Pogovor s košarkarico 
Slovenska reprezentantka Annamaria Prezelj: Trzinu bi rada nekaj vrnila 
Ob obcinskem prazniku 
Vošcilo župana Petra Ložarja 
Iz trzinskega Doma pocitka 
Po protivirusnih ukrepih so v domu starejših znova mogoci obiski 
Portret meseca 
Miha Pavšek, poveljnik CZ Trzin 
»Nova resnicnost« je bila glavna tema fotonatecaja, na katerega se je še v casu prepovedi prehajanja obcinskih mej pri­javil naš sokrajan Denis Josifoski. 
K sodelovanju je kar preko spleta po­vabil tudi druge prebivalce Trzina in jih, opremljene z zašcitno masko, fotografi­ral na plošcadi T3. Njegovemu povabilu se je odzvalo ducat Trzincev. Njihove fo­tografije je nato združil v eno samo por­tretno fotografijo. Ogledate si jo lahko na njegovi Instagramovi strani /denisjo­sifoski. (Foto: Peter Hudnik) 
Kolofon Uvodnik 

Odsev, 
glasilo obcine Trzin 
. Na naslovnici Mlada pevka Taja Jamnik je v casu karantene pripravila mini koncert pod balkoni trzinskega Doma pocitka. (Foto: Peter Hudnik) 
Glavna in odgovorna urednica: 
Tanja Bricelj, trzin.odsev@gmail.com 
Uredništvo: Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Dunja Špendal, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Majda Šilar 
Redni avtorji prispevkov: Nina Rems, Nataša Pavšek, Brigita Ložar, Žana Babnik, Katja Rebolj, Matjaž Erculj, Janez Gregoric, Andrej Grum, Boštjan Gucek, Marko Kajfež, Dušan Kosirnik, Jožica Trstenjak, Milica Erculj, Saša Hudnik, Valentin Orešek, Maja Brozo­vic, Miha Šimnovec 
Avtorji fotografij: Zinka Kosmac, Tanja Jankovic, Miha Pavšek, Barbara Kopac, Peter Hudnik, Nina Rems, Tjaša Jankovic in drugi 
Lektoriranje: 
Mirjam Furlan Lapanja 
Tehnicno urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: 
IR IMAGE, d. o. o. 
Oglasno trženje: 
IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si 
Glasilo izhaja enkrat mesecno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplacno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. 
ISSN 1408-4902 
Gradivo za naslednjo številko oddajte najpozneje do petka, 5. junija 2020. 
Prispevke pošljite v elektronski obliki na naslov uredništva: 
trzin.odsev@gmail.com. 
V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in pre­oblikovanja prispevkov. 


Obcina Trzin 
Spletna stran: www.trzin.si e-pošta: info@trzin.si 
Telefonske številke: 
01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 

Uradne ure: 
Ponedeljek: 8.00–14.00 Sreda: 8.00–13.00 in 14.00–18.00 Petek: 8.00–13.00 
Informacije o prireditvah in dogodkih v obcini Trzin so na voljo tudi v obcinskem informativnem središcu na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. 







Hrepenenje po tistem, cesar ni … 
V casu nastajanja majskega Odseva sta za nami dva meseca nove resnicnosti. Ce se nam je še sredi marca nakupovanje z zašcitno masko in rokavicami zdelo zelo stresno, se je odhod v trgovino kaj kmalu 

spremenil v nekaj rutiniranega. Zdaj pri nakupih nismo vec tako prestrašeni, samodejno se napotimo najprej k razkužilu, maske so postale del osebnih predmetov kot ura, ocala, denarnica ali tele­fon, nekateri pa jih uporabljajo celo kot modni dodatek. Neverjetno, kako hitro se ljudje prilagodimo novim zahtevam! 
April smo v Trzinu preživeli med dokaj aktivnim preprecevanjem okužb z novo koronavirusno boleznijo, v maju pa se je življenje iz karantene znova zacelo vracati v javne prostore. Odprli so se go-stinski vrtovi, spet je stekel javni promet, knjižnice znova obratujejo in frizerji, pedikerji in maserji imajo spet polne salone. Zapisala bi, da se življenje vraca v stare tirnice, a v resnici se nismo vrnili na isto izhodišce, ampak je vse drugace. Spet – koliko novega smo se naucili in koliko sprememb smo sprejeli v tem kratkem casu! 
Zdi se, da nam še najvec preglavic povzroca tisto, cesar ni. Bojimo se neoprijemljivega drugega vala, ni nam všec odsotnost jasne vizi­je prihodnosti, pogrešamo svobodo druženja. 
Tudi pri Odsevu pogrešamo tisto, cesar ni. Ce bi bil maj 2020 obi­cajen majski mesec, potem bi danes na naših straneh brali o Flori-janovi nedelji in gasilski veselici, pa o Teku Petra Levca, folklornem festivalu in letošnjem skrbno nacrtovanem Velikem kulinaricnem sejmu, ki bo moral na uresnicitev pocakati še … kdo ve do kdaj. V ospredju bi bilo praznovanje obcinskega praznika 15. maja in verje­tno bi se v teh dneh zabavali na Trznfestu, ob Ledeni dirki in Trzin­skem talentu. Tako pa nam ostajata le hrepenenje in obenem za­vedanje, kako dragocen je vsak tak dogodek, ki prebivalcem obcine omogoca druženje, povezovanje in sodelovanje. Prepricana sem, da bomo za to kmalu našli nove ustvarjalne nacine. 
Tanja Bricelj, glavna in odgovorna urednica 
Skupna obcinska uprava obcin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravce, Vodice 
Medobcinski inšpektorat in redarstvo 
Mengeška cesta 9, 1236 Trzin e-pošta: inspektorat@trzin.si 
Telefonska številka: 
01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 
Uradne ure: 
Ponedeljek: 9.00–11.00 Sreda: 9.00–11.00 


Obcinske novice 


Odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov 


Obcina Trzin obvešca obcane in obcanke, da lahko kosovne in ne­varne odpadke odpeljejo v Center za ravnanje z odpadki na Dob. Ta je spet odprt po obicajnem letnem delovnem casu, in sicer od ponede­ljka do petka od 14. do 20. ure in ob sobotah od 8. do 20. ure. Zaradi preprecevanja širjenja okužbe z novim koronavirusom in cim vecje zašcite tako uporabnikov kot zaposlenih je vstop v center mogoc le z lastno zašcitno masko, število vozil, ki so lahko v istem casu v centru, pa je omejeno. Zaradi omejitve števila obiskovalcev se lahko zgodi, da bo ob vecjem obisku na vstop v center treba nekoliko pocakati. 
Uporabnike prosimo, da upoštevate navodila zaposlenih in z odgo­vornim ravnanjem pripomorete k preprecevanju širjenja virusa. 
Zaradi epidemije virusa je namrec odpadla spomladanska akcija od­voza kosovnih in nevarnih odpadkov. Ker nihce ne ve, koliko casa bo trajalo zdajšnje stanje, še ne vemo, kdaj bo potekal odvoz kosovnih in nevarnih odpadkov, saj NIJZ strogo odsvetuje dotikanje odvrženih od­padkov, zato obcane in obcanke pozivamo, da za kosovne in nevarne odpadke poskrbijo sami in jih odpeljejo v Center za ravnanje z odpadki na Dob. 
Obcinska uprava 


Skupnostna skrb za mlade družine 
V obcini Trzin se bo v okviru operacije Medgeneracijski razvojni program Krekovo središce 2, ki se izvaja v sklopu Lokalnih akcijskih skupin LAS Za mesto in vas ponovno, po krajši prekinitvi zaradi pan-demije koronavirusa, zacela izvajati aktivnost Babi servis. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta je Inštitut Antona Tr-stenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sodelovanje, partnerji pa Zavod Medgeneracijsko središce Komenda (ZMSK), Mladinski center Mengeš (MCM) in Fizioterapija Reven. 
Babi servis obcasno varstvo otrok, ki ga na vašem domu brezplacno izvajajo mlajše upokojenke 
Varstvo je za starše brezplacno. Na spletni strani ZMSK www. zmsk.si lahko izpolnite prijavo, koordinatorka pa bo z vami stopila v kontakt v cim krajšem možnem casu. Prosimo, da povpraše vanje pošljete vsaj dva dneva pred željenim terminom varstva. Za vsa dodatna vprašanja pa vam je na voljo elektronski naslov viktorija.drolec@zmsk.si ali telefonska številka 040 842 776/ Viktorija Drolec. Vabimo pa tudi mlajše upokojenke, ce bi želele svoj prosti cas koristno porabiti za obcasno cuvanje otrok. 
Aktivnost je namenjena mladim družinam, saj se zavedamo, da so med vsemi skupinami prebivalstva najbolj obremenjene. 
Viktorija Drolec, projektna vodja 


Ne odlagajte vec zelenega odreza 
Obcina Trzin je ena redkih slovenskih obcin, ki organizira odvoz zelenega odreza. Letos je zbiranje trajalo do 20. aprila, casa za od­laganje pa je bilo vec kot en mesec. Za odvoz je že bilo poskrbljeno, zato zelenja ne odlagajte vec! Še posebej opozarjamo, da je loka­cija pri zaklonišcu ob Kidricevi ulici zasebno zemljišce in da je tam odlaganje odpadkov strogo prepovedano. Prepoved odlaganja velja tudi za vse druge zbirne lokacije. Odpadno zelenje odpeljite v Zbirni center Dob. (tb, Foto: Tanja Bricelj) 



Obcinske novice 



Ob prazniku Obcine Trzin 
»Spoštovane obcanke in obcani, naj vam najprej cestitam ob našem obcinskem prazniku, 
15. maju, ki ga letos zaradi vsem znanih razmer nismo mogli praznovati kot obicajno s prosla­vo ter hkratno podelitvijo nagrad in priznanj zaslužnim obcanom. Verjamem, da bomo to lahko popravili ob prvi priložnosti, ko bodo zdravstvene razmere to dopušcale.« 


»Zadnja dva meseca sta bila za vse nas huda preizkušnja. Ceprav v Trzinu ni bilo veliko obolelih za covidom-19, so nas ukrepi za zaje­zitev vseeno postavili v novo, drugacno resnicnost, ki jo je bilo treba zelo hitro sprejeti in se ji prilagoditi. Menim, da smo Trzinci to nalogo opravili z odliko, tako kar se tice štaba civilne zašcite in vseh njenih pripadnikov, zaposlenih na obcini in v naših zavodih, kot tudi zdravniš­kega osebja in zaposlenih v našem domu starejših obcanov. Veliko ur smo posvetili izvrševanju ukrepov in nadvse pomembnemu uvajanju preventivnih ukrepov, da se ne bi bolezen širila. Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri vseh teh nalogah. Gotovo smo vsi lahko zadovoljni, da veliko predhodno pripravljenih ukrepov v Trzinu ni bilo treba izvaja-ti, in iskreno upam, da tudi v prihodnje ne bo potrebe zanje. 
Prav tako hvala vsem obcankam in obcanom, ki ste potrpežljivo pre­našali ukrepe in se držali priporocenih smernic za zajezitev širjenja bolezni, ceprav je bilo ob ukrepu ostajanja znotraj obcinskih meja za nas glede na majhnost obcine še toliko težje. Vseeno smo zelo spoš­tovali te zahteve in marsikateri naš obcan je tako zdaj imel priliko dodobra spoznati tudi zanimive koticke v naši obcini. 
Kljub razmeram smo se na obcini trudili, da bi življenje teklo kar se da normalno. Uspelo nam je vzpostaviti take razmere, da je gradnja Doma zašcite in reševanja potekala skoraj ves cas. Tudi izvajalec GGD 
d. d. je pokazal veliko pripravljenosti, da smo vse nastale težave sproti odpravljali. Gradnja stavbe tako ves cas poteka v predvidenih rokih. 
Cas manjšega prometa smo izkoristili za delno prenovo cest v Obr-tno-industrijski coni Trzin in Ljubljanske ceste. Tudi vsa druga dela so tekla po predvidenih smernicah, tako kar se tice cišcenja, košnje zelenic kot drugih opravil, ki zagotavljajo, da ostaja naša obcina v samem vrhu urejenosti. 
Predvidevamo, da bomo poleti lahko zaceli nujno prenovo celotne infrastrukture na Reboljevi cesti v Mlakah, pri cemer pa prosim obca­ne za potrpežljivost, saj bodo dela obsežna in zahtevna. Vsa navodila bodo stanovalci prejeli v poštne nabiralnike. 
V tem casu, omejenem na sprehajanje znotraj obcinskih meja, me je marsikdo opozoril na težave s terenskimi motocikli v našem gozdu. Žal jih je kljub prepovedi vožnje po gozdu zelo težko uloviti in prepre-citi to njihovo pocetje. Pozivam vse lastnike teh motornih vozil, da se vzdržijo vožnje po gozdu in gredo rajši na poligone, ki so namenjeni temu športu. Prav tako prosim, da se v duhu medsebojnega razume­vanja uporabljajo vse javne površine, namenjene rekreaciji in sprosti­tvi obcanov. Predvsem velja to za kolesarje in lastnike psov, kjer so veckrat nastajali spori z drugimi uporabniki. Zagotovo lahko z malo potrpežljivosti vsi uživamo na teh obmocjih. 
Vem, da nas v prihodnosti caka še zelo zahtevno obdobje sobivanja s to novo boleznijo, in iskreno upam, da jo bomo tako v Sloveniji kot po svetu uspešno zatirali. Vseeno pa opozarjam, da se posebno ogrožene skupine obcanov držite preventivnih navodil in ukrepov za kontroliran obseg bolezni, kajti videli smo v dolocenih primerih tako pri nas, še bolj pa drugod po Evropi, kako hitro lahko postane stanje neobvladljivo. 
Trzinci smo znani po tem, da smo bili zaradi svoje lege ves cas so-oceni z marsikatero preizkušnjo. Vse smo v svoji dolgi zgodovini us-pešno premagali in verjamem, da bomo tudi to težko obdobje. Še enkrat vse cestitke ob prazniku in vsem želim lepo in mirno poletje, sprošcujoce pocitnice ter seveda ostanite zdravi.« 
Župan Peter Ložar 

Zakaj v obcini Trzin praznujemo 15. maj kot obcinski praznik? 
Trzin se v srednjeveških virih omenja veckrat, in sicer leta 1273 kot Direzin, leta 1301 kot Trezein, 1306 Terzein in 1337 kot Tersein. 
Listina, na kateri je Trzin prvic omenjen, je nastala 15. maja 1273 v Ljubljani. Govori o prvih znanih trzinskih hubah kmetijah. Listina potrjuje, da se jim je prvotni lastnik, Viljem Svibenski mlajši, odpove­dal v korist nemškega viteškega reda iz Ljubljane. Zgodovinarji me-nijo, da je bil kraj nekaj desetletij starejši od prve omembe, saj je bil prvi lastnik kmetij Viljemov oce, Viljem starejši. Mogocna rodbina Svibenskih je v Trzinu še vedno obdržala nekaj posesti, poleg njih pa so tu imeli svoje hube tudi grofje Andeški. 

V našem kraju 




Ukrepi v trzinskem Domu pocitka 
V prejšnjih mesecih so zaradi širjenja koronavirusa korenite spremembe doživeli tudi stanovalci Doma pocit­ka Mengeš, enota Trzin, ki se je po priporocilu pristojnega ministrstva za zunanje obiskovalce zaprl že 
6. marca. Po dveh mesecih so obiski znova mogoci. Kot sta povedali direktorica Doma pocitka Mengeš, Li-dija Krivec Fugger, in Katarina Pezdirc, socialna delavka v trzinski enoti, so se vseskozi dosledno držali vseh priporocil in ukrepov. 

»V domu je bilo treba sprejeti številne ukrepe za preprecitev vnosa in širjenja okužbe, nakupiti dodatno zašcitno opremo, usposobiti vse zaposlene za pravilno ukrepanje ob pojavu okužbe, prilagoditi notra­nje prostore za primer okužbe, pripraviti številne obrazce, protokole in dnevna porocila … Za stanovalce nismo smeli vec pripravljati skupnih dejavnosti, zato je bilo treba najti nove nacine, da bi ti kljub vsemu os-tali cili in dobro razpoloženi.« To so v domu dosegli z izvajanjemvideo­klicev, s katerimi so stanovalce povezali z njihovimi najbližjimi, kar je bilo izrazito dobro sprejeto. »Bili smo preseneceni, da se znajo tudi oni tako hitro prilagoditi novi obliki komunikacije, kar je dokaz, da nikdar ni prepozno za usvajanje novih znanj ali vešcin,« menita sogovornici. 
Kmalu zatem so na pobudo novinarja Gregorja Trebušaka, ki živi v Trzinu, za pozitivno razpoloženje zaceli pripravljati koncerte pod bal­koni, o katerih smo že porocali v aprilski številki. Ker je bil odziv navdu­šujoc, so nedolgo zatem gostili tudi Ženski pevski zbor Trzinke, glas­beno šolo Lartko in mlado pevko Tejo Jamnik, ki je svoj pevski nastop ponovila v prvih dneh maja, manjkali pa niso niti domžalski rogisti. 
»Zelo smo veseli, da so stanovalci doma prepoznani kot del trzinske skupnosti in sokrajanom ni vseeno, kako se v teh casih pocutijo,« sta dodali Katarina in Lidija. »Vseskozi prejemamo klice ali pisma podpo-re, ves cas sodelujemo z županom in civilno zašcito.« Cetudi stano­valci pristnega družabnega stika z zunanjim svetom nekaj casa niso imeli, pa so imeli ves cas na voljo možnosti za pogovor, petje in vadbo, dobivali so zadosti svežega sadja, dobro razpoloženje pa so spodbu­jala tudi pisma prostovoljcev Inštituta Antona Trstenjaka in vošcila, ki so jih poslali iz trzinske izpostave Karitasa. 
Seveda vse to delovanje ne more nadomestiti pristnih povezav s svojci, ki so za stanovalce še vedno najpomembnejše. Videoklici so zato pogosto zelo custveni dogodki. »Ena izmed stanovalk je tako prvic ugledala svojega pravnuka. Tekle so solze in bilo je veliko smeha. Tisti stanovalci, ki so še telesno cili, zelo pogrešajo daljše sprehode po okolici, srecanja z ljudmi na ulicah in kavo v sosednji kavarni. Mocno vpliva tudi dejstvo, da je Center aktivnosti zaprt, zato ni obicajnega vrveža trzinskih seniorjev po naših hodnikih. Pogrešajo skupinsko te­lovadbo, nastope društev in pevskih zborov, obiske otrok iz vrtca in šole, odpadle so maša in vse skupine (bralna, molitvena, pevska).« Stanovalce danes drži pokonci upanje, da se bo z vrnitvijo obiskov svojcev v dom vrnilo življenje, kakršnega so bili vajeni. 
V sredo, 6. maja, so namrec ukrepe toliko ublažili, da se stanovalci zdaj tudi v živo lahko snidejo s svojci. Ti lahko starejše obiskujejo posa-micno, obisk pa, ce je to mogoce, poteka zunaj na zelenici. Obiskovalci morajo nositi zašcitno masko in ohranjati razdaljo najmanj meter in pol. Telesni stiki (objemanje, rokovanje, dotikanje) so za zdaj še prepo­vedani. Obiski so tudi casovno omejeni. »Socialna služba je odgovorna za urnik obiskov, da se prepreci zbiranje prevelikega števila obiskoval­cev hkrati. V primeru, da obisk poteka v sobi, si mora obiskovalec nadeti popolno zašcitno opremo (kapo, rokavice, plašc, masko in tudi zašcito za cevlje). Pred obiskom se obiskovalcem izmeri telesna temperatura, podpisati morajo obrazec, da so zdravi in niso bili v stiku z okuženo ose­bo. Obiskovalci z razumevanjem sprejemajo prepise, saj se zavedajo, da le tako lahko preprecimo, da bi okužba zašla v naš dom.« 
Zahvala zaposlenim, stanovalcem in svojcem 
»Veseli smo, da v tem trenutku v domu nimamo nobene okužbe. Vsak dan brez okužbe doživljamo kot majhno zmago. Zahvala gre vsem zaposlenim, ki so se v tem položaju izkazali kot izredna ekipa. Zahvaliti pa se moramo tudi stanovalcem in svojcem, saj so s svojim razumevanjem in upoštevanjem pravil omogocili, da smo se ves ta cas osamitev uspešno bojevali proti virusu. Še naprej se bomo držali vseh navodil, se prilagajali položaju ter ob podpori svojcev in lokalne skupnosti docakali konec epidemije. Ostanite zdravi.« 
Barbara Kopac, foto: Katarina Pezdirc, Saša Nastran 

V našem kraju 



Mali koncerti dobre volje 
povezuje,« je povedala Renata Smolnikar, direktorica Lartka. 
Zagotovo pa si bodo v Lartku zapomnili izjemen aprilski dogodek, ki je marsikomu izvabil solze ganjenosti. Z vec trzinskimi ucenci Glas­bene šole Lartko so pod balkoni trzinskega doma pocitka izvedli Mali koncertdobrevolje. »Kakšnoiskrenonavdušenje,veseljeinhvaležnost so veli od starostnikov, ki so glasbo spremljali s svojih balkonov! Tako zelo ganljivo je bilo, da tega pri nekaterih niti za soncnimi ocali ni bilo mogoce skriti. Ucenci Maja, Vita, Matic, Blaž, Jon, Maks, Jaka in Neža in celoten kolektiv Glasbene šole Lartko iz Trzina se iskreno zahvalju­jemo gospodu Gregorju Trebušaku za pobudo, gospe Katarini Pezdirc za povabilo in gospe Lidiji Krivec Fuegger za gostoljubje. Glasba je pac vedno prava izbira za povezanost in plemenitenje odnosov, tako doživetje pa nepozabna dota spominov naših odrašcajocih glasbe­nikov,« Renata Smolnikar ni mogla skriti navdušenja. Kdor želi, lahko pobrska po Facebookovi strani SVET na kanalu A in si ogleda Lartko­vo glasbeno darilce pod objavo 18. aprila. (tb) 
In morda še tole obvestilo za tiste, ki si želijo poprijeti za in štrument. Vpis v Glasbeno šolo Lartko bo mogoc v juniju, tocne podatke pa lahko dobite na šolski spletni strani, FB strani ali na e naslovu lartko@siol.net. Ucenci se lahko vpišejo v programe izobraževanjaglasbenihinštrumentovsaksofon,klarinet,troben ta, rog, pozavna, tuba, klavir (klasicni ali elektricne klaviature), harmonika (klavirska ali diatonicna), kitara, violina, flavta, petje in glasbene urice za najmlajše. Utrinki z nastopa ucencev Glasbene šole Lartko pod balkoni Doma 
pocitka v Trzinu. (Foto: Arhiv Lartka) 


Trzinke pod balkoni: »S srcem pojemo za vas« 
Kljub karanteni in prepovedi druženja Trzinkam prav nic ne manjka. »Koncale smo fazo privajanja na uporabo orodja za spletne sestanke Zoom, tako da se zna že vsaka pevka samostojno pridružiti spletnemu sestanku, ki jih imamo redno ob sredah ob 17. uri. Kot bi šli na vaje,« pra-vi Štefka Prelc, organizacijska vodja Ženskega pevskega zbora Trzinke. Odlocile so se, da razmeram prilagodijo tudi svoje nacrte, zato so tretjo revijo Trzinka poje odpovedale, upajo pa, da bodo Hribarjev vecer v sep­tembru vseeno izpeljale, le da še ne vedo, ali bodo to storile pred Centrom Ivana Hribarja ali pa bo že mogoce dogodek izpeljati v dvorani. Prav tako še vedno ostaja v nacrtu obisk Prage, ki ga v prvih dneh oktobra nacr­tujejo skupaj s 27 slovenskimi društvi, ko naj bi okoli 700 udeležencev predstavljalo slovensko kulturo v glavnem mestu Ceške. Že zdaj se Trzin­ke ozirajo tudi proti decembru in tradicionalnemu novoletnemu koncertu. 
Prav posebni pa so bili koncerti, ki so jih priredile pred tremi domovi starejših. Samo Trzinke zmorejo pripraviti kar dva koncerta istocasno! Kako? Na stopnišcu pred Domom Sv. Katarine v Mengšu je pac prava lokacija, da so izmenicno lahko pele tako varovancem slednjega kot tudi starostnikom v sosednjem Domu pocitka Mengeš. Navdušenje na balkonih obeh je bilo seveda veliko. 
»S srcem pojemo za vas« so Trzinke naslovile svoje nastope pred do-movi starejših, sestavile so jih samo iz pesmi, ki jih varovanci dobro poz­najo. Posebno ganljivo je bilo prepevanje na zelenici trzinskega doma, saj so bili na balkonih tudi pevci domskega zborcka, ki ga že dve leti vodi Dragica Kutoša, ena izmed pevk Ženskega pevskega zbora Trzinke. »Takoj ob prihodu smo se poklicali po imenih. Komaj cakam, da se vrnem mednje,« je povedala Dragica in dodala, da sta ji veliko pomenila veselje na obrazih varovancev in navdušenje, da so se spomnili nanje. Domski pevci, s katerimi je Kutoša ob pomoci Trzink decembra lani pripravila celo samostojen novoletni koncert, so se potrudili in s Trzinkami tudi zapeli. »V zborcku prepevamo ljudske pesmi in kakšno ponarodelo, vsi pevci pa so stari krepko cez osemdeset let,« še dodaja Dragica Kutoša, ki pravi, da nekateri varovanci doma na ure petja prihajajo le poslušat, vedno pa srecanja koncajo s klepetom in sladkim prigrizkom. 
»Petje varovancem pomeni sprostitev in spremembo v dnevni rutini, kolegice iz Ženskega pevskega zbora Trzinke pa tudi z veseljem zapo­jejo tako hvaležnemu obcinstvu. Ni vecjega veselja, kot ce te je nekdo vesel, ko te vidi po dolgem casu,« za konec pristavi Dragica. (tb) 

V našem kraju 



Vonj knjige je kljub vsemu nezamenljiv 
Koronavirus je zakrivil številne spremembe, med drugim je spremenjeno delo v Knjižnici Domžale in vseh njenih enotah. Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin je od 4. maja znova odprta po že uveljavljenem urniku, 
pri obisku pa veljajo posebni ukrepi. 


Tako si je mogoce izposoditi le vnaprej rezervirano gradivo, ki ga bralci lahko narocite po elektronski pošti, s sistemom Cobiss ali po telefonu. V trzinski knjižnici lahko gradivo narocite na naslovu trzin@ dom.sik.si. Telefonska številka (01/564 42 90) in delovanje sistema Cobiss ostajajo nespremenjeni, prav tako vracilo izposojenega gradi­va. Bo pa gradivo po vrnitvi sedem dni v osamitvi, preden bo vrnjeno na knjižne police oziroma bo spet na voljo za rezervacijo. 
Zaradi varnosti zaposlenih in obiskovalcev je trzinska civilna zašcita poskrbela za ustrezne usmeritve pri vstopanju v Center Ivana Hribarja in izstopanju iz njega. Tako je vstop v center in s tem v knjižnico omogocen skozi glavni vhod, medtem ko je izhod speljan po zgornjem podestu skozi vrata, ki vodijo v prostore sosednje poslovnestavbe,nato pa se obiskoval­ci po stopnicah spustijo do pritlicja in izstopijo skozi glavna vrata. Koridor je ustvarjen predvsem z namenom preprecevanja stikov med ljudmi, ki vstopajo, in posamezniki, ki center Ivana Hribarja zapušcajo. 
Obiskovalcem je v avli Centra in knjižnici na voljo razkužilo, poleg tega je za vstop v prostore knjižnice potrebna zašcitna maska. Da bi ohranili potrebno razdaljo med posamezniki, so v centru hkrati lahko le štirje ljudje, ki na vrsto pocakajo na jasno oznacenih mestih. V knjižnico bralci vstopajo posamicno, tam pa lahko vracajo že izposojeno gradivo ali prevzamejo vnaprej naroceno gradivo. Gibanje po knjižnici in brskanje po policah za zdaj nista dovoljena. Medtem so bralcem še vedno na voljo že poznane rezervacije, pri cemer lahko na eno izkaznico narocijo pet enot gradiva in jih prevzamejo po prejetem obvestilu. Manj vešci uporabe sistema Cobiss za napotek, kaj brati, lahko povprašajo z elek­tronskim sporocilom ali po telefonu. 
Povpraševanje po knjigah v zadnjem casu ne upada. Tudi v nepred­vidljivih razmerah se najdejo poti do najljubših kriminalnih romanov, za vnovicno potapljanje v zgodovinski svet viteških romanc, kako z otroki obiskati svet Rdece kapice ali s Harryjem Potterjem prestopiti prag Bradavicarke. Za obisk knjižnice torej ne potrebujete drugega kakor clansko izkaznico ter nekaj malega poguma za pritisk na gumb rezerviraj za potrditev elektronskega sporocila ali pa telefonski klic v Krajevno knjižnico Tineta Orla, s katerim si priskrbite novo knjižnicno gradivo. In pa seveda zašcitno masko, ki jo uporabite ob prevzemu gradiva. Te pa nikar ne pozabite doma. 
Besedilo in foto: Barbara Kopac 


Študijski krožki po novem na spletu 
Študijski krožki, ki od leta 2017 potekajo v Trzinu na Jefacnikovi domaciji in jih vodi kulturna antropologinja in domacinka Branka Urbanija, po novem potekajo s pomocjo spleta. 
V krožku Etno–fletno po slikanici za otroke Ajdovski kevder udele­ženci zdaj pripravljajo dokumentarni film o Pšati, ki bo predstavljen že to jesen. Zdaj pa njihova srecanja potekaj prek spleta, kjer prip­ravljajo potopisna predavanja; Jožica Rihter nas je vodila po Izraelu, potovanje po Izraelu je nadaljeval Miro Štebe in nas naprej popeljal po Jordaniji, Daria Borovski nas je vodila po Sibiriji, Simon Prosen, raziskovalec izvorne zgodovine Slovencev, je predaval o deželi Kar­nioli ali Krajnski po domace. Hkrati potekajo tudi krožki za osebno­stno rast in v casu pandemije se je pojavila potreba po druženju, 
8  |  Odsev — Glasilo obcine Trzin 



Društva 

sodelovanju in strokovni podpori na poti reševanja stisk, ki so se porajale kot posledica izolacije in drugih izednih razmer. Mentorica je že konec marca razpisala krožek SamopoMOC za polnoMOC, kjer se udeleženci seznanjajo z novimi znanji ter vešcinami s podrocja osebnostne rasti, psihologije, nevrolingvisticnega programiranja ter drugega. Srecanja potekajo izkljucno na spletu, popestrijo jih go­stujoci predavatelji. Tako sta delavnici že izvedla mag. Martin Lisec (O caru ranljivosti) in Anamarija Nuša Mulej (O vrednotah, viziji in poslanstvu). Druga srecanja vodi Branka Urbanija po vnaprej zacr­tanem programu. 

V okviru študijskega krožka Etno-fletno so tik prek pandemijo izvedli kuli­naricno delavnico priprave kobariških štrukljev, ki jo je vodila Debora von Besedilo in foto: Branka Urbanija Kastelmur. 


Mesecne novice PGD Trzin 
V aprilu gasilci nismo imeli dogodkov, le 29. aprila ob 12.42 smo prejeli poziv za pomoc pri gašenju požara stanovanjske hiše na Trzinski cesti v Loki pri Mengšu. Pomagali smo pri gašenju ostrešja gorece hiše in zagotavljanju požarne vode. 
Letos mineva 30 let od obuditve Florjanove nedelje, na katero pova­bimo gasilce iz sosednjih društev, narodne noše in mengeško godbo, vendar nas je epidemija prikrajšala za to slovesnost in gasilsko veseli-co, ki je bila nacrtovana za ta dan – obojega ni bilo mogoce izvesti za-
(Vir: Facebook PGD Trzin) 
(Vir: domžalec.si, 2017) 
radi prepovedi druženja. Srcno upamo, da bomo prihodnje leto lahko izvedli gasilski ešalon z vsemi povabljenimi gosti, slovesno Florjanovo mašo in se skupaj poveselili kot prejšnja leta. 
Sveti Florjan ali Florijan je zavetnik gasilcev in farni zavetnik župnij­ske cerkve v Trzinu. Goduje 4. maja. Najprej je veljal za priprošnjika za srecno smrt in varuha proti vecnemu ognju oziroma pogubljenju. Od 
15. stoletja dalje velja za varuha pred ognjem in poplavami. Danes je predvsem zavetnik gasilcev in vseh poklicev, ki so kakor koli povezani z ognjem ali vodo (povzeto po: B. Dolenc, 100 let PGD Trzin, 2006). 
(Vir: domžalec.si, 2017) 
Zacetki praznovanja godu svetega Florjana v trzinski cerkvi, zna-cilnega za naš kraj, segajo že v leto 1908. Takrat sta prvo nedeljo v maju skupaj praznovala trzinsko in mengeško gasilsko prostovoljno gasilsko društvo, da pa bi bilo praznovanje še bolj slovesno, so pova­bili še godbo iz Mengša. Ta obicaj se je ohranil vse do leta 1948, ko ga je tedanja oblast prepovedala. Znova so se naši clani opogumili in se udeležili slovesne maše za žive in pokojne gasilce leta 1989. Nasled­nje leto, leta 1990, pa je bila izvedena cisto prava Florjanova nedelja, ki se jo je udeležilo vec kot 200 uniformiranih gasilcev (povzeto po knjigi 100 let PGD Trzin, 2006). 
Z gasilskim pozdravom Na pomoc Dušan Kosirnik 


V našem kraju 



Vztrajnost se izplaca 

O japonskem dresniku, ki se uvršca med sto najbolj invazivnih rastlinskih vrst, smo v Odsevu že precej pisali. Bolj obširno pred tremi leti in v okviru akcij odstranjevanja invazivnih rastlih, ki jih obcina Trzin na nekaterih lokacijah izvaja od leta 2011. Japonski dresnik ima negativne ucinke v naravi, ker izpodriva naše domace rastlinske vrste in siromaši biotsko pestrost. Prav tako povzroca škodo na objektih, cestah, v našem bival­nem okolju, saj lahko prodre skozi nekaj cm debelo plast betona ali asfalta. Zaradi trdoživosti in hitre rasti se nam zdi njegovo odstranjevanje dolgotrajno, neobvladljivo in neuspešno. Vendar se vztrajnost izplaca. 

Seznanimo se z ukrepi, ki so se izkazali za uspešne. Najpomembneje je, da zacnemo odstranjevati mlade rastline z rocnim puljenjem in ko je teh še malo. Dresnik se razmnožuje vegetativno, torej požene iz vseh rastlinskih delov, zato je zelo pomembno, da smo temeljiti in da odstranimo z rastišca vse dele rastline. Ne odlagamo jih med organ-ske odpadke, ker ga na tak nacin razširjamo. Tako pride na deponijo komunalnih odpadkov, ce pa organske odpadke predelajo v kompost, se lahko dresnik nenadoma znajde tudi na naših vrtovih, okrasnih zelenicah in v parkih. Odstranjenih rastlin ne odlagamo na domaci kompost, na rob zemljišca, nikakor pa ne na gozdni rob, obrežja ali v struge potokov, ker ga tako razširjamo. 
Pozor: Dovolj je že en sam centimeter odvržene odstra­njene rastline, da v stiku z zemljo odžene v novo rastlino japonskega dresnika. Tudi zato je odstranjevanje in ome­jevanje te invazivke tako zahtevno! Treba je vztrajati in ga odstranjevati vsaj na štirinajst dni in kar nekaj let. 
V zakup moramo sprejeti, da bo odstranjevanje dolgotrajno, poseb-no še, ce rastline nismo odstranili v celoti, ce so se nam npr. korenike zatrgale. Tako kot plevel na vrtu je japonski dresnik absolutni zmago­valec, in ce ga ne odstranimo, izpodrine avtohtone rastlinske vrste v okolici. Njegova rast je izjemno hitra, lahko požene do 15 cm na dan in zato hitro širi svoje rastišce. 

Pri starejših rastlinah grmovne rasti je odstranje­vanje treba izvajati še bolj temeljito, s puljenjem in prekopavanjem korenik kar z vrtnim orodjem. Odstranjene zemlje ne prenašamo z rastišca, ker tako razširjamo invazivko. Pri vecjih rastli­nah se moramo zavedati, da so naša priza­devanja še dolgotrajnejša, ker korenike lahko segajo od pet do sedem metrov v globino, kar je nemogoce prekopati v celoti. Ce odstranje­vanje ponavljamo dovolj dolgo in poganjke redno (tedensko!) odstranjujemo, bomo scasoma osla­bili rastline, ker se bodo zaloge rezervnih snovi v podzemnih delih izcrpale, vendar pa to pomeni vecletno redno ukvarjanje s sestojem, preden lahko pricakujemo rezul-tat. Uspeh je torej odvisen od naše vztrajnosti in pogostosti akcij. 
Odstranjene rastline odpeljemo na deponijo komunalnih od­padkov Ljubljansko barje, kjer jih brezplacno zbirajo v posebne zabojnike. Iz tako sortiranih in predelanih rastlin izdelujejo papir, kar so opravili v projektu APPLAUSE v Mestni obcini Ljubljana (https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/applause/). 
Zastiranje s crno gradbeno folijo, ki mora biti vecja od sestoja dresnika in vsaj za en meter presegati robove sestoja, je smiselno le, ce predhodno odstranimo vse nadzemne poganjke ter cim vec podze­mnih, nato pa mesto prekrijemo, da novi nadzemni poganjki ne oze­lenijo. Nove poganjke moramo sproti odstranjevati, vendar je v tem primeru pogostost odstranjevanja lahko manjša. Kot uspešna metoda se je izkazala tudi paša koz in ovc na mladih rastlinah, vendar pod zemljo ostanejo korenike, ki jih je treba mehansko prekopati. 
Ce dresnik pokosimo, ga (predvsem s kosilnico na nitko) nehote razmecemo naokoli in znova požene iz pokošenih delov rastlin, zato košnja ne velja za najboljšo metodo. V primeru vzdrževanja obcestne­ga pasu žal ne gre drugace, ker so tam rastline že tako na široko in linijsko razrašcene, da jih ni mogoce obvladati drugace. Vendar nacin ne prispeva k trajnemu odstranjevanju, prav nasprotno. Takoj po koš­nji bi morali pokošene površine mehansko ali strojno prekopati, da bi odstranili korenike, in ta ukrep ponavljati vsaj od tri- do štirikrat letno ter nekaj desetletij, da bi rastline popolnoma oslabele. V prime-ru strojnega odstranjevanja je treba orodje, naprave ter stroje, npr. kolesa in gosenice, dobro ocistiti, izprati z vodo, sicer odstranjene dele rastline prepeljemo drugam. To je najbolj pogosti nacin razširjanja. Na kolesih in gosenicah strojev ga nehote raznesejo npr. iz »okuženih« peskokopov ali kamnolomov na obmocja gradbenih posegov. 


Pri odstranjevanju japonskega dresnika sta kljucnega po­mena redno vecletno vztrajno odstranjevanje nadzemnih in podzemnih delov ter ustrezno ravnanje z odstranjenimi deli rastlin in zemljino. Na manjših rastišcih sta kljuc za uspeš­nost zgodnje prepoznavanje rastlin in hitro ukrepanje. Na vecjih rastišcih pa je rešitev v sodelovanju na vseh ravneh in skupinskem pristopu, kar nam gre v Trzinu dobro od rok. 

Mlade rastline na obrežju Pšate po košnji (Foto: Maja Brozovic) Maja Brozovic, lokalna naravovarstvenica 
V našem kraju 



Evroazijski zlati šakal tudi v naši bližini 
Morda smo še pred desetletjem zgolj omenjali majhne možnosti, da se na naša polja in v gozdove naseli nov prišlek v podobi zveri, toda to je v tem trenutku že dejstvo, saj ga lahko tudi v naših gozdovih vidimo in predvsem slišimo. Lovci Lovske družine Mengeš zlatega šakala v svojem lovišcu prepoznavamo približno dve leti. Ker bodo srecanja v prihodnje neizbežna tudi z vsemi, ki zahajamo v gozd in naravo, je prav, da ga znamo prepoznati in se seznaniti z njegovim navadami. 

Od kod je pravzaprav prišel in zakaj ga varuje direktiva, da je avtohtona divjad (za divjad je bil zlati šakal razglašen v Sloveniji lani)? Zlati šakal se po mne­nju naravovarstvenikov opredeljuje kot domorodna vrsta, ker se je sam naselil na ta obmocja in ni bil umetno naseljen kot na primer nutrija ali rakunski pes. V Sloveniji prevladujeta dve vrsti, in si­cer zlati šakal, ki izhaja iz Male Azije, in balkansko-dalmatinski šakal. Prvih naj bi v Sloveniji živelo od 250 do 350, 
drugih pa okoli 150 primerkov. Vrsti se predvsem v primorski regiji 
že medsebojno parita. 
Kakšen je zlati šakal? Šakal je srednje velik predstavnik iz družine psov. Na hitro lahko recemo, da je med volkom in lisico po velikosti, prav tako po teži, ki je med 10 in 15 kg. Predvsem ga na hitro locimo po krajšem repu (22–26 cm), ki obsega približno tretjino trupa. Visok je od 45 do 50 cm in dolg od 80 do 90 cm. Barva dlake je lahko razlicna glede na obmocja, od ko­der izhaja, v glavnem pa prevladuje rja­vo-zlatorumena barva dlake, ki jo žival dvakrat na leto menja. Samec in sami-ca živita monogamno in imata od šest 

do deset mladicev. Parita se od sredine januarja do zacetka marca. 
Takrat ga bomo v nocnem casu najpogosteje slišali. Samica skoti po 
približno 63 dneh. Kot je znano, se pari tudi z domacim psom. Šakal je po prehrani generalist. To pomeni, da se zelo dobro prila­
gaja prehrani, ki jo najde v naravi. Uživa lahko sadje, glodavce, ptice, 
mrhovino,klavniškeodpadke,tudiparkljarje(mladicesrnjadi,jelenjadi, 
divjih prašicev) in domace živali. Njegovo zadrževanje v krajih, kjer 
je veliko divjih odlagališc, je znano že iz Srbije in Hrvaške. Hrvaški in 
srbski strokovnjaki so na pravocasno ukrepanje že opozarjali. Izkušnje 
pri njih so namrec drasticne, saj je bila prirast v 20 letih od prvega 
pojavljanja tudi do tisocodstotna. Slovenska in evropska stroka pa 
delata po svoji inerciji in ne verjameta drugim, ceprav strokovnjakom. 


Šakal se je in se še po­javlja v mitologiji številnih civilizacij od Afrike, Evrope do Indije. Vecini je poznan Anubis, egipcanski bog s šakaljo glavo in telesom cloveka, ki je ponazarjal balzamiranje in pogrebe. Znano je, da se šakali po­javljajo kot »cistilci« pov-sod tam, kjer so bile in so še vojne. Lovci smo za­skrbljeni predvsem nad tem, da naše predloge stroka, ki je predvsem iz vrst gozdarstva (Zavod za gozdove RS) in je naklonjena vnosu cim vec zveri v naše okolje (medved, volk, ris, šakal, lisica, kuna), ne upošteva, drasticno se zni­žuje stalež srnjadi in jelenjadi, saj se strokovnjaki naslanjajo na izsledke ob-jedenosti gozda iz leta 2017. Ko bo ša­kal zagospodaril tudi v našem lovišcu, bomo zaman iskali srne z mladicem, kajti znano je, da v casu poleganja sr­


njadi polega tudi šakal, ki potrebuje veliko preživetvene hrane za svoje mladice. Ko pa bo to divjad zredcil, bodo na vrsti domace živali. 
Jože Vahtar, starešina Lovske družine Mengeš Vir fotografij: http://sakal.gozdis.si/sakal/kako-prepozna-mo-sakala 

Narava se na novo rodi 
Letošnje leto 2020 je posebno leto, saj nam je narava postavila oviro v obliki novega koronavirusa. Clovek si nabira svojo odpornost z dejavnostmi v naravi, kar je prav. Poslanstvo clanov lovskih družin pa je tudi, da opozarjamo na zavedanje, da se tako na polju kot v gozdu sprehajamo po domovanju divjih živali. V tujem domu pa se spodobi, da se obnašamo spoštljivo, kot gostje, ki pridemo na obisk, in ne z obcutkom, da je vse »naše«! V maju se kotijo mladici srnjadi in drugih sesalcev, gnezdijo ptice, rojeva se novo življenje. Da bi ostali obzirni do miru, ki ga v tem casu potrebujejo živali, vam v nadalje­vanju predstavljamo nekaj zakonitosti obnašanja. Zavedajmo se, da nam narava lahko veliko da, ce smo do nje spoštljivi in se obzirno obnašamo! 
Jože Vahtar, starešina Lovske družine Mengeš 
Zakonitosti obnašanja v naravi 
• 
Psi naj bodo obvezno na povodcu in nikoli spušceni! 

• 
Ne hodimo po neoznacenih stezah po gozdu, travnikih in poljih. 

• 
V gozdu ne kricimo, lahko se le normalno glasno pogovarjamo. 

• 
Ce naletimo na mladice divjadi, se jih ne dotikamo, ampak se tiho cim prej umaknemo! 

• 
Vse smeti, ki jih prinesemo na pohod po naravi, odnesimo tudi s seboj domov. 

• 
Kakšno smet lahko tudi poberemo, kršitelje opomnimo, najd bo »crnega odlagališca« pa prijavimo na obcino ali lovskim cuvajem. 

• 
Spoštujmo delo kmetov in ne hodimo po njivah, po mladem rastlinju ali nepokošenih travnikih. 



V našem kraju 


Kako se je rahljanje koronaomejitev odrazilo pri nas 
Po uvedbi številnih ukrepov smo tudi v naši obcini nestrpno pricakovali izboljšanje stanja, predvsem pa po­stopno odpravljanje omejitev. V nadaljevanju povzemamo sprostitve, ki so vplivale tudi na življenje obcanov 
Trzina in v naši obcini delujocih podjetnikov. 

Med prvimi, ki so lahko zaceli poslovati že 3. aprila, so bile vrtnarije in cvetlicarne. Dvanajst dni pozneje se je odprl Center za ravnanje z odpadki Dob, ki deluje po rednem urniku. Športni navdušenci so se 18. aprila raz­veselili novice, da so z izjemo uporabe otroških igral znova odprti trzinska športna parka in fitnes na prostem pri knjižnici. Istocasno so se zacela polniti teniška igrišca na prostem. Dva dni pozneje se je odprl še pasji park pri osnovni šoli, v coni pa so se zacele viti vrste vozil pred izvajalci tehnicnih pregledov. Odprle so se tudi trgovine z gradbenim materialom, prodajalne avtomobilov in koles, mehanicne, vulkanizerske, avtolicarske in avtokleparske delavnice ter delavnice za popravilo koles. Prav tako so se lahko opravljale storitve na prostem (vrtnarske storitve ter krovska in fasaderska dela), omogocen je bil tudi osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je bil zagotovljen kar najmanjši stik s potrošniki. 
28. aprila so zacele delovati še zavarovalnice, odprle pa so se tudi neka­tere bancne poslovalnice. Cetrtega maja je na veselje bralcev odprla vra­ta Krajevna knjižnica Tineta Orla, svoje delo pa so lahko zaceli opravljati tudi dimnikarji (imamo ga tudi v našem kraju). 
Z olajšanjem smo sprejeli odpravo omejitve gibanja med obcinami, kar se je takoj odrazilo v povecanju cestnega prometa skozi naš kraj. S prvim ponedeljkom v maju so se odprli vrtovi gostinskih lokalov, obratovati pa so zaceli tudi frizerski, kozmeticni in masažni saloni ter trgovine z velikostjo do 400 kvadratnih metrov. Istega dne je odprla vrata trzinska cerkev, kjer pa maše potekajo samo med tednom, saj zaradi majhnosti cerkve ob nedeljah ne morejo zagotoviti ustrezne razdalje. Poleg tega so od 6. maja pod posebnimi pogoji dovoljeni obiski v Domu pocitka Mengeš in enoti Trzin. 11. maja je znova stekel javni potniški promet. Ucenci prve triade in devetošolci se vracajo v šolo ravno v teh dneh, znova so zacele delovati javne in zasebne glas­bene šole, prav tako naj bi spet zaceli z delom zobozdravniki. 

Še vedno za vse ponudnike in uporabnike storitev v casu epidemije skladno s pravili pristojnih institucij veljajo zašcitni ukrepi. Otroški parki pri osnovni šoli, v Reboljevi ulici in obr-tno-industrijski conisodo preklica zaprti; vobehšportnih par-kih je do preklica še vedno PREPOVEDANA UPORABA IGRAL, prav tako niso dovoljeni zborovanja in množicne prireditve. 
Marsikatere vladne sprostitve smo se razveselili, še posebno vznemirlji­vo pa je bilo pricakovanje odprtja gostinskih lokalov. Sredi prvega tedna v maju smo zato obiskali nekaj trzinskih gostincev, ki so bili veseli, da bodo strankam spet lahko ponujali razlicne dobrote. Obdobje zaprtja so številni izkoristili za prenovo lokalov ali ustvarjanje novih jedi in po nekaj­tedenskem prisilnem »pocitku« so polni pricakovanj znova odprli vrata svojih lokalov, a sprva nekoliko bolj previdno. Vecina je namrec zacela obratovati po skrajšanem delovnem casu, ki ga bodo glede na potrebe sproti prilagajali. Ob tem so nam zaupali, da je bil odziv prvih nekaj dni zelo slab, ceprav so v svojo ponudbo vkljucili nekaj novosti in dodatnih ugodnosti – mamljivo ponudbo nekaterih lahko spremljate na njihovih spletnih straneh. Šele cetrti dan se je obisk nekoliko povecal. Gostje so se pocasi zaceli vracati predvsem v casu kosil med 12. in 15. uro, v prvih dneh pa so bili ocitno še zadržani in previdni. Kljub temu nekateri gostinci že premišljujejo, kako naprej, saj menijo, da prava kriza šele prihaja. 
Besedilo in foto: Tanja Jankovic 



V našem kraju 

Svetujejo temeljito in pogosto umivanje rok z milom 
V podjetju KIMI iz Obrtno-industrijske cone Trzin, kjer proizvajajo sredstva za vzdrževanje higiene, so v zad­njih letih razvili lastno linijo razkuževalnih sredstev, s katerimi oskrbujejo predvsem zdravstvene ustanove in domove za ostarele. Zaradi izbruha epidemije koronavirusa so njihovo proizvodnjo mocno povecali. Vec o trenutnem stanju in razkužilih z direktorico najvecjega proizvajalca razkužil v Sloveniji, Matejo Imperl. 

Vecina podjetij se je z izbruhom koronavirusne epidemije znašla v velikih težavah. Kako je epidemija vplivala na vaše poslovanje? 
Kimi je prepoznaven ponudnik izdelkov za profesionalno higieno. Sisteme higiene vzpostavljamo na razlicnih podrocjih, naši narocniki pa so tako v javnem sektorju (bolnišnice, domovi starejših, zdravstve­ni domovi, šole, vrtci) kot v hotelirstvu, gostinstvu, trgovskih verigah 
– povsod, kjer je koncentracija ljudi velika in je cistoca pomembna. Del naše ponudbe so tudi razkuževalna sredstva za roke in površi­ne, ki jih v casu pandemije seveda proizvajamo vec kot obicajno. Še pred ukrepi, ki jih je sprejela vlada, smo uvedli stroge interne ukrepe z namenom, da zaposlene in proizvodnjo zašcitimo pred morebitnim vnosom okužbe. Naša proizvodnja ima v tem casu izreden pomen, saj z razkuževalnimi sredstvi oskrbujemo najbolj izpostavljene ustanove: bolnišnice, domove za starejše, policijo, civilno zašcito, vojsko, trgov­ce, ki skrbijo za nemoteno oskrbo prebivalstva. 
Del zaposlenih dela od doma, vecina pa mora biti zaradi vrste dela prisotna v proizvodnji, kontroli, skladišcu, logistiki, prodajni podpori. Ves kolektiv se zaveda, da opravlja posebno poslanstvo, saj je Kimi edini proizvajalec medicinskih razkuževalnih sredstev v Sloveniji, ki dokazano unicujejo širok spekter mikroorganizmov in se jih lahko uporablja v najbolj izpostavljenih ustanovah. 
Pred zaprtjem maloprodajne trgovine se je pred njenimi vrati vila dolga vrsta. Na nakup so kupci cakali tudi uro in vec. Kaj so kupovali? 
Da, imamo veliko zvestih kupcev, ki redno zahajajo v našo prodajal-no Kimi, saj imamo poleg vrhunske ponudbe tudi najboljše svetovanje s podrocja higiene. Usposobljeno prodajno osebje se posveti vsakemu posebej in to kupci prepoznajo kot našo veliko prednost. Zagotovo pa nas je v tem casu obiskalo veliko novih kupcev, ki so nas spoznali po razkuževalnih sredstvih. Povpraševanja je bilo izjemno veliko, okrepili smo ekipo sodelavcev v prodajalni, ki so poskušali cim bolj kakovostno postreci vsakemu kupcu, je pa to bil za nas velik izziv. Prodajalno smo zaradi zašcite zaposlenih in potencialnega vnosa okužb v proizvodnjo zaprli še pred ukrepi vlade, saj smo se pravocasno zavedali stanja. 
Na spletu je mogoce zaslediti kar nekaj ponudnikov vseh vrst razkužil. Kaj svetujete kupcem, na kaj naj bodo pozorni pri nakupu ucinkovitega razkuževalnega sredstva? 
Uporabnik mora biti pozoren na navedbe na etiketi. Navedeno mora biti, katere mikroorganizme sredstvo unicuje. Naši izdelki iz linije de­zinfekcija za roke Dezikim Derm ucinkujejo na izjemno širok spekter 
mikroorganizmov. Njihova ucin­kovitost je dokazana s testi v akreditiranih domacih in tujih laboratorijih, razkužila so der­matološko testirana in izpolnju­jejo visoke zahteve v zdravstvu. Dezinfekcijsko sredstvo, ki se pojavi na trgu, pa mora registri­rati Urad za kemikalije Ministr­stva za zdravje kot biocid. 
Sicer pa je prav, da se ljudje zavedajo, da za zašcito pred virusom zadošca temeljito in pogosto umivanje rok z milom. Razkuževanje je nujno, kadar 

umivanje ni mogoce, in seveda v ustanovah, ki so v teh razmerah najbolj izpostavljene: v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, domovih starejših … Skratka, držite se napotkov Nacionalnega inštituta za jav-no zdravje in ostanite zdravi. 
Kakšno razkužilo je primerno za razkuževanje rok? (NIJZ) 
Etanola v razkužilu za roke naj bo najmanj 60 odstotkov. Tako raz­kužilo je namenjeno samo zunanji uporabi. Sredstva za cišcenje in razkuževanje površin niso namenjena cišcenju in razkuževanju kože. 
Tanja Jankovic 



Predstavljamo 

Intervju z direktorjem Biobanke, dr. Markom Strbadom 



Zdravljenje z maticnimi celicami – medicina prihodnosti? 
V zadnjem desetletju postaja cedalje pomembnejša ucinkovita uporaba maticnih celic in njihovih priprav­kov za namene zdravljenja. Trzinsko podjetje Biobanka je prvo slovensko podjetje s podrocja biobancništva in prva zasebna družinska banka za hranjenje tkiva popkovnice in popkovnicne krvi, ki temelji izkljucno na slovenskem znanju in tehnologiji. 

»Vzorce pred hrambo preverimo, dolocimo število maticnih celic in njihovo živost,« pojasnjuje mikrobiolog Marko Strbad. (Foto: arhiv podjetja) 
Biobanka skupaj s sestrskim podjetjem Educell, partnerjem v projek­tu Fight Against Corona, ki deluje kot celicna tovarna, zaposluje osem doktorjev in magistrov znanosti s podrocja biotehnologije, genetike, biologije, šest diplomantov biotehnoloških, mikrobioloških in bioloških znanosti ter laboratorijske biomedicine in administrativno podporo. V Biobanki so trdno prepricani, da bo medicina prihodnosti zasnovana na regenerativni medicini in zdravljenju z maticnimi celicami. Podjetje, ki v trzinski obrtno-industrijski coni deluje že od jeseni leta 2009, je predstavil direktor podjetja, mikrobiolog dr. Marko Strbad. 
Kako je nastalo podjetje Biobanka? 
Motiv za ustanovitev Biobanke je bil hiter razvoj in napredek na po­drocju celicnih terapij in zdravljenja številnih, tudi težkih bolezni z upo­rabo maticnih celic. Sprva smo bili usmerjeni v obvešcanje bodocih staršev o možnostih shranjevanja maticnih celic ali darovanja v javno dobro. Svojo storitev je Biohramba, kot smo se imenovali ob ustano­vitvi leta 2008, na zacetku ponujala preko Zavoda RS za transfuzijsko medicino. Zaradi hitrega napredka pri shranjevanju popkovnicne krvi v Sloveniji in odlocitve javnih institucij smo ob prehodu iz leta 2009 v leto 2010 zgradili lastne visokotehnološke laboratorije, vzpostavili ustrezno infrastrukturo in februarja 2010 pod imenom Biobanka kre­nili na neodvisno pot. 
Zakaj je priporocljivo shranjevanje maticnih celic? 
V zadnjih desetih letih se je uspeh zdravljenja z vnosom maticnih celic mocno povecal. Raziskovalci in zdravniki posvecajo temu podro-cju veliko pozornost in pricakujejo, da se bodo številne bolezni kmalu zdravile le še z maticnimi celicami (seveda ob ustrezni zdravstveni os­krbi). Po zadnjih ocenah bo že vsaka tretja oseba v starosti za ozdravi­tev ali pa izboljšanje kakovosti življenja potrebovala shranjene lastne maticne celice. 
Kaj so maticne celice? 
Cloveško telo je sestavljeno iz številnih celic, ki skrbijo za njegovo delovanje. Nekatere opravljajo tocno doloceno nalogo, druge pa so bolj prilagodljive in imajo sposobnost razvoja. To so maticne celice. V naših telesih so prisotne vse življenje, omogocajo pa nam, da se naša tkiva in organi obnavljajo kljub številnim poškodbam in okva ram. Nadomešcajo tudi tiste celice, ki so bile med procesom stara nja unicene, in s tem skrbijo za nemoteno delovanje naših organov. 
Maticne celice so pravzaprav edinstvene, saj vse življenje vodijo naravno zdravljenje in celjenje našega telesa. Ker se njihovo število s starostjo zmanjšuje, nam lahko biobancništvo s shranjevanjem lastnih celic omogoca morebitno zdravljenje. 
Shraniti je mogoce maticne celice iz razlicnih delov telesa (zobna pulpa, mašcoba, kostni mozeg), vendar je nebolec in dokaj prep rost le odvzem popkovnicne krvi in/ali popkovine ob porodu. V tkivu popkovnice in popkovnicni krvi najdemo vec vrst maticnih celic, ki so vse mocne, vitalne in imajo veliko sposobnost samoobnavljanja. Spremenijo se lahko v katero koli celico katerega koli tkiva. Shrani tev maticnih celic iz popkovnicne krvi in popkovnice je verjetno ena boljših oblik zdravstvenega zavarovanja za zdravje vašega otro ka in družine v prihodnosti, so prepricani strokovnjaki ameriškega Worcester Polytechnical Instituta. Z leti se kakovost maticnih celic v telesu zmanjšuje, zato je pomembno, da jih shranimo, ko smo mlajši in bolj zdravi. 


Kdo lahko shrani maticne celice in kakšen je postopek odvzema? 
Maticne celice lahko shrani vsak posameznik ne glede na starost. Z zainteresiranim (pri mladoletni osebi je to zakoniti zastopnik) se sklene pogodba o hrambi in ob placilu pristopnih obveznosti prejmete paket za odvzem. Sledi odvzem, ki se opravi v porodnišnicah ali v za to registriranih zdravstvenih centrih. Po odvzemu obvestijo našega pre­voznika o prevzemu vzorca, da ga pripelje v naš laboratorij v Trzinu. Tu vse celice skrbno pregledamo, opravimo potrebne teste, ustrezno obdelamo in zamrznemo. Obkakršnih koli odstopanjih stranko obves­timo in ji svetujemo ustrezno rešitev. 
Kakšni so pogoji shranjevanja, kje in koliko casa hranite biološke vzorce? 
Biološke vzorce pred shranjevanjem preverimo, ali ustrezajo kriteri­jem shranjevanja. Ce so ustrezni, se obdelajo in zamrznejo v nadzo­rovanih razmerah ter shranijo v parah tekocega dušika pri tempera-turah, nižjih od –150 stopinj Celzija. Ustrezno obdelani, zamrznjeni in shranjeni vzorci lahko svoje znacilnosti in uporabnost ohranijo teore-ticno neomejeno dolgo. V Biobanki je s pogodbo dolocena 20-letna hramba. Po tem obdobju pa je mogoce in tudi smiselno obdobje shra­njevanja podaljšati, saj je velika verjetnost, da bomo celice potrebo­vali šele v zrelem starostnem obdobju. 
Kako varujete odvzete vzorce? 
Naši prostori so fizicno in tehnicno varovani. Imamo dovolj veliko zalogo tekocega dušika (6000 l), hkrati pa možnost brezprekinitvene­ga napajanja z elektriko. Shranjeni vzorci so anonimizirani, s cimer je zagotovljeno varovanje osebnih podatkov, hkrati pa preprecena zlora­ba. Vnaprej ne opravljamo testov tkivne skladnosti, s cimer je poleg anonimnosti zagotovljena tudi uporabnost tisti osebi, pri kateri je bil vzorec odvzet. 
Kako se odvzete maticne celice lahko uporabijo? 
Krvotvorne maticne celice, ki so v popkovnicni krvi, se uporabljajo pri zdravljenju vec kot stotih razlicnih krvnih bolezni, predvsem lev-
Predstavljamo 

kemij, limfomov, anemij, imunske pomanjkljivosti in nekaterih me-tabolnih motenj – pravzaprav povsod, kjer pride v poštev presaditev krvotvornih maticnih celic in bi sicer iskali darovalca kostnega mozga ali darovano popkovnicno kri. Tovrstno zdravljenje je v svetu že uve­ljavljeno, saj je bila popkovnicna kri v ta namen uporabljena že vec kot 35.000-krat. 
Mezenhimskematicnecelice, ki jih najdemo v tkivu popkovnice, pa imajo sposobnost razvoja v razlicne vrste tkiv, med drugim v kostno, mišicno, srcno, hrustancno, mašcobno tkivo, zato jih lahko v laborato­riju uspešno namnožimo. So temelj trenutno najbolj razvijajocih se vej znanosti, to sta regenerativna medicina in tkivno inženirstvo. V svetu zdaj poteka vec kot 7000 klinicnih študij z uporabo maticnih celic v medicini, kar kaže na velik interes znanosti v tej smeri. V tem trenutku na primer poteka vec raziskav za zdravljenje bolezni, kot so diabetes tipa 1, Crohnova bolezen, avtizem, multipla skleroza, cerebralna para­liza in druge. Z gojenimi mezenhimskimi maticnimi celicami se lahko obnavljajo tudi poškodovani organi in tkiva. V laboratorijih po svetu so med drugim že uspeli vzgojiti sapnik, srcno zaklopko, mehur, kožno tkivo ter tudi funkcionalne dele tkiv jeter, ledvic, trebušne slinavke in celo pljuc. 
Koliko staršev iz Slovenije in od drugod vam je že zaupalo hrambo? So med njimi tudi starši iz našega kraja? 
Hrambo nam je zaupalo že vec kot 4000 staršev iz Slovenije, med njimi tudi iz Trzina. Hranimo pa tudi nekaj vzorcev iz tujine. Poleg tega omogocamo hrambo maticnih celic iz tkiva popkovnice partnerske biobanke iz Švice. 
V Sloveniji je vec ponudnikov hrambe maticnih celic. Kaj je vaša prednost? 
Menimo, da je naša najvecja prednost to, da so celice obdelane in shranjene v Sloveniji, kjer živi vecina naših strank, in so tako najhitreje dostopne za zdravljenje. Smo namrec edini med ponudniki, ki biolo­ške vzorce sami obdelamo. Delujemo tudi brez posrednikov, zatolahko zagotovimo najkajši cas od odvzema do shranitve vzorca. To je po­membno zato, da se zagotovi cim vecja živost in pozneje uporab­nost maticnih celic. Posamezniki ali starši, ki se pri nas odlocajo za hrambo, tudi vedo, kje so celice hranjene. Obvezuje pa nas še doma-ca zakonodaja. Biobanka ni le laboratorij in skladišce, kjer se celice hranijo, temvec tudi raziskovalna organizacija, ki skupaj s sestrskim podjetjem Educell razvija nove oblike obdelave, shranjevanja in zamr­zovanja celic ter tudi sodeluje pri razvoju priprave celic na terapijo. 
Res so v Slovenji še drugi ponudniki shranjevanja popkovnicne krvi in tkiva popkovnice (vzorce vozijo v tujino). Vendar je Biobanka edina v Sloveniji, v Evropi ali celo svetu, ki ima dovoljenje regulatornih orga­nov (Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomocke) za širok obseg shranjevanja bioloških tkiv in celic. V Biobanki je namrec mo­goce poleg popkovnicne krvi in tkiva popkovnice shraniti tudi maticne celice zobne pulpe, mašcobnega tkiva, kostnega mozga in periferne krvi. Omogocamo pa tudi hrambo popkovnicne krvi pri partnerski bi-obanki v Švici. 
Ali so shranjene maticne celice uporabne tudi pri zašciti pred virusnimi boleznimi, kot je covid-19? 
Mlade maticne celice popkovnicne krvi, kostnega mozga ali stimu­lirane periferne krvi pomagajo pri obnovi imunskega sistema, kar je tudi njihova osnovna naloga. Ta znacilnost se že s pridom uporablja pri zdravljenju krvnih bolezni, po kemoterapiji ali obsevanju. Nedav­na eksperimentalna zdravljenja covida-19 na Kitajskem so pokazala, da vnos maticnih celic iz popkovnice lahko umiri posledice okužbe z novim koronavirusom. Na osnovi omenjene študije po svetu potekajo klinicne študije in v eni od njih sodelujeta tudi Educell in Biobanka. O projektu bomo pisali v prihodnji številki Odseva. 
Tanja Jankovic 
Portret meseca 


Portret meseca: Miha Pavšek, poveljnik Civilne zašcite Trzin 


Od nic do sto v neverjetno kratkem casu 
Tolažilna zagotovila, da imamo v obcini nacrte zašcite in reševanja za vse naravne nesrece, tudi za epidemi­jo, so se ob izbruhu pandemije covida-19 izkazala za precej prozorna. Na kaj takega, kot je novi koronavirus, pac niso bili pripravljeni ne obcina Trzin, ne Slovenija, ne svet in, roko na srce, tudi obcinska civilna zašcita ne. Tudi zato je toliko bolj obcudovanja vredno, kako hitro se je vzpostavil sistem zašcite in reševanja. Kdo je torej Miha Pavšek, clovek za krmilom obcinskega štaba Civilne zašcite Trzin v casu najvecje pandemije naše dobe, ki skrbi, da ta deluje kot dobro navit motor? 

Miha Pavšek je bil od 12. marca, ko so v dvorani Kulturnega doma Trzina sklicali prvi sestanek, ves cas v središcu vzpostavljanja delova­nja sistema. Nenehno bdi nad izvajanjem ukrepov, usklajuje potrebe s terena in delo prostovoljcev, povezuje razlicne ustanove, upravlja sodelovanje z obcinsko upravo in skrbi za vodenje zašcite in pomoci, ne nazadnje pa redno piše tudi obširna sporocila za javnost. Srecala sva se v Športno-rekreacijskem parku Mlake, do koder je prikolesaril na ženinem študentskem kolesu, saj ima košaro, v katero je lahko naložil velik kolut zašcitnega traku z napisom »STOP – CIVILNA ZAŠ­CITA«, nekaj zašcitne opreme in steklenicko razkužila, da je z njim po koncanem pogovoru napolnil prazen razpršilnik pri orodjih na ulicnem poligonu (street workout park) na robu igrišca. Pred tem je odstranil še ostanke potrganega traku na otroških plezalih in ga nadomestil z novim, ni pa mogel skriti niti razocaranja nad crepinjami in praznimi steklenicami, ki so jih dva dni prej pustili za seboj mladi Trzinci. »Ni­sem policaj,« je zavzdihnil v pojasnilo, da pri teh receh nima moci, a je priznal, da ga takšna ravnanja vseeno potrejo. 
Enote in službe Civilne zašcite so organizirane na podlagi državljanske dolžnosti kot dopolnilne sile za zašcito, reševanje in pomoc. Organizirajo jih država, lokalne skupnosti in gospodarske družbe, zavodi ter druge organizacije v skladu z merili za organizira­nje, opremljanje in usposabljanje sil za zašcito, reševanje in pomoc. 
Pozornim bralcem Odseva Mihe Pavška ni treba posebej predsta­vljati, saj ga poznamo kot dežurnega »trzinskega vremenarja« in glav­nega pobudnika za trzinsko vremensko postajo (http://trzin.zevs.si) srecamo pa ga lahko tudi v vlogi planinskega vodnika v domacem Planinskem društvu Onger. Rad se pošali s podpisom »Trzincanov Miha« in tako pove, da je v Trzin priseljen. Morda mu prav to dejstvo omogoca, da v rubriki »Trzinc vas gleda« tudi na madeže naše obcine pogleda nekoliko bolj nepristransko in neobremenjeno. A z vlogo po­veljnika obcinskega štaba civilne zašcite se je znašel v povsem dru-gacnem položaju. »Civilne zašcite si ne predstavljam kot organizacije z vojaško strukturo, ne nazadnje gre za civilno družbo in pripadniki so prostovoljci. Je pa res, da se zdaj, ko si nadenem tole uniformo, cisto prijetno pocutim in da smo v tem casu med obcani postali bolj prepoznavni,« pojasnjuje. Trzin je potreboval nekoga, ki se hitro in od-locno odzove, se dobro znajde v komunikaciji z razlicnimi deležniki in zna razvršcati stvari po pomembnosti, se zaveda odgovornosti, ki jo nosijo pripadniki civilne zašcite, hkrati pa upošteva omejitve, ki jih postavljajo pred nas zakonodajalci in pandemija. »Zagovarjam mehak pristop, pri delovanju civilne zašcite pa smo se želeli prilagoditi zna-cilnostim prebivalcev.« 
Temelji za Mihovo funkcijo poveljnika, ki jo je prevzel v zacetku leta 2015, so seveda strokovni. Miha Pavšek je sicer geograf in etnolog, zaposlen kot raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Je strasten preucevalec naravnih nesrec, obeh slovenskih ledenikov in naravovarstvenik, ki opozarja na posledice macehovske­ga ravnanja z naravo z zelo nazornimi fotografijami iz leto v leto manjših ledenih ploskev. Za to svoje delo si je pred casom prislužil nominacijo za ime tedna na Valu 202, a tisto, kar ga je postavilo na položaj poveljnika civilne zašcite, je njegova 25-letna aktivna vloga predavatelja za štabe civilne zašcite v Izobraževalnem centru Uprave RS za zašcito in reševanje na Igu in nekaj let tudi pri predmetu Geo-grafija naravnih nesrec na Univerzi na Primorskem, pa tudi clanstvo v raznih strokovnih komisijah s podrocja snežnih plazov. Je avtor vec publikacij in razstave s tega podrocja. 
Zahvala podjetju MapDesign 
Trzinec Krešo Keresteš, direktor podjetja MapDesign, je na spletni strani http://mapdesign.si/ objavil kar tri zemljevide, ki si jih lahko natisnete za domaco uporabo. Zemljevide velikosti formata A4 naj­dete s klikom na zavihek Sprehodi po Trzinu. Z naložitvijo aplikacije Avenza Maps in topografske karte Trzina (https://www.avenzamaps. com/maps/1111857) pa vam bo navigacijo po trzinskih ulicah in goz­dnih poteh omogocal vaš mobilni telefon. Zemljevid in aplikacija sta brezplacna. Krešu Kerestešu in podjetju MapDesign, ki prav tako delu­je v Trzinu, se v imenu obcanov zahvaljujemo za prijazno gesto. 

Portret meseca 


Bržkone je Miha tudi zaradi svojega profesionalnega izhodišca, ki ima korenine v geografiji, dal pobudo direktorju trzinskega kartograf­skega studia MapDesign, naj objavi dostop do topografskega zemlje­vida Trzina. Krešo Keresteš se je povabilu odzval in v dneh, ko je bilo gibanje dovoljeno le po obcini, na Facebookovi strani MapDesign delil informacije o tem, kje si lahko krajani brezplacno naložijo aplikacijo in zemljevid za lažje odkrivanje ulic in gozdnih poti Trzina. Nasploh je bila ena kljucnih nalog poveljnika Civilne zašcite v tem casu koor­dinacija in komunikacija s pripadniki civilne zašcite, prostovoljci, ob­cinsko upravo in županom Petrom Ložarjem ter podžupanom Radom Gladkom, ki je med drugim nenehno odgovarjal na klice na dežurno trzinsko koronaštevilko in delil zašcitne maske pred vstopom v trzin-ski Mercator. 
Pomoc clanov civilne zašcite in prostovoljcev 
Seveda je lahko vsak vodja uspešen le toliko, kolikor so uspešni clani njegove ekipe. »Lani smo temeljito prevetrili sestavo pripadnikov in s tem tudi štaba civilne zašcite, v katerega so zdaj vkljuceni Dubravko Gojak, Janez Cuznar, Ivan Razpotnik, Aleš Rink, Urša Šimenc, Bogdana Kraševec ter kot imenovana clana tudi predstavnika PGD Trzin Borut Kump in Marko Kajfež, sicer predsednik in poveljnik društva. Nepo­grešljiv clan pa je tu še namestnik poveljnika Franc Korošec, prvi, na katerega sem se lahko vedno zanesel,« pojasnjuje Miha. Štab po ura­dni dolžnosti sestavljata še župan in podžupan. To, kar je bilo tokrat izjemno, je bila prepoved druženja, zato tudi operativnega štaba in-tervencije niso mogli vzpostaviti, ampak so delovali posamicno, vsak na svojem koncu. Tudi sestanke so imeli v dvorani Kulturnega doma zato, da so lahko ohranili ustrezno razdaljo med seboj. 
Miha Pavšek poudarja: »Clanom in približno 30 prostovoljcem, ki so se javili, zares iskrena hvala! Posebej naj omenim Tomaža Kadunca, ki je razdeljeval maske v obrtno-industrijski coni, in Gregorja Pevca, ki je štiri tedne s šolskim kombijem razvažal tople obroke tistim sta­rejšim v Trzinu, ki imajo dostavo kosila dogovorjeno z Domom pocitka Mengeš, saj tam zaradi pomanjkanja zaposlenih dostave niso zmogli zagotoviti. Prav tako so se kot zelo kooperativni in hitro odzivni izka­zali tudi zaposleni v obcinski upravi. Poleg župana in podžupana naj pohvalim še Majo Keber Furlan, ki je podrocje zašcite in reševanja prevzela januarja letos in se že marca znašla v ekstremnih razmerah.« Podatki tako kažejo, da je bilo v marcu v obcini Trzin angažiranih sku­paj kar 111 ljudi, v aprilu pa 109. Vecinoma so bili aktivirani pripadni­ki obcinskega štaba Civilne zašcite Trzin, sledijo sodelavci obcinske uprave, prostovoljci in gasilci. 
Oprema za zašcito pred koronavirusom v številkah 
Prek Uprave RS za zašcito in reševanje je Obcina Trzin iz držav­nih zalog dobila okoli tisoc kirurških mask, nekaj mask iz papir­natih prtickov, lateks rokavice, razkužila in nekaj zašcitnih oblek ter par ocal, vecina je šla za potrebe doma starejših obcanov in druge prednostne upravicence. Prek Obcine je bilo dobavljenih sto kirurških mask in vec kot 40 razkužil, s pomocjo štaba Civilne zaš-cite, clanov Prostovoljnega gasilskega društva Trzin, Kulturnega društva Franc Kotar, Planinskega društva Onger, tabornikov, Turi­sticnega društva Kanja in drugih prostovoljcev pa je bilo izdelanih 5200 mask za nemedicinsko uporabo. Od tega so jih del namenili potrebam Zdravstvenega doma Domžale, veliko vecino pa so raz­delili obcanom Trzina, tudi uslužbencem pošte in nekaterih podjetij oziroma prodajaln.


 Miha Pavšek z navdušenjem pove, da so bili odzivi krajanov na poja­vljanje in delovanje pripadnikov Civilne zašcite tako ob razdeljevanju mask iz papirnatih prtickov prvih dneh koronaukrepov kot tudi v nas­lednjem obdobju, ko so na terenu pomagali z dostavo zdravil, nujnih potrebšcin in mask ali zgolj opozarjali na terenu, zelo dobri. Ne more tudi mimo tega, kako zelo se veselijo nastajajocega Doma zašcite in reševanja. »V tem obdobju bi nam primerni prostori, ki jih bo civilna zašcita dobila z novim domom, prišli še kako prav!« Za konec pa še Mihova misel in svarilo: »Narava je spet pokazala, da je clovek del narave in da se nam bo mašcevalo, ce ne bomo upoštevali njenih zakonitosti. Virus je še vedno med nami, zato se je treba upreti navi­dezni varnosti in vse ukrepe še vedno dosledno upoštevati,« opozarja Miha Pavšek. 
Besedilo in foto: Tanja Bricelj 


Mladi o mladih 

Intervju z Dašo Dolenšek, trzinsko nogometašico, ki igra v ženski nogometni reprezentanci 


Kapetanka radomeljske ženske ekipe U17 
Daša Dolenšek je 17-letna uspešna nogometašica, s svojimi starši in mlajšim bratom živi v Trzinu. S preda­nostjo in strastjo se posveca nogometu. Trenira v Ženskem nogometnem klubu Radomlje, že pri 16 letih pa je zacela igrati za slovensko mladinsko nogometno reprezentanco. Poleg nogometa se rada druži s prijatelji in odigra kakšno igro košarke. V življenju jo vodi misel: »Ce si nekaj res želiš, delaj to, saj boš v tem resnicno sre-cen.« Menim, da ima še kako prav, in verjamem, da bo s svojim trdim delom in zagnanostjo še veliko dosegla. 

Zakaj si se navdušila prav za nogomet? 
Sprva so me navdušili prijatelji, s katerimi smo po pouku igrali nogo-met. Za vpis v nogometni klub pa sem se odlocila, ko sem izvedela od prijateljice, ki je z mano trenirala atletiko, da poleg tega hodi tudi na nogomet. Tako sem koncala z atletiko in se odlocila za nogometno pot. 
Kdaj si zacela trenirati nogomet, koliko casa ga že igraš in kje? Imaš kakšnega vzornika? 
Zacela sem na koncu sedmega razreda, torej pred štirimi leti. Tre­niram v Ženskem nogometnem klubu Radomlje za selekcijo U17, kjer sem kapetanka, igram pa tudi za clansko ekipo deklet. 
Nimam posebnega vzornika. Mnogo nogometašev je vrhunskih in od vsakogar se lahko ucim tisto, kar najbolje zna. 
Obcutiš kakšno odrekanje zaradi nogometa? 
Po pouku sošolke velikokrat gredo na pijaco, medtem ko moram jaz domov, da naredim kaj za šolo, saj je v gimnaziji veliko dela. Pozne­je po navadi nimam casa zaradi treninga. Po treningu pridem pozno domov, zato tudi »žuranje« ob petkih zvecer ne pride v pošev. Seveda sem na takšno življenje navajena in mi ustreza, medtem ko si drugi ne bi mogli predstavljati takega tempa. 
Ti podpora staršev veliko pomeni? 
Podpora staršev je zelo pomembna. Javni prevozi do Radomelj, kjer treniram, so zelo redki, zato me starši petkrat na teden vozijo tja in nazaj, kar jim vzame veliko casa. Prav tako mi placujejo treninge in opremo, ki jo potrebujem, za kar sem jim izredno hvaležna. 
Katera tekma ti je najbolj ostala v spominu? 
Najbolj mi je ostala v spominu tekma z ekipo Gažon Obala, ko sem bila v selekciji U15. Tisti dan je zelo mocno deževalo. Na igrišcu so 
18  |  Odsev — Glasilo obcine Trzin 

bile ogromne luže, in ko sem brcnila na gol, je žoga ostala na golovi crti, saj se je ustavila v luži. Na sreco je bila tam soigralka, ki je žogo potisnila v gol, in tako smo zmagale z 1 : 0. 
Katerih turnirjev zunaj Slovenije si se udeležila z ekipo in reprezentanco? 
Z ekipo smo se udeležile veliko turnirjev zunaj Slovenije. Med drugim smo igrale v Italiji, Avstriji, Crni gori, na Hrvaškem. Z reprezentanco pa sem tekmovala na Madžarskem, Škotskem, Ferskih otokih, tekme na Portugalskem pa so bile zaradi epidemije koronavirusa žal odpo­vedane. 
Kaj zate kot športnico pomeni trenutna izolacija? 
Te razmere nam športnikom onemogocajo ekipne treninge, a to ne pomeni nujno nekaj slabega. V tem casu lahko vsak posameznik gradi samega sebe in izboljšuje svoje lastnosti. Ker jaz tocno vem, v cem sem najšibkejša, lahko to sama vadim doma oziroma mi po­maga mlajši brat, ki je prav tako nogometaš. Tako lahko odpravljam pomanjkljivosti in se bom ob vrnitvi na nogometna igrišca pokazala v boljši luci. Sicer pa sem se na spremenjene razmere prilagodila tako, da treniram sama na dvorišcu, v zadnjem casu pa s soigralko na nji­hovem travniku. 
Kako zdaj ohranjaš svojo telesno pripravljenost? 
Iz kluba nam pošljejo seznam treningov, ki jih izvajamo sami in tako ohranjamo pripravljenost. Treningi vsebujejo razlicne poligone, dolge teke, stopnjevanja, sprinte, vaje za moc in podobno. 
Kako se je vaša ekipa uvrstila v ligi, boste letos sploh še imeli tekme? 
Tekmovanja v vseh selekcijah so žal koncana, le v clanski še vedno ni odloceno, kako bo z nadaljevanjem. Z ekipo U17 smo žal zasedle cetrto mesto, vendar smo po zadnjih tekmah zelo napredovale na lestvici in med drugim premagale tudi prvouvršceno ekipo. Kot cetr­touvršcene smo zaostajale le dve tocki od drugih na lestvici, zato sem ob koncu sezone razocarana, ker bi se vse še lahko spremenilo. 
Kakšni so tvoji nacrti in cilji za prihodnost? 
Ne razmišljam veliko vnap­rej. Želim se cim bolj izbolj­ševati in rasti v nogometnem znanjuin sposobnostih. Bomo videli, kam me bo pot pripelja-la. Kot mnogo drugih deklet si seveda želim nogometno ka­riero, a to so sanje vseh mla­dih nogometašic. Tiste, ki se dovolj trudijo in vlagajo dovolj dela in imajo kancek srece, pa tako tudi zares zaživijo. Upam, da bom med njimi. 
Nina Rems, foto: Nina Sofia McQuarrie 

Šport 



Slovenska reprezentantka Annamaria Prezelj bi rada Trzinu nekaj vrnila 
Statisticno gledano je Trzin po površini res tretja najmanjša obcina v Sloveniji, a premore veliko bogastva. Del tega je tudi košarkarica Annamaria Prezelj. Slovenska reprezentantka se lahko pohvali z nastopoma na dveh clanskih evropskih prvenstvih, prav poseben nasmeh pa se na njenem obrazu nariše, ko se spomni srebrne medalje z evropskega prvenstva igralk do 20 let. 

Verjetno bi bilo nenavadno, ce pogovora z Annamario ne bi opra­vili na košarkarskem igrišcu. Vendarle je to njena dnevna soba. Pri osnovni šoli v Trzinu je tako cakala v košarkarski opravi, pred tem pa na igrišcu nekoliko razmigala kosti ocetu, ki si ga je v casu pandemije koronavirusa izbrala za nasprotnika. 
A ceprav je oce velik ljubitelj in poznavalec košarke, je ni on navdušil za ta šport. »Posnemala sem dve leti starejšega brata. Ko je zacel, sem tudi sama tipala, ali bi se ukvarjala s košarko. Pri desetih letih sem nato odšla v Ženski košarkarski klub Domžale. Bila sem v vseh kategorijah. Dve leti sem igrala tudi za clanice, nato pa sem se pri 16 letih preselila v Celje, kjer sem igrala za tamkajšnji klub. Zadnja tri leta sem bila na Poljskem,« pravi 22-letna Annamaria. 
Trzin ji je dal veliko 
Trzin ji je dal veliko in prav zato cuti dolžnost, da okolju s svojim zna­njem nekaj povrne. Pred letom se je tako rodila zamisel o šoli košarke z imenom Annamaria Prezelj: »Poklicali so me iz Ženskega košarkar­skega kluba Domžale in me vprašali, ali sem za to zgodbo. V cast mi je bilo, da želijo razvijati žensko košarko v tej smeri. Z veseljem sem se odzvala. Košarka me je veliko naucila in odlocila sem se, da znanje pre­nesem naprej, da dekletom pokažemo, da se tudi v ženski košarki lahko uspe. Upam, da bodo na pomoc pri tem projektu priskocila tudi okoliška podjetja. Pandemija koronavirusa nam je nekoliko prekrižala nacrte, saj smo imeli maja in junija zapolnjen urnik in bi imeli prijetna druženja.« 
Zaradi nevarnega virusa, ki je dodobra razburkal športno dogaja­nje, se je spremenilo tudi njeno poklicno delo. Sezona na Poljskem pri klubu AZS PWSZ Gorzów se je namrec predcasno koncala, cas karantene pa je preživela v domacem Trzinu: »Posvetila sem se fakul­teti. Dosti hitro sem zacela teci, delati vaje za moc. Leto in pol vsak dan izvajam tudi jogo. Poleg tega rada rišem, berem, zato mi je cas hitro minil. Grenak priokus je vendarle bil, ker smo vso sezono igrale in trenirale, nato pa ti vzamejo najboljši del igre – koncnico. Žal na nekatere stvari ne moreš vplivati.« 
Veliko samodiscipline 
Usklajevanje študija ekonomije in vrhunskega športa ni nekaj samo­umevnega. Anamaria potrebuje veliko samodiscipline, da v natrpa­nem športnem urniku najde tudi cas za študijske obveznosti. Trdno je odlocena, da ji bo uspelo na obeh podrocjih. 
»Malce težje je. Borim se kot na košarkarskem igrišcu. Želim priti do izobrazbe. Vse se da, ce se hoce. Trenutno koncujem drugi letnik. Pritiska ne cutim. Recem si: 'Annamaria, mlada si, naredi to.' Študij je dobrodošla podlaga tudi za šolo košarke. Si pa rada zapletem stvari in vse skupaj delam v angleškem jeziku,« se zasmeje. 
Kljub mladosti je v svojem življenju opravila že veliko zrelostnih izpi­tov. Eden najvecjih je bila selitev na Poljsko. Odšla je v novo okolje, v katerem ni poznala nikogar, a prav zaradi te izkušnje je kot osebnost napredovala: »Izziv je bil velik. Pri 19 letih sem podpisala pogodbo. Ko si mlad in ne poznaš nikogar, ni lahko. V mestu, kjer sem bila, angleške podlage niso imeli. Izzivov je bilo veliko, ampak sem se dobro naucila tudi poljskega jezika. Prvo leto mi je bilo dokaj težko. Sprememba je bila velika, a sem se tudi najvec naucila. Glede košarke ne veliko, pred­vsem glede osebnostnega razvoja. Odvisna sem bila sama od sebe. To je bila ogromna šola za naslednji dve leti.« 
Košarkarski uspehi 
V košarkarskem delu življenja lahko našteje štiri najvecje uspehe. Prvi je osvojitev regionalne lige WABA z Ženskim košarkarskim klu­bom Celje. Zelo mlada je nastopila na dveh evropskih prvenstvih za clanice, prav posebni pa so spomini na srebrno medaljo z EuroBa­sketa leta 2017, ko je z vrstnicami, starimi do 20 let, morala priznati premoc le Špankam: »Preden sem odšla na prvenstvo, sem rekla ociju, da si želim medaljo. In srebrna medalja je ena od stvari, na katero sem najbolj ponosna.« 
Ceprav prvega nikoli ne pozabiš, pa je bilo drugo evropsko prvenstvo za clanice veliko bolj razburljivo. Slovenske košarkarice so namrec pred številnimi slovenskimi navijaci v Nišu naredile korak naprej. Mal-ce športne srece je zmanjkalo, da bi se uvrstile med osem najboljših ekip na stari celini: »Oh, to je rana, ki se je šele po letu zacelila! Težko je bilo. Vse poletje smo trenirale na vso moc. Videle smo, da lahko. Na koncu je malo zmanjkalo. Grenak priokus je bil zaradi tega. To je bila šola. Upam, da smo se vsi cesa naucili iz tega in da bomo na nasled­njem prvenstvu stopili stopnicko više.« 
Stopnicko višje pa bo poskušala stopiti tudi na klubskem podrocju, zato bo letos poleti dodobra zavihala rokave in svoje košarkarsko zna­nje, kot pravi, še izdatneje nadgradila. 
Besedilo in foto: Jaka Lopatic 
Trzinci - n š ponos
Psihologija 


Psihologinja in družinska terapevtka Sabina Šilc o psiholoških vidikih koronakrize 


Najprej pocakajmo, da se slika zbistri 
Novi koronavirus je ostro zarezal v vsakdanje življenje ljudi in krepko zamajal notranji obcutek varnosti. Šte­vilni so v tem obdobju doživljali hud stres, med karanteno so se mocno zmanjšali stiki z drugimi, še vedno je oteženo zadovoljevanje ene naših temeljnih psihicnih potreb – biti v stiku in povezani z drugimi. In ce na vsakem koraku slišimo, da policija poroca o porastu domacega nasilja, trgovci pa o povecani prodaji alko­hola, na drugi strani ni informacij o tem, da bi tudi dežurni telefoni za psihosocialno pomoc prejemali vec klicev. Ali to pomeni, da ljudje svoje stiske tišcimo v sebi? Kaj se lahko zgodi, ce táko stanje predolgo traja? Na vse te pasti je že sredi marca, takoj po sprejetih vladnih ukrepih, opozorila tudi psihologinja in družinska terapevtka Sabina Šilc, ki živi v Trzinu in kot psihologinja dela v Centru IRIS, nekdanjem Zavodu za slepo in slabovidno mladino. 

»Moja prvotna zamisel je bila, da bi prebivalcem Trzina na Face-bookovi strani Psihosocialna pomoc Trzin ponudila tovrstne vsebine, tolažbo, nasvete in podporo, ne nazadnje možnost, da bi se med seboj bolj povezali. Ta zamisel še vedno ostaja,« je povedala Sabina Šilc in poudarila, da je dejaven pristop pomemben tudi ali še zlasti po konca­ni krizi, saj psihicne posledice, ki jih je kriza pustila, še niso zaceljene. 
Izbruh bolezni covid-19 je za vse nas nekaj povsem novega. Vse prejšnje izkušnje nam v teh razmerah nic ne pomagajo. Kako se soociti s popolnoma novimi življenjskimi položaji in kako se pripraviti na nekaj, ce sploh ne vemo, kaj nas caka? 
Drži, to je naše izhodišce. A ce naredimo korak nazaj: bilo je prica­kovano, da se bo zgodilo nekaj takega, saj smo se oddaljili od narave in sveta. Narava vedno poskrbi za ravnovesje. Izgubili smo kompas, same sebe in drug drugega, zato se je to moralo zgoditi. Izgubili smo zavedanje o tem, da ce želimo dosegati poslovne cilje, k cemur nas navadno silijo službene naloge, moramo najprej dosegati svoje oseb­ne cilje, biti zadovoljni v sebi in biti med seboj prijatelji. 
Slovenci imamo vsaj to sreco, da se hitreje postavimo na noge in se tudi zaradi svoje majhnosti lahko hitreje odzovemo, pa ceprav smo bili na te razmere povsem nepripravljeni in smo nanje neprilagojeni. Koristen pa je ta položaj za tisto generacijo mladih, ki so doslej odrašcali v nekompe­tentne odrasle, ker so bili v stiku predvsem z virtualno resnicnostjo. Zdaj imajo možnost soocanja s pravo resnicnostjo, imajo priložnost, da zgra­dijo odpornost proti stresu in da zmorejo vztrajati v težavnih razmerah. Kadar nam nekaj ne gre, je treba pac zgrabiti in vztrajati, ne pa dvigniti roke in pocakati, da bosta ocka in mamica vse uredila. 
Komu je ta hip najtežje: mladim, ki potrebujejo druženje z vrstniki, starostnikom v domovih za starejše, aktivnemu prebivalstvu, ki se sooca z gospodarsko negotovostjo …? 
Vsako obdobje ima svoje izzive, zato to ni primerljivo. Ljudje svoje težave vedno vidimo kot najvecje. Vedno je pomemben osebni kon­tekst. Starejši, ki so dobro preživeli življenje, so obicajno tudi modri, zato se morda znajo bolje soocati s temi razmerami. Lahko si recejo »jaz sem svoje doživel« ali »tudi to bo minilo«. Kdor pa ni osebnostno celosten, ima lahko težave ne glede na to, v katero starostno skupino spada, v tem casu seveda še toliko bolj. 
Še najtežje je trenutno trpincenim otrokom in ženskam, ki so obti-cali med štirimi stenami z zlorabljajocimi partnerji, narcisi, psihopati. To ostaja skrito. Prav tako problematicna je funkcionalna populacija, ki je na videz povsem normalna, v resnici pa ima hude anksiozne in depresivne motnje. Stanje je toliko bolj kompleksno, ker so medseboj­ni stiki omejeni, ožje in širše družbene mreže pa so slabo vzdrževane. Prva težava je torej ta širši družbeni kontekst, ki pa vendarle že kaže spremembe. Ljudje se med seboj pozdravljajo, mladi na ulici vidijo, pozdravijo tudi starejše … Ljudje se namrec gradimo le v medsebojnih odnosih, ki morajo potekati v živo. Na daljavo to ne gre. In vracanje v šolo bi moralo biti omogoceno vsem otrokom prav zaradi tega psi-hopedagoškega odnosa, ki prenaša znanje, zdravi in podpira … 
Verjamem, da smo kot družbeni sistem dobili mocno lekcijo in da se bomo poslej zmožni drugace pogovarjati. Mislim tudi, da bomo ob vnovicnem zagonu institucij spoznali, da ne gre zgolj za delovne cilje, ampak morajo biti ti prepleteni z osebnimi cilji. To bo spremenilo naš obcutek sprejetosti in varnosti v delovnem okolju. 
Vecja težava pa je v ožjih krogih, saj ce smo skozi življenje izgubili prave prijateljske odnose, jih je v poznejših letih težko na novo vzpo­staviti. Posameznik sicer lahko poišce svoje »pleme«, skupino ljudi, s katerimi ga druži neki skupni interes (na primer ljubitelji živali, folklore, nogometa), pa vendar – mnogi sploh nimajo želje po takem druženju. Morali bomo redefinirati, kaj za nas pomenijo intimni odnosi. Morali bomo doumeti, da ob praznikih, piknikih, zabavah … ni pomembno, kaj je na mizi, ampak je kljucen odnos. Zaceli se bomo vec pogovarjati, zlasti mladi … Menim tudi, da bodo družine postale bolj povezane in da bomo spet šli v vecje celice, ki bodo združevale vec generacij. 

Psihologija • Šah 

Kako, ce pa naj bi zaradi nevarnosti okužbe nekateri stro­kovnjaki svetovali družinskim skupnostim, kjer živijo tri ge­neracije pod isto streho, naj razmišljajo o razselitvi?! 
Ah, to v Sloveniji ni mogoce že zaradi gospodarskih razmer, poleg tega je treba naseliti vse te dvonadstropne hiše, v katerih se ogrevata le dve sobici! Vsekakor upam, da bomo šli nazaj v vecje družine, saj je prav družina tista celica, kjer se vsega ucimo, kjer si drug druge-mu pomagamo in se pocutimo varne. Mi smo družbena in družabna bitja. Sami ne obstajamo! Ce ni energijske izmenjave med ljudmi, nas ni. Skozi generacije se tudi cloveštvo razvija in mislim, da tudi posa­mezniki napredujejo, ceprav je res, da v zadnjem obdobju opazujemo fenomen nihala in so skrajnosti vse bolj prisotne tako v pozivno kot v negativno smer. Vendarle menim, da se pomikamo po spirali navzgor, pa ceprav se cloveštvo vedno znova zaustavlja na istih ovinkih. 
Kako torej naprej zdaj ko je pred nami še vedno vrsta ne­gotovosti? 
Po nevihti je morje motno. Tedaj je bolje, da ne gremo naprej. Treba je pocakati, da se voda zbistri, da jasneje vidimo, kje so ceri, ježki, ovire … Enako je s korono. Ce ne vemo, kako naprej, torej ne iti naprej. Poca­kajmo, ustavimo se, razglejmo se in poišcimo rešitve. Morda lahko celo uživamo te trenutke in ugotovimo, za kaj vse smo lahko hvaležni. Hva­ležnost je v tem casu zelo pomembna! Tisti na primer, ki so preboleli covid-19, so ugotovili, da so lahko hvaležni že samo za dihanje. Prilož­nost imamo biti hvaležni za mnogo majhnih stvari. Tudi to je prinesla korona, da smo globoko hvaležni drugim ljudem, na primer zdravnikom in zdravstvenim delavcem, prodajalcem, vsem, ki skrbijo, da sistem de­luje … Zdaj bolje razumemo, da so pomembne vse funkcije! 
Pri ucenju na daljavo so se vloge povsem pomešale in prep-letle: zdaj otroci ucijo uporabljati sodobne tehnologije nas, starše in ucitelje, ucitelji so nenadoma v vlogi ucencev in se morajo uciti stvari, ki jim ne ležijo, starši pa bolj cenimo delo uciteljev, odkar smo izkusili, kako je biti na njihovem mestu. 
Drži. V Centru IRIS smo prav to slišali od naših staršev. Tudi za ta spoznanja je koronavirus dobra priložnost. Seveda to izjavljam z glo­bokim spoštovanjem, razumevanjem in socutjem do vseh, ki so jo v tem casu slabše odnesli. Pa vendar; ce smo kot cloveška rasa v tem casu kaj spoznali, je to dejstvo, da smo vsi povezani ne glede na to, kje na svetu smo. Ce smo do zdaj le govorili o tem, kako je treba varovati naravo, smo zdaj to tudi izkusili. Izkušnje z vsega sveta o cistejšem zraku, bistrejši vodi … govorijo, da si moramo za cistejši planet priza­devati vsi, res pa je, da bo v prihodnje to mocno odvisno od najvecjih svetovnih igralcev … Jaz imam upanje. 
Vrniva se od globalnega k lokalnemu. Kako se je po vašem mnenju na koronakrizo odzval Trzin? Je bil nagovor pristoj­nih pravi, so bili izvedeni primerni ukrepi, so ljudje ravnali odgovorno? 
Ne pozabimo, da je po številnih kazalnikih Trzin še vedno najboljša obcina v Sloveniji, kar pomeni, da smo visoko funkcionalni, imamo vire, prebivalci so višje izobraženi, bolje gmotno situirani … Mislim, da smo se zelo dobro odzvali, in nisem opazila, da bi v tem obdobju delali kakšne vecje napake. Seveda smo po bitki lahko vsi generali, a v resnici se še ucimo in po tej izkušnji se bomo v naslednjem podobnem položaju znali bolje odzvati. 
Besedilo in foto: Tanja Bricelj 



Ne pozabite na šah 
V casu, ko je zaradi pandemije covida 19 ob vseh drugih dejavnostih zastal tudi šahovski utrip, saj ni nobenih turnirjev in tekmovanj, lahko svoje šahovsko znanje preverjamo le na številnih spletnih straneh s tovrstno tematiko. Da pa bralci ne boste povsem pozabili, da v trzinski obcini deluje šahovski klub, ki je bil minulo leto zelo uspešen, vam ponujam dva šahovska oreha. Oba sta izvirno delo našega clana Klemena Šivica, sicer zdajšnjega državnega prvaka v reševanju šahovskih problemov. Klemen je tudi sicer zelo uspešen na tem podrocju, saj je pred petimi leti postal zmagovalec svetovnega pokala, ob tem pa je dosegel vec visokih uvrstitev še na evropskih prvenstvih. Veckrat je bil tudi clan državne reprezentance v dopisnem šahu. 
1. Klemen Šivic 2. Klemen Šivic Original Original 



Beli na potezi: mat v dveh potezah Beli na potezi: mat v dveh potezah 
V soglasju in z dovoljenjem avtorja objavil: Andrej Grum 
Glasba 

Samuel Lucas o koncertih s kavca in tudi o tem, kako so snemali spot v Trzinu 


»Lepo je, ko vidiš, da ljudje pojejo tvoje pesmi« 
Eden izmed tistih glasbenikov, ki so v casu koronakrize izvedli kar nekaj »koncertov s kavca« in ki smo si jih glasbeni navdušenci lahko ogledovali v minulih mesecih preko spletnih kanalov, je tudi naš sokrajan, Samuel Lucas. Spremenjene razmere so mu precej prekrižale nacrte, saj je nacrtoval koncert s predstavitvijo avtor­skih pesmi, ta pa se zaradi nevarnosti širjenja okužbe ni zgodil. Tako Samuel Lucas zdaj deli usodo s števil­nimi drugimi glasbeniki in caka, kdaj se bodo vzpostavile razmere, da vendarle stopi na oder. V tokratnem intervjuju smo se pogovarjali o povsem vsakdanjih stvareh, saj tale covid-19 vsem že prav pošteno preseda. 

Trzin je vaš dom postal pred štirimi leti, in kot kaže, vam novi dom zagotavlja varen pristan in vir energije, saj so bila minula leta polna lepih dosežkov. 
Res je, Trzin je moj novi dom, kjer živim skupaj s svojo Petro in njeno Mašo in mi je lepo. V tem casu se mi je zgodilo veliko lepega in sem zelo srecen. 
Marca lani ste izdali avtorski album Sebe dajem in zlasti na­slovno pesem lahko pogosto slišimo na slovenskih radijskih postajah. Zdi se, da ga je obcinstvo lepo sprejelo? 
Kako cas hitro beži! Že eno leto je od tega, pa se mi sploh ne zdi … Album je res lepo sprejet na radijskih postajah in tudi med poslušalci. Lepo je, ko na koncertih vidiš ljudi, da pojejo tvoje pesmi. Album Sebe dajem nosi moje mocno in iskreno sporocilo in mislim, da so ljudje to zacutili, zato sta tudi druga in tretja pesem, To sem jaz in Nihce ne ve, ki sta izšli kot singla, dosegli srca ljudi. 
Lani ste kmalu po izidu albuma prvic nastopili na Melodijah morja in sonca. Kako to, da takoj po novem albumu še nova pesem na festivalu? 
To je bilo res zanimivo, saj so me organizatorji Melodij morja in son-ca poklicali in povabili k sodelovanju dva tedna po izidu mojega albu-ma. Povedal sem jim, da nimam nove pesmi, ker sem album pravkar izdal, vseeno pa sem si vzel cas za premislek, zavihal rokave in ustva­ril novo pesem »Vse bo OK«. To so bile moje prve Melodije morja in sonca in zdelo se mi je prav, da sem se povabilu odzval in nastopil na našem primorskem festivalu. Sodelovanje na festivalih je pomembno, da predstaviš sebe in svoje delo. Vesel sem bil, da sem prejel najvec tock od radijskih postaj, kar pomeni, da se pesem pogosto predvaja in da bo prišla do cim vec ljudi. 
Zdi se, da se v teh pesmih vse bolj kristalizira vaš osebni slog. Kako bi ga opisali, v kateri glasbeni »predalcek« (ce sploh) bi ga uvrstili? 
Hm, zelo nerad se predalckam, saj mi glasba ogromno pomeni., In ker sem ljubitelj te umetnosti, se preizkušam v razlicnih zvrsteh. Pop, poprok, fank, bluz, modernpop, tu pa tam zaidem tudi v džezovske vode … V vseh stilih se pocutim prekrasno. 
Ko pojete … kaj želite doseci pri poslušalcih, kateri njihov odziv vam najvec pomeni? 
Slišalo se bo klišejsko, ampak je res: glasba je ljubezen. Na cisto vsakem nastopu dam vse od sebe in ljudje to zacutijo. Moja energija z odra potuje k obcinstvu, njihova pa nazaj k meni … in ni lepšega, kot ko se ti dve energiji združita. Na odru veliko dam in sem po koncertih utrujen, vendar hkrati napolnjen in zadovoljen, ko vidim, da so ljudje uživali. To je tisto, kar šteje, in prav vsak nastop ali koncert je zgodba zase. Lepo je, ko ljudje s tabo pojejo, ko plešejo, se sprostijo in veselijo, skratka uživajo. Z odra vidim njihove odzive in lahko bi rekli, da glasba iz ljudi potegne vse lepe obcutke, ki jih morda v vsakdanjiku zanemar­jamo in jim ne pustimo, da bi nas osrecevali – jih pa imamo vsi v sebi. 
Na odru imate vedno dobro ekipo glasbenikov – je to vaš stalni bend? 
Znan sem po tem, da imam ob sebi rad dobre glasbenike in pozitivne ljudi, in ce bi bilo mogoce, bi jih vedno imel na odru cim vec. Najpo­membneje pa je to, da je energija med nami dobra, kar je vcasih po­membneje od tega, kako dober je vsak izmed nas. To se na odru vidi in sliši. Spremlja me moj bend The Groove Station, nekateri clani so stalni, drugi se obcasno menjajo, vcasih nas je na odru le pet ali šest, vcasih tudi enajst, ko so z nami še pihalci … Skratka, uživam, ce nas je na odru veliko in je zvok cim bolj poln in kakovosten. 
Vrniva se še malo k Trzinu in Trzincem. Vas lahko kdaj vidi-mo v domacem Mercatorju ali na trim stezi? Vas sokrajani prepoznajo in kdaj ogovorijo? 
Seveda, živim cisto obicajno; hodim v trgovino, lekarno, na sprehode, ku-ham in kdaj tudi kaj pospravim (smeh). Na sprehodih srecujem veliko sokra­janov; ne poznam vseh, vendar jih vedno vec. Ob srecanju se pozdravimo, z nekaterimi tudi poklepetamo in gremo na kavo, veckrat me vprašajo kaj o mojih koncertih. Gozd in druge sprehajalne poti so mi zelo všec in res imam sreco, da lahko obujem superge in sem po le nekaj korakih v naravi. Rad tudi kolesarim in v okolici je veliko poti, kamor se iz Trzina lahko odpeljem. 
Trzinske najstnike in trzinsko igrišce Mlake lahko opazimo v spotu pesmi Vse bo Ok. Kako je nastala zamisel in kako je potekalo snemanje? 
Res je in zelo sem vesel, da so najstniki iz Trzina sodelovali. Takoj so bili za to, odlicno so odigrali svoje vloge in se hitro vživeli v razpo­sajenost pesmi »Vse bo OK«. Gre za skladbo, ki nosi mocan utrip ter mešanico modernega kantrija in poverpopa. Ta pesem je namenjena za spodbudo vsem nam na tem svetu, na katerem na trenutke primanjkuje barv ljubezni in cloveške rahlocutnosti. Pesem je za vse, ki nam vcasih kaj ne gre in maloobupamo, da nasdvigne in dasi recemo »Vse bo OK«. To besedno zvezo sam zelo pogosto uporabljam in prav zato sem se od­locil, da naredim to skladbo. Zaradi njene barvite igrivosti smo se skupaj s snemalno ekipo domislili, da bi nekaj kadrov posneli tudi z mladimi. Ker so pogosto na igrišcu, mi je na misel prišla ideja, da del spota posname-mo v Trzinu. Zelo sem užival z njimi in se jim ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujem za sodelovanje. Bili so zelo potrpežljivi na snemanju, ceprav je bil to eden izmed najbolj vrocih dni v poletju. Igrišce smo posneli tudi iz zraka in ga v videu lahko vidimo v cisto drugi dimenziji. (tb) 
Iz narave na krožnik 



Živa kopriva 

Vsi poznamo Freddieja Mercuryja, mar ne? Neštetokrat so mu svetovali in ponudili, da bi mu popravili in 
polepšali zobe, a on jih je vedno zavrnil. Z razlogom. 

Za pevce velja, da namenjajo veliko pozornost vsem kotickom svoje ustne votline. Že Maria Callas, ki velja za eno najboljših opernih pevk vseh casov, je za svoj mezosopranski del glasu (zanjo so bili to nizki toni) izkorišcala metodo, ki uporablja vso ustno votlino ter glas jaca in oblikuje z odbojem od celjusti in zob. 
Freddi je svojih »neverjetnih 5« (beri: izjemnih pet oktav glasovnega obsega) prav tako pripisoval svoji celjusti in zobem, tistim štrlecim nepopolnim zobem, ki so bili pravo nasprotje barvitega in popolne­ga glasu. V življenju vcasih odlocajo nepopolne stvari in take so tudi divje rastline, tiste, po katerih vsi hodijo in jih imajo za plevel, ceprav številnim pomenijo hrano, jih navdihujejo in jim vracajo dobro pocutje. 
Med takimi pleveli je tudi mrtva kopriva. Pravzaprav je to skupina razlicnih vrst, a vse so vsaj malo vijolicaste barve – škrlatnordeca, lisasta, velecvetna, deljenolistna ... 
Poznamo pa tudi rumeno mrtvo koprivo, ki ji pravilneje recemo ru­menka. Rumenka je v zadnjih 50 letih že trikrat zamenjala botanicno ime in je danes ne uvršcamo vec med mrtve koprive, a je še vedno užitna in vsebujejo podobne zdravilne ucinkovine kot mrtve koprive. 
Najlepša je srebrna rumenka. Vedno me ocara njeno ime. Samo pred­stavljajte si srebrno in rumeno barvo in kakšna je na pogled taka rastlina! V resnici so njeni cvetovi rumeni, njeni listi pa sivo lisasti. V dežju so res videti srebrno svetlikajoci se. Zdravilni ucinek pri mrtvih koprivah in rumenkah imajo listi in cvetovi. Vse mrtve koprive imajo veliko vi-tamina A in C, njihove koncentracije so primerljive z regratom, kar po­meni nekajkrat vec vitamina C, kot ga vsebuje limona. Mrtve koprive vsebujejo tudi veliko pomembnih mineralov. Ker vsebujejo spojine, ki ucinkujejo diureticno, ter imajo poleg tega še veliko kalija, pravimo, da so idealen diuretik. Imajo tudi veliko polisaharidov in sluzi, kar omogo-
ca njihovo dobrodejno ucinkovanje na sluznice v našem telesu. Vcasih so se uporabljale predvsem za umirjanje prebavnih težav in lajšanje bolecih menstruacij. Številni si z njimi še danes pomagajo. 
V kuhinji so mrtve koprive prirocne za uporabo, saj so zelo pogos­te v naši okolici in jih z malo opazovanja narave kaj kmalu najdemo in naberemo. Verjamem, da vas ima veliko že iz otroštva izkušnje z mrtvimi koprivami, ko smo kot otroci radi srkali medicino prikupnih cvetkov mrtve koprive. 
S svojo aromo so mrtve koprive lahko zelo dobra zacimba v kuhinji. Uporabljamo jih vse leto, ceprav se njihova grenkoba razlikuje glede na letni cas. S tem namenom jih vcasih pokusimo, še preden z nji-mi zacinimo jedi. Dodajamo jih nadevom, juham in prikuham, mlade vršicke pa primešamo zeleni solati. Cvetovi mlade koprive in rumenke so odlicen okras za slane in sladke jedi. Mi smo jih tokrat primešali smetani in z njimi nadevali rolado. 
V restavracijah mrtve koprive velikokrat uporabijo za dekoracijo - spo­mladi njihove cvetove, pozneje pa njihove liste, predvsem tiste, ki imajo na listih posebne vzorce. Take liste ima na primer prav srebrna rumenka. 
Ne pozabite, da so lahko prav pleveli in podobne nepopolnosti naj­bolj barviti in popolni del vaše kuhinje. Z razlogom. 
Recept: Rolada z rumenko 
Sestavine: 
• 5 jajc 
• 
80 g sladkorja 

• 
100 g moke 

• 
žlicka pecilnega praška 

• 
2 žlici mleka in 2 žlici ruma 

• 
stepena smetana 

• 
cvetovi rumenke ali mrtve koprive 


Priprava: 
Jajcne beljake stepemo v trd sneg, rumenjake pa skupaj z sladkor­jem mešamo okoli pet minut. Res naj bodo mocno umešani, saj bo tak biskvit bolj rahel. Dodamo presejano moko, pecilni prašek in sneg ter z metlico premešamo. Testo v tanki plasti enakomerno razporedimo po pekacu in pecemo 15 minut pri 180 stopinjah Celzija, da dobimo zlato zapecen biskvit. 
Še vroco rolado zavijemo v mokro krpo in pocakamo, da se nekoliko ohladi. Odvijemo in biskvit rahlo namocimo z mlekom in rumom. Pre­mažemo s stepeno smetano, potresemo s cvetovi rumenke in rulado zvijemo. Po želji potresemo s sladkorjem v prahu in okrasimo s cvetovi rumenke. 
Dr. Katja Rebolj, www.katjarebolj.com 


Navadna barvilnica 



Navadna barvilnica, mocno strupena invazivka 
V slovenskih gozdovih se je zadnja leta razširila še ena invazivna tujerodna rastlina – navadna barvilnica. Opazili so jo tudi v trzinskem gozdu, in sicer nad obrtno-industijsko cono. Vec je je v obmejnem pasu s sose­dnjo obcino, predvsem v okolici Dovge doline in gradu Jable. Predstavljamo vam jo s pomocjo Marije Stare, ki je pred leti v svojem gozdu v okolici Domžal opazila, kako se je razrasla ta nenavadna rastlina z lepimi grozdastimi socvetji. Marija jo je zacela podrobneje proucevati in se kmalu zavedla invazivkinega pogub­nega ucinka na avtohtono rastje. Ob neukrepanju navadna barvilnica namrec tako gosto prekrije površino poškodovanih ali golih rastišc v gozdu, da ovira njegovo naravno pomlajevanje. 

Znacilnosti 
Navadna barvilnica (Phytolacca americana) je tujerodna invazivna rastlina, ki izvira iz Severne Amerike. V Evropo je zaradi lepih in nena­vadnih socvetij kot okrasna rastlina prišla v 17. stoletju in do konca 20. stoletja ni povzrocala težav. »S podnebnimi spremembami, ki so pri­nesle mile zime in dolga poletja, tornade, vetrolome in mocan razvoj podlubnikov, so bile ustvarjene razmere za njeno invazivno širjenje,« je prepricana Staretova. Rdeci sok njenih jagod so nekoc uporabljali za barvanje vina in izdelovanje rdecega barvila, iz nje še vedno izde­lujejo homeopatska zdravila. Sicer pa je celotna rastlina (zlasti njene korenine) zelo strupena za ljudi in živali. »Pet jagod je dovolj za zastru­pitev otroka, deset pa za odraslega cloveka,« opozarja sogovornica in dodaja: »S strupenimi izlocki, ki jih oddaja v zemljo, preprecuje kalje­nje semen drevesnih vrst in tako preprecuje naravno obnovo gozdov. Vpliva tudi na zmanjšanje števila deževnikov, spreminja kakovost tal in siromaši biodiverziteto. Na posekah, v presvetljenih gozdovih in ob 

vlakah ustvarja goste neprehodne sestoje, ki izpodrivajo domace av-tohtono rastlinje.« 
Navadna barvilnica je zelnata trajnica – ko se zacne mraz, njeni nadzemni deli odmrejo, spomladi pa iz mocnih in dokaj mehkih kore­nin poženejo nova stebla. Vsako naslednje leto je korenina mocnejša in stebla številnejša. Na zacetku vegetacije so stebla zelena, poleti v casu zorenja jagod pa se obarvajo rdece. Rastlina zraste od 1,5 do 3,5 metra visoko in je podobna grmovnicam, le da ne oleseni. Veliki listi so sulicasto ovalne oblike in nekoliko podobni tobakovim. Rastlina cveti od junija do jeseni z belimi oziroma rožnatimi grozdastimi socvetji. Iz njih se razvijejo plodovi, ki so sprva zeleni, pozneje rdeci in dozorijo, ko se obarvajo crno-vijolicno. V vsakem grozdu je od 30 do 70 plodov, v vsakem plodu pa deset semen. »Cim daljše je poletje, tem vec se­mena dozori, jagode pa dozorijo tudi na odrezani veji!« opozarja Sta-retova. Plodovi so hrana nekaterim vrstam ptic (kosi, drozgi, škorci, golobi), ta pa s svojimi iztrebki raznašajo semena na širše obmocje in tako ustvarjajo nova žarišca. 
Obvezna uporaba rokavic 
Glede na izkušnje Staretove je barvilnico ob ustreznem ukrepanju mogoce obvladovati. Marija Stare kot najucinkovitejši nacin svetuje puljenje korenin skozi vse leto. »Zgornjih 4–5 cm korenine se odreže in izpuli. Korenine odlagamo na štore, kamenje, kupe vej, da se ne dotikajo tal in se tako ne morejo znova ukoreniniti. Preostanek od­rezanega spodnjega dela korenine v zemlji propade. Mlade rastline velikokrat kar z roko z lahkoto izpulimo. Pri odstranjevanju korenin so zelo uporabne vile štiharice, rovnica, lopata, sekira ali nož. Ko se odprejo prvi cvetovi, je treba puljenje prekiniti in zaceti kositi. Rastline s košnjo ne unicimo, ampak le preprecimo, da bi seme dozorelo. S tem zmanjšujemo kolicino semena, ki bi nastalo, ce bi seme dozore-lo. Na pokošeni veji zelene jagode dozorijo. Ko so rastline pokošene, lahko naprej pulimo korenine,« opisuje postopek zatiranja navadne barvilnice. Pri delu s to rastlino je obvezna uporaba rokavic, saj lahko rastlinski sok skozi ranice v koži prehaja v kri. »Cerastlinenisobilepra-vocasno izruvane ali pokošene in so na njih že grozdi, jih je treba obrati, 

posušiti in požgati oziroma jih oddati v zabojnik na deponiji, ki je name-njen invazivnim rastlinam,« sklene Staretova, ki se je v svojem gozdu uspešno spopadla z navadno barvilnico. »V mojem gozdu ni vec odraslih rastlin. Še vedno se pojavljajo mlade rastline, ki vzkalijo iz semena v tleh. Ker jih redno odstranjujem, se njihovo število vsako leto zmanjšu­

Navadna barvilnica • Vremenska s(e)kir(i)ca 

je. Gozd je treba obhoditi vsaj dvakrat na leto. Pomemben je obhod v oktobru in takrat se odstranijo vse mlade rastline. S tem si prihranimo veliko dela v prihodnjih letih, saj je majhne rastline lažje odstranjevati kot velike.« Ob tem je še dodala, da je dobro pregledati tudi sosed­nje parcele in lastnike v primeru žarišc opozoriti, naj cim prej zacnejo odstranjevati rastline. Izvajanje ukrepov za unicevanje le na enem delu gozdnih površin namrec ne koristi, saj ptice nenehno prinašajo seme s sosednjih rastišc. Marsikje po Sloveniji že potekajo prizadevanja za zatiranje navadne barvilnice, saj je bilo s spletno ali mobilno aplikacijo Invazivke do konca aprila letos sporocenih že vec kot 838 podatkov o rastišcih te invazivne tujerodne vrste. Portal je dostopen na naslovu www.inavzivke.si, kjer je na zemljevidu prikazana razširjenost številnih invazivnih rastlin v Sloveniji. 
Tanja Jankovic 



Ko nas namesto vremena podi s polja virus 

Pospravili smo še pregovorno vremensko najbolj muhasti mesec v letu. Ocitno je vseobsegajoci virus dosegel tudi vreme, saj smo ime­li aprila vremenski narobe svet. Kako pa naj drugace razumemo, da travniki niso prejeli niti 20 litrov vode na kvadratni meter, kolikor sicer da od sebe vsega nekaj aprilskih nalivov! Pri cemer je osrednji mesec meteorološke pomladi znan prav po tem, da se vreme spremeni tudi veckrat na dan, sodec po vremenskih modrostih praviloma podi kme­ta s polj celo do sedemkrat na dan. Nasprotno, v naravo nas je letos podila virusna nadloga, tudi po veckrat na dan. Trzinska polja, mo­krišca in okoliški gozdovi so bili v primerjavi z obicajno obljudenostjo eno samo mravljišce. Pac posledica tega, da so nam, nekaj manj kot 4000 prebivalcem, zaukazali oziroma nas omejili na vsega osem in pol kvadratnih kilometrov veliko površino, kolikor meri naša, po veli­kosti tretja najmanjša slovenska obcina. Marsikdo je lahko spoznal, da je tudi na tako majhnem obmocju poti dovolj, le iti je treba. 
Kdor je bil pozoren, je lahko videl številne »nove« Trzince, ki so pred tem v našem kraju vecinoma le spali, saj je njihovo življenje bolj po­tekalo drugod. Zanimivo je bilo opazovati pare in družinske »enote«, ki so pred tem v glavnem »solirali« (v najboljšem primeru v spremstvu hišnega ljubljencka …), zdaj pa so pohajali skupaj, ker je bilo pac to dovoljeno le znotraj družine. Kako smo se tem ukrepom ubranili ne­bodigatreba virusa, bo pokazala prihodnost, je pa lahko vsak sam pri sebi obnovil, kaj v vsakdanjem življenju pomenita svoboda gibanja in druženja ter demokracija. Morda je prav vreme tisto, ki najbolje ponazarja vse tri prej omenjene atribute sodobne družbe. Imeli smo pošteno suh in zelo soncen april, morda za ceno številnih hladnih (5) in nekajkrat pošteno mrzlih juter, marsikje je bila pozeba. Najnižja tem­peratura zraka je bila za skoraj stopinjo Celzija nižja od marcevskega minimuma! Padavin je bilo skoraj petkrat manj kot marca (sušca) in ocitno sta se meseca tokrat med seboj zamenjala (april je praviloma mokrec). Imeli smo samo en topel dan, po drugi strani pa kar osem dni, ko je cisto malo manjkalo (najvišja dnevna temperatura zraka je presegla 24 stopinj), pa bi lahko te dneve prišteli k toplim. 
Letošnji april je bil malce pretopel (odklon od povprecja za dobro stopinjo), a tudi precej vetroven, kar dvanajstkrat je bila najvišja dnev­na izmerjena hitrost sunka vetra višja od 30 km/h. Pogost in mocan veter še dodatno povecuje sušnost, še posebno ob dejstvu, da je bil to že tretji zaporedno presuh mesec. Še vec, zadnji štirje meseci so bili ponekod po Sloveniji celo najbolj sušni od zacetka meritev oziroma v zadnjih desetletjih. Sredi meseca (14. aprila dopoldne) je za krajši cas padal dež s snegom, imeli smo dva dneva z meglo in tri s padavina-mi in slano. Slednje se pozna na marsikaterem vrtu, predvsem pa na sadnem drevju. Nenavadno je bilo tudi to, da nismo imeli daljših obdo­bij slabega vremena; trajanje soncnega obsevanja je bilo preseženo skoraj za 70 odstotkov glede na dolgoletno povprecje. Rastje je dokaj hitro ozelenelo, vendar zaradi suše letošnja prva košnja ni bila nic bolj zgodnja kot po navadi. Brez vode (in zdravja …) ni življenja, zato bodite previdni tudi v prihodnje in cuvajte sebe, svojo bližnjo in cedalje bolj tudi daljno okolico ter ne nazadnje naš planet! Kaj vse mu delamo, se je lepo videlo v zadnjih dveh mesecih, ko smo zaradi pandemije drasticno zmanjšali naše delo in potovanja. Ne pozabite, da še vedno velja Deluj lokalno – misli globalno! 
Besedilo in foto: Miha Pavšek 

VREMENSKA POSTAJA OŠ TRZIN (april 2020)  
Kazalec  Podatek  
Povprecna temperatura zraka (°C)  11,9  
Najvišja temperatura zraka (°C)  26,2  
Najnižja temperatura zraka (°C)  –3,9  
Najvecja dnevna T amplituda (razlika maks./min. T, v °C)  23,3 (24,0/0,7)  
Število dni s padavinami = 0,2/= 2/= 20 mm)  3/2/0  
Najvecja dnevna kolicina padavin (mm)  9,7  
Mesecna kolicina padavin (mm/h)  18,5  
Najvišja hitrost vetra (km/h)/smer  48,3/JJV  
Št. hladnih/toplih dni (minimalna/maksimalna dnevna T zraka = 0 °C/= 25 °C)  5/1  

Izbrani meteorološki podatki za Trzin za april 2020; celoten arhiv je dosto-pen na spletnem naslovu http://trzin.zevs.si (meni Statistika). Vir: Vremen-ska postaja OŠ Trzin (CZ Trzin). 
Zdravje in gibanje 

Kako do zdravja in harmonije z Društvom Pot srca 
Društvo Pot srca je za obcane Trzina v zacetku marca priredilo prakticno naravnano delavnico Kako do zdravja in vec energije spomladi. Na delavnici so se udeleženci naucili, kako poceti prave stvari ob pravem casu in tako kar najbolj poskrbeti za svoje zdravje in veliko življenjske energije. 

Udeleženci so prejeli veliko prakticnih napotkov, kako lahko v skla­du z modrostjo in naceli kitajske tradicionalne medicine poskrbijo za zdravje svojih notranjih organov. Izvedeli so, kako s preprostimi tehni­kami ocistiti in okrepiti svoja jetra, notranji organ, ki je najbolj dejaven spomladi. Spoznali so tudi, kako se izogniti spomladanski utrujenosti in v pomlad vstopiti z veliko energije, svežine in prebujenosti. Udele­ženci so bili navdušeni nad novim znanjem in bodo, kot so povedali, napotke in preproste tehnike s pridom uporabljali v svojem vsakdanu. 
Že v zacetku februarja smo v društvu izvedli tudi tematsko delavnico regenerativne aroma joge. Udeleženke so po vadbi obcutile globoko sprošcenost in umirjenost. Izrazile so željo, da bi tematske delavnice kot nadgradnja redne vadbe potekale vsak mesec, in takoj ko bo to mogoce, bomo pripravljali vsakomesecne delavnice. 
Glede na trenutno stanje smo predavanja in delavnice društva Pot srca prenesli na splet. Do napotkov, kako do zdravja in notranjega miru, lah­ko dostopate na YouTubovem kanalu Društvo Pot srca, na Facebookovi strani Društvo Pot srca, v Facebookovi skupini 10 dni za zdravje in dobro pocutje ter na spletni strani društva www.potsrca.si. Vabljeni, da se nam pridružite, in vabljeni k ogledu bogatih vsebin, ki smo jih v tem obdobju pripravili za vas. Prijave na vadbe in delavnice so mogoce po telefonu na številko 041 821 401 ali na e-naslov drustvopotsrca@gmail.com. 
V prihajajocih dneh bomo zaceli spletne delavnice (v Facebookovih skupinah se bomo družili v živo, vadbe pa bodo na voljo tudi pozneje in si jih lahko ogledate kadar koli): 
• 
Joga za dobro pocutje (tedenska vadba joge v živo v Facebookovi skupini), 

• 
Praksa za zdravje in dobro pocutje (prakticni napotki in vaje za krepitev zdravja, notranjega miru in dobrega pocutja v skladu z na-celi kitajske tradicionalne medicine, povezovanje z ritmi narave, dru­ženje v živo v Facebookovi skupini enkrat na teden), 

• 
Prebuditev in nega ženske energije (v tej Facebookovi skupini se bomo enkrat na teden v živo družile ženske ter spoznavale vaje in prakticne napotke, kako se povezovati z naravo, kako prebujati svojo ženskost ter jo vsakodnevno krepiti in negovati). 


Prihajajoce delavnice 
Na delavnici Regenerativna aroma joga z etericnimi olji boste s preprostimi položaji in nežnim dihom ob vonju etericnih olj popolno-ma sprostili telo, um in duha ter se napolnili z novo energijo. Telesne položaje bomo podprli z blazinami, vsi pripomocki bodo na voljo v studiu. Tako se boste znebili teže, stresa in skrbi. Po delavnici se boste pocutili notranje umirjene, globoko sprošcene in stabilne. Vadba bo pripomogla tudi k povecanemu pretoku energije. Mojca Tavcar bo skr­bela, da boste vsak položaj lahkotno izvedli, da vam bo v njem udobno in boste obcutili popoln mir. Delavnica je primerna tako za ciste za-cetnike kakor za nadaljevalce. Izvedli jo bomo prvi mogoci termin, o cemer vas bomo obvešcali prek spletnih kanalov. 
Na delavnici Štirje stebri za zdravo telesno držo brez bolecin se bomo posvetili pravilni telesni drži, ki temelji na optimalni postavitvi štirih tock telesa in odpravlja bolecine zaradi nepravilne drže telesa. Spoznali boste, kako s pravilno postavitvijo teh štirih tock sprostite telo in se v njem pocutite udobno in lahkotno. Vadba vam bo pri­nesla olajšanje bolecin v spodnjem in zgornjem delu hrbta, predvsem v križu in ramenskem obrocu, ter v sklepih, ki so zaradi nepravilne drže najbolj obremenjeni. Pravilna telesna drža bo tudi pripomogla, da se boste izognili morebitnim spremembam hrbtenice in obrabi ali poškodbi sklepov. Delavnica je primerna tako za zacetnike kakor za nadaljevalce. Izvedli jo bomo prvi mogoci termin, o cemer vas bomo obvešcali prek spletnih kanalov. 
Mojca Tavcar 
Zdravje in gibanje 




Ne pozabimo na gibanje 
Marsikomu odsotnost organizirane vadbe prinaša velik izziv, saj za gibanje doma potrebujemo veliko samodi­scipline in notranje motivacije. Naj vas k rednemu gibanju doma spodbudijo naslednja priporocila in nasveti. 
Koliko je dovolj? 

Otroci potrebujejo vsak dan najmanj 60 minut gibanja zmerne inten-hod« po domacih stopnicah nam bo dobro del in pospešil prekrvitev. zivnosti, za odrasle pa velja opraviti vsaj 10.000 korakov na dan ozi-Izbira vaj je zelo pomembna, saj vsaka ni primerna za vsakogar. Po-roma 150 minut zmerne vadbe na teden za ohranjanje zdravja in 300 sameznik se mora zavedati, katere vaje lahko izvaja tehnicno pra­minutna teden vadbe za izboljšanje zdravja. Glede na trenutne okoliš-vilno, katerih pa naj se izogiba bodisi zaradi poškodbe, bolecine ali cine je dobrodošla kakršna koli oblika vadbe ali gibanja, tudi sprehod. V nepravilnega izvajanja. Kljucno je, da se držimo svetovnih smernic za svojem domu si lahko ustvarimo prijetno okolje, v katerem bomo skupaj ohranjanjemoci,gibljivosti,koordinacije. Izvajamokompleksnesesta-z družinskimi clani opravljali gibalne dejavnosti. Že desetminutni »spre-vljene vaje, kot so pocepi, potiski in pritegi z rokami, upogibi trupa. Za 
Zdravje in gibanje 

težjo izvedbo lahko uporabimo razlicne pripomocke, kot so obteženi nahrbtniki, plastenke, nogavice, elasticni trakovi, knjige in podobno. 
Pogoste napake 
Zaradi zdajšnjega stanja smo primorani telovaditi doma, kjer nas ne more nadzorovati strokovnjak, ki bi lahko sproti odpravil morebitne napake, zato je pomembno, da izvajamo vaje, ki so nam poznane, nam ne povzrocajo bolecin in nam dajejo obcutek dobre stabilnosti. Kot najvecjo napako lahko omenimo pretiravanje. Ceprav smo pred samoizolacijo izvajali kakšno športno dejavnost in smo zdaj primorani telovaditi doma, to še ne pomeni, da lahko izvajamo cisto vsako telo­vadbo, ki jo najdemo na spletu. Vadba naj bo postopna, z ogrevanjem in ohlajanjem, saj sicer lahko nastanejo poškodbe. 
Negativne posledice neaktivnosti 
Premalo gibanja lahko pripelje do vecjih težav. Sprva upade mišic­na masa, kar vodi do oslabelosti, slabše koordinacije in predvsem pri starejših v povecano možnost padcev, kar obcutno poslabša kakovost življenja. Zmanjša se aerobna vzdržljivost, to pa privede do slabšega imunskega sistema, cemur se moramo posebno zdaj, v casu korona­virusa, izogibati. 
Motivacija 
Z vadbo je treba zaceti postopoma in po primerni predhodni dejavnosti. Pred izvedbo glavnega dela se moramo ogreti in pripraviti telo na dejav­nost. Po gibanju pa je treba telo primerno raztegniti, sprostiti in hidrirati. 
Pomembno je, da smo vse življenje primerno dejavni, saj nam to omo­goca dober življenjski slog, boljše pocutje, vec energije in volje do dela. Kot je že dolgo znano, nam telesno gibanje izboljša prekrvitev, dotok ki­sika, zmanjša utrujenost in slabo pocutje, izboljšuje duševno stanje in povecuje motivacijo. Naj vas te lastnosti ženejo k temu, d svojemu telesu zagotovite boljše možnosti, saj je telo le eno in le vaše. Z rednim tele­snim gibanjem telo proizvaja protitelesa, ki se borijo z virusi in obolenji, in izboljša se imunski sistem, kar pomeni, da je telo veliko bolj odporno proti boleznim. 
Žana Babnik 



Brisaca – odlicen telovadni pripomocek 
Doma lahko najdemo ogromno pripomockov, s katerimi lahko izve-minut hitre hoje, teka na mestu ali po prostoru, nekaj kroženj z rokami, demo dober in kompleksen trening celotnega telesa, za kar ne potre-zapestji in gležnji, deset pocepov, deste izpadnih korakov, deset sklec bujemo fitnes centra, ampak le malo iznajdljivosti in … brisaco. Obja-ob steni ali na tleh in naše telo bo pripravljeno na izvedbo vaj. vljamo le nekaj vaj iz sicer precej obširnejšega vadbenega programa Vsako vajo izvajamo pocasi, nadzorovano in brez hitrejših sunkov. Ce je z brisaco, ki ga lahko opravite doma v prostoru z drseco podlago. ob izvedbi prisotna bolecina, vajo izpustimo. Vajo ponovimo od šest- do Potrebujete dve brisaci. Pred izvedbo vaj se na mestu ogrejte: 5-10 desetkrat v dveh ali treh serijah. Ne pozabimo na dihanje. Kar na delo! 
Vaja1: Pocep na eni nogi Stoja razkoracno, brisaca pod desno nogo.  Podrs z desno nogo nazaj, dotik z desno roko spredaj. / Vracanje v zacetni položaj, menjava brisace pod levo nogo in ponovitev.  Vaja 2: Kroženje z brisaco okoli glave in nog Leža hrbtno, noge dvignjene Poteg ene roke z brisaco nad in pokrcene, roke pod koleni z glavo in menjava v drugo roko. brisaco.  
Vaja 3: Dvig rok v leži trebušno Leža trebušno, roke vzrocene z brisaco.  Dvig rok z rahlo zarocenje, glava v podaljšku.  Vaja 4: Izpadni korak nazaj Stoja sonožno, roke vzrocene. Izpadni korak nazaj.  

Pokukajmo k sosedom 
Gozdna ucna pot Onger 


Kako naše bisere vidijo drugi 


Prepogosto smo do »svojega« zelo kriticni ali pa se nam zdi marsikaj samoumevno, zato tokrat delimo z vami zapis prebivalke ene od so-sednjih obcin, ki je po nakljucju pokukala k nam. Mojca Kocar, ustvar­jalka bloga za slovenske geolovce, je sredi februarja odkrila trzinsko Gozdno ucno pot na Ongru in nastal je tale zapis: 
»Obcina Trzin ima cudovito ucilnico v naravi. Ce bi radi svoje otroke poducili o drevesnih vrstah ali pa samo preživeli cudovit dan v gozdni ucilnici med 18 vrstami dreves, potem morate doživeti Gozdno ucno pot Onger. Ta se vije po istoimenskem kraškemu osamelcu nad Trzi­nom, ki locuje stari in novi del Trzina. Ce vam bo ucna pot prekratka, jo z lahkoto potegnete proti Rašici ali zavijete navzdol proti Mlakam. Ucna pot se zacne v istoimenski ulici (Onger) pod istoimenskim hribc­kom. Na ucni poti vas spremlja in kaže pravo smer nagajiva veverica, drevesa pa so lepo oznacena s tablicami. Glavno presenecenje Trzin­skega gozda je bila za nas zelena duglazija. Duglazija je eno najvecjih dreves na zemlji, saj lahko zraste v višino do 75 m ali vec. Porašca velike gozdove Severne Amerike vse do Kanade, dobro pa uspeva tako v nižinah kot v višjih legah. Velja za zelo prilagodljivo drevo, najbolje pa uspeva na hladnih obmocjih z debelo plastjo prsti. Iglaste vejice duglazije so nenavadno nežne, mehke in prijetne na otip.« 
Opis je bil prvotno objavljen na Facebookovi strani Geobunkelj. 

O Mojci in zmotah glede geolova 
Mojca Kocar zase pravi, da je po srcu samotarka, v duši razisko­valka, v nogah pa planinka, marsikdo pa jo bolj pozna kot ustvarjalko »geolovskih« blogerskih zapisov na spletni strani blog.geobunkelj.si. »Ljudem želim približati naravo kot najboljšo izbiro za preživljanje prostega casa. Želim si, da bi starši s svojimi otroki preživeli vec casa v naravi, v gozdu in obcudovali ta cudoviti življenjski prostor, kjer je dovolj prostora za vsakogar. S tem se širi naše polje ustvar­jalnosti, krepi se empatija do narave, domov pa vedno odhajamo kot srecni, zdravi in zadovoljni ljudje. To pa je tudi bistvo, kajne?« pojasnjuje Mojca. 
S partnerjem sta že od leta 2007 zaprisežena iskalca zakladov v naravi, verjetno med zacetniki tega gibanja pri nas. Pri tem Mojca poudarja, da gre pri geocachingu za zmotno prepricanje, da gre za geolov (catch = ujeti), v resnici pa gre za »shrambo« ali »zakladnico« (cache). K temu dodajmo še, da je pravilna izgovorjava angleškega poimenovanja geokešing in ne geokecing, kot je zmotno v navadi. »Saj vendar nicesar ne lovimo, pac pa z GPS-napravo išcemo cisto prave zaklade, škatlice, ki so na razlicne nacine skrite v naravi po vsem svetu in so jim dodane razlicno zacinjene naloge,« pojasnju­je Mojca, ki na svoji strani deli številne zamisli za izlete. Z malce drznosti bi torej geocaching poslovenili kot geozakladništvo. (tb) 






Pokukajmo k sosedom 


Eko dogodek EVREKA II 
Projekt EVREKA I je lani potekal v odlicnem vremenu in prijetnem raziskovalnem duhu. Odlicne izkušnje so nam dale nov zagon in tako je nastal projekt EVREKA II, ki ga nameravamo izpeljati do konca prihodnjega leta. Projekt Ekološko izobražeVanje na poREcju Kamniške Bistrice II (EVREKA II) bo zapolnil pomanjkanje vsebin iz naravoslovja in ekologije na obmocju lokalne akcijske skupine Za mesto in Vas. 

Tokrat bomo zgodbo s Kamniške Bistrice razširili na enega izmed njenih glavnih pritokov, reko Pšato. K sodelovanju smo povabili Osnov-no šolo Mengeš ter nadgradili lanske delavnice in še razširili dogodek EkoReka. Tako bo projekt EVREKA II letos ponudil številne delavnice in pestre dogodke, povezane z naravo in raziskovanjem možnosti za ekološko sobivanje z reko Pšato. 
Še naprej bomo izvajali dobro sprejete brezplacne ozavešcevalne delavnice za javnost in osnovnošolske ucence, pripravljali bomo javne dogodke ter izobraževalne filme in besedila. V dveh letih si obeta-mo kar 19 naravoslovnih delavnic za osnovnošolce, na katerih bodo ucenci s prakticnimi izkušnjami raziskovanja, vzorcenja, merjenja in povezovanja teorije s primeri iz domacega okolja razvijali svojo nara­voslovno žilico, spoznavali svoje okolje, se družili in sodelovali pri re-ševanju izzivov. Iz prakticnih primerov, prikazanih na delavnicah, bodo lahko razumeli procese, ki potekajo v in ob recnih ekosistemih, ter raz­vili cut za odgovorno in spoštljivo ravnanje z vodo in naravo. Na že tra­dicionalnem javnem dogodku EkoReka, ki je nacrtovan za 22. junija v Mengšu, naj bi se povezali z lokalnimi in strokovnimi društvi s podroc­ja naravovarstva in biologije. Predvidene so naravoslovne delavnice, analiziranje vodnih vzorcev, ogled mikroživljenja v vodi, okrogla miza, umetniškoustvarjanje ... Medprojektomjepredvidenosnemanjefilm-ckov in daljšega dokumentarno-igranega filma o spominih starejših prebivalcev na dogodke ob reki Pšati. Vse videogradivo bo dostopno tudi na spletu. Novih dejavnosti, za katere pa še ni jasno, kdaj in kako jih bomo lahko izvedli, je v nacrtu veliko, zato vas vabimo, da nam sledite na Facebookovi strani Projekt EVREKA, na spletni strani www. evreka.si ter za novicami oprezate v lokalnem glasilu. Pridružite se nam pri kateri od dejavnosti ter skupaj z nami, svojimi prijatelji in najbližjimi spoznajte Pšato in njene organizme. Tako boste ustvarili spomine, ki bodo z vami za vedno. 
Zavod Revivo 
*Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru lokalne akcijske skupine Za 
mesto in vas. 


Porocilo o kakovosti pitne vode v letu 2019 


Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših vodovodov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za dobrin za življenje ljudi, zagotavljanje nemotene in kakovostne oskrbe leto 2019 je razvidno, da prebivalci obcin Trzin, Domžale, Mengeš, Lu-pa je zaradi odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejav-kovica in Moravce pijemo dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. nosti. Pitna voda, ki se pošilja v javno vodovodno omrežje, je zato Celotno porocilo o kakovosti pitne vode si lahko ogledate na https:// pod strogim nadzorom. Iz letnega porocila o kakovosti pitne vode iz www.prodnik.si/novice/porocilo-o-kakovosti-pitne-vode-v-letu-2019. 

Potegavšcino razkril @trzinski Odsev 
18. in 19. aprila se je najprej po elektronski pošti, nato pa še po družbenih omrežjih bliskovito razširila (lažna) novica, da v okolici Cegvenškega bajerja v Mengšu hlaca medved. Novico, ki je vsebovala tudi fotografijo domnevnega mengeškega kosmatinca, so objavili tudi na spletni strani Obcine Mengeš in na 24ur.com. Ko smo pred objavo na Facebookovi strani Trzinski Odsev želeli stopiti v stik z ocividcem, se je izkazalo, da ta sploh ni iz Mengša, pac pa je fotografijo, ki je krožila po spletu, posnel v okolici gradu Fridrihštajn na Kocevskem. V resnici je šlo za medvedko z dvema mladicema, a ne v Mengšu, o cemer se je nekdo neprimerno pošalil. Ustvarjalci Odseva bomo še naprej sledili visokim novinarskim kriterijem in vam prinašali kakovostne vsebine tako v tiskanem Odsevu kot tudi na strani www.facebook/trzinskiodsev. (tb) (Foto: @Robi Gor) 

Pisma bralcev 


1190 hišnih številk, a le 85 izobešenih zastav 

Ko sem še študiral, me je pot zanesla tudi v tujino, najprej na Nizo­zemsko (1976). Iz Amsterdama do Haaga sem se peljal z vlakom in na cisto obicajen dan opazil veliko zastav. Tudi v Haagu so povsod visele zastave: na ulicah, javnih zgradbah, v pristanišcu. Kmalu so mi Oldemanovi, družina pri kateri sem stanoval kot študent, povedali, da so ponosni, ker so Nizozemci, ta ponos pa pokažejo tudi z izobešanjem svoje nacionalne zastave. V Švici sem opazoval zastave, izobešene celo na hlevih. Pozneje sem odšel na izpopolnjevanje še v Kanado in kadar koli se vracam domov, me pogled na japonski javor spomni na Kanado in njeno zastavo s podobo rdecega javorja! Kanadska zastava je vihrala celo na naftni plošcadi, ki smo jo kot študentje seminarja o upravljanju morja imeli priliko obiskati. Ko sem služboval na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Svetu Evrope v Strasbourgu, me je pogled na slovensko zastavo, ki je visela izobešena na procelju slo­venskega predstavništva v ulici Robertsau, vedno navdal s ponosom. Vonj po lipah, ki so cvetele v maju, me je spominjal na moj dom, Slo­venijo. In ponosen sem bil, ko sem v množici letal tujih letalskih družb zagledal letalo s slovensko zastavo. Danes je to le še lep spomin. 
Z zastavo sem imel opravka tudi na diplomatskih izpitih na Ministr­stvu za zunanje zadeve, in sicer kot izpraševalec na podrocju medna­rodnega prava. Zgodilo se je, da je na izpitu pred menoj sedel mlade­nic odlocnega videza in samozaupanja. Prosil sem ga, da mi našteje državne simbole Republike Slovenije. Nastala je moreca tišina in niti dodatna vprašanja niso kaj prida zalegla. No, koncno se je mladenic le opogumil in mi bolj zabrusil kot spoštljivo odgovoril, da tega pa vendar niso študirali na Sorboni! Seveda sem ga takoj vprašal, ali bo morda francoski in ne slovenski diplomat. Odgovora ni bilo. Vse, kar sem hotel izvedeti od njega, je bilo le, da so slovenski državni simboli zastava, grb in himna. Slovenski seveda! 
Ko se vozim s kolesom po Trzinu, priznam, da pogosto nehote opa­zujem, kje vise slovenske zastave. Ni jih veliko in ne vidiš jih vsak dan. 
Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije iz leta 1994 doloca, da se slovenska zastava izobesi 8. februarja (Prešernov dan, slovenski kulturni praznik), 27. aprila (dan upora proti okupatorju), 1. in 2. maja (praznik dela), 25. junija (dan državnosti) in 26. decembra (dan samo­stojnosti). Zakon tudi ureja, kako se slovenska zastava izobesi, izobe­šena pa je ves cas praznikov. V tujini in pri nas imamo lahko slovensko zastavo stalno izobešeno tudi doma, tako kot to dela Joško Joras na slovensko-hrvaški meji. 
»Slovenec sem, tako je mati d'jala,« mi zazveni v glavi domoljubna pesem, ko se vracam s potovanj po svetu. Tudi tam povem, da sem Slovenec! Ne tako poredko sem doživel, da so predstavniki Slovenije v razlicnih mednarodnih organizacijah pozabili, da so Slovenci. Zgodba z depešo SE je zgolj še eno premišljeno »nakljucje« v zgodbi o sloven-skem ponosu. In sprašujem se, zakaj ne znamo biti ponosni na to, da smo Slovenci. Grb, zastava in himna oznacujejo pripadnost Republiki Sloveniji tako individualno kot kolektivno. 
Zastava Republike Slovenije je zelo prirocna za oznacevanje držav­nih ustanov, za oznacevanje poslopij, v katerih so sedež predsednika republike, sedež državnega zbora, državnega sveta in sedež vlade. Zastava Republike Slovenije visi na mejnih prehodih, na prevoznih sredstvih, ki jih uporabljajo naša diplomatska predstavništva v tujini pri opravljanju dolžnosti v skladu z mednarodnimi predpisi tujih držav in mednarodnih organizacij, na ladjah, upodobljena je bila na letalih AA, še vedno pa je upodobljena na letalih športnega letalstva. V casu skupne države smo z jugoslovansko zastavo redno mahali v pozdrav predsedniku Titu, ko je potoval skozi naše kraje. 
Zastava Republike Slovenije je primerna za mahanje, tako kot to dela naš dragi predsednik države, na nogometnih tekmah služi za na­vijanje in pretep po izgubljeni tekmi ali še prej, ko se srecajo navijaci nogometnih klubov, uporabljajo jo tudi protestniki, vanjo pa se zavije­jo tudi razlicne lepotice. Na sreco mnogih Zakon o slovenski zastavi, grbu in himni ni dolocil kazni za tiste, ki zastave ne izobesijo v za to dolocenih dnevih! Zakonodajalec pa je vendarle v Kazenskem zakonu 
(163. clen) dolocil, da kdor sramoti zastavo, grb ali himno Republike Slovenije, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Veseli nas lahko podatek, da v obdobju od 2012 do 2016 v Republiki Sloveniji ni bilo obtožb in ne pravnomocnih sodb po 163. clenu KZ. 
V Trzinu je 1190 hišnih številk. Praznika 27. april in 1. in 2. maj 2020 sta bila odlicni priložnosti, da preštejem, kako ponosni in domoljubni smo v Trzinu. Razocaranje je bilo veliko. Lahko se izgovarjamo, da je naša država še mlada, da še nismo navajeni na vse državne praznike, da je zastava predraga (140 x 50 cm veliko zastavo dobite že za 14 evrov), pa še koronavirus je med prazniki terjal svoj davek, morda pa se celo ne strinjamo s trenutno vlado. Pa vendar, v obcini Trzin je 1190 hišnih številk. V praznicnih dnevih je vihralo 85 slovenskih zastav! 
Aleksander Cicerov 


Podarjene knjige 

Rad bi vam napisal, da se ne strinjam s polemiko in opravicevanjem gospe in gospodu Koprolu za nekaj po­darjenih knjig in s tem v zvezi s pisanjem, kako so nekateri radi v središcu pozornosti in potrebni hvaljenja. 
Lani marca sem v knjižnico v Trzinu z dostavnim avtomobilom pri-dobile noge. Sem pa po tihem pricakoval vsaj majhno pohvalo v reviji peljal pet košar in nekaj potovalk knjig, ki smo jih z vozickom odpeljali Odsev. A nic zato, smo pac nekateri drugorazredni, vsaj tako nekateri v prvo nadstropje. Gospa knjižnicarka se mi je zahvalila, s cimer sem mislijo in morebiti razmišljajo, da so pac vec vredni. Pa lep pozdrav! bil zadovoljen. Nisem se izpostavljal, temvec sem želel, da bodo knjige koristne za ljudi. Ne vem pa, ali so vse ostale v knjižnici ali so katere Zvonimir Klemenc 
V slovo • Zahvale 
Kakor galebi in valovi se srecujemo in približujemo: galebi odlete, valovi odplavajo 
in mi odhajamo. 
(R. Tagore) 
V slovo Minki Barber 

Ob razcveteli pomladi je napocil trenutek, ko si se za vedno poslovila od zemeljskega sveta. Odšla si k svojim dragim: možu, staršem, bratu in zlasti hceri Jožici, ki si jo tako zelo pogrešala, odkar je dokaj mlada zapustila svojo družino in tebe. Pogrešali te bomo tvoji bližnji in daljni sorodniki, bežni znanci, sosedi in prijatelji, saj si nas rada povabila k sebi ter pogostila s kavico in lahkimi flancati, ki so bili tvoja dobrota. Vse to se je dogajalo v tvoji hiši nasproti cerkve, kjer si prebivala sama. Ko pa si se preselila v Dom starejših v Trzinu, smo ti to vracali s svojimi obiski pri tebi. V domu, pravijo, je bogat tisti, ki ima veliko obiskov ... in ti si jih imela! Skupaj smo obujali spomine na nekdanje dogodke v hiši in zunaj nje. Potem pa je tvoja castitljiva starost (94 let!) pripomogla, da si se pocasi zapirala vase, in nenadoma si za vedno zaspala. 
In kdo je bila Minka Barber? Spomnili se je bomo kot cloveka, ki je v življenju prehodil dokaj trnovo pot. Bila si skromna, a vendar polna ljubezni do življenja, saj si k slavju v domu vedno dodala svoj veseli vrisk, in mi smo ti vsi radostno ploskali. Clovek umre dvakrat: telesno in tedaj, ko ga vsi pozabijo. Minka, vsi, ki smo te imeli radi, te ne bomo nikoli pozabili! Pocivaj v miru. 
Helena Ogorelec 





VIRTUALNO NI REALNO 
Projekt je zaživel v želji, da bi z letaki med mladimi spodbudili kvalitetnejše preživljanje prostega casa v kavarnah, avtobusih in drugih prostorih, ne pa toliko v virtualnem svetu/ na socialnih omrežjih. Ker nam trenutne razmere ne dopušcajo, da bi projekt izvedli v izvirni ideji, smo ga prilagodili in želeli približati vsem, ki sedaj vec casa preživite doma. S tem vam ponujamo kratke aktivnosti za kratkocasenje/preganjanje dolgcasa, h katerim lahko povabite tudi svoje bližnje. 
Veseli bomo vašega odziva in mnenja o aktivnostih, ki jih lahko po šljete na virtualnonirealno@gmail.com ali pa rešite kratko anketo - enostavno skrenirate spodnjo QR kodo. 


virtualnonirealno@gmail.com 




Vaš trgovec v Ljubljani  

 Peter Koci  051 319 185  Domen Šubic  041 306 973  

 Simon Blaznik  041 601 750  Uroš Hocevar  041 306 620  




z  


kreditom* 





+ 5 let jamstva za vozila na zalogi** 

Dacia. Zaneslj v partner GRZS 

EKO SKLAD na svoji spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam spodbud/osebna vozila-na-plin/osebna vozila-na-plin-kredit po vnosu v rubriko: hitri informativni izracun kredita nudi naslednje kreditne pogoje za vozilo v vrednosti: *Informativna mesecna anuiteta za model Duster Essential 1.0 TCe 100 ECO-G v skupni vrednosti 13.550 € z DDV, s pologom v višini 3.550€ in financirano vrednostjo 10.000€ za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita prek Eko sklada 88,91€. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,3 % letno. Vse informacije so zgolj informativne narave in temeljijo na informativnem in izracunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Vec o kreditih EKO SKLADA za osebna vozila na plin, si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite spodbudo/seznam spodbud/osebna vozila na-plin/osebna vozila na-plin-kredit. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za tocnost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izracuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. **Pet let jamstva obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3., 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, prejme pa ga vsak kupec vozila Dacia iz zaloge. Poraba pri mešanem ciklu: 5,221–8,507 l/100 km. Emisije CO2 137–192 g/km. Emisijska stopnja: EURO6Dtemp. Emisija NOx: 0,0161–0,0402 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018–0,00222 g/km. Število delcev (x1011): 0,01–0,27. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroca globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k cezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. 
Dacia priporoca 


dacia.si 
*Velja ob nakupu preko Renault  inanciranja.Stranka je do promocijske obrestne mere upravi
 ena vprimeru minimalne fnancirane vrednosti 3.900 € in trajanjem od 12 do 48 mesecev.Maksimalna fnancirana vrednost je omejena glede na model vozila.**4 leta jamstva ob nakupu avtomobila prekRenault  inanciranja obsega 2 leti tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 3.in 4.leto ali 80.000 km,karkoli se zgodi prej. ***Odlog pri
 etka pla
evanja mese
nih obrokovdo 120 dni je omogo
 en v primeru nakupa avtomobila prekRenault fnanciranja z minimalnim 20% pologom in v primeru ustrezne bonitete stranke.Ve
 informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana. 
Poraba pri mešanem ciklu 4,1–7,3 l/100 km. Emisije CO2 109–158 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6Dt.Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritevWLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin,ki povzro
a globalno segrevanje.Emisije onesnaževal zunanjega zraka izprometa pomembno prispevajo kposlabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k ezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5ter dušikovih oksidov. 

   renault.si 
Renault priporo
a