Kaj je novega? Odla*itje spomenika f monsig. dr. Antonu Medredu ee vrši v nedeljo, dne 24. t. in., ob treh papoldne na cerkvenem pokopališču na Pobrežju prd Mariboru. Prijatelji in učenci pokojnega počastimo ob tej priliki na skromen način svojega prijat&lja in dobrotnika. Uvažujoč ljubezen Ln spoštovanje, ki ga je užival f dr. Anton Medved pri tolikih znanoih, prijateljih in učeneih, odbor ne bo na otvoritev nikogar vabil posebej, ampak prosi tem potom, da se prihodnjo nedeljo zberejo vsi častilci pokojnega dr. Medveda ob njegovem grobu. Spomenik je izklesal iz ka-mna znani mariborski umetnik in kipar g. Ivan Sojč. Na spomeniku je zgoraj podoba pokojnega doktorja, spodaj pa sejalec, ki koraka po razorani njivi in seje seme. Spomenik je mojsitrsko delo in so se o njegovi izpeljavi zelo pohvalno izjavili vsi strokovnjaki, ki so ga videli. G. Sojč bo ¦postavil spomenik v sredo, dne 20. t. m. Težka avtomobilska nesreča. V noci od petka na sa.boto se je zgodila oib prevozu okrajne ceste preko želeizniške proge pri Št. Ilju v Slov. gor. težka avtomabilska ne ereča. Trgovec Alojzij Neudauer iz Gornje Radgone se je peljal v noči od petka na soboto proti Mariboru. Ravno na prevozu preko železnice pri Št. Ilju je zadel avtomobil v železndške zatvornice. Sunek je bil tako silen, da so popadali potniki iz avtomobila in sta bili oflbe dami, ki sta se vozili z g. Neuidauerjem, težko poškodovani. Obe ponesrečenki so v noči pripeljali v marlborsko bolnico in bo ena izgubila oko. Ravno pri zgoraj omeiijeni zatvornici se je že zgodilo več težjih nesreč in je že čas, da bi gorela v temnih nočeh pred zatvoniico hič in opomiinjala voizaiike in avtoanobiliste na nevarnost. Razna popravlla pri lalski elektrarni. Faiska elektrar na bo to jesen in zimo do spomladi temeljito popravila in ra-zsirila spusiilnik za splave, ki je bil doslej kamen prepira med splavarji in falskim podjetjem. Predvsem bodo betonirali spustilnik pri iTihodu 40 m na dolgo, da ne bodo pritiskali moSni dravski valovi splave <A> iskalovje takoj pri iahodu iz spustilnika. Spustilnik bo zaprt za splave od 15. novembra do spomladi, dokler ne bo delo gotovo. Temeljita poprava sipustilnika je mogoca le ob najnižjem sta n}u vode i_ to je ravno na pozno jetsen in zimo. Na dejstvo zaprtja spustilnika je falska elektrama že opozorila splavarje in lesne trgovce, ki sedaj pridno pošiljajo splave proti jugu, ker bo ta najbolj cenen promett pooival precej časa. Voda, ki prihraimi od pogona šestih turbin na falski eslekitrarni, ne more dovolj naglo odtekati, ker je pri izhodu xi turbin v Dravi nagromadenega vse polno skalovja. Te skale, od katerih so nekatere zelo velike in težke, odstranjujejo sedaj s pomočjo bagerja, ki je na elelctrični po gon in primeroma majhen aparat, ki dela pri prelaganju in dviganju težkih skal prave cudeže. Vsakega, ki obišče 6b delavnikih Falo, bo zanimalo to čiscenje skal z maienko3tnimi delovnimi močmi. K nesreči na Drari. 0 nesreči pri Sv. Marku niže Ptuja, kjer je splav razbil pontonski most, je »Slovenski Gospodar« poročai v zadnji številki, vendar je ix>trebno to porocilo nekoliko izpopolniti. Po troenju so se polomila ra zen eaiega vsa vesla na splavu, ki je drčal navzdol po Dravi proti Ormožu. Ravno pri Ormožu in Središču je na Dravi vse polno plavajočih mlinov in to ravno tamkaj, kjer je reka najbolj deroča in koder plavajo tudi splavi. Spla- varji na splavu z enim veslom so prestali nepopisen strah ko so morali uporabiti vse telesne sile, da so se izognili mlinom, ker bi bil sunek ob kak mlini smrtonosen za vseh eest mož. Pomilovanja vredni veslarji ,so se oddahnili šele bbzu Varaždma, kjer je stmga Drave prosta. Vsakdo bi pncakoval, da bo ta nesreča opomnila vojaško oblast, da viselej pravočasno obvesti splavarje, kedaj lahko vozijo iu kedaj ne. Zadnjo sredo so pionirji zopet zgradili pontonski most preko Drave in sicer bolj proti Varaždinu, a obvestila o tem delu ni prejelo ne ptujsko okramo glavarstvo, ne splavarji. Tokrat je šlo slučajno brez nesreče ker si splavarji sploh niso upali voziti. Povdarjamo da ie svoječasno vojaška oblast v slučaju vojaških vaj na Dravi pod Ptujem brzojavno obvestila o tem ptujsko okrajno glavarstvo, to pa mariiborski mestni magistrat. Mariborski magistrat vzdržuje ob Pristanu posebnega čuvaja, ki opozarja splavarje na morebitne in ž e javljene nevamosti. V Mariboru db Pristami mora pristati vsak splav. ki pride iz Dravske doline, in bi ga bilo torej prav lahko opozoriti, kdaj sme in kdaj ne sme od Ptuja naprej po Dravi. Splavarji iz Dravske doline nas naprošajo, da opomnimo vojaško Oblast, da bo za bodoče pravočasno obveščala splavarje potom mariborskega magistrata, sicer se bo gotovo pripetila nesreča, ki ne bo zahitevala samo materijalno škodo, ampak tudi cloveških žrtev. Vinska trta s 4000 (štiri tisož) grozdi. V Mariboru v Vojašniški ulici ob Dravi ima mizarski moJ9ter Kolariž Jstarodavno hišo, koje deli so gotovo iz caisov, ko je bil Maribor obdan z obzidjem kot obrambo pred sovražnikom. Nekako na sredmi hiše v pritligju je še danes globok studenec, ki je pa zaprt s kamenito ploščo- ker kna hisa vodovod. Od zadej za to hišo se vidijo danes zazidani sledov^i podzemeljskega hodnika, ki je vodil svojčas proti cerkvi sv. Alojzija in Glavneinu trgu. Pred to starodavno in zgodovinsko znamenito hišo je bogzna koliko let stara vinska trta, ki rodi črnino. Letos, ko }e splošno ena najbolj slaibih vinskih letin, kar jo ponmijo, je na tej Kolaričevi trti 4000 JejK) raizvittih in popolnoma dozorelih gro_doy. Mariborcani hodijo gledat to trtno izvanrednost in znamenitost. Roparski napad. Minuli pondeljek se je vračal « rajheniburškega sejma poseistnik ix Razteza Janez Sliršek okrog 7. mre _we6er domov. Malo pred vasjo Ratztez je ob roibu gozda skočil neznan ropar s samokresoan v roki proti Slivšku ter zaiklical: »Denar sem!« in ga ob ©nem že ustre 111 v prsa. Še enkrat je ustrelil s samokresom, končno pa je izacel tolči Slivška s samokresom po glavi. Spravil ga Je deloma v nefzavest in trni med tem odvzal listnico. V listnici je imel Slivšek okrog 5000 dinarjev, katere je dobil tisti dan na sejinru za vole. Strele iz samokresa bo slišali Ijiidje v bližnji A^asi ter so hitro stekli na kraj nesreSe. Našli so Slivska vsega krvavega in prestrašeaiega, da niti ni mogel ispregavoriti. Spravili so ga na v<w. in ga odpeljali na njegov dom. Pozneje je prišel zopet k sebi, -.ačeJ govoriti hx povedal je svoj doživJjaj. Še V iisti noci je bil prevMen 8 sv. zakramenti. vendar pa se je njegovo etanje sedaj i2)boljšalo in je npati, da ostane pri življenju. Orožništvo pridno zasleduje zločinoa, a še do danes ni o njem pravega sledu. Roka mu je zgorela. Znani mladi sporhiiik StrahinjaSarajič v Mostaru je dne 16. oktobra iz radovednosti stopil v prostor za ©troje tamkajšnje toiba<5ne tovarn©. Za^čel je pTegledovati naprave. Pri tem je prisel v stik s 6000 voltav moonim elektrioniin tokom. Zvrni. se je, a roka nm je ostala na aparatu in je gorela 3 plamenam. Na njegov krik so prihirtdi delavci, toda nihce se ga ni upal dotakiiiti. Tako je ostal nesre5ni toladenič v najstrašnejsili bolečinah oeJih 20 minut, dokler roka ni popolnoma i-gorela in so ostanki padli na tla. Šele tedaj bo ga prijeli in prenesli v bolniŠTiico, kjer ga je t par urah smrt rešila nrestrašnili bolecin. Splar obtičal t sredini Drave. Ker je Drava sedaj tevanredno plitva, <je obtičal na skali v sredini Drave pri Kamnioi v nedeljo popoldne splav kapel3ke~'» posestnika g. Vralberja. Splav je bil velik ter težak in nalažen e drvami. Splavarji so se mu_li 1 dviganjem celo nedeljo popoldne, celo noc in v pondeljek predpoldne. Nesreče sicer ni bilo ndbene, a vendar trpi posestnik precejšnjo škodo. Nesreča v Mariboru. V noči «adinjo soboto je padla z Ruške ceste v MaTiboru v kakih 20 m globok jarek proti Dravi gospa Wolf, ki iri je pri padcu popolnoma zlomila roko in se mocno potolkla na glavi. Na njene obupne klioe fi je prihitel na pomo5 rešilni oddelek, ki jo je po dolgem ter maičmem iskanju našel in prepeljal v bolnico. Proti takemu postopanju bo moral nastopiti Jugoslovanski klub! Do pred dnevi so se vršile vojaške vaje po oelem Dravskem in Ptujskem polju. Kar se se doslej ni zgodilo, se je leios, da so te vaje ovirale v lepih in solnčnih dnevih delo na polju in da je bilo več hiš krog Ptujske gore in tudi po drugod izpraasnjeniti. Prebivalstvo je ogorčeno radi takega postopanja in se obrača na Jugoslovanski klub, naj spravi to zadevo pred narodno skupsčino, da se kakor letos v prihodnje ne bo vee postopalo tako s civilnim prebivalstvom ob priliki vojaških vaj. Korist od nove ceste. Prebivalci Dravskega polja krog Podove tso >zelo pogrešali dobro cesto do svojih senožeti. Z najvecjo težavo so vozili seno, otavo pa so cestokrat kar na travnikih pustili. Seveda je s tem trpela živinoreja. Zasluga podovskega župana, odborniikov in občanov je, da je sedaj drugače. Vrli možje so zope<t spravili v dobro stanje cesto za Grajevnikom, za kar jim bodo trajno hvaležni vsi okoličani. Novice od Sv. Jakoba v Slov. gor. Trgatev je po večini končana. Pridelek je za dobri dve tretjini manjši od lanskega leta, je pa zato dve do tri stopinje boljši. Žalostno je pa to, da kupci ponujajo iste cene, kakor v lanskem letu. Ne dobijo sicer veliko, a tuintam le ljudje morajo dati, ker so v sili za denar. Tisto malo vina, kar ga ljudje letos dobijo, na vsak naein mora imeti boljše cene, sicer nas bode obdelovanje vinogradov samo spravilo v še hujšo gospodarsko stisko. — V kalikor toliko veselih dneh trgahTe se je zgodil žalosten smrtni slučaj. Znani prenašalec kruha na Sladki vrh iz tukajšnje pekarije Fluoher je dne 12. t. m. poiioči utonil v nekem tukajšnjem ribniku. Našli so ga šele šest dni pozneje. Njegov koš in obirvalo je ležalo poleg ribnika. Slučaj je precej zamotan. Samomor je popolnoma izključen. Sedaj se ne more vedeti, ali je zločin ali nesreča. Vtopljenec zapušča ženo ki nepreskrbljene otroke. Smrt vzgledne žene pri Sv. Ani v Slovenskih gorieah. Pretečeni pondeljek smo ob števiTni udeležbi župljanov zagrebli Jero Karner, posestnico v Krembergu. Bila je nad 20 let vdova, edinega otroka je pokopala v neani mladosti. Obširno posestvo je testamentariSno zapustila svojim sorodnikom, kateri so ji do^ga leta zvesto služili, prepričana, da je tudi v večnosti ne bodo pozabili. Znatni zne sek je izročila za slikanje domače cerkve; pomagala je.denarno in naturalno ob zidavi Društvenega doma. Oče luči naj bo dobri rajni materi dobrotljiv plačnik. Žalostnim sorodnikom pa naše odkrito sožalje! Podsulo ga je. Gro! Attenus ima v gozdu v Gornjem Jogu, občina Cigonca pri Slov. BistTici, tri zelo velike rib¦nike. Tretji ribnik so zadnje dni snažili in popravljali. Pred vsem so izkopali pod zemljo prehod iz tretjega ribnika v drugega in so pri tem dehi preinalo podprli izkopano in kot človek visoko izdolbino. Pri izkopavanju predora je bil zaposlen zadnji petek 301etni delavec Hribernik Viktor iz Križnega vrha in oče dveh nepreskiibljenih otrok. Hribernik je zapustil zadnji petek zvečer ikot zadnji delo in ko je že bil iz predora zu«aj, je še skocil nazaj po motiko, katero je bil pozabil pri delu. Ko je bil v izdollbini, ©e je nenadoma sesula preslabo podprta zemlja v taki množini na ubogega Hribernika, da m_ je zlomilo pri priči hrbtenioo in je obležal takoj mrtev. Preteklo je precej časa, predno so prihiteli njegovi sotovarisi in ga izkopali popolnoma zmečkanega tet mrtvega. Pritožbe pekov iz Ijutomerskega okraja. Podezelska pekarija je danes najbolj nehvaležna oibrt. Nese komaj toliko, da se lastnik skromno preživi, zato pa mu grozi od najrazličnejših strani nevarnost: konkurenca in iiradne sikane ga čestokrat primorajo, da svojo obrt opusti. Gospod Z. je v »Obrtnem vestnilni« napravil račun, koliko podeželski pek v enem dnevu zasluži. Iz 50 kg moke, katero povprečno dnevno porabi za pecivo, mu ostane po odbitku vseh režijskih sfroškov 17 dinarjev za življenje. S tem pa mora vzdrževati rodbino in svoje gospodarstvo. Vsakdor .bo uvidel, da >se da ob tej ssvoti komaj životariti, ne pa požteno živeti. In vendar se najdejo oblasti, ki z najstrožjo kontrolo in težko kaznijo skušajo peke naravnost tmičiti. Tako strogo je zlasti v ljutomerskem okraju. Za vsak najmanjši t)restapek je kazen. Če so žemlje slučajno za nekaj gramov lažje, kot predpisanih 6—7^ dkg, že sledi zaporna kazen. Temu se mora na vsak način odpomoči, drugače bo 4a obrt zatrta, Zelo nevaren požar pri Ljutomeru. V soboto zvečer je "Szbruhnil požar v škednju posestnika Murkoviča v Cezanjevcih pri Ljutomeru. Na pomoc je prihitelo sedem požarnih bramb, katerim se je posrečilo rešiti vso živino in ohraniti stanovanjsko hišo ter sosedna poslopja. Uničeni pa so vsi gospodarski pridelki in ima lastnik velikansko škodo. Tekom dveh tednov je v tej vasi že tretjič gorelo in je torej utemeljen st_o, da je ta ^enj podta_nila zlobna roka. V nevarnosti je bila vsa vas, ker je goreJo sredi vasi. Nasilen zet. \t Ključarovec pri Ormožu nam poročajo o nezasluženi usodi, katere žrtev je postal ugleden posestnik, občinski odbornik im katoliško misleč mož g. Anto.a Kosi. Znani demokratski agitator Alojz Stanjko, ki se je pred par leti priženil v Ključarovce, je svojega hišnega gospodarja Kosija nevarno pretepel ter tako težko poškodoval, da je moral starček iskati zdravniško pomoč. Ta nasilnost je posledica našega sovražnika alkohola. Pogreb posestnika Franca Arliča na Dobrni. Na Dobrni je umrl v starosbi 72 let oibče spoštovani posestaik Franc Arlič. Rajni je bil prvi ognjegasec pri dobrnaki požarni brambi, ki je bila uistanovljena leta 1876 in je bil tudi svoj čas -sJužbenec toplic na Dabrni. Svoj čas se je udeležil pohoda avstrijske vojske v Bosno ter Hercegovino. Doma na Dobrni je bil dolgo let občiuski odbomik in eden najboijših lovcev. Rajni je bil goreč kristjan in je obiskal v svojem življenju 43krat božjo pot Matere 'božje v Pusčavi. Njegovo priljubljenosl ter spoštovanje je dokajzal sijajni pogreb, katerega se je udeležila poleg občin;stva tudi požarna bramiba v unilormi in lovci. Krsto so nosili og njegasci in ob odprtem grob_ se je poslovil od pokojnika ravnatelj toplic in v zadnjo slovo so mu oddali lovski tovariši strel. Rajnemu bo ohranjen na Dobrini ter v okolici časten spomin, njegovi žaJujoči družini naše sožalje! Iz laškega okraja. Zadnji čas nas obiskujejo in nadlegujejo večkrat cele trume ciganov, kakor tudi drugih beračev in prosilcev iz južnih delov naše države, letosnje leto so prišli beracit Turki iz Bosne. Naše ljudstvo je večinoma samo ubogo in še potseibno letos, ko je letina bolj slaba. Za poplavljence itak naši po možnosti radi darujejo, vendar vsakemu pa ne moremo darovati. Med prosilci je tudi več takih, ki nimajo nobenih pismenih dokumentov pri sebi, vendar ljudje rajši hitro kaj malega darujejo, da se iznebijo nadležnosti, posebno če so pri hiši otroci in stari ljudje sami doma. Oj—rajno poglavarstvo jn orožniki pa naj skrbijo, da ne bodo beračili Ijudje, ki niso potrebni. Vse potrebščine za jesen in zimo si nakupite najbolje in najceneje v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Velika izbira raznih štofov. Zaloga vseh čevljarskih potrebščin. Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkor vedno po najbojših dnevnih cenah. Prepričajte se! Oglejte si zalogo! 1399