volišče odprto od 9.00 do 17.00 ure. , 3. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, katerem so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred vo ,.. j odborom na svojem domu. To morajo sporočiti Občinski vol komisiji do 9. 3. 2000. . POSLI IN FINANCE ureja: Marija Volčjak______ 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Razprodaja se nadaljuje Slovenski trg kapitala se je pretekli teden zopet soočil z večjimi razprodajami delnic, ki so bile najbolj opazne pri farmacevtskemu podjetju Lek. Posli z delnico so se že sklepali močno pod 31.000 tolarjev, do konca tedna pa je delnica le nekoliko pridobila. Povpraševala so za Padci tečajev do 30.200 tolarjev nastopili malo bolj aktivno in potisnili delnico na 31.580 tolarjev, kar je v tedenski bilanci rasti naneslo celo pozitivno številko. Manj ugodno od Leka se je teden končal za drugega farmacevta Krko. Delnica je v enem tednu zdrsnila za 2 odstotka, vrednost pa je pristala pri 25.860 tolarjih. Skupaj s Petrolom Je ta delnica najbolj pripomogla k Padcu slovenskega borznega indek-Sa~ Le-ta je v enem tednu izgubil Poldrugi odstotek, njegova vrednost Pa se je znižala pod 1.800 indeksnih točk. Petrol je pri tem primaknil kar precej, saj je njegova vred-nost izgubila 2 odstotka in pol. Padec delnice na 23.000 tolarjev je bil Poleg splošnega vpliva trga odraz Predvsem pričakovanja poslovnih rezultatov, kijih je v petek predstavilo vodstvo podjetja. Dobiček družbe je v preteklem poslovnem letu znašal le 200 milijonov tolarjev, kar predstavlja 6 odstotkov načrtovanega in 0,4-odstotno donosnost kapitala. Močno znižan dobiček je posledica težkih razmer na trgu goriv. Cena bencina, ki jo določa država, je za Petrol še vedno Prenizka in mu ne omogoča dosegati zglednega donosa. Prav tako je irnel na dobiček preteklega leta velik vpliv tudi odpis terjatev do podjetja Nafta Lendava, ki je v večtn-ski lasti Petrola. Petrol je odpisal 800 milijonov tolarjev terjatev, kar je posledica slabih pričakovanj, saj Se Nafta Lendava srečuje s težkimi fazmerami na trgu surove nafte in kljub obsežni državni denarni pojoči posluje negativno. Lanski rezultati Petrola bi bili lahko še s[abši, če ne bi v podjetju s koreni-lini znižanjem stroškov vpliva/i na Poslovni rezultat. Realno so bili Preteklo leto stroški nižji za 7 odstotkov, s čimer je družba privarčevala 1,6 milijarde tolarjev. V enakih razmerah kot Petrol posluje {udi Istrabenz. Investitorji tudi za to podjetje ne pričakujejo dobrih Poslovnih rezultatov. Negotovosti Slede rezu/tatov skupaj z splošnim Negativnom stanjem na trgu so znižale tudi ceno delnice, ki je v enem tednu zdrsnila za dobre 3 odstotke na 2.700 tolarjev. Prav tako se je vrednost znižala tudi trgovskemu velikanu Mercatorju Creina na borzi Vrednost njegove delnice se je znižala za malo manj kot 2 odstotka na 15.350 tolarjev. Padec vrednosti delnice lahko pripišemo splošnemu vplivu trga, saj trenutno ni kakšnega konkretenega razloga, ki bi izhajal iz poslovanja podjetja in negativno vplival na podjetje. Ravno nasprotno, po pričakovanjih je Mercator ponovno uradno objavil ponudbo za odkup vseh delnic podjetja Emona Merkur. V prejšnjem poiskusu je prevzem preprečila država, tokrat pa je takšna prepoved s strani oblasti manj verjetna. Poleg osvajanja slovenskega prostora Mercator širi svojo mrežo tudi v države bivše Jugoslavije, kjer je tržni potencial zelo velik. Precej je izgubi/a tudi delnica kranjskega Merkurja. Njena vrednost se je znižala z 18.000 tolarjev, pri kolikor je vrednost delnice vztraja/a kar dolgo obdobje, na 16.350 tolarjev, kjer se je pokazalo tudi večje zanimanje za delnico, kar je tudi razumljivo, saj so temeljni kazalniki za podjetje ugodni. Podoben tečaj seje oblikoval tudi za delnico Save Kranj. Delnica izgublja na svoji vrednost že kar nekaj časa, pretekli teden pa se je njena vrednost znižala za nekaj več kot odso-tek na 16.500 tolarjev. Negativni teden se je nadaljeval tudi na trgu pooblaščenih investicijskih družb. Indeks PIX je v tednu dni izgubil slab odstotek in končal teden pri 1441 točkah. Izmed družb, ki imajo certifikate že zamenjane za realno premoženje, je največ izgubila Zlata moneta 1. Njena vrednost se znižala za 1,8 odstotka na 71 tolarjev. Izgubi/a sta tudi Triglav steber I in Zvon 1, poldrugi odstotek navzgor pa se je vrednost popravila Pomurskemu investicijskemu skladu I. Prihodnje trgovanje s pooblaščenimi investicijskimi družbami bo zaznamovala dražba v Portorožu, na kateri so investicijski skladi pretekli teden kupovali premoženje, s katerim država zapolnjuje privatizacijsko vrzel, in tako zamenjavali certifikate za delnice podjetij. Negativni trend je tudi pretekli teden vladal na slovenskem trgu kapitala. Po vsej verjetnosti se bo lenobno obdobje na trgu nadaljevalo, kar ne bo pozitivno vplivalo na tečaje vrednostnih papirjev. Upajmo, da se bo vzdušje na trgu popravilo z objavami poslovnih rezulata-tov kotirajočih podjetij, kijih pričakujemo v naslednjih tednih in bi lahko kar precej spremeni/i sliko tudi na trgu kapitala. Matjaž Bernik, Ilirika BPH d.d. SKB banka uvedla nezgodno zavarovanje Kranj, febr. - SKB banka je uvedla brezplačno nezgodno zavarovanje za imetnike tekočih računov ter jim ponudila tri pakete dodatnega nezgodnega zavarovanja. SKB banka je decembra lani dobila dovoljenje za posredovanje pri prodaji zavarovalniških storitev in s sodelovanjem zavarovalnice Generali SKB brezplačno nezgodno zavarovala vse imetnike tekočih računov. Velja 24 ur na dan in vse dni v letu, zavarovalna odškodnina v primeru nezgodne smrti znaša 600 tisoč tolarjev. Velja od 1. februarja naprej do zaprtja tekočega računa. Hkrati so imetnikom tekočih računov do 15. marca ponudili tri različne pakete dodatnega nezgodnega zavarovanja. Pri mesečni premiji 300 tolarjev znaša odškodnina v primeru smrti ali popolne invalidnosti 3 milijone tolarjev, premija 700 tolarjev poleg tega zajema še 3 tisoč tolarjev za bolnišnični dan, vendar šele po šestem dnevu zdravljenja. Pri premiji 1.500 tolarjev pa odškodnina znaša 4 milijone tolarjev, vsak bolnišnični dan 2 tisoč tolarjev, poleg tega pa zaradi začasne nesposobnosti za delo po šestem dnevu dnevna odškodnina znaša prav tako 2 tisoč tolarjev. Štiri Zlata peresa za Pristop, eno za SPEM Kranj, febr. - Mednarodna zveza poslovnih komunikatorjev je slovenski agenciji Pristop dodelila štiri nagrade za komunikacijsko odličnost, Zlata peresa. Nagrajena je tudi komunikacijska skupina SPEM iz Maribora. Za Mobitelovo letno poročilo je nagrajena Martina Merslavič, za projekt "Počistimo mrežo" Iztok Verdnik, kar dve nagradi pa je prejela Petja Rijavec in sicer za promocijo mineralne vode Donat Mg in za podporo ustanavljanju vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Agencija Pristop je bila nagrajena že osmo leto zapored, za različne dosežke je doslej prejela 39 nagrad. Mariborska komunikacijska skupina SPEM pa je nagrajena za projekt "Otroci za boljše okolje", ki so ga izvedli skupaj s podjetjem Tetra Pak. Svečana podelitev nagrad bo konec februarja v Londonu. Trije nagrajeni projekti (Mobitelevo poročilo, oba projekta Petje Rijavec in SPEM-ov projekt) so bili že poslani žiriji, ki bo podelila svetovne nagrade za odličnosti v odnosih z javnostmi. J^nj, febr. - Včeraj so na Ljubljanski borzi začeli trgovati z ^»cami kranjske Creine. d Pr-aVa Ljubljanske borze je na prosti trg uvrstila delnice kranjske l£ n'ške družbe Creina Kranj, v skupni nominalni vrednosti , . -616.000 tolarjev. Nominalna vrednost delnice znaša 4 tisoč to-tir t* ^rema se ukvarja z izdelavo in prodajo kmetijskih in indus- Jskih strojev in naprav. V članstvo je Ljubljanska borza sprejela •jat V° ^an^° xz Marib°ra' ki bo svoje delo lahko začela opravil V ko bo predložila dokazila o sprejemu v članstvo pri Centralni rinško depotni družbi, koji bo dodeljena trgovalna koda. stečaji in prisilne poravnave lAchv *"e^r- " Bonitetna hiša I, d.o.o. poslovne informacije slov nam "*e pos'a'a seznam stečajev in prisilnih poravnav enskih podjetij od 15. januarja do 11. februarja. sk'h* Seznarnu Je 43 stečajev, likvidacij in prisilnih poravnav sloven-*in Podjetij, med njimi le nekaj z Gorenjskega. Začela seje prisilna v a^nava za podjetje Gradbinec Kranj, njen upravitelj je Andrej Jan • ^a poaJetJe Notitia W Kranj je bil stečaj začet in končan 10. kar'TJa ^a seznamu so tucn tri prekinitve teh postopkov, od tega gost 6 na ^oren.Jskem. Tako je bil 12. januarja prekinjen stečaj . inskega in turističnega podjetja Club Kanu v Dragočajni, začet je Cj / decembra lani, stečajni upravitelj je bil Veljko Jan. V Radovlji-nav JC ze Pred koncem lanskega leta prekinjena prisilna porav-a 2a podjetje Sitar, upravitelj je bil Mihael Savnik. &OBER IZLET I DOBER IZLET Želite prihraniti dva tisočaka? delov br-hi D0DER l^LET dober predlog za ljubitelje večdnevnih rajž: izlet v so-uXodn'JU 5 /*otomlno agencijo Kompas PEGAZ Jesenice na Dunaj po izjemno nev 1 ceni 24.500 tolarjev. Pegazov izlet bo 24. marca letos. V programu trid-V In/,. 'zleta so zlasti ogledi dunajskih znamenitosti, bivanje bo organizirano NARn^\m fla,eui- Ampak res ugodna cena tega Pegazovega izleta še ni vse: za sanio yy J*- E in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena tridnevnega izleta k?sa ti ? ®n prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjs- 0 prijave in vplačila (do zasedbe razpoložljivih sedežev v av-pa Potovalna agencija PEGAZ Jesenice, Titova 18, telefon 064/831-768; "toln • -' V mal°°filusni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega ^ VKa na Zoisovi I. Telefonski številki- 064/ 223-444 in 064/ 223-1JI. OBČINA ŠENČUR Kranjska 11 4208 Šenčur tel. 064-2519 -100 fax. 2519 e-mail: obcina@sencur.si url: www.sencur.si 111 Na podlagi 16. člena Odloka o priznanjih Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št.43/97) Komisija za podelitev priznanj Občine Šenčur objavlja RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Šenčur za leto 2000 Priznanja občine Šenčur so: Zlata plaketa Občine Šenčur, Srebrna plaketa Občine Šenčur, Bronasta plaketa Občine Šenčur, naziv Častni občan Občine Šenčur, spominsko priznanje Občine Šenčur. Zlata plaketa Občine Šenčur je najvišje priznanje Občine Šenčur in se podeljuje: - posamezniku za njegovo življenjsko delo ali več kot 25-letno uspešno delo na območju sedanje občine Šenčur za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, - skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 50-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Srebrna plaketa se podeljuje: - posamezniku za njegovo več kot 15-letno uspešno delo na območju sedanje občine Šenčur za dosežene uspehe, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, - skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 25-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Bronasta plaketa se podeljuje: - posamezniku za njegovo več kot 5-letno uspešno delo na območju sedanje občine Šenčur, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, - skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 15-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Naziv Častni občan Občine Šenčur se podeli: Občanom občine Šenčur in drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda občine Šenčur, lahko občinski svet podeli naziv Častnega občana. Spominsko priznanje Občine Šenčur se podeli: Posamezniku ali skupini občanov in drugim pravnim osebam, kadar le ti z enkratnim ravnanjem prispevajo k ohranitvi, zaščiti in zdravju človeških življenj, okolja ali premoženja oziroma izvršijo takšno dejanje, ki. je z gospodarskega, družbenega ali kulturno humanitarnega vidika ocenjeno kot po zitivni dosežek. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev občinskih priznanj Občine Šenčur so lahko občani, politične stranke, podjetja, zavodi, društva ter dru ge organizacije in skupnosti iz območja občine Šenčur. Pobudo oziroma predlog je treba podati pisno in mora vsebovati: - ime in priimek ali naziv pobudnika oziroma predlagatelja, - ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njegove osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude oziroma predloga, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v dani obrazložitvi pobude oziroma predloga Predlagatelji oz. pobudniki morajo svoje pobude pisno posredovati v roku 30 dni po objavi razpisa na naslednji naslov: Občina Šenčur, Kranjska 11, 4208 Šenčur s pripisom KOMISIJI ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE SENCUR. Komisija za podelitev priznanj Občine Šenčur KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 21.2.2000 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d Kranj HRAM ROZCE Mengeš ILIRIKA Kranj IUR1KA Medvode INVEST Škodja Loka KRBDMV BANKA Krati Šk kfe» LEMA Kranj V0LKS BANKrUUD. BANKAdcUi. NEP0S (Šk Loka, Trata) NOVA LB Kairmk, K«r», Mettodt k loto ROBSON Mengeš PBS dd. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBUKUM Ljubljana PUBUKUM Kamnik SHP-Slov. hraa in pas. Kranj SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) 102,28 102,50 102,70 102,70 ■102,70 102,65 102,70 102,55 102,80 102,15 102,70 102,56 102,80 101,30 102,80 102,70 102,40 102,50 102,45 103,03 14,54 14,64 10,34 10,41 103,24 14,54 14,67 10,33 10,43 103,00 14,55 14,65 10,32 10,42 102.95 14,58 14,63 10,38 10,42 102,99 14,59 14,64 10,39 10,44 103,10 14,56 14,66 10,34 10,41 221-722 103,15 14,55 14,67 10,32 10,43 103,10 14,60 14,67 10,38 10,43 103,35 14,58 14,69 10,3610,44 103,20 14,58 14,65 10,35 10,41 102,85 14,49 14,65 10,30 10,44 103,00 14,56 14,64 10,40 10,46 103,27 14,57 14,67 10,35 10,43 103,15 14,58 14,67 10,35 10,43 102,90 13,62 14,62 9,70 10,40 103,00 14,56 14,62 10,38 10,41 103.09 14,58 14,64 10,39 10,43 102.96 14,57 14,69 10,38 10,46 103.10 14,51 14,60 10,31 10,41 103,25 14,53 14,70 10,32 10,45 SLOVENUATURJST Boh. Bistrica 102,28 - 14,54 - 10,33 SL0VENUATUR1ST Jesenice SZKB Blag, mesto Žiri ŠUM Kranj 102 70 102,40 103,15 14,56 14,66 10,34 10,40 103,10 14,55 14,65 10,30 10,42 362-600 102,70 103,10 14,56 14,64 10,37 10,45 TENTOURS Domžale TR6 Bled 102,70 102,50 103,30 14,57 14,70 10,35 10,42 103,10 14,54 14,65 10,32 10,42 TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 102.80 102,99 14,61 14,64 10,37 10,41 •62-696 VVILFAN Jesenke suDermarkel UNION VVlLfAN Kranj 360-260 WILf AN RadovDica, Grajski dvor VVlLfAN Tržič 563-816 POVPREČNIrtČAJ 102,52 103,09 14,53 14,65 10,32 10,43 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,40 tolarjev. Fbdatke za tečajnico nam sporočajo menja niče, lei si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menja niških tečajev giede na ponudbo m povpraševanje po tujih va utah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih Mika dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOM1TENTE PE Kranj, Zoisova 1, PE Škofja lolca, Kapucinski trg 2, wvvw.k/ekova-banka.si Tel.: (064) 380-70-11 Tel.: (064) 624-540 GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si REŠET d.o.o. KRANJ Huje 9 4000 KRANJ Uspešno gradbeno podjetje s 115 zaposlenimi, ki se ukvarja z nizkimi gradnjami, razpisuje prosti delovni mesti 2 STROJNIKA TGM Pogoji: - izpit za strojnika TGM - vozniški izpit B kategorije - 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za poizkusno dobo 3 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Dodatne informacije dobite po telefonu 064/380-530. Pisne prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. Gorenjska podružnica Društva za zdravje srca in ožilja sporoča, da je možno rezervirati še nekaj vstopnic (+ po želji tudi prevoz) na prireditev "SRCE IN KULTURA 2000" dne 13. marca 2000 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Za rezervacijo vstopnic (za člane gorenjske podružnice brezplačno + prevoz na relaciji Tržič - Radovljica * Kranj - Mengeš - Ljubljana) lahko pokličete Gorenjski glas, 064/223-444 ali 223-t 11. Število dodatnih vstopnic je omejeno!!! Pokrovitelj predavanj v Gorenjski podružnici je: fteflAjr RADENSKA - ZDRAVILIŠČE A|3£^^^^w*fr Podjetje za zdravstvo, turizem in " gostinstvo Radenci, d.o.o. KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Razstava Dobrote slovenskih kmetij Za sodelovanje prvič prispevek Zadnji rok za prijave je 15. marec. Ljubljana - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva je že objavila javni razpis za sodelovanje na enajsti razstavi in ocenjevanju kmečkih prehranskih izdelkov Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 11. do 14. maja v Minoritskem samostanu na Ptuju. Na razstavi bodo lahko sodelovale kmetice in kmetje z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki, domačim oljem, kisom, žganjem, suhim sadjem in vinom. Pri mlečnih izdelkih bodo ocenjevali pinjenec, kislo mleko, smetano, maslo, sirarsko skuto, mehki, poltrdi in trdi sir ter mohant, pri mesnih izdelkih suhe klobase, suhe salame, suh želodec, sušeno vratino, sušeno mesnato slanino, suhe klobase v zaseki, suho meso (pršut, plečka, šunka) in meso iz tunke, pri krušnih izdelkih pa poleg sedmih vrst kruhov še pletenice, potice, kvašene šarklje, krofe, kvašene rogljičke, buhteljne, janeževe upognjen-ce, krhke rogljičke, kekse na stroj, krhke flancate in medenjake, pri kisu jabolčni in vinski kis, pri olju oljčno, bučno in sončnično olje in pri žganjih naravne žgane pijače iz sadja in grozdja. Vsi, ki bi želeli sodelovati na razstavi, morajo za vsak izdelek izpolniti prijavnico in jo najkasneje do 15. marca oddati svetovalkam za družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti. Ob prijavi bo tokrat prvič treba plačati tudi prispevek za ocenjevanje -1.190 tolarjev na izdelek. Vsaka kmetija bo lahko poslala na ocenjevanje največ po dva izdelka iz skupine mlečnih in mesnih izdelkov, kisa, olja, žganja in suhega sadja ter po en krušni izdelek, pri tem pa bo vsak izdelek morala opremiti z deklaracijo, iz katere bo razvidno, kakšne so sestavine, kdaj je bil izdelan in kdo gaje naredil. Strokovrfe komisije bodo izdelke ocenile in izdelovalcem najboljših podelile priznanja za kakovost, tistim, ki so že trikrat zapored dobili najvišje priznanje, pa znak kakovosti. Na razstavi bodo predstavili le nagrajene izdelke. • CZ. Podeželske ženske bodo zborovale Formalnosti, izobraževanje in razvedrilo nalič- ja Varla iiict' ifi /.nam Žeroutik <> len GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Zimsko izobraževanje Dela v vrtu in nega rož Bled - V soboto ob desetih dopoldne bo v Lovskem domu na Bledu (ob cesti na grad) predavanje Slavka Zgonca iz podjetja Unichem o prvih spomladanskih delih v vrtu in v sadovnjaku ter o negi sobnih rož. Predavanje pripravljata kmetijsko gozdarska zadruga Gozd Bled in blejska enota kmetijske svetovalne službe. Kmetijsko gozdarska zbornica Križe - Kmetijska svetovalna služba vabi jutri, v sredo, ob desetih dopoldne v prostore kmetijsko gozdarske zadruge v Križah na predavanje o kmetijsko gozdarski zbornici. Predaval bo kmetijski svetovalec Matjaž Meglic. Gnojenje kmetijskih rastlin Poljane - Jutri, v sredo, ob pol devetih dopoldne bo v zadružnem domu v Poljanah predavanje o gnojenju kmetijskih rastlin. Predavatelj Janez Sušin iz Kmetijskega inštituta Slovenije bo povedal marsikaj koristnega o tem, kaj vse vpliva na gnojenje, o značilnostih gnojenja travinja, o dognojevanju koruze, o pravilih gnojenja na območjih, ki so bogata z viri pitne vode... Na predavanje vabi kmetijska svetovalna služba. • CZ. Tečaj o ekološkem kmetovanju Najprej predavanja, potlej še ekskurzija Kranj - Ekološko kmetovanje je ena od možnosti za ohranitev slovenskih kmetij, še posebej na območjih, kjer zapis; ji, za so mi->va- Zai ogrožajo ribe Ribiške družine bodo lovcem rade kupile patrone Ker v rekah rib na noben način ni mogoče zaščititi pred kormorani, je edini možni ukrep streljanje, ugotavlja Srečko Perko iz kmetijskega ministrstva in poudarja, da to ne bi bil pomor kar počez, ampak v skladu z lovsko zakonodajo in etiko. Kranj - Ribiška zveza Slovenije je v četrtek, ob odprtju drugega slovenskega sejma lova, ribolova in turizma v Kranju, predstavila javnosti probleme, ki jih ribjemu zarodu in ribičem povzročajo vse bolj številčni kormorani. Po oceni ribičev naj bi jih v Sloveniji prezimovalo od pet do šest tisoč, po štetju Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije pa do 3.600. Vsako leto naj bi po ribiških ugotovitvah pojedli več kot dvesto ton rib, še veliko rib, med njimi tudi spolno zrele avtohtone lipane in poduste, pa naj bi smrtno ranili. Veliki kormoran je v Evropi je zaustaviti tudi s tako nepo- nekdaj veljal za ogroženo živalsko vrsto. Že pred pol stoletja so ga zaščitili z mednarodno konvencijo za varstvo ptic, leta 1979 so ga v Evropski uniji uvrstili tudi na seznam ogroženih živalskih vrst, 1993. leta ga je z uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zaščitila tudi Slovenija. Pomanjkanje naravnih plenilcev (kun) in bržkone tudi prepoved uporabe nekaterih pesticidov so povzročili, da so se kormorani začeli pretirano množiti in da je sledila prava "eksplozija". Če so jih 1970. leta v vsej Evropi našteli le 20 do 30 tisoč, so jih dobre četrt stoletja kasneje že od 650 do 700 tisoč, predvsem v severozahodnih evropskih državah pa se je njihovo število vsako leto povečalo od 10 do 25 odstotkov. To je bil tudi razlog, da so kormorana pred tremi letu umaknili iz Dodatka 1 k Smernicam Evropske zveze o ohranitvi prostoživečih ptičev in da so nekatere države, članice zveze, odtlej poskušale njihovo čezmerno razmnoževan- pularnimi ukrepi, kot so streljanje odraslih ptičev in uničevanje gnezdišč. Vsako leto pojedo čez dvesto ton rib Posledice prevelikega števila kormoranov občutijo tudi v Sloveniji, pri tem pa so si mnenja precej različna. Medtem ko v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije poudarjajo, da je o škodi skoraj nesmiselno govoriti in da so zanjo zaradi prekomernih vlaganj rib v vode deloma krivi tudi ribiči sami, pa je za ribiče prevelika in nezaščitena "jata" kormoranov prava ekološka katastrofa. Kormorani naj bi v slovenskih vodah že porušili naravno ravnovesje, ogrozili avtohtone ribje vrste, kot so lipan, postrv, sulec in podust, enako pa tudi druge, ki so zaradi redkosti ogrožene in zaščitene z uredbo. Med prezi-movanjem v Sloveniji naj bi vsako leto pojedli več kot dvesto ton rib in jih poleg tega še veliko smrtno poškodovali. 1 UflfkOMMtN 1 iii\ivE\Lrn Kormorani povzročajo škodo tudi v bohinjskih vodah. Kormorani so dobri potapljači rmoran je približno 2,5 kilograma tež se kil< poj« Ribiška zveza Slovenije, Zavod za ribištvo Ljubljana, Zveza ribogojcev Slovenije in Društvo rejcev vodnih živali že tri leta predlagajo ministrstvu za okolje in prostor, da bi kormorana umaknili s seznama zavarovanih živalskih vrst, pri tem pa se kot navajajo - ne morejo znebiti vtisa, da so stališča Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije odločilna in da pristojni niso pripravljeni resno obravnavati širših ekoloških in ekonomskih razsežnosti prevelika števila kormoranov. Ministrstvo je pred tremi leti izdalo odločbo, ki je ribiški zvezi omogočala plašenje in odstrel 370 kormoranov, vendar ukrepov zaradi zapletenosti v praksi ni bilo mogoče izvesti, na odločbo pa se je pritožilo tudi društvo za opazovanje ptic. Nič več zavarovana vrsta Ribiči, ribogojci in rejci vodnih živali so januarja letos ponovno naslovili na ministrstvo predlog za spremembo, to pa je po mnenju Boruta Jeršeta, predsednika Ribiške zveze Slovenije, zadnja možnost, sicer jim bo res ostala samo še ta, da s transparenti odidejo pred vlado, kar je tudi zanje nesprejemljivi način reševanja problemov. Kot kaže, jim po nepriljubljenem ukrepu ne bo treba poseči. Jana Vidic z ministrstva za okolje in prostor je poudarila, da bi bilo problem treba reševati na izvoru, to je na severu Evrope, odkoder prihajajo kormorani k nam le prezi-movat, hkrati pa je napovedala, da bodo vladi predlagali spremembo uredbe o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, iz katere naj bi črtali kormorana, ki tudi po njihovi oceni ni več ogrožena vrsta, ter sprejetje načrta za nadaljnje ravnanje s kormorani. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bi po besedah državnega podsekretarja Srečka Perka tak načrt ukrepov (v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor) lahko pripravili v enem mesecu po spremembi uredbe. Ker rib v odprtih vodah na noben način ni mogoče zavarovati pred ribojedimi pticami, je edini možni ukrep streljanje, pri tem pa bi tudi lovce morali spodbuditi k izvajanju odstrela. Kot smo slišali, jim bodo ribiške družine rade kupile "patrone". • C. Zaplotnik Veterinarska inšpekcija pregledala bohinjsko sirarno Odločbo razumejo kot "pritisk" na izboljšave Republiška veterinarska uprava je bohinjski sirarni izdala odločbo, s katero ji je zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev prepovedala izdelavo živil (mleka in mlečnih izdelkov) za javno potrošnjo na domačem trgu. Srednja vas v Bohinju - Odločba še ni pravnomočna, podjetje A&C Ogledna sirarna Žalec, ki je lastnik sirarne, se je nanjo pritožilo in hkrati že začelo z odpravljanjem pomanjkljivosti. Če se le ne bo kaj zapletlo, jih bo odpravilo v dveh mesecih, sanacija pa ga bo stala od sedem do osem milijonov tolarjev. Ker podjetje želi za sirarno v Srednji vasi pridobiti t.i. kontrolno številko in se vpisati v register dovoljenih obratov za izdelavo živil za javno potrošnjo na domačem trgu, je zaprosilo veterinarsko inšpekcijo za (ponovni) pregled, ta pa je ugotovila, da obrat ne izpolnjuje pogojev iz novega pravilnika o veterinarsko sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo in da jih ni izpolnjeval niti prej, koje veljal še stari jugoslovanski pravilnik iz 1989. leta. Poleg pomanjkljivosti pri izdaji nekaterih dovoljenj je glavni očitek ta, da mleko sprejema v sirarno iz cisterne preko pretočne cevi v odprt bazen, ki je v prostoru mlekarne, kjer poteka tudi toplotna obdelava mleka, polnjenje in pakiranje fermentiranih izdelkov, proizvodnja skute in pakiranje konzumnega pasteriziranega mleka. Poti delavcev in embalaže ter izdelkov se križajo, prostor za toplotno obdelavo ni ločen od ostalih proizvodnih prostorov, obrat nima posebnega prostora za skladiščenje sirotke, prav tako ne za čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev ter za skladiščenje zavojnega materiala. Proizvodni prostori so poškodovani, oprema je delno iz aluminija, garderobne omarice so lesene, straniščna vrata se ne odpirajo v obe smeri, vhodna vrata nimajo zračne zavese in se ne zapirajo avtomatsko, obrat ni ograjen. Kot je dejal mag. Andrej Čulk, direktor in solastnik podjetja A&C Ogledna sirarna Žalec, razumejo odločbo predvsem kot "pritisk" na izboljšave, ki so zaradi vse ostrejših zahtev za varstvo potro- šnikov tudi potrebne. Za sirarno imaj° uporabno dovoljenje, izdelki so pod rednim nadzorom in zdravstveno ustrezaj0 vsem zahtevam, pomanjkljivosti, ki jih Je ugotovila veterinarska inšpekcija, pa ze odpravljajo in jih bodo predvidoma odpravili v dveh mesecih. Potlej se bodo lotili se posodobitve in izgradnje prizidka, v katerem bodo uredili tudi sprejem mleka. Med' tem ko so na kmetijah, ki oddajajo mleko bohinjsko sirarno, zaradi odločbe veter'" narske inšpekcije zaskrbljeni, direktor mag' Čulk upa, da jim prilagajanje predpisom ie bo povzročilo večjih zapletov. • C. Z. Kmetijsko gozdarska zbornica Zadnji rok za kandidatne liste - Kranj - Po odloku o razpisu prvih volitev v svet Kmetijsk Slovenije so prejšnji torek, 15. februarja, začeli teči roki za \ lagatelji iz prve volilne skupine, ki jo večinoma sestavljajo uporabniki kmetijskih in gozdnih zemljišč z več kot 20.00 dohodka, bodo lahko do vključno 15. marca vlagali liste kan volilno komisijo s sedežem na ministrstvu za kmetijstvo, go; Na kandidatni listi je lahko največ pet kandidatov. Predlaga manj dvajsetih volilnih upravičencev za volitve v zbornico a zacija kmetov, pri kateri pa je dovolj deset predlagateljev. V bodo za zadruge volitve na Zadružni zvezi Slovenije, za km 1,1 i"' DEŽURNI NOVINAR Torek, 22. februarja 2000 ----- ureja: Renata Škrjanc_________ 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Ambulante ni mogoče kar tako preseliti Nosečnice na prepihu Jeseniška svetnica Marija Divjak že drugič opozarja jeseniško bolnišnico, da malomarno in neodgovorno " sprejema nosečnice na pregled. Jesenice, 21. februarja - Ginekološko-porodniška ambulanta v jeseniški bolnišnici je v pritličju, pred sprejemno pisarno, pred bifejem, kar je skrajno neprimerno in nehumano. Jeseniška svetnica tudi že drugič opozarja, da je tudi kršena zasebnost in dostojanstvo pacientk. Svetnica jeseniškega občinskega sveta Marija Divjak je že lani marca dala pobudo, da naj se v jeseniški bolnišnici uredi čakalnica pred ginekološko ambulanto- Bolnišnica je sicer takoj odgovorila, vendar pa je od tedaj minilo že deset mesecev in se zadeva še vedno ni premaknila z mrtve točke - ženske namreč še naprej čakajo na preglede v enakem prostoru, zato je svetnica ponovno postavila Bolnišnici Jesenice vprašanje, kdaj vendar-'e misli preseliti ginekološko ambulanto in ultra zvok v primernejše prostore in ali žene res nimajo pravice do kančka Osebnosti pred temi ambulantami? Jeseniška bolnišnica ima nam-reč ambulanto za nosečnice nedaleč od vhoda v Splošno bolnišnico Jesenice in ženske čakajo kar na hodniku, kjer je tudi sPrejemna pisarna za vse bolnice, ki pridejo v bolnišnico. Da bi P.'l obisk na tem hodniku še večji, je poleg tudi bolniški bife - se pravi, ambulanta je na najbolj obljudenem mestu v bolnišnici. To ni navadna ambulanta za paciente ali urgenca, ampak ambulanta za nosečnice. Nosečnice so malodane na prepihu, vanje pa piha tudi sleherni, ki pride v bolnišnico. Vsak opazi, da je to skrajno neprimerno in da se tako z mladimi materami, ki čakajo na ultrazvok, nikjer ne ravna. Kršena jim je zasebnost in dostojanstvo. Zares čudno, da se sama bolnišnica tega ne zaveda in da nemudoma ne preseli ultrazvoka in ambulante za nosečnice v drugi konec in res dokaj žalostno, da mora na to nevzdržno stanje v regijski bolnišnici opozoriti svetnik občinskega sveta. Zdaj, ko je svetnica že drugič opozorila, je dobila tudi odgovor, s katerim pa verjetno ne bo zadovoljna. Direktor prim. Janez Rem-škar, dr. med. pravi: "Ureditev čakalnice in gineko-loško-porodniških ambulant nas- . i. . * Jeseniška bolnišnica ploh še naprej ostaja prednostna naloga bolnišnice. Strinjamo se z vami, da je to problem, ki ne zadeva samo strokovnosti samega dela ampak tudi zasebnost in dostojanstvo samih pacientk. V obdobju od vašega zadnjega vprašanja smo v Splošni bolnišnici Jesenice zaradi spora med izvajalcem in investitorjem morali vložiti velik del lastnih sredstev v dokončanje otroškega oddelka, v opremo centralne kuhinje in nujno medicinsko opremo. Vseeno pa smo se lotili tudi tega problema in v začetku ja- nuarja nam je Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice izdelal predinvesticijsko študijo rekonstrukcije oziroma novogradnje v ambulantnem traktu in upravni zgradbi, kjer je načrtovana tudi ureditev ginekološko-porodnišk-ih ambulant... Delo ni zastalo, res pa je, da gre tudi za finančno zahteven projekt, ki ga bomo izpeljali v fazah..." Nosečnice bodo torej še kar nekaj časa na prepihu pred sprejemno pisarno in bifejem...! • D.Sedej Budnarjeva muzejska hiša Loški kruhki na kamniškem Tristopetdeset let stara Budnarjeva hiša v Palovčah je tokrat odprla vrata loškim kruhkom in modelom zanje. r__T— -T........ .......w zgornje Palovče, 21. februarja " Približno leto dni je, ko so ?dprli obnovljeno Budnarjevo fušo v Zgornjih Palovčah v ^amniški občini. Hiša muzej, jo danes imenujejo v občini, laia 350 let staro črno kuhinjo z °gnjiščem, domačo hišo s peč-|°> špampet, javorjevo mizo in b°hkov kot. X hiši z lepo ohranjenim lese-n'm stropom prišleka pozdravi Pr'jazna upraviteljica Ivica Subelj Kramar. Na mizi je pehar s krhlji in orehi, če pa ste obisk napovedali, vas bo presenetila z domačo potico, ocvir-kovco, kruhom, ki gaje pravkar vzela iz peči. Ob oživljanju in ohranjanju nekdanjih običajev je v letu dni hiša gostila tudi številne priložnostne, naključne in napovedane obiskovalce. Pripravili so srečanja ob glasbi s harmoniko, petjem, plesom. Prikazali so. V mali galeriji Budnarjeve hiše, kije v nekdanjem steljniku, je zanimiva razstava malih loških kruhkov. Budnarjeva muzejska hiša posebno ob koncu tedna vabi v Palovče. kako so včasih ličkali koruzo, delali butarice za veliko noč, pisanice, trniče. "Zdaj imamo v hiši razstavo medenega peciva, motivov iz žgane gline in čebeljega voska ter modelov za male loške kruhke. Pecivo in motive v glini in vosku je pripravila Marjeta Pikelj iz Škofje Loke, modele za mali kruhek pa predstavlja Jože Košenina iz Sv. Duha, kjer že četrti rod izdeluje modele. Razstava bo odprta do začetka marca, po tem pa bomo predstavili idrijsko čipko," nam je ob povabilu bralcev na obisk v Palovče povedala upraviteljica Budnarjeve hiše Iva Šubelj Kramar. Budnarjeva hiša je ob sobotah in nedeljah odprta med 11. in 17. uro, skupine pa lahko napovedo obisk tudi med tednom, vendar se morajo napovedati po telefonu na številko 041/545-580. • A. Žalar Zlata poroka v Kamniku Najlepša pa je skupna pot Kamniški župan Tone Smolnikar jg potrdil 504etno skupno pot Maksa in Marije Štebe. Kamnik, 21. februarja - Marija in Maks Štebe sta se poroči-,a 18. februarja 1950 v Komendi, petdesetletno skupno pot Pa sta Kamničana z Jakopičeve 16 potrdila minulo soboto, ,9- februarja, pred kamniškim županom Tonetom Smolnikarjem v poročni dvorani v Kamniku skupaj z otroki, vnuki ,n. Pravnuki. Maks Štebe se je rodil v Pod-oorštu pri Komendi v družini s šestimi otroki. Po osnovni šoli, *jjo je obiskoval v Komendi, se Je izučil za mizarja in se potem zaposlil v tovarni pohištva Stol v Kamniku. Čez čas je postal v<*fja izmene v obratu stolama, ! Skofji ix)ki pa je potem končal obratovodsko šolo. Nazadn-Je Je pred upokojitvijo delal kot Referent za družbeni standard. J^a leta je bil v tovarni sindikalni bil *vec, za delo pa je do-Več priznanj in odlikovanj. Maksova žena Marija pa seje rodila v družini s štirimi otroki v Franciji. Njena starša sta šla namreč pred drugo vojno v Francijo. Živela sta v rudarskem mestecu Aumetzu. Tam je Marija tudi hodila v šolo. Po drugi vojni se je družina vrnila v Slovenijo in potem živela v Homcu. Ko sta se z Maksom spoznala iu poročila, je Marija delala v tovarni Induplati Jarše. Nekaj let po poroki pa seje pridružila možu v službi v Stolu. Trije otroci so se jima rodili - Zlata poroka Maksa in Marije Štebe družinami, s šestimi vnuki in dvema pravnukoma. Zdravja in sreče na njuni poti v prihodnje jima želimo tudi v Gorenjskem glasu. • A. Žalar Maks, Roman in Sonja. Danes imajo svoje družine in najlepše jima je, ko se dobijo vsi skupaj. Tako sta praznovala tudi zlati jubilej z otroki in njihovimi Po nagelj na Limbarsko goro 12. marec in 773 metrov Gorenjski organizatorji turističnifi potovanj Vam tudi v novem tisočletju ponujajo ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene zu naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za ne-naročnike! Cene, ki veljajo za naročnice in naročnike, vključno Z njihovimi družinskimi člani, so pri vsakem izletu navedene v oklepaju. Zakaj krepko nižje cene? Prvič zato, ker je za vse izlete v te/ rubriki GORENJSKI GlAS - več kot časopis, glavni medijski pokrovitelj, zato so to GLASOVI IZLETI. In zato, ker PIVOVARNA UNION, d.d, Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. V Alpe Adrio to soboto Integral Tržič Vas vabi na nakupovalni izlet v Alpe Adrio to soboto, 26. februarja. Nakupovalni center Alpe Adria obsega več kot 40 trgovin in gostinskih lokalov, tik oh tem njem sta tudi trgovina LIDL in LD markef. V teh trgovinah lahko kupite npr. kilogram testenin po sto tolarjev (990.-17%), liter vinskega kisa stane 90.-SIT(890.- ITD, kilogram soli manj kot dvajset tolarjev (150-ITD, itd. Integralov avtobus bo v soboto peljal na relaciji Tržič-Medvode-Skofja I.oka-Zabnica-Stražišče-Kranj-Radovljica-l.esce-Zirovnica-Jesenice Kranjska Gora. Cena izleta je J. 200 SIT (naročniki samo 2.200 tolarjev!). Sopokmvitelj izleta je Pekarna Magušar Lesce z najokusnejšini pecivom. Prijavni rok za ta februarski izlet se izteka; nekaj sedežev je še na razpolago! Tri pustovanja v termah Za najbolj nor dan v letu pustno soboto 4. marca, so Vam na voljo samo še tri ponudbe: podjetje B&B Kranj vabi v Toplice Dobrna; Turistična agencija Integral Tržič Vam ponuja super pustovanje v Termah Topolšica; z Meteorjem iz Cerkelj boste pusta pokončevali v Murski Soboti v Zvezili - Diani. Odhodi pri vseh treh izletih bodo zgodaj dopoldne iz Radovljice; Meteorjev avtobus bo pred tem počakal na postajah v Cerkljah in Šenčurju, Integralov avtobus pa tudi v Tržiču, Bistrici in Kovorju. Cena za kateregakoli od teh treh izletov je enaka: 4.500 tolarjev (naročniki Gorenjskega glasa ima jo tisoč tolarjev popusta za Pusta, torej samo 3.500 tolarjev) Maske kajpak zaželjene, saj bodo na vseh treh pustovanjih tudi izbirali najboljše maškare, o katerih bodo Marija Barle. Mirjam Pavlic in Nina Skubic pripravile reportaže v Gorenjskem glasu. Po nagelj na Limbarsko goro Tudi letos Turistično društvo Limbarsko gora in Smučarski klub Termit Moravče organizirata tradicionalno prireditev Po nagelj na Limbarsko goro v nedeljo, 12. marca in tudi letos Vas Turistična agencija Integral Tržič vabi, da se pridružite pohodnikom na Lim-barski gori. Vzpon je primeren tudi za manj vzdržljive, kajti Lim-harska gora ima "samo" 773 metrov višine. Na gori je znana izletniška točka, cerkvica Sv. Valentina, romarska pot. Organizatorji na vrhu obljubljajo prijetno planinsko srečanje, pestro gostinsko ponudbo - Integral Tržič pa bo poskrbel tudi za krepko planinsko malico. Avtobus bo pelja na relaciji TRZlC- (Podmežakla-Jesenice-Žirovni-ca-Lesce, če ho s tega dela Gorenjske vsaj 6 prijavj-RADOVUK A-Kranj-Stražišče-Zabnica-Skojja Loka-Smlednik-Vodice- Moste Mengeš. Povratek po obratnem voznem redu popoldne oz. proti večeru, vsekakor do 19. ure. Cena izleta je 3.200 SIT (za naročnice Gorenjskega glasa 2.000 tolarjev, za naročnike 2.200 SIT. Na Janiev vrh 25. marca Materinski dan 25. marec, ki mu marsikje rečejo kar 'starševski dan', lahko v letu 2000 praznujete na prav posebej lep način: v soboto, 25. marca. Vas ljubljansko turistično in prevozniško podjetje NERED, v sodelovanju z glavnim medijskim pokroviteljem Gorenjskim glasom, vabi na celodnevni praznični izlet v Zdravilišče Radenska. Po prijetnem dnevu v termah bo pozno kosilo in zabavni večer v prijetnem gostišču Janžev vrh. Naš predlog predvsem Gorenjcem: podarite ta izlet mamicam, ženam, dekletom. In kajpak pojdite zraven, saj bodo potrebovale soplesalce. Neredov avtobus bo peljal po običajni relaciji Radov/jica-Kranj-Skojja Loka-Vodio Moste-Mengeš-Domžale. Cena izleta je za udeleženke 5.400 tolarjev (za NAROČNICE Gorenjskega glasa samo 4.400 SIT). Za udeležence, torej spremljevalce, sta ceni malenkost višji: 5.600 oz 4.600 tolarjev. 25. marec tudi v Slovenskih Goricah Prvo koledarsko pomladno soboto, 25. marca, ki je tudi Materinski dan, Vam Integral Tržič pripravlja imeniten izlet: za prijetno sprostitev, utrditev zdravja in nabiranje novih moči zoper spomladansko utrujenost bo najprej nekaj časa v Termah Maribor, v notranjih ali zunanjih bazenih, v masažnih bazenih (vvhirlfMiolih) ali v savnah (turških in finskih). Po kratkem ogledu delčka znamenitosti štajerske prestolnice bo naslednja postaja Benedikt v Slovenskih Goricah, turistična kmetija Senekovič. kjer bodo poskrbeli za pravo kmečko pojedino, za poku šino odličnega domačega vina in seveda tudi za harmoniko, da ne bo dolgčas, ko bodo koga zasrbele pete. Izlet je lahko izvirno darilo dekletom, ženam, mamicam ob prazniku, zato je Turistična agenciju Integral pripravila ugodni cene: za udeleženke stane izlet 5.200 tolarjev, za moški del' 5.400 SIT (za naročnice Gorenjskega glasa samo 4.200 tolarjev, za naročnike 4.400 SIT, >orej kar celega tisočaka naročniške ugodnosti). Vozni red Infegralovega avtobusa. Tržič- (PodmcžaktaJs senice-Ziroviiica. vendar samo, če bo vsaj 6 prijav!)- Radovljica-Krunj-Zabnica-Skofja Loka-Smlednik-\ odice-Mengeš. Prijave sprejemamo 24 ur na dan Za informacije in prijave sta Vam v letu 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (Integral Tržič - 064/56. 280); vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki Gorenjskega glasa: 064/ 223 - 444 in 223 - III. Na obe na ve deni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj š podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavije možno tudi rezervirati izbrani sedež v avtobusu, vendar izključno z vplačilom celotne cene izleta! PIVOVARNA UNION OBMOČNO PAVLIHOVO LUTKOVNO SREČANJE -m- Jesenice - Danes se bo v kulturnem domu na Hrušici odvijalo 1. Območno Pavlihovo lutkovno srečanje. Srečanje bodo ob 8.30 uri v mali dvorani začeli lutkarji lutkovnega gledališča Združenja glasbene mladine Jesenice s predstavo Pavliha in slepar, ob 9. uri bo v veliki dvorani sledila predstava Kekec in Pehta KUD-a Teater za vse z Jesenic, v mali dvorani pa bosta zatem predstavi lutkovnega gledališča GMJ Korenčkova sonata (ob 9.30 uri) in Šivilja in Škarjice KUD-a Teater za vse (ob 10.30 uri). Srečanje bo zaključila predstava Baterija inženirja Lisca v izvedbi skupine Ringaraja iz DPD Svoboda s Slovenskega Javornika, ob 12. uri pa so organizatorji ZKD Jesenice in območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Jesenice pripravili še okroglo mizo na temo lutkarst-va. Vstop je prost. • I.K. Nove knjige NAJPOMEMBNEJŠE V ŽIVLJENJU JE... Ljubljana - Dvanajstletni Dominik Mrvar iz Bistrice pri Tržiču ima svojo prvo knjigo. "Najpomembnejše v življenju" je namreč naslov knjige, v kateri so zbrana pisma znanih Slovencev, ki so odgovarjali na kratko, a celovito Dominikovo vprašanje: Kaj je za vas najpomembnejše v življenju? Knjiga Najpomembnejše v življenju, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Učila iz Križ, je posebna knjiga. Posebna zato, ker so znani Slovenci, politiki, cerkveni dostojanstveniki, kulturniki, športniki, .znane medijske osebnosti... odgovarjali dva-najstletniku, ki ga sploh ne poznajo. Pa ni bilo bilo govora kar tako, o vremenu, ampak o zelo pomembni stvari, o kateri se tako pogosto sprašujemo tudi sami, pa odgovora ne najdemo vedno. Na svoj 12. rojstni dan, aprila lani, seje Dominik Mrvar potem, ko so povabljenci odšli domov, vprašal, kaj je pravzaprav tisto, kar je najpomembnejše v življenju. Starši, prijatelji, sorodniki so mu izrekli zelo različne želje, pa je razmišljal, kaj drugi mislijo o tej zadevi. Znani Slovenci naprimer. Več kot stotim je pisal v upanju na njihove odgovore. Odpisalo jih je preko šestdeset in njihova pisma je najprej mislil objaviti le v šolskem glasilu, kasneje pa so se v založbi Učila odločili kar za knjigo. Avtorji besedil, v abecednem imenskem kazalu razberemo triinpetdeset znanih slovenskih imen, so bili v pojasnjevanju njim najpomembnejšega zelo raznoliki, hkrati pa vsa pisma, od prvega do zadnjega, naj bo to dolgo dve strani ali pa le nekaj vrstic, povezuje iskrenost, s katero so pristopili k nalogi, ki jim jo je dal Dominik. Najlepše misli so v lično oblikovani knjigi tudi dodatno izpostavljene. Kot je povedal Dominik, univerzalnega odgovora na svoje vprašanje sicer ni dobil, so mu pa pisma vzbudila val razmišljanj na to temo. In kaj je najpomembnejše za Dominika Mrvarja, učenca šestega razreda bistriške osnovne šole? "Pomembno je zdravje, da se v družini dobro razumemo, da mi gre v šoli dobro, da imam veliko prostega časa... in še bi se našlo. V knjigi piše vse." • Igor K. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Dominik Mrvar Akademska slikarka Mojca Osojnik KAKO LAHKO SPODBUJATE OTROKA, DA BO RAZVIJAL SVOJO ENKRATNO OSEBNOST IN USTVARJALNOST? Knjiga Vodnik za zgodnje učenje bo v pomoč vsem, ki želite: 1. razumeti umski in telesni razvoj otroka od rojstva do začetka šolanja; 2. izvedeti, kaj otrok zmore, kako to opazite in kako mu lahko pomagate,- 3. spodbujati otroka pri razvijanju spretnosti, kot so gibanje, uporaba rok, sporazumevanje in obvladovanje odnosov z drugimi; 4. zamisli za igrače, igre in dejavnosti, ki spodbujajo radovednost, vabijo k raziskovanju in širijo domišljijo na posamezni stopnji razvoja,- 5. rtaučiti otroka osnov branja, pisanja in računanja, ki jih potrebuje za pripravo na šolo; 6. nasvete, koristne za prijetno starševstvo. Cena knjige je 7.884 SIT in jo lahko plačate: ❖ V ENKRATNEM ZNESKU (po povzetju 10 % popust) ❖ V 2 OBROKIH PO 3.942 SIT ❖ V 3 OBROKIH PO 2.628 SIT. Stroške poštnine krije založba. Vodnik za zgodnje učenje lahko naročite: ❖ na naslov: Didakta, Kranjska c. 13, 4240 Radovljica ❖ po telefonu (064) 715 515 ❖ na e-mail zalozba@didakta.si ❖ po faxu: (064) 715 988. - trda vezava - 240 strani - barvne fotografije - pregledne razpredelnice "RADA BI USTVARILA SLIKO KOT PAST ZA POGLED" "Njene slike še vedno občudujem na starinski način: ker so optične uganke in hkrati nekakšen slikarski readymades; ker so hkrati konceptualni in zelo materialni izdelki; ker so subtilne, čeprav jih ne dojemam kot sublimne; ker se sprašujem, kako naj zdrsnem v te slike, in ali se je potem še mogoče vrniti nazaj," je od delih Mojce Osojnik zapisal kritik in umetnostni teoretik Tomaž Brejc. Mojca Osojnik, rojena 1970 v Kranju, se je po končani kranjski Gimnaziji vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, prvotno smer oblikovanje je že po prvem letu zamenjala s slikarstvom. 1994. je prejela Univerzitetno Prešernovo nagrado, naslednje leto diplomirala pri prof. Emeriku Bernardu in takoj vpisala podiplomski študij pri profesorjih Metki Krašovec, Gustavu Gnamušu in gostujoči Lisi Adams iz Los Angelesa. Pot je želela nadaljevati s študijem v tujini, ki si ga je predstavljala sprva "nekje" v Evropi, a se je izkazalo, da bo to v Ameriki, saj je dobila Ful-brightovo štipendijo, ki jo je tako popeljala za leto dni v Los Angeles. "Glavna razlika med študijem doma in v Ameriki je bila ta, da smo se tam veliko več pogovarjali, tako študentje med seboj, kot s profesorji in gostujočimi umetniki. Šola je bila aktivna in odprta navzven, s petimi lastnimi galerijami za študente." Poleg same šole pa je bila za Mojco, pomembna tudi "izkušnja Amerike", saj je prepotovala večino Kalifornije, jugozahodni del države in mesec dni preživela v New Yorku. Na tem popotovanju si je lahko ogledala ogromno razstav, umetnikov in njihovih ateljejev, obiskala več šol in spoznala veliko študentov, kar ji je pustilo določena spoznanja, predvsem pa primerjanja slovenskih umetnikov in umetnosti z ameriškimi, za katere pravi: "Američani pogosto izpričujejo zelo kratkovidno samozadostnost, po drugi strani pa nekateri zelo pozitivno izkoriščajo dejstvo, da se ne čutijo zavezani nobeni tradiciji ali zgodovini in se ne otepajo pop- kulture v širšem smislu besede, s katero je prežeta potrošniška civilizacija." V času Mojčinega odhoda v Ameriko je doma izšla njena knjiga To je Ernest in to jo je prepričalo v odločitev o ilustra-torstvu, kar je bila v času študija njena želja. Za ilustracije v tej knjigi je prejela istega leta avstrijsko nacionalno nagrado, ki jo podeljuje avstrijsko Ministrstvo za kulturo. Ilustriranje ji predstavlja čisto veselje, je njeno izpolnjevanje še otroških želja, zato se ob tem vedno naslanja na spomine. V svojih ilustracijah želi vzbuditi otroku radovednost, zapeljivost in ga prepričati, da se bo vedno znova vračal k njim. Predvsem pa bi rada sodelovala s kakim piscem že od vsega začetka, že pri nastajanju zgodbe: "Predstavljam si knjigo, kjer sta besedilo in ilustracija enako pomembna in odgovorna za knjigo. Ko drug brez drugega ne moreta. Ko ne moreš prebirati zgodbe, ne da bi gledal slike." Poklic ilustratorja ji predstavlja vez z otroštvom in brez prevelikih omejitev in korektur ji je to še vedno igra. V slikarstvu Mojce Osojnik trenutno zaseda mesto zelo posebna, svojstvena tehnika, njej zelo lasten slikarski prostor, ki jo je začela izvajati s plastenjem prosojnih in trans-parentnih snovi, sprva so bile Mojca Osojnik to folije, ki pa jih je zamenjalo steklo zaradi drugačnih efektov. Imenujejo mešana tehnika na pleksi steklu, s tem, da so se te slike odmaknile od stene, so postale polprosojne, nekatere visijo prosto v prostoru, druge so zaradi svoje trodimenzional-nosti in izbočenosti postale podobne že objektu. Znotraj pa so še vedno samolepilne folije, odtisi raznih podob, včasih celo predmeti, zadnja dela pa imajo svoja lastna svetlobna telesa, svetlobne cevi, ki tako predstavljajo notranjo osvetlitev. S prvimi takšnimi deli je imela lansko pomlad razstavo v Sydneyju, na povabilo kustosa galerije sydneyjske univerze, ostala dela so nastajala poleti in bila razstavljena v Equrni, v Ljubljani. Celotna serija je sprva krožila pod imenom Brez naslova, v osnovi pa ima naslov It s a boy! Galerija v Benetkah A+A, ki deluje pod okriljem obalnih galerij in kot slovenski paviljon na beneškem bienalu, med letom pa predstavlja slovenske umetnike izmenoma s priznanimi tujimi umetniki, je letos povabila Mojco Osojnik s svojo serijo desetih del. Otvoritev njene samostojne razstave je bila 20. januarja, danes naj bi jo zaprli.Vzporedno s to razstavo je s petimi deli sodelovala še na skupinski razstavi v Rimu, ki seje 5. februarja preselila še na Sicilijo. Kranjčani bomo Mojco lahko pobliže spoznali v Cafe Galeriji Pun-gert na razstavi njenih neobjavljenih in objavljenih stripov iz Pionirskega lista. Otvoritev razstave bo 8. marca. Poleg že omenjenih nagrad je Mojca Osojnik leta 1997 in 1999 prejela še plaketi Hinka Smrekarja na bienalu slovenske ilustracije v Ljubljani. Naj zaključim s prepričanjem, da se bo še veliko slišalo, videlo in bralo o Mojci in z njenimi besedami: "Slike skozi odseve realnosti komunicurajo stanja, razpoloženja, emocije. Slike so duhovne votline, v katerih se nu* mobežno-angažirano na način populističnih medijev skoz' vizualno-fraktalne navzočnosti zgodijo intima, civilizacijski strahovi, travme, pohabljenost, erotika, smrt, spomini, minevanje, izginjanje... Nedorečeno." • NušaEkar Ob zaključku Likovne kolonijev Stražišču "USODNO JE NE BITI UMETNIK" V Stražišču - v župnišču Šmartinske cerkve je 18. februarja ob zaključku likovne kolonije, ki je potekala cel prejšnji teden, govoril pomožni mariborski škof Jožef Smej. Po končanem govoru o umetnosti, o njenih vrednotah je pomožni škof Jožef Smej, ki je prišel na povabilo župnika Cirila Bergleza, podelil medalje vsem devetnajstim udeleženim umetnikom že druge Likovne akademije v Stražišču, katere organizator je bil akademski slikar Klavdij Tutta, znan tudi kot organizator največje slovenske mednarodne likovne delavnice Slovenija, dežela odprta za umetnost, na Srednjem Vrhu. V pogovoru je povedal, da so izbirali med zelo dobrimi slikarji in kiparji, s tem pa dobili visok nivo in dobre rezultate. Razen sedmih domačinov so ostali umetniki ves teden bivali v župnišču, kjer je bilo vse zelo dobro organizirano (finančni del je organiziral g. župnik), saj, po besedah Tutte: "Slikarji ne smejo biti podcenjevani, ampak morajo biti v prvem planu, tako materialno kot v družabnem delu, zato so ves teden namreč potekali tudi kulturni večeri." Sodelujoči likovni umetniki so bili: Nejč Slapar, Igor Pustovrh, Henrik Marchel, Milan Todič, Etko Tutta, Andrej Pavlic, Jože Eržen, Stane Jarm, Boni Čeh, Janko Kastelic, Klavdij Tutta, Dane Tratar, Janko Orač, Matej Metlikovič, Nataša Tajnik, Lucijan Bratuš, Klementina Golija, Alenka K. Pičman, Viktor Konjedic in vsak izmed njih je daroval po eno delo župnišču in kasneje še za opremo otroškega vrtca. Ostala dela bodo razstavljena v okviru Biena-la mesta Kranja, v kranjskih galerijah, v mesecu aprilu. Drugo leto tretja Likovna kolonija? "Namen je, želja tudi," je odgovoril Klavdij Tutta. • Nuša Ekar Lepa fotografska razstava v Kosovi graščini^ NARODOPISNA FOTOGRAFIJA NA LEPI FOTOGRAFIJI Jesenice, 21. februarja - Fotografije mednarodnega strokovnjaka in predsednika slovenskih fotografov Petra Pokorna so na ogled tudi v Kosovi graščini na Jesenicah-Kozolci in drugi narodni motivi ter arhitekturna slovenska dediščina. V četrtek so v Kosovi graščini na Jesenicah odprli fotografsko razstavo Petra Pokorna, mednarodno priznanega fotografa iz Škofje Loke. Razstavo, ki bo na ogled do 31. marca vsak dan oo 10. do 12. ure in od 16. do 18-ure, ob sobotah pa od 10. do !*■ ure, so pripravili Muzej Jeseni' ce, Foto klub Anton Ažbe m Fotografsko društvo Jesenice-razstava pa ima naslov Izročil - narodopisni motivi SlovenU6 in sosednjih dežel. . Peter Pokorn je po izobrazb Peter Pokorn arhitekt, ki se je po strokovni plati veliko tikvarjal s sistematskim dokumentiranjem kulturne dediščine, predvsem kozolcev po raznih delih Slovenije. Zanimanje za stavbno izročilo pa izkazuje tudi v fotografijah, ki jih razs tavlja v Kosovi graščini. Na številnih fotografijah je motivno si venska ljudska arhitekturna dediščina. Peter Pokorn je na raznih razstavah že predstavil okoli 400 syo jih del in prejel blizu 80 nagrad. Njegove fotografije so bile °D-Ja ljene tudi v raznih publikacijah in našle prostor na uglednih me tih: na naslovnici knjige Slovenija avtorja Staneta Staniča in fot£j grafiji Jeti in Jesen v jubilejni kolekciji naravoslovne fotografije* jo je ob 50-letnici pripravila FIAP - mednarodna zveza za f° grafsko umetnost. * Peter Pokorn je bil leta 1996 izvoljen za predsednika Fotogra ske zveze Slovenije in sedež te organizacije za pet let preseli Skofjo Loko. Leta 1997 je kot predstavnik Slovenije v FIAP narodna zveza za fotografsko umetnost - sodeloval na rednem gresu FIAP v Shenzhenu na Kitajskem, lani pa v Thunu v Med* ko"' Švici' Avtor jeseniške razstave je dosegel številne mednarodne usP— . pene i* za to mu je FIAP leta 1966 podelila naslov AFIAP - umetnik me narodne zveze za fotografsko umetnost in leta 1999 naslov EF1 - ekscelenca mednarodne zveze za fotografsko umetnost. Za m^ narodno fotografsko dejavnost mu je lani Zveza avstrijskih am terskih društev podelila zlati častni znak. • D.S. "Pitovžur"do popoldanskih ur V osnovni šoli Naklo so izžrebali 30 nagrad, za katere se je potegovalo 28 tisoč tekmovalcev v Veseli šoli. Naklo, 17. februarja - Vrstnikom iz vse Slovenije so ob pomoči voditeljev IVlete in Roberta delili srečo učenci nakelske šole. Za vedro razpoloženje je skrbel ansambel California, s katerim so zapele domače osmošolke, prireditev pa je popestrila tudi plesna skupina Skokice. Glavni nagradi - glasbeni stolp in izlet - je izžrebala Vesna Tišler. Tekmovanje Vesela šola Poteka že 32 let. Mentorica vesele šole v OŠ Naklo Marjeta Sladic ima za seboj 20-letno sodelovanje na tekmovanjih. Vodstvu šole je Predlagala, naj bi letošnji Veselošolski žur" pripravili v nJ'hovi šoli. Tudi "Pilovci" so radi sprejeli povabilo za prvo Srečanje v tej šoli. Učence iz osnovnih šol ^aklo, Podbrezje in Duplje Sla pozdravila na četrtkovi ^ireditvi voditelja Meta in Robert. Priznala sta, da tako 'ePe šole doslej še nista ^iskala. Urednica Vesele šole Darja Butina je izrazila 2adovoljstvo, da se je tekmo-Vanju pridružilo kar 550 šol, "?ed njimi tudi šola v Naklem. Se bolj kot njihove pohvale so 2°rane ogreli zvoki "Stare barke" v izvedbi ansambla California. Znani glasbeniki So Pozneje zaigrali in zapeli še Več skladb, z njimi pa so nastopile tudi osmošolke Vesna Tišler, Andreja Jokovič, Alenka Bajd in Maja Gomboc. Za poskočno počutje so poskrbele tudi članice plesne skupine Skokice, brez katerih ne mine skoraj nobena šolska prireditev. Med nastopi sta voditelja izžrebala ob pomoči učencev 30 nagrad. Podelili so 5 Pilovih kap, 4 ročne ure, 5 daljnogledov, 2 mikroskopa, 5 pikadov, 2 nahrbtnika, 3 roler-je in 3 snežne deske. Lanska prvakinja 7. razreda na drugi stopnji tekmovanj Vesna Tišler je izbrala glavne nagrajence; glasbeni stolp bo igral v Polhovem Gradcu, na izlet po Sloveniji pa bodo odšli učenci iz Luč. Potem ko je sodelavka PIL-a Vladka izbrala najboljše ustvarjalce plakatov, se je nadaljeval "Pilov žur" z ansamblom California. Trajal je do popoldanskih ur. • Stojan Saje Nepopisan list, film za otroke in starše Šolarji si ga bodo kot del rednega pouka lahko ogledali v ti. Filmskem gledališču. Nepopisan list izpod peresa scenarista in režiserja Janeta Kavčiča je po več kot desetletju prvo novo mladinsko (nekateri ga označujejo kot družinsko) slovensko filmsko delo. V rednem programu ga vrte od četrtka, medtem ko so si ga gorenjski šolski pedagogi v ponedeljek, skupaj z avtorjem, predpremierno ogledali v dvorani kina Center v Kranju. Film bo namreč obogatil letošnjo ponudbo Filmskega gledališča za osnovne šole. Po ogledu filma je Jane Kavčič razkril marsikatero drobno zanimivost o tem, kako je nastal. Zamisel zanj se mu je kot scenaristu porodila ob njegovih dveh vnukih. Z njim je poskušal pokazati današnji čas, ko so otroci ob prezaposlenih starših prepuščeni bodisi televiziji, računalniku ali pa ulici. Glavni junak je osemletni Luka, ki počitnice preživlja pred televizorjem, kjer vrtijo nasilne, krvave filme, dosti bolje pa se mu ne godi niti med vrstniki na ulici. Tudi tu prevladujejo drobne lumparije in pojejo pesti. Zgodba je začinjena z najstniško ljubeznijo, ki pa ljubki sosedi Neli prinese prvo grenko izkušnjo. Jane Kavčič je pritrdil pedagogom, da je film primeren za otroke. Morda tam nekje od 3. razreda naprej. Predvsem pa, so menili pedagogi, bi si film morali najprej ogledati starši. Kajti, kot je dejal Kavčič, samo (materina) ljubezen za vzgojo otrok ni dovolj. V hlastanju za prestižem, ki ni samo moda, ampak tudi nuja, je vzgoja zanemarjena. Avtor, ki je režira! vrsto mladinskih filmov, med njimi Srečo na vrvici, Učna leta izumitelja Polža, Maja in Vesoljček pa Nobeno sonce, je še posebej zgrožen nad hollywoodsko produkcijo, ki nosi odgovornost za nasilje med mladimi, skupaj z evropskimi kino operaterji in televi- WaEWSSBaaaBBSBBSSSSA NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97.3 KM 9"! 3 f-T! Luka (Jan Grilanc) v filmu Nepopisan list. zijci, ki takšne filme veselo vrtijo. Česa se bodo starši ob Nepopisanem listu naučili, je vprašanje. Najbrž bodo skomignili, češ, vse to je res, a kaj, ko ni časa za otroke. Otroci pa bodo film seveda gledali s svojimi očmi; najmlajšim bo zastajal dih ob akcijskih vložkih in se režali ob pobalinstvih filmskih vrstnikov, večji pa bodo najbrž videli predvsem ljubezen. • H. J. Rodio Triojov j ■EmSGmu EtoMw£52 i BE5E9H «u «1% *' KLEPETALNICA Vas zanima, kdo se bo udeležil državnega tekmovanja za srebrno in zlato Cankarjevo priznanje? To vam bomo povedali in prebrali najboljše spise iz šolskega tekmovanja. Zvedeli boste tudi, kaj boste lahko počeli na počitniških delavnicah v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja med zimskimi počitnicami. Tako lepo počasi odštevajte dneve tega tedna, v nedeljo se slišimo in v ponedeljek... huuuraaa... Lep teden želijo • radijske klepetulje. MIRIN VRTILJAK Pravljica za dobro jutro vam bo odprla oči in ušesa, da boste lahko prisluhnili novičkam s torkovega lutkovnega srečanja na Jesenicah. Miri in dedek vas bosta tudi v nedeljo prijazno povabila na Vašo našo matinejo. Tokrat bodo s pravljico Sneguljčica na Bledu, Jesenicah in v Begunjah gostovali mladi gledališčniki z Doba pri Domžalah. Morda si boste prislužili brezplačno vstopnico? BRBOTAVČEK Hm... se tudi vi bojite pajkov? In netopirjev? Vas je strah, ko vam ljubke, sive miške ponoči glodajo les pod posteljo? Kako bi se počutili, če v gozdu nenadoma srečate medveda? In če že tega ne, pa vsaj poskakujočega zajčka, ki švigne iz grma in jo pred vami ucvre po bregu? Kdo med vami bi na ves glas poklical mamo in se s solzami v očeh napotil naravnost domov v njeno naročje? Obljubim, da bom napeto prisluhnila, če boste želeli odgovoriti na vsa ta vprašanja. Prijazen pozdrav vam pošiljamo vsi Brbotavčki. Na Glasov izlet pa odhaja tudi Jasmina Gladek, Ješetova 5, Kranj. 3* RADIO SORA Številne prireditve oh kulturnem prazniku Bile so v šolah, vrtcih, vse zanimive, izvirne, prisrčne. Iz množice dogajanj smo izbrali nekaj utrinkov. V kranjskem vrtcu Tinkara, denimo, so medse povabili pesnico Nežo Maurer. Pripravila je čudovit recital pesmic za najmlajše, ki ga je popestrila z igračami in tako otroke še bolj spodbudila k zbranemu poslušanju. V podružnični šoli Voklo so v kulturnem programu zaplesali učenci, ki obiskujejo plesne vaje. Na harmoniko, kitare ali sintetiza-tor so zaigrali učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo. Drugi so se predstavili kot pevci ali deklamatorji. Za zaključek pa so se vsi naučili pesmico Pustna. Petje so spremljali z igranjem na inštrumente iz naravnih materialov. S to pesmico bodo pregnali zimo iz vasi. Učenci osnovne šole Cveta Golarja na Trati pa so letos že 9. februarja slišali slavčke peti. Takrat jih je namreč z opero Gorenjski slavček obiskalo osem priznanih slovenskih opernih umetnikov ter režiser Jurij Souček. Gostje so v prijetnem kramljanju po predstavi zatrdili, da so bili šolarji odlična publika. Sicer pa so si cvetkogolarji že v soboto pred kulturnim praznikom v kranjskem Prešernovem gledališču ogledali predstavo Matilda, medtem ko so imeli v ponedeljek, 7. februarja, v šoli prireditev z naslovom Učna ura s Francetom Prešernom. Na njej so recitirali Prešernove pesmi, zapeli Pod oknom in predstavili nekaj dramatiziranih prizorov s Prešernove življenjske in ustvarjalne poti. S kostumi, ki so jih prijazno posodili pri Viba filmu, so poskušali oživiti like Prešerna, njegovih staršev, Čopa, Julije in njene mame ter Ernestine. Izkazali pa so se tudi kot mojstri na različnih glasbenih instrumentih. UT£KAKNA D61AVN/CA UTCKAKNA &£IAVMCA LiT£XARNA DČLAVNiCA L/TCRAKNA Pisali ste nam: učenci iz Dražgoš, Srečo ^'Pari, Sara Šolar, Urška Kožuh, Luka ffphtnik, Maruša Janina Selišnik, Tina (,r<'gorc, Nina Likozar, Nina Zižmond, "amjan Dolenc, Nina Skumavc, Miha 4*než, Tina Dolenc, Brna Demšar, Urška Kožuh, Ema Peternelj, Nataša Holv, Krna '-"kan, šolarji iz Voklega, petošolke iz p°0an, Tine Peternel, Marlen dvojic Me te Eržen, Maša Dubarič Likar, Grega Sova, Bojan Zupane, Peter Smolko, Katja Cof, Eva Kalan, Nina Vodnik, Spela Sajovlc, Meta Eržen, Kaja Čeč, Sandra Stare, Nejc Pintar, prvošolci iz Goretue vasi, Niko Šušnjar, 'Ijaša Ravnihar, Dara Hauptman, Andreja Triler, Blaž Gselman. Nena Močnik. Na nagmdni izlet mhimo Uršo Ješe. m.........imi je 5jj#e smučam. Za našo hišo dr r{ ■ °b nedeljah se gre naša z9ItrkT Smučat na Mersko. Po vvtov na,oži ati vso opremo v **HkČtisrečni se odpeljemo na l°fn JLr ^ atlJem voziva sla-Uči' M°Ja sestrica borda. Bratec utru otroke smučat. Ko Polnleni' gremo na čaj- Zvečer se ^1 veselja vrnemo domov. J Maruša Janina Selišnik, " a i". OŠ Matije Valjavca, Preddvor HP<*nček Želel fančefcJe majhen, temno ■Je zelo prijazen, ni plašljiv, diši /)o svežem zraku in nikoli ne zamuja. Ko pride, mu rad nagajam. Trudim se, da ne bi takoj zaspal. Toda spanček se mi smehlja in me potrpežljivo čaka. Potem pride bliže k meni, me poboža in me uspava. Včasih mi pove tudi pravljico, ki jo potem sanjam. Večkrat mi pove tudi kaj smešnega in se potem skupaj smejiva. • Tadej Šubic, 3. c r. OŠ Jakoba Aljaža, Kranj Zimska šola v naravi Letos smo se učenci četrtih razredov odpravili v zimsko šolo v naravi v Kranjsko Goro. Mi smo šli 28. januarja v pen z ion Borka. Tam smo bivali pet dni. Vsak dan smo odšli z učitelji smučanja na smučišče, kjer smo se učili smučati. Vsako popoldne smo imeli razne dejavnosti: tek na smučeh, ogled Liz nje kove hiše, pohod do Zelencev in prečenje pobočja. Zvečer smo imeli razne prireditve in dve predstavi. Imeli smo tudi smučarsko tekmo. Najbolj mi je bil všeč večer, ko smo bili v discu. Imeli smo se zelo lepo in smo veliko plesali. Vsak je dobil po eno pijačo zastonj. Ker smo bili utrujeni, smo odšli v penzion Borka. Vsak dan smo imeli tri obroke: zajtrk, kosilo in večerjo. Dan za dnem so učiteljice ocenjevale tudi urejenost sob. Zasedle smo tretje mesto. Sobe so seveda ocenjevale, ko smo bili na smučanju. Preživeli smo čudovitih pet dni in se zelo zabavali. • Maruša Erzar, 4. a r. OŠ Primskovo Balada o ■ ^ ■ • ■ • w • fcmeefci hrsi Prazna, zapuščena, že dolgo vrsto let. Hči ne vrne se nobena, a sin, sin noče postati kmet. Nikogar ni, ki bi sejal. Nikogar ni, ki bi žel. Nikogar ni, ki bi oral. Nikogar ni, ki bi na kmete si želel. Iz dneva v dan, kot roža uvela, čaka zaman, da bi jo skrbna roka objela. Čez nekaj let, ko se vrne kmet, ni več hiše iz njegovega spomina. Ostala je razvalina. • Manca Noč, 7. a r. OŠ Žirovnica Kdaj sem najbolj srečen? * Takrat, ko smo vsi skujiaj, ko imam rojstni dan in ko je Miklavž. Andrej Š. * Prvi dan počitnic. Andrej K. * Kadar sem s prijateljicami in ko sem dobila bratca. Tjaša * Kadar za rojstni dan dobim kaj lepega. Katja * Ko imam dobre ocene in prijatelje. Petra * Kadar imam prost dan. Anja * Ko so počitnice. Rok K. * Ko v šoli dobim petko in me doma pohvalijo. Tina * Kadar dobim za rojstni dan prstan. Špela • Učenci 3. in 4. r. OŠ Dražgoše NAGRAJENI SPIS Ko»le streljati v šoli je %abavno Včeraj sem vstala z levo nogo. Ves dan mi je šlo vse narobe. Ojoj, kakšne kozle sem streljala v solil Pri družbi sem odgovore potegnila kar izpod pazduhe. Nabrala sem si cvekov kakor berač uši. Pri matematiki nisem imela domače naloge. Izmislila sem si za lase privlečen izgovor. Kar malo me je pekla vest zaradi nakladanja. Med odmorom sva si s sošolka skočili v lase, da se je kar kadilo. Ugotovila sem, da me je že dolgo vlekla za nos. Ce ho kdaj rabila pomoč, naj .se obriše pod nosom. Pošteno ji jo bom zagodla. Ob malici se mi je obračal želodec, ker ne maram />aštete. Polila sem se s čajem, da sem bila mokra kot polit cucek. Sošolci so se mi smejali kot pečeni mački. To mi je šlo zelo na jetra. Najraje bi se vdrla v tla. Zadnjo uro smo imeli tehniko. Ves čas sem zehala kot nilski konj. Končno je zazvonil šolski zvonec. Zapodili smo se proti vratom kot svinje v koruzo. • Urša Ješe, 5. b r. OŠ Straž išče Moda Tako kot očka Moški imajo seveda tudi svoja pota, ko so samo moški med seboj. To velja denimo za ribarjenje, mu-harjenje, iskanje gnezd kavk, lomastenje po gozdu, čez drn in strn in podobno. Tam punc čisto nič ne potrebujejo. Takrat se oče ves posveti fantovski vzgoji in nič čudnega, če hočejo biti fantje tudi oblečeni kot on. Zelena je barva narave in morda si bodo vaši moški letos omislili takšne jopiče, vetrovke, anorake, hlače bodo pa sešite iz kord žameta: proge so lahko tanke, goste, lahko pa bolj grobe, rustikalne. Hlače so lahko tudi rjave ali črne. Glavno je, da so zgoraj enako zeleni. Ovratniki jaken so lahko tudi živahno karirasti ali enobarvni v barvi hlač, kakršna je tudi topla flanelasta podloga. Seveda naj imajo žepe, blu-zon ali anorak naj ima velik žep tudi sredi prednjika, rokavi naj bodo v zapestju stisnjeni z elastiko ali zoženi. Tudi kapa ali klobuk naj bosta enako zelena. Poskusimo še mi Vedno znova si ga zaželimo, takega ali drugačnega, kajti piščančje meso je bolj zdravo kot svinina ali rdeče meso, priporočajo ga sladkornim bolnikom, vsem, ki imajo preveč holesterola ali so na takšni ali drugačni dieti. Seveda mora pa biti meso brez kože in brez vsake maščobe. Nekateri prisegajo na domače piščance, ki so hranjeni s koruzo, z žiti, s kruhom, ti imajo zares dober okus. Meso piščancev s farm velja za nežnejše in mehkejše. Čas kuhanja, pečenja ali cvre-nja je za slednje precej krajše. Vendar, pazite na težo: nikakor ne kupujte piščanca lažjega od 80 dag, raje naj ima vsaj 1 kilogram. Premajhni oz. premladi imajo namreč manj okusno in sluzavo meso, ker še niso dovolj dorasli in dozoreli. Pazite tudi, da ne kupite prestarega, ki se je že dolgo valjal po hla- V estetsko medicinskem studiu Ma Z laserjem nad dlačice Poslej bodo v Studiu Ma, kjer svojo ponudbo nenehno nadgrajujejo z novimi sodobnimi postopki nege obraza in telesa, ponudili lasersko epilacijo. "Naše stranke že opažajo, da smo obnovili salon in spremenili ime, kar je posledica razvoja naše kozmetične hiše in ponudbe na višji strokovni ravni," pravi Mojca Zaplotnik iz Studia Ma, ki ima sedaj naziv estetsko medicinski center. "Ponosni smo, da smo v našo hišo pripeljali nov postopek laserske epilacije." S postopki epilaci-je (trajnejšega odstranjevanja dlak na obrazu in telesu) se ukvarjajo že desetletje, vendar se je izkazalo, da so te metode pri večji poraščenosti manj uspešne, zlasti na večjih površinah kože, kot na rokah, nogah, pazduhah, hrbtu... Z dosedanjo tehniko, po kateri seje odstranjevalo vsako dlačico posebej, so bili postopki dolgotrajni. Sedaj pa dlačice "obdelujejo" z laserjem, kar pomeni, daje hkrati zajeta površina kože v premeru laserskega žarka. "Površina je večja, laser s svojo energijo povsem uniči dlačice, ki pa jih moramo ujeti v lazi rasti," pojasnjuje Mojca Zaplotnik. "To je ključna faza nastajanja dlačic in tedaj lahko s prvim postopkom uničimo do 40 odstotkov dlačic. Ker pa vse dlačice ne zrastejo hkrati. moramo postopek znova ponoviti v naslednji fazi rasti, za obraz čez šest tednov, za telo v dveh mesecih in pol. Laserski postopek predvideva pet ponovitev, tretja, četrta in peta niso natanko definirane, saj ima vsak človek svojo dinamiko rasti dlačic, praviloma postopek ponovimo petkrat v razdobju dveh let." Mojca Zaplotnik še dodaja, da je ravno ta čas najprimernejši za odstranjevanje dlačic, ker telo še ni sončeno in je ob svetlejši koži in temnejših dlačicah postopek odstranjevanja učinkovitejši. Uspeh je zagotovljen domala z garancijskim listom, pravi Mojca Zaplotnik, zagotavlja pa tudi stoodstotno varnost. "Učinkovitost pa lahko jamčimo le pri normalni poraščenosti, če pa gre za dlakavost zaradi hormonskih motenj, ne vemo, kako se bo telo odzvalo. Ne zdravimo bolezenske dlakavosti, to prepuščamo zdravnikom specialistom, v kozmetičnem salonu lahko delujemo le na estetski ravni. Ce pa bi se ljudje s takšnimi težavami vendarle oglasili v našem salonu in imajo to potrjeno pri zdravniku specialistu, jim bomo nudili 50-odstotni popust. DRUŽINSKI NASVETI Damjana Smid (socialna pedagoginja) Joj, puberteta (2) "Poznate ljudi, ki VEDNO vedo, kako je treba vzgajati otroke? To so tisti, ki jih nikoli niso imeli. " Bili Cosby Puberteta je prav gotovo čas, v katerem tudi najbolj potrpežljivim staršem velikokrat zmanjkuje potrpljenja. Otroci so pet minut nasmejani, naslednjih pet minut jokajo, razpoloženje in misli se jim menjajo kot na tekočem traku. Takrat, ko je pubertetniško razpoloženje res hudo, se mnogi starši vprašamo, kaj smo v preteklosti naredili narobe. Smo slabi starši? Nas otroci nimajo več radi? Prevzamejo nas občutki krivde, nemoči, postajamo zaskrbljeni in zagrenjeni. Naši zlati otroci so se čez noč spremenili v bitja, ki jih ne razumemo in kateri prav tako ne razumejo nas. V paniki poskusimo vse vzgojne metode, za katere smo kdaj slišali, da so dobre. Poskusimo z discipliniranjem, postavljanjem novih pravil, nagrajujemo, nadzoruje- mo, posvetimo jim več časa, imamo jih še neštetokrat bolj radi. Nič od tega ne pomaga ali pa pomaga samo kakšno urico, kakšen dan. Škoda živcev. Sprostimo se. Znebimo se vseh slabih občutkov, ki nas navdajajo. Nismo krivi, če pubertetniški vihar ravno našega otroka premetava malo bolj kot sosedovega. Dejstvo je, da vsaka puberteta mine in da večina otrok, ki so problematični v teh letih, kasneje v življenju nima večjih težav in se prav dobro znajdejo. Zavedati se moramo, da nič ni zamujenega. Tudi če smo v preteklosti delali napake pri vzgoji, je vedno čas, da nekaj spremenimo. Konec koncev nas ni nihče naučil, kako vzgajati.' Malo vzgoje smo pobrali pri naših starših, malo v filmih in knjigah, veliko smo k vzgoji doprinesli s svojo osebnostjo. Zavedati se moramo, da imamo moč, da spremenimo položaj (ne otroka!) in dosežemo boljše počutje. Lahko Tćar poskusimo. Vzemi- mo list papirja in napišimo, kaj vse nas trenutno moti pri našem najstniku. Prepričana sem, da se je na seznamu znašla nepospravljena soba, zamujanje, glasna glasba, kričanje, kuhanje mule... in še kaj. Poglejmo, kaj od tega lahko ogroža otrokovo (ali drugih) življenje, moralo ali zdravje. Precrtajmo vse stvari s seznama, ki ne ogrožajo nikogar. Priznajmo, da velikokrat uvajamo v naša življenja pravila, ki so bolj zaradi pravil, kot pa zaradi koristi, ki bi jih prinašala. Zato, ker vsi to počnejo. Zato, ker se tako spodobi. Zato, ker je tako treba. Najstniki ne priznavajo takšnih pravil. Še kako dobro pa razumejo, če so pravila smiselna in se nanašajo na njihovo življenje. Kaj je še ostalo na seznamu? Kaj od tega vpliva na otrokovo življenje in kaj na naše? Razmetana soba ne bi smela vplivati na nas, saj ne bomo mi imeli težav z iskanjem knjig, nogavic, napisanega seminarja... Dobri, sočni piščanec dilnikih, bil že odtajan in podobno. Meso mora biti čvrsto. Če ste kupili zamrznjenega piščanca, ga za kuho lahko uporabite kar neodtajanega; pristavite ga v slano vrelo vodo, ker bo tako meso okusnej-še in njegov videz lepši. Za cvrenje in pečenje pa morajo biti kosi mesa povsem odtajani, če hočemo, da se bodo enakomerno spekli oziroma ocvrli. Piščanec z grahom 1 1/2 kg piščancev, 3 čebule, 4 paradižniki, sol, 1 liter graha, voda, zelen peteršilj, malo smetane Na masti prepražimo narezano čebulo, dodamo na kose zrezane piščance in jih lepo rumeno popečemo. Ko piščanci porumene, pridenemo na rezine zrezan paradižnik, pokrijemo in dušimo. Posebej kuhamo v malo slani vodi grah (vode naj bo prav malo). Ko so piščanci že mehki, prilijemo grah z vodo vred. Po okusu solimo, popramo, dodamo sesekljan zelen peteršilj in prav nazadnje kislo smetano. Vreti zatem ne sme več. Serviramo s slanim krompirjem in solato. Ocvrti piščanci iz marinade 2 piščanca, 1 dl olja, limonin sok in lupina, šalotke, zelen peteršilj, sol, 5 dag surovega masla; 10 dag moke, 2 jajci, 20 do 25 dag drobtin, olje za cvrenje Piščanca damo v porcelanasto skledo in ju 2 uri mariniramo z oljem, sesekljanimi limoninimi lupinami, sokom, šalot-kami in z zelenim peteršiljem. Nato ju osolimo, namažemo z raztopljenim maslom, panira- mo kakor običajno in ocvre-mo. Serviramo ju z limoninimi rezinami in ocvrtim zelenim peteršiljem. Kokoš po madžarsko 1 kokoš za kuhanje, sol, paprika, 2 1/2 litra vode, 20 dag korenja, 1 gomolj zelene, 3 korenine peteršilja, 1 por, 20 do 25 dag širokih rezancev, sol, mak) muškatnega oreščka, paprika Očiščeno kokoš nasolimo in malo papriciramo. Čez kako dobro uro pristavimo kokoš v krop in jo kuhamo 1 uro. Kadar pa želimo boljšo juho, tedaj postavimo kokoš v mrzlo vodo. Po eni uri dodamo zelenjavo. Počasi naj vre. Ko je kuhano, juho odcedimo in zakuhamo vanjo rezance. Kokoš razrežemo na porcije, zelenjavo na lične koščke, vse skupaj prevremo v juhi in nato serviramo. Sladica za danes Solnograški žličniki Tisti, ki poznajo solnograške dobrote, trdijo, da Eva ni zapeljala Adama z jabolkom, temveč z največjo dobroto, z nebeškimi solno-graškimi žličniki. Poskusimo še mi! 3 dl vode, 3 dag surovega masla, sol, 15 dag moke, 2 jajci, 5 dl mleka za kuhanje, malo vanilije, 15 dag surovega masla, 4 rumenjaki, 8 dag sladkorja, 4 beljaki, 1 dl mleka, surovo maslo za skledo V kozico denemo vodo, surovo maslo in sol. Ko to zavre, dodamo še moko in mešamo, da nastane testo, ki se loči od posode in kuhal-nice. Nato testo ohladimo in ohlajenemu primešamo jajci drugo za drugim ter mešamo, da postane gladko. Nato denemo testo na po-mokano desko, napravimo iz njega 1 1/2 cm debelo klobasico in jo zrežemo na 1 1/2 cm dolge svaljke. Te svaljke kuhamo v vrelem mleku z vanilijo 5 minut. Kuhane odcedimo in ohladimo. Medtem penasto umešamo surovo maslo z rumenjaki in sladkorjem, pridenemo trd sneg iz beljakov, zmešanih z vročim mlekom, in nazadnje še ohlajene svaljke. Zmes denemo v namazano in z drobtinami potreseno skledo za narastke in jo pečemo 3/4 ure v srednje vroči pečici. ČE NISTE VEČ ZADOVOLJNI S SEBOJ, NAS POKLIČITE ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILI HITRO IN BREZ NAPORA! - kadar se na kritičnih mestih pojavijo maščobne blazinice, - kadar se na kritičnih mestih pojavi eelulit, - kadar dieta in telovadba ne dajeta več nobenih rezultatov, - kadar odkrijete, da je vaše telo izgubilo vitkost in gibčnost ... Prišel je čas za hitro in uspešno metodo BODY WRAPPING. REZULTATI TESTIRANJA po 3 tednih: 58 % testiranih osebje shujšalo 9 kg in več 27 % testiranih osebje shujšalo 7 kg in več 9 % testiranih osebje shujšalo 5 kg in več 6 % testiranih oseb je shujšalo manj kot 5 kg POKLIČITE KOZMETIČNI STUDIO ŠE DANES 1NPRESENEČENJ BOSTE NAD REZULTATI! PREJ 88 kg POTEM 70 kg Pomladimo se v Kozmetičnem studiu KSENIJA Ul. Rudija Papeža 5, Kranj tel.: 064/352-570 Ob paketu B.W. vam Studio Ksenija poklanja presenečenje BODY WRAPPING>fte*? 3.900.-sit TURIZEM Turistična agencija ODISEJ razpisuje prosta delovna mesta: 1. TURISTIČNI REFERENT 2a poslovalnico v Kranju Pogoji: končana srednja ali višja šola družboslovne smeri, obvezne izkušnje z delom v turistični agenciji. Redna zaposlitev. 2. PREDSTAVNIKI V OBMORSKIH LETOVIŠČIH NA HRVAŠKEM Pogoji: končana srednja šdla, izkušnje z animacijo in poznavanje športnih aktivnosti. Pisne prošnje pošljite najkasneje do 1. 3. 2000 na naslov: Maistrov trg 2, 4000 Kranj, s pripisom "za zaposlitev". ODISEJEVO TURISTIČNO OKO IZLETNIŠKI KAŽIPOT GORENJSKEGA GLASA IN RADIA GORENC fclMESGLAS ■ Osebni računalniki Tiskalniki ' Monitorji * Računalniške komponente 'Dodatna računalniška oprema ' Ručunalniške mreže 'Programska oprema (Microsoft) ' Predelave in dodelave osebnih računalnikov 'Programi za vodenje podjetij, trgovin in programi po želji kupca ' Računalniške blagajne (POS), titalci črtne kode, blagajniški Pulti, predali za denar... Potrošni material, tonerji, riboni, črnila... Diskete, boxi za diskete, CD-ROMI, kabli, preklopniki... EPSON Heivlett Packard FUJITSU Star CANON LEKMARK SONY 3M Maxe\l Verbatim Logotech Creative Labs Diamond ATI Muxtor J>^^C^ /a cetiUe&iM) ogrevanje /V* litin £^>nvn U» oijc. ŠKROPILNICE, NAMAKALNI SISTEMI, CENTRALNE KURJAVE Mirka Vadnova 22,4000 Kram, tal-: +36610164 242-224,241-479 ta*: 241-482 DELOVNI ČAS: OD 7" OO 1$K Prireditve na smučišču Krvavec SNEŽNI VIKEND "JOŽE POZEN" tra Cetrti izmed mnogih prireditev v Tihi dolini, poleg snovvboard cen-Tek"3 Pla*'> na sončnem Krvavcu 3000 obiskovalcev. Modna revija -si^urT?0vanje akrobatskih smučarjev - Koncert popularne glasbene gr plne Nude - Prisoten DJ Tatanka MC - Karaoke show Plesni pro- Krv s^Upine Zmajčice - Srečelov P0i a,yec> 19. februarja 2000 - V sklopu prireditve "Snežni vikend Jože akroh V or9an'zac'i' podjetja Arttel iz Ljubljane je bilo atraktivno tekmovanje ^ , atskih smučarjev po grbinah. Prvo mesto je zasedel Marko Jemec-rn0v ' ^' Je živa legenda, kot pravijo, akrobatskega smučanja pri nas. Tek-Vq q nje PaJe z vratolomnimi padci popestril in marsikoga tudi prestrašil Sil-lig0r..en' s'cer 17. uvrščeni na tovrstnem tekmovanju na Japonskem. Na po- Acro^3 ^'^i smo bili lahko priča tudi edinstvenemu smučanju v formaciji p0l 0 Demo Teama, ki je še dodatno popestrilo dogajanje na Krvavcu, na ta, ^ tekmovanj so organizatorji pripravili tudi veliko zanimivega dogajanja 9'asb ° ,rnenovan' Plaži pri Snovvboard šoli, kjer je bil koncert popularne ka rviQne ?kuPine Nude iz Celja, Krvavec pa je obiskal tudi razvpiti DJ Tatan-vijj| 2 '.n ^e dodatno razvnel množice. Priča smo bili tudi atraktivni modni re-nirn n nirn'v'm Plesnim nastopom priznane plesne skupine Zmajčice, zabavnu nh ,9radnim igram z bungee elastiko, karaokam in pa bogatemu srečelo-u° Kon cu dnevnega programa za vse obiskovalce Krvavca. Kranj, Maistrov trg 2 tel.:380 300 Ljubljana, tel. 061/1800 950 SUPER FES TA Z NAJVEČJIM HRVAŠKIM PEVCEM STOLETJA Odgovore pošljite na dopisnicah do 9. marca, na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1,4000 Kranj. Javno žrebanje bo 10. marca, pred oddajo Župan z vami na GTV. Upoštevali bomo samo tiste odgovore, ki jim bo priloženo originalno Odisejevo oko. Nagrajenec bo dobil obisk prvomajskega koncerta Oliverja Dragojeviča z namestitvijo v hotelu, ter avtobusnim prevozom za eno osebo, (vrednost nagrade cca 20.000 SIT). • KORČULA - 6 dni s prevozom : 13.000 SIT • ROVINJ, NAJLEPŠI OTOK ISTRA SOLL CLUB ISTRA 3 dni 16.900 sit vilas rubin 3 dni 3.900 sit • VELIKA AVTOBUSNA TURA PO IRSKI IN ANGLIJI 9 dni 169.900 sit • OTOK KRF 7 dnii VKLJUČENO ODISEJEVO KRIŽARJENJE - 49.900 sit . RUSKE METROPOLE 6 dni 169.900 sit Optika (MjonofeC BVLGAR I Occhiali Vodopivčeva 10, na Mohorjevem kloncu v Kranju tel . 064/36 66 55, fox: 064/36 66 56 emai!- o p I i k a . monokel <* 5 i o I. n e I www.monokel.com POSEZONSKA RAZPRODAJA v Merkurjevi prodajalni Globus v Kranju. Znižanje cen velja od 21. februarja do odprodaje zalog. Z Merkurjevlni karticami so pri takojšnjem plačilu nad 5.000 SIT vsi Izdelki še za 4 % cenejši. PRAV VSE PEČI na olje in trda goriva VVAMSLER, na trda goriva NORDICA, na petrolej PLANA KAMIN in ZIBRO KAMIN ter VSI oljni radiatorji HONEYWELL Pohitite, zaloge so omejene! In še izbor posode, jedilnih priborov in iz novele idbe za 20 do 30 % ceneje! V Kranju obiščite prodajalno: Globus, Koroška c. 4, tel.: (064) 267 494. 'Natpis : so Se n -°Vanja so bili vabljeni vsi, ki ostali na°CUtili dovo|J sam°zavestni, adrenaif S? '6 UŽivali ob vratolomnih naje h i * akciian- Temu primerih pr0Q a tudl 9'asba. Skozi ves dan 11 s TeS povezovala Ajša Š. Pece- nanasi^°U so Prireditelji povabili še ki bo zlo* prireditev 'ŠKL vikend ", So Drin februaria 2000. Takrat r^rderi h atraktivno tekmovanje Ur> tour 23 Snowboard Svvatch n'rr, igr ' pnca Pa boste tudi zabav-!n še mari- tekrn°vanjem na snegu Scert n Cemu- Pole9 te9a bo tudi - Spet va* k me 9|asbene skupine Icice *s »odo razveseljevale Zma- hJt HOTEL CASIN6 KRANJSKA GORA Hote) Casind Perl«, Nova Gorica; HIT Hotel Casind Park, Nova Goric«; HIT Hotel Caan* Kranjska Gora; Hil Cas»^ Kristal, RogaškaSlatina; HTTJCa^CMatec. d.a KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont d.d. Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Telefon: 064/215-240, 064/215-238 Fax: 064/215-237 http://www.alpetour-remont.si PONUDBA TEDNA Znamka in tip Letnik in barva Cena v SIT Cena v DEM VW Golf JXD 1987 bela 390.000 3.820 Škoda Forman 135 GLS 1994 bela 410.000 4.020 Renault 21 GTS Nevada 1988 met. siva 430.000 4.215 Renault 5 Campus /3v 1993 rdeča 450.000 4.410 Renault Express 1,4 s sedeži 1994 bela 590.000 5.780 Renault 5 Five /5v 1995 bela 670.000 6.570 Fiat Uno l,0 IE 1997 met. rdeča 780.000 7.650 VW Passat CL 1990 modra 890.000 8.725 Audi 80 1,8 S 1990 met. siva 972.825 9.540 Renault Twingo VVind 1,2 1997 modra 1.070.000 10.490 Renault Twingo pack 1997 met. črna 1.113.525 10.920 Jeep Cherokee 4,0 1991 zelena 1.275.000 12.500 Mercedes Benz 250 D 1989 bela 1.450.000 14.200 Ford Mondeo 1,8 TD 1995 bela 1.499.400 14.700 Renault Laguna RT 2,0 1994 met. črna 1.650.000 16.180 Opel Ornega 2,0 karavan 1996 viola 2.340.000 22.940 Renault Megane Break 1,9 TD 1999 met. modra 2.442.000 23.940 Opel Frontera 2,8 TDI 1996 met. rjava 2.670.000 26.180 Renault Master 2,8 1998 rdeča 2.790.000 27.350 Renault Laguna RXT 3,0 V6 1998 met. zel. zlata 3.390.000 33.230 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit brez pologa z obrestno mero 1+4,25 %. Kranj, dne 21.2.2000 Renaultova študija Koleos Nova merila za visoki razred Renaultovi oblikovalci imajo v zadnjem času veliko domišljije za snovanje oblikovalskih študij. Tokrat so si zamislili nov avtomobil, ki ni niti terenski avto, niti klasična limuzina, ampak nekakšen mešanec visokega razreda, namenjen prostemu času. Študija se imenuje koleos, pokazali jo bodo na bližnjem avtomobilskem salonu v Ženevi. Koleos gre po poti pravkar novega sceni-ca RX4, ki pomeni ponoven Renaultov vstop v segment avtomobilov s štirikolesnim pogonom. Njegova zunanjost nekoliko spominja na zdaj že skoraj serijski Renaultov avtomobil avantime, ki bo kot križanec med kupejem in enoprostorcem naprodaj jeseni. Tudi koleos ima velikodušno odmerjeno enoprostorsko notranjost, ki jo zagotavlja skupna 4,5 metrska dolžina. Oblikovalci so na vsak način hoteli, da bi zunanjost z bočnimi ploskvami v obliki loka delovala kar najbolj ugledno in elegantno. /2. pnNnnnm PRODAJNO SERVISNI IN PNEUMATIC CENTER KRANJ Koroška 53d, 4000 Kranj (pri AMD Kranj) tel.: 064/367-467 • AVTOOPTIKA* STORITVE HITREGA AVTOSERVISA • MONTAŽA, CENTRIRANJE IN PRODAJA GUM SCI SE M PE RIT ® 2fi0&B RESICA Vrata na zadku imajo dvostopenjsko odpiranje in se zaradi lažjega dostopa do prtljažnika pomakne ob levi bok. Zanimiva je tudi ločenost med prtljažnim in potniškim prostorom, med njima je namreč odstran-ljivo steklo. V potniškem delu, ki je naravnan k udobju ima koleos prostora za štiri potnike. Kljub notranjosti na nivoju limuzine visokega razreda, to prav nič ne moti koleoso-vih terenskih zmogljivosti. Na kolesa so mu nataknili velika 21-palčna platišča, pri premagovanju ovir pa avtomobilu pomagajo nastavljive obese, ki s pomočjo pnevmatskega in hidropnevmatskega vzmetenja višino avtomobila v nekaj sekundah samodejno nastavi iz 1,6 na 1,7 metra. Zaradi manjšega obremenjevanja okolja so se Renaultovi konstruktorji odločili za hibridni pogon, ki se sam inteligentno prilagaja različnim pogojem vožnje in temu primerno izbira med delovanjem bencinskega ali električnega motorja, po potrebi tudi obeh hkrati. Na odprti cesti pogonsko vlogo prevzame 2,0-litrski bencinski motor s turbinskim polnilnikom, ki zmore 170 konjskih moči in žene prednji kolesi, pri terenski vožnji se mu pridruži električni s 30 kilovati moči, ki deluje samostojno Prl mestni vožnji. Koleos je seveda prežet z dosežki sodobne tehnologije, kot so fluidno optični žarometi in upravljalni zaslon s funkcijo prepoznavanja voznikovega glasu, ki upravlja delovanje posameznih sistemov. • M.G., foto: Renault Prihaja Aprilia Habana 50 IVIotociklistična moda se z oblikami vse bolj vrača v preteklost in ob pogledu na nov skuter italijanske Aprilie se boste morda spomnili na petdeseta in šes- Servis Trilar tdeseta leta. Novinec se namreč ponaša z retroklasično obliko in je tudi namenjen tistim ljubiteljem vožnje na dveh kolesih, ki prisegajo na klasiko. Habana 50 je odet v zanimivo živahne barvne kombinacije in ima veliko svetlikajočih se, tudi kromiranih delov, drobne podrobnosti pa so še pika na i zanimivi obliki. Kupci bodo lahko izbirali med dvema izvedbama, oznaka retro označuje tisto, ki ima na sebi več nostalgičnega okrasja, medtem ko so custom pri Aprilii namenili manj resnobnim motociklistom. Motocikel poganja sodoben motor, ki ustreza okoljevarstve-nim zahtevam euro-1. Dvotaktni enovaljnik ima gibno prostornino 49,4 kubičnega centimetra, ki ga je mogoče zagnati s pomočjo elektrike ali nožnim zaganjačem. Motorna moč se na pogonsko kolo prenaša pre- ko samodejnega menjalnika. Posoda za gorivo ima prostornino 7,7 litra, skupna teža pa je 90 kilogramov. Motocikel je v Apriliini do- mači Italiji že naprodaj, ^a letošnjo pomlad ga obljubljaj0 tudi pri slovenskem zastopniku AC Avto Triglavu. • M.G., foto: April«3 A) *90>P01>AK>KA fOZ^tA Prenovljena serija Unimog Sodobna tehnična podkovanost Bralce vabimo v novi prodajni salon, kjer vam nudimo pestro izbiro modelov FORD iz novega programa* Servis Trilar Viktor Trilar Ljubljanska c. 31 A, 4000 Kranj Tel./fax: 064/332-711 Koncern DaimlerChrvsler bo spomladi predstavil povsem novo. generacijo vozil unimog, ki so namenjena predvsem različnim komunalnim dejavnostim. S posodobitvijo bodo vozila bolje prilagojena novim zahtevam uporabnikov. Konstruktorji so povsem na novo oblikovali kabino, ki bo vozniku oziroma upravljalcu zagotavljala boljše udobje, predvsem pa vidljivost, ki jo omogočajo velike steklene površine vetrobrana in stranskih stekel. Seznam novosti ob- Delovni čas: Pon. - pet. od 8 od 13. - 17. ure Sob. od 8. - 12. ure 12. ure in Ugodnosti za prve kupce, ki veljajo še v mesecu februarja! /2 PRODAJNO SERVISNI IN PNEUMATIC CENTER KRANJ Koroška 53d, 4000 Kranj (pri AMD Kranj) tel.: 064/367-460 • CELOTNA PONUDBA VOZIL m STARO ZA NOVO • UGODNI PLAČILNI POGOJI 17,r»ir»1r» sega tudi motorje, ki ustreza) ekološkim standardom eur°^n. menjalnik telligent z e,ek^flj sko podporo, nov hidravh j sistem in premakljiv vo,.an(jil obroč, ki vozniku omogoča, sam opravlja vse delovne °V racije. 0v Nova generacija unirnog . do uporabnikov prišla že aP la, najavljajo pri Da"!L0: Chryslerju • M.G., |U DaimlerChrvsler BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 064/646-381 Del. čas: pon.,sred., pet. od 15.-21. ure tor., čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned. od 10.-20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canvoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 V Dolenji vasi so organizirali peto letošnjo tekmo za svetovni pokal v sankanju na naravni progi NAŠI VSAKO LETO BLIŽE ELITI Čeprav slovenski sankači tudi na domači tekmi niso stali na zmagovalnih stopničkah, pa je domačin iz Selc Gašper Benedik z osmim mestom izenačil najboljšo slovensko uvrstitev iz tekem svetovnega pokala - Organizatorji prejemali čestitko za čestitko Dolenja vas, 22. februarja - Številni stiski rok domačih in tujih tekmovalcev, njihovih spremljevalcev in vodilnih mož svetovne sankaške zveze FIL ob koncu letošnjega tekmovanja za svetov-1,1 pokal v sankanju na naravnih progah v Dolenji vasi so bili Pospremljeni z besedami: čudovito, odlično, res izvrstno... Te besede so bile seveda namenjene našim organizatorjem tekme, *iI so kljub težkim pogojem odlično pripravili eno najtežjih tekmovalnih sankaških prog na svetu. Tekmovalci in tekmovalke so v dolenjo vas prišli konec Prejšnjega tedna, za domačine, Predvsem člane Sankaškega kluba Domel pa se je delo pri pripravi proge začelo že ob lanskem decembrskem sneženju. Dobra preizkusa proge sta bila °b letošnjem januarskem državnem prvenstvu in ob karavanškem pokalu v začetku tega meseca, kljub temu pa domači Organizatorji zaradi otoplitev v 2adnjih dveh tednih niso imeli mirnih dnevov in noči: vse do nedeljske podelitve priznanj Najboljšim. Ponosni smo, da smo letos Ponovno, po uspešni organizaciji pred dvema letoma, spet do-tekmo svetovnega pokala, zagotovo je to priznanje za naše športne delavce, za naše ?rSanizatorje in seveda za sam *raJ> ki je na "sankarijo" že tra-^'cionalno navezan. Te dni sem Se veliko pogovarjal s funkcio-narji mednarodne sankaške zve-že in iz njihovih ust nisem slišal Pfav nobene kritike, pač pa Same pohvale. Zato so seveda l^di zelo zainteresirani, da bi bl'o leta 2003 na tej progi pri nas v Dolenji vasi svetovno pr-Venstvo. Seveda se mi zavedamo, bo treba do takrat pri nas Se marsikaj postoriti, predvsem glede infrastrukture, vendar pa s° naši organizatorji že tako lzkušeni, da nas organizacija ako velike prireditve sploh ne krbi- Mislimo celo, da če je Kranjska Gora v svetu poznana kot odličen organizator smučarske prireditve, da bi lahko v Dolenji vasi postali poznani po prav tako izvrstni organizaciji sankaške prireditve," je ob prireditvi povedal župan Železnikov Mihael Prevc, ki pa je bil razočaran, saj se na vabilo v Dolenjo vas niso odzvali iz Ministrstva za šolstvo in šport: "Malo sem razočaran, saj smo v Dolenjo vas povabili predstavnike Ministrstva za šolstvo in šport, kajti mislimo, da pri tako pomembni promociji mora sodelovati tudi država, vendar jih k nam ni bilo. Le na otvoritveno slovesnost je prišel minister za obrambo." In če so za organizatorje pomembni politiki, pa so se zanje le malo menili tekmovalci. Ti so bili navdušeni nad veliko podporo gledalcev (od petka do nedelje so jih v Dolenji vasi našteli okoli šest tisoč), ki pa so roke in grla "hranili" predvsem za nastope slovenskih reprezentantov. Teh je v Dolenji vasi nastopilo šest, žal pa nismo imeli svojih predstavnikov med dekleti in v dvosedih. Tako je med dvosedi zmaga pripadla bratoma Arminu in Davidu Mairju iz Italije, drugo mesto sta osvojila Avstrijca Rein-hard Beer in Herbet Koegl, tretje pa Poljaka Andzrej Ladzczak in Damian Waniczek. Tudi v ženski konkurenci Slovenci v svetovnem pokalu tre- Proga v Dolenji vasi je med najtežjimi na svetu, vendar pa sojo domači organizatorji za tekmo odlična pripravili. nutno nimamo svoje predstavnice. Zato pa so se v ogorčenem boju za zmago pomerile predvsem Italijanke, Avstrijke in Rusinja Lavtentjeva. Na koncu je po treh vožnjah slavila Ita- Gašper Benedik, naš najboljši v Dolenji vasi: "K dobrem rezultatu na tekmi tukaj v Dolenji vasi je zagotovo pripomoglo, ker domačo progo seveda dobro poznam. Letos smo na njej kar precej trenirali, vendar pa smo jo v zadnjem tednu zaradi toplega vremena morali malce spremeniti, oziroma zožiti. Na tekmi sem pričakoval mesto med petim in desetim in želja se mi je z osmim mestom tudi uresničila. Sicer pa je bila letošnja sezona zame in ostale malce slabša kot smo pričakovali glede na zadnji dve, ^ precej slabo organizirano. Kljub temu t0v ,T1 na boljše čase, saj bi se rad izkazal na domači tekmi sve-, nega pokala tukaj v Dolenji vasi čez tri leta, morda pa mi sank nastoPiti tudi na olimpijskih igrah, saj naj bi tudi anje na naravnih progah postalo olimpijska disciplina." Najboljša med dekleti je bila Italijanka Sonja Steinacher. lijanka Sonja Steinacher, druga je bila Elvira Holzknechtova, tretje mesto pa je osvojila mlada Rusinja Ekatarina Lavtentjeva. Med moškimi je bil boj za zmago še bolj ogorčen. Po treh vožnjah, dolgih 1056 metrov, z višinsko razliko 151 metrov in povprečnim padcem 14,1 odstotka je za bori dve stotinki sekunde zmagal Italijan Anton Blasbichler, drugi je bil Ger-hard Pilz in tretji Gerald Kalan (oba Avstrija). Od naših sankačev je bil najboljši član domačega kluba Gašper Benedik, ki je osvojil končno osmo mesto in tako izenačil najboljšo slovensko uvrstitev na tekmah svetovnega pokala, ki si jo je lani priboril Borut Fejfar. Na 12. mesto se je uvrstil Jeseničan Grega Špendov, na 14. letošnji slovenski državni prvak Borut Fejfar iz Dolenje vasi, na 15. Podljubeljčan Borut Kralj, na 17. Boštjan Vizjak in na 25. mesto Matic Benedik. Konec tega tedna bo v Aosti v Italiji na sporedu še zadnja, šesta, letošnja tekma svetovnega pokala v sankanju na naravnih progah. • V. Stanovnik, foto: T. Doki KARATE ^SPEH KRANJČANOV V RUŠAH ci0nanj\22- februarja - S.K.I. klub Ruše je organiziral že 23. tradi-Letos • ."^narodni S.K.I. karate turnir za pokal Ruše 2000. Padiej[e ' turnir posvečen 57. obletnici spomina legendarnemu ki,^U ,PPn°rskemu bataljonu ter 25-letnici $hotokan karate - Karat" ° " Ruše" na teid 6 k'u^ KranJ Je na tekmo poslal šest tekmovalcev, ki so se Pri st narodni tekmi odlično odrezali, 'sto Uvare^ih dečkih je Tomo Kern osvojil odlično tretje mesto, k°nkur > .ev Pa Je slavil njegov starejši brat Luka v mladinski Verer)oenci- Pri mladinkah je nastopila Iva Peternel, ki je su-^sto n°Prav'ia z vso konkurenco in osvojila prvo mesto. Tretje Jani Dui" clanicah je pripadlo naši lanski najboljši tekmovalki Bo- Edinj Ji°Vlč' Peto mesto pa je osvojila Sabina Jurič. pri članih*^0 - ^kipi ^ bil Povratnik Jaka Šarabon, ki je nastopil v težki kategoriji in osvojil tretje mesto. A. K. SANKANJE PRVENSTVO ŠOLARJEV Podljubelj, 22. februarja - Mladi slovenski sankači so se med 11. in 13. februarjem udeležili 12. svetovnega tekmovanja šolarjev v sankanju, ki velja za svetovno prvenstvo šolarjev v sankanju. Tekmovanje je bilo v Aurachu pri Kitzbuehlu, sodelovalo pa je 97 sankačev iz petih držav. Slovenijo je zastopalo deset sankačev iz Pod-ljubelja, Domela iz Železnikov in Jesenic. Najboljši so bili Italijani, med našimi pa je uspelo zmagati Nini Bučinel (Podljubelj) med šolarkami. Med šolarji sta bila Luka Švab (Podljubelj) in Gašper Potočnik (Domel) 8. in 11., med deklicami je bila Živa Jane (Podljubelj) 6., med dečki pa so bili Mario Gortnar Železniki), Matic Dovžan (Podljubelj) in Miha Meglic (Jesenice) 11., 14. in 17., med starejšimi dečki pa so bili Žiga Pagon in Ervin Marn (oba Podljubelj) in Jure Potočnik (Domel) 9., 10. in 20. • J.K. BIATLON DEKLETA SOLIDNO, FANTJE NE Kranj, 22. februarja - Konec tedna se je v Oslu začelo letošnje svetovno prvenstvo v biatlonu. Na njem sodelujejo tudi naši repre-zentantje, ki so se.s svetovno elito najprej pomerili v šprintu in zasledovalni tekmi. Med ženskami je na 7,5-kilometrski preizkušnji zmagala Norvežanka Liv Grete Skjelbreid, naša najboljša pa je bila na 11. mestu Andreja Grašič. Zelo dobro seje odrezala tudi Lucija Larisi, ki je zasedla 14. mesto, Tadeja Brankovič pa je bila 40. V zasledovalni tekmi je bila nato Grašičeva 17., Larisijeva 27. in Brankovičeva 47. Slabše kot dekletom je šlo naši moški ekipi. V sprintu je nov svetovni prvak postal Norvežan Frode Andresen, naš najboljši pa je bil na 31. mestu Marko Dolenc, na 46. mesto seje uvrstil Janez Ožbolt, na 58. Tomas Globočnik in na 73. Janez Maric. V zasledovalni tekmi je bil nato Dolenc 37., Ožbolt 39., Globočnik pa 52. Danes se bodo dekleta pomerila na 15 kilometrov, fantje pa bodo jutri tekmovali na 20 kilometrov. • V.S. Zgodovinska nedelja za slovensko smučanje VENI URI DVE ZMAGI Najprej se je na zmagovalno stopničko v švedskem Aareju povzpela Blejka Špela Pretnar, nato pa je v švicarskem Adelbodu elanovke visoko vzdignil Ljubljančan Matjaž Vrhovnik. Kranj, 22. februarja - Minula nedelja je zagotovo ena tistih, ki bo ostala zapisana v niz dogodkov uspešne zgodovine slovenske smučarije. 27-letna Blejka Špela Pretnar (rojstni dan bo praznovala 5. marca) je na tekmi svetovnega pokala v slalomu četrtič v tej zimi in tretjič zapovrstjo osvojila prvo mesto. S tem je njen naskok pred tekmico za mali slalomski kristalni globus Christelle Saioni že 55 točk in odločilna bo zadnja tekma v slalomu sredi marca v Bormiu. Kljub veselju ob zmagi je nato Spela v Aareju poudarila, da bo zdaj njena glavna skrb. da odlično formo zadrži tudi v naslednjih treh tednih. Ob Špelini zmagi pa je treba tudi povedati, da so se odlično izkazala tudi ostala naša dekleta, posebno Nataša Bokal, ki je osvojila peto mesto. Urška Hrovat je bila osma, Alenka Dovžan pa osemnajsta. Nov lep rezultat je v Aareju dosegla tudi Špela Bračun, ki je bila na sobotnem smuku enajsta. Zal je padla Mojca Suhadolc, ki je imela na prvem delu smuka celo najhitrejši čas. Nedeljsko slavje deklet so v švicarskem Adelbodnu slabo uro kasneje "začinili" še naši najboljši slalomisti. Prvič v karieri je namreč slavil Ljubljančan Matjaž Vrhovnik, ki je -kljub težkim pogojem na progi - ugnal vso svetovno slalom-sko elito. S 6. mestom seje najboljšim pridružil Mojstrančan Jure Košir, s 7. mestom pa je bil odličen tudi Uroš Pavlovčič iz Dovjega. Točke za 17. mesto je dobil Andrej Miklavc, za 21. pa Mitja Valenčič. V pokalu narodov je Slovenija na 6. mestu. • V.Stanovnik ■■■■■iH^HHHHflHHHI HOKEJ NA LEDU SLOVENSKI UPI DO POLFINALA Kranj, 22. februarja - Po zmagi na prvi tekmi so najmlajši slovenski hokejisti, ki so minule dni nastopali na neuradnem svetovnem prvenstvu dečkov do 14 let v Quebecu v Kanadi, nato v boju za polfinale nastopili proti ekipi Rouchervilla iz Montreala in izgubili z 1 : 4 (0:0, 0:3, 1:1). Tako so izpadli iz boja za najvišja mesta na prvenstvu, kljub temu pa s svojimi predstavami niso razočarali. V nadaljevanju so nato do nedelje odigrali še tri prijateljske tekme, eno izgubili, eno odigrali izenačeno in eno zmagali. Domov so se vrnili včeraj popoldne. V Kanadi so nastopali: - vratarji - Jernej Čerin, Aleš Sila in Gašper Krošelj - branilci - Lovro Baje, Miha Cvenkelj, Miha Er-zar, Jure Gajšek, Domen Jemec, Sabahudin Kovačevič, Jan Loboda, Matej Lukin in Dejan Rakočevič - napadalci - Anže Ahačič, Davor Anastasov. Igor Cvetek, Jernej Hlebanja, Ajdin Halilovič, Gaber Kalan, Anže Kopitar, Nejc Lebar, Božidar Pod-pac, Andrej Prelog, Jure Stopar, Luka Vidmar in Simon Žerdin. Vodenje reprezentance za nastop na svetovnem prvenstvu je pre-vezel HK Triglav Kranj, s fanti pa so v bili v Kanadi trenerja Go-razd Drinovec in Silvo Japelj, vodja ekipe Jure Ahačič ter tehnična vodja Bojan Jemec in Silvo Košnik. • V.S., foto: T: Doki JESENIČANI "DVIGNILI" TIVOLI Ljubljana, Bled, Jesenice, 22. februarja - Kot kaže, bo drugi del letošnjega državnega hokejskega prvenstva še kako zanimiv. Za takšne napovedi so poskrbeli jeseniški hokejisti, ki so v petek zvečer v Tivoliju nepričakovano visoko premagali Olimpijo z 1 : 4 (0:2, 0:1, 1:1). Bled in Slavija M Optima sta se v petek razšla z rezultatom 2 : 2 (0:0, 1:0, 1:2). Že v nedeljo je bilo nato na sporedu 3. kolo drugega dela v skupini A. Tokrat Olimpija v Zalogu ni dopustila presenečenja. Slavijo M Optimo je premagala z 2 : 2 (1:1, 0:2, 1:2). V gorenjskem obračunu je ekipa Acroni Jesenic s 7 : 1 (3:1, 3:0, 1:0) premagla Bled. Pred današnjimi novimi tekmami, ko bo ekipa Bleda ob 19. uri doma gostila Olimpijo, ekipa Acroni Jesenic pa bo gostovala v Zalogu, na lestvici z 9 točkami vodijo Acroni Jesenice, Olimpija ima 8 točk, Slavija M Optima 3 in Bled 2. Konec tedna so z razigravenjem nadaljevali tudi v skupini B. Ekipa Triglava je gostovala pri M. I. Tivoli in izgubila s 7 : 4 (1:1, 3:1, 3:2), ekipa HIT Casinoja Kranjska Gora pa je v Celju igrala izenčeno 3 : 3 (1:1, 1:2, 1:0). V soboto se bosta v Kranju, ob 18. uri pomerila Triglav in HIT Casino, v Celju pa Celje in M. I. Tivoli. V soboto so palice prekrižale tudi hokejistke v Erima ženski hokejski ligi. V gorenjskem obračunu je ekipa Acroni Jesenic na Bledu premagala domačo ekipo Bleda s 4 : 8 (2:4, 0:2, 2:2). Ekipa Term Maribor je s 15 : 0 premagala Celje. Naslednjo soboto, 4. marca, bodo na sporedu tekme 1. kola končnice. V Celju bo tekma Celje - Terme Maribor, na Bledu pa Bled -Acroni Jesenice. • V.S. HOKEJ NA ROLERJIH In line hokej vse popularnejši LETOS NEKAJ, V NOVI SEZONI ŠE VEČ SPREMEMB Kranj, 22. februarja - Hokej na rolerjih, oziroma takoimenova-ni in line hokej, je v zadnjih letih v Sloveniji pridobil tako na številčnosti kot kvaliteti, zato je pred novo sezono slovenska In line hokejska organizacija, ki deluje v okviru HZS, pripravila nove temeljne akte in pravilnike. Potem ko je IO HZS že sprejel statut In line hokejske organizacije (potrditi ga mora še skupščina), so se prejšnji teden sestali najprej predstavniki sveta In line hokejske organizacije, nato pa še izvršni odbor. Izvolili so strokovni svet, ki se bo ukvarjal z reprezentanco in razvojem tega športa ter seveda s tekmovalnim sistemom, ki naj bi se v naslednjih dveh sezonah korenito spremenil. Nekaj sprememb je že v letošnji sezoni, saj so poleg razpisanih kategorij za člane, mladince do 18 let in kadete do 15 let razpisali še dodatni kategoriji in sicer do 12 in do 10 let. Tako so tudi podaljšali rok prijave za vse ekipe, ki je sedaj do 10. marca. Je pa zanimanja za hokej na rolerjih vse več, saj se je že v prvem roku prijavilo 28 članskih, 6 mladinskih in 11 kadetskih ekip. Gleda na to, da se bo igralo 4x12 minut kosmate igre po turnirskem liga sistemu, to pomeni, da bo že glede na dosedanje prijave letos prek 500 tekem s skupaj prek 1000 igralci. Če bo zanimanje tudi v novi sezoni za in line hokej še tako veliko, pa se bo v naslednji sezoni liga razdelila na prvo in drugo. V prvi bo igralo letos najboljših 16 ekip, v drugi pa ostale. "Na seji izvršnega odbora smo ugotovili, daje zanimanje za hokej na rolerjih res veliko, tako da se bo prvenstvo za člane predvidoma začelo že sredi aprila, za ostale pa v mesecu maju. Nato bo še pokalno prvenstvo, po končanih tekmovanjih pa bo treba izbrati tudi reprezentanco in se pripraviti za mednarodne tekme," je povedal član izvršnega odbora In line hokejske organizacije iz Kranja Mare Oblak. • V.S. ATLETIKA BRULCEVI ZLATO IN SREBRO Kranj, februarja - Minuli konec tedna je bilo še dvoje državnih dvoranskih prvenstev v mnogoboju za vse kategorije ter v metih za pionirke in pionirje ter za starejše mladinke in mladince. Na prvenstvu v mnogoboju v Celju je Špela Voršič iz kranjskega Triglava osvojila drugo mesto med mlajšimi mladinkami (3283 točk), njena klubska kolegica Tjaša Ovniček je bila v isti starostni kategoriji tretja (2976), Eva Sedej pa sedma (2455). Med pionirkami je bila Kristina Gornik šesta (2567), Špela Kovač pa sedma (2457). Na državnem prvenstvu v metih je Nina Brulc pri pionirkah zmagala v metu kopja (35,17) in bila druga v metu krogle (10,90), Tomaž Satler pa zaradi poškodbe med ogrevanjem ni nastopil. Marcela Umnik (AK Triglav) je v soboto nastopila na mednarodnem atletskem mitingu v Salzburgu, kjer je z rezultatom 6,44 metra zmagala v skoku v daljino, jutri, v sredo, pa bo s trenerjem Dobrivojem Vučkovičem odpotovala na evropsko dvoransko prvenstvo v belgijski Gent, kjer bodo v soboto že na sporedu kvalifikacije. • C.Z. ODBOJKA KAMNIK DRUGI, BLED ČETRTI Kranj, 22. februarja - Tekme zadnjega kroga rednega dela moškega dela 1. DOL so se končale bolj ali manj po napovedih. Odbojkarji Žurbi team Kamnik so v Kanalu proti Salonitu sicer tekmo bolje začeli, vendar je bil prvi osvojeni niz tudi vse, kar so uspeli dobiti, saj so bili v nadaljevanju domači odbojkarji boljši in zasluženo zmagali s 3:1 (-23, 20, 14, 18). S tem porazom so Kamničani zasedli odlično drugo mesto po rednem delu prvenstva in imajo v končnici lepo priložnost, da si izborijo celo nastop v finalu letošnjega državnega prvenstva. V prvem krogu končnice se bodo Kamničani s tekmo več doma pomerili s Pomurjem, v drugem pa jih verjetno čakajo Mariborčani. Z zmago proti Olimpiji so redni del prvenstva zaključili tudi odbojkarji Bleda. Blejci so tekmo dobili z rezultatom 0:3 (-19, -24, -18) in zasedli četrto mesto, ki jim prinaša v prvem krogu končnice tekmo več doma v dvoboju z ravenskim Fužinarjem, če prebrodijo to oviro, pa jih verjetno čakajo tekme s Salonitom. Od prvoligaških nastopov so se z novim porazom poslovili odbojkarji Astec Triglava, ki jim tako ni uspelo osvojiti zaželene točke. Tokrat so bili boljši odbojkarji Fužinar GOK IGEMa z 0:3 (-15, -12, -20). Končni vrstni red rednega dela v moški konkurenci je - Salonit Anhovo (44), Žurbi team Kamnik (40), Maribor Stavbar IGM (40), Bled (39), Fužinar GOK IGEM (34), Olimpija (26), Pomurje (16), Granit (16), Žužemberk (15), Astec Triglav (0). V ženski konkurenci so odbojkarice Jeti sport Bleda izgubile v Ljutomeru s 3:0 (7,7,13), zapletel pa seje boj tako za četrto mesto kot tudi boj za obstanek v ligi. Po zmagi Šentvida v gosteh proti Formis Bellu imajo realne možnosti za končnico ob teh dveh ekipah tudi odbojkarice iz Ljutomera, po nepričakovani zmagi ASICS Tabora proti Novemu mestu pa si Ljubljančanke naslednjo soboto proti Bledu lahko že priigrajo obstanek. V 2. DOL so odbojkarji Termo Lubnika sicer izgubili v Beltincih s 3:2 (25, 19, -21, -21, 13), vendar je ta poraz enak zmagi, saj so z dobljeno točko ohranili prednost pred sobotnim nasprotnikom in so vse bližje osvojitvi šestega mesta, ogrožajo pa tudi Ljutomer, ki je trenutno mesto pred njimi. V ženskem delu 2. DOL sta obe gorenjski ekipi tokrat izgubili - Mladi Jesenice na gostovanju v Benediktu s 3:0 (10, 13, 11), odbojkarice ASICS Kamnika pa doma proti Kajuh Šoštanju z 1:3 (-13, 24, -21, -22). V 3. DOL je ekipa Bohinja, ki očitno igra vse bolje, povzročila spremembo na vodilni poziciji v ligi, saj je z osvojenima dvema nizoma odvzela točko Salonitu in omogočila prehod na prvo mesto Izolanom. Rezultati - moški - VC Portorož : Bled 3:0, Žurbi team Kamnik II : Gostilna Jarm Kropa 3:2, Bohinj : Salonit Anhovo II 2:3, Astra Telekom : Termo Lubnik II 0:3, Astec Triglav II : Logatec 3:2. V vodstvu sta skoraj popolnoma izenačena Hoteli Simonov zaliv in Salonit Anhovo II (47), 4. Gostilna Jarm Kropa (29), 6. Termo Lubnik II in Astra Telekom (24), 8. Žurbi team Kamnik II (23), 10. Astec Triglav II (20), 11. Bled II (18), 12. Bohinj (4 točke) - ženske - Bohinj: Semič 3:0, Astra Telekom : ŽOK Partizan Šk. Loka 3:0. V vodstvu je Kočevje (46), pred Vimpro Izola (42), Bohinj je šesti (34), 9. Astra Telekom (16), 10. ZOK Partizan Šk. Loka (14). Japonski vaterpolisti so se na pripravah za svetovno prvenstvu ustavili tudi pri nas V KRANJU SE DOBRO POČUTIJO To je glavni razlog, da je japonska vaterpolska reprezentanca, ki jo trenira nekdanji jugoslovanski reprezentant Dragan Andrić, že drugič v letu dni gost Kranja in kranjskih vaterpolistov Kranj, 22. februarja - "Trener japonske reprezentance sem že dobro leto in pol in v tem času smo drugič na pripravah v Kranju. Tu nam je všeč, saj so domači vaterpolisti in funkcionarji z nami zelo gostoljubni, nudijo nam dobre pogoje za trening, z znanci iz mojih reprezentančnih let pa si lahko izmenjamo tudi izkušnje," je bil nad letošnjim obiskom v Kranju navdušen trener japonske reprezentance Dragan Andrić. Seveda japonska ekipa ni prišla na priprave in trening tekmo zgolj k nam, ampak je Evropo obiskala za pet tednov. Tako bodo imeli priprave še v Grčiji, Španiji in na Madžarskem, saj je po mnenju trenerja Andiča "stik z Evropo" za razvoj vaterpola na Japonskem še kako pomemben: "Ko so mi pred dvema letoma ponudili mesto trenerja japonske reprezentance, V četrtek zvečer sta se v kranjskem olimpijskem bazenu v trening tekmi pomerili japonska reprezentanca in ekipa AVK Živil Triglava. Slaviti so kranjski vaterpolisti z rezultatom 9:6 (2:2, 2:0, 2:1, 3:3). sem bil vajen, da vedno treniram ali igram z elcipo, ki ima visoke cilje. Če se spomnim samo svoje igralske kariere v Jugoslaviji in nato v Španiji, ter trenerskega dela v Španiji, ko smo z ekipami osvajali evropske in svetovne lovorike, je zame delo v japonski reprezentanci precej drugačno. Na Japonskem se vaterpolo igra na amaterski ravni, čeprav je baza igralcev velika, saj ga igrajo na vsaj 250 srednjih šolah in fakultetah. Mene so na Japonsko povabili s ciljem, da reprezentanco pripravim za svetovno prvenstvo, ki bo pri njih leta 2001. Sedaj sem z ekipo že dobro leto in pol, vendar pa me moti, ker ni stalnega jedra reprezentance. Ko sem prišel na Japonsko pred zadnjimi pripravami, so mi na VATERPOLO MAŠČEVANJE JE BILO SLADKO Kranj, 22. februarja - Trinajsti krog državnega prvenstva v vaterpolu je postregel z derbijem, ki pa so ga v Tivoliju zanesljivo dobili kranjski vaterpolisti. Ekipa Živil Triglava se je namreč po porazu v Kranju (5:3) in izenačenem rezultatu v Ljubljani (7:7) tokrat "maščevala" ekipi Tivolija Olimpije z visoko zmago kar petih golov razlike 3:8 (1:2, 1:2, 0:2, 1:2). S tem so Kranjčani z dvema točkama naskoka prevzeli prvo mesto na lestvici. Ekipa Kokre, ki je gostovala pri Probanki Leasing, je izgubila 13:6 (1:0, 4:1, 6:2, 2:3), Koper in Kamnik pa sta se v Trstu razšla 12:6 (6:2, 3:1, 0:2, 3:1). V soboto bo v Kranju mestni derbi med Kokro in Triglavom ter Kamnikom in Tivoli Olimpijo. V Mariboru bosta igrala Probanka Leasing in Koper. • J. Marinček KEGLJANJE REŠILNA SLAMICA ZA JESENIČANE? Kranj, Jesenice, 12. februarja - V 14. krogu l.A SKL za moške ni bilo presenečenj. Kegljavci ISKRAEMECA so visoko s 7:1 (6014:5612) premagali CM Celje in z nezmanjšano hitrostjo čez 6000 kegljev na tekmo hitijo k novemu naslovu državnega prvaka. Tokrat se je odprlo tudi aktualnemu svetovnemu rekorderju Darku Bizjaku (1013), ki je prvič v letošnji sezoni presegel mejo tisoč v Kranju. Največje podrl spet "gospodar" kranjskih stez Zdravko Štrukelj (1040). Jeseniški Inter-Commerce in Stražiški LOG-Steinel sta se v gorenjskem obračunu razšla z rezultatom 7:1 (5438:5339) za domače. Jeseničani so krvavo potrebovali ti dve točki v boju za obstanek, ki pa še zdaleč ni dobljen. Pri domačih je bil najboljši po-diralec Cveto Zalokar (924), pri gostih, ki trenutno ne ujamejo pravega zmagovalnega ritma, pa seje izkazal Karel Boštar (914). Vodi ISKRAEMECO brez poraza z 28. točkami, LOG-Steinel je še vedno 6. z devetimi točkami, Inter-Commerce pa je s 5. točkami zadnji, vendar samo s točko za ubežniki. V 14. krogu 1. A SKL za ženske so kegljavke Triglava v Kranju z rezultatom 2:6 (2628:2735) izgubile z vodilnim Miroteksom iz Celja. Najboljši v vrstah Triglavank sta bili Silvana Belcijan (473) in Joži Jerala (453), ki sta tudi osvojili točki v dvobojih. Kranjčan-ke tako ostajajo druge na lestvici in zaostajajo osem točk za Miroteksom iz Celja. Rezultati v 1. B Slovenski kegljaški ligi za ženske: 14. krog: Konstruktor Maribor : Ljubelj Tržič 6:2 (2542:2509) Birgit Scheff-mann 484, Ema Zaje 428. Rezultati v 1. B Slovenski kegljaški ligi za moške: 14. krog: Slovenske Konjice :Ljubelj Tržič 6:2 (5515:5147) Štefan Ahačič (906), Jure Mejač (890). Druga moška ekipa Triglava je v 3. ligi zahod na domačih stezah s 7:1 (5359:5215) premagala ekipo Novega mesta in tako ostaja v boju za vrh in vstop v drugo ligo. V.O. ZMAGA LUBNIKA V MEDVODAH Kranj, 22. februarja - Z 11. krogom se je začel finalni del Gorenjske lige, kjer prva tri moštva rednega dela lige igrajo za prvaka, ostala moštva pa za končno četrto mesto. Lubnik je v Medvodah porazil domačo drugo ekipo Hidra, ki je imela v svojih vrstah tokrat le dva razpoložena igralca, in si s tem praktično zagotovili drugo mesto ter ujeli korak s Poletom v boju za prvaka, saj zaostajajo za njim le 4 točke. V boju za končno četrto mesto sta zgornjesavski ekipi Kranjska Gora in Interc. Jesenice v razburljivem boju za vsak kegelj razdelili točki in s tem napravili največjo uslugo Adergasu, ki s tekmo manj ostaja še naprej četrti. Rezultati: Hidro 2 : Lubnik 2:6 (4929:5035) - Balaško (Hid.) 872; Fuis M. (Lub.) 887; Interc. Jesenice 3 - Kranjska Gora 4:4 (4971-5001) - Beravs Jaka (I. Jes.) 867; Bardič 887, Juko (oba K.G.) 881 kegljev. Lestvica od 1. do 3. mesta: 1. Polet 20, 2. Lubnik 16, 3. Hidro 12; od 4. do 6. mesta: 4. Adergas 6, 5. Kranjska Gora 5 in 6. Interc. Jesenice 5 točk. Para 12. kroga v soboto, 26. 2., ob 16. uri v Škofji Loki: Polet - Hidro 2 in v nedeljo, 27. 2., ob 9. uri na Jesenicah Kranjska Gora - Adergas. J. Pogačnik lepem sporočili, da so vmes trije ključni igralci prenehali s treningi. Tako zaenkrat še sploh ne vem, kakšno ekipo bom imel na svetovnem prvenstvu," pravi izkušeni igralec in trener Dragan Andrić, ki je med drugim tudi kar sedem let igral za reprezentanco nekdanje Jugoslavije in trenutno z družino, ženo in triletnim sinom živi v Herceg-novem. "Žal mi je, da je vaterpolo, kot večino ostalih športov v Jugoslaviji, zadnja leta precej nazado- val, saj veliko perspektivnih športnikov odhaja igrat v tujino. Nasprotno pa mislim, da v Sloveniji vaterpolo korakoma napreduje in da je vaša vaterpolo zveza dobro organizirana. Še z več ekipami po vsej državi in boljšimi pogoji za vaterpolo na obali pa bi bilo seveda lahko v bodoče še bolje," pravi Dragan Andrić, ki je očitno v nekaj dneh "gostovanja" v Kranju izvedel marsikaj tudi o našem vaterpolu. • V. Stanovnik KOŠARKA KONČAN JE PRVI DEL Kranj, Škofja Loka, Radovljica, 22. februarja - Najboljše slovenske moške košarkarske ekipe so minuli konec tedna odigrale zadnje kolo v prvem delu Lige Kolinska. Ekipa Loka kave je gostovala pri Rogli Atrasu in zmagala 77:82 (39:42). Triglav je na gostovanju pri Slovanu izgubil 68:63 (24:25). Tako je Triglav po prvem delu s 34 točkami pristal na petem mestu in se bo v nadaljevanju prvenstva z Union Olimpijo, Pivovarno Laško, Krko Telekomom, Slovanom in Savinjskimi Hopsi boril za mesta med prvih šest. Loka kava je zbrala 29 točk in se uvrstila na osmo mesto. V nadaljevanju se bo z ekipami Zagorja, Rogle Atrasa, Heliosa, ZM Maribora in Kraškega zidarja borila za uvrstitev od 7. do 12. mesta. Prvenstvo se bo nadaljevale* 4. marca, že jutri pa sev bo slovenska reprezentanca v kvalifikacijah za EP leta 2001 pomerila z Ukrajino. V 1. B ligi za košarkarje je ekipa Simp Radovljice gostila GD Hrastnik in zmagala 87:71 (43:35). Radovh'ičani so sedaj na lestvici deseti, v soboto pa gostujejo pri Elektri. V SKL za ženske za uvsrtitev od 7. do 12. mesta je Odeja Marmor gostila Jesenice in zmagala 85:45 (46:25). Ločanke vodijo z 8. točkami, Jesničanke pa so z dvema točkama manj na 4. mestu. V soboto Jeseničanke gostijo Comet, Odeja Marmor pa gostuje v Domžalah. • V.S. ROKOMET LOČANI ZMAGALI V RADEČAH Kranj, 22. februarja - Rokometaši Terma iz Škofje Loke so v Radečah zabeležili pomembno zmago. Njihove kolegice pa so doma izgubile z Velenjčankami. Za presenečenje so poskrbel tudi rokometaši CHIO Besnice. Termovcem v nadaljevanju prvenstva ni šlo po načrtih. Doma so izgubili z Gorenjem in v pokalu z Rudarjem, vse bolj pa je bil "kritično" tudi v prvenstvu. Očitno so igralci pravočasno "prebra li" situacijo in zabeležili pomembno zmago. Tokrat so odigra odlično in v gosteh premagali Radeče. Njihova zmaga ni bila ni za trenutek vprašljiva, kljub temu, da so v zadnjih minutah igra nekaj časa celo s tremi igralci manj. Tako so zdaj nadoknadili l gubo točk na domači tekmi z Ribničani. Zdaj bo nadaljevanje v liko lažje, vse bliže pa je tudi uvrstitev med prvih šest ekip. Rokometašice iz Velenja so še enkrat več dokazale, da so z Ločanke neugodne tekmice. Varovanke Milje Tomšič so i^guo} za gol razlike v izredno izenačeni tekmi. Gostje so prvi polčas o bile z golom razlike, drugi del pa se je končal brez zmagovalo ^ Končnica bo za obe ekipi zanimiva, za Jelovico pa priložnost o dolžitve za dva dosedanja prvenstvena poraza. . & Prvo B ligaša sta dosegla polovičen uspeh. Preddvorčani so iz* bili v Novi Gorici in za Gorenjce ostaja neosvojena trdnjava. . presenečenje so tokrat poskrbeli "čipsi", ki so prekinili zmag°v t niz rokometašev iz Velike Nedelje. Z novim parom točk so se sp zasidrali v sredini lestvice in bodo v nadaljevanju igrali sproščeno. .j6 Z novo, tesno zmago so se z gostovanja na Dolenjskem vrI?-nl tudi igralke Save. Tako še naprej ostajajo na prvem mestu in J igranje v končnici takorekoč ne more uiti. tvj. Manj uspešni so bili tokrat drugoligaši. Kljub vsemu pa na les ci ni velikih sprememb, tako na vzhodu kot zahodu. Rezultati-• . liga moški: Radeče- Termo 25-28; 1. liga ženske: Jelovica - Veg 24- 25; 1. B liga moški: Nova Gorica - Preddvor 28-24; CHIO niča - Velika Nedelja 28-25; Sevnica - DOl TKI Hrastnik 20-22, r murka - Rudar 28-36; Atom Krško - Ormož 25-31; Šmartno - m 25- 26; 1. B liga ženske: Škocjan - Sava 26-27; 2. liga vzhod-J" ki: DOM Žabnica - Razkrižje 20:17; Ormož B - Maribor V Kras - Ptuj 24-24; Pyramidia - Arcont Radgona 32- 27; tezCtShrr Duplje 20-24; 2. liga zahod - moški: Grosuplje - Alples 24*22: a kerc - Jestvina Koper 22- 22; Črnomelj - Sava 26-20; Mitol Sezc - Tržič 53-21; Radovljica - Grča 26-34; Sviš - Ajdovščina 35^1 > ureja: Vilma Stanovnik KOLESARSTVO Kolesarji kranjske Save pred novo sezono PODGORNIK IN MIHOLJEVIČ V KRANJSKEM MOŠTVU Med poklicne kolesarje sta odšla Tadej Valjavec in Martin Cotar, zaskrbljujejo pa prepolovljena sredstva sponzorjev. Kranj, 22. februarja Kolesarska sezona še je začela kmalu po novem letu. Kolesarji kranjske Save so že nekaj časa v Jstri, kjer se druga za drugo vrstijo mednarodne dirke. V članski ekipi Save je nekaj sprememb. Tadej Valjavec in Martin Cotar sta odšla med profesionalce, Valjavec v Italijo, kjer je že dosegel nekaj odličnih uvrstitev, Ćotar pa v Švico. Nova člana članskega moštva sta Dejan Podgornik in Hrvojc MihoHevič. Prvi je prišel iz Nove Gorice, pred tem pa je kolesarit v Italiji, Hrvoje pa je znan hrvaški kolesar. Razen njiju so v moštvu Matej Stare, Uroš Šilar, Tadej Križnar, Marko Žepič, Anton Meglic, Domen Blažek, Jure Kavčič, Klemen Jalovec in Rok Jerše. Med temi obetavnimi kolesarji v klubu največ pričakujejo od Tadeja Kr močno mladinsko ekipo. Žal s< •a: Sava d.d. je še naprej sponz< vodstvo kluba nadomestiti z novimi sponzorji. Ob direktorju kluba Franciju Hvastiju so trenerji Marko Polanc (člani), Miran Kavaš (mladinci) in Klemen Tušek (dečki). Po februarskih dirkah v -Istri in Dalmaciji bodo marca že na sporedu prve dirke v Italiji, najpomembnejša za kranjski klub pa "*o dirka za Veliko nagrado Kranja 16., 17. in 18. junija. V kategoriji kolesarjev do 23 let bo štela za svetovni pokal. Razen te dirke so cilji kranjskih kolesarjev dobre uvrstitve na državnih pr-venstvih in sodelovanje v ekipah za evropsko prvenstvo kolesarjev oo 23 let, ki bo avgusta na Poljskem in za svetovno prvenstvo oktobra v Franciji. • J.Košnjek Sava zelo epojovi-pad želi SMUČARSKI SKOKI PRVAK MITJA MEZNAR Velenje, 20. februarja - Na posamičnem državnem -prvenstvu za dečke do 12 let in deklic do 14 let so največ uspeha imeli Gorenjski skakalci in skakalke. Prvaki so postali Mitja Mežnar (Trifix Tržič) pri dečkih, pri deklicah sta si prvo mesto razdelili Urška Rozman (Triglav) in Maja Vtič (Zabrdje). Na 40-metrski skakalnici je nastopilo 96 tekmovalcev. Rezultati: 1. Mitja Mežnar (Trifix Tržič), 2. Sašo Tadič (Ljubno), 3. Žiga Pelko (Triglav), 4. Sandi Muhedinovič (Ilirija Feršped), 5. Žiga Urleb (Velenje), 6. Miran Zupančič (Zagorje). Deklice 14 let: 1. Maja Vtič (Zabrdje) in Urška Rozman, 3. Tama-ra Kancilja (obe Triglav). NAJVEČ TRIGLAVU Ljubno, 22. februarja - Na dvodnevnem državnem prvenstvu v smučarskih skokih za mladince do 18 let v skokih in nordijski kombinaciji v Ljubnem se je pomerilo na 80-metrski skakalnici 85 skakalcev. Največ uspeha so imeli kranjski skakalci, ki so osvojili od devetih možnih medalj kar štiri, od tega dve zlati in dve srebrni. Med posamezniki je s pomočjo domačih merilcev slavil domačin Primož Piki, vice prvak je postal Triglavan Gašper Čavlovič, tretji pa Mengšan Rok Benkovič. V nordijski kombinaicji je slavil vodeči po skokih Marko Šimic pred klubskim kolegom Andrejem Jezerskom. V nedeljskem tekmovanju ekip so slavili Kranjski mladinci v postavi Marko Šimic, Gašper Ovetko, Gašper Čavlovič in Boštjan Burger, ki je obenem postavil tudi izreden rekord skakalnice s 95,5 metra. ŠINKOVEC PRVAK ALPSKO SMUČANJE SLALOM CICIBANOV Cerkno, 20. februarja - Cicibani in cicibanke so se prvič letos Poizkusili v tehničo najzahtevnejši disciplini slalomu za Pokal zavarovalnice Triglav. Nastopilo je 30 deklic in 46 dečkov, med ka-^rjmi sta bila najhitrejša Petra Prestrel z Blejske Dobrave in Gašper ^•žišnik z Bleda, ki sta v obeh tekih zmagala z veliko prednostjo Pred ostalimi tekmovalci. Oba omenjena smučarja sta zmagovalca Večine cicibanskih tekmovanj v tej sezoni. Rezultati, cicibani: 1. Gašper Kržišnik (Bled), 2. Benjamin Komel ^por), 3. Tirni Gašperin (Bld), 4. Urban Potočnik (Bled), 5. Jan J^Pina (Trg.), cicibanke: 1. Petra Presterel (Bld), 2. Maja Kokalj LTr8), 3. Katja Ovsenek (Rad), 4. Petra Svete (Bled), 5. Andreja u Sebenje, 22. februarja - SK Trifix Tržič je v skakalnem centru v Sebenjah organiziral državno prvenstvo za cicibane in pokal za deklice do 10 let. Največ uspeha so imeli mladi Gorenjci. Državni prvak je postal član Alpine Žiri Nace Šinkovec. Pri dekletih je slavila Petra Benedik Triglav. Rezultati: 1. Nace Šinkovec (Alpina Žiri), 2. Anže Štraus (Stol Žirovnica), 3. Leon Grobljar (Zagorje), 4. Aleš Oblak (Stol Žirovnica) in Uroš Resnik, 6. Žiga Tomazin (oba Trifix Tržič). Deklice: 1. Petra Benedik, 2. Nika Kepic (obe Triglav), 3. Eva Logar (Zabrdje). DVE ZMAGI TRIGLAVU Reit im VVinkl, februarja - Na tradicionalni tekmi pokala Lowen-brau v turističnem kraju Bavarske je nastopilo 109 skakalcev iz Avstrije, Nemčije in kranjskega Triglava. V izredno močni konkurenci, saj so nastopili vsi najboljši mladinci Avstrije in Nemčije, poleg tega pa še nekateri B reprezentantje omenjenih držav. Kranjčani so se odrezali odlično, saj so osvojili dve zmagi, drugo in peto mesto. Do 15 let: 1. Jure Bogataj, 10. Rok Urbane, 11. Andraž Kern, 12. Branko Iskra Do 16 let: 1. Boštjan Burger, 2. Matic Zelnik, 7. Marcel Klemenčič, 10. Jan Tomazin Absolutno: 1. Manuel Fettner (Avstrija), 5. Gašper Čavlovič, 25. Grega Bernik, 29. Sašo Kne (vsi Triglav). eraž (Kr.g). D. Kurner Prvenstvo občine Železniki triglav tretji Železniki, 22. februarja - Športno društvo Selca je priredilo na briški planini prvenstvo občine Železniki v veleslalomu, ki je bil °°enem tudi druga tekma Pokala Ratitovec, ki ga skupno orga-^'zirajo Športna društva Dražgoše, Selca, Železniki, Rudno, Sorica n Dolenja vas. Tekmovanja seje udeležilo 241 smučarjev, ekipno Pa so zmagali Železniki pred Dražgošami, Selci, Sorico, Rudnim in olenjo vasjo. Naslednja tekma bo v nedeljo, 5. marca, organizirali PaJo bodo Železniki. v Posameznih starostnih skupinah so zmagali Špela Šmid (Selca) ^ed mlajšimi cicibankami, Mitja Lušina (Dražgoše) med mlajšimi 'cibani, Neva Benedičič (Železniki) med starejšimi cicibankami, nže Rovtar (Železniki) med starejšimi cicibani, Manca Bertoncelj jelca) med mlajšimi deklicami, Grega Lušina (Dražgoše) med 'ajšiini dečki, Lucija Golja (Sorica) med starejšimi deklicami, •tja Gaser (Železniki) med starejšimi dečki, Saša Gortnar olenja vas) med mladinkami, Uroš Podlipnik (Selca) med mla-^ Cl> Irena Gartner (Selca) med mlajšimi članicami, Izidor Pintar c|,°rica) med mlajšimi člani, Meta CJrh (Rudno) med starejšimi § n,cami, Stane Čufar (Sorica) med starejšimi člani, Veronika J, 'o (Železniki) med veterankami in Janče Smid (Selca) med vet- rani- • J. K. državno prvenstvo Veteranov je, ^'č, 22. februarja Smučarski klub Tržič prireja v soboto, 26. Vei arJa, ob 10. uri na Zelenici državno prvenstvo veteranov v S v??'ornu v spomin na znanega tržiškega smučarja Andreja je a 0944 - 1998). Tekmovanje bo za smučarke in smučar- ' Prijave (z letnico rojstva, klubom ali tekmovalčevim nasl & ,ovQm) pa .sprejemajo do 24. februarja na naslov SK Tržič tol' • 4'.4290 Tržič a,i P° faxu 064-563-409. Startnina bo 200( sn 'n J° 00 treba plačati ob prevzemu startne Poclnji postaji žičnice na Ljubelju od 8. ure dalje. Tel Poročajo tudi Kompasov paket, ki omogoča za 22 •J \T° 'tart0 m k°suo v restavraciji Kompas m carving POKAL KOBLA •' 22" feDruarJa -Na Kozjem hrbtu na Kobli bo ta petek, SmUA ar-'a' tekmovanje za carving pokal Kobla. Organizirajo ga smuč 3rS^a ŠO'a Bohinj, Športna zveza Radovljica in Zveza učiteljev SmUAanja Slovenije v sodelovanju s Coca-colo, Fischerjem in starost ^ centrom Kobla. Tekmovanje je za oba spola in vse Zvezi r' ?ače'° Pa se DO OD 18. uri. Prijavite se lahko na Športni Radovljica po telefonu 712-056 ali na kraju prireditve. • V.S. j^jAJ CICIBANI SORIŠKI PLANINI na bQStkQa Punina, 22. februarja - Smučarska šola TC Soriška planiraj cjc'h80^010, februarja, organizirala tekmo v veleslalomu za Po teief ana Soriške planine. Informacije in prijave že sprejemajo tUdj ost0?11 041 721"734 (P° 17- "")• Organizatorji obljubljajo, da vikend s 'm smučarJem ne bo dolgčas, saj pripravljajo zabavni Predstavitvami opreme za deskanje.*« V.S. Velenje, 22. februarja - V Velenju so organizirali državno prvenstvo za dečke do 12 let ekipno. Nastopilo je 19 ekip, ki so se pomerile na skakalnici K-40 metrov. Naslov je odšel v Velenje, drugo mesto je osvojila Ilirija Feršped, tretji Triglav, četrti Trifbc Tržič. J. Bešter SMUČARSKI TEK ŠTAFETA KONČNO NA VRHU Kranj, 22. februarja - V Altenmarktu v Avstriji so na tekmi alpskega pokala naši smučarski tekači dočakali prvo zmago tudi v štafetnih tekih. Gorenjska naveza Igor Jesenovec, Klemen Lauseger in Nejc Brodar je z odličnim tekom presenetila tudi favorizirane nemške tekače, ki so zmagovali na posamičnih tekih in jih ugnali za 20 sekund. Z majhnim zaostankom je Jesenovec pritekel svojih 10 kilometrov kot peti, Lauseger se je z najbojšim časom predaje prebil na tretje mesto. Brodar pa dodal piko na i. "Po zmagi so k nam s prisrčnimi čestitkami stopili tudi nemški trenerji, ki imajo res vse, kar zahteva vrhunsko delo z mladimi," je senzacionalno zmago komentiral trener Grega Mali. S četrtim mestom, za dvema nemškima in francosko štafeto so se izkazala tudi gorenjska dekleta Vesna Fabjan, Maja Benedičič in Mirjani Soklič. Do posamične zmage pa je zmanjkalo le pol sekunde, saj je do drugega mesta pritekel Nejc Brodar in to kljub izgubljeni smučki med tekom. Lauseger je bil 11., Jesenovec 14, mladinke Pod-vizova 7., Fabjanova 9., Benedičičeva 11. in Sokličeva 16. V celinskem pokalu članic je Petra Majdič osvojila šesto mesto, med mlajšimi člani pa Jože Mehle iz Medvod peto, Luka Reberšak 23. mesto in Andrej Ropret 24. mesto. M. Močnik BOHINJSKI TEK NA POKLJUKI Pokljuka, 22. februarja - Na edini tekaški prireditvi tega konca tedna na slovenskih tleh, na Bohinjskem teku, ki se kljub pokljuškemu terenu ni selil iz občine Bohinj, je bil med 90 tekači na 20 km dolgi progi najhitrejši Metod Močnik, kije za štiri sekunde prehitel Bojana Cvajnarja. V ženski konkurenci je bila na tretjem teku Slovenskih novic zapored najhitrejša Bohinjka Lidija Perše. "Razočaran sem nad udeležbo, saj seje kljub sončnemu vremenu in res odličnih progah, da bi jih kar poljubljal, zbralo manj kot 100 tekačev. Dela pri prireditvi je zelo veliko in ga z veseljem opravljam. Tudi stroški so visoki, konkretne pomoči pa od nikoder. Naj se grejo oni v Ljubljani Veter v laseh in Minus deset odstotkov, ter ob tem mastno služijo. O smislu takih naših naslednjih prireditev bom še pošteno razmislil. Naj se oni v Ljubljani cvrejo v smogu in svinjariji, če jim je tako ljubše," je po prireditvi pripovedoval duša prireditve Karel Medvešček. Zmagovalci po kategorijah: Petrič (Lož), Močnik (Kamnik), Cva-jnar (Triflex), Oblak (Novice Exstreme, Alpina), Naglic (Kranj) in Perše (Novice). M.M. APRILA PRVIČ PO ŠENČURJU Šenčur, 22. februarja V Šenčurju doslej množičnejših tekaških prireditev ni bilo. Odslej bo drugače. Športno društvo Triway pripravlja za soboto, 15. aprila, s startom ob 16. uri pred kulturnim domom, kjer bo tudi cilj, prvi Tek po ulicah Šenčurja. Tek bo po 2,5 kilometra dolgi krožni progi. Organizatorji obljubljajo močno domačo in tujo udeležbo, najboljše pa bo čakal bogat nagradni sklad, sta povedala organizatorja Klemen Zevnik in Samo Jcnič. • J.K. PLAVANJE ANJA IN TAMARA Z NAJVEČ MEDALJAMI Na zimskem državnem prvenstvu v plavanju za kadete in mladince, ki je bilo konec tedna v kranjskem olimpijskem bazenu, sta bili najuspešnejši Radovljičanka Tarnara Sambrailo pri kadetinjah in Triglavanka Anja Čarman pri mladinkah. Kranj, 22. februarja - Anja Čarman, ki je kar osemkratna državna prvakinja (na 200, 400 in 800 m prosto, 50 in 100 m hrbtno, 100, 200 in 400 m mešano), je na 50 metrov hrbtno odplavala tudi nov državni rekord, Tamara Sambrailo, nosilka petih zlatih medalj ( 50, 100 in 200 m prsno, 50 m hrbtno in 100 m mešano) in ene bronaste (50 m delfin), pa je rekord postavila na 50 metrov prsno. Tudi vrsta drugih plavalcev iz gorenjskih klubov se je dobro odrezala. Iz kamniškega je bila na zmagovalnih stopničkah le Petra Jeras z drugim mestom na 50 m prosto in tretjim na 100 m prosto. Med plavalci kranjskega kluba Merit Triglav pa so bili zelo uspešni še plavalci: Rožle Volavšek z zlatom na 100, 200 in 1500 m prosto ter srebrom na 400 m prosto, Tomo Triller s tremi zlatimi medaljami za 50, 100 in 200 m delfin, Urška Stare z zlatom na 200 m prosto, srebrnimi medaljami na 50 m delfin ter 100, 400 in 800 m prosto ter bronom na 50 m prosto, Andraž Zaplotnik s prvim mestom na 50 m prosto ter 50 in 100 m hrbtno, drugim mestom na 50 m prsno in tretjim na 100 m hrbtno, Denis Oblak s prvim mestom na 400 m mešano in drugim mestom na 100 m delfin in 200 m mešano, Andreja Markuta z drugim mestom na 200 m mešano ter tretjim mestom na 100 in 400 m mešano, Vesna Kavčič s tretjim mestom na 50 m prsno in Gorazd Šter s tremi bronastimi medaljami na 200, 400 in 1500 m prosto. Ostali plavalci Radovljice Park hotela Bled pa so dosegli naslednje: Žani Stošič tretje mesto na 200 m prsno, Tina Cesar prvo mesto na 200 m prsno, drugo mesto na 200 m delfin in 100 m prsno, tretje mesto na 100 in 200 m mešano ter 400 m prosto, Anže Dacar drugo mesto na 100 m prosto, tretje mesto na 200 in 400 m prosto, Laura Babic drugo mesto na 100 in 200 m hrbtno, Matija Cesar tretje mesto na 50 m prsno, 100 m delfin in 200 m mešano, Saša Piškur drugo mesto na 50 m prsno in 50 m prosto, Nika Kozamernik drugo mesto na 200 m delfin, Sašo Stošič tretje mesto na 100 m prsno in 400 m mešano, Gašper Grašič tretje mesto na 50 m prsno in Kaja Terlikar tretje mesto na 200 m hrbtno. Gorenjci so bili uspešni tudi v štafetah, in sicer najbolj kadeti PK Merit Triglav Kranj, ki so na 4 x 100 m mešano dosegli rekord, prvo mesto pa tudi na 4 x 200 m prosto, medtem ko so bila dekleta na 4 xl00 m prosto in na 4 x 100 m mešano tretja. Radovljiške mladinke pa so na 4 x 100 metrov prosto zmagale, prav tako kadeti, kadetinje pa so dosegle drugo mesto. Na 4 x 100 m mešano so prav tako zmagale mladinke, kadetinje so bile druge, na 4 x 200 m prosto pa je tako ženska kot moška štafeta dosegla tretje mesto. • D.Ž. SAH MLADI ZA NASLOVE Rogaška Slatina, februarja - V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini so tri dni potekali boji najmlajših za naslove državnih prvakov v kategorijah do 10. 12 in 14 let. Turnirji so bili tudi kvalifikacija za kvalitetno državno prvenstvo, ki bo v Celju od 28. februarja do 5. marca. Turnir je lepo izvedlo Šahovsko društvo Lipa iz Šentjurja. Zmagovalci so tako postali: Denis Gjuran pri fantih do 14 let, Vesna Rožič pri dekletih do 14 let. Rok Hržica pri fantih do 12 let, Tjaša Staudohar pri dekletih do 12 tet, Matic Tre-bušak pri fantih do 10 let in Mateja Mukavec pri dekletih tlo 10 let. Gorenjski igralci so igrali s spremenljivo srečo. Najbolje je šlo seveda zmagovalki do 14 let Vesni Rožič (Šahovska sekcija Tomo Zupan Kranj), na kvalitetno državno prvenstvo pa so se uvrstili še Jaka Škrlep (OŠ Stražišče), Aleksander Makarič (OŠ Orehek) pri fantih do 10 let. Miša Hrcnič in Maja Milo-vanovič (OŠ Prežihov Voranc Jesenice) pri dekletih do 12 let ter Ajda Vižin (OŠ Stražišče) pri dekletih do 10 let. Anže Orel je bil 12.. Malic Justin pa 14. pri fantih do 14 let. Barbara Špendal (Gorenjka Lesce) je zasedla 12. mesto pri dekletih do 14 let. Špela Krivec (OŠ Prežihov Voranc Jesenice) je zasedla 11. mesto pri dekletih do 12 let. OSNOVNOŠOLCI ZA EKIPNE PRVAKE Jesenice, 22. februarja - Na Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah so se pomerile najboljše gorenjske osnovnošolske ekipe v šahu. V konkurenci do 15 let so bili najbojši igralci OŠ Petra Kavčiča iz Škofje Loke v postavi Anže Orel, Jure Kržišnik, Matjaž Berčič in Peter Šinkovec. Pred drugouvrščeno ekipo Jakoba Aljaža iz Kranja so bili kar za 3. Tretja je bila OŠ Stražišče. Med fanti je nastopila tudi edina ekipa deklet, OŠ Prežihov Voranc Jesenice in zasedla 6. mesto. V mlajši konkurenci so bili najboljši Jeseničani. Ekipa OŠ Prežihovega Voranca je v postavi Marko Vilman, Alen Hasanagič, Aleš Jošt in Davor Malenšek prepričljivo zmagala in na vseh štirih deskah dosegla najboljši rezultat. Odlično so se odrezala tudi njihova dekleta, ki so na fantovskem turnirju zasedla 2. mesto (Miša Hrenič, Maja Milovanovič, Špela Krivec, Nastja Stare in Amra Huseinbašič). Na državnem prvenstvu bodo Gorenjsko zastopali prvaki. POKAL GORENJSKE Radovljica, 22. februarja - 8 ekip gorenjskih šahovskih klubov se je pomerilo v prvem kolu za Pokal Gorenjske. Doseženi so bili naslednji izidi: ŠK Sava Kranj - ŠS Tomo Zupan Kranj ženske 3.5:0.5, SIMP Radovljica - Gorenjka Lesce ženske 3:1, Gorenjka Lesce mladi - Tomo Zupan Kranj mladi 1:3, Tomo Zupan 2 -Gorenjka Lesce 2 4:0. V polfinalu se bodo pomerili: ŠK Sava in SIMP Radovljica ter Tomo Zupan Kranj 2 in Tomo Zupan Kranj mladi. A. Drinovec Dunajski valček dvojnih meril Branko Grims, zunanji sodelavec Ena iz časov ge. Milke Planine: Sredi Londona angleški pes opazuje, kako kuia iz Beograda je kislo zelje in krompir. Angleški pes je presenečen: "Ti tukaj? Dobro, res vam v "jugi" primanjkuje zdravil, pa sadja, pralnih praškov in plenic; ampak ti ne potrebuješ nič od tega, kislo zelje in krompir pa bi dobil tudi v "jugi"... Zakaj si torej plačal dragi depozit za prehod meje?" Beograjski kuža je kratek: "Jaz rad včasih tudi naglas zalajam." Konec tedna so protesti proti sodelovanju liberalcev g. Haiderja v avstrijski vladi doživeli svoj vrh z zborovanjem na Dunaju, ki se ga je udeležilo več kot dvesto tisoč ljudi. Če bi bilo zborovanje v Sloveniji, bi se najbrž tudi zbralo kar precej ljudi. Slovenci pač zlepa ne bomo pozabili vseh očitkov, ki jih je g. Haider naslovil na račun južne sosede. Celo del njegove volilne kampanje (krška "atomska nevarnost") je temeljil na nasprotovanju Sloveniji in naslavljanju mnogih zahtev (predvsem glede "ogrožene avstrijske manjšine") na njen račun. Ustvarjanje navideznega "zunanjega sovražnika" v podobi samostojne Slovenije se je glede na volilne izide g. Haiderju očitno izplačalo. Toda problem za Slovenijo je, da mnogi protesti v Avstriji in zunaj nje niso niti slučajno nastali kot izraz nekakšne "doslednosti" demokratičnih držav, ko gre za spoštovanje človekovih pravic, ampak iz čisto drugih vzrokov. G. Haider je kot tipičen liberalec politik brez resnega programa. Njegova edina ideologija je liberalizem v najslabšem pomenu te besede: prilastiti si čimveč oblasti in jo obdržati za vsako ceno. Naj se zdijo njegove pohvale na račun nekaterih elementov nacističnega režima (na primer reševanje vprašanja zaposlenosti) še tako absurdne, je dejstvo, da g. Haider vsega tega ne bi govoril, če nikomur v Avstriji tega ne bi mogel "prodati". Najbolj sporno je dejstvo, da nikoli ni v celoti obsodil holokavsta in vseh drugih oblik sistematičnega kršenja človekovih pravic, v totalitarnem režimu. Ce bi vprašali povprečnega demonstranta, bi prav to najbrž navedel kot razlog za svoj protest. Toda listi, ki so demonstracije organizirali in vodili, so jezo demonstrantov zvito kanalizirali na svoj mlin. Za kaj je v resnici šlo, pokaže že kar pogled na napise, ki so jih nosi/i udeleženci demonstacij. Protestov proti kršitvam človekovih pravic v totalitarnih režimih je bilo bistveno manj, kot bi pričakovali (in si želeli). Velika večina napisov je namreč letela na račun avstrijske Ljudske stanke. Ves ta trušč je bil v resnici sprožen s strani velikih poražencev zadnjih volitev - avstrijs- kih socialistov in njihovih zaveznikov v Avstriji in v tujini. Po domače se temu reče politični obračun užaljene neveste (socialistov) z "nezvestim" partnerjem (ljudsko stranko), Haider pa je pri tem bolj za izgovor. Daje temu res tako, priča dejstvo, da vstop neposrednih naslednikov fašis-lov v italijansko vlado niti slučajno ni sprožil kakšnih obsežnejših protestov. Dvojna merila... Dvojna merila v evropski politiki že zlepa niso bila tako očitna, kot sedaj. Kar cela vrsta tistih politikov, ki so (žal iz politične računice, ne iz načelnih razlogov) obsojali izjave g. Haiderja, je namreč odhitela v Zagreb proslavljat ustoličenje g. Ivice Ručana za predsednika hrvaške vlade. Toda g. Račan v preteklosti ni samo dajal dvoumnih izjav o krštit-vah človekovih pravic kot g. Haider; g. Račan je bil kot eden vodilnih komunističnih funkcionarjev osebno odgovoren za sistematično kršenje človekovih pravic! Slovenski "prenovitelji" so ga seveda sprejeli odprtih rok in da kominlerna še vedno deluje, se je pokazalo takoj po ustoličenju g. Račana, ko je nova hrvaška vlada začela očitno aktivno pomagati slovenski kontinuiteti pri diskreditiranju slovenske osamosvojitve...! Tudi v Sloveniji bi morali za začetek pomesti pred svojim pragom. Veljalo bi premisliti, koliko nestrpnosti se skriva pod firmo "liberalizem", saj ima Haiderjevo udrihanje po tujcih in Sloveniji mnogo več skupnega z udrihanjem slovenskih "liberalnih" fanatikov po Cerkvi in verujočih, kot pa bi si marsikdo upal priznati. Na ključnih mestih v slovenski politiki (in ne samo politiki!) še vedno "vedri in oblači" skupina ljudi, ki je pred desetimi leti sestavljala CK ZK. Gre za ljudi, ki so vsaj objektivno (za večino pa bi nepristransko sodišče najbrž zlahka ugotovilo tudi osebno odgovornost) odgovorni za sistematične kršitve človekovih pravic v prejšnjem režimu? Pred režimom "s človeškim obrazom"(za naivneže) ni bil predvsem varen niti tisti iz zgornje anekdote. Predvsem tuji mediji so ob umoru g. Arkana opozorili, da je bil eden od ljudi, ki je po nalogu g. Dolanca v tujini izvajal politične umore (preglasnih) predstavnikov demokratične opozicije beograjskemu - in takratnemu slovenskemu -režimu. Znano pa je, da je bil vsa leta varovanec g. Dolanca g. Kučan... Dokler torej Slovenci sami (na volitvah, drugače v demokraciji pač ne gre) ne počistimo pred svojim pragom, nimamo kaj s prstom kazati na druge. Sicer nam bo vsakdo upravičeno očital, da takrat, ko žvižgajo drugi, tudi mi plešemo dunajski valček dvojnih meril. PREJELI SMO 'Najemnine grobov. 390 V srcu ostane vse trdno zapisano Ko mije Marija odprla vrata, sva se objeli, kot bi se že sto let ne videli. Pa je bilo to najino prvo srečanje. Prijazna kužka, ki sta stražila vhodna vrata, in lenobna muca, ki se je komaj zmenila za moj prihod, so bili prav tako deležni njene pozornosti. Všeč mije bilo, ko sva se usedli v toplo kuhinjo, saj sem bila vsa premražena. Kmalu je zadišalo po zeliščnem čaju, toda že med kuhanjem le-tega sva klepetali kot dve stari znanki. Lepo je bilo poslušali njen smeh in ko mije povedala, daje že prekoračila sedemdeseto leto, ji nisem verjela. Ves čas je skušala s smehom preganjati solze, toda ni ji ravno dobro uspevalo. Ko sem jo vprašala, če ima veliko prijateljev, je nekaj časa oklevala, potem pa rekla, da ljudi pravzaprav ne mara preveč. Da se jih boji. Da noče, da bi brskali po njeni preteklosti, da bi ji karkoli očitali... ' To me je zelo začudilo. Že ob najinem prvem stiku preko telefona se mije zdelo, da mora uživati (tako kot jaz), ko je med ljudmi. Pa sem se očitno zmotila. Počakaj, da ti povem svojo zgodbo, potem boš vide/a, zakaj sem taka. Marija se je rodila v majhni vasici na Gprenjskem. Nek pomemben slikar se je rodil v hiši, mimo katere so vsak dan hodili v šolo. V družini je bilo veliko otrok. "Zelo sem bila navezana na mamo. Ves čas sem hodila za njo. Očeta sem se bala, saj je bil zmeraj Ob podražitvah najemnin za grobove v Tržiču, s katerimi sta mestno županstvo in Komunalno podjetje dodatno obremenila občane, imam kar nekaj pripomb. Zvišanje te nabirke je za občane, ki se ubadajo s problemom preživetja, zelo občutno. Ni problem 500 tolarjev za nekoga, katerega prihodki znesejo mesečno sto ali pa več tisočakov. Za upokojence s šestdesetimi, za nezaposlene, ki so odvisni od družbene podpore, pa ta znesek pomeni 30 kg kruha ali /m 6 kg cenenega mesa letno. Pa to vendar ni edina podražitev. Vse grobove, ali pa vsaj pravico do časovno neomejene pravice uporabe so občani ali pa njihovi predniki kupili že pred letom 1941, kasneje pa tudi na novih površinah. Povsem neprimeren je zato naziv najemnina. Ne glede na to, da to imetje, oziroma časovno neomejena lastninska pravica, ni vpisana v zemljiško knjigo, naj zanju plačujemo najemnino. Če je pokopališče javen prostor, tako kot je na primer park, potem bi moralo biti vzdrževanje plačano iz občinskega proračuna. Nedvomno je denar za vzdrževanje potreben, in če res ni druge možnosti, potem temu zbiranju vsaj nadenite drugačen naziv. Recite mu "prispevek za vzdrževanje pokopališča". Za pojasnjevanje podražitve ni dovolj, če župan v splošnem intervjuju po radiu pove, da je zvišanje najemnin nujno. Javno je treba objaviti predračun prihodkov in odhodkov, število zaposlenih, plače, stroške, ostale izdatke in seveda tudi prispevek za skupno upravo Komunalnega podjetja. Krajevno običajen način obveščanja., so oglasne tablejn časopisi. Janez Lončar st., Tržič, Za Mošenikom 21 Zakaj sprememba imena Že nekaj mesecev spremljamo dogajanje v Škofji Loki okoli preimenovanja tamkajšnje osnovne šole, ki je že doslej ponosno nosila ime po PETRU KAVČIČU, domačinu, organizatorju OF in borcu NOB. Šoli naj bi vzeli to poimenovanje brez soglasja neposredno prizadetih in odločanja v javnosti in po n edem okratičnem postopku. Piranski borci smo prizadeti predvsem zaradi odločitve desničarskih političnih struktur v naši državi, da na tak način pokažejo nasprotovanje naši osvobodilni in zavezniški borbi. Cilj upora proti okupatorjem daljnega 1941. je bil osvoboditev vseh Slovencev. Spomin na to dejanje Slovencev v obliki poimenovanj (šol, ulic, ipd.), zato odraža to hotenje in žrtvovanje po svobodi vseh nas, ki jo danes uživamo v pluralni demokratični državi. Razumemo sicer počutje tistih, ki so bili takrat in so danes opredeljeni drugače kot pa tisti, ki so se odločali za upor proti nacifašizmu. Možno je tudi, da se zaradi aktualnih političnih programov in zavezništev pojavlja v posameznih skupnostih demokratična večina takih strank, hi so nasprotne vrednotam NOB. Zavzemamo pa se odločno zato, da pridejo take težnje do izraza na demokratični način, in pa, da se z imeni in simboli teh drugačnih "vrednot" eventuelno poimenujejo novi šolski, športni ipd. objekti. Odstranjevanje spomenikov NOB, skrunitev le-teh, preimenovanja šol, ulic, ustanov, posebno še, kadar so izvršena zarotniško, predstavljajo ne samo nespoštovanje naše borbe za svobodo in demokracijo, ampak tudi neciviliziranost, nepietetnost, ideološko motivirano sovražnost do vsega, kar je drugačno, večini Slovencev pa še vedno spoštovanja vredno preteklost. Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran Predsednik Riccardo Giacuzzo Referendum v Škofji Loki je manipulacija Revanšizem: namesto partizanskega imena domobransko Zelo sem bil presenečen, ko sem iz javnih medijev izvedel, da bo v občini Škofja Loka 12. marca referendum, ki zadeva spremembo imena Osnovne šole Petra Kavčiča v OŠ Ivana Dolenca v Krajevni skupnosti Stara Loka Podlubnik. Po manipulaciji z referendumom o volilnem sistemu je tu še ena manipulacija z referendumom, tokrat občinska. V čem je ta manipulacija? 1. Referendum je razpisan za celo občino. Zakaj ni razpisan za šolski okoliš, saj se preimenovanje šole tiče samo prebivalcev tega okoliša? Vtem je prvi del manipulacije. Pobudniki referenduma se namreč zavedajo, da se referendum ' ne bi izšel v njihovo korist, če bi bil razpisan za šolski okoliš, ker volivci tega okoliša problem poznajo in se ne strinjajo s preimenovanjem osnovne šole. Pobudniki računajo, da volivci na širšem območju občine problema ne poznajo in bodo avtomatično glasovali za uradni predlog občinskega sveta. To je podobno, kot če bi svojčas razpisali referendum (plebiscit) o osamosvojitvi Slovenije na celotnem območju Jugoslavije, ne pa samo na območju Slovenije. Jasno je, kakšen bi bil rezultat plebiscita v tem primeru. S tem, ko je referendum razpisan za celo občino, pa ni samo prekršen princip, da se referendum razpiše za območje, ki ga zadeva referendumska odločitev, ampak bodo s tem nastali bistveno večji stroški za občinski proračun, za kar bi morali odgovarjati tisti, ki so sprejeli to odločitev. 2. Referendum je razpisan naknadno, potem koje občinski svet že spremenil ime Osnovne šole Petra Kavčiča v Osnovno šolo Ivana Dolenca. Zakaj ni bil razpisan preden je občinski svet sprejel odlok o spremembi imena OŠ. Takrat so prizadeti krajani protestirali proti nameri, da se spremeni ime šole, vendar župan ni upošteval teh protestov. ' Vtem je drugi del manipulacije. Za izid referenduma je namreč važno, kako je postavljeno referendumsko vprašanje. Praksa kaže, da ljudje v primeru, ko ne poznajo dovolj zadeve, praviloma glasujejo pritrdilno (ZA). Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali se strinjate, da ostane ime Osnovna šola Ivana Dolenca?" Če bi bil referendum razpisan pred preimenovanjem šole, bi se referendumsko vprašanje glasilo: "Ali se strinjate, da ostane ime Osnovna šola Petra Kavčiča?" Vprašanje je, če bodo nasprotniki preimenovanja šole sploh imeli dovolj časa in tehničnih možnosti, da bodo volivcem pojasnili, da v tem primeru ne smejo obkrožiti "ZA", ampak "PROTI". Pošteno vprašanje na referendumu bi seveda bilo: "Ali se strinjate, da se osnovna šola Petra Kavčiča preimenuje v osnovno šolo Ivana Dolenca?" Tako bi volivci že v referendumskem vprašanju videli jedro problema. Iz predloženega referen- dumskega vprašanja se namreč sploh ne. vidi, da je šola doslej nosila ime Petra Kavčiča. 3. Razpisan je posvetovalni referendum. V tem je tretji del manipulacije. Občinski svet na izid posvetovalnega referenduma sploh ni vezan. Če mu bo rezultat ustrezal, ga bo upošteval, drugače pa ne. Podobna igra je bila z referendumi o ustanavljanju občin. Referendum ima svoj smisel, če je obvezen za občinski svet. Posvetovalni referendum je v bistvu samo ena vrsta ankete, ki se da izvesti na bistveno cenejši način, kot pa bo strošek za referendum. 4. V aktu razpisa ni nikjer zaslediti dejstva, da je šola doslej nosila ime Petra Kavčiča in jo je občinski svet preimenoval v' OŠ Ivana Dolenca. V tem je četrti del manipulacije. Nepojasnjeno ostaja, kdo je bil Peter Kavčič in kdo je Ivan Dolenc ter zakaj je občinski svet preimenoval šolo. Na dan prihaja revanšizem: občinska oblast hoče šoli, ki je nosila ime po partizanu, ki je padel za svobodo slovenskega naroda, vsiliti ime po človeku, ki je NOB označeval za bolezen slovenskega naroda in je hrabril domobrance, da bodo naredili konec tej bolezni. Ni še dolgo tega, kar je v Dražgošah Janez Stanovnik govoril o pomenu NOB za našo sedanjo svobodo. Peter Kavčič je dal življenje za to svobodo. 5. Referendum je bil razpisan zelo improvizirano in z veliko naglico, brez potrebnih priprav. V tem je peti del manipulacije. Pobudnikom referenduma ustreza, če je čim manj časa na razpolago, da se nasprotniki preimenovanja šole ne bodo mogli organizirati in volivcem pojasniti bistva problema. Čepa volivci ne poznajo problema, Pa bodisi pritrdijo uradnemu stališču (to je sklep občinskega sveta o preimenovanju šole)> bodisi ostanejo doma. 6. Oceniti bi morali, ali je referendum razpisan v skladu Z zakonom in ali pri tem ni bu kršen Statut občine in Poslovnik občinskega sveta. Če seje to zgO-_ dih, bi bilo najprimerneje, da bi občinski svet preklical referendum in pripravil novega> upoštevaje zlasti troje: prvič, da se referendum razpiše za šolski okoliš, drugič, da se razpiše obvezen referendum, in tretjič, da bo zagotovljen ustrezen čas za^ vsebinsko seznanjanje volivcev 2 referendumskim vprašanjem. Dr. Ivan Kristan, Škofja Loka USODE i s e M lena M i k 1 a v č i č hud nanjo. Velikokrat sta se prepirala in zato ga tudi jaz nisem marala. Kaj sem pa takrat vedela, kaj pomenijo njuni prepiri?! Mama se je zmeraj potuhnila in se mu izogibala..." Marija je bila stara komaj pet let, ko je moral oče spet čez mejo, na Koroško. Tam se je pred vojno dalo dobro zaslužiti, saj so ga vsi poznali kot vestnega delavca. Toda že prvi večer, ko očeta ni bilo doma, je mama nenadoma izginila. Marija jo je začela iskati in ker je ni našla, se je začela jokati. "Še danes se živo spominjam, kako sem stala v temi na dvorišču, ko sem nenadoma zaslišala iz grmovja dihanje. Mislila sem, da je kakšna žival, saj so me zmeraj strašili, daje "zunaj volk", če sem hotela med druge otroke potem, ko se je zvečerilo. Ker le nisem prenehala z jokom, se je iz grmovja, vsa razmrščena, prikazala mama. Kako sem se je ustrašila! Bila je vsa odpeta... In ob njej sem videla tistega, ki nam je pozimi popravljal čevlje!" V tistih davnih časih (pred 70 leti ) je bila že misel, da bi poročena žena imela ljubimca, nenavadna in nemogoča. Toda Marijini mami ni bilo-mar za pravi/a. Možakar je bil, vsaj tako se spominja Marija, zelo grd, baje je celo šepal, rad je pil in zmeraj, ko ga je srečala, je smrdel. "Še danes se spominjam, kako močno sem se bala za svojo mamo. Mislila sem, da ji je tisti možakar hotel narediti kaj hudega. Še bolj sem se je oklepala... Toda naslednji večer je spet izginila... Početje pa ni ostalo skrito ostalim sovaščanom. Še prej, preden je Marijin oče prišel domov, so mu ženo zatožili. Njegov stric je bil lovec in pri njem si je sposodil puško. "Vsem se je zdelo prav, da ženo zaradi takega prestopka ustreli, zato mu njegovega dejanja niso niti želeli preprečiti. Oče je bil res zelo hud, toda na kraj pameti mu ni padlo, da bi ženi naredil kaj hudega. Revež je o tem, da ga vara, vedel že veliko prej kot sovaščani. Pod oknom je le opozorilno ustrelil v zrak, potem pa hitro stopil v hišo. Še danes ne vem, kaj se je hotel pomeniti z mamo, saj jo je večkrat poklical po imenu. Toda midve sva že lezli skozi okno "ta zadnje" sobe ven, s culo v roki, katero je mama mora/a pripraviti že veliko prej. Zbežali sva proti gozdu, kjer je na naju že čakal tisti grdavž. Pomagal je mami nositi culo in kar naprej me je priganjal, naj tečem hitreje. Zakaj si pa vzela tega pamža s seboj, je med tekom poočital moji mami, toda mama je bila tiho in mu ni hotela odgovorili na to vprašanje..." Nastanili so se v zapuščeni, na pol podrti baraki, v bližini železniške postaje. Brez vode in brez kurjave. Bila je že pozna jesen in Marija se spomni, da je še nikoli v življenju ni tako zeblo kot tisto leto, ki sta ga z mamo preživeli v tisti "kočuri". Francelj /tako je bilo možakarju ime/ se je občasno vračal k njima, zmeraj pijan in zelo nasilen. Marijino mamo je zmerjal s kurbo in jo pretepal. Toda vsakršno nasilje je mirno trpela, ker je bila preveč zaljubljena vanj. Poleg tega je vedela, da se domov ni mogla več vrniti, čeprav je tam pustila še štiri otroke, ki pa še zdaleč niso bili odrasli. "Nikoli nisem izvedela , kako je oče "rihtai" moje brate in sestre. Saj je bil, revež, sam za vse. Ker smo bili revni, je moral večkrat s trebuhom za kruhom in takrat je pustil otroke same doma. Ena od sester je bila le leto starejša od mene. Oče naju z mamo ni nikoli poiskal, čeprav je verjetno vedel, kje sva. So mu že ljudje povedali... Medve z mamo sva se čez dobro leto selili drugam. Francelj je spet prihajal k nama pogosteje. Mami je "vse sorte" očital m grdo delal z njo. Ves denar, ki ga je krvavo prislužila, koje pomagala kmetom, ji je pobral in zapil-O, to so bila huda leta. Posebno še zame, ker sem rasla v tem divjem okolju. Čeprav sem bila še otrok, sem vedela, da je to, kar počne mama, grdo m "umazano". Vsako noč, preden sem zaspala, sem se zaklela, da taka pa jaz ne bom nikoli. Da ml nikoli ne bo nihče mogel reči kurba. Ob tej bes&» me je vsakič zabolelo pri srcu, ko sem jo slišala- Francelj pa ni vasoval samo pri Marijini maim< temveč je "plavšal" še druge ženske. Poleg tega J? bil tudi poročen, toda za družino se ni kaj pri" zmenil, razen seveda, da je ženi ob vsakem obisku naredil novega otroka. "V šoli sem bila zelo pridna. Same petice sem imela. Učiteljica je zato prišla k moji mami, da J poprosi, da mi dovoli obiskovati nižjo gimnazijo-Toda mama je rekla ne. Učiteljica je bila pripravljena žrtvovati lasten denar, da bi mi kupila knjige m skromno obleko, tvda naletela je na gluha ušesa--- (konec prihodnjič) PISMA. PODLISTEK 23. STRAN • GORENJSKI GLAS PREJELI SMO Razvoj KS Brezje pri Tržiču V Gorenjskem glasu je bil 21. januarja 2000 intervju z g. Ivanom Kokaljern, s predsednikom Krajevne skupnosti (v nadaljevanju KS) Brezje pri Tržiču (str. 18-19). Nekatere izjave iz omenjenega intervjuja je Ponovil tako ob otvoritvi ceste na Popovo (16. 11. 1999), kakor tudi na tržiškem radiu (14. 11. 1999). Kot njegov predhodnik čutim dolžnost, da nekatere stvari pojasnim, kajti g. Kokalj v$e zasluge za razvoj vasi pripisuje sebi. Najprej naj ga opomnim, daje °d leta 1985, ko je prevzel predsedniško funkcijo, minilo 15 in ne 25 (!!) let; zategadelj ni res, da je predsednik z najdaljšim stažem. Vendar pa to ni glavni namen mojega pisanja. G. Kokalja želim spomniti, da ni °n "ustvaril" B režij, kot mogoče misli. Povojno obnovo na Brezjah /)ri Tržiču in okoliških vaseh srno začeli z gradnjo in obnovo vaškega vodovoda. Za delo smo Poprijeti vsi uporabniki vode. Naredili smo novo zajetje, zbiral-nik in izkopali celotno vodovod-traso (do vasi in skozi vas do Zo-dnje hiše na Hušici). Vsak je dobil svoj del trase, ki jo je moral izkopati. Svoj prispevek smo dali tudi gasilci, ki smo skopali 100 m trase. Poleg tega smo vsi krajani očistili nižinske Pašnike. Takrat sta gospodarila Krajevni odbor in Pašna skupnost. Nekje v letu 1968 smo po novem zakonu volili svet KS in tQkrat sem bil izvoljen za pod-predsednika. Konec leta 1969 Pa sem prevzel funkcijo predsed-nM Sveta KS Brezje pri Tržiču. začetku 1969 leta smo začeli z zadnjo Doma družbenih orga-nizacij Brezje in jo s pomočjo in zavarovalnice v letu '^7/ tudi dokončali. Največji delež smo prispevali dajani, ki smo opravili več kot 4°00 udarniških ur in prispevali rQzne prispevke. Vsa dela je vodil gradbeni odbor, čigar član Sem bil, predsednik gradbenega °dbora pa je bil Milan Valjavec. 'akrat sem si pri gradnji Poškodoval levi kolk in sem pos-tQl invalid 3. stopnje. /naslednjem letu smo že zače- 12 vaško kanalizacijo. Izkop za Položitev cevi smo opravili vaščani ob pomoči mladinske p'°vne brigade iz občine Tržič, tej akciji je sodelovalo več in*h®® mladincev. Za bivanje n hrano smo poskrbeli vaščani in KS Brezje. V enem tednu je bil izkop oprav/jen. Nato smo začeli s polaganjem cevi in KS je kupila mešalnik za beton. Cevi so s traktorji polagali Ivan in Vinko Kokalj ter Božo Pretnar. Zasipavali smo jih ročno in s pomočjo traktorja. Ker je bila cesta skozi naselje slaba in prestrma, smo se odločili za novo traso ceste skozi Brezje. Vse ceste skozi KS smo razširili in utrdili ter jih pripravili za asfaltno prevleko. Občinski proračun je bil prešibek, zato smo+morali kar nekaj let čakati na dokončno izvedbo. Kljub temu smo v KS z delom napredovali; uredili smo otroško igrišče, kupili igrala, uredili nogometno grišče na Ježah, javno razsvetljavo po vaseh Brezje, Visoče, Hušica in Hudr Graben ter sodelovali pri gradnji ceste na Breško goro. Vsa ta dela so bila opravljena v mojem mandatu predsedovanja, od leta 1968 do 1984. Za gradnjo telefona smo se istočasno odločili vaščani Brezij in Leš. Dela je vodil gradbeni odbor obeh skupnosti. Izkop za kabel in drogove smo opravili naročniki telefona ter prispevali še vsak po 30.000 sit. Povedati želim, da so med nami ljudje, ki so umsko in fizično več prispevali k razvoju Brezij kot g. Kokalj, ki se predstavlja v javnih glasilih in na različnih nastopih, pri tem pa poudarja, da je vse njegova zasluga. Gospod Kokalj; Rim ni bil zgrajen v enem dnevu, tako tudi Brezje ne. Nero ga je požgal, da bi dobil navdih - upam, da vi s svojimi besedami ne boste "požgali" ljudi, ki so pri civiliziranju vasi pustili svoj znoj, kri in solze. Pa ne pozabite: imena izginejo, dela pa ostanejo. Pa lep pozdrav! Alojzij Meglic Najboljši sosed Gorenjski glas je v petek, 11. febuarja 2000, prinesel čez četrt strani prijazno obvestilo, da bo naslednji dan na Bledu Mercator Gorenjske, d.d., odprl prenovljeno trgovino. V oklepaju so marketinški strokovnjaki Mercatorja zapisali, da je prenovljena trgovina v centru Gadafi. Končno seje našel junak, kije neuradno poimenovanje po tolikih letih izgovoril "naglas" s tem, ko ga je zapisal. In rekel bobu bob. Marsikdo ve, kje je v Kranju "ravbarski grad", na Jesenicah "Kremelj" in na Bledu "rovinjska tržnica" oziroma center Gadafi.. Gospodom iz Mercatorja je uspelo, da so objekt projektantu umestili in s poimenovanjem tudi enkratno in pošteno ovrednotili. Skratka, projektant je dobil končno, kar, si zasluži. Enega Gadafija. Hkrati so marketinški strokovnjaki Bledu naredili enkratno promocijo, ki brez dvoma pomeni veliko pomoč in korak najyrej v prizadevanjih za približevanje Evropski uniji. Predvideva, da bodo gostje trumoma prek vseh meja radovedno hodili gledat, kje v tej podobi raja je center Gadafi. Ja, Gadafi. Usluga je približno taka, kot če bi včeraj v Veldnu trg poimenovali po Sadamu Huseinu. Priložnost izkoriščam še za sugestijo. Oglaševalci bodočega novega Mercatorjevega mega centra na Jesenicah naj lokacijo na Jesenicah v oklepaju pojasnijo z "zahodno od Kremlja". Manjka le še pika na i. Ta bi bila pritisnjena, če bi namesto center pisalo centar. Damjan Jenslerle, Hrušica Spoštovani! Danes se vam zahvaljujem, ker ste mi omogočili, da sem dobila vaš letopis, saj sem sama nekam založila tisti Glas od 21. decembra 1999, ki sem ga iskala zaman. To mi je omogočila moja soseda, ker vas je poklicala, saj se je tudi njej nekam izgubil. Sedaj sva ga dobili obe z vašo pomočjo. Torej najlepša hvala. Ker sem še pomladi tudi njej naročila vaš časopis, sva obe dobili za en brezplačen izlet, pa ga še nisva izkoristili. Ker sem že 85 let stara, sploh ne vem, če bo to še mogoče, saj tudi tukaj okrog ne hodim več tako. Saj je menda čas še celo leto. Torej še enkrat lepa hvala in bodite prisrčno pozdravljeni! Kakor senca mine čas to učijo ure nas. Dnevi naši šteti so, le malo še in nas ne bo! Minka Ropret, Kupljenik št. 5, 4263 Bohinjska Bela Članek gospe Darje Lavrižar Bebler, poslanke DZ V smernicah Evropske komisije k programu PHARE po letu 2000 je opredeljeno, da naj bi Predhodni državni razvojni program 2000-2002 (PDRP) prispeval k večanju notranje gospodarske in socialne kohezije ter k rasti bruto družbenega proizvoda. PDRP mora biti v skladu s politiko EU, Pristopnim partnerstvom, Državnim programom za sprejem pravnega reda EU in slovenskimi razvojnimi prioritetami. Posebna zahteva EUje, da se s tem dokumentom določi geografsko območje, v katerem se bodo izvajali programi. Glede na velikost Slovenije in razvitost posameznih območij, merjeno v okvirih statističnih regij, ki predstavljajo nivo NUTS III glede na EU kriterije določanja območij, bi bilo težko predlagati kot ciljno območje tudi območje Gorenjske, ki sodi med razvitejše slovenske regije, zato je opredelitev ciljnih območij vključila predvsem gospodarsko najmanj razvita oziroma problematična območja. Poleg kriterija gospodarske razvitosti, ki je bil ključnega pomena za izbor ciljnih območij, smo bili dolžni upoštevati tudi druge kriterije za opredelitev ciljnih območij, ki so bili posredovani s strani EU: - višina potencialnega prispevka k zmanjšanju razvojnega razkoraka z EU ter promocija notranje kohezije - administrativne kapacitete izbranega območja - absorbcijska sposobnost - pripravljenost projektov za izvedbo Omejitev na tri ciljna območja iz/iaja prav tako iz priporoči/ EU drugim večjim državam kandidatkam, da naj bi v ciljno območje ne bife vključene več kot 3 regije razreda NUTS 3. Phare smernice iz januarja 1999 so namreč priporočila, naj se PHARE pomoč usmeri v omejeno število regij, ki so najmanj razvite in kjer je administrativna kapaciteta ter absorbcijska moč črpanja predvidenih sredstev taka, da se razvojni programi lahko takoj začnejo izvajati. Tako je Slovenija v Predhodnem državnem programu opredelila tri pilotne regije - Pomurje, Zasavje, Savinjska regija. PDRP ob tem predstavlja predvsem osnovo za sofinanciranje programov v področja ekonomske in socialne kohezije s strani programa PHARE. V obdobju od leta 2000 - 2006 oz. do vključitve Slovenije v EU ji bodo na razpolago tudi drugi predpristopni instrumenti, preko katerih se bo realizirala pred-pristopna pomoč: - PHARE CBC - SAPARD -IS PA Novi instrument Sapard je namenjen pomoči za spodbujanje trajnostnega razvoja kmetijstva in celovitega razvoja podeželja, temeljni cilj programa ISPA pa je usklajevanje standardov držav kandidatk s standardi EU na področju infrastrukture, zlasti prometne in okoljske. Kljub temu da Gorenjska ni ciljna regija in v obdobju 2000 -2002, ne bo deležna Phare pomoči za ekonomsko in socialno kohezijo, pa bo lahko svoje razvojne programe realizirala v Phare programu čezmejnega sodelovanja Slovenije z Avstrijo, preko instrumentov ISPA, SAPARD in državnih razvojnih spodbud. Gorenjska in znatno tudi občina Jesenice je že v preteklem programskem ■ obdobju 1995-1999 namreč s pridom izkoriščala sredstva iz programa Phare za čezmejno sodelovanje Slovenije z Avstrijo. Tako seje v letu 1998 realiziral projekt Študija možnosti razvoja Jesenic (program Phare CBC 1995 v vrednosti 90.000 EURO), kije bil tudi podlaga za projekt Ekonomska in prostorska regeneracija Jesenic, ki je bil odobren v programu Phare CBC 1998 v skupnem obsegu 575.000 EURO in znatno podprt tudi s strani Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj (225.000 EURO). Glavni cilj tega projekta je razvoj opuščenih železarskih zemljišč, spodbujanje podjetništva in razvoj podjetniške cone, ter prestrukturiranje delavcev. V letošnjem letu se je iz sredstev Phare CBC začela tudi izgradnja podjetniškega inkubatorja Jesenice, v skupni vrednosti 882.000 EURO. Gorenjska in tudi Občina Jesenice bo tudi v prihodnje z dobro pripravljenimi programi in projekti lahko pridobivala Phare sredstva za čezmejno sodelovanje Slovenije z Avstrijo in to že v letu 2000. V postopku je namreč priprava skupnega programskega dokumenta Slovenije z Avstrijo, ki bo definiral skupne prioritete sodelovanja, vzporedno pa bo potekala tudi priprava projektov za leto 2000 glede na določene skupne prioritete. Program in predlogi projektov se bodo pripravili v sodelovanju z vsemi lokalnimi regionalnimi institucijami v obmejnih regijah, v sodelovanju z resornimi ministrstvi, ter sosednjo Avstrijo. Rok-za pripravo Skupnega programskega dokumenta z Avstrijo in projektnih predlogov je april 2000. Rado Klančar Državni sekretar Danes Avstrija - jutri Slovenija? Drnovšek izjasni se! Proti svobodnjakom v avstrijski vladi protestirajo po Avstriji, v Evropi in ZDA? Razen v Sloveniji, čeprav medijske raziskave kažejo, da 53 odstotkov Slovencev ne odobrava sestave nove avstrijske vlade. Premier Drnovšek molči in čaka, da se ju/ia ohladi, minister Rupel pa govori o hvaležnosti Avstriji, ki je podprla slovensko samostojnost in med drugim tudi to, da radi kupujemo pri severnih sosedih. Tudi na občinskem nivoju ni nobenega zanimanja za to temo. Kakor mi je povedal občinski in politični funkcionar, se nikoli ne vmešavajo v politiko na vrhu. To je, kakor da se nekdo od zunaj vmešava v zasebno družinsko življenje, je dejal. Zelo nenavadna primerjava. To bi moralo zbujati pri demokratičnih ljudeh veliko skrb. Edini protest proti Haiderju v Sloveniji - to je bila ena sama oseba, kije razobesila dva transparenta, a so jih vzdrževalci cestnega prometa hitro odstranili. . V slovenskem dnevnem tisku pa novinarji v svojih člankih upravičeno z zaskrbljenostjo nakazujejo scenarije, ki bi se lahko v prihodnje zgodili zgolj zaradi pasivne slovenske politike. Ne bom navajala dejstev, ki ste jih lahko v teh dneh sami prebrali v slovenskem tisku. K vsemu temu želim dodati še nekaj misli. K slovenski osamosvojitvi so prispevale tudi države in ljudje, ki danes protestirajo proti Haiderju. Tudi našim rojakom po svetu gre pripisati zasluge. Haiderjeva ideologija jim ne bo prinesla nič dobrega, še najmanj pa v Avstriji. S tem, da se Slovenija ne opredeli proti svobodnjakom in Haiderju, tvega, da bo izgubila mednarodno podporo za svoja legitimna stališča. Kdo nam bo potem stal ob strani? Haider z njegovo desno-skrajnodesno vlado? Malo verjetno, niti ne želim, da do takšnega scenarija pride. Zahvalno pismo avstrijskega kanclerja našemu zunanjemu ministru Ruplju nakazuje, da si Avstirja čimprej želi pridobiti somišljenike, ker se boji izoliranosti ostale Evrope. In Slovenija je s svojo politiko bila kot nalašč primerna v tej situaciji. Avstrija nas je že sprejela za "svojo", ne da bi se izjasnili o njihovem vladnem programu. Prav nič nisem ponosna na to. Slovenija mora povedati, kaj si o tem misli sedaj in ne potem, ko... Menim, da smo upravičeni zahtevati od premiera Drnovška, da se že izjasni. Upam, da si Slovenija ne bo zapravila svojih legitimnih pooblastil, ki sijih je priborila z osamosvojitvijo in da bo zapeljala naprej po poti demokracije. Marina - T Ravnik, Radovljica Piše: Miha Naglic 1793 Janez Hafner, slikar apokaliptičnih krajin Vtem podlistku smo že večkrat poudarili izjem-nk[ likovni pomen škofjeloškega območja. To pot bi kem 'zpostavili še enkratno vlogo, ki jo je v s loven s- slikarstvu "odigrala" tukajšnja kulturna ajina. To se je zgodilo že kmalu po letu 1900, so tu slikali prvaki slovenskega impresionizma. To je bila epizoda, ki je zaznamovala celo stoletje. Posebej razveseljivo pa je, da tod okoli tx*di zdaj živijo in ustvarjajo avtorji, ki v svojih telih negujejo in razvijajo to žlahtno tradicijo. si se še spominjamo, kako je krajino z likovni-m' sredstvi "fotograf ral" Boris Jesih, vsak po s*°je se je lotevata Franc Novine in Herman ^vardjančič, leta 1999 je svoje krajine kar tri-***W razstavljal Janez Hafner, v Kranju, Škofji oki in Ljubljani. Bil sem zraven, ko je bila °6frta njegova razstava v Groharjevi galeriji v k°fji Loki, po njej nas je avtor povabil na svoj om v Virlogu in razkazal svoj atelje. Bilo je prav po> Poučno in prijetno obenem. I^u/nerjevo ustvarjanje v devetdesetih letih so P°imenovalt s sintagmo "apokaliptične Q?J!ne"- Umetnostni zgodovinar Damir d°bočnik je ob kranjski razstavi 1999 zapisal, Je njegova odločitev za krajino tako rekoč ^°umevna: "dovolj je namreč, da se sprehodijo spokojnih poljih in travnikih, ki se razbirajo okrog slikarjevega ateljeja v rodnem Po Ijudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Virlogu med Križno goro in Crngrobom". Posebnost njegovega avtorskega pristopa se izkazuje v avtonomiji barve, gradnji prostora s pomočjo križajočih se širokih in ostrih potez, v navidezni sproščenosti geste. "V obsežni seriji platen in del na papirju malih in velikih formatov, ki tvorijo najbolj opažen slikarjev ciklus, lahko osnovne topografske značilnosti motiva komajda slutimo; skorajda se zdi, da slikar slika abstraktne kompozicije, vendar je več kot očitno, da je Hafnerjeva likovna izpoved še vedno navezana na krajinski koncept. O tem nas prepričujejo tudi značilni podolžni, panoramski formati nekaterih del. V vsem ostalem pa se Apokaliptične krajine razlikujejo od prejšnjih Hafnerjevih krajinskih interpretacij. Upodobljene krajine so postale prizorišče apokaliptičnega uničenja, po njih se pretaka vroča lava, ogrožata jih ogenj in mraz, prekrite so z gostimi oblaki, ki nekje od daleč, a nikakor po naključju, spominjajo na vesoljske meglice. Edini do neke mere prepoznavni motivi v prepletih barvne magme in potez so grozeči trni in osti. Gre za namerno izbrane, močno povečane krajinske detajle, svojevrstne likovne simbole ogroženosti, ki prežema Hafnerjeve apokaliptične krajine. Lahko bi dejali, da se namesto poprejšnjih odsli-kav konkretne krajine pri Hafnerjevem zadnjem Janez Hafner ciklusu srečujemo s krajino kot zrcalom občečlo-veških stisk. Krajina je povzdignjena na raven simbolnega. Njena duhovna atmosfera, uglašena z našim časom, je torej osrednji likovni problem, ki se ga loteva Janez Hafner. Nikakor ne smemo zanemariti tudi formalne plati slik, saj gre za izredno spretno naslikane kompozicije, splete dinamičnih barv in naelektrenih oblik, ki jih slikar variira v različnih kompozicijskih razmerjih in zlaga v iluzionistično poglobljeni prostor slike. Proces ikonizacije krajine, ki ga je na Hafnerjevi razstavi v Galeriji Ecjurna leta 1993 zapazil dr. Tomaž Brejc, se očitno nadaljuje z nezmanjšanim zanosom ..." JANEZ HAFNER se je rodil 5. decembra 1950 v Trnju pri Škofji Loki. Po osnovni šoli v domačem kraju je hodil na grafično smer Srednje šole za oblikovanje v Ljubljani in jo končal 1969. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je po diplomi pri profesorju Janezu Berniku (1973) končal še slikarsko specialko pri profesorju Mešku Kiarju (1975). Katalogi njegovih del navajajo že prek 20 samostojnih in še več skupinskih razstav, izkazujejo sodelovanje na slikarskih kolonijah in več nagrad. V svojih prvih vidnejših slikarskih nastopih okoli leta 1980 je bil pod vplivom tedaj aktualnega novega realizma in slikal figuralne prizore, pozneje se je ves posvetil slikanju krajine. Škofjeloški apokaliptični krajinar je tudi učitelj likovnega pouka na Osnovni šoli Železniki. NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Trije mrtvi v enem tednu Kranj - Vse do srede februarja na Gorenjskem cesta ni terjala smrtnih žrtev. Samo v zadnjem tednu pa so v prometnih nesrečah življenja izgubile kar tri osebe. Že v torek se je izven naselja Brode smrtno ponesrečil 29-let-ni David D.. V Kliničnem centru je kasneje za posledicami hudih poškodb umrl tudi 63- letni Stanislav L., ki je bil v ponedeljek, 14. februarja, kot kolesar udeležen v prometni nesreči, ki seje zgodila v Predosljah. V petkovem trčenju vozil pri viaduktu Rupovščica je umrl 55-letni Jožo D. iz BiH. • S. Š. Umrl v silovitem trčenju Rupovščica - Minuli petek ob 2.05 uri se je na hitri cesti Kranj -Jesenice pri viaduktu Rupovščica zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 55-letni Jožo Đ. iz Bosne in Hercegovine. Voznica venta francoske registracije, 35-letna Manuela F. T. s Hrvaške je vozila iz smeri Kranj vzhod proti priključku Kranj zahod. Ko je pripeljala na viadukt Rupovščica, je s polovico vozila zapeljala v levo čez neprekinjeno črto na levo smerno vozišče. V tem trenutku ji je pravilno pripeljal nasproti voznik osebnega avtomobila golf Jožo D., Hrvat iz BiH, ki začasno dela v Nemčiji. Vozili sta brez zaviranja silovito trčili. Oba voznika so iz zmečkane pločevine izvlekli kranjski dežurni gasilci. V nesreči sta se hudo poškodovali voznica Manuela F. T. in pokojnikova žena. • S. S. Silovito trčenje voznic Bohinjska Bistrica - V ponedeljek ob 8.40 uri se je izven naselja Kamnje na regionalni cesti Bohinjska Bistrica - Ribčev Laz zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi hudo telesno poškodovali, na avtomobilih pa je nastalo za štiri milijone tolarjev škode. 49-letna M. C. iz Bohinja se je z osebnim avtomobilom audi A6 vozila v smeri Bohinja proti Kamnjam. Ko je pripeljala do desnega preglednega ovinka, je začela prehitevati kombi, ki je peljal pred njo. Ko je peljala že vzporedno z njim, je nasproti v osebnem avtomobilu suzuki grand vitara pripeljala 46-letna H. K. iz Bohinja. Vozili sta tako silovito trčili, da sta se obe voznici hudo poškodovali. Odpeljali soju v jeseniško bolnišnico. • S. Š. Zaradi prehitre vožnje ga je zaneslo Kranj - V trčenju osebnih vozil v bližini Vodovodnega stolpa na Oldhamski cesti v Kranju minuli četrtek ob 22.54 uri se je hudo poškodovala 23-Ietna Jasna K. iz Kranja. Do trčenja je prišlo pri vrtcu Janina. Voznika osebnega avtomobila ford, 22-letnega Miloša Č. iz Kranja, kije peljal po Oldhamski v smeri proti zdravstvenem domu, je domnevno zaradi prehitre vožnje zaneslo na tedaj spolzkem cestišču. Z vozilom je bočno drsel po vozišču, ko je nasproti z golfom pripeljal 32-letni Dževdet K. iz Strahinja. Ta kljub umikanju ni uspel preprečiti trčenja. Udarec golfa v bok forda je bil tako silovit, da je iz Miloševega vozila vrglo njegovo sopotnico 23-letno Sanjo K.. Pri tem se je hudo poškodovala. Dževdet in njegova sopotnica Jana A. sta se lažje poškodovala. • S. Š., foto: Gorazd K. Vinjen voznik zadel peško Črnivec - V prometni nesreči na lokalni cesti Črnivec - Podvin se je zaradi nepravilne strani vožnje zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala. 30-letni Roman P. z Jesenic se je z osebnim avtomobilom re-nault 5 peljal po lokalni cesti v smeri proti Črnivcu. Koje pripeljal do ravninskega dela, ni upošteval varnostne razdalje do roba cestišča. Tedaj sta po vozišču v smeri proti Podvinu hodili peški, ena po levem, druga po desnem robu vozišča. Ko ju je voznik opazil, je začel zavirati, a je kljub temu trčil v 48-letno peško, ki je hodila po levem robu cestišča. Odbilo jo je na vozišče. Prvo pomoč ji je nudil zdravnik iz zdravstvenega doma v Radovljici, nato pa so jo hudo poškodovano odpeljali v jeseniško bolnišnico. Voznik Roman je bil preizkušen z alkotestom, ki je pokazal 1,23 promila alkohola v krvi. Zoper njega bo napisana kazenska ovadba na pristojno tožilstvo, peški pa je bil izdan plačilni nalog. • S. Š. Zbil peško in zbežal Mavčiče - V nedeljo zjutraj, okoli 3. ure, se je na lokalni cesti Kranj - Podreča v naselju Mavčiče zgodila prometna nesreča, v kateri je neznani voznik zaradi nepravilne strani vožnje povozil peško, ki je hodila ob desnem robu cestišča. Po trčenju je neznani voznik odpeljal v smeri Podreče. Peška se je v trčenju poškodovala in je obležala nezavestna. Policija poziva morebitne očividce, da ji sporočijo koristne informacije na tel. številko 113 ali 064/ 223 845. • S. Š. V nedeljo popoldne sta v Bohinjskem jezeru utonila ljubljanska potapljača Potapljača ostala pod ledom V nedeljo popoldne sta pod ledom Bohinjskega jezera utonila 29- letni Boštjan Slapernik in 23-letni Mario Turk - Tretji potapljač iz ljubljanskega društva Meduza, 27-letni Tomo Somrak je našel kopno - Blejski potapljači, ki so takoj začeli z reševanjem, so bili prepozni. Bohinj, 22. februarja - "O bog, zakaj si ga vzel, mar bi mene," je očitajoče vzdignil roke proti nebu oče enega izmed umrlih ljubljanskih potapljačev, ki v nedeljo popoldne nista našla poti izpod ledu na Bohinjskem jezeru. Jezero je terjalo prehud davek - dve življenji. Okoli 12.55 ure se je trojica potapljačev: 23-letni Mario Turk, 29-letni Boštjan Slapernik in 27-letni Tomo Somrak iz ljubljanskega potapljaškega kluba Meduza pod cerkvijo sv. Janeza na Ribčevem Lazu potopila pod debelo skorjo ledu na Bohinjskem jezeru. Po približno dvajsetih minutah je bilo po izjavah preživelega Toma Somraka z njegovim kolegom Mariom nekaj narobe. Imel je težave z dihanjem. Po uradnem policijskem poročilu mu je zmrznila membrana regulatorja, ki omogoča dostop zraka iz jeklenke. Tomo je odplaval do njega, da bi mu pomagal. Pri njem je že bil Boštjan, sicer inštruktor potapljanja, ki je Mariu že dajal t.i. bratsko dihanje, ko potapljača izmenično vdihujeta zrak iz dihalnika. Enako je nato storil še Tomo, ko ga je pokojni Turk panično zgrabil in potegnil, zato se je raje umaknil. Objem paničnega potapljača je vendarle prenevaren. "Še sam ne vem, kako sem priplaval na površje," je preživeli opisoval kritične trenutke. Boštjan in Mario sta ostala pod ledom. Ob 13.40 uri se je do jezera pripeljalo osem blejskih potapljačev - reševalcev, ki so nameravali izvesti reševalno vajo in niso niti malo slutili, da se pod ledom dogaja resnična drama ter boj za življenje. Ko so si nadevali potapljaško opremo, se je nedaleč stran napel led, nato pa počil. Na površje je po kolenih prišel povsem izmučen Tomo, ki se je z nogama oprl v tla, daje prelomil nekoliko tanj-šo ledeno ploskev. Zaklical je na pomoč. Vodja reševalcev Jože Konc mu je vrgel zračnico in ga potegnil na varno. Trije pari potapljačev so se takoj podali v reševanje. V debelem ledu so izrezali odprtine za reševalni potop in začeli iskati Maria in Boštjana. Upali so, da niso prepozni. Prvega so našli ob 14.50 uri, drugega dvajset minut kasneje. Nobenemu ni bilo pomoči, čeprav so ju pos- Vodja reševalcev blejskega društva za podvodne dejavnosti Jože Konc kaže na mesto, kjer so potapljači zaplavali pod led. štartno mesto, niso našli poti kušali oživljati. Zdravnica je lahko le še potrdila njuno smrt in odredila sanitarno obdukcijo. Kaj se je natančno dogajalo, ne bomo nikoli izvedeli. Njuni telesi so našli v bližini čolnarne, nekaj metrov proč od obale, zato so prisotni reševalci sklepali, da sta najverjetneje našla obalo, vendar pa ne izhoda izpod desetcentimetrskega ledu. "Nekaj je moralo biti narobe, saj so potapljači panično reagirali. Najverjetneje so se pod ledom izgubili. Ker niso bili privezani na vrv, ki bi jih vodila na na površje. Na žalost ju nismo pravočasno našli," je pozno popoldne obžaloval Konc. Vsi trije potapljači so imeli popolno zimsko potapljaško opremo in dovolj kisika za uro, dve normalnega dihanja. Ko Pa človeka zagrabi panika, pospeši dihanje, zato se jeklenka hitreje prazni. Na vrv se potapljači iz Ljubljane niso privezali in Je pritrdili na obalo, čeprav jo Je inštruktor Boštjan imel s seboj. Zakaj se niso, ni znal povedati niti preživeli Tomo. • S. Šubic Nadaljevanje sojenja domnevni gorenjski heroinski navezi Zaključni govori končno na vrsti Minuli petek je okrožna državna tožilka Branka Zobec Hrastar prebrala modifikacijo obtožnice, ta četrtek pa bo imela zaključni govor. Kranj, 22. februarja - Kar nekajkrat se je minule tedne prestavila glavna obravnava v sodnem procesu zoper domnevno gorenjsko heroinsko navezo. V petek je sojenje na kranjskem okrožnem sodišču po dobrem mesecu znova steklo. Končali so s kazenskim postopkom, tako da bo v četrtek okrožna državna tožilka Branka Zobec Hrastar zaključne govore odprla s svojim. Kot je napovedala, bo poskušala biti čim-krajša, medtem ko je Aleksander Čeferin, zagovornik Andreja Hartmana, sodnemu senatu že napovedal, da bo njegov zaključni govor trajal ves dan. Na petkovi obravnavi je tožilka prebrala še drugo modifikacijo obtožnice, ki je v nejevoljo spravila obdolžene in njihove zago- vornike, saj trdijo, da je nova modifikacija obtožnice bistveno ostrejša od prvotne. Obramba je zahtevala več časa za pripravo zaključnih govorov, vendar je sodni senat njen predlog zavrnil z utemeljitvijo, da modificirana obtožba ni bistveno drugačna od prejšnje. "Gre le za prirejen opis očitka storitve kaznivega dejanja prevoza heroina v štirih pnevmatikah iz Bolgarije v Slovenijo in naprej v Italijo, vendar pa se dejanski opis v ničemer ne spreminja, v enem primeru pa gre le za spremembo pravne opredelitve. Več o razlogih za modifikacijo obtožnice, ki je bila podana zaradi spremembe dejanskega stanja na podlagi izvedenih dokazov po 15. oktobru leta 1999, bom povedala v svojem zak- ljučnem govoru," je zatrdila tožilka. Modifr kacija je najbolj prizadela obdolženega Darka Urha, saj mu po novem grozi kazen najmanj tri in največ petnajst let zapori; medtem ko je bila zagrožena kazen zanj pred pravno prekvalifikacijo od enega d° deset let zapora. "Najbrž se vsi strinjamo, da gre za bistvene spremembe, čeprav poskuša tožilka to skriti pod plašč pravne kvalifikacije. V tem trenutku tudi sam ne vidim dejanske in pravne osnove za tako hudo spremembo, saj se dejansko stanje ni v ničemer spre' menilo. Modifikacija obtožnice je neutemeljena," je dejal Urhov zagovornik Janez Kovači č. * . S. S- Nadaljevanje sojenja udeležencem strelskega obračuna lani avgusta v Kranju Priča je imela dovolj groženj Sean Konc je spremenil pričanje in sodnemu senatu povedal, da so mu v zadnjem mesecu grozili U1 da ima tega dovolj - Skupina s Planine je čakala na fante z Zlatega polja s palicami v rokah pritiskali nanj. Tako naj bi mu Dževed Kolenovič kazal časo pisni članek in ga spraševal, Z kaj je rekel, da je imel Pa^c°ce. da so bili vsi vmešani. Tudi Kranj, 22. februarja - Na kranjskem okrožnem sodišču se je včeraj po enomesečnem premoru z zaslišanjem prič nadaljevalo sojenje zoper 22-letnega Afrima Sejdaja in 19-letnega Mentorja Seferaja, obdoižena poskusa umora, ter 25-letnega Sebastja-na Jagodica in 21-letnega Zorana Črešnika, ki sta obdoižena sodelovanja v skupinskem napadu. Gre za udeležence strelskega obračuna pred avtobusno postajo v Kranju avgusta lani, ko sta bila ustreljena Elvir Kur-begovič in Dževdet Kolenovič, oba iz Kranja. Pred sodni senat sta morala policista prisilno privesti Seana Konca, ki na zadnji obravnavi ni končal s pričanjem, tokrat pa se ni javil. V mesecu dni se mu je zgodilo toliko novega, da je tokrat povedal veliko več, kot je dosedaj. V času od zadnje obravnave do včeraj so mu po njegovem prepričanju štirikrat grozili člani skupine iz Planine, naj pazi, kaj govori, če mu je življenje ljubo. Kot je povedal senatu, mu je tega dovolj, zato se je odločil spremeniti pričanje, pa naj bo zaradi krivega pričanja v preiskavi in prejšnji glavni obravnavi zaprt ali denarno kaznovan. "Najbolj me moti, da so se spravili celo na mojega bratranca, ki nima nič v tej zadevi," je razložil senatu nagibe za dopolnitev svoje izjave, ki jo je dosedaj zagovarjal. Zaradi groženj včeraj tudi ni prišel na sodišče. "Ko sem prišel na avtobusno postajo, je tam že stala družba s Planine, ki je imela v rokah palice. Bilo jih je precej, med njimi tudi ti, ki so bili vabljeni sem kot priče. Pogovarjali so se, kako bodo napadli fante, ki so v lokalu, in se razporejali, kje bo kdo stal. Goran Kele-man mi je pomignil, naj se jim pridružim in mi ponudil palico. Nisem je vzel, vendar pa sem sam poiskal drugo in jo nato držal v roki. Ostali so se razdelili v dve skupini, ki sta se postavili vsaka na svojo stran gostinskega lokala na postaji. Ves čas sem stal na miru in nisem posegel v pretep," je izdal presenečenemu sodnemu senatu, zagovornikom in okrožnemu državnemu tožilcu. S spremenjeno izjavo je potrdil trditve obdolženih (skupine iz "luknje"), da so bili izzvani s strani skupine s Planine in niso oni prvi napadli. Povedal je še, da mu je izjavo policistom" na usta položil Amel Feratovič, saj mu je ta povedal, kaj naj govori. In čeprav je molčal o glavnem delu, so ratovič in Meti Plava sta P0^ kušala vplivati nanj in mu nap vedala, da bo že Evi (Elvir M begovič) obračunal z njim-vprašanje zagovornika Ant° Šubica, če želi policijsko var tvo glede na resnost P°ve ga, je odgovoril, da sicer 1 prijatelje, nima pa nič proti P licijskemu varstvu. c Kasneje sta se soočila Ko in Goran Keleman, a je sOTJJ njegovo izjavo označil za la > zatrdil, da njega tega več Priimek: Mas|OV: _^*"l»PU<»n na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Žur z Leylo in Apeironom 7 mladima ročk skupinama Leyla in Apeiron bo 26. na^3 ob 2()- uri v Dvorani Danica v Bohinjski Bistrici. Piko v rJP? Pridala skupina Kingston. Vstopnice po 800 tolarjev, Po 600 tolarj »aji na mladinskih servisih v Radovljici in na Jeseni- KUPON ARION ODGOVARJA Rpjstni datum:............. Kraj rojstva:................. Ime in priimek in naslc Ura in minuta rojstva: im teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124. 40001 Kranj, Zois DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC • PE MODIANA, Center Interspar, Ljubljana - Vič, 061 123-28-72 Vprašanje: V katerem kraju se je odprla zadnja trgovina iz verige Modian? Nagrada: darilo Modiane • Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99 siol.net Vprašanje: Pa izračunajmo! (99x3+198-99):4=? Nagrada: šest mesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote, 26. 2. 2000 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 6. 2. 2000: • Prodajalna obutve Fastcoop, Rakek: Jernej Nukar, Preddvor • Časopis 99, Logatec: Anica Štrukelj, Križe_ Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 061 790 360. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • TViaška 148 • tei.-.0*!/74l 632 • fax:061/T4I 612 VAŠA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov. Radio Ognjišče OGNJIŠČE Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 28.02.2000 RADIO Popevke: 1 Plamen ljubezni - Darja Švajger 2. Pošlji mi poljub - Foxy Teens 3, Ko te ni - Maja N/ - viže Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1. Ne obupaj -Jaka Svoljšak Ljubezen - 2. Boris Kopitar Lojtrnik - ans. Vrisk Moj Floki - Avsenik & Romana Krajnčan Ljubezen si še vedno ti - ans. Bobri VAŠA PESEM A GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: ČISTA 10-KA RADIA GORENC ... na frekvenci 88,9 MHz ... tudi to soboto ob pol teh ... 26. februarja ... ne pozabite: Radio Gorenc, p.p. 80, 4290 Tržič Iskrene čestitke Z. Sušnik iz Tenetiš in M. Kos iz Tržiča, ostalim pa uspešen in prijazen teden in nasvidenje spet čez nekaj dni Vaša ekipa - Tomaž, Andraž in Mojca Čista lO-ka Radia Gorenc 1. Victorv - Zelena dežela (2) 2. California - Reci, da si nora name (2) 3. Adi Smolar - Samo en način (7) 4. Ivo Mojzer - Cifra mož (4) 5. Deliali - Zvon ljubezni (2) NOVO! NOVO! NOVO! 6. Helena Blagne - Ti si sreča moja 7. Tomo Jurak - Če je ne bi vzel, bi bil bedak 8. Royal Flash - Rad te imam 9. Vili Resnik - Odiseja 10. Stayerc Production - Štajerc Cista lO-ka Radia Gorenc Glasujem za: Rad-a bi siišal-a: Moj naslov: TUDI DRUGJE JE LEPO ... popotniška oddaja ... vsak četrtek od 17. - 18. ure ... na frekvenci 88.9 MHz Vsebina oddaj .. turistična popotovanja ... spoznavanje skritih kotičkov sveta v družbi zanimivih popotnikov... in glasbi Reklamno vabilo najdete ... mesečno v popot. mesečniku SVET & LJUDJE, napoved-nik popotniške oddaje ... vsak torek v Gorenjskem glasu 24. 2. 2000 SE ODPRAVLJAMO IZ SLOVENIJE PO PUŠČAVSKIH POTEH ... V DRUŽBI MIRANA STANOVNIKA IZ BREZOVICE PRI LJUBLJANI Za sabo je zapustil že desetine prevoženih puščavskih in ostalih poti. Je to želja po pustolovščini, pridobivanju izkušenj, znanja ali še kaj drugega? BODITE Z NAMI V ČETRTEK... Nagradno vprašanje prejšnjega tedna: KOLIKO JE PRIBLIŽNO PREBIVALCEV JAPONSKE? Napišite na dopisnice - Radio Gorenc, za "Tudi drugje je lepo", Balos 4, 4290 Tržič, do 24. 2. 2000. IMATE VPRAŠANJE ZA GOSTA, PIŠITE NAM ali pokličite v oddajo 064/564-564. Pozdrav Janja Budič, Ervin Povalej radio rette KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Gorenc - vsak torek v Gorenjskem glasu LEP POZDRAV! Poslušate nas lahko na frekvenci 88,9 MHz vsako nedeljo ob 15.30. Ponovno bomo začeli izbirati ansamble meseca z vašo pomočjo in Gorenjskim glasom. Za ta mesec predlagamo naslednje: 1. Beneški fantje 2. Stanka Kovačič 3. Vili Petrič Nagrado Gorenjskega Glasa prejme Jože iz Škofje Loke. Čestitamo. Lep pozdrav in nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko KUPON V kupon vpišite ime ansambla oziroma pevko - tudi nagrade bodo. Ime ansambla Moj naslov Kupone pošljite na naš naslov: Radio Gorenc, Balos 4, Tržič, s pripisom za Kolovrat domačih. HALO - HALO GORENJSKI GLAS tel.: 064/223-111 Naročilo ze Ttamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. D 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov iri ponudb v rubriki: Izredno ugodna. VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 28. februarja, ob 9.00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 13. marca, ob 18.00 KATEGORIJ L: A, B, C, D, E, H B&B JESEN|CE teL 86-33-00, 6. marca, ob 17.30 B&B AMD ŠK. LOKA, tel. 657-000, 6. marca, ob 9.00 in 17.00 http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 064/715-249 SciHiir: 411X87 flOKO - kombi prem: \ TeL: 563-876, 557-75) \ POK RITI OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ BORZA ZNANJA 1Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: 1- na telefonski številki (061) 12 66 197 1- osebno v Delavski knjižnici na I Tivolski c. iO v Ljubljani VSA GORENJSKA DRSALIŠČA OBRATUJEJO, PESTRA PONUDBA REKREACIJSKEGA DRSANJA AVTOBUSNI PREVOZI DRIN0VEC PAVEL prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podluhnik 253 SMUČIŠČE STRAŽA J TeL: 766-040 FRIZERSKI SALON CILKA SATLER IMETEOR, d.oTT I Stara c. 1, Cerklje TeL: 426-210, 041/660-658 Lidl 22.2, Trst 2.3., Palmanova - tovarna čokolade Lenti 18.3., Madžarske Toplice 16.3. - 19.3. Lenti vsak i )to, Celovec ponedeljek Rekreacijsko kopanje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in od 20. do 23. ure, sobota od 11. do 22. ure, nedelja od 8. do 22. ure. Cena: odrasli pon. - petek 600 SIT, sobota - nedelja 800 SIT, otroci, dijaki, študentje, upokojenci 400 SIT; temperatura vode: olimpijski bazen 27 stopinj C, otroški bazen 30 stopinj C. Tel.: 22-40-40 informacije. Člani ljubljanske Borze znanja so vam pripravljeni pokazati različna ročna dela. Tako vas lahko naučijo osnove pletenja, kvačkanja ter klekljanja. Predvsem članice borze znanja so izvrstne mojstrice. Pripravljeni so vam tudi pokazati, kako se slika in riše na različne materiale, na svilo, bombaž, les in steklo. Pokličite nas, ne bo vam žal. Vse ostale brezplačne informacije so vam na voljo v osrednji Borzi znanja, ki ima svoje prostore v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30, Ljubljani. Pokličete lahko na telefonsko številko 061 12 66 197 ali se osebno oglasite, kjer vas pričakujemo vsak delavnik med 8. in 15., v sredo pa do 17. ure. otroci do 7 let - 300 SIT, otroci nad 7 let in odrasli 600 SIT, spremljevalci 300 SIT. JESENICE - POOMEŽAKLA: vsako soboto od 14. do 15. ure; NOVO: od 20.30 do 22. ure, vsako nedeljo od 14. do 15. ure. Cena: pop. drsanje: otroci, dijaki 200 SIT, odrasli 400 SIT, večerno drsanje 400 SIT. BLED: sobota od 16.30 do 18. ure, nedelja od 10. do 11.30 in od 16.30 do 18. ure Trst 2.3., Lenti 18.3. 731-050 041/744-160 TEČAJ I TUJIH JEZI KOV za odrasle, tel; 064/621-998 Ski bus - linija obratuje vsak dan do 18. 3. 2000 (smer: Bled - Kobla - Vogel). Žičnice obratujejo vsak dan. Dnevna smuka od 9 - 16 ure, nočna smuka od 17-20.30 ure Vljudno vabljeni v novi žensko-moški frizerski salon na Oldhamski 14 pri Vodovodnem stolpu. 10 frizur - 11. vodna brezplačno. Podarimo vam 30 % promocijski popust. Možnost odloženega plačila s čeki. Delovni čas: 7. - Lenti 26.2., 11.3., Italija 2.3.; sprejemamo prijave za Formulo 1 - lmola;organiziramo 3-dnevni izlet v Budimpešto 28. do 30. 4. in Brno (Češka) od 6. do 8.4. VPISUJEMO V SLIKARSKO ŠOLO Izobraževalni center Freising tel.: 064/655 880 PREGL i KOMBI PREVOZI V KRANJU SE BO SPET PLESALO Lenti vsak četrtek in soboto; turistični izleti in sejmi v tujini in doma - 8 oseb. Tel.: 041 /623-872 V prostorih OŠ Franceta Prešerna bo v soboto, 4. 3., državno kvalifikacijsko plesno prvenstvo v latinskoameriških in standardnih plesih. Prireditev bo potekala ves dan, ob 18. uri pa bo prireditev odprl župan g. Mohor Bogataj. VABLJENI! GLASOV KAŽIPOT GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si naslovili Zgodba o knjigi. Otroci od 5. leta dalje so vabljeni na pogovor o tem, kako nastane knjiga, vsak pa si bo lahko naredil svojo prvo knjigico. Ježkove songe. Ne bo manjkalo humorja, odlične glasbe in dobre volje. Vabijo literati, novinarji in knjižničarji Gimnazije Kranj. Predstavitev diplomskega dela Tine Oblak Škofja Loka - V četrtek, 24. februarja, bo v škofjeloški knjižnici Tina Oblak predstavila svoje diplomsko delo z naslovom Značilnosti tržnega komuniciranja neprofitnih organizacij (primer Škofjeloški pasijon). Naselbinski razvoj Kranja Kranj - Konec lanskega leta je obeležilo več izidov knjig, ki govorijo o različnih obdobjih zgodovine na Gorenjskem. Eno izmed njih boste lahko spoznali na muzejskem večeru v četrtek, 24. februarja, ob 19. uri v Modri dvorani gradu Khis-Istein v Kranju, kjer bo dr. Cene Avguštin z diapozitivi prikazal Naselbinski razvoj Kranja, torej urbanistično in arhitekturno dediščino od prazgodovine do danes. Za otroke Škofja Loka - V škofjeloški knjižnici bo danes, v torek, ob 17. uri ura pravljic. Naslov pravljice avtorja M. Matošca je Poredni Valentin. Jesenice - Na otroškem oddelku jeseniške knjižnice bo v četrtek, 24. februarja, ob 17. uri prireditev za otroke, ki so jo Radovljica - V Knjižnici A.T. Linharta bo v četrtek, 24. februarja, ob 17. uri pravljična ura, ki jo bo za otroke, stare vsaj 3 leta, pripravila Metka Repinc. Naslov pravljice Ger-de Mahe Scheidl, ki jo bodo slišali otroci, je Sneženi mož. Klub študentov Kranj vas vabi Kranj - V okviru Študent'n Fu't-a bo jutri, v sredo, 23. februarja, ob 20. uri v Modri dvorani gradu Khislstein: potopisno predavanje Janeza Mihovca z naslovom Sicilija ih okoliški otoki. V četrtek, 24. februarja, ob 21. uri pa bo v Mitnici ročk koncert skupine Prezrti. Ježkovi songi v Gimnaziji Kranj - Jutri, v sredo, 23. februarja, bosta ob 12.35 uri v knjižnici Gimnazije Kranj pevec Aleš Hadalin ter pianist Joži Šalej predstavila Frana Mi-Ičinskega - Ježka oziroma Glavni trg 6 4000 Kranj, Slovenija Telefon blagajne (064) 222-681 Telefon uprave (064) 380-490 Faks (064) 380-49-33 e-mail: presem-gled@s5.net 0 Prešernovo gledališče Kranj Blagajna gledališča obratuje: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, telefonska številka blagajne: 222 6: M. Gavran: IŠČEM MOŽA S KULTURO SRCA, komedija, (KD Španski borci Lj.), četrtek, 24. 2., ob 19.30 uri, za IZVEN in konto A. B. Ruzante: LA MOSCHETA, komedija petek, 25. 2., ob 19.30 uri, za abonma PETEK 2, IZVEN in konto sobota, 26. 2., ob 19.30 uri, za abonma SOBOTA 1, IZVEN in konto Na Gore in Kopitnik Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi v soboto, 26. februarja, na planinsko turo na Gore in Kopitnik v Zasavskem hribovju. Odhod z vlakom bo ob 6.07 uri s kranjske železniške postaje. Skupne hoje bo približno 5 ur. Prijave sprejemajo v tajništvu PD Kranj, tel.: 225-184. Iz Žirovnice do Sv. Petra Preddvor - Planinska sekcija Preddvor organizira v soboto, 26. februarja, izlet od Žirovnice do Sv. Petra nad Begunjami. Pot je razmeroma lahka, razgledna in slikovita, traja približno 4 ure in je primerna za vse vrste pohodnikov (glede kondicije). Odhod bo izpred trgovine Dvor ob 7. uri. Prijave zbira Janez Planine do jutri, srede, 24. februarja, po tel.: 451-565. Čez Blegoš na Lubnik Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi na 4. tradicionalni zimski planinski pohod "čez Blegoš na Lubnik", ki bo v nedeljo, 27. februarja. Ob 7. uri bo avtobus odpeljal izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijavite se lahko vsak dan od 7. do 13. ure, v ponedeljek in sredo pa tudi popoldne od 16. do 18. ure na PD Škofja Loka, tel.: 620-667, kjer boste dobili tudi druge želene informacije. Geoss - Zasavska sveta gora - Vidrga Kranj - Planinska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na pohod na Geoss - Zasavska sveta gora - Vidrga, ki bo v četrtek, 24. februarja, s posebnim avtobusom izpred hotela Creina. Skupne hoje bo za slabe 4 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni Društva upokojencev Kranj do 23. februarja oz. do zasedbe mest v avtobusu. V dolino reke Dragonje Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na izlet po dolini reke Dragonje v soboto, 26. februarja. Odhod avtobusa bo ob 6. uri zjutraj izpred Čufarja. Skupne hoje, med katero boste reko prečkali kar 8-krat, bo za 5 ur. Vsem udeležencem priporočajo dobro obutev in pohodne palice. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni PD Jesenice do četrtka, 24. februarja. GOSTILNA „p.lft- I1Rfl ■ RT?CTA\/RArTTA ^nJw»TC,, Be9unle . tviiDiAV tvvLjijA otožne priredftvB so ob Jft wl GALERIIA^^ GLASBENI PROGRAM: RjJTITl- pustovanje z "hišnim ansamblom AVSENIK" mm- pustovanje z "GAŠPERJI" INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA Si. 064/707 030 ALI 064/733 402 Občni zbori Zbor kriških planincev Križe - , Planinsko društvo Križe vabi svoje člane na občni zbor, Ki bo v soboto, 26. februarja, ob 18. uri v osnovni šoli Križe. Uvod v srečanje bo popestril tržiški planinec in markacist, ki bo z diapozitivi predstavil manj znane kotičke Karavank. Nato bodo člani pregledali opravljeno delo in sprejeli letošnji program dejavnosti. DU Žirovnica Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica vabi vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 25. februarja, ob 17. uri v dvorani društva na Selu. PD Gorenja vas Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vabi svoje člane in prijatelje na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 26. februarja, ob 18. uri v dvorani doma Partizan. Občni zbor se bo začel z diapozitivi in zanimivim predavanjem o potepanju po Kanadi, ki ga je pripravil g. Marjan Žiberna. Po občnem zboru bo družabno srečanje. Skalno gorovje v ZDA Škofja Loka - Jutri, v sredo, 23. februarja, bo ob 18. uri v škofjeloški knjižnici predavanje z diapozitivi Skalno gorovje v ZDA. Avtorji predavanja so Tatjana Kovač, Mojca Krajne, Boštjan Pleško in Peter Jeram- Kinološki začetni tečaj Ročevnica - Pojutrišnjem, v četrtek, 24. februarja, in v petek, 25. februarja, bo v prostorih Kinološkega društva Tržič v brunarici v Ročevnici vpisovanje v začetni tečaj šolanja psov za pridobitev osnovne izobrazbe iz vaj poslušnosti. Vpisovanje je oba dneva med 16. in 18. uro. Okrogla miza Bled - TD Bled vabi na Okroglo mizo o stanju Blejskega jezera, ki bo v četrtek, 24. februarja, ob 18. uri v dvorani Kina Bled. Sodelovali bodo strokovnjaki iz Slovenije in blejskega območja. Likovni tečaji Kranj - Kulturno umetniško društvo Modri krog Kranj, Inštitut za likovne in multimeedijske raziskave bo 1. marca začel z likovnimi tečaji, in sicer s kiparskimi tečaji modeliranja, portreta in plastična kopistika ter s tečajem slikanja in risanja. Tečaji bodo potekali v večernih urah. Informacije dobite po telefonu 225-843 - Zoran in 241-380 - Grega. Muzeji obveščajo Radovljica, Kropa - Čebelarski muzej v Radovljici in Kovaški muzej v Kropi bosta v času zimskih šolskih počitnic oziroma od 21. do 25. februarja in od 28. februarja do 3. marca odprta od 10. do 14. ure. Krvodajalska akcija Škofja Loka - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za prebivalce Škofje Loke potekala v ponedeljek in torek, 28. in 29. februarja. LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA V petek, 25. 2., ob 19.30 uri J. Borgeson, A. Long, D. Singer: ZBRANA DELA VVILLIAMA SHAKESPEARA (okrajšano), (komedija), režija: Boris Cavazza, gostuje SNG DRAMA Ljubljana, abonma MODRI in IZVEN V soboto, 26. 2., ob 19.30 J. Borgeson, A. Long, D. Singer: ZBRANA DELA VVILLIAMA SHAKESPEARA (okrajšano), (komedija), režija: Boris Cavazza, gostuje SNG DRAMA Ljubljana, abonma RDEČI in IZVEN Z zdravo prehrano do zdravja Škofja Loka - Izobraževalni center Freising prireja v četrtek, 24. februarja, ob 18: uri v hotelu Transturist v ŠKofl1 Loki predavanje o zdravi prehrani z naslovom Z zdravo prehrano do zdravja, ki ga 130 vodil dr. Dražigost Pokorn. Radovljica in njena Gozdna učna pot Radovljica - V Knjižnici A.- ^ Linharta bosta danes, v toreK. 22. februarja, ob 19.30 uri P° ogledu videofilma Radovljica in njena Gozdna učna pot o te| radovljiški zanimivosti spre90' vorila Nikolaj Lapuh in Mil°s Gregorčič. Ikone Ljubljana - V Galeriji Loterije Slovenije na Trubarjevi 7 bodo jutri, v sredo, 23. bruarja, ob 18. uri odprli razS' tavo ikon Gregorja Otmarj Rettingerja. V glasbenem Pr°' gramu ob otvoritvi bosta na topila Eva Jelene in Anže Alk*-ki bosta zaigrala na kita Razstava bo na ogled do marca. Nadaljevanje na 27. str^" K0R0NARN0 DRUŠTVO KRANJ Danes, 22. februarja, ob 18. uri Vas vabimo na PREDAVANJE OSTEOPOROZA - nasveti za zdravo življenje Predavala bo ALENKA PEGAM, dr. med- ^ * -ifl ur> Dobimo se torej danes, oD v DOMU KRAJANOV na Primskovem. GLASOV KAŽIPOT Nadaljevanje s 26. strani Narava in harmonija Bled - Foto klub Triglavski narodni park in Hotel Astoria Bled vabita na razstavo Narava in harmonija. Avtor fotografije je Franci Ferjan, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbela prof. Mateja Blaznik. Otvoritev razstave bo v Hotelu Astoria jutri, v sredo, 23. februarja, ob 18. uri. Narava Tine Doki Kranj - Naša fotografinja Tina Doki je v kratkem času pripravila že drugo razstavo njenih fotografij o naravi. Tokrat fotografije razstavlja v kleti Prešernove hiše v Kranju. Razstavlja FK Hrastnik Jesenice - V petek, 25. februarja, bodo ob 18. uri v Razstavnem salonu Dolik odprli fotografsko razstavo Foto kluba Hrastnik. .201 Večer slovenskih pesmi Visoko - Pevke Folklorne skupine Sava Kranj in Kvartet Jutro iz Jezerskega prirejajo večer slovenskih pesmi, ki bo v nedeljo, 27. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Visokem. Vstop je prost. TRAKTORJI UNIVERSAL OD 30 do 110 KS REDNO ZAPOSLIMO KV PRODAJALKO Z IZKUŠNJAMI PRODAJE ŽIVILSKEGA BLAGA IN ZNANJEM ARANŽIRANJA DARIL. Pisne prošnje z dokazili o izobrazbi sprejemamo na naslov: BIMO d.o.o. KRANJ, Gorenjesavska 48 bled LIP BLED - TOVARNA REČICA Rečiška 61/a - 4260 BLED UP lesna Industrija Bled d.d. razpisuje prosto delovno mesto VODJE KUHINJE p0gOji: ~ 'V stopnja gostinske smeri - smer kuhar * najmanj osem let delovnih izkušenj na podobnih delih ~'2pit iz higienskega minimuma Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati Pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: LIP BLED, d.d., Tovarna vrat Rečica, Rečiška c. 61/a, 4260 Bled. O izbiri bodo kandidati obveščeni v osmih dneh po odločitvi. Mestna občina kranj 2UPAN ^venski trg 1, 4000 Kranj ki- 064/373 112, fax. 064/373 114 RAZPIS ^avedam se, daje za kvalitetno organizacijo množičnih prireditev potreb-n° veliko časa. Želim, da imajo vsi, ki želijo sodelovati pri organizaciji vestnih prireditev v Kranju, dovolj časa, zato objavljam dva razpisa in si-Cerza: ' organizacijo in izvedbo "Kranjske noči 2000", ki bo v petek in . oboto, 28. in 29. julija 2000, na območju mesta Kranj s'organizacijo in izvedbo prireditev v decembru 2000, vključno s vestrovanjem na prostem. k andidat, ki želi organizirati katerokoli od razpisanih prireditev, mora iz-P0|njevati naslednje pogoje: ?j b'fi nnora pravna oseba ali samostojni podjetnik, registriran za organi-J*c'J0 prireditev; Predložiti mora program in finančni načrt pokritja prireditve kandidati naj prijave pod tč. 1 pošljejo na zgoraj navedeni naslov do 10. r|a 2000, s pripisom za "Kranjsko noč" in prijave pod tč. 2 do 22. aJa 2000 s pripisom "December 2000". kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno. °datna pojasnila lahko dobite na zgoraj navedeni telefonski številki. MOHOR BOGATAJ, dipl. org. dela Župan Četrtek, 17- februarja Studentski večer V organizaciji SO FOV GLEDALIŠKA PREDSTAVA REZERVAR DOGZ COLLEGIUM ZABAVA Predstavitev absolventst RAZSTAVA FOTOGRAFA I S ŠTUKA y MALI OGLASI S 223-444 APARTMA -PRIKOLICE Oddam APARTMA v Kranjski gori. H5 88-31-31,041/378-547 3469 APARATI STROJI Prodam brezžični telefon Panasonic. Bf 041/411-508 3345 Potopna erozija Charmilles tip D 420, kordinatni vrtalni stroj Mikromat, I. 81, STRUŽNICA PA 900/3000, I. 85, vrtalni stroj M K 3 in orodni center MAHO 500, I. 91, prodam. -EP 041/726-503,062/687-235 3351 Prodam TERMOAKOMULACIJSKO ELEKTRIČNO PEČ, tri električne RADIATORJE lin drsno stekleno steno. S 040/745-465 3353 SADILEC KROMPIRJA SK 2, izruvač krompirja majevica, enovrstni, zadnji nakladač gnoja mehanski 3 točkovni, prodam. Torkar, Begunjska c. 23, Lesce 3378 ELEKTROMOTOR 22 KW 1400 obr. in MB motor 200 D tip 123 ter APN 6 po dogovoru. 736-460 3333 Prodam barvni TV SAMSUNG daljinsko upravljanje, ekran 51 cm. TT 041/891-453 3388 BOJLERJE INOX ležeče ali stoječe od 150-5001, prodamo. 806-069, 874-031 3416 Prodam ŽAGO za razrez hlodovine, izdelava Polde Oblak, Šentjošt. IT 686-053 3424 Prodam tračno ŽAGO-brusilni stroj in "štavh avtomat". "S 064/646-938 3463 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam. ® 041/878-494 3474 MIZNI REZKAR in mizarsko vrtalko -horizontalno, prodam. Tt 224-264 3475 PEČ na trda goriva, ugodno prodam. Đ 860-919 3478 MHz EOSS GR. MATERIAL SMREKOV LES suh, deb. 25,35,50 skupaj 2 m3, borov OPAŽ deb. 20 mm 60 m2. 041/803-390 3346 Prodam OKNO 120x120 z roleto 3 krila, stroj za izdelavo strešne opeke, eno omaro, 3 fotelje. S" 422-618 3360 VRATA GARAŽNA dvižna iz uvoza in lastne proizvodnje. 451-165, 041/642-552 3375 Ugodno prodam malo rabljen SUH SMREKOV pobjon cca 4 m3, dol. 4 m. ■ff 041/503-928 3413 Prodam SUHE HRASTOVE PLOHE. Đ 061/823-593 3471 IZOBRAŽEVANJE NUDIM POMOČ pri učenju otrokom prezaposlenih staršev, do 7. razreda OŠ. 041/440-784 2604 Nudimo pomoč pri učenju angleškega in nemškega jezika za OŠ in SŠ. 361-650 2862 Instruiram kemijo za osnovne in srednje šole. tlf 330-563 2889 INSTRUIRAM KEMIJO in matematiko za osnovno in srednjo šolo. "EP 325- 573 3335 Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tine, 411-070 3340 INSTRUIRAM MATEMATIKO in.FIZI-KO za osnovne in srednje šole. Uspeh zagotovljen! Igor, 041/800-528 3377 KUPIM Kupim DELNICE Jelovice, Iskra Mehanizmov, Živil. Nudim takojšnje plačilo. "Đ 491-487 3103 ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke in bukve, n 641-412 3143 ODKUPUJEMO smrekovo, jesenovo, javorovo, češnjevo, hruškovo HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., 731-615,041/680-925 3265 Imate doma sesalec za prah, ki vam ne odgovarja ali podoben aparat in bi ga radi dobro odprodali ali menjali za? n 041 /320-707 3354 OOKUPUJEinO vseh vrit hlodovine, telulotni les iglavce«, goli trdih in mehkih listavcev ter kostanjeve drogove. Telefon: 656-20-12, dopoldan LOKALI POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ Center oddamo 300 m2 poslovnih površin, primernih za diskoteko fitness ali diskont, dostop z avtomobilom, 250.000 SIT/mes, KRANJ Planina III oddamo opremljen trgovski lokal 25 m2, 60.000 SIT/mes, POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ Planina III manjši opremljen trgovski lokal 25 m2, vsi priključki, 9 mio SIT, KRANJ Center poslovno stan. hiša, 540 m2 uporabne površine + parkirišča ugodno prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 566 NA GORENJSKEM, prodamo izredno dobro vpeljani gostinski lokal z vso opremo cca. 220 m2, veliko parkirišče, dobra lokacija, vsi priključki. Cena po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681, 041-607-014. TRŽIČ, v poslovnem centru, poslovni prostor za različne dejavnosti, 80 m2, pritličje, vsi priključki. Cena: 120.000 SIT/m2. GRADEX nepremičnine, 064/362-681, 041- 607-014. LESCE - center - Prodamo pošlo.prostor, 247 m2, uporabne površine, CK, I. nadstropje, primerno za pisarne. Zelo frekventna lokacija. Cena: 11.100.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 KRANJ-mestno jedro: Oddamo več poslovnih prostorov v centru Kranja, možnost trgovske ali gostinske dejavnosti,tudi pisarniški prostori. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296. KRANJ - BRITOF: Oddamo v najem gostinski lokal 40m2,lepo urejen z letnim vrtom. Odkup inventarja. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296._ TRŽIČ - center: Oddamo ali prodamo poslovni prostor, 80m2, vsi priključki, pritličje. Ugodni kreditni pogoji. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296._ HRUŠICA poslovni prostor- trgovina, 107 m2, možnost predelave v stanovanje, prodamo za 8.446.000 SIT. PO-SING 064 863 150 (www.posing.si) Oddamo: KRANJ (center) - poslovni prostor (trgovina) 63 m2 v 1 .nad. in pisarne 70 m2 v 2.nad., K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785_ Oddamo: v bližini KRANJA - poslovni prostor 40 m2 ali 80 m2 lokala in 20 m2 skladišča v pritličju objekta, primerno za trgovino, servis, agencijo, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785_ Oddamo: v KRANJU živilsko trgovino z odkupom inventarja, v ŠKOFJI LOKI živilsko trgovino z odkupom inventana, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785_ KRANJ CENTER v bližini središča prodamo 160 m2 (PR+K) poslovnih POVRŠIN primernih za gostinstvo, odvetništvo.. 30 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222_2384 V centru IZOLE ODDAM v najem nove poslovne prostore v III. nadstr. (pisarne ali drugo mirno obrt), 85 m2. 241-193 ali 041/680-425 2842 V okolici Preddvora ODDAMO bivšo .trgovino, 70 m2, v najem. Primerna za skladišče tekstila ali mirno obrt. 12 040/228-472, od 15.-17. ure 3089 ODDAM SKLADIŠČNI PROSTOR OB CESTI KRANJ-ŠKOFJA LOKA. S 040/208-061 3356 TD BEGUNJE ODDA v najem obnovljeno GOSTIŠČE DRAGO. Pogoj: prevzem objekta do maja, odkup opreme in inventarja. Vlogo posladi do 7.3.2000 na naslov: TD BEGUNJE, P.P. 113, 4275 BEGUNJE 3371 od 8. do 22.30 ure I od 15. do 22. ure 13. septembra so se ponovno odprla vrata ŠPORTNO'REKREACIJSKEGA in BEAUTY centra Monika šport v objektu POKRITEGA OLIMPIJSKEGA BAZENA. Na BRDU PRI KRANJU so 13. septembra začeli obratovati z ! jesenskim delovnim časom, to je: j od 9. do 13. in od 16, do 22.30 ure sob., ned., prazniki: VABLJENI! j Ljudska univerza Škofja Loka Podluhnik la 4220 Škofja Loka tel: 064 / 656 130 fax: 064 / 620 888 40 let se učimo učiti 1 U LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VISOKA UPRAVNA SOLA - izredni študij v Škofji Loki - V skladu z Razpisom za vpis v študijskem letu 2000/2001 organiziramo visokošolski strokovni študijski program Javna uprava. Vpisni pogoj: končana katerakoli štiriletna srednja šola Brezplačne prijave za vpis v 1. letnik in navodila lahko dobite na Ljudski univerzi Škofja Loka do 7. marca 2000. Informacije: 656 138 www.lu-skofjaloka.si__ V Škofji Loki ODDAM TRGOVSKI LOKAL 60 m2 s parkiriščem, primeren za trgovino, pisarno, ordinacijo ali podobno dejavnost. "S 623-090, 041 /54 55 12 po 17. uri 3403 OBLAČILA ŽENSKE BARETE dvojne in ženski plašč kozji velur dobite 715-050 3473 SALON RIJA - vam nudi izposojo POROČNIH, OBHAJILNIH OBLEK z vsemi dodatki. "S 472-737 3487 Za prvo obhajilo fantovski komplet, prodam v modri barvei. S 22-70-23 3489 OSTALO Prodam LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 061/611- 078 2403 Prodamo ROSTFREI PULTE - mize. Đ 360-100 3091 VOLNO kvalitetno v več barvah zelo ugodno, prodam. tSf 715-204 3333 Prodam več GOBELINOV, izdelujem jih po naročilu. Tt 714-905 348i PRIDELKI Prodam KORENČEK za zajčke. 1ff 061/842-059 3327 Prodam SENO. t? 041/935-596 3329 Prodam na roke košeno in spravljeno SENO, g 736-793 _3338 Prodam 30 I DOMAČEGA ŽGANJA. TP 245-067 3348 Prodam večjo količino BIO HLEVSKEGA GNOJA. Tt 421-187 3386 VEDEŽEVALKA KATJA S 090-44-07 § POSESTI KRANJ Center v lepi, mirni soseski prodamo samostojno vis.pritlično hišo z lepim razgledom, (20 let) 180 m2 uporabne površine, parcela 531 x m2, cena 42 mio SIT, KRANJ okolica-Besnica prodamo enonadstropno hišo (9,80x 10,20 m) na parceli cca 1000 m2, hiša je potrebna obnove in ima nedokončano zgornjo etažo, 22 mio SIT, Kranj Primskovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno, enonadstropno hišo (8x10 m) z izdelano mansardo, podkletena, CK olje, 28 mio SIT, KRANJ Primskovo ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, podkletena, garaža, CK olje, (24 let), 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333, 041/333-222 559 BAŠELJ prodamo visoko pritljično hišo v lll.gr. fazi na parceli 850m2. STANING 064 242 754 KRANJ - PRIMSKOVO prodamo večjo zazidljivo parcelo 1780m2 s kmečko hišo in večjim gosp. poslopjem. STA-NING 064 242 754 KRANJ - KOKRICA prodamo manjšo obnovljeno visoko pritljično hišo na parceli 538m2 cena 25.000.000 SITSTANING 064 242 754 KRANJ - PRIMSKOVO prodamo polovico lepo vzdrževane in obnovljene hiše cca 105m2 C.K.,TEL.,z vrtom in garažami za 18 mio SIT. STANING 064 242 754 KRANJ BRITOF prodamo polovico prenovljenega enonadstropnega dvojčka. 100m2 stan. površine, C.k. na parceli 320m2 za 24.500.000 SIT. STANING 064 242 754 PODNART prodamo hišo v podaljšani III.gradbeni fazi 360m2 na parceli 800m2 cena po dogovoru. STANING 064 242 754 KRANJ - OREHEK prodamo zazidljivo parcelo 1160m2 za poslovni ali poslovno stanovanjski objekt po 16.000 SIT/m2.STANING 064 242 754 KRANJ ALI OKOLICA KRANJA KUPIMO MANJŠO ENODRUŽINSKO HIŠO. STANING 064 242 754 KRIŽE, v večstanov. hiši, prodamo stanovanje v mansardi 172 m2 + 65 m2 poslovnih prostorov na 310 m2 zemljišča. Cena: 26 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 TRŽIČ, okolica, 400 m2 na parceli 1100 m2, hiša za zahtevne kupce, zelo kvalitetna gradnja, z vsemi priključki, CK, telefon, komplet opremljena, stara 9 let, zelo lepa okolica. Cena: dogovor. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 TRŽIČ, okolica, 250 m2 na parceli 700 m2, 70 m2 poslovnih prostorov, 20 let, z vsemi priključki, zelo urejena hiša in okolica, takoj vseljiva, vredna nakupa. Cena: dogovor. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 RADOVLJICA, okolica prodamo pol hiše, mansardo v izmeri 60 m2 na parceli 600 m2, sončna in mirna lokacija. Cena: 14 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 BLED samostojna hiša, 220 m2 na parceli 650 m2, 20 let, vsi priključki, sončna lega, mirna in urejena okolica. Cena: dogovor. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 TRŽIČ, mesto, prodamo starejšo meščansko vilo, 250 m2, III. etaže, nova CK na olje. Cena: dogovor. GRA-DEX nepremičnine, 064/362-681 KUPIMO več enosobnih in dvosobnih stanovanj ter hiš, za gotovino, za naše znane kupce na območju Kranja, Tržiča in Radovljice. GRADEX nepremičnine, 064/362-681, 041-607-014. RATEČE - Planica - Prodamo stanovanjsko hišo, novejšo, 121 m2 uporabne površine, CK, parcela 400 m2, garaža 22,80 m2. Cena 25.000.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673-048 JESENICE - Prodamo 1/2 st.hiše 130 m2 upor.p., parcela 300 m2, garaža, CK, renovirana mansarda. Cena : 13.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 PLANINA POD GOLICO (Jesenice) -Prodamo vikend, parcela 686 m2, garaža. Cena : 13.000.000 SIT. ASGARD Tel: 064 863 - 312; 041 673 -048 KRANJSKA GORA - center - Prodamo stanovanjsko hišo cca 500 m2 parcele, možnost nadomestne gradnje ali adaptacije, plačani vsi prispevki, pridobljena vsa soglasja za gradnjo petih apartmajev. Cena po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 -048 DOSLOVCE - Prodamo dvostanovanjsko hišo, 250 m2 uporabne površine, parcela 1000 m2, dve garaži, novo. Cena: 25.000.000 SIT ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 POTOKI - Prodamo dvostanovanjsko hišo 400 m2, na parceli 642 m2, hiša je obnovljena. Sončna lokacija. Cena: 27.000.000 SIT ASGARD Tel .064 863-312; 041 673-048 MOJSTRANA - Prodamo dvostanovanjsko hišo na parceli 618 m2, 260 m2 uporabne površine, Ck-olje, telefon, podkletena, hiša je v dobrem stanju. Cena: 23.000.000 SIT ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 -048 TRŽIČ -MESTNO JEDRO: Prodamo starejšo meščansko hišo,v zelo ato-brem stanju,lepa lokacija, potrebna manjše adaptacije. TRŽIČ- Pristava. Prodamo popolnoma renovirano starejšo hišo, 1700 m2 parcele, vsi priključki. Cena: zelo,zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel.: 064/366-670, 041/755-296 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.:064 656-030. 622-318 P.L KRANJ, Zoisova 1, tel.:212-719 www.pio-nefH-emienine.si/ Tudi v letu 2000 bomo z vami vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni 'IV program GORENJSKE TELEVIZIJE 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Vos dan VtDEOSTRANi in vsak večer GORENJSKA TV POROČILA Sodom dni v todnu oddajamo zantmtv.domač, psster, pozitiven In nenasilen TV program Snemamo v TV studiu, v Vasi občini, v Vaši KS ali celo pri Vas doma Zato nas pokličite In naročite I telefon uredništvo: 064 33 11 59 telefon komerciala: 064 33 11 55 telefon TV STUDIO: 064 33 11 56 fax marketing: 064 32 45 50 fax poročila DESK: 064 33 12 31 l e-mail: gtv@tele-tv.si l INTERNET: http://www.tolo-tv.si \ NeSli nas bosto v srcu Gorenjske -G7V gorenjska televizije, Nikole Teste 2, p.p. 181,4001 KRANJ TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" Naš DIGITALNI STUDIO zmore vse III BLED - OKOLICA: Prodamo starejšo hišo primerno za bivanje ali za vikend, zelo lepa lokacija, cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 TRŽIČ-ZVIRČE: Prodamo zelo lepo dvostanovanjsko hišo, 2x140m2 stanovanjske površine,50m2 lokala,700m2 velika parcela, vsi priključki. Cena : po dogovoru ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 LESCE- OKOLICA: Prodamo zelo lepo enonadstropno hišo na lepi sončni in mirni lokaciji, vsi priključki, lahko tudi dvodružinska, v kleti možna kakšna obrtna dejavnost. Cena: ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 LESCE-OKOLICA: Prodamo starejšo hišo, potrebna adaptacije , 740 m2 pripad. parcele.vsi priključki,. Cena. zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 RADOVLJICA: Prodamo zelo lepo nadstandardno-luksuzno hišo, lahko dvodružinsko,270m2 stanovanjske površine, 550m2 parcele lepo urejene. Cena: po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel. 064/366-670, 041/755-296 ŽIRI: Prodamo lepo starejšo, adaptirano enodružinsko hišo zelo lepo vzdrževana, vsi priključki, stanovanjske površine 200m2, velikost parcela 501 m2, lepa zelo sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ in okolica: prodamo več stanovanjskih hiš, različnih dimenzij in različnih cenovnih razredov. ITD+NEPRE-MIČNINE 064/366-670, 041/755-296 GOZD MARTULJEK novejšo enodružinsko hišo v idiličnem okolju, prodamo za 20.497.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) BLED novejšo, urejeno hišo v starem delu Bleda, na parceli 130 m2, prodamo za 20.600.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) KRANJ OKOLICA ravno, sončno zazidljivo parcelo, 1202 m2, z dvema dovozoma, priključki v bližini, prodamo! POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ BESNICA prodamo sončno zazdiljivo parcelo, 933 m2, z gradbenim dovoljenjem in lepim razgledom za 9.3000.000 SIT. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ NAKLO obnovljeno etažo hiše, 101 m2 stan. površine, 300 m2 parcele, klet, zidana garaža, samostojen vhod, prodamo za 13.770.000 SIT. POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ BRITOF prodamo obnovljeno enodružinsko hišo (dvojčke), 100 m2 stan. površine, 320 m2 parcele, garažni prizidke, cena po dogovoru. POSING 064 22 076 (www.posing.si) HIŠO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO KUPIMO NA RELACIJI MEDVODE, KRANJ, ŠKOFJA LOKA ALI OKOLICA. TAKOJŠNJE PLAČILO. TEL..064 368 741 Prodamo: v SENIČNEM pri Golniku na parceli 1.200 m2 začeto gradnjo (temelji) za 13,5 mio sit, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini CERKELJ na Gorenjskem parcelo veliko 1270 m2 z gradbenim in lokacijskim dovoljenjem, cena - 14.000,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ - poslovno stanovanjsko hišo v centru mesta v treh etažah, na parceli 400 m2, primerna za različne dejavnosti (odvetnik, mirna dejavnost, ipd), zgoraj stanovanje, cena - 32,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: STRAŽIŠČE - 17 let staro hišo, moderne gradnje, na parceli 850 m2, za ceno 55,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hišo dvojček 13 x 6 m na parceli 540 m2 za 32,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo, v bližini KRANJA nedokončano hišo (ni fasade, ni obloge stopnic), na parceli 268 m2 za 22,0 mio SIT, menjamo tudi za večje stanovanje v Kranju, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini KRANJA podklete-no visokopritlično hišo z izdelano mansardo na parceli 570 m2, možna menjava za več stanovanj, cena - 39,0 mio, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini NAKLA - atraktivna, moderno grajena hiša 13 x 9 m s prizidkom garaže, stara 9 leta, cena -49,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: POD BREZJE - stavbno zemljišče 1.433 m2 po 4.500,00 SIT/m2, CERKLJANSKA DOBRAVA -2.500 m2, možno deliti na več parcel; v okolici TRŽIČA - zazidljivo parcelo 2.400 m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v PODLJUBELJU počitniško hišico z gradbenim dovoljenjem, zgrajeno do III. gr.faze, tri etaže po 60 m2 na parceli 535 m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v PODLJUBELJU počitniško hišico staro 28 let, vel. 7 x 7 m na parceli 750 m2, cena = 12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 PODLJUBELJ, HLEBCE, Slatna prodamo več zazidljivih parcel različnih cenovnih razredov, na ravni in sončni lokaciji. Cena: ugodna. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 GOZD MARTULJEK - Na frekventni lokaciji prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2 ali 2 x 700 m2, komunalno urejeno. UGODNO! ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 SELO PRI ŽIROVNICI - Prodamo zazidljive parcele: 768 m2 - cena: 7.000.000 SIT in 701 m2 - cena: 5.000.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 GOZD MARTULJEK, prodamo luksuzen vikend z 113 m2 stanov, površine, na parceli 570 m2, odlična lokacija, z vsemi priključki in dokumenti, CK na olje, telefon, star 10 let. Cena: 23,5 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 VOGEL-na smučišču: Prodamo apartma za 6 oseb oziroma 1/2 vikenda, voda in elektrika v hiši, čudovita lokacija, možnost trženja tudi turistične dejavnosti. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ CENTER prodamo poslovno stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem in garažo, 65 mio SIT, RADOVLJICA v urbanem mirnem naselju prodamo novejšo visokoprilič-no hišo na parceli 480 m2 (11x8m), 36 mio SIT, SENIČNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne poršine 212 m2, 100 m2 gos. površin, 33 mio SIT, BLED center prodamo samostojno, enonadstropno hišo, delno nedokončano, 350 m2 uporabne površine, na parceli 1000 m2, možna ureditev apartmajev ali več stanovanj, plačilo po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 seo mm • ■ Radio Triglav Radio Triglav Jesenice d.o.o. Trg Toneta Cufarja 4, 4270 Jesenice tel.:O64/861-012, faks:064/861-302 GSM:041 /654-064, http://www.radiotriglav.si 96 GORCflJfKA 89.8 Jesenice, 181.5 Bohinj i8i.I Kf KRANJ ___i VOZNIK AVTOMEHANIK GIMNAZIJSKI MATURANT VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM TRANSPORTU; ndč.; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: ruski jezik - govorno; vozniški izpit kat.: B, C, E; do 23.02.00; GRZETIČ EDVARD S.P., AVTOPREVOZ-NIŠTVO, SREDNJA BELA 34A, PREDDVOR; št. del. mest: 2 Prodajalec AVTOMOBILSKIH, REZER. DELOV, KMET. MEHANIZACIJE PRODAJALEC VOZIL; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izkušenj; znanje programskih orodij; vozniški izpit kat. B; do 23.02.00; TEHNOCAR D.O.O., TAVČARJEVA UL. 17, ŠKOFJA LOKA VODENJE PROMOCIJSKE GALERIJE CA; d. č. 12 mes.; jeziki: angleški jezik - 9?v0!la nemški jezik - govorno; do 15.03.00; ĆALIC M* JAN S.P., CANKARJEVA UL. 4, KRANJ___ EKONOMIST___4 RAČUNOVODJA; d. č. 12 mes.; 5 I. delovnih izkuse* jeziki: angleški jezik - govorno in pisno; znanje v_ gramskih orodij; do 25.02.00; BRAMA D.O.O- KUHAR KUHAR; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izkušenj; do 28.02.00; DOM UPOKOJENCEV KRANJ, CESTA 1. MAJA 59. KRANJ STROJNI TEHNIK MONTAŽNI DELAVEC; d. č. 3 mes.: 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kat. B; do 28.02.00; AGROMEHANIKA D.D,, HRASTJE 52A, KRANJ DVORSKA VAS 7, BEGUNJE NA GORENJSKEM__. UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA__^ DIPL. ING. STROJNIŠTVA ZA DELO V (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); ndč.; jeziki: ang ^ jezik - govorno in pisno; do 23.02.00; LTH SK LOKA P.O., KIDRIČEVA C. 66, ŠKOFJA L0J^> UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNj^ PRAVNIK; ndč.; 5 I. delovnih izkušenj;Je|'^QpjA gleški jezik - govorno; do 23.02.00; LTH ^ LOKA P.O., KIDRIČEVA C. 66, ŠKOFJA LUI^ n« KViooi mhz ITfRCO RDS Rodio Tri9lov 96 GORCftlSKfl 89.8 le/eniee. tui.a »oninj ivi i i%>u>.j/nu uotu Kranj, Zlato polje ali Planina, kupimo garsonjero ali manjše enosobno stanovanje, obvezno CK. AGENT Kranj (£64) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Plan ina I - prodamo garsonjero Cca 26 m2 v 6. nadstropju, SZ lega, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 6,1 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 aM064) 365-361__ Kranj, center - prodamo prenovljeno enosobno stanovanje cca 36 m 2 v 2. nadstropju, k stanovanju pripada še 18 ^2 neizdelane mansarde, vsljivo po dogovoru, cena 8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Šorlijevo naselje, prodamo obnovljeno enosobno stanovanje v visokem pritličju 35 m2, z vsemi priključki, vseljivo takoj, cena 8,6 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Stražišče - prodamo enosobno stanovanje 72,26 m2 v 3. nadstropju, °Premljena kuhinja, prenovljena kopalnica, v lega, vseljivo po dogovoru, ^".JSmio SIT. Kranj, Planina II - v nizkem bloku prodamo dvosobno stanovanje 67,10 m2 v Pritličju, zastekljen balkon z izhodom na atrij, vsi priključki, vseljivost in cena Po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-ggOali (064) 365-361_ Kranj, Planina II - prodamo dvosobno stanovanje 69,60 m2 v 3. nadstropju, °alkon, vsi priključki, vseljivo po dogo-Voru, cena 11,7 mio SIT. AGENT Kranj l2£f_365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina II - v nizkem bloku prodamo opremljeno dvosobno stanovan-le 2 dvema kabinetoma 96 m2 v pritličju. 16 m2 ogrevane terase, stanovanje |e končno in ima svoj lasten vhod, vsel-''Vo po dogovoru, cena 19 mio SIT. A-GENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 bohinjska Bistrica - v nizkem bloku dodamo dvosobno stanovanje s kabinom 49,88 m2 v 1. nadstropju, 'ažna CK na olje, vseljivo po dogovo-f^' cena 8,5 mio SIT. AGENT Kranj !!^4)j365-360 ali (064) 365-361 ^ranj, Šorlijevo naselje, okolica Vodo-^dnega stolpa - kupimo dvosobno Rovanje, za že znane resne stranke. l^fNT Kranj (064) 365-360 ali (064) ^361__ *-ranj, Planina III prodamo delno ^Pfemljeno atrijsko dvosobno stanovanje s kabinetom 80,95 m2 z lastnim T'odom, teraso in zelenico, po celem anovanju ie parket, vseljivo po dogo-,°riJ, cena 17 mio SIT. AGENT Kranj 11^365-360 ali (064) 365-361 ,^OVO STANOVANJSKO NASELJE vOKE" V PREDDVORU; DVOJČKI IN ^ANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI jP^LANA NA KLJUČ, S PRIPADA-UCIM ZEMLJIŠČEM, GARAŽNIMI Npr' 'N VSEMI PRIKLJUČKI, KO-V^c GRA°NJE AVGUST 2001. ZA pgš . NADALJNJE INFORMACIJE 3^L|ČITE. AGENT Kranj (064) 365--^ali (064) 365-361 PRODAMO POPOLNOMA N OPREMLJENO 3A STAN-Z VSEMI NA 1670 m2 ZEML-PREVZEM MOŽEN TAKOJ. °ST NAJEMA! AGENT Kranj Kranj LuSOVLJENO Oac^UZNo VLO, VIŠJEGA STAN pSiRJ?NEQA RAZREDA 4eSJUČKI (o°ŽN' ~^1^5-360 ali (064) 365-361 nas^OVODNI STOLP, Šorlijevo 1s3e-K UPIMO GARSONJERO, neDr S' 3SS, IN 4SS. FRAST-734 ^lčninska hiša 415 490, 041/ <^J98 na^?A'v10: Zlato polje-1ss, Šorlijevo ter 2 J®~2ss 55000 sit, Radovljica - 2ss dovod SS' Plar|ina 2ss, Britof-2ss, Vo-PRast ' sto|P-9arsonjera, Bled - soba. 041 /J~nePremičninska hiša 415 491, ^/597 44-j STa^o^ prodamo ŠTIRISOBNO lokac,- JE 90m2. mirna in odprta nenJm'- 15'5 mio- FRAST-?341gg"inska hiša 415 490, 041/ 'iurjV f^Ra^0 Več stanovanJ za znane 4g-| „TpST-nepremičninska hiša 415 ^^V_734 198 _ ^0 StSNI ST0Lp- Prodamo DVOSOBNO frAqt ANJE' CK< balkon,3.nad, 10 O41 / toT'"nepremičninska hiša 415 49o, ^ '34 198 ^NINA ^AsSANJE' < 1~ prodamo DVOSOBNO PLANINA- prodamo GARSONJERO, 30m2, 6,5mio, takoj vseljiva. FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 PLANINA- prodamo ENOSOBNO, 42m2, hitro vseljivo. FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 PODNART- prodamo MANJŠO vzdrževano HIŠO na parceli 1300m2 16,5 mio SIT FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 ŽIROVNICA- OKOLICA: prodamo lepo novejšo enodružinsko HIŠO na večji parceli, takoj vseljivo, 170m2 stan. površine, 24 mio. FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 PREDOSLJE: prodamo novejšo HIŠO, 10 x 12 m, cena 30 mio. FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 626581 NAKLO - prodamo izredno kvalitetno HIŠOo, K+P+M, parcela 600m2,cena 45 mio. FRAST- nepremičninska hiša 415 49o,041/ 626581 KOKRICA in BAŠELJ prodamo zazidljivo parcelo 1600m2 in 600m2. FRAST-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 DRULOVKA prodamo 1 sobno stanovanje 39m2, z opremljeno kuhinjo za 8.650.000 SIT. STANING 064 242 754 KRANJSKA GORA prodamo adaptirano, opremljeno 1 sobno stanovanje s C.k. za 8.650.000 SIT. STANING 064 242 754 PLANINA II oddamo opremljeno 2 sobno stanovanje 68m2, C.K., Tel., za 61.000SIT/mes., predplačilo. STANING 064 242 754 V KRANJU KUPIMO ZA GOTOVINO GARSONJERO ALI 1 SOBNO STANOVANJE. STANING 064 242 754 TRŽIČ, prodamo dvosobno stanovanje, 58 m2, staro 8 let. Cena: zelo ugodna. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KRANJ, 2,5 sobno, Planina, 65 m2, vsi priključki, vzdrževano. Cena: 11.5 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 ndomplan družba za inženiring, j nepremičnine, urbanizem tj^l I in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.c.:064/268-700, fax:064/211-864 Promet z nepremičninami Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh °4l77o?Premičninska hiša 415 49o, ' 734 198 KRANJ, 3 sobno, 85 m2, vsi priključki, delno opremljeno, lepo vzdrževano, nizki bloki. Cena: dogovor. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KRANJ, garsonjera 30 m2, II. nadstropje, vsi priključki, na Planini, vseljiva takoj. Cena: ugodna - 6.6 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681, 041-607-014 KRANJSKA GORA - Prodamo dvosobno stanovanje, 54 m2 v bloku, opremljen, IV. nadstropje, ugodno. Cena: 11.500.000 SIT ASGARD Tel .064 863 312 ; 041 673 048 KRANJSKA GORA - Prodamo apartma, 42 m2 v 3. nadstropju, opremljeno, CK, zastekljen balkon. Cena: 11.500.000 SIT. ASGARD Tel. 064 863-312; 041 673-048 BOH. BISTRICA - Prodamo S.s.st. - I. nad., 90,30 m2, 2 x balkon, možnost odkupa še mansarde - 30 m2. Cena: po dogovoru ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673-048 RADOVLJICA - Cankarjeva trt. - Prodamo 3.s.st. v bloku, visoko pritličje, CK, 66 m2 upor.p., zastekljen balkon, tel. s št., stanov, je adaptirano. Cena : II. 900.000 SIT. ASGARD Tel.; 064 863-312; 041 673-048 BEGUNJE - Prodamo 3.s.st. v bloku, 79, 52 m2 , CK, balkon - pogled proti Bledu, l.nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena: po dogovoru. ASGARD 064 863 - 312, 041 673 - 048 KR.GORA - Tgc - Prodamo 3. s.st., 75 m2, CK, tel., balkon, KTV. Cena: 16.300.000, sit. ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 KRANJSKA GORA - Prodamo dvoinpolsobno stanovanje v hiši 50 m 2 stanovanjske površine, lasten vhod, CK, garaža, adaptirano. Cena 12.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz n u L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 KRANJSKA GORA (Čičare) - Prodamo garsonjero v bloku, II. nadstropje, 25 m2 stanovanjske površine, opremljeno, klet. Cena: 8.100.000 SIT. ASGARD Tel: 064 863-312; 041 673-048 KRANJSKA GORA - Prodamo 47 m2 -dvosobno stanovanje) v hiši - lasten vhod, CK, pritličje, adaptirano. Cena: 6.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 GORENJA VAS: Prodamo zelo lepo enosobno stanovanje IV. nad,38 m2, vsi priključki, sončen balkon. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 ŠKOFJA LOKA: Prodamo zelo lepo enosobno stanovanje v meščanski hiši, I. nad., 43,30 m2, starost: 8 let,vsi priključki, vseljivo takoj, Prodamo zelo atraktivno mansardo v starem mestnem jedru, cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-Šorlijevo: Prodamo popolnoma renovirano enosobno stanovanje, visoko pritličje, nizek blok, 34,40 rn2, vseljivo takoj, cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ - MESTNO JEDRO: Prodamo enosobno stanovanje potrebno manjše adaptacije, cena zelo ugodna. CENTER: Prodamo zelo lepo enosobno stanovanje popolnoma renovirano, vsi priključki, z opremljeno kuhunjo. Cena : ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ- Planina I.: Prodamo več zelo lepih dvosobnih stanovanj, od 54-65 m2, vsi priključki, balkon.Planina L: prodamo večje enosobno stanovanje, predelano v dvo, II nad.,zelo lepo. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-PLANINA I.: Prodamo zelo lepo garsonjero, VI. nad. Cena zelo ugodna. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 JESENICE-JAVORNIK: Prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje v pritličju, 61,50m2, z balkonom, vsi priključki. Cena zelo ugodna. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755296 MARIBOR-CENTER: Prodamo čudovito trosobno stanovanje v duplex-su,79m2,vsi priključki, parkirni prostor. Cena zelo zelo ugodna. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755296 BLED-LESCE-RADOVUICA-BEGUNJE: Kupimo več enosobnih, dvosobnih ali trosobnih stanovanj za znane kupce-gotovina. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755296 JESENICE: Kupimo trisobna stanovanja za znane kupce-gotovina. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 GORENJSKA: Po celi Gorenjski iščemo stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov za znane kupce. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 MOJSTRANA prodamo lepo, v celoti obnovljeno enosobno stanovanje, 42 m2, 1. nad., balkon, nadstrešek za avto, CK, KATV. Cena: 7.519.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) BLED lepo enosobno stanovanje, 35 m2, v alpskih blokih, v celoti obnovljeno, prodamo za 8.550.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) KRANJSKA GORA v naselju Slavka Črneta prodamo novejše dvosobno stanovanje, 57 m2, vsi priključki, opremljena kuhinja, za 13.900.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.posing.si) ŽIROVNICA V MOSTAH prodamo trisobno stanovanje, 67 m2, balkon, TEL, KATV, za 8.755.000 SIT POSING 064 863 977 (www.posing.si) JESENICE - OKOLICA TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENO- ALI DVOSOBNO STANOVANJE. TEL.: 064 863 150 BLED, LESCE, RADOVLJICA ENOSOBNO, DVOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE KUPIMO. TAKOJŠNJE PLAČILO. TEL.: 064 863 150 KRANJ GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE, TAKOJ KUPIMO. TEL. 064 368 741 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK sončno enosobno stanovanje 37,4 m2, z vsemi priključki in zastekljenim balkonom, prodamo. POSING 064 222 076 (www. posing.si) ŠKOFJA LOKA TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE. ZAŽELEN BALKON. TEL.: 064 368 741 KAMNIK, DOMŽALE prodamo več enosobnih, dvosobnih in trisobnih stanovanj! POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ VODOVODNI STOLP dvosobno stanovanje, 54 m2, III. nad., prodamo za 9.9100.000 SIT POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ PLANINA II komfortno dvoinpolsobno stanovanje, 82,9 m2, dva balkona, takoj vseljivo, prodamo. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ ŠPORLIJEVO ALI VODOVODNI STOLP KUPIMO TROSOBNO ALI VEČJE STANOVAJE. TEL.: 064 368 741 Prodamo: KRANJ (Planina 1) - 2 SS 64 m2 v 8.nad, cena = 10,5 mio SIT in 3 SS 78 m2 v 4.nad. za 12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, tax 221 785 Prodamo: KRANJ (Planina 2) - garsonjera 29 m2 v 6.nad. za 6,8 mio SIT z opremo, KRANJ (Vodovodni stolp) -1 SS s kabinetom 35 m2 v pritličju, cena z opremo = 8,7 mio SIT, KRANJ - 39 m2 v 2.nad., cena =5,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, tax 221 785 Prodamo: KRANJ (v bližini avtobusne postaje) - 3 SS v 5. nadstropju, z obnovljeno kopalnico in kuhinjo, cena -12,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: ŠKOFJA LOKA (Frankovo naselje) - 1 SS 40 m2 v 4.nadstropju, cena - 8,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 © 068/ 323 300 SRAČJE GNEZDO: <® 068/ 324 024 Prodamo: KRANJ (center) - 3 SS 127 m2 v l.nad., klasično ogrevanje, cena - 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini TRŽIČA stanovanje v mansardi in poslovni prostor v prizidku hiše, možna je tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja, vse informacije na agenciji K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (Planina 1) - 2 SS + 2 K 89 m2 v 3.nad, brez opreme za 60.000,00 SIT/mes, 3.mesečno predplačilo, KRANJ - center 3 SS 70 m2 v l.nad., cena - 60.000,00 SIT/mes, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, LESCE, ŠENČUR kupimo več manjših stanovanj za znane kupce, stanovanja so lahko tudi starejša ali potrebna večjih popravil. ŠKOFJA LOKA Hafnerjevo naselje KUPIMO 2,5 ali 3 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 557 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ r. okolico najamemo 1 ss za mlado družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 ssf. Škofja Loka - Frankovo naselje; prodamo 4 sobno, mansardno STANOVANJE, 105 m2, 3. nadstr. novejšega bloka, delno opremljeno, lepa terasa. PIA NEPREMIČNINE 12 656-030, 622-318_ IMS TRŽIČ -KOVORSKA PRODAMO 2 SS S KABINETOM 57 m2. BON nepremičnine 362-990, 041/759-003 2226 _ STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II 1 ss preurejeno v 3 ss, 49,5 m2, 9,6 mio SIT, KRANJ Center lepo 4 ss meščankso stanovanje potrebno obnove, 140 m2 in možna preureditev podstrešja, 15 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333, 041/333-222_2383 KRANJ-TAKOJ najamemo garsonjero, 1 ss ter 2 ss, nudimo predplačilo! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212- 87 6 292! KRANJ - za znane kupce kupimo več 2 ali 3 ss, (Šorlijevo, Vodovodni stolp), gotovina. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 2922 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina II, 1 ss preurejeno v 3 ss, 49,5 m2, 9,6 mio SIT, KRANJ Center lepo 4 ss meščansko stanovanje potrebno obnove, možna preureditev podstrešja, 15 mio SIT, KRANJ Vod. stolp lepo 3 ss, popolnoma obnovljeno, 73/80 m2/lll., CK plin, 13,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 2935 ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 53m2, VIII. nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 ŠKOFJA LOKA PARTIZANSKA CESTA, prodamo dvosobno stanovanje 60 m2, VIII nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 TRISOBNO STANOVANJE, 78 m2, centralna, toplovod, CATV, telefon, II. nadstr, na Planini I, prodam. 12 334-342, v včernih urah 2986 V centru Bleda prodam NOVO STANOVANJE v tristanovanjski hiši. 12 041/661-873 3058 KRANJ Begunjska lepo, obnovljeno 1 ss+k, 34,40 m2/vis.pri., vsi priključki, 8,6 mio SIT, KRANJ Planina II 2ss ohranjeno, 68 m2/VII, vsi priklj. J-V, 11 mio SIT, KRANJ Vod. stolp, lepo obnovljeno, 3ss, 73,80 m2/!ll., CK plin, 13,8 mio SIT, KRANJ Gorenj, odr. 3 ss, 78,90 m2/ll, vsi priklj., 12,9 mio SIT, KRANJ Planina III atrijsko-končno, 2 ss+2k, 81 m2, parket, opremljeno vsi priključki, 17 mio SIT, KRANJ Primskovo 3 ss v hiši, dve stanovanji, 95 m2, CK olje, vrt, 13 mio SIT.DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222_ 3205 KOROŠKA BELA - prodamo 1 ss, 43 m2, CK, tel., balkon, možnost dokupa garaže. PIA NEPREMIČNINE 12 212-719, 212-876 3235 KRANJ - na dobri lokaciji prodamo 2 + 2 sobno STANOVANJE, 81 m2, CK, tel., CATV, atrij. PIA NEPREMIČNINE 12 212-719, 212-876 3238 BLED - oddamo 1 ss, 50 m2, CK, tel., opremljeno. PIA NEPREMIČNINE B-212-719, 212-876 3241' TRŽIČ - Deteljica; oddamo 1 ss, 49 m2, CK, tel., CATV, ugodno! PIA NEPREMIČNINE 12 212-719, 212-876 KRANJ PLANINA prodamo dve garsonjeri v izmeri 26,5 m2 in 29 m2, cena ugodna. BON nepremičnine, 362-990,041/759-003 3279 Prodamo NOVA STANOVANJA 48, 62, 45, 51 m2 v središču Tržiča. Možnost vselitve ob koncu leta 2000, zelo ugodno. Cena po dogovoru. 12 041/322-519 3347 RADOVLJICA dvosobnon stanovanje (60 m2) v pritličju sončnega naselja, novo, prodamo.J&T, 714-424, 041 /738-454 3363 RADOVLJICA, prodamo dvosobno stanovanje v pritličju na Gorenjski c, vsi priključki. J&T 12 714-424, 041/738-454 3364 LESCE enosobno stanovanje v bloku prodamo. Cena po dogovoru po ogledu. J&T 12 714-424, 041/738- 454 3365 RADOVLJICA, LESCE. BLED, JESENICE in okolica, za znane kupce kupujemo garsonjere, 1ss, 2ss in večja stanovanja. Plačilo z gotovino. J&T 12 714-424,041/738-454 3366 Prodam dvosobno STANOVANJE na Golniku. "s 461-729 3370 (M? vsak ponedeljek ob 9* in 18* uri AVTO ŠOLA imf.^mm ffSSSt 311-035 211-222 V Škofji Loki za Kamnitnikom kupiva dvo ali trosobno stanovanje. *2T 040/229-866 3381 GOLNIK, 3 sobno stanovanje v hiši (80m2), 2. nad/2, adaptirano, v pritličju garaža in vrt. Cena 9,7 mio SIT, prodamo. BT 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 3396 KRANJ Valjavčeva, 2 ss (50 m2), 3. nadstr. /4, CK, balkon, cena 10 mio SIT, prodamo, tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 3397 ŠKOFJA LOKA Frankovo naselje, prodamo dvosobno stanovanje 60 m2, I. nadstr., dva balkona, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 V Radovljici ODDAM dvosobno stanovanje, CK, KATV, telefon, opremljeno. B 703-510, 041/526-763 3492 VOZILA DELI Prodam neatestirano PRIKOLICO z naletno zavoro. 545-115 3330 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLI FRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. AVTO JAKŠA, S.P. ST 241-168, GSM 041/730-939 le VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LASTNIŠVA. MARK MOBIL, D.O.O., 242-600,041/668-283 4 ... -i "7 ,.....J r X ? ,3 m 'š Đ X > OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-076 MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel,: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel.: fax: 064/431-764, MDB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 041/624-685, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 715-411 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 715-411 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7 ure zjutrajnaslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041) 712-329, (041) 833-375 NON STOP Mnt PRODATI VAŠ AVTO TAKOJ? Svojo ustvarjalno življenjsko pot je sklenil sodelavec in učitelj Janez SEVER u ni v. dipl. inž. Njega in njegovo delo bomo ohranili v lepem in trajnem spominu. Sodelavci in dijaki Srednje kovinarske in cestnoprometne šole Škofja Loka Škofja Loka, 21. februarja 2000 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, deda, pradeda, brata in strica JOŽETA KAVČIČA iz Žirovskega Vrha Sv. Antona 2 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala dr. Perda-novi za vso skrb in pomoč ob njegovi bolezni. Hvala g. župniku Alojziju Oražmu za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem za zapete žalostinke, ge. Minki za lep govor ter sodelavcem Mesnin Dežele Kranjske Šk. Loka in Jelovice Gorenja vas. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Žirovski Vrh, Gorenja vas, Javorjev Dol, Voglje, 15. februarja 2000 Saj ni rečeno, da te ni čeprav tvoj glas se več ne sliši ZAHVALA beseda tvoja v nas živi da vedno boš med nami ti. Ob boleči izgubi našega dragega brata, strica in botra KARLA POŽEGA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem in sostanovalcem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala Pošti Kranj za iskreno pozornost, govorniku upravniku Pošte Kranj g. Toniju Francu za lep govor ob slovesu. Lepa hvala tudi gospodu župniku Francu Godcu za govor in pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostinke. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga skupaj z nami v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žalujoči brat Ivan z družino in ostalo sorodstvo Kranj, 17. februarja 2000 ostala tvoja je dobrina, a v naših srcih bolečina. ZAHVALA Odšla si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ni gorja, V 94. letu starosti nas je zapustila naša draga sestra, babica in prababica FRANCKA POLJANEC roj. Brodar Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, izrekli pisno in ustno sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo ZB Kranj in ZB KS Huje za poslovilna govora, še posebej pa njeni sotrpinki iz taborišča Danili Gril za v srce segajoče poslovilne besede. Zahvala tudi godbenikom in pevcem ter praporščakom. Zahvaljujemo se njeni zdravnici dr. Jerajevi in njeni medicinski sestri ter vsemu zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik. Hvala tudi Pogrebnemu zavodu Kranj za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sestra Marija, zet Milutin, vnukinji Vesna in Irena z družinama Kranj, Beograd in Dunaj, 18. februarja 2000 Mama je samo ena, kdor jo je ljubil, ve, kaj je izgubil. ZAHVALA V 88. letuje zapustila solzno dolino in odšla k Bogu naša draga mama, tašča, teta in svakinja MARIJA MEDVEŠEK roj. Geršak iz Lahovč Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, za sveče, cvetje in sv. maše. Zahvala dežurni službi, dr. Mohorju, sestri Silvi Jenko za obiske na domu, dr. Esteri Finci za njeno skrb med boleznijo in Nevrološki kliniki za njeno* zadnjo pomoč moji mami. Zahvala tudi g. Jeriču in praporščakom za lepo opravljene pogrebne storitve, g. kaplanu Janezu Rihtarčiču iz Cerkelj, nečaku Bernardu in g. župniku iz Rakovnika za lepo opravljen pogreb in pevcem iz Predoselj za sočutno zapete žalostinke. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Tončka z možem Pavletom in ostalo sorodstvo Lahovče, 16. februarja 2000 ODKUP, PROAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škotja Loka (bivša vojašnica) "B 634-148 in 0609/632-577, 041/632-577 5 R 21 1.4 TL, 1.91, bela, 5 V, s. streha, reg. do 6/00, 495 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., "B 719-118 53 MARUTI 800 CITY STAR, 1.96, 50 000 km, 1. lastnik, reg. do 7/00, ohranjen, 450 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o, -H- 719-118 54 PEUGEOT 306 2.0, S 16, 1. lastnik, 1.98, reg. 10/00, bordo rdeč, 27 000 km, serv. knjiž., klima, ABS, el. paket, avtoradio, garažiran, lepo ohranjen, ugodno prodamo! "EP 041/644-991, Jernej 99 ESCORT 1.4 CLX, let.92, met moder, 5 V, 113.000 KM, CZ, AR, 575.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., B" 719-118 788 TRANSPORTER 2.4 D, I. 95, FURGON, bel, ABS, SV, EO, AR, VVEBAS-TO, meglenke, reg. 6/2000, zelo ohranjen, 1.555.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 ' 1086 TVVINGO PACK, I. 98, rdeč, 1. last., servisna, DCZ, ES, EO, AIR BAG, 1.160.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 1550 LANTRA 1.6 GLSI, letnik 93, 100.000 km, reg.8/00, SV, CZ, ES, AR, ALU, bela, 695.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o. "B 719-118 1704 ASTRA 1.6 KARAVAN, I. 95, bela 111.000 km, reg. 10/00, 2x AB, SV, CZ, s streh,a rolo, sani, 1.250.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 1952 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VOZIL TER MENJAVA STARO ZA STARO. M. Vadnova, 243-041, 041 /673-726 2007 AVTOAS.d.o.o. Polica pri Naklem ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABLJENIH VOZIL. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN ODKUP RABLJENIH VOZIL, t? 472-092, 041/404-960 2200 JEEP FORD EXPLORER 4.0 I, I. 96, met. zelene, klima, ABS, 2x AB, el. oprema, usnje, s.s treha, ALU, nepoškodovan, 3890.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 2594 MITSUBISHI COLT 1.6 GLXi I. 93, novejša oblika, reg. do 2/2001, srebrna barva, 78000 km, redno servisiran, elek. stekla in ogledala, centralno zaklepanje, elek. strešno okno, avtordio, ohranjen, garažiran, prodam. W 041/644-991 2799 HYUNDAI ACCENT 1.5 GLSI prvi lastnik, I. 95, reg. do 8/2000, bela barva; 89000 km, redno servisiran - serv. knjižica, 4-v, servo volan, avtordio, lepo ohranjen, garažiran, prodam. 'B 041/644-991 2800 HYUNDAI ACCENT 5 vratni, prvi lastnik, letnik 96, reg. do 8.3.2000, kovinsko vijolično srebrne barve, 90.000 km, redno servisiran-servisna knjižica, ohranjen, garažiran, prodam. "B 041/644-991 2801 HYUNDAI H 1 4 WD, nov, testno vozilo, 7 sedežni, vsa oprema, elek.paket, klima, ABS, dvojni AB, kovinske obrobe, ALU..., zeleno/srebrna barva, zelo ugodno naprodaj. "B 061/716-221 2802 ODKUP-PRODAJA RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. "B 323-298, 041/773- 772 2900 TIPO 1.6 IE SX, I. 94, črn, SV, CZ,ES, ohranjen, 720.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 2936 Prodam VW 1200 HROŠČ, ohranjen, I. 75, reg. do maj/00, ugodno. "ET 561-037, 715-824 3035 Prodam MAZDO 626, I. 91. S 323- 291 3169 Prodam VW GOLF II 1.3 B,I. 89, reg. do 10/00, servisna knjiga, cena 370.000 SIT. -B 041/211-300 3328 Prodam RENAULT 19, I. 93 in GOLF JXB 1.3, I. 87. "B 710-795, zvečer 3332 Prodam FIAT UNO 90, I. 90, reg. do 8. julija, "B 401-575 3344 Prodam MB 280S, letnik 73, 146.000 km, 160 konjev, obnovljena notranjost, 450.000 SIT. "B 041/712- 453 3368 Prodam BX 15 TGE, letnik 89, rdeče barve, reg.11/00, ohranjen, zimske in letne gume. "B 403-622 3369 Prodam JUGO KORAL 45, I. 88, reg. 12/00. "B 041/549-333 3374 PASSAT 1.8 CL, I. 91, bel, lepo ohranjen ABS, servo, centr. zakl., cena ' 840.000 SIT. "B 041 /378-803 3379 Prodam 306 XN, I. 94, registriran 3/01, bel, prodam. -H 831-523, 891- 003 3384 FIAT TEMPRA 1.6 SX, 1.93, reg. do 15.12.2000, 640.000 SIT. AVTO MLAKAR &PODBORŠEK 224-540 3408 LANCIA Y 10, I. 93, 470.000 SIT. AVTO MLAKAR&PODBORŠEK 224- 540 3409 TIPO 1.4 IE, I. 95, 740.000 SIT. AVTO MLAKAR & PODBORŠEK 224- 540 3410 MAZDA 323, I. 91, reg. do 6 9.2000, 570.000 SIT. AVTO MLAKAR &PODBORŠEK 224-540 3411 Oglasite se ali pokličite TALON, d.o.o., PE Zg. Bitnje 32 TEL,: 064/316-180, kjer vas čaka seznam kupcev. Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. RENAULT R 5 CAMPUS, I. 93, 460.000 SIT. AVTO MLAKAR&POD-BORŠEK 224-540 3412 UGODNO PRODAMO R 19 RT 1.4, 4 v, I. 94, CITROEN C25 4 Furgon I. 89, SUBARU YUSTI I. 87, ŠAFRANE 2,5 I. 99 testno vozilo! Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. "B 428-0011 ali 428-0012 RENAULT PREŠA.d.0.0, Cerklje 3415 Prodam LADO NIVO, letnik 90. "B 431-124,041/522-758 34ia prodam R$, letnik 91. "B 041/584- 590 3423 RENAULT MEGANE 1.6 RN, prev. 60000 km, servisna knjiga, nikoli poškodovan, ugodno prodamo ali menjamo za cenejše vozilo. t? 041 /647-729 RONDO TRADE 3426 RENAULT 5 CAMPUS, I. 91, 5 vrat, NISSAN MICRA 1.0 I. 86, nikoli poškodovan. S" 041/647-729 RONDO TRADE 3427 RENAULT 21 TL, I. 87 odlično ohranjen, FORD ESCORT 1.3 CLX, I. 93. "B 041 /647-729 RONDO TRADE 3428 KIA PRIDE 1.3 GLX, 1.96, OPEL KA-DETT 1.3 LS, 1.87. "B 041/647-729 RONDO TRADE 3429 LADA NIVA 1.6, 1.93, veliko dodatne opreme, 40.000 km, ugodno. U 041/647-729 3430 CITROEN AX 1.0SPOT, I. 97, SUZUKI SEIGT 1.3 GLX, I. 91. "B 041/647-729 RONDO TRDE 3431 RONDO TRADE D.O.O. PRODAJA RABLJENIH VOZIL, MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO, KIDRIČEVA C. 51, Škofja Loka, 634-889, 041/647-729 3432 SEAT IBIZA SPECIAL 1.0, I. 93, 5 vrat, črna barve, reg. 24.11.2000. AV-TOMEHANIKA LUŠINA FRANC, Gosteče 8, Škofja LOka, 652-200, 652-202 3434 Na ZALOGI AVTOPREVLEKE ZA VOZILA ZNAMKE HYUNDAI IN SUZUKI! AVTOMEHANIKA LUŠINA, Gosteče 8, Šk. Loka, 652-200, 652-202 3435 Prodam ALFA 33, letnik 87, prevoženo 230.000 km, reg. do 7/00, cena 170.000 SIT in ALFA 33, letnik 85, vendar neregistrirana v voznem stanju z veliko dodatne opreme cena 30.000 SIT. Cena za obe je 185.000 SIT. 708-357 3453 MgGflNTflR mM fn Bral >v Pwprotnik 10, NAKLO Td /fax:064/471-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^J*&* AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^MOHROEF ODKUP.PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VOZIL, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO TER UGODEN KREDIT. A.C. VOLAN D.O.O., KRANJ PE. VODICE, KAMNIŠKA C. 12, 061/823-427,041/676-949 3454 Ugodno prodamo R 5 CAMPUS PLUS, I. 93, HYUNDAI PONY 1.5 LS, 1.94, 5 v, rdeč. A.C. VOLAN,d.o.o.. KRANJ PE. VODICE, 061/823-427, 041 /676-949 3455 Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3, GLI, 1.90, 3v, rdeče barve, druga lastnica, cena po dogovoru. "B 061/841-750, 041/727-128 Komenda 345a Prodam BMVV 316, L. 86, reg. do novembra 2000. "B 334-189, 041/686- 81 9 3460 Prodam se novi tip avto SUZUKI GUSTY 4x4, I. februar 2000, registriran. "B 226-339 3461 Prodam VW GOLF, I. 80, registriran do 9/00 za 30.000 SIT. "B 311-874 3468 Prodam PASSAT KARAVAN 2.0 16 V, letnik 92, 196.000 km. "B 332-198 3485 DAIHATSU CHARADE 1.0 TS, I. 91, 108.000 km, vreden ogleda, registriran do 8/00. "B 312-653, po 18. uri 3488 CORSA 1.4 SVVING, 1.94, 48000 km, 5 v, AB, CZ, AR, bela, reg. 6/00, 895.000. AVTO LESCE 719-118 3499 CLIO 1.2 BEBOP, 1.96, 60.000 km, servisna, rdeč, reg. 2/01, 895.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 3500 VECTRA 1.6 GL, I. 96, 85000 km, met temno zelena, servisna, ohranjena, 1.695.000 SIT. AVTO LESCE 719- 118 3501 ZAPOSLITVE Zaposlim VOZNIKA C in E kategorije za vožnje v mednarodnem prometu. "B 525-360 2580 Zaposlimo NATAKARICO z izkušnjami. "B 041/390-370 HONORARNO ZAPOSLIMO dekle za delo v strežbi v kavarni v okolici Kranja-■B- 041 /682-228_ _3ii5 Podjetje ALPE TRANSPORT d.o.o. zaposli VOZNIKE C in E kategorije za nedoločen čas za mednarodni prevoz. Inf. na -B 865-420 ali na naslovu SP-Plavž 6 b, Jesenice_ ^ USPEŠNO POSLUJEMO IN RASTE-MO, zato honorarno zaposlimo po dve osebi s srednjo šolo za področje trženja doma iz Kranja, Škofje Loke m Radovljice, g 041/636-295 Iščemo dekle za delo v strežbi v oko-lici Kranja, "g 041/855-721 Ponujamo več del na domu, sam° resni pokličite "B 031 /536-873 3204 VB egunjal 1. PEK 2. NA1 3. NA1 Proš *» Zaposlimo NATAKARIpO za delo okrepčevalnici. "B 041/682-219 J^, Takoj zaposlimo PRODAJALKO živilske stroke za 4 urno popoldansko delo v samopostrežni trgovini v Kranju, I3'1" ko tudi honorarno. "B 2 2 5-874 J^, Iščemo prijetno dekle za strežbo v kava baru v Stražišču pri Kranju. 040/250-930 J^, Zaposlim TRGOVCA v kmetijsko tehnični trgovini. "B 631-190 Za pomoč na kmetiji zaposlil moškega, lahko tudi zakonski par. Nu- dim hrano, stanovanje in plačo. Ponud-be na -BT 712-084, po 18. uri Zaposlimo zidarja z znanjem pekrskih del. INTERM, n 041/744-677 3390 AGRARNA SKUPNOST GORJ^ŠE' NOMENJ planina Javornik na Pokljuki, išče 2 PLANŠARJA po možnosti zakonca. Planina je ograjena in P0*6^ strojna molža. Interesenti naj se priS' sijo v pisni obliki s kratkim opisom P predsedniku Stare Jože, Nomenj Boh. Bistrica do 10.3.2000, "B 29, 722- 152 po 19. uri 3393 Zaposlimo NATAKARICI za delo dnevnem baru Sonček- Škofja Loka i v gostilni Sora - Žiri. V baru Sonc^ občasno zaposlimo tudi študentko-041/77-47-37,622-723 Zaposlimo tri ljudi honorarno ali^2-no za trženje v pisarni - Kranj. "B 3 045_____J^ Zaposlimo TRGOVCA v kmetijs*' trgovini. -B 733-156__ Zaposlimo DELAVCE v kamnoseški stroki. Možnost priučitve. 471-8 211-836 ali 0609/643-014 ____J^ NI POMEMBNO KOLIKO STE STAf^ NITI KAKŠNEGA SPOLA STE! ZA JE POMEMBNO, DA IMATE VOU DO DELA IN POTREBO ^ DENARJU. ZAPOSLIL! REDNO ALI HONORARNO 060,041/637-492 Zaposlim ŠIVILJO za šivanje Plet^Q in PLETIUO-PLETIUCA. *B 355-0' Zaposlimo PRODAJALKO z izkusDJ^ mi, lahko tudi mlajšo upokojenko-641-219 Iščem delo v dopoldanksem Možno delo na domu. 12 73»" Sonja __. Honorarno ali redno delo v telefor1 kem studiu. "B 352-321, 72^-^6^ 3486 ^^^-^ -"—"""" hiavlj3 Podjetje Tehnocar, d.o.o. °™LcA prosto delovno mesto PRODAJ VOZIL. Pogoji, trgovska izobr^oSt znanje računalništva, komunikafl ^ Pisne vloge pošljie na naslov: T^ p CAR,d.o.o., Tavčarjeva 17, ^ Loka, do dne 25. februarja 200U-3493 _ŽIVALI__^ DOLGODLAKI ČRNI PRINAŠALKI mladiči retriver. "B 557-714 —■** ---■—' T dol' PODARIM PSIČKO, rajve ba^ji6 god lako, staro 5 mesecev. "S 4- Prodam ZAJCE za nadaljno rejo 041/821-395 -" -~ r,iJrAsta"'eg Prodam črnobelega BIKOM . 33z6 10 dni. Korenčan, Podbrezjeb^--^ _-----■— cjHafjr1 Prodam TELIČKO za zakol ali na ^ rejo. "B 622-486 Naklada 50.000 izvodov ZA CORENJKE iN GORENJCE! Ik UR DOBRE GLfiSBEM! Trgovina FLIS sprejme naročila za PIŠČANCE PITANCE, 196 tedenske JARKICE in PURANE. S 733-236 3337 Prodam KRAVO za zakol. Zupan, BI. Dobrava 67 3341 Prodam TELIČKI stari 2 in 3 tedne. g 563-560_3343 PRAŠIČKE od 25-30 kg prodam. Zg. Duplje 26, 471-157 3380 Jalovo KRAVO simentalko, prodam. ^041/503-776 .3387 Prodam 140 kg težkega BIKCA. Stare, Leše 45 3389 BETONSKE REŠETKE dolžina 220 crn za govedo in prašiče,prodam. "B" 558-263 3391 Prodam BIKCA simentalca in crnobelega. Cerklje, c. Janeza Bobnarja 2 ' 3398 Prodam KOZO za zakol in ZAJCA ''ščka za pleme, 421-083 3400 Prodam tri OVCE z jagnjeti in jAG_NJETA. -g 802-227 Tomaž 3401 Prodam 10 dni staro TELIČKO ^"entalko. Zadraga 15, Duplje 3404 Prodam bele domače PIŠČANCE. Vrtna pot 3, Voglje, 491-270 3419 Prodam SAMOJEDA rodovniških staršev.Mikelj, Zg.Bitnje 50, Žabnica 3422 Prodam KOZLIČKE in KOZLA srnaste pasme. "S 626-053 3425 Prodam DOMAČE, OČIŠČENE ZAJCE. TJ" 040/201-462 3457 Prodam TELIČKO simentalko. IT 721-398 3467 BIKCE simentalce prodam in dostavim na dom. C 062/768-687 3470 Prodam simentalko, staro 14 dni. 738-040 3476 Prodam BIKCA rjavosivega, dobro razvid, v četrtem tednu. TET 723-634 Prodam TELICO simentalko, težko 120 kg. C 646-257 3490 Prodam TELIČKO simentalko, staro en teden, A kontrola. Soklič, Selo 22, Bled 3495 Prodam čistokrvne črne LABRADOR-CE, že cepljene. Đ 246-642 ali 041/869-452 3496 Prodam TELICO simentalko brejo v 9. mesecu, t? 744-619 3503 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca mešanca od 200-250 kg. Đ 041/731-030 ^(fi)3MiMcJJ©5I3(GLAS mali oglasi: 223-444. faac 222-917 (ggfflDannr. dd. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER, Ljubljanska cesta 22 TEL.. 064/215-215 MOGOČE BOSTE PRAV VI BREZPLAČNO UPORABLJALI VOZILO RENAULT CLIO ENO LETO PRIDRUŽITE SE NEKAJ 10.000 LASTNIKOM VOZILA CLIO NEVERJETNE CENE ZA VOZILA RENAULT LETNIK 1999 * TVvINGO že od 1.319.638,00 SIT * CLIO že od 1.425.694,00 SIT x MEGANE že od 2.327.703,00 SIT » KANGOO že od 2.052.208,00 SIT * LAGUNA že od 3.296.656,00 SIT Za 1.749.000 SIT boste kupili avtomobil z motorjem s prostornino 1500 cm3, vgrajenim airbagom za voznika, volanom servo, električnim pomikom stekel in s centralnim zaklepanjem, z vgrajeno klimatsko napravo, radiom... Tako razumna cena in ugodni plačilni pogoji bodo gotovo prepričali vsakega racionalista. /##90?#ujiu MOTOR Racionalna odločitev KLJUČAVNIČARSTVO JANEZ VREČEK s.p. Podjetje Ključavničarstvo Janez Vreček, s.p., iz Zg. Brnika 143 pri Cerkljah se je uveljavilo na slovenskem trgu z izdelavo peči za centralno ogrevanje, bojlerjev in cistern za olje po željah kupcev. Peči na olje in plin moči od 10 -100 KW: To so peči izdelane iz jeklene kotlovne pločevine debeline 4 mm. Posebni način vodenja vročih dimnih plinov pa omogoča maksimalno kvaliteto izgorevanja in zelo varčno obratovanje. Zaradi zelo visokih izkoristkov (do 95 %) lahko privarčujemo do 30 % energije. Prednost pred malimi litoželeznimi kotli pa je v vodni prostornini (do 70 I - glede na velikost), kar preprečuje veliko število vžigov gorilca, kar je okolju zelo škodljivo. Majhne I III dimenzije omogočajo lahko samostojno postavitev ali pa kot dodatni vir ogrevanja k že postavljenim trajnožarečim pečem. Pri postavitvi pa si lahko pomagate s podstavkom za peč, ki ga nudimo kot dodatno opremo. Na peči je tudi kotlovna regulacija, ki omogoča ekonomično in zanesljivo obratovanje tudi v nizkem temperaturnem območju. POLEG TEGA IZDELUJEJO TUOI: - peči na trda goriva, bojlerje za gretje sanitarne vode, cisterne za olje po vaših merah. S pomočjo njihovih izdelkov bodo mrzli zimski večeri prijazni in topli. INFORMACIJE: 064/421-015, GSM 041/734-018 =?ADiO GORENJSKI MEGASRČEK - 97,3 MHz TOREK 6.30 AEROBIKA 9.20 GOSTJE IZ ZDRAVILIŠČA KRKA 13.20 TUDI JESENI JE LEPO 16.20 PREDSTAVITEV FAKULTETE ZA STROJNIŠTVO V MARIBORU 19.30 911 TURBO 21.00 KO NARASTE ADRENALIN WWW: HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio-kranj.si SREDA 6.30 AEROBIKA 13.20 GORENJSKA LEKARNA 16.20 PRED KONCERTOM RANDY NEWMAN V CANKARJEVEM DOMU 17.00 GREMO V LIFFE 20.00 ODDAJA O MODI ČETRTEK 6.30 AEROBIKA 17.00 PRENOS POGOVORA S PRED. DZ JANEZOM PODOBNIKOM - IV RAD. MREŽA 18.20 TO SO NAŠI 19.30 MUSIC MACHINE 20.00 PARNAS ZADNJE NOVICE bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 064/223-111 mobitel :041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... IV/I I bomo pisali HalO^IMiSSJI^ISSGLAS! Kamnik Dva kulturna dogodka Kamnik, Mengeš - Dežurno oko fotoaparata je minuli vikend zabeležilo dva kulturna dogodka. V razstavišču Veronika je ta mesec odprta razstava del Klavdija Tutte, ki se tokrat predstavlja z nežnimi deli, kot pravi sam, iz cikla Življenje naj bo. Razstava je že ob otvoritvi v začetku meseca vzbudila pozornost, odprta pa bo do konca meseca. V Galeriji Mežnarija v Mengšu pa so konec minulega tedna odprli prodajno razstavo likovnih del, ki so nastala na prvem Jelovškovem likovnem srečanju, ki je bilo sredi decembra lani. Takrat se je v Mengšu zbralo osem slikarjev. Razstavo so odprli v soboto, na ogled pa bo med 26. februarjem in 12. marcem vsak dan med 17. in 19. uro, ob nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro. • A. 2. Mengeš KOŠARKA mm Sreda, 23.2.2000 ob 19. uri HALA PODENŠKOFJA LOKA V^b^o^iT GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Uh, kje daleč je poletje! Na straneh današnjega Gorenjskega glasa, namenjene gospodarstvu, je objavljeno obvestilo novega stečajnega upravitelja ZLIT Tržič, d.d. - v stečaju o javni prodaji premoženja stečajnega dolžnika. Po dolgih letih, ko se v Zlitovem stečajnem postopku ni kaj dosti dogajalo, gredo letos stvari skorajda s svetlobno hitrostjo: proizvodnje ni več, vsi zaposleni 'na zavodu', javna prodaja premoženja je z današnjim dnem razpisana. V sklopu te sorazmerno velike tržiške tovarne, v kateri je v najboljših časih delalo tristo delavk in delavcev, je tudi velika kotlovnica. V njej kurijo (par-don: so kurili) lesne odpadke, ki jim v sosednji predd-vorski občini, kjer se lotevajo gradnje nove kotlovnice, bolj učeno pravijo biomasa. Iz Zlitove kurilnice so nekdaj zagotavljali vročo vodo oz. ogrevanje tudi za vrtec Palček, tovarno Trifix, tržiško letno kopališče in del Peka. Trenutno je od dobav tople vode iz Zlita zlasti odvisno tržiško letno kopališče, ki je v lanskem letu prejelo priznanje kot najlepše urejeno slovensko kopališče. Poleg tega se zaradi dobro urejenega ogrevanja v Tržiču letna kopalna sezona že precej let začenja najbolj zgodaj, celo prej kot na ljubljanskih kopališčih Ilirija in Kolezija. In kajpak traja, če je količkaj vreme, tja v september. Če se bo zgodila prodaja Zlitovega premoženja, je kaj malo verjetno, da bo tudi letošnje poletje tržiško letno kopališče imelo zagotovljeno ogrevanje. A kaj, ko je poletje še takoooo zelo daleč in ima tržiška občina veliko bolj pomembne novo-graditeljske probleme, kot pa skrbeti za to, če bo voda v bazenih topla. GBD Gorenjska borzno pasrtdniAka Jrulha a\d. ŽELITE KUPm AU PROPATI DELNICE? ^__ NISTE ZADOVOLJNI Z O&KE&TMI V DANKAH? m KAPI OFLEMENITIU VAŠE PK1HKANKE? irr^, ObiSčete mu lahka vsak (telovnik od 7. do 19, ure. NAKEDITE KOKAK -«=* , Z NAMI- *r~-*i korak naprej KoroSka 33, Kranj td.:5aO-1CHS, 380-10-16 Pft T. TAKo sfc£o OOKAR SO Zfitf-U Vlada bo spremenila način subvencioniranja študentske prehrane v Študentje že pripravljajo jajca Študentje se zaradi nestrinjanja z novim predlogom vlade o subvencioniranju prehrane pripravljajo na nov protest pred parlamentom Kranj, 22. februarja - V študentskih vrstah se je pred dnevi sprožil tihi alarm. Vlada oziroma ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je že pripravilo novo uredbo o subvencioniranju študentske prehrane, ki bo prinesla kar nekaj študentom neljubih sprememb. Največja bo v deležu, ki ga država prispeva vsakemu študentu ob nakupu bona za prehrano. Prav zaradi te napovedane spremembe se obeta, da se bodo študentje zopet zbrali v Ljubljani pred parlamentom in pripravili protest, kakršnemu smo bili nazadnje priča januarja 1996. leta. Vlada je menda novo uredbo začela snovati že lani jeseni, vendar je študente o njej mačehovsko obvestila šele januarja letos. Predstavniki študentov mariborske in ljubljanske univerze so bili šokirani nad nekaterimi novostmi v uredbi in se z njimi tudi niso strinjali, a veliko niso dosegli, zato so se sedaj obrnili na svojo 70.000-glavo bazo in jih seznanili s predlagano uredbo, hkrati pa jim že napovedali, da bo pripravljen pros-test pred parlamentom, če vlada ne bo pokazala vsaj minimalnega posluha. Tako je tudi Študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede oziroma njen sekretar Mladen Vukadinovič v Kranj povabil Zvonka Pešiča, sekretarja za socialne zadeve v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru, ki je eden izmed študentskih pogajalcev z vlado, daje tudi kranjskim študentom predstavil vladine namere. V predlagani uredbi najbolj izstopa 4. člen, po katerem naj bi državni proračun subvencioniral obrok študentske prehrane v višini 75 odstotkov zneska, določenega s kolektivno pogodbo za negospodarstvo za obrok prehrane delavcev. Z drugimi besedami: država naj bi k nakupu vsakega bona prispevala 430 tolarjev (fiksni znesek)-Po sedaj veljavni uredbi pa država krije 60 odstotkov vrednosti bona, medtem ko preostanek bremeni študenta. Poglejmo primer še povsem plastično. Po sedanji uredbi država za bon v vrednosti 800 tolarjev prispeva 480 tolarjev (60 odstotkov), študent pa 320. Po novem predlogu je državin prispevek 430 tolarjev (cca. 54 odstotkov), študent pa 370 (cca. 46 odstotkov). Razlika sicer še ni očitna, a kaj bo, ko bodo gostinske storitve dražje, višina prispevka države pa naj se ne bi gibala po inflaciji, in bo bon vreden okoli tisoč tolarjev. Tedaj bo državni prispevek za bon le še 43 odstotkov, kar 57 odstotkov pa bo padlo na že tako revnega študenta. Pešič si ne zna razložiti, kaj drugega državo vodi k predlagani spremembi kot varčevanje na račun študentov. Ministrstvo sicer pojasnuje, da želijo zgolj vzpostaviti nadzor nad porabo proračunskih sredstev, da mora biti državno subvencioniranje transparentno, da se mora preprečiti zloraba bonov. Vendar pa, pravi Pešič, se to da urediti tudi brez nove uredbe, saj je potrebno dogovoriti le način kontrole, ki je s strani študentske komisije za prehrano že sedaj strog-V ozadju vladine spremembe pa se verjetno skriva dejstvo, da je študentov vedno več (leta 1996/97 okoli 50 tisoč, letos okoli 70 tisoč), zato bo posledično tudi državni proračun bolj obremenjen. • S. Šubic V Kranju zaprli sejem Veliko zanimanje za lov, ribolov in turizem Drugi slovenski sejem lovstva, ribištva, turizma in postega časa si je od četrtka do nedelje ogledalo 15 tisoč obiskovalcev. Kranj, 21. februarja - Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju so v nedeljo zvečer zaprli prvo letošnjo sejemsko prireditev sejem lovstva, ribištva in turizma ter prostega časa. Druga slovenska sejemska prireditev, ki so jo pripravili Lovska, Ribiška in Turistična zveza skupaj z Gorenjskim sejmom, je tokrat vzbudila veliko zanimanje. Sejem so si od četrtka do nedelje ogledali številni obiskovalci iz različnih krajev Slovenije in tudi iz tujine. Med njimi so bili še posebno številni lovci in ribiči, za katere so prireditelji tokrat pripravili tudi nekatera strokovna posvetovanja in razlage. Sicer pa je bila na sejmu pestra ponudba za lovni turizem. Posebno zanimanje je vzbujala predstavitev puškarjev iz Borovelj z vrhunsko ročno puškarsko tehnologijo, privlačna pa je bila tudi strokovna predstavitev ribištva. Na lovskem področju je bilo med sejmom še posebno odmevno pre- davanje o ravnanju z uplenom od odstrela do potrošnika, zanimanje pa je vzbudilo tudi predavanje o lovski zakonodaji. Na sejmu so se sestali vodniki krvosledcev, več zanimivih predavanj pa je pripravila tudi Ribiška zveza. Sejem si je od četrtka do nedelje ogledalo okrog 15 tisoč obiskovalcev. Precej številčen skupinski obisk so na sejmu konec tedna zabeležili iz sosednje Koroške. • A. Z- 4^ Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Danes, v torek, bo zmerno do pretežno oblačno, v sredo in četrtek delno jasno z zmerno oblačnostjo. DAN TOREK SREDA ČETRTEK__ •\JVVL- hA/1 VREME T min / T max -5/4 -3/5