St. 21. V Gorici, v soboto dne 13. niarca 1909. Letnik XI. Ixhaja Tiak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik iiide dan prej ob 6. ireder. Stane po polti prejeman ali t Gorici na dorn poliJjau celoletno 10 K, polletno 6 K in Šetrtletno 150 K. Prodaja seTGorici r to- bakarnati Schwarz t ÖoUkih ulicah Jell ersitz t Nunikih ulicah in Le- biDDS VerdijcTem tekalilču po 8Tin. GORICA Urednlitvo in upravniitvo Jie nahajata t cNarodni titkarni», alica Vetturini h. It. 9. Dopiie je nailoviti na uredniitvo, oglaae in naročnino pa ua upravniSWo »Goricec. Oglaii le računijo po petit- vrttah in licer ako ie tiikajo 1-krat po 1« Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako te TeČkrat tiikajo, rac"u- nijo ie po pogodbi. Ixdajatelj in odgoYorni nrednik Anton Bavöar. Tiika „Narodna tiskarna" (odgor. L. Lokeilč). Nemška prepofenca. V novojiem času bo «e rrgli Nemci z Tso silo na Primorako. S siatematiönion delom hočejo naprariti nemiki most do Adrije, ngnezditi se hoöejo posebno t Trstn, ki naj postane po iotencijah Vae in Velikonemcet jažnonemiki Hamburg. la naia afstrijska vl&da jim gre ie rade volje na roko. Ejer si le požele, ustanoti jim nemike iole, da lore Tanje sloran- Bko deco. Trat, Palj, Opatija, Gorica gc- TOrijo doTolj jasao, Ni čuda, da njih ošabnost in njih apetit raste do skraj- nosli. Naj navedemo tzgled. V 63. it. „Grazer Tagblattu-a zabteva neki nemiki pedagog in stavitelj nemškega mosta do Airije, naj se aredejo na primorskih ¦rednjih iolah obligatni karzi ˇ deželnih jezikih za Nemce. V teh knrzih naj bi se nemiki dijaki naaöili toliko sloveosöioe, kolikor jo bodo potrebofali kot *»odoöi aradniki. „Auf grammatikalische and flonstige philologisch interessante Einzel« heiten einzugehen, nuiute ttrenge rerbo- ten sein". To je t graikem liatu razprto tiskano. Kam pea taco mol», ridi vsakdo. Še ono pičlo itevilo držarnih slnžbic (boljša mesta imajo iftak oni) bi nemški privandranci radi odjedli domaöinom. Najiepie pa ie pride. „Dar Unterricht der Italiener, beziehungsweise Slorenen, in ihrer Muttersprache", tako modrnje poli- tikujoöi pedagog dalje, könnte u e g- f&llen. Atisg*bo der deutschen (sie; Schule ist es gewiaB nicht, dafür zu sor- gen, — aliecfalls löaote auch diesem Wansche durch Freikurse entsprochen werden". Eako milostljiro! To se prari po naše, aloveničina naj bi se ne pou- öerala *eö na goriiki gimnaziji in realki, nemika nadutost bi ji dofolila krečjemn skromeu kotiöek t neobligatnem kurza. Tako pišejo ljudje, ki so priili s trebu- hom za krnhom r našo dtželo, lačni in rerni, katerim se je ? naii deželi zredil trebušček. Ali ni to že blaznoat? Toda „ist dies schon Tollheit, hat es doch Me- thode". Nemika nerarnost za nas je teöja kakor si mialimo, kajti Nemci delajo ei- stematieno in premišljeno, vsak nemäki uradaik t naii deželi razvija prav apo- stolsko goreönost in misijonsko dela?nost za nemitro. Njih „Schutzreraine" (!!)jih pridno zalagajo z denarjen?. Nemci pa delajo tudi složno. Naj bo Žid ali antise- mit, sotraštTO do sloraostra jih druži. „Schrifiwart" (tajnik) goriäke tülmarkine podružnice je menda dr. Lson Ilornung iz Krakora, prtfjaor na gimnaziji. Mož ima 25 let. Ali se zareda, da mora on kot uöiteJj ljnbiti otroke? Ali mere Ijabitj otroke onega ljudstva, proti kateremu je delovanje Südmarke naperjeno? Za danes dcvolj. E predmeta sa- memu se ie povrnemo. Primera dobro zadela. (Dalje.) »Edinost" piäe nadalje, da je opi- rala bvojo kritiko o političnem delovanja Gregorčičeve stranke ua jaTn», notoriöna in vsem vidljiva dejstfj». Oüa meni dej- stv»; katera se tičejo delovanja naie de- želnozborske delegacije t minoli iestletni dobi. To delovanje sereda ne more iz- kazati ? narodnem ozirn posebnih uspe- hov, kakor bi si jih želel TBak narodni Slovenec, in tudi mi. Trezni in praviöni oceojevalec teh uapehor — ali nEdinosti" 1 juble : neuapehov — se pa ne poBtarlja na stalisöe absolutnosti, brezobzirnosti, na stalidöe razvajane dece, ki hoče imeti od ttariäev to in o&o, pa se ne vpraia, ali stariii sploh to imajo, da bi ji dali. Na to kriviöno staliiöe se je žal postav- Ijala „Edinoat", poanemaje stojo prijate- ljico „Soöo". Lihko ji je bilo in tudi kc- medno naiim poslancemoöitati: toste opust li, tega niste dosegli ... saj so bila to res »jftvn», notoriöna in Tsem fidna dejßtTa", ali se je pa ona kakorien- krat fpraiala, ali so ta „dejstya" sadoTi morebitne nebrižoosti, nemarnoati, ne- spoiobnofiti, nerodoljnbnosti naiih po- slanceT, a!i bo pa posledice skrajno ne- ugodnih razmer in nepremsgljiTih težkoč?! Za zadnje vpraäanje ei je pa „Eiinost" trdoTratno zatiskala oči in maiila uiea», četadi so bile one neugodne razmere in nepreinagljire težkoče „jaTDa, noto- rična in Tsem vidna dejstfa". Ooa je zahterala od naiih poslancer to, kar ie more zahterati od poalance^ ki trorijo ˇeöino, ali Tsaj celotno maojiino, ki more ˇečino T delcvanju zavirati. Te moöi pa naia delegacija ni imela, dež. zbor bi bil tudi brez oje deloval: z abstinenco bi ne bila dc segla dragsga, nrgo prepn- stila laiki teöini še proetejio roko ter iiročila koriati b)ot. Ijadatra slorenskim liberalcem y grdo izkoriiösnje t liberalae svrhe. Naiim ni torej preostalo drugega nego skuš&ti iz!epa doBeöi koriati za naše IjadstVv) v carednem ia gaspcJ&rokčoi , oziru. Člorek torej, ki ima nekeliko do- . fcre volje in trohico politic ne poitenosti, | ne more zihtevati cd take delfgacije nemogočih aspehor Rdor je pa zleTolje ' in poiitični brezvestnež, ta bo akuial iz ' takih kritičnih razmer celo political ka- : pital koTati. la t to nepoiteao podjetje ! je itopila na stran naäih nasprotnikoT | tudi , Edinoai", Id ksj je jedro tega po- političnega rokoTnjtštTa ? V kratkih be- sedah to le : Klerikalci ne morejo t dež. zboru za Slorence Tsega doaeöi, kar jim gre. Vzrok je laika večina in dejstro, da je pred leti uprizerjeno sIot. absticenco, edino sredetro, s katerim bi se mogla laika prepotenca krotti, slor. liberalni poBianec izdal, in da je od takrat vsled razcepljenosti na slor. strani slov. absti- nenca nemcžn». /smolčimo Blorenskemu Ijadatvu te vzroke, kažimo ma le njih posledice, in da si bo znalo te po- sledice razlsgat', podtaknimo jim drugi Tzrok, skrivno zvezo eIot. klerikalcer z Lahi! To je bil spočetek t glari zlega duha T goriiki Gasposki u'ic', in — ustTarjena je bila „Zveza Gre- go rdi ö-Pajer 1 — (Konec prib.) ! Novo zasedanje držav- nega zbora. V sredo je imela poslanska zbor- nica Hvojo prro sejo t novem zaBedanju. Udeležili so se je malone skoro vsi pc- slanci in radorednoat je prigaala tudi mnogo obÖin8t?a na galerije. Eo je priilo ministerstvo v dtorano, so je öeiki radikalci pozdrarili z „Pfai" in „Abzug"-klici, doöim f?ta je leric» in Poljaki Tsprejeli z zirahnim odobrava- njem. Ob neprestanem hrupu öeikih ra- dikalcer je miniBterski predBednik baron Bienerth proglaail XiX, zasedanje držar- nega zbora otrorjeno ter je povabil poal. Funke-jp, naj prerzame ataroBtno pred- sedstvo. V sTOJem poidrarnem goToru, ki se ga je radi neprestanega hrnpa zamoglo le majo rjagmeti, je starostni predsednik izrazil naao, aihbo parlamentarno zaBe- daoje Tspeino, nemoteno in trajno. Res- nost notranjih in uuanjih razmer zahtera popolne može, oeprestano skupno delc- Tanje in trdno odloönost Staroatni predBednik je izrazil nado, da zbornfca opraTiöi zaupanje najiirjih ljudakih slojer. Zakljuöil je btoj goTOr a trikratnim „Živio" na cesarjs. Po reäenih fjrmalnoatih se je z glasovnicami Triila Toliter predsedniki. Oddunih je bilo 440 glasovnic, od teh 98 prnznib. Predaedni- kom je bil z 237 glaBOTi izToljen dr. Pattai. PobI. dr. Pacak je dobil 10S glase, poal. Chcc in Perneratoifer po en glac. Dr. Pattai se je zahralil na ixrolitri in je obljubi), da bode nepristrausko to- dil raiprate ter coral prarice parlamenta. Poziral je poslaoee k aložnemn delova nju. V nadaljeranju akupnega deloranja je najbolje porcštro sporazaraa. Potem obvelja tadi za Aratrijo rek : r troji hiäi je Aratrija. Nato se je Triila Toüter podpred- gednikor. Dr. Lag in ja ;e bil izroljen s 234 glaaoTi, dr. Titez Starzvaski z 308 ^lasoTi, Steil wander z 311 glaso?i, Zi- atorka z 227 glaaori, Perneratoi fer z 207 glasoTi. Po prcčitanjn doilih Tlcg p preöi- <»1 minifiterski predsednik baron ßienerlh Btoj gOTor. Mini&trski predsednik Bienerth je n&- glaial, da ee predatavlja nota Tlada zbor- aici T resnih in težarnih časib. Gororil je nato o zanaDJem položaju in naglaial, da sedaDJo krizo označojeta sporaznm- ljenje s Turčijo in pa izjara naiega. bei- grajekfga pcelanika. Zrtre za sporaznm s Turčijo so Telike, a ne prevelikp, če rpoitetamo, da imamo zdaj neizpodbitno pravico do praTfga naslova za aneksijo Bosne in lleicfgovine. Po sporazumu s Turčijo je znatno odnehala napetott, dasi äe ni popolnoma izginil». Nepojaanjene so pa še zdaj razmere s Srbijo in s Črno gore, ki etatila nemogoče zahteve. Namen tlade je, da ee po direktnem sporsznmljenju ustrarijo redne razmere s Srbijo. Viada se je tega držala in se ni ozirala na razna poro^ila iz sosedne kraljefine. Pred kratkim je bilo po iz- jari naiega befgrajskega poalanika ome- gočeno, da se Srbija lahko neposredno izjavi. Ni izključeno, da se položaj ˇ Srbiji tako izpremeni po Tpliru relevlvsti, da oe bo izkljuöena redna in praktična po- litika. ATBtrc-Ogrska bode rada pripraT- Ijens dobrohotno Toditi pogajanja o gc- spodarskih in prometnih rpraianjih, öe Srbija izpremeni st oje stališče nasproü Bosni in Jzjavi, da hcče korektne in prijvteljske razmere z monarhijo. Dasi npamo na izdržavanje miru, je pa le Doednarodni položaj lak, da moramo biti pozorni, pripravljeni in da moramo ze- diniti tse držarne moöi. Zato je potrebno premirje. Zapcstatiti moramo Tse, kar bi nas razdvrjalo. V nadaijnjem sTojem gorora na- glaia Bienerth, da hoöe vladati u^tavno in postaTno. Naglai», da priöakuje Tsa ja most, da se izpremeni zastareli posloT- nik tako, da ne bo sToboda, red in obstoj državnrga zbora odrisen od malih manj- Sin. Pred Veliko noöjo Želi vlada; da se reäi predloga o Tojaäkih noiineih, nadalje podržavljenje železnic; nadalje öakajo reäitre druge postavne predloge: anek- aijaka postava, jetikoToa poatava, italijan- , ska praTna sakulteU. Glede na držarne finance naglaia potrebo, da se mora varče?ati in potrebo dalekosežnega finančnega načrta. j Po BienerthoTem gOToro ukori predaednik poßlance Choca, Luyj», Zem- ličko in Ealino. I Bienerth je predložil sledeöe vladne predloge : PoslovoikoTa izprememba, aceksiJBka poatara, jeiikoTn* poatava in razdeliter okrcžij n« Čeiken?, o tiakarakih in pomncžilnih aparatih, postaTO o zo- botehnikib, soeijalno zararoTanje, postato : proti pijanoevaDjo, o italijaneki praTni fakulteti na Dunaja, postaro o razTeljar- Ijenju faruitra, o aodni praksi prarnih praktikantoT, ki cito t sodni službi, pro- radon in reö dragih manj Tižnih pred- legOT. Odsekom se nakaže brez pnega branja prediega o italijanski prarni fa- kalteti. Poaf. Nemec je predlagal otroriteT debate o Tladni izjavi. Predlog je bilod- klonjen. Posl. dr, Fanke je predlagal, naj ae izrolijo prejšoji odsek>. Predlog je bil T8pie;et. Nato je bila seja zaključeni. ČetrtkoTa seja je biia mirna. Na dnernem redn je bil nujni predlog dr. Šaateriiča o mažaraki boBenaki agrarni banki. Dr. Susteriiö je pDTdar- jal, da Arstrija ni žrtrorala zato denarja in krri, da bi sedaj a to banko bosenski kmetje names to BTobode dobili oderu- ät\c. Za dr. ŠosterŠičcm je gororil f.- nančni minister Bilinski, ki je izjarljal, da zade?a nikakor ie ni definitirno re- iena in da bo atslrijska Tlada porabila Tea Tpli^, da ATstrija ne booSkodorana. Staliiče atstrijake flade je, da bi o tej stvari moral t prt: rrati razprarljati bo- genski deželni zbor in da Tpraianje od- kopa kmečkih zemljiič ni prepustiti ka- kemu finan^nemi. zaToda. — Dr. Ša- eteriičer predtog je zbornica sog las no »prejela. ¦ Zbcrnica je tčeraj nadaljeTala raz- praTO nujnega predioga posl. Hajna radi prfganjanja češkega časopisja. Na inter- ; pelacijo ya odgovarjal praTosodni minister Hochenbnrgsr. | Posl. Zahradnik je naglašal potrebo, | naj bi se kmalu vrnil na ČeSkem narodni t mir na pravični podlagi ter izjavil, dase ; Tsi čeiki poslanci čatijo soiidarne z ju- , gosloTanskimi brati glede njihovih pritožb ! proti sedanjemu pratosodnemu minialra. Češki poslanci bodo odloöno podpirali lozadeTna stremljenja JagoslovanoT. | Posl. Hajn je imel stoj zakljuöni j gOTor v čeikem jeziko. Nujni predlog i HajnoT je bil odklonjen. — Posl. Elcfaö je utemeljeTal stoj predlog glede uporabe agenta provocateurja Maschek». Na interpelacijo posl. Rlcfaöa je odgOTarjal minister zs notranje stvari Haerdtl. Pos'. EU Uö je t ostrih izrazih pro te« tire 1 proti izrajanjem miniatroTim, nakar je bila nujnoat Eiofaäeve interpe- lacije z 182 proti 156glaaOTi odklonjena. Zbornica je nato prešla na dnerni red, katerega prvi predmet je bil : prro öitaiije rekrutnega kontingenta. Kakor pr?i goTornik se je prijavil za besedo posl. Demdar. — Razprava je bila na to prekiojena in seja zaključen». Prihodnja seja T ponedeljek pop. ob 3. nri. Dopisi. Črntfe. — Volitev župana in podžupanov se je vršila pred par tedni pri nas. Županom je izvoljen naš vele- zaslužni in priljubljeni veleposestnik, g, Leopold Bolko, ki nam je županil uže več let poprej. Dasi se je branil, ' se je konečno vendarle udal želji starešin in ljudstva, med katerim uživa splošno spoštovanje. Bog živi novega župana in podžupane! Ljudstvo stoji z Vami, zaupa Vam in pričakuje, da bo- dete stali vedno na pravem niestu, ko se bo šlo za dobrobit županije, za nje blagor in procvit! Devin. (Momci, na krer!) — Me- seca sept, preteklegt leta so mi poslali „kriöanski oböinarji" derinski (??) öistno dipiomo na knezo-nadikofijski ordinarijat. Ker pa nosi diploma le nedoločen pod- pis „kričanski občinarji", nisem prar go- tor, kdo naj bi bili ti „kriö. oböinarji", da bi se jim zahralil za tako laskovo od- Iikoranje. — Čaktl sem pol leta, da se tadi osebno oglasi pri kn. nadškof. ordi- narijatu. Pa zastonj! Eažejo se jako skromne. — Eer mi je pa geslo : rsa- kema sroje, Breto, ne maram, da bi „kršč. oböinarji" ostali brez pl&öila. — Zato so jarno naprcieni, da se potrudijo na knez. nadikof. ordin. r Gorico in tarn oaebno potrde prisinoBt dipiome. — Čika jih zato mastna nagrada. — Stroike in zaraado öasa plača podpisani. — Požn- rite ae, to Vas nljadno prosi Vai kaplan Franöisek Šrara. j Iz Št. Andreža. (Omika r li- beralnih droitrib.) — V nedeljo 7. t. m. so se oaprarila naša dekleta malo na sprehod do mitnice pri R)jicih. V kremi g. Vižintina je biio par „fintor", liberalnega droitra „Soöebran", katero se je nstanovilo pred par meseci pri Barti. Eo zagledajo naia deklets, začeli so jib zmirjati, sereda to le zaradi tega, ker so r naiem „Slor. kat. izabr. draitra". Oiiikoral se je najboJj „omikan" člorek neki M. B Ta M. B je dekleta zmirjal z „Donne di note", kar je pozneje tajil, ko so ga dekleta podačila, da tako rar- nanje ne pristoja omikanema öloreku. I Nato bo se dekleta podala proti doma, V Št, Aadreža dobijo brata M. B., Poredati eo ma botele, kako snroro jih je napadel brez poroda. M. B. je odgo- roril: „Je imel prar", potem äezaklicil: „Naj ram sr. Dah razsretli pamet". Bravo „narednjaki"! Torej M. B. je uže raz- Bretijen, ko saroro napada mirne Ijadi po cestah. To so ram razaretljenci. Lepo ste rzgojeni! Ste lahko ponosni na srojo omiko. Barabi delajo rečkrat slično tako. — Vprašamo: Ali je astaaoril „znani Ijadsfci gorornik" draitro za to, da se bodo učili fintje r njem zmerjati in na- padati? Slabi „Soöebranci" ti braniki! lböejo biti nekaki čnraji »lorenske na- rodnosti pri Barki, a z italijanßkimi psorkam'. zmerjajo Clane slo- yenskega draitra r katerem se goji omika, krsöanstro in zrestoba do domo- rine! Žireli psoralci slorenskih roja- kinj! Eakorini bo sami, tako mislijo o drugih. Nekdo. Kneift. — Preteklo nedeljo 7. t. m. smo pri nas sreöno in sloresno pokopali pasti. Pogrebne ceremonije je opraril g. kmet-policaj Mermolja in imel nato pretresljir nagrobni goror. Garoril je o rojski in o rseh atrašnih reöeh, ki so ma rarno priile na am. — Neki za- dolžen kmet je za Mermolja tako nar- daien, da je pripeljal Beboj na kmečki shod tadi precej debelo kram Ta je bila pa tako hadomaina, da ga je res öaa rlačila od enega kraja ceste pa do dru- gega. Mož je bil namreö malo pregloboko pogledal r — „kmeöki glažu in tako praznoral nameito k r a t e r n e agrarno „krartinofo" nedeljo. Droge nasreöe to pot ni bilo. — Mermolja se smeje, — mi tadi! — Polifični pregled. Odlikovan minister. Cesar je podelil ministru za dežel- no brambo Flm. Georgiju v prizna- nje izrednih zaslug red železne krone prvega reda. Zavleil hočejo „veleizdijnlSki" proces r Zagrebu. Zagovorniki se pritožujejo, da ho- čejo gotovi krogi namenoma zavleči „veleizdajniški" proces. Zaslišanje prvo- obtoženca Adama Pribičeviča traja že 6 dni. Ker je še 52 drugih obtožencev, bi samo zaslišanje vseh teh trajalo sko- ro eno leto, ako s>e bo vsakaga obtožen- ca zaslišavalo malodane teden dni Za- govorniki so mnenja, da se proces na- menotna zavlačuje, in sicer z vednostjo bana barona Raucha, o katerem je po- slanec dr. Šurmiii s svojo interpelacijo v peštanskem parlamentu dokazal, da je udeležen pri tem procesu in da vpliva na tok obravnave. Rauch hoče s tem zavlacevanjem zagovornike, obtožence. javnost in časopisje utrjaditi in zmanjšati javni interes za razpravo. Bilkanska kriza. Položaj na Baikanu je še vedno jako zamotan. Avstro-Ogrska ni namreč prav nie zadovoljna z zadnjo srbsko noto, ki ne meri na to, da bi se kon- flikt med Avstro-Ogrsko in Srbijo skoro končal, ampak hoce celo zadevo le za- vleči, da dobi dovolj časa se bolje pri- praviti na vojsko. Srbija pravi namreč v svoji noti, da ne zahteva od Avstrije teritorijalnih ali pa kakih drugih kom- penzacij, marveč da hoče, da se vsa balkanska zadeva reši na konferenci * ^levlasti, ki so podpisale berolinsko pogodbo. Srbija noče torej nikako pri- poznati aneksije Bosne in Hercegovine in hoče, da se s tem vprašanjem bavi konferenca, v kar pa Avstrija nikdar ne dovoli. Zaradi tega in pa tudi zato, ker ni Srbija še ničesar odgovorila na zadnjo avstrijsko noto, katero je izročil ] avstrijski zastopnik v Belgradu grof j Forgach in dalje tudi zaradi tega, ker se Srbija vedno bolj oborožuje, ker pri- hajajov Srbijo celo ruski častniki itd. itd., jepoložaj na Baikanu še vedno veleresen. Darovi. Za „Šolski Dom" je doilouprarniitrn : dr. Jjs. Parlin,pro- fesor y Gorici, 2 K ; E Irard Strekelj, ?ik. ˇ Vrtojbi, 10 K ; „Za Gregoröiöer Dom" je doilo nprarniitra: Eirard Strekelj, yik. T Vrtojbi, 10 K ; Novice. Kar smo pisall o izkoriiöeranja denarnib zarodor in o rklepanja narodne ideje r okore kramarske politike, je pri- zadetega gospoda hado speklo. To se raz- ridi iz paork, ki jih meöe „Soöa" okoli sebe, in iz otročjega beaediöenja, da je „Gabräöek korenito zamašil „Gorici" brb- ljari gobec". Uaožec ! Gabriček je že 1. 1906. obljubil, da odgorori na „brez- vestno blebetarost „Garice" o inrestira- nem denarja dreh naprednih denarnih zarodor". Med tem je zasedel že skoro celo posojilniško hüo y Gosposki alici, prerzel hotel Jdlen r srojo apraro in odprl r Trgorskem doma noro trgorino, a do danes ni odgororil niti na eno na- iih rpraianj, koliko plačuje y gotorem denarja za te prostore y hiiah dreh de- narnih zarodor, katerima on načelaje. Da bi odrrnil pozornost öitateljey od sebe, rpraia, kako je inrestoran Ijud- ski denar r „Šolskem doma", sirotiiöa, r hiiah Monta in Centraine. Ne, ne, na ta naöin se nam ne izmuzne! Najprej ho- čemo aliiati že pred 2 leti objabljeni od- goror, potem še le odgororimo meddra- gim tadi na abotno ypraSanje, koliko plaöuje „G3ricaM „Šolakemo domu". T zadnjem času so se oglaiali r „Soöi" razni poštenjaki, ki so razklaiali brez rsacaga znaka srama, kako so pri- ili do — denarja in do eraričnih trt. Elen je priporedoral, da je bil ob zad- njth deielnozborakih rolitrahbrezcrenka. V tej zldregi le je pönpdil za agita- torja in dobil precejinje srote denarja. Kronice je rtaknil ˇ žep, a zlorabil je ziaptnje tistih, ki so ma tali denar T dofOljene agitaeijike namenc. Tako n. pr. je obljabil iti r R^pentabor agitirat a del je po srojih oprarilih r Vale kn- porat drra. Zreöer istega dne je pa ren- dar poroöal o rspehih r Repentabra in o političnem stanja na Ssžanidini. V Dalmaciji si je dal spisati 3 izjare z iz- miiljeniaM podpisi. Ko se je rrnil na Eras, je poroöil o „rspehih" r Dalmaciji in prodaciral filsifc'rane izjaie. Ne maramo preiskorati, r koliko ae ta dejanja dotikajo kazenskih paragra- fow; to je naloga držarnega prardniitra, kateremn so ti slačaji po ,,Soöiu znani. Zgražati se pa mora ölorek nad cinizmom, a katerim priporedaje dotiönik sroja ma- ločastna dejanja. Na naie rpraianje o trtah je od- gororil rsaj deloma biräi komsnski žapan Jasip Šrara. Oa prari, da se nahaja 5000 trt, ki jih je dobil brezplaöno iz držarne trtnice, r „Mircah" in r „O^radi". Zi- nimiro je, kako je priiel do njih. Ker bi jih ne bil kot bogat mož nikdar dobil brezplačno, zoal si je tiko-le pomigati: Spisal je na polo papirja imena 15 „re- režar" in s temi podtaknjenimi prosilci je dosegel zase 5000 erariönih trt. „Ra- reži", k bo figarirali r proinji kot pro- silci, niso o prošaji nid redeli in taii trt niso dobili. Prošnjo je priporoÖal in podpiral birii rinaraki zaapnik po- slaoec Jjžef Štrekelj, ki ni rprašal — tako pile Jjs. Šrara — so li dotiöni Tpisanci pot-ebai trt. Ali se hoče držarno prardaiitro bariti s tem slnöajem ali ne, nas ne briga ; strmeti pa onramo nad hladao- krrnoatjo, s katero priporedaje J. Šrara o sroji trtni afari. Predsedniku in učiteljem „agrar- cem" piie neki „Koprirski" r „Kmeö- kem glasn": „Kdo smo mi ? „Kmetje" ! Kdo so oni? »Gospoda" ! Torej oni so gospoda, isti sloj, kojega mi s srojo ža- Ijaro roke redimo; isti sloj, kateri hoče po sili redao na naiih ramenih sedeti ter, nam rogajoč se, prazniti oöitno in skriraj naie žepeu. Kaj prarijo k tem a dr. Franko, oöi- telja Bijt in Erižman ? Kaj ne, nekoliko prehnd poper?! — „Narodna T.skarna" r Gsrici na- znanja onim čč. cerkrenim oskrbniitrom, ki so naročila sporedne listke (rdeöe), da ae jim dostarijo do prih. četrtka. Obrtno Solstvo r Solkanu. — V S)lkana se je astanoyil stalni poto- ˇ alni poak za mizarje. — Poak je neobrezen. — Potoralni ačitelj je na razpolagD rsaki dan od 8.—12. are pred- poldne onim mizarjem, ki želijo rsako- yr8tnih strokornih pojasnil. — Med tem časom si lahko rsak ogleda azorne pred- logd starbinskega in pohištrenega mizar- stra, kakor tadi azorce tehniöao-dorrse- nih del, katere ei, v slaöaja aporabe, tadi lahko izposodi. Popoldne je določen Öas za obisk interesiranih delarnic. Poak r strokornem risanja je razdeljen v dra knrza in sicer za mojstre ob četrtkih od 6.-8. are zieSer in za pocnoönike ob nedeljah od 10.—12. are prudpoldne. Da so T Solkanu zna ceniti ražnost stro- kovne izobrazbe, priöa to, da 89 oböina ni netraüla stroškor nastalih z razpolago uönih proBtoror, in gda se je prijarilo r risarske kurze 77 mojstror oziroma po- močntkoT. Agrarni „dokazi". — Na srojem shoda r Kobarida je rekel liberalno- agrarni agent: „Kmeöke atranke noöejo priznati ne liberalci ne klerikaloi. „SDČa" namreö sedaj molöi in nam ne naspro- tuje, Tsled tega nas pa „Gorica* in wPri- moraki list" neprOBtano napadata, da Bmo liberalci... Kmedka atranka nima z liberalci nobene zreze". — Mi moramo oprar strmeti nad toli brezobraznimi trditrami! A'i mani Mrmolja, da je sä- četek izobrazbe — firbarija ? In tako „izobrazbo" hoöe on iiriti med naSim kmeti s srojim wGtasomu!? Žilostna nam majka! Kam pridemo, öe se bo na- iema kmeta prodajala z% strokovno izo- brazbo neroBnica I nSoöaM molöi,prari Mr- molja. Da, da, in ta mol t je glasen goror. Mi smo Mrmolji enkrat za pojtsnili, xakaj „Soča" molöi. Molöala bo tadi dalje, do- kler bo delal Mrmolja — ne zi kmeta, ampak — za „Sjöo", nje žep, nje libe- ralizem, kakor dela öloyek, ki ni le do- gororjen, temreö tadi plačin. Mrmolja naj le poskasi delati naBprotno politiko, kakor jo dela doalej, potem bo ridel, ali bo „SsÖa" ie molöala. „Sjöa" zarihti aroj npasji biö" celo nad posamno esebo, öe ji stopi naBproti; in zdaj naj bi molöala kar celi naaprotni stranki I Mi nimamo Mrmoljo za tako neumnega, da bi mogel rerjeti srojim lastnim bese- dam. Iq pa, saj ga „S^öa'sama pootarlja na laž. Oaa sama razkrira, kar Mrmolja na shodih prikrira. Že za öasa zadnjih ˇoliter je nekega tarnajoöega somiilje- nika r listnioi aredniitra tolažila: Mi in ,agrarciu ločeni „mariiratno", a zdra- ženi tolöemo. (Getrennt marschiert, re- reint geschlagen.) — Dalje je piiaia „Saöa" r letošaji 15. iter. : „Agrarci" bodo paö napredni sgrarci, kakor imamo napredae delarce, trgores, obrtnike itd. Protiklerikalni bo — in to je 8 politiikega ataliiÖÄ glarno rprašaoje.....V težajah za modernim napredkom öloreStra, r stremijenju po enotnem sretornem na- ziranja (I! v liberalizma, ared. „Gd- rice") ne bo razlike med nami, ki tiče- mo skttpaj." —• To je pisala „Sjöau 6. fdbrararija in s tem nararnost poredala, da so „agrarci" le oddelek liberalne atranke, doloöen za lor na kmete. 0 kakem proteetu zoper to jasno liberalno izpored ni r „Kmeökem glasa" ne daha, ne slahi. Mrmolja si ne apa tej ofcijil- ni izjari rrhornega agrarno - liberalne- ga rodstra eponirati, on molöi in lori dalje kmete na liberalne limanice. — „Kineöka stranka nima z liberalci nobene zreze" je taka gorostasna laž Mrmoljera, da jo more otipati najreöji politiöni tepec. Haj, g. Mrmolja, kaj pa famozni „Slorenski klubu r dežglnem zboru?! Ali ni to pristna zreza, da ie yeö, prara prarcita spojitev? Kako bi bilo drugaöe mogoöe, da bi bili „agrarci" popolnoma izginili r rodstra liberalnega generala 1 ? G. Mrmolji prepaitimo zopet „besedo", ki ma pa najbrže obtiöi r grla, kakor bo ma ie rse od nas podeljene. Naii kmetje na dežali imajo r tem nor dokaz, kak iriodel je ta „agrarna" stranka i Nova slovenska kolon;alna trgovina v Gorici r hiii nC?ntralne poBOjilnice" na J)sipa Verdi tekaiiiöa St. 32, katero sta otrorila brata Ander- wald, priporočamo najtopleje naiema mesöanBtra in tadi naiim deždlanom. Trgorina je krasno arejena, blago ima dobro in postreže z istimi ceaami kakor drage laike trgorine te stroke. Naäa dolžnOBt je torej, da to podjetje podpi- ramo. Slabo spriöeralo bi si dali Sloren- ci, ako bi ne raogli 8 erojimi naroöili yzdrzati kolonialno trgorino na širši po- dlagi. Take trgorine smo aže darno po- greiali r dolenjem dela mesta. Naj se nikdo ne rstraii relikih iip in krasne izložbe. Trrdka postreže bolje kot nobe- na draga trgorina te stroke rsako stran- ko, najsibodi kmet ali gospod. Torej? Yipavska železnica. — G. kr. m» nisterströ za železnice je dorolilo se srojim odlokom 12/2. 1909, Str. 70414/19 1908, da se zriia na lokalni železnici Gorica-Ajdoriöina brzina od 25 na 35 km za nro. Radi tega se oböinstro opozarja, da mora biti od sedaj naprej bolj oprezno pri prehodih in prerozih öez reöeno ie- leznico in ie ponebej da mora natanöno paziti oa srarilne znake blizajoöih ae Tlakor. To se daje na oböe znanje ruled nkaza c. kr. nameatniitva r Trsta z dne 26/2 1909 — II. — 257 — 09. S tem bo gotoyo rstreženo potajo- čema oböinstfa po riparski Železnici. S»j flo bile pritožbe sploiae zaradi počaBne rožnje na tej železnici. Rarne sale so se zbijale z rožnjo na tej železnici. Saj ime „polžerka" je nSe sploino znano, pa tadi beseda „S ti f letencng" se je ndomačila med Ijadstrom. S tem odpade mnogo mrmranja in zabarljanja. Sij to bi ae moralo uže kedaj zgoditi. Nedeljskil počitek. — Te dni se je aredil nedeljski poöitek za naše niesto in sicer tako-le: Bri?ci bodo imeli ob nadeljah odprto brirnico od 7. zj. do 3. are pop.; trgorine ¦ kolonijalnim bla- gom bodo odprte ob nedeljah od 7. are zj. do 10. izrzemäi meseca jalij in ar- gaät, ko so trgOTine cell dan zaprte; Tie drnge trgorine bodo raako nedeljo skozi celo leto zaprte; trgorske in drage pisarne bodo smele biti odprte ob nede- ljah le od 9. do 11. are; posredoralnice bodo amele biti odprte od 8. do 11. are, z opombo, da vsaki aslažbenec ima pra- Tico biti prost raaj raako drag) nedeljo. Te določbe stopijo koj t reljaro. — Manui'akturne trgovine bodo, riled nedeljakega počitka, akozi celo leto rsako nedeljo zaprte. To dajemonazna- nje naiema ljudstrn na daželi. — „Slov. kat. izobr. druStvo" v §'.. Audrežu priredi v nedeljo 14. t. m. takoj po blagoslovu predavanje s skiop- tičnimi slikami. Predava dr. K.Capuder o z^odovini Francozov na Slovenskem. — Slavno občinstvo se vljudiio vabi, da se v obilnem številu udeležbi tega zani- mivega predavanja. Oil I)or. — V Dornberpu aeboderršil dae 19. t. m. ob 3. ari pop. öebelaraki shod r šol;. Vabljeai so k tema poaönema shoda Tsi domači, kakor tadi čebelarji iz aoaed- Dih oböin. Predaral bode o čebelaratva g. A. Li kor a r, nadoöitelj in öeb. atro- kornjak t l/nbljani. — I. redni občni zbor alorenikega delarakega atarbenega draitra „Sroj dom" r Gorici ae Trii t soboto dae 27. t. m. ob 8. ari zrečer pri „Jälena" i nasledajim doernim redom : l.odobreoje letnega poročil« rarnateljatra: 2. odo- brenje raconskega sklepa ; 3. roliter 3 članor rarnateljatra, 2 narneatnikor in 2 rad. pregledniko?; 1. doloöba reinuaera- cij ali nagrad. — Ako bi bil ta obeni zbor neaklepčeo, ae rrii drngo aro po- zneje iatotam. — Iludo burjo so imeli t Ssm- paso minali teden. Z rso silo so je zag- nala t poaiopje nekeg» poaestnika, ka- tero rabi ?.a klet in aenik. Barja je atreho razkrila in podria ie precej zida. Škode je okoli 500 K. — Stroj za či&čenje blata je na- baril nai migistrat, kakoršne imajo nže po raznih drngih meatih. Stroj, t kate- rega ata vprežena dra konja, porira z ulicd blato h kraja. Po tleh se drzajo nekake krtače in le te sprarljäjo blato t obcestne kanale. Zdl se, da je taka na- prara praktiöna. Sadaj mogode ne bomo imeli čerelj na debelo blata po gor:Stih alicah. Saj je biluže skrajni das, da se je kaj naredilo za odatranjenje blata z alic. — Poskus samomora in samomor. — Vöeraj zjatraj so zapazili na koperaki železniiki poataji r Tlaka, ki je priiel iz Trsta, T nekem yagona mlado d?ojico r krri. Bila sta atara to 22-letni Frei- st einer, rojen t Gorici a priBtojen t Celje in 18-letna alažkinja Romanello. Prri je bil mrter, drnga pa smrtao ob- streljena. Naili so bliza njija rerolrer, iz katerega so bile isstreljene 3 patrone. — Sinrtna kosa. Vöeraj je amrl T goriäki bolniicici aöitelj Paibrdom g. Franc Rokole. — Pred sodiščem sta stala r pon- deljek Aoton B a t k o r iö in Iran Pr e- 1 ec, polabrata iz SoTodenj. Obtožena sta bila, da ata ae zoperatavljala aorodenj- skima občinakima redarjema o priliki, ko ae je Anton Batkoriö nelepo obnaial pri nekem dekleta. Obsojena ata bila rsak na 4 meaece zapora. Nek Kolenc iz Gorics je znan poatopač. Krade kjer more. Objojen je bil ože fečkrat ztradi tegs. Sodnikom je torej dober ^znanec. Te dni je atal apet pred Bodii(!em zaradi raznih tatvin. S> diiče ga je obiodilo t 11-meieöai zipor. To ga je razkačilo, da je potegail en kol iz ograje, ki ae nahtja ˇ aodni dtorani ler ga betel zagaati aodaikom v glare. Jatniški paznik je to ie prarocaaao za- pazil in to preprečil. Ztradi tega bo apet stal pred aodiaöern. Z)per četrto božjo zapsved ae je pregrešil 32-!etoi ono3ieni Iran Zorrat iz St. Ferjaoi. S stariäi je grdo rarnal. Ziradi tega aereda so bi i prisiljeni, ga odstraniti iz hiie. IVišel pa je trikrat m- zaj. V meieca decambra js prišsl BpBt enkrat in hotel odneati iz h ic rar no bi*g3, ki pa ni bilo njegoro. Miti ae je teroa proti»ils, knr je nehraležnega aina tiko razjezilo. ad je naakočil stiriie in jim prizadejal nekatere telesne poikodbe. Vsled tega se je moral zagorarjati pred okrožnim sodiičem, ki ga je obaodilo ˇ M-dnevui zapor s postotn rsaki tedeo. — l'atrelil se je r petek rojak 47. peipolka IV. Htotnije, naatanjeoe t to- jašnici na Trarniko po imenn Iran Prosch, star 22 let. Odal je na lica mesta mrter. — Obeail sc je na Opöinah France Karis iz Porirja stanajoö na Opöinah. Priiel je namreö r torek zreöer nekoli- ko Ti'njen domoT ter se je hndo sprl z drnžino. Ponoči je ratal in ko so ga ili iskat, naili so ga r skednja obeienegs. — Umor ali kij? — It R>nk se poroča, da so dobili na hriba takoime- noranem „hrib s Seat laknjami* bliza Doberdoba mrtrega OTÖjega pastirja iz ŠoleiČana r Farlaniji. V sredo zrečer so priile orce, katere je na imenoranem hriba posel or car, same meketaje domor. Ko so ljndje rideli orce prihijati domor brez pastirja, mo ae aereda tema začadili in dakali istegi dolgD časa. A pastirja le ni bilo domor iato noÖ. Dragi dan so se podali ga iakat na hrib. In res, naili so ga mrtrega na hriba t groznem stanja : napol opeöenega s popačenim obrazom T zemljo obrnjenim. ÜDsediaj se ni ie dognalo, ali je bil na njem izrräen zlo- čin amora ali kaj drag?gi. Mrtreca ao aprarili r mrtraiko kapelico na pokopa- liiöa T Honkib. — Ssmomor. — V Ziböah pri Tolmino se je izrriil aamomor. V aoboto zjatraj se je namreö aitrelil is rerolrerja r sence okoli 3J let atari Mitija Š or li, doma iz Žtbč pri Tolmina. Naili ao gi mrtregi. Kot rzrok aarr.Dtnora se naraja alabo f nančao «tanje. Simomorilec je bil p*ekupC0rstec s teleti in maalom. — Nelepo salo ao ibijali nekateri Š3mpssci r gDstilni Jjžef* Hitnar. S)dsli so namreč okoli ogojs, na katererem je riael kotel rrele rode. Z i ialo so ziöeli metati klobake preko ogoja. v \ klobak pa je padel r rrelo rodo. Nek Mladoran ga je hotel rz9ti iz kotla, a se j) pri tem bado oparil tako, da ae je moral po- diti k zirarnika. V k;neinatoLrafti, ki se mha- ja r drorani „Central", ae b)d^ od \h. t. m. naprej predstirljaio „Rristanro trpljenje," na kar aže sedtj opoxarjamo naie oböinatro. — IHMMI titov v Tfjtu. V Zidra ae rrii tw dni kazsoska obrarnara proti nekima Koren in Jedrejčiča, ki ao izrrš ii razae tatriae r L0 oddelkih. Povzdi ^ 1 j i v a m o č te pr e- t r c s u j o č c v c 1 i k e ž a 1 o i :»* r e, z a o d r a s 1 e in mladost vsa- k c ti a stan u in \ c r e. av a\ Zaižane cene! Predstav© ob delavnikili ob 5, 6, 7 in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob !.,11 uri predp., popoldne ob 2,, 3., 4., 5., 6., 7. in 8. uri. Došlo je spomladno - letno blago v velikanski izberi. Zbirke vzorcev 80 vedno mi razpolago zastonj in poštnine prosto. ZALOGA je nedosegljiva te stroke v GORICI. CENE SO STALNE. Posfrežba slrogo poštena. „Krojaška zadruga" Gorica. ^«^ Gosposka ulica štev. 6 in 7. Trgovina se nahaja v novih prostorih. öblcke po najnovejšem modernem kroju za deklice manfie in odrasle, za da me in gospode dobe se v grašhi trgovini „Braz" Jakominiplatz 14 i-i (v svoji lastui prodajahiici.) = Ta trgovina je prve vrste za konfekcijsko blago. za perilo in za platneno blago, za pletenine in za obutev. llustrovani ceniki se dobivajo zastonj in franko. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposkaulicast.25 priporoča častiti duhovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santcs, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob V» kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Znideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kjanja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve viste. Pristni kranjski lanenoljnafi firnež Oljnate barve v posodicah po Y2 * kg- kakor tudi v večjih posodah. Fasadne barve za hiše, po vzorcu. Slikarski vzorci = in papir za v?oree. = JLaki pristni angleški za vozovv, za. pohištva m za pode. Steklarski klej (kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši. Karbolinej S MflVEC (gips) za podofoiiYJe in za stay be. Copici domačega izdelka za zidarje -----in za vsako obrt == 1 pnporoca ; iif Hiiiii , v Ljubljani. Prva krajska tovarna I oljnatih barv, firnežev, la- i kov in steklarskega klej a. i Zalitevujte cenike! Svqji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: ilntoR Iv. Fecenho GORICA, ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi be- limi in črnimi vini iz lastnih in drugih I priznanih vinogradov; potem s pylzenj- 8kim pivom „prazdroj" iz sloveče češke „Meščanske pivovarne", in izbornim proti- vin8kim pivom iz pivovarne kneza Schwarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z do- mačim pristnim tropinovcem I. vpste, lastnega pridelka v steklenicah. | Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske | države v sodih od 56 lit. naprej franko j goriška postaja. Cene zmerne. Rojaki! Spominjajte se ob vsaki priliki „Šolskega doman Rihard in ^ =Felix Majer Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni liferauti kupujejo iu prodajajo seuo, slairio, re- zauico iu krompir vsake ! MSte pod najugoduejsiini pogoji. , Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo, Slavbena tvrdka ZDidarrio kli^m Gorica. Trzaska ulica stevilka 29. se priporoca si. občinstvu in drugim korporacijam za izdelovanje vsakovrstnih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statičnih računov. \ Za obila naročila se toplo priporočata j Zillllldlblu & ültjpdllUL Jedilna masr Jaz rabim „ceresove jedilne masti64 le tričetrtiiie te^a, kar bi morala rabiti druge živalske liianti in pri vsem tern napravi —— jedi jako okusne ---------- Pijanosti ni več. Uzorec tetm čudeziipga izdelka ,.('O/A" we pošlje brczplačuo. Mori1 se tlati v kavi. v mle- kn. v pivu. v vinn ali vjedi- lih no ila bi pivee to zapazil. Prašok „CO/A" ucinkuje čudovito. tako. da so pivcu pristudi alkohol in vsc alko- holne in niočne pijače. Ta prašek delujo tako mirnn rn gotovo, da mu ga snifjo d.iti /ona. sostra ali hči dotičnika, ne da bi on zapazil. kaj jo ri'snieni) provzročil«» njcgovo zdravljenjo. I'rasok „CO/A" jo prinesol nur v tisočero družine. je rošil Ofrromno osob sraniote in po- nižanja, da i/. takih oseb je celo napravil cvrsto. močne in vsakopa dola zmožne ljudi. Ta prašok je že rnarsikatora mla- deniea spravil nazaj na pravo pot sročo ter jo podaljšal za lnnogo let življenjo ninoiriiii osebain. Zavod. ki poseilujo ta čudodolni prasok. pušlje vsem onim, ki zahtevavo knjiiro s 1500 zahvalam. in en vzorec. Dopisujo se v nehiškoni jtv.iku. Zajaničfiio jo. da je prašck popolnoma neškodljiv. HflZA RTITNTF 62 Chancery Lane UUL.M IO I I I U I L London 257 (Anglija; , Na pi&nia je djati znaniko 25. na dopisnico. y.i\ -------------- 10 stotink------------------ I'oprava in komisijska zalojia d v o- k ulos in ši- valnih stni- ji'v, «rninii- l" o n o v za k o n c o r t e in Lr ns ti 1 no \i'v vsakovrstno ploioo. /aslopnik auttinoatov /a L'ostilnc in vsakovrstnil\ kniftijskih strojev. — Star ;i .1 v u k <> 1 o - a s •' o in a j l i r a j <> po i' o n i z o l' n ] om \< r t BAT JEL-u <;OKI< A Stnlna ulica 3 4. 1'rodaja tudi na m.-sfi'-no ohmke. — \ovi slu- vpn>ki ci'iiiki franko. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolczen sv. Va- netina in na drugih sličiiih boleznih, ta naj se obnie na privilegirano lcknrn. S c hwan eii-A pothe ke, Frankfurt A M. Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno. = Izgotovijcno pohistvo = lastnega izdelka priprosto = in fino sc dobi pri =rr H. Cernigoj- Gorica. == Tržaška ulica 18. ===== Izdeluje tudi stavbarska in cerkvenega dela. CENJ. PÄME IN 60SP0PJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Qplginal- Uictoria stroji deiajo & po 10 letni uporabi brezšumno. On'oinal-Vicforis stroi so neprekosijivi za dornačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria ströi so najpnpravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Oriylnsl-Uictoria stroi so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk — Gorica Stolni trg (Piaza Duomo) št. 9.