§ioĄ€ne€ S€ trall tz r.nshe Pred Novim letom se je mudil v Mariboru g. Luka Orešnik, rojen v Prevaijah in pristojen v Topolščico, kateri se je vrnJ pred kratkira iz Finske pi estoLnice Helffinki, kjer je bival 12 let. Oi-ešnik j« danes star 48 let. V Helsinkih se je oženil z Rusinjo, ki je pa finska državljanka m mu je rodila 3 oti oke od 3—8 let. Orešnik je bii v svetovni vojni ruski ujetnik in ga je zanesla usoda ceio na Kitajsko. Znana so mu vsa večja kitajska obmorska mesta in pozna tudi kitajskega maršala Cankajšeka. Iz daljnjega vzhoda diu je končno le uspela vrnitev v Jugoslavijo. V Sloveniji je iskal zastonj zaposlitve kot izučen mehanik. Odpeljal ae je v Beograd. Na priporočilno pismo g. Antona Korošca mu je bila obljubljena služba pri becgrajski cestni železnici. Vodstvo tramvaja pa je predolgo mazalo g. Orešnika s potrpežljivostjo, naj še in še počaJca par tertnov, da ho že prišel i>a vrsto. Ko se je Haveličal praznih obetov, jo je mahnil za kruhom proti južni Srbiji, od koder so JT51 poslali odcronskiro potom v pristojno občino v Topolščico. Rojstni kraj mu )e ižstavil za tujino potrebne listine. Orešnik je vze! pot pod noee ter prišel v Maribor. Iz Maribora je kresal peš v Gradec, na Dunaj, v Moravsko Ostravo in v NemSio. Med Nemci si ^e prislužil za prevoz po morju v Helsinki. Med Finci se je hotel oprijeti z vso vnemo ter vztrajnoetjo popravljanja avtomobilov, kar je nekaj časa šlo, dokler Finci niso zvedeli, da je tujec. Finci so namreč tolikanj zavedni ter složni, da gledajo strogo na to, da so predvsem zaposleni domačini in še le potem, če preostane kaka služba ali izvrševanje obrti, pride na vrsto priseljenec. S popravljanjem avtomobilskih vozil je moral Orešnik kaj kmalu nehati, ker sploh nobenega ni bilo več k njemu, ampak so ga bojkotirali kot inozemca. Ni ir.u preostajalo drugega, da je nakupil v Helsinkih nekaj blaga in hajdi na deželo. kjer ga niso izpraševali, od kod se je zatekel na Finsko in zakaj se preživlja s krošnjarenjem. Trgovanje od hiše do hiš^ mu je s časora toliko neslo, da si je ustanovi] lastno družino ter si kupil avto, da je hitreje potoval in trgoval. Orešnik se je z leti povsem udomačil med Finci in bi bil tudi ostal med njimi da ga ni pregnala rusko-finska voina. G. Orešnik pravi, da je bila Finska v prijateljskih odnošajih posebno do Nemčije in Anglije. Finci so kot en mož obr nili Nemcem hrbet, ka.kor hitro je prodrla v javnost vest, da so postali Nemci zavezniki sovjetske Rusiie. 6e preden so padli boljševild Poljakom v hrbet, 90 vedeli na Finskem, da ie na počil čas, ko bo začel Stalin stegovat; svoje prste po baltiških državah in sevf tudi po nafbližji — Finski. 2e tedaj sr sklenili voditelji Fincev z narodom, da se b»do branili do zadnjega moža napram sovjetskemu oboroženemu nasilju. Pri ttem skiepu vztraja neomajno finsko prebivalstvo še danes in mu je ljubša smrt neero zopetna sužnost pod komunističnim mnn ter kladivorn. Kakor hitro se Je finska viada preprifala, da Stalin fa Molotov nalašč zavlaču&* pogajanja z*. mirno ureditev raz- merja med Finsko in Rusijo, je vedela, da bodo sovjeti napadli Finsko. Predvsem so finske oblasti izpraznile obmorska mesta, da bi obvarovale na ta način otroke in civiliste pred ruskimi bombami. Otroke so nastaniii kakm lo krn iz Helsinki na deželi. Od tam so šoloobvezno deco vozili v avtomobilih v mestne šole. Najbolj značilno za pričetek sovražnosti je tx>, da so sovjetski oblaetniki brez vojne napovedi zapovedali bombne napade na kolone finskih otrok, ki so bili na poti v mestne šole. Ruski letalci so se spustili z letali čisto nizko nad ulice v Helsinkih v easu. ko so tekali po njih otroci in so jih neusmiljeno kosili s strojnicami. V Helsinkih je bilo sestreljenih že nekaj sovietskih letal, katere so vodili mošld pUoti, bombe pa so metaie in s strojnicami 30 streljale na nedolžne otroke 18^—20 let stare ženske." G. Orešnik ni doživel boiev Fincev z rueko pehoto, ker je zapustil Heisinki z družino, z našira jugosiovanskim konzuiom •or nie«rovim sinom in se je odpelial krog ?. decembra z avtomobilom iz Finske do šveaeke meje in od tarn je pf*sš&l na Švedsko in se je pripeljal v Stockholm. V švedski prestolnici je ostal naš konzul, g. Oiešmk pa se je ukrcai tamkaj na ladjo, katera ga je prepeljala v Nemčijo. Iz Nemčije se je pripeljal s svojim avtomobilom po prevoženih 7000 km v Jugoslavijo. Iz Maribora je namenjen v Beograd, da si poišče kako zaposlitev, ker je pribežal v domovino samo z avtomobilom in kar je pač lahko naicžil na vozilo. Kakih 150.000 finskih mark je pustil naloženih v finski banki in pa z blagom založena trgovina je ostala v Helsinkih in Orešnik bo pač moral počakati, v čigar prilog bo odločila vojna. Helsinki opisuje g. Orešnik kot krasno mesto, ki se je po svetovni vojni z vso naglico razvijalo. Izpod sovjetskega jarma osvobojeni Finci so podrli v Helsinkih cele četrti starih hiš in pozidali nove palače, katere so opremili s centralno kurjavo ter kopalnicami. Zaslužek na Finskem je preeej dober, a življenje je drago. Stanovanje z dvema sobama in kuhinjo stane 2000—2500 finskih mark, kar odgovarja našim 3000 do 4000 din. Precei visoke so tudi cene živIjenskih potrebščin ter obleke. Finci so zelo izobražen narod, a njihova narava ter obnašanje sta za naše pojme nerazumljiva. Finski narod je trd kot kamen in mu je usmiljenje precej tuje. ?e mlademu dečku dajo v roko bodalo. kateremu pravijo na Finskern »puko«, in to nevarno orožje spremlja Finca akozi vse življenje ter rešuje z njim razne ¦pore. Tolovajski napadi, izvcdeni z ameriško Irznostjo, niso po finskih večjih mestih nič kaj redkega ter nenavadnega. Kratko povedano, je značilno za naš mali slovenski narod, ki je raztepen po celem ljubera svetu. Za Slovenca Orešnika v Helsinkih na Finskem ne bi bil nikdo znal in bi bil zatonil v tujini. da ga ni vrnila domači državi vojna, katere ni pričakoval nikdo tako naglo, ko še davno niso zaceljene rane svetovnega klania. J