Leto 1907. 537 Državni zakonik f za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos LXVIII. — Izdan in razposlan dne 25. junija 1907. Vsebina: Št. 150. Ukaz, s katerim se izdaja obnovljena izdaja „Predpisa o organizaciji črne vojske za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izvzernši Tirolsko in Predarelsko.“ 150. Ukaz ministrstva za deželno bran z dne 20. junija 1907. 1., s katerim se izdaja obnovljena izdaja ..Predpisa o organizaciji črne vojske za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izvzernši Tirolsko in Predarelsko." Njegovo cesarsko in kraljevo apostolsko Veli* carstvo je blagovolilo z Najvišjim sklepom z dne 19. junija 1907. 1. najmilostliveje odobriti novo izdajo „Predpisa o organizaciji črne vojske za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz-vzemši Tirolsko in Predarelsko* (po zakonu z dne ti. junija 1880. I. (drž. zak. št. 90). Ta predpis, ki se razglaša v nastopnem, zadobi takoj moč in s tem se razveljavljata z ukazom z dne 20. decembra 1889. 1. (drž. zak. št. 193) objavljena izdaja predpisa o organizaciji črne vojske ter ukaz/.dne29. novembra 1903.1. (drž. zak. št. 240), ki obsega izpreinembo tega predpisa. Latscher s. r. Predpis o organizaciji črne vojske za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izvzernši Tirolsko in Predarelsko. (Po zakonu z dne 0. junija 1886. 1. (drž. zak. št. 00.) I. oddelek. O It č a d o 1 o (• i 1 a. § 1. Določba črne vojske. 1. Čina vojska je vobče določena v podkrep-ljenje vojne moči monarhije, v posebnem pa v nadomestne namene vojske, vojne mornarice in deželne hrambe, ter da tem delom oborožene moči snema breme pomožnih služeb tehnične, upravne, zdravstvene narave itd. 2. Črne vojske delo je: a) pripravljati in postavljati bojevalske črnovojnc formacije, in sicer: a) čete, oddelke, straže in asistence itd. za čuvanje mej in deželno bran ; ß) čete za armado v boju, za posadne namene, za etapno in garnizijsko službo: b) dobavljati čruovojne zavezance za posebne službe za vojne namene kakor: za tehnična (SioTPiiisrh.) m Priloga in upravna dela, vozarstvo (pratežne službe), prevažanje, oskrbo ranjencev in bolnikov itd., in c) pomočilo nadomeščati v založbo. nedostatkov pri vojski, vojni mornarici (marini) in deželni hrambi (orožništvu). § 2. Crnovojna oblastva in poveljstva. 3. V vodstvo in izvrševanje črnovojništva, odnosno v poveljstvo pri črni vojski so poklicani: ministrstvo za deželno bran, deželnobrambovska teritorijalna poveljstva, crnovojna okrajna-poveljstva in poveljstva podružnic; k temu v vojni: vojaški poveljniki, ki jih‘imenuje cesar, in poveljniki črnovojnih čet (brigade, polbrigade, bataljoni, kompanije, druge formacije). 4. Ministrstvu za deželno bran je izročeno vrhovno vodstvo vsega črnovojništva; njemu pristojé vse naredbe, ki se tičejo priprave za napoved, sklic in uporabo črne vojske. Izvrševanje njegovih dotičuih ukazil posredujejo z ene strani politična deželna in okrajna oblastva in županstva, z druge strani deželnobrambovska teritorijalna poveljstva in crnovojna okrajna (podražila) poveljstva. 5. Deželnobrambovska teritorijalna poveljstva, s katerimi se umevajo deželnobrambovska poveljstva in poveljstvo za deželno bran v Insbruku, so ob enem crnovojna teritorijalna poveljstva, vsako v svojem področju. <>. Crnovojna okrajna (podražita) poveljstva, kojih službeno področje dokazuje priloga I, so nižja oblastva deželnobrambovskih teritorijalnih poveljstev v svojem službenem področju z ozirom na to, kar se tiče črne vojske, in poslujejo glede gažistov v razmerju razvidnosti deželne hrambe za crnovojna raz-vidnostna oblastva prve stopnje; njihova organizacija, njihov delokrog, podrejenost in njihove dolžnosti so določene v organskih določilih za c. kr. črnovojna okrajna poveljstva; v vojni so podrejena tudi vojaškim poveljnikom, odnosno njihovim podpoveljnikom glede izvedenja tistih ukazil, ki se tičejo sestave in eventualno dopolnitve črnovojnih čet in oddelkov, podelitve dopusta in razpuščenja črne vojske. 7. Vojaškim poveljnikom, ki jih imenuje cesar, pristoji potem, ko je črna vojska napovedana in sklicana, uporabljati jo in za dobo tega sklica jim je črna vojska podrejena v vsakem oziru. Oni izdajajo svoja ukazila, po okolnostih in svojem mnenju, ali po deželnobrambovskih teritorijalnih (vojaških) poveljstvih ali pa naravnost poveljstvom črnovojnih okrajev (podružnic), oziroma poveljnikom črnovojnih krdel in oddelkov. 8. Poveljniki črnovojnih čet in oddelkov vrše poveljstvo nad njimi počenši od njih sestave do razpustitve po posebnih določilih, danih za to, ali po zaukazih, ki se izdajajo od primera do primera. § 3. Pravice, dolžnosti in odgovornost oseb, udeleženih črnovojništva. 9. V vseh rečeh, ki se tičejo črnovojništva, sosebno gledé službe iu uprave, so merodajni za pravice, dolžnosti in odgovornost v tem udeleženih oseb — kjer niso izdana posebna določila — vojaški zakoni in predpisi; zlasti velja glede dolžnosti zgla-ševanja zakon z dne 10. maja 1894. 1. o zglaše-valni dolžnosti črnovojnih zavezancev v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, izvzemši Tirolsko in Prcdarelsko (drž. zak. št. 83 iz 1. 18JD4.) in ukaz c. kr. ministrstva za deželno bran Praes. št. 2281—IX z dne 12. septembra 1905. 1. gledé izvršitve omenjenega zakona (drž. zak. št. 147 iz 1. 1905.). § 4. Črnovojni letni razredi (letniki) napovedi. 10. Vsi črnovojni zavezanci sestavljajo 24 letnih razredov, izmed katerih obsega najstarejši 421etne ljudi, najmlajši pa 191elne.*) *) Izjeme za poslednje letnike čmovojnega imenika veljajo gledé tistih, kateri so a) po § 22 Vojnega zakona dobrovoljno stopili v prezentno službo vojstva, preden se jim je začela dolžnost črne vojske, ali zmislu primerno uporabljaje to določilo po § 145:2, zadnji odstavek vojnih predpisov, I. del dobrovoljno stopili v prezentno službo deželne hrambe ali b) po § 1 zakona z dne 25. decembra 1893. I. o c. kr. deželni hrambi — drž. zak. št. 200 iz 1. 1893. — od časa razglasitve naprej, t. j. 30. dan de-V cembra 1893. 1., dalje nego 2 leti in <> mescev služili v prezentni službi deželno hrambe. Za črnovojne zavezance ad n) so razteza dolžnost črne vojske po § 2, drugi odstavek zakona o črni vojski po tem ko so izpolnili svojo zakonito dvanajstletno službeno dolžnost, še na deset neposrednjih naslednjih let; za črnovojne zavezance, oznamenjene ad b), pa naj neha dolžnost črno vojske z letom, v katerem dovršč 40. leto starosti. . Črnovojni letni razredi se razdeljujejo na dve skupini, „napovedi“. Prva napoved obsega 19 letnih razredov, namreč ! ernovojnih zavezancev, ki so v dobi od 19 do vštevno j 37 let, in druga napoved 5 letnih razredov, namreč j letne razrede izmed ernovojnih zavezancev, ki so ; v dobi od 38. do vštevno 42. leta. En črnovojni letni razred obsega vse črnovojne ! zavezance, ki so rojeni v enem in istem letu grego- j rijanskega koledarja. Enakega pomena je ime „črnovojni letnik“. 11. Letni razredi se zaznamenjavajo dvojno, namreč: stalno: po rojstvenem letu, in vsako leto različno: po letih starosti. V poslovnem občevanju ernovojnih oblastev in poveljstev med seboj in'z drugimi oblastvi in poveljstvi se uporablja samo stalno zaznamenovanje ; a v ukazilih za županstva in v razglasih se lahko uporabljata obojni oznarncnili*). § 5. Druga določila. 12. V tem predpisu se pod „častniki (oficirji)“ poleg časlnikov vojaškega stanu razumevajo tudi avditorji, zdravniki in krdelni računovodniki, pod „vojaškimi uradniki“ poleg uradnikov vojske in vojne mornarice tudi deželnobrambovski uradniki, pod „vojaškimi vpokojenci“ poleg vpokojencev, ki so izšli iz kategorije častniškega iu uradniškega stanu vojske in vojne mornarice, tudi vpokojenci, ki so izšli iz enake kategorije deželne hrambe (orož-ništva), pod „črnovojnimi gažisti“ vsi za črnovojno službovanje določeni častniki, duhovniki in vojaški uradniki (izvzemši tiste, ki so črni vojski samo pri-deljeni), 1er vse osebe civilnega stanu, ki so določene za častniška, duhovniška ali uradniška mesta v črni vojski, pod „črnovojnim okrajem“ tudi službeno področje črn ovojnih podružnic, *) Na primer v letu 1907 : Črnovojni letni razred 1870. Črnovojni letni razredi 1888 nazaj do 1870. Črnovojni letni razredi rojstvenega leta 1870. (31 letnih). črnovojni letni razredi rojstvenega leta 188S. nazaj do 1870 (19 do 31 letnih). pod „čmovojnimi okrajnimi poveljstvi“ tudi poveljstva podružnic, pod „občinami“ in „županstvi“ tudi izločene grajščine, oziroma njih načelstva, in pod „političnimi okrajnimi oblastvi“ tudi občine z lastnim ustavom, ki opravljajo poslove političnih okrajnih oblastev, kolikor se dotična določila dado zmislu primerno uporabljati tudi na nja. 13. O osebah gažistov in moštva, ki so še zavezane črni vojski in ki odpadejo od glavne knjige v vojski, vojni mornarici, deželni brambi in orož-ništvu s prostovoljnim izstopom ali z odpustom, morajo dotičrii staležni oddelki poslati završene pod-oddelne liste glavne knjige*) s sezuamkom po vzorcu 1, in sicer staležni oddelki vojske, vojne mornarice in deželne brambe po pristojnem dopolnilnem okrajnem poveljstvu vojske (vojne mornarice) in deželne brambe, orožništvo pa naravnost domovinskim črnovojnim okrajnim poveljstvom. Tem listom glavne knjige je priložili, ako dotične osebe niso pripadale orožništvu, tudi strelne liste, prepise zadnjih izkazov o vedenju (konduitne popise) iu izpiske kazenskih zapisnikov (kazenske seznamke). Pododdelni listi glavne knjige, kar jih ni, se nadomeščajo s prepisi listov glavne knjige. Oznamenjene listine naj se pošiljajo domačim črnovojnim okrajnim poveljstvom gledč tistega vojni mornarici in deželni brambi pripadajočega moštva, ki ga je odpustiti redno po dovršeni zakoniti službeni dolžnosti s koncem leta, vsako leto do 10., oziroma 20. dne oktobra, v vseh drugih primerih pa vsaki-krat takoj. Takisto pošiljajo tudi razvidnostma oblaslva, prve stopnje v vojski, vojni mornarici in deželni brambi o cestnikih in vojaških uradnikih v pokoju in v razmerju „zunaj službe“, ki odložč ali izgube prejšnji vojaški značaj a stoje še v črnovojni dobi, in o vojaških vpokojencih, ki niso še izpolnili svojega 60. leta, za vsak slučaj posebej prepisne liste glavne knjige domovinskemu poveljstvu črnovojnega okraja. Gledč listin glavne knjige gažistov, ki odpadejo iz razmerja razvidnosti deželne hrambe, pa so še zavezani črni vojski, se opozarja na določila točk 42 in 123. *) O moštvu prvega sklica, ki je odpuščeno iz vojne mornarice in ki stopi v dolžnost črne vojske, in sicer do vštetega nabornega leta 1901. dobivajo domača črnovojna okrajna poveljstva namesto izvirnih pododdelnih listov glavno knjige le njihove prepise. Pododdelui listi glavne knjige tistih oseb iz staieža gažistov in moštva, ki so razredovani, da so za vsako črnovojno službo nesposobni, naj se ne pošiljajo črnovojnim okrajnim poveljstvom. II. oddelek. Razvidnost crnovojnih zavezancev (izvzeniši častnike in vojaške uradnike). § 6. Načela razvidnosti. 14. Črnovojni zavezanci so glede razvidnosti pristojni v svoje domovinske občine.*) Kadar je črna vojska sklicana, je tudi pričujoče tuje doslužene črnovojnike ne sklicanih kategorij in letnih razredov, ko so se poprej zglasili pri županu bivališča, vzprejeti v razvidnost tistih občin, kjer kdo ta čas biva (točka 166). 15. Črnovojnike so dolžna imeti v razvidnosti: a) županstva (občinska načelstva) s sodelovanjem voditeljev knjig-matic, b) politična okrajna oblastva, c) poveljniki ali načelniki korporacij, ki imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja, in d) vojaška črnovojna oblastva po določilih, ki se jih tičejo in ki so obsežena v naslednjih paragrafih. § '■ Sodelovanje voditeljev knjig-matic gledé razvidnosti. 16. Sodelovanje tistih, ki pišejo knjige-matice, z ozirom na razvidnost črnovojnikov je v tem : a) da vsako leto sestavijo izpiske iz krstnih (roj-stvenih), oziroma mrtvaških matic o vseh v ob- *) Stalno nastavljeni dvorni, državni, deželni, občinski uradniki in sluge, uradniki in sluge okrajnihzastopov in javnih zakladov, duhovniki in javne učne osebe, končno c. kr. notarji dobé z nastopom svoje službe domovinsko pravico v listi občini, v kateri se jim jo odkazal stalen uradni sedež. (Zakon z dne 5. decembra 18%. I. [drž. zak. šl. 222 iz I. 18%.]). čini rojenili ali umrlih osebali moškega spola, ki v tistem koledarskem letu, ki sledi sestavi teli izpiskov, izpolnijo, oziroma bi bile izpolnile 19. leto, ter da te izpiske izročč županstvom, in b) da za vsak slučaj posebej sestavijo izpiske iz mrtvaških matic o smrti kakega črnovojnega zavezanca, ter da te izpiske pošljejo političnim okrajnim oblastvom. Ad a) Določila o popisovanju mladeničev, stopajočih v dobo črnovojne dolžnosti, so obsežena v § 8. Ad b) Ob smrti kakega črnovojnega- zavezanca je dolžnost voditelja knjig-matic poslati izpisek iz mrtvaške matice političnemu okrajnemu oblastva, v čigar področju je umrl dotični človek. Ako ni natanko znano, je li pokojnik bil zavezan v črno vojsko ali ne, sosebno kadar državljan, ki je bil v dobi od 19. do 42. leta, ni umrl v svoji domovinski občini, naj se tudi pošlje izpisek iz mrtvaške matice. To določilo velja tudi za slučaj smrti takega človeka, ki ima domovinstvo na Tirolskem in Predarelskem ali ki je ogrski državljan. Samo tedaj ni treba pošiljati izpiska *iz mrtvaške matice, kadar kdo umrje v svoji domovinski občini, ter voditelj knjige-matice za gotovo vé, da pokojnik ni bil zavezan v črno vojsko, odnosno da ni vpisan v črnovojni imenik. § 8. Popisovanje mladeničev, ki stopajo v dobo črno vojne dolžnosti. 17. Da se popišejo mladeniči, stopajoči v dobo dolžnosti črne vojske, naj sestavijo uradno postavljeni voditelji knjig-matic vsako leto izpiske iz krstnih (rojstvenili), oziroma mrtvaških matic o vseli v občini rojenih ali umrlih osebah moškega spola, katere v letu gregorijanskega koledarja, ki sledi sestavi teli izpiskov, dopolnijo 19. leto svoje dobe, odnosno, kihi ga bile dopolnile, po določilih $ 15:1, 2 in 3 vojnih prepisov 1. del ter jih do konca oktobra mesca vsakega leta oddndö dotičnim županstvom. Te matične izpiske je v mescu avgustu tistega leta, ki je prvo pred vstopom zapisancev v naboru zavezan 1. letni razred, t. j. v drugem letu potem, vrniti voditeljem knjig-matic. 18. Vojaški dušni pastirji, zvani, da pišejo knjige-matice, sestavljajo po določilih točke 4 istega paragrafa omenjenega predpisu vsako leto matične | izpiske o mladeničih, ki v prihodnjem letu pridejo i v dobo črnovojne dolžnosti, ter jih predlagajo vojaškemu (deželnobrambovskemu) teritorijalnemu po- j veljstvu, ki pošilja po dopolnilnih okrajnih poveljstvih ! in političnih okrajnih oblastvih izpiske na dotična županstva. 19. Za vsakoletno popisovanje mladeničev, stopajočih v črnovojno dobo 191etno, se uporabljajo vobče zmislu primerno določila §§ 18, 24, 25, 28, } 29, 30 in 31 vojnih predpisov I. dela (o popisovanju vojni dolžnosti zavezanih oseb), samo s to opomnjo, da mladeniči, stopajoči v črnovojno dobo, za zdaj nimajo dolžnosti, da bi se sami oglašali v popis, in da pri popisovanju v črno vojsko zavezanih oseb ne prihajajo v poštev prošnje za ugodnosti v izpolnjevanju služne dolžnosti ali črnovojne dolžnosti. V ostalem naj županstva z ozirom na pripravljalna dela za popis mladeničev, ki stopajo v dobo črnovojne dolžnosti, postopajo prav tako, kakor glede pripravljalnih del za nabor; sosebno je na podlagi izpiskov iz knjig-matic in posledkov opravljenega poizvedovanja tri ločene spiske zmislu primerno po vzorcih 6, 7 in 8 vojnih propisov 1. dela*) sestaviti, in sicer enega o tistih, kateri so pristojni v občini, po tem enega o tujih črnovojnikih in enega o čisto neznanih, in te spiske z vsemi pomagali vred najzadnji čas do 10. dne decembra predložiti političnemu okrajnemu oblastvu. Političnim okrajnim oblastvom je naloženo te spiske preskusiti in popolniti, izpiske o tujih črno-vojuih zavezancih precej poslati dotičnim domovinskim (pristojnim) političnim okrajnim oblastvom ter ukazati, da se popravljeni spiski o pristojnih zavezancih v črno vojsko, eventualno tudi spiski j o čisto neznanih v občini januarja mesca osem dni javno razgrnejo, odnosno ukrenili, kar je treba, da se li spiski nadalje popravljajo. S 1. dnem februarja naj županstva te spiske z uvedenimi pomagali vred vnovič v dokončno ustanovitev predložijo političnemu okrajnemu oblastvu, ki jih popolni in popravi ter najdalje do 15. dne februarja vrne županstvom, da popisance kot najmlajši letnik prenesč v črnovojniški imenik. *) Pri vzorcih 6 in 7 vojnih prepisov I. dela treba je samo nadpise zmislu primerno v oziru na namen popisa mladeničev stopajočih v črnovojno dobo popraviti; potlej je namesto ,naboru zavezani* povsod postaviti v .črno vojsko zavozani“, dočim je v vzoren ti razpro-delke. ki se tičejo letnih razredov in zglaševanja (13) nation) zavezanih in pa v vzorcu 7. razpredelka 14. in 15. in presledek omejujočih črt v razpredelldh izpustiti, oziroma prazne pusttii. § Razvidnost pri županstvih. Črnovojniški imeniki. 20. V črno vojsko zavezani so pri županstvih v razvidnosti s spiski posameznih letnikov, „črno-vojniškimi imeniki*, po vzorcu 2, ki se sestavijo Vzorec 2. o čmovojnih zavezancih vsakega letnega razreda posebej. Spiski vseli 24 črnovojnih letnih razredov naj se denejo skupaj zaporedoma od najstarejšega letnega razreda — tistih, ki imajo 42 let nizdolu do najmlajšega letnega razreda Ustili, ki imajo 19 let — in vsi skupaj tvorijo , črnovojniški imenik leta 19 . 21. Tabelarni razkaz priloga II kaže, katere Priloga It. letne razrede naj obsega črnovojniški imenik leta 1907. itd., tabelarni razkaz priloga III pa kaže, Priloga III. doklej traja črnovojna dolžnost popisancev, in oba služita za pomagali, po katerih bode za poznejši čas presojati to ali ono. 22. V 22 spiskih posameznih letnikov od naj-slarejšega letnega razreda tistih, ki imajo 42 let - do vštevno predpredzadnjega letnega razreda — imajočih 21 let — je treba v razvidnosti imeti vse j v dotičnih koledarskih letih rojene črnovojne zavezance, a) ki so sicer bili uvrščeni v vojsko, vojno mornarico, deželno hrambo (tudi njih nadomestne reserve) ali orožništvo, odnosno dobrovoljuo vstopili, a so že odpuščeni ali drugače izločeni, b) ki so bili nazaj dani, c) zabeleženi za poznejši nabor, ali d) do začetka glavnega nabora v letu 1887. v nabornih imenikih izbrisani kot laki, ki so za vsekdar nepripravni za vojno službo, ali ki so bili po tem času na naboru razredovani za ,nesposobne v orožju“, <0 tiste, ki so se odkupili, plačavši vojaško oprostilno takso (položnike takse). V spisku dveh najmlujših letnih razredov 19- in 201etnih — je treba imeti v razvidnosti vse v dotičnem koledarskem letu rojene črnovojne zavezance, razen dobrovoljcev, služečih v vojski, v vojni mornarici in deželni hrambi, naj bodo v aktivnem ali neaktivnem staležu. V razvidnosti se imajo zavezanci tako, da se v enomer popravljajo vsi spiski posameznih letnikov, iz katerih sestoji črnovojniški imenik, namreč tako: 1. da se za vsak slučaj posebej dopolnijo, pripisujoč črnovojne zavezance, ki so prirasli na novo, 2. da se za vsak slučaj posebej izbrišejo črno-vojni zavezanci, ki so odpadli, 3. da se za vsak slučaj posebej zabeležijo take posebne okolnosti, ki so znamenitega pomena z ozirom na uporabo črnovojnih zavezancev za dejansko črnovojno službo. 23. Ad 1 točke 22. V črnovojniški imenik je na novo vpisati črnovojne zavezance, a) ki so pristojnost (domovinstvo) v občini na novo pridobili, b) ki so ob svojem izstopu (odpustu) iz zveze vojske, vojne mornarice, deželne hrambe ali orožništva, bili častniki, duhovniki, uradniki (v noben činovni razred uvrščeni gažisti*), in so prejšnji vojaški značaj odložili prostovoljno ali ga izgubili; c) ki so bili iz vojske, vojne mornarice, deželne brambe (tudi njih nadomestne reserve) ali orožništva odpuščeni ali postavljeni v invalid-sko-pokojninski stalež, ali d) ki so bili prej čisto neznani, a so se pozneje izsledili, namreč: v primerih a) in d) na podlagi vzprejetja v domovinstvo, ednosno na podlagi izsledbe, in v primerih b) in e) na podlagi priznanila sè strani političnega okrajnega oblastva. Razlog vsakemu novemu prirastku je povedati v razpredelku 11 črnovojniškega imenika. 24. Ad 2 točke 22. V črnovojniškem imeniku je treba izbrisali črnovojne zavezance, a) ki so pridobili domovinstvo v kaki drugi občini, b) ki so bili potrjeni v vojsko, vojno mornarico ali deželno hrambo (tudi v njih nadomestne reserve), ali so pa dobrovoljno vstopili v te dele oborožene moči ali v orožništvo, c) ki so prejeli odhodnice (izkaznice, da so oproščeni od črne vojske), ali so bili v svoji službi za *) Profosi, vojaški stavbni delovodjo, tehniški aspiranti, delovodje in pomočniki, vratarji sveta, armadni služabniki, okrajni naredniki, višji orožni mojstri. dejanske črnovojnike razredovani za take. ki niso za nobeno službo pripravni, d) ki so sc z dovoljenjem izseliti, e) o katerih se je pozneje izreklo, da so čisto neznani*), ali f) ki so umrli namreč : v primerih a) in e) na podstavi izbrisa iz knjige-malice občanov, % v primerih b) in d) na podstavi priznanila sè strani političnega okrajnega oblastva, v primeru c) na podlagi odhodnic (izkaznic o oproščenju od črne vojske) prejetih, da se izročč dotičnikom, ali priznanila sè strani političnega okrajnega oblastva, in v primeru f) na podlagi izpiskov iz mrtvaških matic, ali kadar se kako drugače za gotovo izve smrt kakega v črno vojsko zavezanega človeka. Pri vsakem, ki se izbriše, je treba v razpredelku 12 črnovojniškega imenika povedati dotični razlog. 25. Ad 3 točke 22 zabeleži) : a) pri črnovojnih zavezancih, ki imajo na sebi kako v prilogi IV navedeno napako (hibo) ter Priloga IV. se vidi, da so zaradi tega brezpogojno nepri-pravni izpolnjevati črnovojno dolžnost, je treba dotične napake za to, — da sc izproži njih oproščenje od črnovojne dolžnosti, — zabeležiti (začasno s svinčnikom) v razpredelka 10 črnovojniškega imenika, b) pri črnovojnih zavezancih, ki so jih za to po- • klicane komisije**) klasifikovale za nepripravne za službo v orožju, je ta izvid zabeležili v razpredelku 9, c) pri črnovojnih zavezancih, ki zglašajo prc-membo svojega bivališča obdobno ali od primera do primera; je zabeleževati novo bivališče v razpredelku 4, oziroma 5 in 6, d) pri osebah civilnega stanu, določenih za mesta gažistov v črni vojski, je njih prenamembo, pri *) Za take. ki so „čislo neznani“, je smatrati samo tiste, o katerih se tudi z. najkorenitejšimi ovedbami ni moglo izslediti, kje bivajo, ali da so umrli, a no takih, o katerih se v občini — če tudi dalj časa — ni nič slišalo. **) § 14, točka 53, prvi odstavek. Vzorec 3. zdravnikih, inženirjih, arhitektih, stavbenikih, diplomovanih živinozdravnikih in konjskih zdravnikih ter drugih osebah, ki so bile po § 10 vojnega zakona ali kakor črnovojni zavezanci za slučaj mobilizacije določeni individualno za službo v vojski, v vojnem pomorstvu, deželni brambi ali v črni vojski, je treba to službeno namembo (ako je o tem. izvedela občina), e) pri črnovojnih zavezancih, katerim je po predpisu o črnovojnem zglaševanju naložena vsakoletna predstava (zglasitev), je zabeležiti izvršitev te predstave, f) pri položnikih takse to lastnost, in . Poveljniki ali načelniki lakih korporacij, ki imajo vojaški značaj, oziroma vojaška znamenja (čete meščanskih stražnikov in strelcev, društva vojaških veteranov), imajo dolžnost, ude lakih korporacij brez razločka, so li po svojih letih pod osebno črnovojno dolžnostjo ah ne, in so li vpisani v čmovojniških imenikih svojih domovinskih občin ali ne — vštevši neaktivne častnike in vojaške uradnike — imeti v raz-^zorec 1. vidnosti v spiskih po vzorcu 4, da bodo z vojaške strani v razvidnosti za službe v črni vojski. V točki 150 omenjeni udje naj se ne zapisujejo med črnovojne zavezance. Te spiske je v dvojni izdaji pošiljati vsako leto s koncem mesca januarja čmovojnemu okrajnemu poveljstvu, v čigar okraju ima korporacija svoj sedež. V primerih, v katerih spiski tudi, ko se je stvar že pognala, ne dojdejo črnovojnim okrajnim poveljstvom, ali hi tudi potem, ko se je storilo, da so bili dopolnjeni ali popravljeni, bili še nedostatno sestavljeni, naj se omenjena poveljstva poprimejo posredovanja političnih okrajnih oblastev. § 12. Razvidnost pri črnovojnih okrajnih poveljstvih. 37. Kazvidnost v črno vojsko zavezanih pri črnovojnih okrajnih poveljstvih se vrši vobče vseskupno (sumarno), zlasti s pomočjo „skupnika črnovojniškili imenikov“ po vzorcu 5; kakor pripomoček za razvidnost po imenih, predpisano s posebnimi določili, služijo pred vsem črnovojnim okrajnim poveljstvom prihajajoče črnovojne zglasilnice. En izvod eventualno popravljenih spiskov, obsegajočih ude tistih korporacij, ki imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja, se naj predloži vsako leto do 20. dne marca teritorijalneinu poveljstvu deželne hrambe, drugi izvod pa se naj hrani pri črnovojnem okrajnem poveljstvu. O takih črnovojnih zavezancih, ki so namenjeni za kako posebno službo, potem o takih, ki so imeli zlato hrabroslno svetinjo ali srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda in so vsled kazenskosodne obsodbe izgubili pravico do hrabrostne svetinje, in končno o črni vojski zavezanih bivših častnikih, vo- jaških uradnikih, kadetih (zenačenih osebah), podčastnikih in poddesetnikih (patruljovodnikih itd.), ki so bili zaradi hudodelstva ali prestopka iz dobič-karstvasodno obsojeni (točka 35), je pisati zapiske po imenih. -Vko kdo izgubi pravico imeti hrabrostno svetinjo zaradi kazenskosodne obsodbe, naj ukrene do-tična vojstvena, vojnopomorstvena ali brambovska četa, oziroma črnovojno okrajno poveljstvo, da se spiše in izda nova odpustna listina (potrdilo), oziroma črnovojna prehodnica, odvzame pa prejšnja odpustna listina, oziroma črnovojna prehohnica, ki bi jo v rokah imel obsojenec. V obeh slučajih obsodbe naj se hranjeni pod-oddelni list glavne knjige po tem popolni in z nova završi. Iz zabeležka o takih obsojencih je gledé črnovojnih zavezancev, ki so namenjeni za nadomestne namene vojske (vojne mornarice), po točki 46 poročali dotičnim vojaškim krdelom itd. že v miru, gledé vseh ostalih črnovojnih zavezancih pa potem, ko se je napovedala in sklicala črna vojska. Izpremembe bivališča črnovojnih zavezancev, ki se določijo za posebne službe, je na podstavi črnovojnih zglasilnic, prihajajočih od političnih okrajnih oblastev, vpisovati v dotične zabeležnice. 38. Skupnik (sumar) čmovojniških imenikov j po vzorcu 5 je sestavljati vsako leta na podlagi izpiskov iz čmovojniških imenikov ter predložiti v pre- i pišu brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu do 131. dne mesca marca. 39. Čmovojnega okrajnega poveljstva dolžnost je, zbirati, razvrščevati, hraniti in od primera do primera popolnjevati*) glavnoknjižna (nravnostna) izkazila s prilogami vred, ki jih staležne čete in raz-vidnostna oblastva prve stopnje vojske {vojnega pomorstva, deželne brambe) in orožništva pošiljajo o osebah, v črno vojsko zavezanih, ki so izstopile, odnosno bile odpuščene iz glavno-knjižnega staleža ali iz vojaške razvidnosti (točka 13). Gledé tistih, črnovojnih zavezancev, ki so pridobili domovinsko pravico v okolišu kakega drugega črnovojnega okraja, je listine glavne knjiga (nrav-noslne listine) s prilogami vred poslati sedaj pristojnim črnovojnim okrajnim poveljstvom. Kadar dojdejo glavuo-knjižna izkazila o takih zavezancih, ki so naposled spadali v stalež gažistov, *) Vse osebne izpremembe (kazni), ki nastanejo v času črnovojne dolžnosti, je vpisovati v liste glavne knjige (izpiske kazenskih zapisnikov, kazenske seznamke), kolikor se izvč zanje. (SloT«nlsoli.) 123 je treba primerno priobčilo poslati domovinskemu političnemu okrajnemu oblastvu, — da ukrene njih vpis v črnovojniške imenike kot prirastek. « 40. Posvečene mašnikc in nastavljene dušne pastirje, ki so stopili iz razvidnosti nadomestne reserve v črnovojno dolžnost, je imeti v razvidnosti z izpiski iz knjige zabeležnice (vzorec 15 k § 61:3, zadnji' odstavek vojnih predpisov I. del), pošiljanimi čruovojnim okrajnim poveljstvom, priloživši prepise listov glavne knjige. 0 Iz tega izpiska se izbriše takoj, kadar kdo odpade, nadalje na koncu leta tisti, kojih čmovojna dolžnost neha s tem časom. Kadar se izpreineni čmovojui okraj, ker se je pridobila nova domovinska pravica, je poslati do-tičnemu črnovojneniu okrajnemu poveljstvu prepis izpiska s prepisom lista glavne knjige vred,ki je popol-njen gledé tega. V ostalih primerih, kadar kdo odpade, je uničiti prepise listov glavne knjige. 41. V črno vojsko še zavezanih častnikov in uradnikov izstop iz vojske in vojne'niornarice in odpust vseh še črni vojski zavezanih kadetov, pomorskih aspirantov, namestnikov asistenčnih zdravnikov in uradniških aspirantov — izvzemši tiste, ki se odpusté po dopolnjeni službeni dolžndsti na koncu leta — je s podatki vred, potrebnimi za predložnico, da se prenamenijo za službe v črni vojski (vzorec 21), od primera do primera naznanili brambovskemu te-ritorijalnemu poveljstvu. 42. Izkazila glavne knjige z drugimi osebnimi izkazih vred, došlimi z njimi, naj se zaradi tega, da jih bode moči hraniti v redu, razdeljujejo v štiri skupine, in sicer: Izkazila glavne knjige o črnovojnih zavezancih, ki so po povsem dovršeni službeni dolžnosti bili odpuščeni (izstopih). Skupina A. (Irnovojni zavezanci, ki so služili v vojski, in pa nadomestni reservisti po vrstah orožja (krdel) ločeni takole: Ulavna orožja: Pešci (infanterija). Lovci. Konjišlvo (kavalerija). Bojno in gorsko topništvo (artilerija). Specijalna orožja, branše itd. Trdnjavsko topništvo. Tehniško topništvo (Orožnicc topništva). Pijonirska četa (vštevši nekdanje ženijsko krdelo). Zavodi za pijonirsko orodje. Železniški in telegrafski polk. Vozarsko (trensko) krdelo. Zavodi za vozarsko orodje. Zdravstveno krdelo, garnizijske bolnice in lekarniški zavodi. Vojaški oskrbovalni zavodi. Zavodi za upravljanje mdntur. Vojaški geografski zavod. Ženijska ravnateljstva. Vojaški stavbni oddelki. Branša za kobilarne. Drugi zavodi, n. pr. vojaška izobraževališča itd. Liste glavne knjige vseli nekdanjih konjenikov, izvzemši tiste, ki so bili v tretjem presenčnein letu prestavljeni k trdnjavskemu topništvu ah k trenskemu krdelu, je vlagati pri listih glavne knjige konjeništva. liste nekdanjih orožnikov pa pri listih glavne knjige prejšnje vrste njihovih čet. K izkazilom glavne knjige zdravstvenega krdela spadajo tudi listi glavne knjige vseh tistili črnovojnih zavezancev, ki so bili v času, ko so bili dolžni služiti v vojski, od drugih krdel in brauš prestavljeni k zdravstvenemu krdelu in so iz tega krdela prišli v stalež deželne hrambe, oziroma naravnost v črno vojsko. Liste glavne knjige tistih črnovojnih zavezancev prve napovedi, ki so svojo vojno ali skupno službeno dolžnost dovršili v branši za kobilarne, je položiti pri izkazilih glavne knjige (renskega krdela. Skupina H. 0 črnovojnih zavezancih, ki so služili v vojni mornarici (marini). Skupina (U O črnovojnih zavezancih, ki so bili neposrednje uvrščeni v deželno hrambo, tudi nadomestni reserv-niki, ah pa so, ne da bi bili pripadali poprej vojski, vojni mornarici ah deželni hrambi — vstopili v orož-ništvo. Oddelki: Krdela pešcev. Konjiki. Zavodi. Orožništvo. Skupina 1). 47. Po dovršeni črnovojni dolžnosti ali ob predčasnem izstopu iz nje je pododdelne (prepisne Izkazila glavne knjige črnovojnih zavezancev p0(j0ddelne in glavne) liste glavne knjige, oprem-vseh orožnih (krdelških) vrst, branš in zavodov itd., ; jjene s podatki o odpustu, oziroma odhodu, skleniti ki so bili odpuščeni (so izstopili), preden so povsem j|) g progami vred hraniti še 20 let pri črnovojnih dovršili službeno dolžnost. V to skupino je položiti tudi izkazila glavne knjige tistih črnovojnih zavezancev, ki so po § 9 predpisa o črnovojnem zglaševanju bili razredovani za „nesposobne za orožje“. V vsaki orožni (krdelni) vrsti in branši itd. skupin A in G in v skupinah B in D je treba glavno-knjižna izkazila urediti po črnovojniških letnih razredih — a v vsakem letnem razredu po priimkih okrajnih poveljstvih urejene po letnikih in v posameznih letnikih — brez ozira na šaržo in vojaško krdelo itd. — po abcedi ter jih potem vničiti. 48. Gledé tistih črnovojnih zavezancev, ki se po napovedi in sklicu črne vojske potom vnovičnega zdravstvenega pregleda porazredijo za nesposobne za vsako službo, izvedö črnovojna okrajna poveljstva zadevni izvid po dohajajočih prezentacijskih listih, oziroma imenskih konsignacijah (popisnicah). v abecednem redu. 43. Čezštcvilne (vsled zopetnega potrjenja kakega črnovojnega zavezanca dvojno spisane) pododdelne liste glavne knjige in glavno-knjižna izkazila o osebah, ki niso v črno vojsko zavezane, je poslali nazaj. 44. Število glavno-knjižnih izkazil črni vojski še zavezanih oseb naj se izkazuje vsako leto do 31. dne marca deželnobrambovskemu teritorijalnemu poveljstvu s „ pregledom “, ki se sestavi po vzorcu 6 in se prilaga skupniku črnovojniških imenikov. Tako porazredjene črnovojnike je priznanih I domovinskim političnim okrajnim oblastvom, da jih j dadö izbrisati iz razvidnostnih spiskov in čmovoj-niškili imenikov. 49. Da se popravijo izkazi glavne knjige črnovojnih zavezancev, ki jih je naborna komisija.in \ komisija za vnovični zdravstveni pregled v miru porazredila za „nesposobne v orožju“ ali „za vsako črnovojno službo nepripravne“, za to služijo črno-vojnim okrajnim poveljstvom po določilih § 9 : 8 predpisa o črnovojnem zglaševanju prihajajoče imenske konsignacije. 45. Po potrebi, najmanj pa vsako leto enkrat, morajo dobiti črnovojna okrajna poveljstva od okrajnih glavarstev v partijah seznamke črnovojnih zavezancev — od občin s svojim ustavom, ki opravljajo posle političnih okrajnih oblastev, črnovojniške imenike — in na podstavi v njih obseženih vpisov o primanjkljajih izločiti dotične izkaze glavne knjige. 4(i. Črnovojna okrajna poveljstva morajo gledé črnovojnih zavezancev iz moštva, namenjenih za nadomestne namene c. in kr. vojske (vojne mornarice), ki se imajo tudi v vojski (vojni mornarici) v razvidnosti, z izkazom po vzorcu 7 naznanjati vse izpremembe s temi osebami do 10. dne januarja in 10. dne julija vsakega leta dotičnim vojaškim krdelom (branšam, zavodom;. Ko se je črna vojska napovedala in sklicala, morajo črnovojna okrajna poveljstva poslati takoj tistim vojaškim krdelom in zavodom vojske (vojne mornarice), ki gledé Črnovojnega moštva, uvrščenega pri njih, nimajo prepisov*) njihovih osebnih listin, dotične izkaze glavne knjige s prilogami vred s pomočjo seznamka (vzorec 1), ki se pripravi že v miru. *) 0(1 leta 1902 naprej naj si dotifna vojaška krdela in zavodi itd. že pridržujejo le prepise. Dokaz dovršene črnovojne dolžnosti z listinami. 50. Po povsem dovršeni črnovojni dolžnosti dobé dosluženi črnovojni zavezanci in tisti, ki imajo črnovojno prehodnico, odhodnice po vzorcu 8*), ki jih izdaja črnovojno okrajno poveljstvo. Te odhodnice naj pošiljajo, da se izroeé dotičnim osebam, črnovojna okrajna poveljstva domovinskim političnim okrajnim oblastvom, ta oblastva pa takole : a) za osebe, ki bivajo v svojem političnem okraju, dotičnim županstvom; b) za ostale osebe, ki bivajo v drugih okrajih v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, gledé bivališča pristojnim političnim okrajnim oblastvom in od njih predstojništvom tistih občin, v katerih bivajo; c) za osebe, ki stanujejo v deželah ogrske krone, po domačih c. kr. črnovojnih okrajnih poveljstvih gledé bivališča pristojnim kraljevim orgskim črnovojnim okrajnim poveljstvom; *) Dosluženim črnovojnim zavezancem, ki se izselè z oblastvenim dovolilom, je izročiti odhodnico s primerno izpremonjenim besedilom. Vzorec 8. Vzorec 9. d) za osebe, ki stanujejo v Bosni in Hercegovini ter v Polimju, tamošnjim okrajnim oblastvom (okrajnim uradom, okrajnim podružnicam, mestnemu magistratu v Sarajevu), oziroma vojaškim postajnim poveljstvom, ki so v Polimju, in e) za osebe, ki so v inozemstvu, naravnost ministrstvu za deželno bran in sicer v primerih, navedenih pod c), d) in e), da se ukrene nadaljnja vročitev. Kadar se izročč odhodnice, je treba odvzeti črnovojne prehodnice (§ 45) in jih po istem potu, po katerem se vročijo odhodnice, poslati nazaj domovinskim črnovojnim okrajnim poveljstvom. Nedostavne odhodnice je hraniti pri tistem čmovojnem okrajnem poveljstvu, ki jih je izdalo. Odhodnice naj se razpošiljajo s seznamkom po vzorcu 9 in je njegove razpredelke vselej kar najnatančneje izpolniti.*) Odhodnic, ki so se izgubile, ni treba formalno proglašati za neveljavne. § 13. Razvidnost pri brambovskih teritorijalnih poveljstvih. 51. Razvidnost črnovojnih zavezancev pri brambovskih teritorijalnih poveljstvih se vrši vobče vseskupno (sumarno) s pomočjo »črnovojniškega glavnega imenika“ — in posebnih spiskov in preglednih razpredelnic po potrebi. Črnovojniški glavni imenik je sestavljati vsako leto na podlagi skupnikov črnovojniških imenikov, prejetih od črnovojnih okrajnih poveljstev, po vzorcu 10 ter ga predlagati ministrstvu za deželno bran do konca mesca aprila. Ako treba, bo zahtevalo ministrstvo za deželno bran po vzorcu 6 sestavljeni »Pregled o glavno-knjižnih izkazilih, ki se hranijo pri črnovojnih okrajnih poveljstvih". Ob enem s ernovojniškim glavnim imenikom je treba predložiti tudi po vzorcu 11 sestavljen »Spisek korporacij, imajočih vojaški značaj, od-odnosno vojaška znamenja*. * Odhodnice za osebe, ki imajo domovinsko pravico v deželah ogrsko krone, pa bivajo v tostranskem državnem ozemlju, pridejo od kraljevih ogrskih Črnovojnih okrajnih poveljstev naravnost na c. kr. črnovojna okrajna poveljstva, pristojna glede bivališča, in ta poveljstva naj jih pošljejo glede bivališča pristojnim okrajnim oblastvom, da ukrenejo nadaljnjo vročitev. III. oddelek. Oprostitev od črnovojne dolžnosti, odveza od črnovojne službe in začasno puščanje črno-vojnih zavezancev v njihovih službah, ko se je napovedala in sklicala črna vojska. § 14. Oprostitev od črnovojne dolžnosti. A. Civilne osebe, in pa tisti, ki so prena-menjeni za častniške ali uradniške službe v črni vojski. 52. Oprostitev od črnovojne dolžnosti se priznava tistim, ki imajo take telesne ali duševne hibe, katere delajo, da je človek za izpolnjevanje črnovojne dolžnosti brezpogojno nesposoben (da so tisti, ki jih imajo, za vsakoršno opravilo v črni vojski čisto nepripravni) in ima stalno veljavo. Te hibe so navedene v seznamku priloga IV. 53. Oprostitev od črnovojne dolžnosti izrekajo naborne, popregledne in nadpregledne ali eventualno mešane komisije (§ 6 predpisa o črnovojnem zglaševanju). Te komisije naj, sodeč, je li kdo izmed črnovojnih zavezancev ne priprave n za črnovojne službe, postopajo po določilih »predpisa za zdravniško preiskovanje vojnih zavezancev“. Ako je kaka komisija ukrenila: »izbrisati“, je rečeno s tem tudi, da je dotičnik oproščen od črnovojne dolžnosti. 54. Glede ravnanja, da se prizna oprostitev vojaško izučenih in tistih črnovojnih zavezancev, ki niso služili, pa so dobili namembnico, od črnovojne dolžnosti, so merodajna določila §§ 5 in 9 predpisa o črnovojnem zglašanju. Enako je ravnati tudi gledé drugih, vojaško neizučenih (ki niso služili) črnovojnih zavezancev, ako prosijo za svojo oprostitev od črnovojne dolžnosti pri občinskem predstojuištvu ali političnem okrajnem oblastvu, oziroma pri zgla-siliščih, pristojnih za zglašanju zavezane osebe (§§ 2 in 4 predpisa o črnovojnem zglaševanju). 55. Stroške, ki so združeni s tem, da pride kdo prod eno izmed komisij, omenjenih v točki 53, mora plačali črnovojni zavezanec iz svojega; ako je pa povsem ubožen, naj ga zadostno podpira njegova občina. 5(>. Črnovojni zavezanci, ki so nepripravni za izpolnjevanje črnovojne dolžnosti sploh ali tudi le za vzorec, 12. Vzorec 13. službo v orožju in se ne podvržejo komisijski preiskavi, ostanejo v črnovojniških imenikih zabeleženi za nepripravne, oziroma za službo v orožju nepri-pravne, morajo pa, ako so zmožni potovati, brezpogojno oditi v službovanje, ako se pozovejo (točka 1 70, zadnji odstavek). 57. Od črnovojne dolžnosti oproščenim črno-vojrtim zavezancem, in sicer tistim, ki so služili in imajo črnovojne prchodnice, se podelé odhodnice po vzorcu 12, ki jih izda čmovojno okrajno poveljstvo, tistim, ki niso služili, pa črnovbjne oprostilne izkaznice po vzorcu 13, ki jih izdadč domovinska politična okrajna oblastva; nekdanjim gažistom naj brambovska teritorijalna poveljstva potrdé oprostitev na njihovih izstopnih izkaznicah (izkaznicah). črnovojni zavezanci, ki se oprosté črnovojne dolžnosti, se izbrišejo tudi v črnovojniških imenikih ; črnovojne prehodnice, ki so morda v njihovih rokah, naj se jim odvzamejo in pošljejo tistim črnovojnim okrajnim poveljstvom, ki so jili izdala. 60. Ako se častnik ali vojaški uradnik v garnizijskem ali nabornem kraju ne more preiskati, ker ni zmožen potovati ali iz kakega druzega tehtnega razloga, in ako se je z opravljenimi ovedbami (s preiskavo po okrajnem zdravniku, mnenjem političnega okrajnega oblastva in razvidnostnega oblastva prve stopnje itd.), brezdvomno dognalo, da je za vsako črnovojno službo nesposoben — ali ako preiskave ni potreba, ker je dotičnik poistinjeno in očitno za vsako čmovojno službo nesposoben (§ 25, točka 4 vojnih predpisov I. dela), — naj vojaško (brambovsko) teritorijalno poveljstvo ovedbeni spis predloži državnemu vojnemu ministrstvu (ministrstvu za deželno bran) v odločbo. 61. V točki 58 omenjeni uproščeni postopek ije tâ, da se dotični častniki ali vojaški uradniki v svojem bivališču ali blizu njega po komisiji preiščejo, da ne bodo imeli nikakih stroškov ali pa vsaj prav majhne; pri tem je ravnati po določilih § 38 predpisa o nadpregledbi za osebe c. in kr. vojske, I oziroma c. kr. deželne brambe, dotično razredbo pa i izvesti po predzadnjem odstavku, lit. a), b) ali c.) te j točke. B. Vojaške osebe. 58. Za čmovojno službo določeni častniki in vojaški uradniki, ki menijo, da niso pripravni za službeno mesto, katero jim je prenamenjeno, ali za službo v črni vojski sploh, naj dotično zglasilo po-dadö po svojem razvidnostnem oblastvu prve stopnje j trdnjavskih, dotičnemu vojaškemu (deželnobrambovskemu) teri-torijalnemu poveljstvu. Potne stroške morajo častniki in vojaški uradniki plačati sami. Komisija se sestavlja : 1. v postajah vojaško-divizijskih, brigadnih, krajnih (plackomand) ali dopolnilno-okrajnih poveljstev : iz enega generala (admirala), j kjer ga ni, iz postajnega poveljnika, .. . V1 - , , enega štabnega častnika iz vojske (vojne mor- Vojaškemu (brambovskemu) tentonjalnemu po- i . veljstvu je na voljo, kakor izprevidi, to zglasilo po |11,11 lce ’ določilih predpisa o nadpregledbi (superarbitraciji), : enega zastopnika (če je moči, štabnega častnika) ali po okolnostih, če se koristno vidi, stvar uprostiti. j ,jeje]ne brambe, in s krajšim postopkom dognati. enega štabnega zdravnika (kjer ga ni, iz garni-V garnizijskih krajih, kjer uradujejo častniške | zijskega zdravnika-načelnika) ; nadpregledne komisije, naj se ne uporablja skrajšani postopek pri preiskavi tistih častnikov in vo- 2. v manjših krajih: iz vojaških udov ambu- jaških uradnikov, gledé katerih gre presoja tem j l“tne ali stalne naborne komisije ali, kolikor je komisijam I »»ogoee, iz udov, imenovanih pod 1. 51). Zglasila v inozemstvu stalno naseljenih j častnikov ali vojaških uradnikov je predložiti držav- j nemil vojnemu ministrstvu (ministrstvu za deželno bran), ki ukrene, da se dotični preiščejo slično navodilom za c. in kr. poslanstva in konzulske urade (priloga V k § 108 vojnih predpisov I. dela. sosebno po določilih v § 2, točka 5 — 7) po c. in kr. ministrstvu za vnanje stvari in na to po tem, kar je pokazala preiskava, odloči o črnovojni dolžnosti in službeni namembi častnika ali vojaškega uradnika. Oddano mnenje naj — z ozirom na raznovrstne zahteve črne vojske — izreka: je li dotičnik pripraven a) za namenjeno mu uporabo, b) za kako drugo uporabo, n) za prav nobeno uporabo v črni vojski ter je v slučajih b) in c) povedati razloge, zakaj se tako sodi, in pri tem kaka različna mnenja posamičnih komisijskih udov posebej navesti. Pri tem naj zastopnik deželne brambe v vsakem slučaju, ko j mornarice ali deželne brambe (orožništva), imajo drugi udje komisije menijo, da preskušanec ni spo- mesto samo pri tistih, ki bi se ne mogli v svojem soben, on pa meni, da je za namenjeno mu službo j poklicu nadomestiti z drugimi sposobnimi osebami, ali kako drugo uporabo v črni vojski pripraven, 1 izreče svoje mnenje, ki se razlikuje od drugih. Komisijska mnenja je predložiti naravnost vojaškemu (brambovskemu) teritorialnemu poveljstvu, ki na to po poizvedkih v slučaju a) ukrene dalje ustrezne odredbe ter dotičnemu to naznani po njegovem 'razvidnostnem oblastvn prve stopnje. 62. Kadar je preiskovanec kak častnik ali vojaški uradnik v pokoju ali v razmerju »zunaj službe“ iz vojske ali vojne mornarice, daje v slučajih b) in c) vojaško terilorijalno poveljstvo uradni spis zastran razvidnosti bivališča pristojnemu brambovskemu toritorijalnemu poveljstvu, in to ga predloži ministrstvu za deželno bran, ki odloči in spis z ukrepom vred vrne brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu, da ga izroči vojaškemu teritorijalnemu poveljstvu. Nadpregledne ali komisijske preiskovalne spise o osebah iz staleža gažistov deželne brambe ali orožništva naj v slučajih b) in c) predloži brambovsko teritorijalno poveljstvo v odločbo ministrstvu za deželno bran. § 15. Odveza od črnovojne službe. 63. Odveza od črnovojne službe (od dejanske službe v črni vojski) se daje po § 2 zakona o črni vojski z dne 6. junija 188(1. 1. tistim črnovojnim zavezancem, ki so neogibno potrebni v svojem poklicu, da oskrbujejo reči javne službe ali koristi. Na osebne razmere črnovojnih zavezancev se ne more opirali odveza od črnovojne službe. Odveza od črnovojne službe se dovoljuje ria eni strani že v miru, na drugi strani šele. ko se napove črna vojska. 64. Predlogi odveze, ki jih je staviti že v miru. naj se raztezajo: a) na črnovojne gažiste (točka 1 2), b) na druge črnovojne zavezance, ki so služili v vojski, vojni mornarici, deželni hrambi (vštevši nadomestne reserve) ali v orožništvu. c) na zdravnike, zabeležene po točki 143, inženirje (vštevši ne zabeležene železniške inženirje), arhitekte, stavbenike, diplomirane živinu-zdravnike in konjske zdravnike in d) na vojaško neizučene črnovojne zavezance, ki so individualno določeni za službovanja v vojne namene in katerim so se podelile črnovojne namembnice. 65. Predlogi za odveze naj odpadejo: a) gledé posvečenih katoliških duhovnikov in nastavljenih dušnih pastirjev drugih konfesij, ki izpolnjujejo črnovojno dolžnost le, če se rabijo vojaški dušni pastirji, in nimajo določbe za vojno službo, potem / ß) gledé osebja finančne straže in državnih gozdov (gozdarjev, logarjev, gozdnih paznikov), ki se privzema v črnovojno službovanje le po vsakočasnih vojnih dogodkih, kolikor dovoljujejo službeni oziri poklica. 66. Odveza dobi moč z dnem, katerega se dovoli, in neha: črnovojni zavezanci ne morejo sami prositi za odvezo, nego smejo jo nasvetovati samo tista obla-stva (uradi) ali prometni zavodi itd., za katerih službeno ali upravno stroko, oziroma službeni obrat se odveza vidi potrebna tor so želi. Predlogi (nasveti) odvoze in odveze same naj j se omejujejo na najneizogibnejšo potrebo in naj so-sobno z ozirom na osebe, ki so namenjene za čast- ; niške ali uradniške službe v črni vojski, na zdravnike, živinozdravnike in konjske zdravnike, ki pripadajo prvemu sklicu črne vojske in so zabeleženi po točki 143, in pa na črnovojne zavezance, ki so splošno namenjeni zn nadomestilo vojske, vojne 1. čim izstopi črnovojni zavezanec iz dotične službe, se odpusti ali se prestavi h kakemu drugemu oblastvn (zavodu, uradu itd.) — izvzemši prometne, poštne in telegrafske uslužbenec; 2. ako neha poslovati urad (oblastvo, zavod itd)., ki je predlagal odvezo ; 3. ako pride dotični črnovojni zavezanec s prostovoljnim vstopom ali kako drugače v zvezo vojske (vojne mornarice, deželne brambe, orožništva); 4. ako se odvezani črnovojni zavezanec v vojaškem interesu imenoma določi za posebno vojno službovanje in 5. ako stopi odvezanec iz črnovojne dolžnosti. ! 67. Po § 47 vojnili predpisov II. del dovoljeno puščanje v službah, ki se je priznalo v črno vojsko stopajočim osebam v zadnjem letu njihove službene dolžnosti v vojski (vojni mornarici, deželni hrambi) ali takim črnovojnim zavezancem, ki so bili na podstavi nepravilnih napovedi kakor vojni zavezanci vojske (vojne mornarice, deželne brambe), predlagani, da se pusté na njihovem službenem mestu, naj velja za odvezo od črnovojne službe; take odveze nehajo koncem junija tistega leta, ki sledi letu odveze. Odveze od črnovojne službe, ki se priznajo zaradi pomotnega predloga osebam, ki so še zavezane vojni ali deželnobrambovski službi, nimajo veljave. 1 Sestavljanje, presojanje, vpošiljanje in j reševanje odveznih predlogov. ali so po točki 143 zabeleženi in uslužbeni v takih državnih (zasebnih) podjetjih in industrijskih zavodih (fabrikah itd.)*), ki jih rabijo omenjena oblastva, poveljstva in zavodi, da se zalagajo potrebščine oborožene moči, ali iz drugih vojaških ozirov; 3. ravnateljstva (upravništva) železnic (električnih železnic), potem podjetja parnih cestnih železnic o svojih uslužbencih — potom ministrstva za železnice; 4. ravnateljstva parnoplovstvenih podjetij o svojih nameščencih potom trgovinskega ministrstva; 5. k. in resortni ministri, guverner reški in ban hrvaško-slavonski in dalmatinski o osebah, ki se v deželah ogrske krone v interesu javne službe ne morejo.pogrešati; 68. Predloge za odvezo od črnovojne službe morajo stavljati do 15. dne februarja v dveh izvodih j Vzorec It. s pomočjo seznamkov po vzorcu 14*), in sicer: . Politična okrajna oblastva naj na podstavi došlih razvidiiic popolnijo svoje spiske (čmovojriiške imenike), zabeležbo dovoljenih odvez je ukreniti v črnovojuiških imenikih domovinskih občin in raz-vidnice potem zopet — najpozneje do srede julija — polnoštevilno poslati nazaj črnovojnim okrajnim poveljstvom. Ob zabeležbi opažene nedostatke ali zoper zabeležbo obstoječe zadržke je izraziti v razvidnici v razpredelku za opomnje. Kadar se pošljejo razvidniee nazaj, naj pritisnejo politična okrajna oblastva zadaj uradno štampiljo. 77. Ako odvezauec v navedeni občini nima domovinske pravice, naj popraša črnovojno okrajno poveljstvo o tem odvezančevo neposrednje nadrejeno oblastvo itd. in naj na podstavi dotičnega uspeha ukrene dalje v zmislu prejšnjih določil. Naznanila na ministrstvo za deželno bran, oziroma na dotična deželndbrambovska teritorijalna poveljstva je podajali po točki 81 polletno, potem pa takoj, če se. je pokazalo, da je odvezauec pristojen v dežele ogrske krone; v tem primeru odveza sploh nima veljave. 78. Deželnobrambovska teritorijalna poveljstva naj zabeležijo tako odvezo, ki so jih priznala sama kakor tudi ministrstvo za deželno bran, kolikor se tičejo črnovojnih gažistov ali za mesta gažistov v črni vojski zaznamovanih oseb, po točki 101 v za-beležnem imeniku, odveze po točki 143, prvi odstavek, oznamenjenih oseb pa v dotičnih seznamkih ; o odvezanih nekdanjih častnikih in vojaških uradnikih, ki niso v razvidnosti niti v razvidnostnem niti v zabeležnem imeniku, je pisati poseben zabeležek. 79. Pri domovinskih črnovojnih okrajnih po- veljstvih je prihajajoče razvidniee hraniti po letnih razredih, v vsakem letnem razredu urejene abecedno, razvidniee, ki so postale prezpredmetne, pa kar izločiti in uničiti. . Liste glavne knjige odvezanih dosluženih črnovojnih zavezancev je vzeti iz dotičnih skupin, urediti po letnikih in v njih po abecedi in jih hraniti ločeno. i 124 (SlovenUch.) 0 odvezi od črnovojne službe obvešča glede % ° I državno vojno ministrstvo državno vojno ministrstvo, pomorski oddelek ministrstvo za deželno bran vojaško teritorijalno poveljstvo J Dcželno- brambovski teritorijalno Čmovojno okrajno pristojno deželnobrambovsko dopolnilno okrajno poveljstvo (deželnobrambovsko mestno poveljstvo na Dunaju) poveljstvo S i s službene določbe domovinskega kraja bivališča službene določbe f 1 1 1 ■§ odvezanca Ministrstvo za deželno bran častnikov in uradnikov v pokoju in v razmerju „izven službe" vojske (vojne mornarice) '! ') 1 . . ? 7 . deželne brambe (orožništva) 7 7 ? • • častnikov in uradnikov v razmerju razvidnosti deželne hrambe 'i i ') 1 • • 7 1 • • oseb civilnega stanu I prenamenjenih za častniška (uradniška) mesta v črni vojski ') l ') 1 • 2) l 1 l zabeleženih po točki 143, 1. odstavek . 7 . l • ne prenamenjenih nekdanjih častnikov, vojaških uradnikov in kadetov (zenačenccv) * • 1 • l • drugih dosluženih ali po točki 64, d) individualno določenih črnovojnih zavezancev l p 1 > S. J> •2, 'C I > Z 5 ! 0 _ a 1 O, 9^ častnikov in uradnikov v pokoju in v razmerju „izven službe“ vojske (vojne mornarice) . 7 i . 7 1 4) I deželne brambe (orožništva) • 7 . 7 1 4) 1 1 častnikov in uradnikov v razmerju razvidnosti deželne hrambe 7 •'*) i 1 . 1 7 • oseb civilnega stanu prenamenjenih za častniška (uradniška) mesta v črni vojski 7 7 . 1 • 1 ? 7 . zabeleženih po točki 143, 1. odstavek . 7 . . • 1 . 7 , Opomnja: ') Glede oseb, neposrednje na razpolaganje danili za nadomestne namene vojske (vojne mornarice) ali pa za posebno službe, če se ni obvestilo že z rešitvijo odveznega predloga, z izkazom izprememb po posebnih določilih. *) Na znanje in v nadalje naznanilo poveljstvom svojega področja, ki so s tem prizadeta. •i) Z izkazom izprememb po vzorcu 21. *) Le čmovojnim okrajnim poveljstvom svojega področja. •') Glede oseb, danih na razpolaganje pristojnemu vojaškemu teritorijaluemu poveljstvu, z izkazom izprememb po posebnih določilih. *) Naravnost, ,2 y& 1 1 = ! 1 "g 1 1 o gledé c 1 •1 ë ■1 > 1 državno vojno ministrstvo, pomorski oddelek i 1 w S ! 1 g s, c > i i' 'š ! Deželno- ' (jmovojno-brambovsko okrajno teritorijalno! poveljstvo pristojno deželnobrambovsko dopolnilno okrajno poveljstvo (deželnobrambovsko mestno poveljstvo na Dunaju) bivališča službene določbo domovinskega kraja >2 1 S & I i = •3 domovinskega kraja odvezanca Deželnobrambovsko teritorijalno poveljstvo N O 1 M ne namenjenih nekdanjih častnikov, vojaških uradnikov in kadetov (zenačencev) ■' drugih dosluženili ati po točki 64, d) individualno določenih črnovojnih zavezancev 'i • i 1 častnikov in uradnikov v razmerju razvidnosti deželne hrambe -š £ 'È |l5ff llllî • 3) i . l 1 oseb civilnega stanû namenjenih za častniška (uradniška) mesta v črni vojski ? . l 1 1 zabeleženih po točki 143, 1. odstavek HiP °-s>s - i l • Opomnja: ') Naravnost. -') Glodé oseb, danili na razpolaganje pristojnemu vojaškemu teritorijabienni poveljstvu, z, izkazom izprcmemb po posebnih določilih. Deželnobnunbovska teritorijalna in čmovojna okrajna poveljstva naj se obveščajo z razvidnico (vzorec 15). Gledé bivališča pristojna črnovojna okrajna poveljstva naj zabeložujejo odveze črnovojnih ga-žistov in po točki 143, pn’i odstavek zapisanih oseb v razvidnostnem imeniku, oziroma v doličnih se-znamkih. 80. Dežeinobrambovska teritorijalna poveljstva morajo vsako leto do konca aprila predložiti ministrstvu za deželno bran po vzorcu 16 sestavljen dokaz, v katerega je vselej vzprejeti vse odveze, ki so jih dovolila in ki so veljavne ob tem času. 81. Vse v teku tečaja nastale izpremembe v razmerah odvezaneev, ako naredé odvezo neveljavno ali se tičejo tudi le menjave domovinskega ali službenega kraja dotičnikov, potem eventualne popravke ostalih podatkov, ki so v predlogih, naj tista oblastva, ki so sprožila odvezo, naznanjajo, da se popravijo zadevni razvidnostni pomočki, z izkazom po vzorcu 17 polletno 1. dne januarja in Vzorec 17. 1. dne julija, in sicer: gledé častnikov in vojaških uradnikov gledé bivališča pristojnim črnovojnim okrajnim poveljstvom, oziroma gledé častnikov (vojaških uradnikov), stanujočih izven kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, domovinskim črnovojnim okrajnim poveljstvom, gledé oseb civilnega stanu pa domovinskim političnim okrajnim obla-stvom, če se menja domovinstvo, političnim okrajnim oblastvom prejšne domovinske občine. To naznanilo naj se ne razteza na tiste črno-vojue zavezance, katerih odveza je izgubila veljavo, ker so normalno izstopili iz črnovojne dolžnosti po dovršenem 42. letu starosti. Domovinska politična okrajna oblastva morajo izpremembe, za katere so izvedela, z izkazom (vzorec 17) sporočiti čiru preje tako domovinskim občinam kakor domovinskim črnovojnim okrajnim poveljstvom tem najdalje do 6. dne dotičnega mesca —, da se popravijo zadevni razvidnoslni pomočki. Nadaljnja obvestila, ki jih morajo opraviti črnovojna okrajna poveljstva, naj se zgode po določilih nastopne tabele: in sicer glede • do srede do 20. dne krdelom (branšam, zavodom) vojske (vojne mornarice) januarja in julija vsakega leta naravnost ministrstvu za deželno bran deželnobrambovskemu teritorijalnemu poveljstvu črnovojnemu okraj-. nemu poveljstvu 1 X . > J5 ki je dovolilo odvezo bivališča 4 |lf 1 §3 z izkazom po vzorcu 17 po točki 125 častnikov in vojaških uradnikov. ki so jih odvezala 1 '1 S 1 1 ’) 1 • 1 : - oseb civilnega stanu namenjenih za častniška (uradniška) mesta, ') 1 . i zapisanih po točki 143. 1. odstavek, 1 ? l . nekdanjih ne namenjenih častnikov, vojaških uradnikov in kadetov (zenačencev), 1 ’) 1 ■ 1 ■ drugih dosluženih ali po točki 04. d) individualno določenih čmovojnih zavezancev, 1 \ . 1 Ï častnikov in vojaških uradnikov, biobrambovska teri-rijalna poveljstva • 1 : . — oseb civilnega stanu namenjenih za častniška (uradniška) mesta, 1 • * zapisanih po točki 143, 1. odstavek, • • 1 1 l nekdanjih ne namenjenih častnikov, vojaških uradnikov in kadetov (zenačencev), • V 1 ■ drugih dosluženih ali po točki 04, d) individualno določenih čmovojnih zavezancev, I ^ 1 i ~T Opomnja: ') Preselitve, kojih posledica je menjava v razvidnosti bivališča pri deželnobrutnbovskih teritori-jalnih poveljstvih, je zglasiti ileželnobrambovskemu teritorijalnemn poveljstvu, ki je bilo doslej pristojno za razvidnost. ä) Se tiče le ugaslih odvez, ki jih je glede namenjeneev za nadomestne namene vojske (vojne mornarice) naznanjati dotičnim krdelom (branšam, zavodom) po določilih točke 46. Tista črnovojna okrajna poveljstva, katerim se naznanijo izpremembe o čmovojnih gažistih, ki pri njih niso v razvidnosti, naj to posebej izrazijo, kadar se vzprejmejo dotične osebe v izkaz (vzorec 17), ki ga vpošljejo prcdstojnemu deželnobrambovskemu teritorijalnemn poveljstvu; temu poveljstvu je naloženo poistiniti razvidnostno pristojnost dotičnih oseb in na podstavi tega uspeha ukreniti, kar je morda dalje troha. Deželnobrambovska teritorijalna poveljstva mo rajo na podstavi izkazov čmovojriih okrajnih poveljstev popravili dotične seznamke in zabeležnico ter vse v njej opravljene izpremembe vzprejeli v črno-vojni izkaz izpremernb, ki dospe najprej pri mini- strstvu za deželno bran; ludi morajo če treba izpremembe s črnovojnimi gažisti in z osebami civilnega stanu, zapisanimi po točki 143, 1. odstavek, obravnavati v zmislu točk 127 in 144. 82. Tista oblastva, ki so sprožila odveze od črnovojne službe, so dolžna naznaniti vse ob času napovedi črne vojske ugasle odveze, ki se Se niso naznanile, takoj, odveze, kit ugasnejo v vojni, pa od primera do primera v točki 81. 1. odstavek ozna-menjenim črnovojnim okrajnim poveljstvom, oziroma političnim okrajnim oblastvom; tem poveljstvom (oblastvom) je naloženo ukreniti, kar je potrebno, če se dotične osebe eventualno takoj privzamejo v črnovojno službo. 83. Po napovedbi črne vojske se lahko s pogojem. omenjenim v točki 63, 1. odstavek, predlagajo za odvezo od črnovojne službe: a) Pod točko 64 a), b), c) in d) oznamenjene osebe, ako so prišle do poklica, ki je pogoj za njihovo odvezo, šele po tem, ko se je vposlal zadnji v miru stavljeni odvezni predlog; b) vsi drugi črnovojni zavezanci, ki se skličejo v ^službo v orožju ali za druga službovanja v vojne namene (v delovne namene i. e ). med njimi tudi neposrednji voditelji velikih industrijskih zavodov, ako je nemoteno nadaljevanje njihovega obrala potrebno v javnem interesu jn bi se uničili pridobitni viri bistvenih delov prebivalstva, če bile ludi začasno nehalo to obratovanje, ali ako se absolutno neobhodne potrebščine no bi mogle zalagati drugače; c) taki udje za črnovojno službo specijalno določene korporacije (točka 148). ki osebno niso zavezani črni vojski; in d) črni vojski zavezani služabniki, strežaji konjev in vozniki, ki jih lahko vzamejo seboj v vojno višji vojaški in civilni opravitelji, civilni uradniki, odposlanci in zdravniki Nemškega viteškega reda, suverenskega malteškega viteškega reda in korporacij Rdečega križa. 84. Ako nastane v primem mobilizacije potreba, da se v interesu storilnosti tistih industrij (obrtnih podjetij), ki se v posebni meri uporabljajo za zalaganje potrebščin oborožene sile, tam delujoči črnovojni zavezanci, ki se v svoji uporabi ne morejo pogrešali, odvežejo od črnovojne službe, naj do-lične predloge vložijo s seznamki do lična vojaška oblastva ali vojni (mornarični, deželnobramb°vski) zavodi naravnost pri tistem deželnobrambovskem teritorijalnem poveljstvu, v čigar službenem pod- ročju so nazadnje omenjena oblastva (zavodi)*), in to oblastvo naj jih rešuje po določilih, obstoječih za odveze v miru. 85. V točki 83 pod d) omenjeni višji opravitelji itd. naj takoj, ko se je objavilo mobilizacijsko povelje (povelje za napoved in sklic črne vojske), pošljejo zadevne odvezne predloge tistemu deželno-brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu, v čigar okolišu imajo za odvezo predlagani posli svojo domovinsko pravico. Ti predlogi naj obsegajo ime (krstno) in priimek. rojstveno leto, domovinsko pravico in službeno lastnost (pri dosluženih ludi prejšnje vojaško krdelo in nekdanjo šaržo) dotičnega črnovojnega zavezanca in deželnobrambovska poveljstva naj jih rešujejo tako, kakor je predpisano za odveze v miru. 8(5. Za sestavo, presojo, vpošiljatev in rešitev vseh ostalih odveznih predlogov, izmed katerih morajo predlogi gledé voditeljev velikih industrijskih zavodov (točka 83, b)) vobče izhajati od političnih okrajnih oblastev in se potom političnih deželnih oblastev poslati v odločbo dotičnim deželnobratn-bovskim teritorijalnim poveljstvom, veljajo glede tega za odveze v miru ustanovljena določila. Posledica vseh teli odvez je, da se dotični črnovojni za-v vezanci takoj odpuste, če bi se bili že pritegnili v črnovojno službovanje. Črnovojno okrajno poveljstvo naj dovoljene odveze od črnovojne službe naznani dotičnim vojaškim krdelom (zavodom) vojske, vojne mornarice ali deželne hrambe, oziroma dotičnim črnovojnim vojaškim krdelom (oddelkom). Za odvezo predlagane osebe morajo, če jim je z namembnicami ali pozivnicami ukazano takoj oditi v službovanje, brezpogojno to storiti, vsi drugi lahko počakajo zadevno rešitev na svojih službenih ali drugačnih mestih. 87. Priznati odvezo od črnovojne službe črnovojnim zavezancem, ki ‘so po točki 146 sumarno spisani in sklicani za posebna službovanja za vojne namene (za delovne namene i. e.) in ki se na svojih *) Taka v deželah ogrske krone se nahajajoča obla stva (zavodi) naj vpošiljajo svoje zadevne predloge do-želnobrambovškemu teritorijalnemu poveljstvu na Dunaju v odločbo. službenih mestih ali v svoji drugačni uporabi ne morejo pogrešati, se pooblaščajo politična okrajna oblastva okolišev, v katerih bivajo. S temi odvezami se ne sme zmanjšati število takih črnovojnih zavezancev, ki jih je pripraviti za posebna službovanja v vojne namene. V teh odveznih primerih ni treba poročila domovinskim političnim okrajnim oblastvom in je o tem obvestiti le županstva občin bivališča. § 16. Začasno puščanje črnovojnih zavezancev v njihovih službah potem, ko se je napovedala in sklicala črna vojska. 88. Pri političnih oblastvih službujoče črni vojski zavezane osebe, ki so za izvršitev mobilizacije neobhodno potrebne na njihovih službenih mestih in se nikakor ne morejo nadomestiti z drugimi pripravnimi osebami, lahko puste deželnobrambovska teritorijalna poveljstva do 15. eventualno 26. dne po napovedi in sklicu črne vojske — pisarniško pomožno osebje pa le do 15. dne — na njihovih službenih mestih; v tem primeru je to puščanje smatrati za odvezo od črnovojne službe do enega ali drugega teh dni. Črni vojski zavezane podjetnike hrane na železniških postajah lahko deželnobrambovska teritorijalna poveljstva na predlog vojaških teritorijalnih poveljstev posté do 20. dne mobilizacije v njihovem zadevnem pogodbenem razmerju. Vsi po tej točki stavljeni predlogi morajo do 10. dne aprila dospeti deželnobrambovskim teritori-jalnim poveljstvom. 89. Glede puščanja črni vojski zavezanih predstojnikov (voditeljev) političnih obrajnih oblastev in njihovih namestnikov ter črni vojski pripadajočih občinskih opraviteljev na njihovih službenih (uradnih) mestih do 15. dne po napovedbi in sklicu črne vojske so merodajna glede tega obstoječa posebna določila. Ako bi bili po pravkar omenjenih posebnih določilih do 15. dne po napovedbi in sklicu črne vojske v njihovih službah puščeni organi spredaj stoječih kategorij namenjeni za mesta gažistov v črni vojski ali vpisani po točki 143, naj jih imenujejo črnovojna okrajna poveljstva deželnobrambovskim teritorijalnim poveljstvom. JV. oddelek. Založba, kar je treba gažistov v črni vojski. . § 17- Osebe, ki so namenjene za častniška (uradniška) mesta v črni vojski.*) 90. Kar je treba častnikov (uradnikov) v črni vojski, za to se skrbi, A. v vojaškem staležu: 1. s tein, da se odkažejo častniki vojske in deželne brambe, potem v mejah črnovojne dolžnosti: 2. s častniki v pokoju in v razmerju „izven službe“, ki so trajno namenjeni za črnovojne službe, in s častniki v razmerju razvidnosti deželne brambe; 3. z osebami civilnega stanu, in sicer: a) z nekdanjimi častniki, ki so — ne da bi se bili zakrivili kakega sramotnega dejanja — prostovoljno odložili častniško šaržo in se ne uporabljajo morda kakor vojaški vpokojenci v kakem drugem delu oborožene sile, ter z nekdanjimi kadeti ; h) z nekdanjimi, za poveljnike vojev pripravnimi podčastniki z dobro kvalifikacijo, ki so sposobni tudi z ozirom na izobrazbo vobče; glede oseb civilnega stanu je ncohoden pogoj, du uživajo polno državljansko čast in da zavzemajo primerno stališče v življenju; B. glede avditorjev: 1. z avditorji v pokoju in v razmerju „izven služlie* ali z avditorji v razmerju razvidnosti deželne brambe in 2. z nekdanjimi avditorji: C. glede zdravnikov: 1. z zdravniki aktivnega in neaktivnega stanu deželne brambe, 2. z vojaškimi zdravniki v pokoju in v razmerju „izven službe* ali z dravniki v razmerju razvidnosti deželne brambe in *) Kar je eventualno treba dušnih pastirjev, zu to se skrbi z dušnimi pastirji v razmerju razvidnosti deželno brambe ali z nekdanjimi vojaškimi (deželimbrambovskimi) (hišnimi pastirji. 3. z zdravniki civilnega stanu, ki so služili in I ki niso služili; D. glede vojaških računovodnikov: 1. z vojaškimi računovodniki neaktivnega sta-leža deželne hrambe, 2. z vojaškimi računovodniki in vojaškimi računskimi kontrolnimi uradniki v pokoju in v razmerju „zunaj službe“ ali s takimi gažisti v razmerju razvidnosti deželne hrambe in 3. z osebami civilnega stanu, ki so prej služile v kaki gori omenjenih lastnosti, ali so še kakor podčastniki s primernim uspehom opravile preskušnjo za vojaške računovodnike ; E. gledé uradnikov: 1. z vojaškimi uradniki v pokoju, v razmerju „izven službe“ ali z uradniki v razmerju razvidnosti deželne hrambe in 2. z nekdanjimi vojaškimi uradniki in uradniškimi aspiranti. Gledé skupin gažistov, imenovanih pod B, C, 1) in E, veljajo enako dotična pod A obsežena obča določila. § 18. Popisovanje v črno vojsko zavezanih gažistov v pokoju in v razmerju „zunaj službe“ potem črni vojski zavezanih vojaških, vojno-pomorstvenih in brambovskih vpokojencev. 91. V ozemlju, za katero veljâ zakon o črni vojski z dne 6. junija 188(3. 1. domovinstvo imajoči častniki in vojaški uradniki v pokoju in v razmerju „zunaj službe“ iz vojske in vojne mornarice, in pa vojaški vpokojenci (penzijonisti), ki stojé pod dolžnostjo črne vojske in so za službo črne vojske raz-položni, se odkaz.ujejo*) po vojaških teritorijalnih poveljstvih, pod katerih razvidnostjo so, sè .spiski“ po vzorcu 18 za vsak slučaj posebej brambovskim teritorijalnim poveljstvom, ki morajo te osebe vzpre-jeti v zabeležnico, ki jo je pisati po vzorcu 19. Odkazujejo jih: a) vojaška terilorijalna poveljstva po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, brambovskim teritorijalnim poveljstvom istih teritorijalnih okolišev, *) Od pokoja odkazano, v noben činovni razred uvrščeno gažiste jo imeti v razvidnosti, dokler traja njihova čmovojna dolžnost. b) vojaška teritorijalna poveljstva po deželah ogrske krone, potem 15. korno poveljstvo in končno vojaška teritorijalna poveljstva, pri katerih so v razvidnosti taki častniki (uradniki), ki bivajo v inozemstvu, tistim brambovskim teritorijalnim poveljstvom, v katerih okoliših imajo dotičniki svoje domovinstvo. V spiske pod a) je vpisovati tudi tiste gledé razvidnosti pristojne častnike, vojaške uradnike in vojaške vpokojence, za katere ni dognano, imajo li domovinstvo v enem izmed obeh državnih ozemelj monarhije, ki pa prebivajo stalno v ozemlju veljavnosti črnovojnega zakona z dne 6. junija 1886. 1. 92. V črnovojno službo zavezane in zanjo raz-položne častnike ter uradnike v pokoju in razmerju „zunaj službe“ deželne brambe (orožništva) ter brambovske vpokojence naj na podstavi zadevnih ukaznikov za c. kr. deželno hrambo, oziroma orož-ništvo brambovska teritorijalna poveljstva, ki jih imajo gledé bivališča v razvidnosti, enako popisujejo in vzprejemajo v zabeležnico in to tudi v slučaju, ako njih domovinstvo ni dognano, ali pa ako prebivajo zunaj kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru. 93. O štabnih in višjih častnikih v pokoju in razmerju „izven službe“ vojske, deželne brambe in orožništva, ki se odkažejo črni vojski, naj sestavijo vojaška, oziroma deželnobrambovsla teritorijalna poveljstva izpiske iz kvalifikacijskih imenikov po vzorcu 20 in jih priložijo seznamkom, s katerimi se odkažejo k črni vojski. Sestavljaje te izpiske je posebno gledati na to, da se vzprejmejo vsi tisti podatki, iz katerih se more sklepati na večjo ali manjšo uporabnost dotičnih častnikov v vojaški službi; zaradi tega se je primerno ozirati tudi na zadevne popise prejšnjih let. § 19. Določila o zopetni dosegi poprej opravljane častniške (uradniške) šarže in zabeleževanje oseb civilnega stanu za častniška ali uradniška mesta v črni vojski. 94. Črni vojski zavezani častniki in uradniki, ki, izpolnivši svojo službeno dolžnost, izstopijo iz deželne brambe in orožništva, se odmenjajo ob enem, če ni nobenega zadržka, za službena mesta v črni vojski, kar se jim priznanja s pristavkom na izstopnih potrdilnicah. Makularne istopise kvalifikacijskih imenikov s pristavkom in izpiskom iz kazenskega zapisnika imenovanih oseb, potem odpuščenih kadetov (zena-čencev). je poslati brambovskim teritorijalnim poveljstvom do konca decembra, eventualno od primera do primera pristojnemu brambovskemu teri-torijalnemu poveljstvu in to poveljstvo naj jih v zmislu točke 123 hrani, oziroma razpošlje. Prej omenjene listine o lakih nekdanjih častnikih, vojaških uradnikih m kadetih itd., ko jih namemba je iz kateregakoli razloga docela izključena, je hraniti pri domovinskih deželnobrambovskih te-ritorijalnih poveljstvih. 1)5. Častniki, duhovniki in vojaški uradniki se morejo, izpolnivši svojo službeno dolžnost — namesto da bi izstopili iz vojske, vojne mornarice, deželne hrambe ali orožništva — ako zaprosijo, prestaviti v razmerje „razvidnosti“ v deželni hrambi in dobé pri tem namembo za črnovojno službo. V isto razmerje lahko pridejo tudi tiste osebe, ki so bile častniki ali vojaški uradniki ter so izpolnivši vojno dolžnost — izstopile, če se oglase za to ter dokažejo, da zavzemajo v življenju primerno mesto in tako tudi fizično sposobnost, in če bivšim častnikom Njegovo Veličanstvo vnovič podeli šaržo, ki so jo nekdaj imeli. 90. V zabeležnieo (vzorec 19) je nadalje vzprejeti: a) črni vojski zavezane častnike in uradnike, ki so izstopili iz zveze vojske ali vojne mornarice, ter odpuščene še črni vojski zavezane kadete, pomorske aspirante, namestnike asislenčnih zdravnikov in uradniške aspirante na podstavi poročil, ki jih podajajo črnovojna okrajna poveljstva po točki 41, ako namemba takih oseh iz kateregakoli razloga ni docela nedopustna, b) črni vojski še zavezane gažiste, ki izstopijo iz zveze deželne hrambe in zoper kojih namembo je ob času njihovega izstopa tak zadržek, ki se dd pozneje odpraviti, <■) kadete in namestnike asislenčnih zdravnikov, ki se odpusté po dovršeni službeni dolžnosti na koncu leta, na podstavi vlog staležnih čet, potem d) pripravne prosilce na podstavi njihovih prošenj. Vlaganje prošenj in poslovanje ž njimi. 97. Osebe civilnega slami, ki ustrezajo uvetom, stoječim v § 17, ter žolč, da se jim podeli poprej opravljana častniška (uradniška) šarža ali da se namenijo za častniško ali uradniško mesto v črni vojski, naj svoje prošnje*) napotujejo na politično okrajno oblastvo svojega rednega stanovališča. V prošnji naj prosilec priloživši zadevne listine navede svoje rojstveno leto, svojo domovinsko občino in katero mesto zavzema sploh v življenju, katere jezikovne in druge znanosti 1er izkušnje si je pridobil, in pa, če je morebiti prej služil v vojski (v vojni mornarici, deželni hrambi ali orožništvu), pri kateri četi (zavodu) in na kateri šarži najposled-nje, ter naj da od sebe to izjavo; (Prosilec za novo pode-ljenje prejšnje častniške [uradniške] šarže): „da se, ako se mu zopet podeli častniška (uradniška) šarža, ki jo je prej imel, v razmerju razvidnosti c. kr. deželne hrambe (Prosilec za prenamembo za častniško [uradniško] mesto): „da se, ako bode prena-men jen za častniško [uradniško] mesto v črni vojski, zavezuje seznaniti se z dolžnostmi svoje dotične namembe, ter jih izpolnjevati.“ Taki prosilci častniških mest, ki niso zavezani črni vojski, se morajo tudi izrečno zavezati, da prostovoljno vstopijo v črno vojsko. Prošnji je prilagati: Izpričevala ali druga potrdila o podatkih, obseženih v prošnji, vojaška izstopna ali odpustna izkazila in druge dotične spise in (prosilci za častniška mesta) reverz (zavezno pismo), ki ga je prosilec svojeročno podpisal, naslednje vsebine: ( Reverz. Izjavljam na svojo častno besedo, da zdaj ne pripadam v nikako tajno družbo in da tudi v bodoče ne vstopim v nobeno tako družbo. V I. dne.................19.. (Pečat.) I. I. (Uradna poveritev podpisa.) Vsaki prošnji za novo podelitev častniške (uradniške) šarže v razmerju razvidnosti deželne hrambe *) Prošnje in njihove priloge so kolku prosto. je priložiti poleg dokaza,*) da zavzema v življenju tej šarži ustrezajoče mesto in da ima prosilec zadostno zavarovane dohodke za primerno življenje, svojeročno podpisano, uradno potrjeno „Opravilo in oborožno izjavo“ in taki prošnji za častniško mesto v vojaškem staležu tudi izpričalo dejanskega vojaškega ali pa v deželni hrambi nameščenega zdravnika, da je prosilec sposoben za orožno službo v črni vojski. Sposobnost za uradniško mesto v črni vojski je dokazati po določilih, veljajočih za dotično službeno stroko vojske, vojne mornarice ali deželne hrambe. 98. Politično okrajno oblastvo naj prošnji — kjer je treba, obrnivši se na županstvo za kako pojasnilo — pristavi svoje mnenje vsaj kar se tiče neomadeževanosit in dobrega vedenja — eventualno tudi gledé drugih za zaprošeno mesto važnih reči — odnosno naj v nji obsežene podatke razjasni ter jo potem pošlje črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, katero jo, pridavši jej svoje lastno mnenje, predloži brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu. . Poslovni postopek s takimi prošnjami je pospešiti. 99. Gledé takih prosilcev častniških ali uradniških mest v črni vojski, ki imajo domovinstvo v ozemlju, po katerem velja zakon o črni vojski z dne (j. junija 1886. L, a kateri za stalno'stanujejo kje zunaj kraljevin in dežel, v državnem zboru zastopanih, se izpreminjajo zgornja določila tako: Gledé dežel ogrske krone. Prošnjo je namerjati na domovinsko črnovojno okrajno poveljstvo, katero, ako bi kakega podatka ali izkaza no bilo, naravnost od prosilca zahteva,, naj* dopolni, česar nedostaje, a kaka potrebna pojasnila dobi po kralj, ogrskem črnovojnem okrajnem poveljstvu, v čigar okolišu biva prosilec, ter na to, priloživši dotični odgovor, presojeno prošnjo predloži brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu. G. kr. črnovojnim okrajnim poveljstvom je naloženo tudi kraljevini ogrskim črnovojnim okrajnim poveljstvom dajati taka pojasnila o črnovojnih zavezancih ogrskega državljanstva, ki bivajo v tem *) Zadevna določila so v prilogi 2 vojnih predpisov 4. dol (razvidnostih predpis o gažislih v neaktivni c. kr. deželni hrambi, uvrščenih v činovni razred). 561 državnem ozemlju, ako nazadnje imenovana poveljstva prosijo zanja. Gledé zasedenega ozemlja je ravnati prav tako, toda z razliko, de je dobiti potrebna pojasnila potom dopolnilnega okrajnega poveljstva, v čigar področju biva prosilec. Gledé inozemstva. Prošnjo je napisali na domovinsko deželno-brarnbovsko teritorijalno poveljstvo in vložiti pri c. in kr. zastopnem oblastvu, ki izreče svoje mnen je o prošnji, oziroma jo razloži in jo pošlje naravnost brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu. Manjkajoče podatke ali dokaze je dobiti potom domovinskega političnega okrajnega oblaslva. 100. Brambovska teritorijalna poveljstva naj preskušajo dohajajoče prošnje in, ako je potrebno, se obrnejo na čele (zavode), pri katerih so dotični prosilci služili, za kaka dopolnjujoča pojasnila. Prošnje za zopetno podelitev prejšnje častniške (uradniške) častne stopnje v razmerju razvidnosti v deželni brambi je predlagati od primera do primera ministrstvu za deželno bran. Za namembo za častniška (uradniška) mesla v črni vojski sposobne prosilce je vracujé jim priloge prošenj — izvzemši reverz — obvestiti o za-beležbi, opravljeni po točki 96 d), ostale prosilce pa je odbiti ter jim izročiti vse priloge. 101. Za črnovojne službe razpoložui častniki in vojaški uradniki in za mesta gažistov v črni vojski naprej namenjene ali za prenamembo zabeležene osebe nevojaškega stand, ki so bile odvezane od črnovojne službe, naj se dalje v razvidnosti pišejo v zabeležnici, kar naj se zgodi gledé tistih odvezan-cev, ki so že bili namenjeni, tako, da se primerno dopolnjeni črnovojni razvidnoslni list priloži zabeležnici (vzorec 19) § 20. Prenamemba, namemba, porazdelitev in razvidnost črni vojski zavezanih častnikov in vojaških uradnikov in za častniška ali uradniška mesta naprej zabeleženih oseb civilnega stanu, potem črni vojski zavezanih vojaških, vojno-pomorstvenih in brambovskih vpokojencev. Prenamemba. 102. Po § 18 v črno vojsko odkazani častniki in Vojaški uradniki in za častniška ali uradniška 125 (St vonlich.) mesta naprej zabeležene civilne osebe se določajo vobče po prenamembi (designaciji) za častniška in draga službena mesta v primerno uporabo v črni vojski. Predloge v prenamembo za službe v črni vojski dajo, če se ne prenamenijo po določilih točke 94, brambovska teritorijalna poveljstva s predložnico po vzorcu 21, ki se ministrstvu za deželno bran do konca novembra predlaga v dveh istopisili, in ti predlogi naj obsezajo vse nove častnike, vojaške uradnike in za častniška in uradniška mesta sposobne osebe civilnega stanu,*) katere v njih terito-rijalnetti okolišu stalno prebivajo ali imajo tam do-movinstvo, pa stalno prebivajo kje zunaj kraljevin in dežel, v državnem zboru zastopanih. 103. Predložnico je sestavljati na podstavi za-helčžnice; pri tem je gledali na to: častniki, vojaški uradniki in za častniška in uradniška mesta zabeležene osebe civilnega stanu, katerim se je priznala odveza od črnovojnc službe, nadalje nekdanji gažisli, zoper kojih prenamembo je ob času, ko se sestavlja predložnica, kaka ovira, ter pri prometnih (poštnih in telegrafskih) zavodih uslužbeni nekdanji kadeti in podčastniki, potem potom superarbitracije odpuščeni kadeti naj se ne predlagajo v prenamembo za službena mesta v črni vojski. Izmed vojaških vpokojencev je vpisati samo liste v predložnico, ki so prosili za namembo. Prenamenjajo se za službena mesta, ki ustrezajo tisti časlniški šarži (uradniškemu značaju), ki jo imajo častniki in vojaški uradniki v pokoju, v razmerju „zunaj službe“ ali ki so jo imeli nekdanji častniki (vojaški uradniki) nazadnje, in glede tistih, ki poprej niso imeli častniške ali uradniške šarže, za službena mesta sistemizirane najnižje častniške šarže njihove stanovske skupine, oziroma za uradniška mesta v XI. činovnem razredu. 104-, Ministrstvo za deželno bran izenači, kar je potrebno, mod teritorijalnimi okoliši in prenameni s cesarjevim odobrenjem poveljnike in častnike v črni vojski. *) Kadeti (namestniki asialenčnih zdravnikov), ki stopijo do konca decembra v črnovojuo službo, naj se na podstavi Zadevnih vlog staležnih čet, oziroma o tem prihajajočih poročil tudi vzprejemajo v predložnico. Z vpisom prenamembe dopolnjeni izvod pred-ložnice se vrne brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu : iz drugih brambovskih teritorialnih okolišev se odkazujejo z izpiski iz dotičnih predložilic. Ko pride predložnica nazaj, je treba z njo pre-namenjcne osebe izbrisati v zabeležnici. Nameni h a. 105. Črnovojni gažisli dobé ali namembo za nadomestne namene vojske (vojne mornarice, deželne hrambe) ali za posebna službena mesta ali za službena mesta pri črnovojnih formacijah. Nerazvrščenci ostanejo vobče kakor razpo-ložna reserva namenjeni za poznejšo potrebo. Razvrstitev. 100. tirnovojni gažisli se razvrščajo po posebnih določilih, vse eno, za kaj so namenjeni. 107. Za nadomestne namene pehote (infan-terije), lovskega krdela in pešcev deželne hrambe se načeloma razvrščajo le taki v razvidnost deželne-hrambe prevzeti častniki in za častniška mesta v črni vojski prenamenjeni nekdanji častniki (kadeti), ki so služili v prej omenjenih krdelih, in sicer najprej tisti, ki pripadajo mlajšim letnim razredom prve napovedi. 108. Vsi iz poljskega in gorskega topničarstva, potem iz specijalnega orožja in branš vojske ter iz vojne mornarice izvirajoči, v razmerje razvidnosti deželne hrambe prevzeti častniki (uradniki) in za častniška (uradniška) mesta prenamenjenc osebe civilnega slami ostanejo, ako pripadajo prvi napovedi, na razpolaganje za nadomestne namene za vojsko (vojno mornarico); îazvrsti jih državno vojno ministrstvo, oziroma vojaška teritorijalna poveljstva. 109. Za črnovojnc formacije je potem določiti vse za nadomestne namene za vojsko (vojno mornarico) in deželno hrambo ne potrebne častnike in častniške elemente, pred vsem najmlajše prve napovedi, potem še mlajše ali vsaj čvrstejše častnike v pokoju in v razmerju „izven službe“ — gledč vseh brez razlike vrste orožja ali krdel, kateri so poprej pripadali. V odhodne bataljone je razvrstiti častnike iu častniško elemente po različnih kategorijah kolikor moči enakomerno; pri tem sc je kolikor moči ozirati na bivališče, znanje jezikov in morda izražene želje dotičnikov gledé njihove službene uporabe v določnem črnovojnem okraju in pozneje izpreme-niti razvrstitev le tedaj, če to zahteva menjava bivališča ali letna menjava stanu, oziroma posebne okolnosti. Za razvrstitev nadomestnih elementov so merodajni glede tega obstoječi posebni zaukazi. 110. Za poveljnike delavskih oddelkov je iz bližnjega okoliša določili take častnike ali prena-menjene nekdanje častnike, ki znajo vsled svojega stališča v družabnem življenju (inženirji, stavbeniki itd.) občevati z delavci, imajo energijo in, ako moči, tudi strokovno znanje, tudi. če so razredovani za nesposobne za službo v orožju. Ako takih oseb ni zadostno število na razpolaganje, potem se lahko določijo za to drugi črni vojski zavezani častniki (častniški elementi). 111. Avdilorji, vojaški uradniki in za avditorska ali uradniška mesta v črni vojski prenamenjene osebe civilnega stanu - - ako niso namenjene za nadomestne namene — dobe evenlualno službena mesta pri vojaških ali brambovskih oblaslvih, poveljstvih, zavodih ali sodiščih. Za častniška ali uradniška mesta ne prenamenjene vojaške vpokojence naj določijo brambovska terilorijalna poveljstva za črnovojne službe — po potrebi in sposobnosti. 11«. častnike in vojaške uradnike, kojih državljanstvo ni določeno, je razvrstiti kolikor moči na službena ijiesta pri oblastvih, poveljstvih, zavodih ali sodiščih vojske ali vojne mornarice. 113. Razvrstitev vseh črnovojnih gažislov v raz-lične črnovojne formacije in na druga službena mesta, oziroma njih določitev za razpoložno reservo naj naznani brambovsko teritorijalno poveljstvo, v čigar razvidnosti službene določbe so, tudi svojim kakor tujim Črnovojnim okrajnim poveljstvom — tern po njihovih predstojnih brambovskih teritorijal-nih poveljstvih. 111. Določitev adjutantov, provijantnih častnikov in kompanijskih poveljnikov ter razvrstitev nižjih častnikov v kompanije je začasna in poveljnik krdel jo lahko po potrebah službe primerno iz-premeni. 115. Prenamembo, namembo in eventualno razvrstitev častnikov in vojaških uradnikov v pokoju in razmerju „izven službe“ vojske ali vojne mornarice za črnovojno službo sporoči vojaškemu teri. torijalnemu poveljstvu brambovsko teritorijalno poveljstvo, v čigar razvidnosti bivališča so (točka 120)- 116. Prenamemba in razvrstitev za črnovojne službe naj se vojaškim in civilnim osebam naznani, oziroma te osebe se naj zabeležijo za razpoložno reservo s pomočjo „črnovojne namemb nice Au po vzorcu 22. Namemhnice morajo izdati črnovojna okrajna poveljstva, pristojna gledé bivališča, ter jih, priloživši golico prejemne potrdilnice. vročiti tako: a) častnikom in vojaškim uradnikom v pokoju in v razmerju „izven službe“ po pristojnih raz-vidnostnih oblastvih prve stopnje vojske, vojne mornarice ali deželne brambe, b) gažistom v razmerju razvidnosti deželne brambe naravnost in c) osebam civilnega stanu po političnem okrajnem oblastvu, pristojnem gledé bivališča, v primerih, omenjenih v točki 99, pa po domovinskem političnem okrajnem oblastvu. Pod a) in <) imenovanim oblastvom je naloženo tudi sopodpisati namembnice. Ako politično okrajno oblastvo, ki posreduje vročitev namembnice, ni hkratu tudi domovinsko, mora gledé razvidnosti pristojno črnovojno okrajno poveljstvo po domovinskem črnovojnem okrajnem poveljstvu nazadnje imenovanemu političnemu okrajnemu oblastvu naznaniti izvršeno prenamembo, — namembe in razvrstitve v tem primeru ni treba naznaniti. Ob kaki premeni službene določbe ali kraja, katnor e priti dotičniku, naj se vselej obnovi na-membnica, a odvzame dosedanja in uniči. Če se iz-premeni samo bivališče, ni treba izdajati nove namembnice. 117. Da so se namembnice odposlale in da so došla prejemne potrdila, je zabeležiti v razpredelku za opomnje v razvidniei. Na dohajanje prejemnih potrdil je natanko paziti in hraniti jih pod zaporo pri tistih črnovojnih okrajnih poveljstvih, pri katerih so dotične osebe v razvidnosti bivališča, zaradi tega je pri tistih, ki imajo namembnice, če se preselč, njihove prejemne potrdilnice potem eventualno razposlati. 118. Vse prenamembe oseb civilnega stanu za mesta gažistov v črni vojski naj domovinska politična okrajna oblastva zabeležujejo v seznamkih čmovojnih zavezancev, domovinske občine pa v čmovojnih imenikih, — gledé tistih, ki nimajo več črnovojne dolžnosti, na posebnem vložnem listku (točka 25, d in 29, Ji). 119. Kadar kdo odpade in kadar izve politično okrajno oblastvo za druge izpremembe s prename-njenimi osebami, ki se tičejo njihove določitve za črnovojno službo ali zahtevajo popravek razvidnosti, naj naznani politično okrajno oblastvo od primera do primera to črnovojnemu okrajnemu poveljstvu. Razvidnost. 120. Razvidnost vseh čmovojnih gažistov je dvojna, in sicer razvidnost bivališča in službene določbe. Razvidnost bivališča obsega vse, ki bivajo v brambovskem teritorijalnem področju, oziroma črnovojnem okraju ali, ako bivajo izven kraljevin in dežel, îÿistopanih v državnem zboru, ki imajo v brambovskem teritorijalnem področju (črnovojnem okraju) domovinsko pravico. Ako je v tem primeru avstrijsko državljanstvo brezdvomno, domovinska občina pa ni znana, je merodajen za razvidnost bivališča rojstveni kraj. Črnovojne gažiste z neznanim bivališčem je treba imeti v razvidnosti pri domačem brambovskem teritorijalnem (črnovojnem okrajnem) poveljstvu. Razvidnost službene določbe se razteza: a) pri brambovskih teritorijalnih poveljstvih: na vse za črnovojne formacije v svojem področju namenjene črnovojne gažiste (brez razlike bivališča), potem — brez ozira na postajo za prihod v službovanje — na vse črnovojne gažiste, ki so v razvidnosti gledé bivališča, namenjeni za nadomestne namene vojske ali vojni upravi dani na razpolaganje za druge službe, oziroma za to prihranjeni, in nadalje na vse take gažiste, ki so v razvidnosti gledé bivališča in ki so določeni za posebna službena mesta; b) pri čmovojnih okrajnih poveljstvih : na vse črnovojne gažiste, ki so razvrščeni v črnovojne formacije, ki se postavijo v lastnem okraju, brez razlike bivališča. 121. Ko izgubi njihova odveza moč, stopijo črnovojni gažisti pri brambovskem teritorijalnem poveljstvu, pristojnem gledé bivališča, v razvidnost službene določbe. 122. V izjemnih primerih se odredi posebej, kako se ima v razvidnosti bivališče ali službena določba. 123. Makularne istopise kvalifikacijskih za-zapiskov (vlog) itd. vseh čmovojnih gažistov. iz-vzemši zapiske štabnih in višjih častnikov v pokoju in v razmerju „izven službe“ vojske (vojne mornarice, deželne brambe, orožništva), potem izpiske iz kvalifikacijskih zapiskov o njih (točka 93) je hraniti pri tistih brambovskih teritorijalnih poveljstvih, v kojih razvidnosti službene določbe so te črni vojski zavezane osebe. Listine glavne knjige gažistov, ki so v razmerju razvidnosti deželne brambe, je načeloma vzeti v hrambo pri njihovih domovinskih čmovojnih okrajnih poveljstvih, in sicer ločeno od listin, navedenih v točki 42. 121. Častniki in uradniki pokojnega staleža 1er v razmerju „zunaj službe“ vojske in vojne mornarice, katerih domovinska pravica (pristojnost) v enem izmed obeh državnih ozemelj monarhije ni dognano, odpadejo, ako se preselijo v dežele ogrske krone, v zasedeno ozemlje ali vnanje dežele, in da so izbrisani v črnovojni razvidnosti, je naznaniti vojaškemu teritorijalnemu poveljstvu, ki je bilo do tedaj gledé razvidnosti pristojno. Zgornja določila veljajo tudi za razvidnost s posebnimi zapiski (vzorec 18) — črni vojski zavezanih vojaških vpokojencev, kolikor se morejo ta določila zmislu primerno uporabljati na take osebe. Razvidnost pri črnovojnem okrajnem poveljstvu. 125. Razvidnost bivališča in službene določbe se piše s „črnovojno razvidnico“, ki sestoji iz črno-vojnih razvidnostnih listov, sestavljenih ločeno o vsakem posameznem črnovojnem gažistu po vzorcu 23. Razvidnost tegä seznainka (listov) je v tem, da se od primera do primera dopolnjuje in popravlja, kakor se dogajajo izpronvmbc. "\ Kadar umre kdo izmed črni vojski zavezanih častnikov in uradnikov v pokoju in v razmerju „izven služhe“ deželno brambe in orožništva in kadar drugače odpade, kadar se izpremeni bivališče ali nasta- nejo druge za razvidnost važne izpremembe gledé njih. naj brambovska dopolnilna okrajna poveljstva (brambovsko mestno poveljstvo na Dunaju) od primera do primera naznanijo to črnovojnemu okrajnemu poveljstvu. Ta poročila in naznanila o bivališčctiin druga naznanila, ki jih podajajo častniki (uradniki) v razmerju razvidnosti deželne brandie ter za častniška ali uradniška mesta v črni vojski prenamenjene osebe civilnega stanu, je treba, ko se izvedejo v razvidnici, naznaniti brambovskemu teritorialnemu poveljstvu in eventualno tistemu črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, za čigar službeno področje so dotičniki pre-namenjeni. Prav tako je tudi odhode za častniška ali uradniška mesta prenamenjenih oseb civilnega stanu, ki jih 'naznanjajo politična okrajna oblastva ali za katere izve črnovojno okrajno poveljstvo po drugem potu, in druge izpremembe ž njimi poročati, oziroma naznanjati dalje; vsa ta naznanila (poročila! se morajo vršiti s prepisom razvidnice v posnetku, ki obsega dotično izpremembo. Preselitve (izpremembe bivališča) v kak drug črnovojni okraj je naznaniti črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, v čigar službeno področje spada novo" bivališče, s popolnim prepisom razvidnice. 126. Častnike in vojaške uradnike v pokoju in v razmerju „izven službe*, potem za častniška ali uradniška mesta v črni vojski prenamenjene osebe civilnega stanu je izbrisati iz črnovojne razvidnosti, ako do konca decembra tistega leta, v katerem stopijo iz črnovojne dolžnosti, ne izjavijo, da ostanejo prostovoljno v črni vojski. 0 priliki izbrisa je odvzeti namembnice in jih uničiti, oznamenjene izjave pa predložiti brambovskemu teritorialnemu poveljstvu. \ llazvidnost pri brambovskem teritorijal-nem poveljstvu. 127. Glede razvidnosti bri brambovskih teritorialnih poveljstvih veljajo tudi v prvem in drugem odstavku točke 125 obsežena določila. Kadar kdo izmed gažistov v pokoju in v razmerju „izven službe* vojske in vojne mornarice, prenamenjenih za črnovojno službo, umre in drugače odpade, se preseli ali se fcgodi ž njim kaka druga za razvidnost važna izpreinemba, naznanijo vojaška teritorijalna oblastva to brambovskim teritorijalnim poveljstvom, pristojnim za te gažiste gledé bivališča, in ta poveljstva naj to naznanijo dotičnim črnovojnim okrajnim poveljstvom. x . • Take izpremembe z osebami, prenamenjenimi za črnovojno službo v kakem drugem brambovskem teritorijalnem področju, je naznaniti dotičnemu brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu. Izpremembe v razvidnosti bivališča je, ako treba, z izpiski iz črnovojne razvidnice, oziroma s prepisi razvidnih naznanjati dotičnim brambovskim teritorijalnim'poveljstvom. 128. Za črnovojne formacije namenjeni črnovojni gažisti se lahko ob preselitvah v tuja brambovska teritorijalna področja po pripustnosti stalež-nih razmer odkažejo tjakaj tudi v razvidnost službene določbe. Za službo v orožju v črni vojski za nepripravne razredovani in taki črnovojni gažisti, ki so prekoračili črni vojski zavezano starost in so izjavili, da so pripravljeni tudi nadalje prostovoljno služiti v črni vojski.-.naj dobe črnovojno službeno določbo praviloma v teritorijalnem področju bivališča. Vsak mesec je treba sestavili .„izkaz izpre-memb* po vzorcu 24 in ga do srede prihodnjega mesca predložiti ministrstvu za deželno bran. § 21. Imenovanje častnikov in uradnikov v črni vojski. 129. Poveljnike in častnike v črni vojski imenuje cesar na predlog ministra za deželno bran — uradnike v črni vojski imenuje ministrstvo za deželno bran — eventualno v porazumu s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom, oziroma državnim vojnim ministrstvom, pomorski odsek, z dekreti, ki jih izdela ministrstvo za deželno bran. Častniki in vojaški uradniki v pokoju in v razmerju „izven službe* ter civilne osebe, ki so bili poprej častniki ali vojaški uradniki, se določijo, oziroma imenujejo na službena mesta v črni vojski praviloma v šarži, ki jo imajo ali so jo prej imeli. Osebe civilnega stand, ki poprej niso imele častniške ali uradniške šarže, se imenujejo v najnižjo Častniško šaržo svoje staležne skupine, oziroma za uradnike v XI. činovnem razredu. Vsa imenovanja za častnike in uradnike v črni vojski se izvršč po potrebi in za dobo, dokler je napovedana črna vojska. Po točki 143 zapisanim, črni vojski zavezanim osebam in po S 16 vojnega zakona privzetim vojnim zavezancem, ki so v primeru mobilizacijo prejeli vojno službeno določbo na mesta gažislov, se ne podeli vojaška šarža (značaj). 130. Ako treba, bode ministrstvo za deželno bran zaukazalo, da se vpošlje v točki 102 omenjena predložnica (in duplo) za prcnamembo za službena mesta v črni vojski. t § 22. Nadomeščanje manjkajočih črnovojnih gažistov. 131. Da se založijo nedostatki črnovojnih gažistov, je privzeti še razpoložne, za taka mesta pre-namenjene osebe. Dokler ministrstvo za deželno bran ne razvrsti samo razpoložnih reserv po posebnih določilih, obstoječih gledé tega, je to naloženo brambovskim (vojaškim) teritorijalnim poveljstvom, pri katerih morajo poveljniki črnovojnih krdel in oddelkov zahtevati potrebne nadomestne priprave. Brambovska (vojaška) teritorijalna poveljstva morajo razvrstitve, ki so jih odredila, naznaniti ministrstvu za deželno bran. Gledé zalaganja nedo-statkov, ki se pokažejo v dobi, dokler se rabi črna vojska, so merodajni zadevni posebni zaukazi. V. oddelek. Organizacija črnovojnih krdelnih čet in oddelkov; kadri. Drugačne črnovojne formacije, določila o črnovojnih zavezancih za posebna službovanja v vojne namene. § 23. Pripravljanje za postavitev črnovojnih krdelnih čet in oddelkov. 132. Za pripravljanje organizacije črnovojnih krdelnih čet in oddelkov so merodajni zaukazi ministrstva za deželno bran. Na podlagi teh ukazil je dolžnost brambovskih toritorijalnih poveljstev ukreniti ustrezne upotujoče narcdbe, a črnovojnih okrajnih poveljstev pripraviti namembo in uvrstitev zavezancev svojega složnega okoliša. O toritorijalnih črnovojnih formacijah itd., ki jih je postaviti, naj črnovojna okrajna poveljstva do 15. dne aprila predložijo vloge po vzorcu 25 brambovskim teritorijalnim poveljstvom in ta poveljstva naj do konca aprila predložijo dokaze po enakem vzorcu ministrstvu za deželno bran. *■ § 24. Organizacija. Črnovojni bataljoni. 133. Sestavljajo se crnovojni odhodni in eventualno črnovojni teritorijalni bataljoni. Crnovojni bataljoni, ki se sestavljajo načeloma iz enega črnovojnega okraja, so samostojne krdelne čete. Iz črnovojnih odhodnih bataljonov formirane polbrigade so zgolj vojaško-taktične, ne pa tudi upravne zveze. Odhodni bataljoni se formirajo iz črnovojnih zavezancev, ki so navzoči v črnovojnem okraju in vojaško izučeni — izvzemši za nadomestne namene in za druge črnovojne formacije namenjene zavezance. Za formiranje črnovojnih toritorijalnih bataljonov, ki se zgodi na posebno povelje, je privzeti vse črnovojne zavezance, ki niso namenjeni za druge vojne službe. 134. Bataljoni se imenujejo po črnovojnih okrajih in se oštevilijo z ulomki, kojili števec je tekoča številka bataljona, imenovavec pa številka do-tičnega črnovojnega okraja, n. pr. C. kr. črnovojni odhodni bataljon Opara št. '/in “/is, s/,s, ali c. kr. črnovojni teritorijalni bataljon Opava št. */15. Za oznamenilo črnovojnih nadomestnih kom-panij se postavi številka kompanije v števcu, številka črnovojnega okraja v imenovavcu; n. pr. Črnovojna nadomestna kompanija št. I/15, 2/15; črnovojne nadomestne kompanije, ki se eventualno postavijo za črnovojne teritorijalne bataljone, dobé v števcu prihodnje tekoče številke, n. pr. 3/15. Oborožne postaje tako odhodnih kakor terito-rijalnih bataljonov in njihovih nadomestnih kom-panij naznani ministrstvo za deželno bran. Razrcdba črnovojnih bataljonov in njihovih staležev, ter določila gledé razvrstitve črnovojnega moštva so obsežena v posebnih navodilih. Gledé razvrstitve v črnovojne teritorijalne bataljone se opozarja tudi na točko 192. Kader. 135. Za vsak odhodni bataljon, ki se namerava postaviti, je že v miru naprej določiti kader. Za to potrebne podčastnike in črnovojnike je izbirati — brez ozira na njihovo domovinsko pravico — kolikor moči v mejah letnih razredov, ki se sklicujejo, iz črnovojnih zavezancev, ki imajo v črno-vojnem okraju svoje bivališče in dobro konduito ; za to dajejo opore črnovojne zglasilnice, ki ležč pri črnovojnih okrajnih poveljstvih, ter kaka izkazila glavne knjige. Tem črnovojnim zavezancem je podeliti namembnice C; pritegnejo se eventualno s po-zi vilicami. § 25. Drugačne črnovojne formacije. 136. Sestava drugačnih črnovojnih formacij je uravnana s posebnimi zaukazi. § 26. Določila o črnovojnih zavezancih za posebna službovanja v vojne namene. 137. Črnovojni zavezanci, ki se ne uporabljajo v vojski, vojni mornarici, deželni brambi ali v črnovojnih formacijah, se pritegnejo po njihovi osebni uporabnosti ali njihovem državljanskem poklicu po potrebi v posebno službovanje za vojne namene.*) Uporabljajo se: v zavodih vojske, vojne mornarice ali deželne hrambe, v zdravstveni službi (tudi v bojnih in stalnih zavodih Avstrijske družbe Rdečega križa — vštevši patrijotična dežclua [ženska] pomožna društva in viteških redov), v oskrbni službi, v vozarstvu za voznike, vodnike tovornih ži-vinčet, profesijoniste in sprevodnike za prevozne kolone, za utrdbena in komunikacijska dela, za motorna vozila vsake vrste, ki služijo vojnim namenom, za rokodelsko ali strežniško službo, in sicer po potrebi. 138. K tem službam je načeloma pritegniti vojaško ne izučene črnovojne zavezance in izmed tistih, ki so služili, le tiste, ki so nepripravni za Izjemoma se uporabljajo vojaško ne izučeni črnovojni zavezanci nekaterih poklicnih strok (n. pr. zdravniki itd.) tudi pri vojaških krdelih. ernovojno službo z orožjem ali ki so služili pri kon-jeništvu ali vozarskem krdelu in pripadajo drugi napovedi. Ako bi se pripravni sprevodniki in kovači ne mogli pripraviti iz oznamenjenih kategorij, se smejo k tem službam pritegniti tudi vojaško izučene črni vo jski zavezane osebe druge napovedi, brez ozira na vrsto orožja (krdela), v kateri so poprej služile, kolikor pa se potrebščina drugače ne more zalagati, tudi osebe prve napovedi, ki izhajajo iz konjeništva ali vozarskega krdela. Službo kakor vozniki ali vodniki tovornih ži-vinčet za vojne namene osebno opravljajoči črni vojski zavezani lastniki prevozil ali rodbinski udje, ki jih nadomestujejo, so za dobo tega službovanja oproščeni službe z orožjem, ako pripadajo drugi napovedi. Na vojaško izučene pripadnike prve napovedi se to določilo nikakor ne sme raztegniti. 139. Črni vojski zavezane osebe v točki 138 oznamenjenih kategorij se lahko že v miru imenoma predlagajo za posebne službe za vojne namene. Predlog naj se stavlja s seznamkorn, ki se sestavi po vzorcu 14 in duplu. V točkah 08 do 74, prvi odstavek za odveze od črnovojne službe obsežena določila o predlaganju, odločanju in obveščanju se zmislu primerno uporabljajo tudi na službene določitve, namenjene tem osebam. V predlogu je povedati, na koliki dan po razglasu napovedi in sklica črne vojske morajo dotičniki oditi v službovanje. Odkazane določitve vojne službe je naznaniti črnovojnim okrajnim poveljstvom, pristojnim gledé bivališča; ta poveljstva naj o tem obvestijo gledé bivališča pristojna politična okrajna oblastva, ako že ne izvedô o tem, ker se jim pošljejo namembnice, ter domovinska črnovojna okrajna poveljstva, ta poveljstva pa le gledé tistih črnovojnih zavezancev, ki so morda služili. 140. Za posebne službe za vojne namene na mesta gažistov, vštevši za razpoložno reservo določenim črnovojnim zavezancem je podeliti ,črnovojne namembnice /<“ po vzorcu 26 —: drugim črnovojnim zavezancem pa „črnovojne namembnice G“ po vzorcu 27, tej kategoriji tudi črnovojne prehodniee. Namembnice naj izdudô črnovojna okrajna poveljstva, v kojih službenih področjih bivajo črnovojni zavezanci; — namembnice se naj dostavljajo po političnih okrajnih oblastvih, katerim je tudi naloženo sopodpisovati jih. Ako izda v izjemnem primeru domovinsko črnovojno okrajno poveljstvo namembnico za črno- vojnega zavezanca, bivajočega izven črnovojnega okraja, naj se na prošnjo domovinskega političnega okrajnega oblastva dostavi s posredovanjem političnega okrajnega oblastva bivališča. V točkah 116 in 117 obsežena določila o obnovitvi in zabeležbi pošiljanja namembnic A, ter 0 hrambi zadevnih prejemnih potrdilnic veljajo zmislu primerno tudi glede namembnic B in C. , Namembnicc, ki so postale neveljavne, je odvzeti in uničiti. Za posebne službe za vojne namene individualno določene profesijoniste (delavce) morajo imeti v razvidnosti črnovojna okrajna poveljstva s pomočjo soznamkov (vzorec 28). Gledé puščanja uslužbencev pri vojaških obla-slvih in zavodih, potem pri državnih ali zasebnih podjetjih in zavodih, gledé vojaško izučenih, črni vojski zavezanih delavcev, ki so v primeru vojne tam neobhddno potrebni, veljajo določila delavskega predpisa. 141. Ako se zahtevajo črni vojski zavezane osebe šele po opravljeni napovedi in sklicu črne vojske individualno za posebne službe v vojne namene, jih je predlati za to s seznamki (vzorec 14) — in ako se ne pokaže zapreka, — s pozivnicami (točka 1 69) pritegniti v črnovojno službo. 142. črnovojni zavezanci naj se porazdelé ter pritegnejo v službovanje za vojne namene v večjem obsegu po določilih „delavskega predpisa*. Ako se formirajo za pomožne službe privzeti črnovojni zavezanci v posebne črnovojnc oddelko, dobe svoji službeni določbi in kraju uporabe primerna oznamenila. Zabeleževanje po imenih in razvidnost črnovojnih zavezancev za pošebno službovanje v vojne namene. 143. Izmed črnovojnih zavezancev, oznamenje-nih v prvem odstavku točke 138, je zabeležiti imenoma in imeti v razvidnosti : zdravnike, inženirje (iz-vzeinši železniške inženirje), arhitekte, stavbenike, diplomirane živinozdravnike in konjske zdravnike civilnega stanu; izmed zdravnikov in živinozdravnikov vrhu tega tudi tiste vojaško izučene, ki niso imeli šarže vojaškega (brambovskega) zdravnika, oziroma uradniške šarže vojaškega (brambovskega) živino-zdravnika,*) vse te osebe pa le .tedaj, če niso *) Ministrstvo za deželno bran odredi izjemoma tudi zabeležbo nekdanjih vojaških (brambovskih) zdravnikov. prenamenjene za častniška (uradniška) mesta v črni vojski. Zabeležba je naložena načeloma občinskim predstojništvom bivališča, le pri črnovojnih zavezancih, ki imajo svoje bivališče izven kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, predstojništvom domovinskih občin; ogrskih državljanov ni vzpre-jemati. Zabeležbi je dali v podstavo stanje z dne 1. januarja 1908. L, obsegati mora vseh 24 črnovojnih letnih razredov in se mora izvršiti s seznamki po vzorcu 28 — ločenimi za vsako kategorijo.*) Ti seznamki služijo za podlago za nadaljnjo ra z v id no s h na vseh za to poklicanih mestih; zalo morajo občinska predstojništva do 10. dne januarja 1908. 1. predložiti političnim okrajnim oblastvom popolne prepise teh seznamkov. Nazadnje imenovana oblastva morajo na podstavi teh pomočkov sestavljati — za vsako kategorijo*) ločene — seznamke po istem vzorcu in jih do 15. dne januarja 1908.1. poslati političnemu deželnemu oblastvu ter črnovojnemu okrajnemu poveljstvu. To poveljstvo naj po tem napravi seznamke po imenih po istem vzorcu — ločeue po kategorijah*) in v njih urejene po letnih razredih — in jih do 20. dne januarja 1908. 1. predloži brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu, ki dû pristojnemu vojaškemu teritorijalnemu poveljstvu zanj namenjene črnovojnc zavezance do konca januarja na razpolaganje po posebnih določilih, obstoječih o tem. Pozneje naj vse prirastke takih črnovojnih Zavezancev ter vse izpremembe, ki sc' prigodé s takimi osebami, vzetimi v razvidnost na podstavi zabeležka z dne 1. januarja 1908.1., od primera do primera naznanijo s seznamki po vzorcu 28 — pri večjem obsegu ločenimi občinska predstojništva političnim okrajnim oblastvom, ta oblastva političnim deželnim oblastvom in črnovojnim okrajnim poveljstvom, ta pa brambovskim teritorijalnim poveljstvom in ta vojaškim teritorijalnim poveljstvom. Ta naznanila imajo namen natančne razvidnosti **) na tistih oblastvih, katerim jih je poslati, in služijo: 1. v popolnitev prvih seznamkov z vzprejemom novo priraslih, *1 Inženirji, arhitekti in stavbeniki se lahke /obeležujejo skupno. ' **) č<‘ se pušča prazno primerno število razpre-delkov po vsakem letnem razredu, če se rabijo vložne pole in oh jako obsežni razvidnosti napravijo poselmi seznamki za vsako kategorijo in za vsak letni’ razred, se razvidnost bistveno olajša in naredi pregledna ter pripomore mfjveč k potrebni natančnosti. 2. za izbris zabeležencev, ki odpadejo, in 3. za zabeležbo vseh tistih izpreniemb z že zapisanimi osebami, ki so važne za pritegnitev teh oseb v črnovojno službo. Pod 1 do 3 navedene popravke od primera do primera je izvesti tudi v seznamkih občinskih predstojništev; gledé pravilnosti te razvidnosti naj se politična okrajna oblastva o priliki prepričajo. Nedostatke, ki nastanejo z rednim izstopom iz črnovojne dolžnosti, je obravnavati koncem vsakega leta v seznamkih in niso predmet nadaljnjega naznanila. O črnovojnih zavezancih*) omenjenih poklicnih strok, stanujočih v zasedenem ozemlju, pridejo od tamošnjih okrajnih oblastev v prvi polovici mesca januarja vsakega leta seznamki domovinskim političnim okrajnim oblastvom, ki naj po njih dopolné svojo razvidnost in ukrenejo, kar je potrebno, da se popolni razvidnost pri občinskih predstojništvih. črnovojnih okrajnih poveljstvih in političnih deželnih oblastvih. 144. Zapisane osebe naj, če se preselé v področje drugega brambovskega teritorijalnega (črno-vojnega okrajnega) poveljstva, brambovska terito-rijalna in črnovojna okrajna poveljstva, iz kojih razvidnosti izstopijo, od primera do primera z izpiskom iz seznamka naznanijo enakim poveljstvom novega bivališča. Dotični črnovojni zavezanci so potem za službovanje na razpolaganje pri tistih vojaških teri-torijalnih poveljstvih, v kojih področju imajo svoje novo bivališče; če se preselé v dežele ogrske krone, v zasedeno ozemlje ali v inozemstvo, pridejo taki črnovojni zavezanci vedno v razvidnost domovinskega brambovskega teritorijalnega (črnovojnega okrajnega poveljstva) in poslanejo razpoložni za vojaško tcritorijalno poveljstvo, ustrezajoče nazadnje imenovanemu brambovskemu teritorijalnemu poveljstvu, izvzemši tiste, ki so se preselili v zasedeno ozemlje in glede katerih obstoje posebna določila. 145. Brambovska teritorijalna poveljstva morajo zapisane črnovojne zavezance, ki so pristojnemu vojaškemu teritorijalnemu poveljstvu na razpolaganje, ministrstvu za deželno bran vsako leto do konca januarja po kategorijah in napovedih sumarno dokazati. *) Gledé uporabe teh oseb v primeru vojne veljajo posebna določila. Sumarna zabeležba in razvidnost za posebno službovanje za vojne namene razpo-ložnih črni vojski zavezanih profesijo-nistov. 146. Sumarna zabeležba se razteza na vse črnovojne zavezance določenih profesij, ki niso vojaško izučeni (niso služili v vojski, vojni mornarici, deželni hrambi — vštevši nadomestne reserve — ali v orožništvu*) in se tudi ne uporabljajo v železniški ali parnoplovstveni službi ali v posebno ozna-menjenih zavodih; za podstavo ji je dati 1. dan januarja, obsega vseh 24 črnovojnih letnih razredov in opravijo jo načeloma, brez ozira na domovinstvo (pristojnost) v stalno bivališče (stanovališče), občinska predstojništva. Ogrske državljane je privzeti, v te zabeležbo. Uspeh zabeležbe je podlaga za sumarno razvidnost na vseh za to poklicanih mestih, občinska predstojništva naj ga vpišejo v sumarni dokaz po vzorcu 29 in ga s takim dokazom naznanijo poli- Vzorec 29. tičnim okrajnim oblastvom do 10. dne januarja. Ta oblastva morajo na podstavi dohajajočih zadevnih vlog sestaviti sumarni dokaz o vseh v okraju zabeleženih profesijonistih in po en izvod tega dokaza do 15. dne januarja poslati političnemu deželnemu oblastvu, vojnemu dopolnilnemu okrajnemu ter črnovojnemu okrajnemu poveljstvu. Črnovojna okrajna poveljstva morajo do 20. dne januarja predložiti sumarni dokaz brambovskim te-ritorijalnim poveljstvom in ta poveljstva tak dokaz ministrstvu za deželno bran do konca januarja; gledé sestave tega dokaza se opozarja na določila opomnje k vzorcu 29. Sprevodniki in kovači za kolone vozil in druga vozila v primeru mobilizacije. 147. Politična okrajna oblastva morajo po naročilu predstojnih deželnih oblastev v poraznimi z županstvi izbrati potrebno število za te službe pripravnih oseb s 25-odstotnim dodatkom, jih imeti v razvidnosti in ukreniti, da se jim podelé namemb-nice, če so zavezane črni vojski. *) Po napovedi črne vojske se lahko določijo za delavce tudi taki vojaško izučeni črnovojni zavezanci, ki jih ni zadel sklic. Sloveninch.) 120 Za sprevodnike naj se določijo v prvi vrsti v okraju stalno naseljene osebe, ki so kos napornemu službovanju v vojni in ki uživajo po svojem stališču v družabnem življenju nekaj zaupanja. Sprevodnik, kateremu se odkaže praviloma 50 vozil, oziroma 50 parov opravljenih konj ali 50 tovornih živinčet. mora znati citati, pisati in računati, potem jezditi, voziti in ravnati s konji, biti zanesljiv, energičen mož in biti usposobljen vzdrževati disciplino in red med vozniki in vodniki tovornih živinčet. Za sprevodniške službe se lahko vzamejo v razvidnost tudi črni vojski ne zavezane, pripravne osebe, ki se zglasé prostovoljno, ako se zavežejo za to službo v primeru mobilizacije; nekdanji podčastniki vozarskega krdela, bojnega topništva ali konjeništva bodo posebno pripravni za to. Seznamke o Sprevodnikih in kovačih je sestaviti do konca februarja in hraniti pri suinarnih dokazih (točka 146) črnovojnih zavezancev, ki bivajo v okraju. O izpremembah gledé za to zabeleženih oseb. ki se prigode med letom ih se tičejo teh službovanj, morajo politična okrajna oblastva od primera do primera potrebno ukreniti z ozirom na predpisu primerno razvidnost in svoje seznamke popraviti. Črni vojski zavezane osebe, ki so se zabeležile za sprevodnike in kovače, je predlagati po točki 139 za določbo črnovojne službe v primeru vojne in, kadar treba, sklicati po političnih okrajnih oblastvih področij bivališča. VI. oddelek. 1. vse oborožene meščanske in strelske čete z različnimi imeni in 2. vojaška veteranska društva. Določila §§ 6, 7 in 8 zakona o črni vojski se uporabljajo samo tedaj in toliko na omenjene korporacije kakor take, kadar in kolikor se posebej pokličejo v službo črne vojske. 14:9. Tisti udje teli korporacij, ki so osebno v črno vojsko zavezani, oziroma ki so v letih splošne črnovojne dolžnosti, morajo — ako se ne ukrenejo posebna ukazila — tako kakor vse druge v črno vojsko zavezane osebe odriniti v črnovojno službo, ako se jim to veli z namembnicami ali jih po njih kategoriji in letnem razredu zadene sklic ali pa se po § 26. privzemp v posebne službe za vojne namene. Da se naj v črno vojsko zavezane korporacije uporabljajo kakor take za črnovojno službo, se ukrene po potrebi. 150. Večkrat omenjenim korporacijam je na voljo, po pravilih razdružiti se, dokler črna vojska ni napovedana. Posamezni udje v črno vojsko zavezanih korporacij, ki so pristopili, še preden je bil razglašen zakon o črni vojski, ter osebno niso več podvrženi dolžnosti črne vojske in tudi v njih služili nečejo, zaradi česar bi torej imeli izstopiti, smejo, ako bi po izstopu iz korporacije izgubili pridobljene pravice, svojo lastnost in z njo tudi svoje pravice in za-veznosti kot udje — kjer pravila tega ne branijo — obdržati, vendar samo s tem uvetom, da bodo izključeni od uredbi primernih šarž, od nošenja vojaškega orožja, opreme in znamenj, in tako tudi od udeležbe pri volit vi poveljnikov in šarž, odnosno poslovnikov. Korporacije, ki imajo vojaški značaj, oziroma nosijo vojaška znamenja. 8 28. Meščanske in strelske čete. 8 27. Načelna določila o korporacijah v črno zavezanih. vojsko 151. Ustanovitev ter organizacija in izpre-memba pravil meščanskih in strelskih čet ju podrejena določilom cesarskega patenta z dne 22. avgusta 1851. 1. (drž. zak. št. 191). 14N. Korporacije, ki imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja, in na katere se kot korporacije razteza dolžnost črne vojske — brez ozira na to, da so v obče njihovim udom ustanovljene osebne zaveznosti: vojna dolžnost v vojski, v vojni mornarici ali deželni hrambi, v črni vojski zunaj zveze korporacije, so : Dotičnim prošnjam in načrtom pravil naj pristavljajo svoje mnenje poli iona oblastva, imajoč pred očmi le uvete, da morajo take formacije, na katere se uporabljajo določila § 7, odstavka 2 zakona o črni vojski, tako v splošno političnem in socijalnem oziru, kakor tudi glede njih eventualne uporabe v slučaju vojske dajati primerno po I roštvo, namreč da bodo res služile namenom redû varnosti in vojaškega delovanja ter bodo tudi mogle izpolnili, kar se v gori pripomnjenem določilu zakona o njih predpolaga z ozirom na obleko in opremo, kakor tudi uredbo. Ako bi se takšna korporacija razdražila ali razpustila, naj to politično deželno oblastvo naznani brambovskemu teritorialnemu poveljstvu in ministrstvu za deželno bran. 152. Število častnikov in podčastnikov, ki pridejo v poštev, če se skliče korporacija v črnovojne službe, ne samo zaradi službovanja v črni vojski, temveč tudi gledé pristojbin, naj se ravna — vojaški organizaciji ustrezno — po številu meščanskih in strelskih čet; pri tem se določa, da se za formacijo • ■nega voda zahteva vsaj 20(15*), ene polkompa-nije vsaj 40 (30*1), kompanije vsaj 60 (45*2), polbataljona vsaj 130 (100*3), bataljona po 3 kompanije vsaj 200, bataljona po 4 kompanije pa vsaj 260 pravih udov (brez godbe); v teh številih so vštete vse šarže. Izvolitev poveljnikov in drugih častnikov omenjene korporacije je treba naznaniti političnemu okrajnemu oblastvu in je šele tedaj pravomočna, ako se gledé poveljnika računaje od dneva naznanila v teku enega mesca ne spotika politično deželno oblastvo, gledé ostalih častnikov pa ne politično okrajno oblastvo, ki mora v obeh primerih vprašati za mnenje dotično črnovojno okrajno poveljstvo. V § 7, oclstavek 2 zakona o črni vojski omenjeno cesarsko potrjenje poveljnikov in častnikov dobé pristojna oblastva brez inicijative poveljstev meščanskih in strelskih čet. 153. Kadar se meščanske in strelske čete kakor korporacije privzemajo za službo v črni vojski, naj po svoji moči. in to vsaka korporacija za se, sestavljajo vode, polkompanije (polcskadrone), kompanije (eskadrone), polbataljonc ali bataljone (divizije). Kadar se skupi več vodov v eno konipanijo (eskadron) ali več kompanij (eskadronov) v en bataljon (divizijo), tedaj sme število vodov, odnosno kompanij (eskadronov) bili različno in tako tudi njih moč. Številko v oklepaju pomenjajo minimalne stnleže formacij na konjih, in sicer: *) za vod, * ') za poleska-dron, * •*) za eskadron in *3) za divizijo. g 29. Vojaška veteranska društva. 154. Vojaško-veteranska društva se jemljo kakor korporacije v črnovojno službo, kakor kaže v vsakem slučaju potreba, in to se more raztezati na vse društvo ali pa samo na del njegov. V po-slednjem slučaju naj društveno načelništvo določi najprej ude mlajših letnih razredov za črnovojno službo, in po primernem času se more pristojnemu vojaškemu oblastvu predlagati, da naj na mesto v črni vojski služečih stopijo drugi udje društva. VII. oddelek. § 30. Pribavljanje nadomestila za vojsko, vojno mornarico in deželno brambo. 155. Črnovojni zavezanci se pritegnejo za nadomestne namene, če za založbo vojne potrebščine pri c. in kr. vojski in pri c. kr. deželni hrambi ne zadoščajo njihove nadomestne reserve, pri c. in kr. vojni mornarici pa ne pomorska hramba. Kateri črnovojni zavezanci so namenjeni za nadomestne namene vojske (vojne mornarice), in v katerem obsegu se pritegnejo, se določi s posebnimi zaukazi. 156. Kadar je nujna potreba, se lahko tudi pri črnovojnili formacijah že porazdeljeni črnovojni zavezanci prve napovedi izločijo iz črnovojnili formacij in uporabijo v nadomestne namene za vojsko in deželno brambo. VIII. oddelek. Obleka, oprema in oborožita. Dotacija s službenimi knjigami in pisarniškimi potrebščinami. Adjnstiranje častnikov in uradnikov. § 31. Obleka, oprema in oborožba črnovojnili krdel in oddelkov; službene knjige in pisarniške potrebščine zanje. Obleka in oprema. 157. Črnovojne odhodne formacje se oblečejo in opremijo vojaško ter dotirajo z ustanovljenim krdelnim trčnom. 158. Moštvo črno voj ni h teritorialnih bataljonov dobi vojaško obleko in opremo po brezpogojni potrebi. To črnovojno moštvo bo torej tudi v času svojega aktivnega službovanja eventualno nosilo svojo obleko; za to gre vsakemu možu 20 vinarjev odškodnine na dan. 40 vinarjev odškodnine dobé tisti, ki pridejo v službovanje z bojno kapo, bluzo, hlačami take barve in takega kroja kakor za deželno hrambo, nadalje s parom čevljev (škornjev), dobro uporabnih na pohodih. Podčastniki in poddesetniki (patrolovodniki) nosijo v aktivni službi vojaška častna in razlikujoča znamenja, namreč zvezde (portice) na ovratniku suknje, kakor je predpisano za deželno brambo, in portepej na orožju ob strani. Vsem ne popolnoma vojaško oblečenim črno-vojnikom se podeli na daljavo dobro vidna črno-Vzorec 30. rumena preveza na roki po vzorcu 30 in v svojem kakor tudi v interesu svojih tovarišev so dolžni nositi tc^prevezo pritrjeno na levi roki nad lahtom, da se v vseh razmerah lahko spoznajo za pripadnike čete, postavljene pod varstvo mednarodnega prava. Glede obleke in opreme leritorijalnih črno-vojnih formacij in delavskih oddelkov veljajo določila zadevnih navodil. Vsak mož dobi „črnovojno poverilnico“ po Vzorec 31. vzorcu 31 ter k njej spadajočo medeno kapico z vrvico vred in mora to poverilnico vedno dobro shranjeno nositi seboj; natančnejša določila so priči ejana nazadnje imenovanemu vzorcu. . ) O b o ro ž b a. 159. Krdela in bojni oddelki črne vojske se oborožijo in opremijo s potrebnim strelivom. Službene knjige in pisarniške potrebščine. 100. Službene knjige in pisarniške potrebščine se odkazujejo črnovojnim oddelkom po potrebi. Službene knjige, navodila in predpisi se lahko v miru na kratek čas v njihovo informacijo izroče prenamenjenim posebnim poveljnikom črnovojnih polbrigad in bataljonov, če to niso aktivni častniki, potem črnovojnim okrajnim poveljnikom in častnikom s posebno službeno določbo (častniki za hrano, računovodniki itd.). § 32. Obleka, oprema in oborožba za nadomestne namene vojske, vojne mornarice in deželne brambe pripravljenega črnovojnega moštva. l(il. Črnovojni zavezanci, uvrščeni v nadomestne čete za vojsko, vojno mornarico ali deželno brambo, se oblačijo, opremljajo in oborožujejo iz zalog dotičnih čet (zavodov) kakor njihovo lastno moštvo. * § 33. Oprava častnikov in uradnikov. 162. V črni vojski porazdeljeni častniki vojske in deželne brambe obdrže v črnovojni službi uniformo, ki jim gre po razmerju, kateremu pripadajo. V krdelih in oddelkih vojske ali deželne hrambe in v uniformovanih črnovojnih četah in oddelkih porazdeljeni črnovojni častniki iz civilnega stanu nosijo v času aktivnega službovanja uniformo, ustrezajočo tem krdelom, oziroma oddelkom; da si jo nabavijo, dobé sistemizirani prispevek za obleko; eventualno se jim podeli montura moštva iz zalog skladišč, če položijo nabavne cene. Ostale za častnike v črni vojski imenovane osebe se lahko poslužujejo, če so porazdeljene v neuniformovanih krdelih (oddelkih), vobče navadne obleke, morajo pa vseskozi nositi v službi črnovojno prevezo na roki, častniško kapo, vojaška razlikujoča znamenja, sabljo s častniškim portepejem — in v službi pri krdelu kakor častniki vojaškega staleža bojno prevezo. Gledé črnovojnih uradnikov se slično uporabljajo spredaj stoječi, za častnike merodajni zaukazi. Vsi črnovojni gažisti se morajo preskrbeti poverilnicami s kapicami in vrvicami vred. IX. oddelek. Napoved in sklic črne vojske; odhod v službovanje, kontrola tega odhoda, pregled (pre-zentacija), zaprise/.ha in izročitev črnovojnih zavezancev. § 34. Napoved in sklic črne vojske. 163. Črna vojska se napove in skliče na Naj-višje povelje z razglasi. 164. Napoved obsega vse črni vojski zavezane osebe in pomenja, da bodi vsak črnovojni zavezanec, dokler traja vojna, pripravljen, da odide v črnovojno službovanje. Sklic se razteza le na letne razrede, ozname-njene v razglasu napovedi in sklica črne vojske, in na tam posebej navedene skupine; kadar treba, se lahko pokličejo črnovojni zavezanci s pozivnicami tudi že pred občo objavo napovedi in sklica črne vojske. Napoved in sklic se izvede po posebnih določilih. 165. Ako nastane potreba, da se celi črno-vojni letni razredi, ko se jim je dal dopust, zopet pritegnejo v aktivno črnovojno službo, se mora zopetni sklic izvršiti tudi za razglasi ali pozivnicami. 166. Črnovojni zavezanci ne sklicanih kategorij in letnih razredov, ki so služili, pa nimajo domovinstva v svojih bivališčih, so dolžni po objavi napovedi in sklica črne vojske takoj zglasiti se pri županstvih bivališč, ki jih morajo zabeležiti v posebnih konsignacijah (popisnicah) (vzorec 36). Črnovojni zavezanci, ki imajo domovinsko pravico v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, in ki bivajo: a) v deželah ogrske krono, zasedenem ozemlju in Polimju, ali h) v inozemstvu, izvedo za napoved in sklic črne vojske ad a) z razglasi, ki se tam javno razglase, ad h) po c. in kr. zastopnih oblaslvih, pri katerih se morajo takoj zglasiti osebno ali pismeno ter natančno povedati svoj naslov; tam izvedč, ali jih zadeva sklic. Skli-cauci morajo po napotilih razglasov, oziroma črno-vojnih prehodnic (namembnic ali pozivnic), ki jih imajo v rokah, odriniti v službovanje. 107. Za tiste črnovojno gažiste, ki morajo po svoji namernbnici na poseben sklic čakati v svojem bivališču, je treba imeti že v miru pripravljene po-zivnico, hkratu potovnice po vzorcu 32. To pozivnice ter take, ki se šele iz.dado v po4 sebnih primerih, naj razpošljejo črnovojna okrajna poveljstva takoj po zaukazanem sklicu dotičnih ga-žistov priloživši prejemnico — takole: vsem, kojih naslov je natančno znan, brez ozira na njihovo bivališče naravnost — eventualno po postavljenih posrednikih — v priporočenih poštnih pošiljatvah ; za tiste, kojih naslov ni natančno znan. in sicer za častnike (uradnike) \ pokoju ali razmerju ,izven službe“ dotičnim vojaškim razvidnostnim oblastvom 1. stopnje in za ostale črnovojne gažiste domovinskemu političnemu okrajnemu oblastvu, oziroma. pol. okrajnemu oblastvu bivališča. % 168. Dovolila za potovanje smejo izjemoma podeljevati politična okrajna oblastva bivališč za določen čas napovedanim, popolnoma zanesljivim, toda s sklicem ne prizadetim črnovojnim zavezancem, ako hočejo v važnih stvareh zapustiti svoje redno stanovališče, pa se zavežejo, da se bodo vsak čas pokorili eventualnemu sklicu v črnovojno službo. Taka podeljena dovolila je izkazovati z „izkaznicami“ po vzorcu 33. Vojaški poveljnik področja napovedi, oziroma dotično brambovsko teritorijalno (vojaško) poveljstvo ima pravico iz tehtnih vojaških razlogov podelitev dovolila za potovanje za določne osebe ali začasno tudi povsem preklicati. § 33. Odhod črnovojnih zavezancev; kontrola tega odhoda. . Odhod v službovanje. 169. Crnovojuiki, katerim so se podelile črnovojne namembnice, morajo po navedbah svojih namembnic odriniti v črnovojno službo; ako so v pozneje izdani pozivni« druga naročila, so ta naročila merodajna za odhod v službovanje; morda potrebne pozivnice se izdajajo za te osebe, in sicer glede gažistov po vzorcu 32, glede moštva pa po vzorcu 34 ; dostavljajo naj se tako, kakor namembnice po določilih točke 110, vendar se lahko pri tem v nujnih primerih opusti posredovanje po oblastvih, imenovanih v prej omenjeni točki pod lit. a) in c). 170. Nadalje odrinejo v službovanje: ^ za nadomestne namene vojske in vojne mornarice namenjeni črnovojni zavezanci — brez razlike bivališča in domovinstva — naravnost na oborožilo postajo, navedeno v črnovojni prehodni«; črnovojni zavezanci, ki imajo domovinsko pravico na Tirolskem in Predarelskem, pa stanujejo izven teh dežel, potem tisti v dežele ogrske krone pristojni črnovojni zavezanci, ki bivajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, in končno v deželah ogrske krone, v zasedenem ozemlju in I olimju tor v inozemstvu stalno bivajoči črnovojni zavezanci avstrijskega državljanstva, ako vse te osebe niso namenjene za nadomestne namene, naravnost k Črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, pristojnemu glede domovinstva; 4 vsi ostali črnovojni zavezanci, prizadeti s sklicem, naravnost k črnovojnemu okrajnemu poveljstvu svojega bivališča. K temu poveljstvu morajo odriniti -— brez ozira na določbo za odhod — tudi tisti črnovojni zavezanci, ki so za službo v orožju v črni vojski absolutno nesposobni in o katerih še ni sklenjeno glede njihove fizične sposobnosti za črnovojno službo, potem taki črnovojni zavezanci, katerim jo docela neznano, kam naj odrinejo v službovanje, ker nimajo nobene vojaške izkazne listine; tem črno-vojuiin zavezancem je naročiti direkten odhod, ko se eventualno poistini kraj, kamor naj odrinejo, izročivši jim poverilnico. 171. Vsak črnovojni zavezanec iz moštva, ki je sklican v črnovojno službo ali v posebno službovanje za vojne namene, ima po železnicah in parnikih v monarhiji in v zasedenem ozemlju prosto vožnjo, če pokaže črnovojno prelmdnico (namemb-nico, pozivnico itd.). Ako ni take listine, velja poverilnica po vzorcu Vzorec 35. 35, ki se zahteva pri županu, za vozno izkaznico. Ako je bivališče predaleč od bližnjo železniške, parniške, oziroma od oborožne postaje, mora župan kolikor moči skrbeti, da se pripravijo vozila. Za nesposobne spoznani ali iz drugega vzroka vrnjeni črnovojni zavezanci uporabljajo za vožnjo nazaj, ki ie tudi brezplačna, njim izročene vojaške listine za vozne izkaznice. Črnovojnim gažistom in črnovojnim zavezancem, ki imajo po točki 140 namemhniee B, je na voljo dano odhnjaje v službovanje poslužiti se železnic in parnikov v monarhiji in zasedenem ozemlju, če pokažejo namembnico, pozivnico itd. proti plačilu voznin v gotovini ali puščanju na up: ako rabijo druga vozila, morajo predplačiloma pla4 čati pristajajoče povračilo. 172. Glede zbiranja, zabeleževanja in odhoda črni vojski zavezanih delavcev so merodajna določila zadevnega predpisa. Ako se morajo skupine delavcev spravili izjemoma po železnici (parniku) v kraj, kjer se rabijo, mora župan dotičnim voditeljem podeliti poverilnice eventualno tudi za pol nazaj. 173. Ako se potem, ko so se celi črnovojni letni razredi poslali na dopust, zopet skličejo, morajo odriniti v službovanje kakor prvikrat. Kontrola odhoda. 174. O vseh črnovojnih zavezancih, ki stanujejo v občini in so dolžni odriniti v službovanje, pa niso odrinili, mora župan poizvedeti vzrok, zakaj niso odrinili, in take, ki so se brez vzroka svojevoljno odtegnili črnovojni službi, naznaniti dotični orožniški postaji, da jih izroči političnemu okrajnemu oblastvu. Župan mora nadalje vse te črnovojne zavezance, ki niso odrinili, vzprejeti v imensko konsi-gnacijo (popisnico) po vzorcu 36, v katero je vpi- Vzorec 3D-sati tudi poizvedene podatke ali ukrenjene odredbe, in imensko konsignacijo četrti dan po sklicu črne vojske predložiti političnemu okrajnemu oblastvu. • • ÎSH S prej omenjenimi imenskimi konsignacijami naj župani vpošljejo o neprevoznih bolnikih tudi zdravniška izpričevala, ki jih naj župani tudi poverijo — izvzemši izpričevala, ki so jih izdali ali potrdili aktivni vojaški (mornariški, brambovski) zdravniki. Kontrolo in siljenje k izpolnjevanju naložene črnovojne dolžnosti je raztegnili tudi Še na tiste črnovojne zavezance, ki so navzoči v občini, pa imajo drugje domovinsko pravico (pristojnost), ter tudi na tiste domače ali tuje črnovojne zavezance, ki se morda po napovedi in sklicu črne vojske vrnejo v občino, oziroma pridejo v njo. 175. 0 vseh črnovojnih zavezancih, ki so odrinili in se prezentirali, dobe domača politična okrajna oblastva od domačih črnovojnih okrajnih poveljstev, oziroma po njih izvod prezentacijskih listov, da popravijo seznamke in črnovojne imenike. Politična okrajna oblastva naj pošljejo to pre-(zentaoijske liste, da se zabeleži odhod v službovanje v črnovojnetn imeniku, čim prej domovinskim občinam s pogojem, da se vrnejo, in ko pridejo od tam nazaj, zopet domovinskim črnovojnim okrajnim poveljstvom, kjer jih je hraniti po rojstvenih letih in v njih abecedno urejene. Sè strani političnega okrajnega oblastva naj se razteza kontrola tudi na tiste črnovojne zavezance sklicanih kategorij in letnih razredov, ki so vpisani v seznamkih (črnovojnih imenikih) črnovojnih zavezancev, o katerih pu ni došel preženi,icijski list. 17(>. Črnovojni dolžno.-ti podvržene osebe, ki pridejo za začasno bivanje v kak okoliš, ki ga je zadel sklic črne vojske, potrebujejo — tudi če v tem okolišu nimajo domovinske pravice, tudi ne svojega rednega stanovališča — da se ne pritegnejo v črnovojno službo v tem okolišu, izkaznico, ki jo je izdalo politično okrajno oblastvo njihovega rednega stanovališča (vzorec 33). Vse črni vojski zavezane osebe, ki niso odrinile in kijih orožuištvo izroči političnemu okrajnemu oblastvu, naj to oblastvo odda črnovojnemu okrajnemu poveljstvu. 177. O črnovojnikih iz moštva, ki so dobili dopust po točki 231 in 232, pa nimajo domovinske pravice v kraju dopusta, je pisali pri dotičnih županstvih posebno zabeležbo (imensko konsignacijo, vzorec 36) in jo hraniti v knjigi zglasilnici o neakliv nem moštvu deželne hrambe, da se jim morejo vročiti eventualno zanje prihajajoče pozivnice. Kontrola zopetnega prihoda v službovanje tistih, ki so na dopustu, je naložena staležni četi. § 36. Pregled (prezentacija) črnovojnih zavezancev. 1 j 178. Namer pregleda (prezentacije) črnovojnih zavezancev iz moštva je pred vsem njih komisijska preiskava in presoja glede njihove fizične sposobnosti za tisto službo, za katero so bili sklicani. Posledica negativnega rezultata te preiskave je le, da se dotičniki le začasno izločijo iz števila namenjencev za to službo, ostane pa brez pomena z ozirom na njihovo črnovojno dolžnost sploh. Sposobnost sc dožene: u) gledé črnovojnih zavezancev, ki so poklicani v nadomestilo vojski (vojni mornarici, deželni hrambi) tako, da jih zdravnik preišče tako, kakor je za prihajajoče ne aktivno moštvo sploh predpisano; b) gledé črnovojnih zavezancev, ki so poklicani, da služijo pri Črnovojnih četah, tako, da se komisijonalno preiščejo, so li pripravni za službo z orožjem, kakor na roko daje podpri-loga priloge III. k vojnim predpisom, I. del (seznamka A in li) in c) gledé črnovojnih zavezancev, ki so poklicani v kako posebno službovan je za vojne namene, tako, da se komisijonalno preiščejo, so li pri- pravni za namenjeno uporabo sploh, kakor na roko daje prej omenjena podpriloga 2.. (seznamek C)-, pri njih je predvsem dognati, ali nimajo hib, na kojih podstavi bi mogli pozneje zahtevati preskrbo. Zavezanci se pregledujejo v tistih krajih in pri tistih poveljstvih, kamor so bili poklicani, — even-lualo na onem mestu, kjer bodo za kako delo poklicani črnovojni zavezanci delali. 179. Pregledovalca komisija pri čmovojnein okrajnem poveljstvu sestoji: iz črnovojnega okrajnega poveljnika ali brambovskega (črnovojnega) stotnika kakor predsednika, z odločilnim glasom, iz brambovskega ali črnovojnega-nižjega častnika in iz brambovskega ali črnovojnega zdravnika s presojevalnim glasom. Število pregledovalcih komisij, ki naj začnejo poslovati pri črnovojnem okrajnem poveljstvu, določi brambovsko teritorijalno poveljstvo. Politično okrajno oblastvo kraja, v katerem bo pregledovanje, je obvestiti o vršečem se pregledovanju in mu je dano na voljo, da se dâ pri tem zastopati; prav taka je lahko tudi župan ali njegov namestnik navzoč pri pregledovanju. Da se poiščejo za uradovanje pregledovalce komisije potrebni prostori, ki naj se zunaj ozname-nijo in dado lahko najti, da se pripravi potrebna hišna oprava in zadostno pomožno in nadzorno osebje (med njim vsaj dva pripravna pisarja), mora črnovojno okrajno poveljstvo vse tako pripraviti, da se more pregledovanje vršiti Inez vsakega zadržka. ISO. (iledé pregleda (prezentacije) črnovojnih zavezancev za teritorijalne črnovojno formacije in gledé delavcev, ki jih je potrditi na kraju uporabe (formacije), veljajo določila zadevnih navodil. 181. Tisti, ki so prišli k pregledu, morajo oddati Črnovojne prehodrtice z obema prezentacijskima listoma (točka 229); ako bi kak črnovojni zavezanec no prinesel seboj prezentacijskih listov, jih je napisati ob pregledu; o njihovi uporabi so obsežena natančnejša določila v točki 187. 182. Črnovojne zavezance, ki pomotoma ne odrinejo, kamor bi morali po napotilih občih razglasov ali svoje črnovojne prehodnice (drugačne listine), naj pošljejo, če so sposobni za službo v orožju, do-tična poveljstva (oblastva, zavodi) na njihovo name-nišče. 183. Črnovojne zavezance moštva, ki niso bili spoznani za sposobne za namenjeno uporabo, je treba vnovič zdravniško preiskati; to se zgodi gledé namenjencev za nadomestne namene pri superarbitracijskih komisijah vojske (vojne mornarice), glede ostalih čmovojnih zavezancev pa pri superarbitracijskih komisijah deželne brambe, ki se postavijo v primeru mobilizacije. O vsakem črnovojnem zavezancu, ki je bil določen za črnovojne tormacije in ki ga je vnovič zdravniško preiskati, je sestaviti imensko konsigna-cijo (vzorec 36), ki jo je izročiti superarbitracijski komisiji z možem vred, ki se naj predstavi. Po superarbitraciji je imenske konsignacije, opremljene z izvidom superarbitracijske komisije, ter dotične za nesposobne razredovane črnovojne zavezance oddati Črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, ki potrdi izvid v moževi prehodnici ali, če ni prehod-nice, drugod in o tem obvesti tudi pristojno politično okrajno oblaslvo — eventualno potom domačega črnovojuega okrajnega poveljstva — s primerno popolnjenim prezeritacijskim listom. Za to službo za nesposobne spoznane črnovojne zavezance je vrniti trajno, za službo z orožjem nesposobne pa „do eventualnega bodočega sklica“; v ostalem se gledé prvih opozorja na točke 24 c) in 48. / 184. Pregled in prisega, ki jo potem prisežejo, nadomeščata potrjenje za čas vojne. O črnovojnih zavezancih, o katerih se spozna, da so sposobni za črnovojno službo, in ki so porazdeljeni v črnovojne formacije, ni izdati nikakih nabornih imenikov, temveč samo imenske konsignacije (vzorec' 36), ki jih je na koncu datirati, podpisati po predsedniku pregledovalne komisije in vsak dan po končanem pregledu izročiti črnovojnemu okrajnemu poveljstvu. 185. Prezentacija došlih črnovojnih gažistov naj se vrši kakor prezentacija črnovojuega moštva; te gažiste je treba samo vprašati, ali se čutijo fizično sposobne za njim namenjeno določbo vojne službe; gledé tistih, ki so za službo nesposobni ali se zde za službo nesposobni, se opozarja na določila točke 168. § 37. Zaprisega in oddaja črnovojnih zavezancev. 186. Vsak dan kadar je pregledovanje dokončano — a če nastopi kak prestanek v pregledovanju, pred tem prestankom — naj tistim zavezancem, ki so na pregledovanju spoznani, da so dobri za službo — v pričo predsednika pregledovalne komisije častnik, ki službuje kot ud te komisije, eventualno kak drug jezika vešč častnik prečita in pojasni v njih materinskem jeziku I. in V. vojni člen in na to naj slovesno prisežejo predpisano službeno prisego. Črnovojni zavezanci, uvrščeni pri teritorijalnih črnovojnih formacijah, se zaprisegajo po določilih posebnih predpisov. Črnovojni zavezanci, ki so prišli naravnost h krdelom in zavodom vojske (vojne mornarice), prisezajo, kakor je predpisano za vojsko, nasproti zavezanci, ki so prišli k črnovojnim okrajnim poveljstvom, prisezajo brambovsko prisego, ki velja tudi za črnovojno prisego. Črnovojna prisega za oddelke delavcev je obsežena v „predpisu za delavce“ ter se uporablja tudi za druge črnovojne zavezance, ki se jemljö v pomožne službe za vojne namene. Ako bi se kak črnovojni zavezanec branil priseči, se mu bere prisega posebej, in ta postopek, ki bode imel iste zakonite nasledke, kakor dejanska prisega, naj se zabeleži v imenski popisnici ter v obeli izvodih prezentacijskega lista. Črnovojni častniki vojaškega staleža — tudi taki, ki so uvrščeni iz pokojnega staleža ali iz razmerja „zunaj službe“, — naj prisezajo skupno s pregledanimi črnovojnimi zavezanci, — a avditorji, zdravniki, krdelni računovodniki in vojaški uradniki naj prisežejo prisego, ki je posebej predpisana za njih službo. Kadar se korporacije, ki imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja, privzamejo kakor take v službo v črni vojski, prisezajo udje korporacije črnovojno prisego tudi slovesno. 187. Po zaprisegi je črnovojno moštvo hkratu z njegovimi črnovojnimi prehodnicami in enim izvo-' dom prezentacijskih listov izročiti črnovojnim krdelom, ki se sestavijo. Druge izvode prezentacijskih listov je vsak dan po končanem pregledu z imenskimi konsignacijaini. omenjenimi v točki 184. izročiti črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, ki jih sortira po domovinskih občinah in nemudoma pošlje — o tujepristojnih potom domovinskih črnovojnih okrajnih poveljstev — domovinskim političnim okrajnim oblastvom, da popravijo svoje razvidnostne pripomočke ter pripomočke občin in da se kontrolira prihod v službovanje. Glede nadaljnjega ravnanja z drugimi izvodi prezentacijskih listov so merodajna določila točke 175. predzadnji odstavek. Prezentacijo tistih, ki so prišli v črnovojno službovanje, naj črnovojna okrajna poveljstva primerno zabeležijo v listih glavne knjige. Črni vojski zavezani delavci se izročajo tako, kakor je povedano v delavskem predpisu. 188. Na Tirolsko in Piedarelsko in v dežele ogrske krone pristojnim črnovojnim zavezancem, ki so se pomotoma ali zaradi kake hibe nalašč zglasili na kakem črno vojnem okrajnem poveljstvu, da so poklicani, naj se naroči, ako so za službo v orožju sposobni, da takoj odrinejo naravnost k pristojnemu < rnovojnemu okrajnemu poveljstvu, Tirolci (Pred-arelci) eventualno k dotični podružnici. Nesposobnim je zadevni izvid potrditi v črno-vojni prehodnici, ako se zdravniško ne preiščejo vnovič; hkr&tu je o tem obvestiti pristojno (domovinsko) črnovojno okrajno poveljstvo (podružnico) s prozentacijskim listom, ki se izda nalašč. X. oddelek. Sestava črnovojnih ret, pisanje staleža. Sestava oddelkov za posebne službe v vojne namene. Prostovoljen vstop v črno vojsko. § 38. Sestava kadrov in črnovojnih bataljonov; pisanje staleža. Kadri. 189. Ako se za sestavo črnovojnih bataljonov črnovojni zavezanci ne skličejo takoj v polnem obsegu, se najprej postavi ,bataljonski kader“ in tvori samostojen črnovojni oddelek. Bataljonski kader si* sestavi iz častnikov in črnovojnega moštva, ki se nalašč skličejo za to. Kadru je namen: pripravljati postavljanje bataljona, sodelovali pri pregledovanju prihajajočih črnovojnih zavezancev in seznanjati častnike in podčastnike z njihovim bodočim delovanjem. Tisti dan, ko se črnovojni zavezanci pokličejo, da se postavi bataljon, se razpusti bataljonski kader. Njegove osebe je uvrstiti v bataljonski štab in v kompanije in so zdaj okvir, po katerem je postaviti pododdelke bataljona. če se črnovojni bataljoni postavijo, ne da bi se prej sestavili kadri, naj se v takih postajah, kjer bivajo nadomestni oddelki deželne brambe ali že postavljenih drugih črnovojnih bataljonov, ti oddelki uporabljajo za pripravljalne poslove. Odhodni bataljoni. 190. Šestavljaje bataljon je izdati, različno obleko in opremo, bojno orodje, orožje in strelivo pododdelkom, odkazati stanišča, poskrbeti za prejemanje živil, namizne posode in drugih potrebščin, zagotoviti stvari za menažo in storiti vse druge potrebne priprave (sestavo in uprego trêna itd.). Bataljonski poveljnik naj uvrsti črnovojno moštvo po posebnih določilih, omenjenih za to. Do petega dneva po objavljeni napovčdi in sklicu črne vojske morajo črnovojna okrajna poveljstva doseženo stanje naznaniti brambovskemu teritorialnemu (vojaškemu) poveljstvu v izkazu po j vzorcu 37. 191. V svojem področju morajo brambovska teritorijalna (vojaška) poveljstva — kolikor moči ogibaje se železniških prevozov — sama odrediti morda potrebne izenačbe staleža; potrebno premikanje v druga teritorijalna področja zaukaže ministrstvo za deželno bran eventualno na podstavi brzojavnih naznanil, prihajajočih šesti dan po napovedi in sklicu črne vojski*. Teritorijalni bataljoni. 192. Ako se sestavijo tudi teritorijnlni bataljoni, je uvrstiti med nje pred vsem še razpoložne vojaško izučene črnovojne zavezance, potem po potrebi tiste, ki niso služili, in izmed njih v prvi vrsti zopet I tiste, ki znajo ravnati s strelnim orožjem. 193. Bo končani sestavi odhodnih in terilo-rijalnili bataljonov — najpozneje pa 8. mobilizacijski dan — morajo njihovi poveljniki brambovskemu teritorijalneinu (vojaškemu) poveljstvu predložiti naravnost „izkaz staleža“ po vzorcu 38 in hkratu tudi in duplo uvrstilni spisek po vzorcu 39 (en izvod določen za ministrstvo za deželno hran) ; v tem spisku hodi razvidna dokončna uvrstitev došlih zavezancev k štabom in kompanijam in na kor.cn za službo nesposobni ter tisti, ki niso prišli, z navedbo morda znanega vzroka, zakaj niso prišli. Enak izkaz staleža z uvrstilnim spiskom vred je vposlati vsakemu prcdstojnemu vmesnemu poveljstvu ter črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, ki naj predloži izkaz staleža nemudoma in naravnost ministrstvu za deželno bran, ko je pristavilo kake pojasnilne pripomnje. V 'uvrstilnih spiskih, določenih za vmesna poveljstva. je izpustiti tiste, ki niso sposobni za službo in ki niso prišli. • 194. Kar ostaja časa do odhoda, oziroma do uporabe bataljona, naj se porabi za vojaške vaje po navodilih in programih, ki jih izdado brambovska teritorijalna poveljstva, in za uredbo notranje službe. Navodila in programi naj bodo kolikor se da preprosti in z ozirom na to, da je malo časa na razpolaganje za izučbo bataljona, naj obsezajo posebno: n) korenito ravnanje s puško. k) da se ustreli nekolikokrat v tarčo. c.) štopanje (marširanje), izučbo v boju, <() vaje v bojnem streljanju in e) najpotrebnejše iz bojni' službe. Črnovojno moštvo se jemlje v stalež in pride v erarno preskrbo z dnem pregleda (prezentacije) ; prva dva dneva dobi to moštvo' za preskrbo iz svojega na dan etapni relutum za povračilo. Črnovojni gažisti, ki so bili imenovani iz civilnega stanu, morajo v vseh službenih spisih pred svojo šaržo vedno postaviti „ črnovojni “. črnovojno moštvo, uvrščeno ' v nadomestne namene vojske, vojne mornarice ali deželne brambe, se jemlje v stalež in ima v staleža ondukaj po predpisih. ki veljajo za te dele oborožene moči. Pri črnovojnih krdelnih in nadomestnih četah (kadrih) se sprejema črnovojno moštvo v stalež na podlagi prezentacijskih listov, opremljenih s prczen-tacijsko klavzulo. Za liste glavne knjige, hkratu za kazenske zapisnike in konduitne seznamke služijo zabeležili listi, ki se naj imajo v miru v zalogi po določilih priloge 1, lit. A—b službene knjige E —17| in ki jih je izdati takoj po prejemu prezentacijskih listov. Ko si' odpusti črnovojno moštvo, je te zabeležile liste datirati in podpisati in potem poslati domovinskemu črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, kjer jih je vložiti v zadevne listine glavne knjige: ako ni teh listin, je zabeležile liste hraniti še deset let po izstopu dotičnih oseb iz črnovojno dolžnosti — urejene po letnih razredih in v njih abecedno potem pa uničiti. Za rabo tarč, kar jih je morda v postaji sestave j in ako so sploh na razpolaganje, je treba dobiti dovoljenje postajskega poveljstva. Pisanje staleža. 19(>. Štabni oddelek in bojne kompanije naj j sestavljajo imenske popisnice (vzorec 116) o svojem skupnem staležu tak d. da bode v razpredelek J „Opomnja1' moči še kaj vpisati, ter naj jih predla-! gajo bataljonskemu poveljstvu, kjer jih je imeti I v razvidnosti; v te imenske popjsnice je treba vpi- 195. Crnovojniki, ki so bili kot podčastniki j sati tudi moštvo, ki se prevzame eventualno v sluz-ali poddesetniki (patrolovodniki itd.) odpuščeni iz J beno in oskrbno pridelitev vojske in deželne brambe. vojske, vojne mornarice, deželne brambe ali orož- ; ništva in ki morejo z listinami dokazati šaržo, ki so j (lastniki se jemljejo v stalež in se pišejo jo imeli, se prevzemajo na častnih stopnjah, na I v staleža enako kakor moštvo, katerili so prej bili. v črnovojno formacije, ako niso I izgubili pravice do vnovične podelitve prejšnje šarže ! Ako se črnovojni gažisti prestavijo nazaj v svoje (točka 35 in 37); kompanijski poveljniki zastav- prejšnje razmerje, naj se pošljejo za liste glavne Ijajo (popolnjujejo) mestu organizaciji primerna s takimi odpuščcnci — ali, ako jih ni, s podčastniki in poddesetniki, ki jih je treba imenovati in ki naj^ se v to predlagajo bataljonskim poveljnikom. Nekdanji častniki in vojaški uradniki, ki niso dobili prenamembe za take službe v črni vojski, naj se kot črnovojniki vzamejo v stalež. knjige itd. uporabljani zabeležili listi datirani in podpisani pristojnim razvidnoslnim oblastvom prvo stopnje, oziroma domovinskim črnovojnim okrajnim poveljstvom. 197. Osebje črnovojnih polhrigad je imeti za nudštevilno pri tistem odhodnem bataljonu pol- brigade, kateremu je prideljeno v oskrbo, osebje • rnovojnih okrajnih poveljstev pa pri kaki r mo voj ni nadomestni kompaniji. 198. črnovojni gažisti, ki zglasč ob prihodu svojo nesposobnost za službo ali se spoznajo, da so nesposobni za službo, naj se ne aktivirajo, dokler se drugače ne ukrene, temveč gledé tega je postopati po posebnih določilih, obstoječih o tem. Do zadevne odločbe imajo te osebe od dneva prihoda le pravico do dnevščine, ustanovljene v § 19, točka i — a) pristojbinskega predpisa za e. in kr. \ vojsko, I. del, do začasnega nastanjenja in da se j jim pripravi strežnik. Ako se poistini njihova nesposobnost za službo, jim je superplus na polne pristojbine, pripadajoče i po ^ 61. točka 2 — a) omenjenega predpisa, II. del, izplačati dodatno. 199. Ako se črnovojno moštvo pozneje odda drugemu oddelku, v bolnico itd., naj se to zgodi tako, da se pové, da je bil prehranjen in katere erarne stvari, — ki naj se mu vse popolnem dajo, Če je na bojnem polju, — ima pri sebi. § 39. Sestavljanje oddelkov iz črnovojnikov v posebno službo za vojne namene. Izjavili morajo pri predsedniku pregledovalne komisije ali pri črnovojnem okrajnem poveljstvu j ali pri poveljstvu črnovojnega bataljona, h kateremu ! hočejo vstopiti, da imajo namen prostovoljno vstopiti v črno vojsko. Ge so dobri za službo z orožjem in če vero-jetno dokažejo identiteto, se prevzamejo v črno vojsko in storivši črnovojno prisego vzamejo na se dolžnost črnovojne službe za ves čas, dokler traja napovedba. Tudi osebam v črno vojsko zavezanim, ki ne spadajo med poklicane kategorije ali letne razrede, je na voljo z istimi pogoji in uveti prostovoljno vstopiti v črnovojne čete. Prostovoljni vstop je izraziti tako v imenskih popisnicah (vzorec 36) o prezentiranem črnovojnem moštvu kakor v prezentacijskih listih. Xf. oddelek. S 41. Crnovojna služba orožništva, finančne straže in osebja državnih gozdov. 200. Oddelke za posebne službe za vojne namene sestavlja dotični poveljnik (načelnik, voditelj) na mestu, kjer se uporabljajo; razdelili jih je v skupine staniščem in delaviščem primerno. Natančneja sem mereča določila so v „delavskem predpisu“. Ako odkazane nadzorne šarže ne zadostujejo, je moči črnovojnike, ki dokažejo, da so bili kot podčastniki ali poddesetniki (patrolovodniki itd.) odpuščeni iz vojske, vojne mornarice, deželne brambe ali orožništva, zopet imenovati na njih poprejšnjo Saržo ter jih uporabljati, da nadzorujejo skupine delavcev. Črnovojne zavezance je v zmislu določil točk 195 in 196, oziroma po določilih delavskega predpisa vzeti v razvidnost in stalež ter jih pisati v njih. 8 40. Prostovoljno vstopanje v črno vojsko. 201. Osebe, ne zavezani' v črno vojsko, ki so vojaško izučene in dobre za službo z orožjem, morejo kot prostovoljci vstopiti v črno vojsko. 202. čiru prigodki v času vojske orožništvu, finančni straži in osebju državnih gozdov branijo vršiti svojo službo po odkazanem službenem področju, imajo ti stražniki in nadzorniki (pazniki), ako ni na to stran nikakih posebnih naredeb, dolžnost — ne čakaje posebnega povelja, — oglasiti se pri najbližjem ali nalašč oznamenjenem oddelku črne vojske. S tem stopijo v službo črne vojske in pod povelja dotičnega oddelnega poveljnika, kateri naj — če je kam odposlan (detaširan), — poroča to svojemu predstojnemu poveljniku. Organe finančne straže in državnih gozdov je vzeti v črnovojno prisego pač pa odpade pregledovanje. Osebam orožništva, finančne straže in državnih gozdov je izročati, kakor poznajo ljudi in svét (obližnje zemljišče), različne posebne naloge, službe slov (potov) i. dr. t. Iz njih je treba — ne porne-šujoč druge z drugimi sestavljati v njih uniformi, opremi in oborožbi oddelke, ki se naj vobče predele štabom črnovojnih krdel. Orožniški in finančno-stražni oddelki se lahko uporabljajo eventualno tudi pod vodstvom njihovih častnikov, odnosno uradnikov. Kadar »e sovražnik umakne s pravilnega službenega ozemlja orožništva, finančne straže in osebja državnih gozdov, je treba te oddelke precej razpustiti ter naj se dotične osebe poprimejo zopet svoje prave službe. XII. oddelek. Vojaška službena iu osebna razmerja crno-Yojnikov. Sodstvo in disciplinarne kazenske , stvari. Pisanje matic. § 42. Vojaška službena in osebna razmerja. 203. Pravilniki (reglements), veljajoči za vojsko, vojno mornarico in deželno brambo, ter drugačni službeni predpisi se uporabljajo zmislu pri memo na črnovojne osebo, namenjene za službe pri teh delih oborožene moči. ter pri črnovojnih četah in oddelkih. 204. Črnovojne osebo so ves čas svoje dejanske službe nasproti osebam drugih delov oborožene moči in orožništva v enakem razmerju nadrejenosti in podrejenosti, kakor osobo vojske, vojne mornarice in deželne brambe; gledé tega so vobče merodajna določila § 9 službenega pravilnika za c. in kr. vojsko, I. del. 205. Ob imenovanju za častnike in uradnike v črni vojski, ki se vrši po točki 129. se določajo činovni dnevi in činovne številke, činovni red se ustanavlja po načelih „ predpisa za določbo čina za •osebe vojaškega staleža c. kr. deželne brambe*. 201». Za določbo činovnega n‘da je merodajno to: a) pri nekdanjih častnikih vojaškega staleža: prejšnji čin in Činovni red (činovna številka) v isti šarži; b) pri nekdanjih kadetih: prav tako prejšnji čin in činovni red (činovna številka); c) pri ostalih nekdanjih podčastnikih: prejšnja resnična ah titulama šarža in dan zadnjega povišanja. 207. Zgornja določila se uporabljajo slično na črnovojne častnike, ki niso iz vojaškega staleža, in na črnovojne uradnike. 208. Za črnovojno službo določeni častniki in uradniki pokojnega staleža in v razmerju „zunaj službe“, nimajo zaradi služne določbe v črni vojski nobenih posebnih zaveznosti. Dolžnosti imajo častniki in uradniki v razmerju razvidnosti deželne brambe* v miru — razen orožnih službenih vaj — iste, kakor drugi častniki (uradniki) iz nedejanskega staleža deželne brambe. K velikim poročilom (raportom), ki se vršč vsako leto (§ 26:2 vojnih predpisov. B — 2|, IV. del) se praviloma ni* privzemajo; o kakem slučaju privzemati take častnike in uradnike iz kakega posebnega vzroka se daje na voljo brambovskemu teri-torijalnemu poveljstvu iu eventualen glavni raport se vrši za nje pri črnovojnem okrajnem poveljstvu, pristojnem glede bivališča. Za častniška ali uradniška mesta v črni vojski prenamenjene osebe civilnega stanu imajo té dolžnosti, da si utrjujejo in razširjajo svoje znanje vojaških pravilnikov in drugih predpisov, da se spodobno vedö in da točno izpolnjujejo dolžnost zgia-šati se. 209. Vloge za razvidnostim namene so proste kolka. — in ako imajo tč vloge na sebi oznamenilo: „Na uradni poziv*, tudi poštnine. Prostost poštnine se omejuje samo na dopise, ki se daj«'* na pošto in oddajajo v mejah avstrijsko-ogrske monarhije. potem v Bosni in Hercegovini, a v lokalnem prometu nima mesta. Drugim vlogam, ki se tičejo lastne koristi do-tičnikov, ne gré prostost od kolkov in poštnine. 210. Častniki v razmerju razvidnosti deželne brambe se lahko na svoje stroške udeležujejo posebnih vaj brambovskih krdel, ki trajajo krajši čas, na primer pohodnih, bojnih in strelnih vaj, sklepnih manevrov i. dr ; za to s«* je treba kratkim potom prostovoljno zglasiti pri brambovskem krdelu. v § 43. Sodstvo in disciplinarne kazenske stvari. 211. črnovojne osebe so na podstavi § 6 zakona o črni vojski z dne 6. junija 1886. 1. od dneva svojega sklica naprej dotlej, da dobé dopusl ali da se razpusti napoved, pod vojaškimi zakoni v kazenskih stvareh in pod disciplinarnimi predpisi v enakem obsegu kakor osebe c. kr. deželne hrambe. Kdor, zavezan po zakonu o črni vojski, po izdani napovedih ne sluša sklica, se zakrivi s krivin» zamudo pregreška in, če traja krivna zamuda nad 8 dni, hudodelstva. Kazen pregrešku je zapor od enega do treh mescev, kazen hudodelstvu pa ječa od šest mescev do dveh let (zakon z dne 28. junija 1890. L, g 4, drž. zak. št. 137). 212. Za osebe finančne straže in državnih gozdov, katere je privzeti v črnovojno dolžnost, se jemlje, da je tisti čas. o katerem so po določilih v točki 202. dolžne, oglasili se v črnovojno službo, tudi dan poklica, in z njimi je torej ravnati kakor s takimi, ki so poklicani v črnovojno službo. 213. Tisti čmovojniki, ki se rabijo v nadorne-stilue namene vojske (vojne mornarice, deželne hrambe), stopijo gledé tega za čas, dokler traja ta njihova namemba, v isto razmerje, kakor drugi udje vojske (vojne mornarico, deželne brambe). 214. Kar se tiče vršenja vojaške sodne oblasti o črnovojnikih, se uporabljajo slično določila zakona z dne 2. aprila 1885. 1. — drž. zak. št. 93 — o vršenju sodne oblasti za deželno brambo. Izvesti sodne preiskave proti čmovojnikom (črnovojnim osebam) so zvana sodišča c. kr. deželne brambe, oziroma na njih mestu poslujoča vojaška sodišča vojske in vojne mornarico. Sodno-oblastne pravice o črnovojnikih vršč v to zvani poveljniki slično tako, kakor je to predpisano v slučaju mobilizacije o brambovcih. 215, Disciplinarno kazensko pravico o črnovojnikih vršč poveljniki črne vojske, dalje tisti poveljniki vojske (vojne mornarice, deželne brambe), katerih poveljem tisti čas podstojč črnovojne čete. Gledč izvrševanja disciplinarne kazenske pra-1 vice so merodajna določila XIII. oddelka službenega pravilnika za c. in kr. vojsko, I. del, in njega dopolnila uporabljajo ga na c. kr. deželno brambo. Poveljniki črne vojske naj disciplinarne kazni, ki so jih komu naložili, zabeležujejo. XIII. oddelek. § 45. Črnovojna prehodnica. 217. Vsaka črnovojna oseba, ki je po zakonu z dne 10. maja 1894. I. dolžna predstaviti (zglasiti) se, izvzemši v točki 218 navedene osebe, dobi za izkazno listino „črnovojno prehodnico“ po vzorcu 40, ki obsega bistvena določila gledč izpolnjevanja črnovojne dolžnosti in črnovojne zglaševalne dolžnosti in služi za potrdilo opravljenih predstav (zglasitev). Črnovojna prehodnica služi nadalje za moštvo, odpuščeno iz vojske, vojne mornarice, deželne brambe ali orožništva pridržuje črnovojno dolžnost — hkratu za „izkazno listino“, predpisano v zadnjem odstavku § 52 vojnega zakona iz leta 1889. za primer odpusta; zaradi tega obsega tudi vse podatke v 11. delu vojnih predpisov (§ 57, vzorec 14) ustanovljene odhodnice. K vsaki črnovojni prehodnici spadata dva izpolnjena prezentacijska lista, ki se pritrdita na notranji strani zadnjega dela platnic prehodnice z dvema sponkama: s prezentacijskim listom, ki pride spodaj, je črnovojna izkaznica združena kakor kupon. 218. Izvzeti, da se jim ne podelč črnovojne prehodnice, so: a) nekdanji častniki, duhovniki in uradniki ter posvečeni duhovniki in nameščeni dušni pastirji, ki stopijo iz razvidnosti nadomestne reserve v črnovojno dolžnost; ob svojem izstopu (odpustu) prejmejo predpisane izstopne izkaznice (izkaznice, potrdilnicc), s klavzulo gledč' njim še naložene črnovojne dolžnosti; b) tiste črnovojne osebe, katerim se podeli, ker so še naboru zavezane, po § 57 vojnih predpisov, II. del, ustanovljena potrdilnica. e) vsi vojaško ne izučeni črnovojni zavezanci, katerim so se po točki 140 podelile „črnovojne namembnice /1“. g 44. j 219. Črnovojne prehodnice za vse iz bram- bovske zveze odpuščene Še črni vojski zavezane Pisanje matic. osebe ter za osebe moštva, ki stopijo iz vojske j (vojne mornarice, orožništva) naravnost v črnovojno 219. Gledč pisanja matic o črnovojnih osebah dolžnost, naj načeloma izdajajo domovinska čmo-se z.mislu primerno uporabljajo določila „predpisa vojna okrajna poveljstva po podatkih listov glavne o pisanju vojaških matic“. 1 knjige. Izvršeno izdajo črnovojne prehodnice jeza- Vzorec 40. beležiti na prvi strani doličuega lista glavne knjige na levi na gornjem robu. 220. Glede razpošiljanja in dostavljanja (vro-čevanja) črnovojnih prehodnic naj se zmislu primerno uporabljajo določila točke 50; za razpošiljanje je rabiti vedno tudi seznamek po vzorcu 9. 221. Pri črnovojnih zavezancih, katerim se podelé „namembnice C* in ki niso pripadali niti delu oborožene moči niti orožništvu, je v črnovojni prehodnici „izkaznico“ prečrtati z diagonalnimi črtami. Za osebe, omenjene v tef točki, naj izdajajo črnovojne prehodnice črnovojna okrajna poveljstva, pristojna glede bivališča. 0 izdaji lakih prehodnic, ki jo je imeti v razvidnosti z imensko popisnico, je poročati, da se primerno zabeleži pri domovinskih črnovojnih okrajnih poveljstvih, tem poveljstvom, in v namen zglasilne kontrole tudi domovinskim občinam po doličnih političnih okrajnih oblastvih. Te prehodnice naj se dostavljajo hkratu z na-membnicami potom političnih okrajnih oblastev, pristojnih glede'1 bivališča. 222. črnovojno prehodnico, ki je postala neveljavna, je izročiti županu bivališča, oziroma domovinskega kraja in ta jo naj pošlje potom političnega okrajnega oblastva pristojnemu črnovojnemu okrajnemu poveljstvu, eventualno naj se odvzame po pristojnem črnovojnem okrajnem poveljstvu in uniči. 222. Ko je izpolnjena črnovojna dolžnost, je izročiti doličniku — izvzemši v točki 218 a) in v točki 221 oznamenjShe osebe po domovinskem črnovojnem okrajnem poveljstvu, kadar se odvzame črnovojna prehodnica, „odhodnico“, v kateri je razen izpolnjene službene dolžnosti v vojski in deželni brambi (orožništvu) potrditi tudi izpolnjeno črnovojno dolžnost. 22T. Dosluženi črnovojni zavezanci, ki so bili v času črnovojne dolžnosti spoznani, da niso sposobni za nobeno službo v črni vojski (superarbitri-rani) ali ki se izselč z dovoljenjem, prejmejo tudi odhodnice od domovinskih črnovojnih okrajnih poveljstev; njihove črnovojne prehodnice je odvzeti. 225. Zaradi izdaje duplikata črnovojne prehodnice, ki se jo izgubila ali ki je postala nerabna, se je treba obrniti na zglašališča, oznamenjena v S 2 predpisa o črnovojnem zglaševanju. Kadar se obnove prehodnice, je eventualno razredbo: „nesposoben za orožje“ in, ako moči, tudi nazadnje opravljeno predstavo (zglasitev) vpisati v osebne zapiske, in črnovojno okrajno poveljstvo naj potrdi pravilnost teh vpisov; da se potrdi predstava (zglasitev), je dobiti zadevne podatke* eventualno pri domovinskem političnem okrajnem oblastvu. Formalno ni treba anulirati črnovojnih prehodnic, ki so se izgubile. 226. Na imena, nekdanjo Šaržo in domoviu-stvo se nanašajoče popravke izvrže v črnovojnih prebodnicah na podstavi priloženih listin politična 1 okrajna oblastva bivališča, zlasti o priliki obdobnih ali slučajnih predstav (zglasitev) in je prehodnice čim preje zopet vrniti dotičniui črnovojnim zavezancem. Vsako izpremembo, oziroma popravek pre-; hodnice je. kratko utemeljeno, vzprejeti kakor pri-j stavek v osebne zapiske, pristaviti datum, uradno potrditi in naznaniti pristojnemu črnovojnemu okrajnemu poveljstvu. 227. Izročuič črnovojne prehodnice je črnovojnim zavezancem odvzeti vojaške izkazne listine, ki jih imajo (vojaške ali brambovske prehodnice. j vojaške ali brambovske liste) in jih poslati črnovojnim okrajnim poveljstvom, ki naj pošljejo te 1 listine pristojnim dopolnilnim okrajnim poveljstvom. Črnovojne prehodnice, ki se odvzamejo o priliki dostavljanja odhodnic (točka 50), naj uničijo domovinska črnovojna okrajna poveljstva. 228. Nedostavne črnovojne prehodnice je j hraniti pri domovinskem političnem okrajnem obla-; stvu tako dolgo, da se črnovojni zavezanec, za katerega je določena prehodnica. izsledi ali da izstopi I iz črnovojne dolžnosti. 220. Kadar kdo odhaja v službovanje, če se napove in skliče črna vojska, daje črnovojna prehodnica pravico do proste vožnje po železnicah (parnikih) tuzemstva ter zasedenega ozemlja in se odvzame ob pregledu. 220. Ako je črnovojni zavezanec izgubil prehodnico ali ako je še nima, ji' to o priliki predstave (zglasitve) (§ 5 ; 4 predpisa o črnovojnem zglaševanju) zabeležili v zglnsiluici (razpredelek 10) in domovinsko politično okrajno oblaslvo naj zahteva izdajo črnovojne prehodnice s seznamkom po vzorcu 9 pri pristojnem črnovojnem okrajnem poveljstvu. XIV . oddelek. Dajanje dopusta. Razpust črne vojske. Pismeno potrdilo službe v črni vojski. § 46. Dajanje dopusta. 231. Dopusti se lahko dajejo ali a) iz službenih ali b) iz osebnih ozirov. . Ad a) Dopust iz službenih ozirov, se daje. kadar je črnovojnikov čez število, kadar se jim stalež znižuje ali kadar se črnovojne formacije časno ne potrebujejo. Kadar je črnovojnikov čez število, se daje dopust na nedoločen čas in se izvrši na zaukaz ministrstva za deželno bran po ukazilih brambovskih teritorijalnih (vojaških) poveljstev po vrsti črno-vojniti letnikov, počenši od najslarejšega. Dopustniki prejmejo dopuslnicc ,na nedoločen čas" po vzorcu 41 in se morajo v kraju dopusta dan po prihodu zglasiti pri županu in mu naznanili tudi svojo stanovanje ter eventualno menjavo stanovanja. Kraj dopusta se sme menjati samo z dovo Ijenjeru črnovojnega okrajnega poveljstva, pri katerem je zanj prositi naravnost ali po političnem okrajnem oblaslvu kraja dopusta; v novem kraju dopusta se je zglašati pri županu, kakor je prej omenjeno. Glede razvidnosti dopustnikov se opozarja na določila točke 177. Skličejo se zopet s pO-zivnico ali z razglasom. Kadar je pri čmovojnih krdelnih ali nadomestnih četah moči znižati stalež, ukaže to znižanje v področju delujoče armade vojaški poveljnik, drugače pa ministrstvo za deželno bran. Kadar črnovojne čete postanejo časno nepotrebne, ukaže jih z dopustom razpustiti tudi vojaški poveljnik, odnosno ministrstvo za deželno bran, eventualno velevaje ob enem sestavo kadrov. V obeh slučajih se vrši razpreta» in podelitev dopusta v čmovojnih okrajnih ali drugih sestavnih postajah. Dopustniki lu ne dobivajo dopuslnic, temveč njihov dopust je treba izraziti in potrditi v črnovojnih prehodnieuh, ki se jim i/.ročč; nadalje jim je dati na znanje, da bodo v slučaju potrebe vnovič poklicani z razglasi. Znižanje staleža ali začasen razpust oddelkov, določenih za posebne službe za vojne narjnene, ukrepajo ter na samem mestu, kjer se delo vrši, izvajajo tista oblastva ali poveljstva, ki so ukazala njih sestavo. Tudi v tem slučaju se ne dajejo do-I pustnice, temveč črnovojne prehodnice po prej navedenih določilih. Določila 4. odstavka te točke imajo tudi potem polno veljavnost, če dopustniki ne dobe črnovojne dopustnice. Ad b) Iz osebnih ozirov se sme čruovojniku dati dopust samo v res izjemnih slučajih in v posebno nujnih okolnostih, kolikor korist službe do-' pušča in da se varuje ta korist. Dopustnikom je podeliti dopustnice, običajne v c. kr. deželni hrambi. 232. Glede dajanja dopusta tistim, ki so uvrščeni v vojsko, vojno mornarico ali deželno Ibrambo, veljajo predpisi, obstoječi zate dele ob-i orožene moči. § 47. Razpust črne vojske. 233. Delovito na posamezne dežele omejeno — ali vseobsežno razpuščenje črne vojSke ukazuje cesar. 234. Zaukazani razpust čmovojnih čet in oddelkov se izvrši v opreninih in sestavnih postajah; j začne se s tem. da se razpremi in odpusti moštvo kotnpanij (oddelkov) in da se pri konipanijah (oddelkih) uvrščeni častniki prestavijo nazaj v svoje prejšnje razmerje. Kompanijski poveljniki,-računski podčastniki in podčastniki in črnovojniki, vzeti iz najmlajših letnih razredov, kar jih je potreba za redno odpravo, vzdrževanje in razredbo (razvrstitev) obleke (monture), opreme, bojne priprave, orožja in streliva in drugih erarnili predmetov, morajo ostati dotlej, dokler niso dovršena ta opravila. Bataljonski štab naj se lazpnsti na zadnje; nepotrebne osebe njegove se lahko nže tudi poprej odpuste. Crnovojnike, ki služijo v vojski, v vojni mornarici ali deželni hrambi, odpošiljajo njihove sta-ležne čele naravnost v domovino ali v izbrano bivališče, ako je to bivališče enako daleč ali bliže nego J domovinska občina. Vsi častniki, ki so služili v črni vojski, in j drugi gažisti, tudi častniki in vojaški uradniki v poboju ali v razmerju „zunaj službe* se povračajo v svoje prejšnje razmerje. 235. Pred odpustom iz čruovojne službe je k črnovojni prehodnici spadajoča dva prezentacijska lista (izkazni list) nadomestiti z novima. § 48. Pismeno potrdilo službe v črni vojski. 236. Kdor je v črni vojski opravljal službo, prejme o nji, ko se čmovojne čete končno razpuste, primerno uradno potrdilo, v obče od svojega poslednjega staležnega oddelka (bataljona, kompanije, oddelka itd.). To potrdilo je izvršiti črnovojniin zavezancem, ki imajo črnovojne prehodnice, v teh prehodnicah, druge črnovojne osebe, in sicer gažisti pa dobe črnovojne službene izkaznice po vzorcu 42. moštvo pa po vzorcu 43. Črnovojna krdela (oddelki) morajo pri brambovskih leritorijalnih (vojaških) poveljstvih pravočasno zahtevati, kolikor rabijo takih izkaznic, in golice, ki morda ostanejo, vrniti tem poveljstvom po čmovojuem okrajnem poveljstvu. Skupno potrebščino brambovskih teritorijalnih (vojaških) poveljstev je, če pride tako, dokazati ministrstvu za deželno bran. 237. Službovanje potrjujejo v črnovojni prehodnici in izkaznice izdajajo naslednja oblastva in organi, oziroma njihovi namestniki ali nasledniki: 1. ministrstvo za deželno bran za bataljonske poveljnike in njim zenačene ter za vse višje poveljnike črne vojske; v ta namen morajo brambovska teritorijalna (vojaška) poveljstva po razpustu črne vojske nominativen seznamek o teh častnikih — izvzemši aktivne — predložiti ministrstvu ter povedati domovinsko občino in domovinski okraj, rojstveno leto, potem v kateri lastnosti iu kako dolgo je služil v črni vojski ter kako se je vedel pred sovražnikom : 2. brambovsko teritorijalno (vojaško) poveljstvo za vse častnike od stotnika (ritmojstra) navzdol • izvzemši aktivne — na podstavi noinina-tivnih seznamkov, ki jih glede tega vpošljejo črno-'vojna krdela in v katerih je pri črnovojnih častnikih, imenovanih iz civilnega stanu, navesti tudi njihovo mesto v družabnem življenju, in za vsi' črnovojne uradnike : 3. za vse ostale pri črnovojnih četah uvrščene črnovojne zavezance neposrednje prcdstojni poveljniki; 4. tisti crnovojni zavezanci, ki so opravljali črnovojno službo v c. in kr. vojski, vojni mornarici, deželni brambi ali orožništvu, dobé potrdilo v črno-vojni prehodnici, oziroma službene izkaznice od dotičnih neposrednje predstojnih poveljstev. 238. Tistemu neaktivnemu moštvu, ki je bilo uvrščeno pri črnovojnih formacijah, potrdi to služ-b<(vanje poveljnik dotične formacije v vojaški (brambovski) prehodnici. 239. Ako opravlja orožniško moštvo, finančna straža in osebje državnih gozdov črnovojno službo po § 41 pri črnovojnih četah (oddelkih), naj tisti poveljnik, pod čigar poveljem so bili, tem osebam potrdi to službovanje, kadar se odpuste, v vojaški, brambovski ali crnovojni prehodnici, ki jo morda imajo: če ni katere izmed prej omenjenih listin, jv izročiti izkaznico o črnovojni službi. 240. (Irnovojnemu moštvu, organom finančne straže in osebju državnih gozdov, ki so bili uvrščeni j v službovanje pri orožniških postajah, naj to potrdi ‘ pristojno črnovojno okrajno poveljstvo. V ta namen morajo poveljniki orožniških postaj oznamenjene ! osebe po razpustu črne vojske imenovati črnovoj-! nemil okrajnemu poveljstvu z imensko popisnico (vzorec 36), v koje razpredclku za opomnje je vpi-I sati čas uporabe na orožniški postaji in prigodke j s sovražnikom, ki so se jih eventualno udeležili, s povedbo, kdaj in kje so se prigodili. . S popisnico je hkratu predložiti tudi vojaške poverilne listine (vojaško, brambovsko, črnovojno j prehodnieo), ki jih je odvzeti. Potrjene prehodnice, oziroma službene izkaz.-; nice je izročiti črnovojnemu moštvu potom poli-i tičnega okrajnega oblastva, organom finančne straže in osebju državnih gozdov pa potom njim nadre-j jenih oblastev. 241. Potrdilo, ki ga je vzprejeti v črnovojnih j prehodnicah med pristavke k osebnim zapiskom in j na katero se je tudi ozirati ob svoječasni izdaji od- hodnic, naj se na primer glasi: I .Kakor...................pri »............... ije (pred sovražnikom zvesto in hrabro! služil I od.......................................1‘.) ! (se udeležil bitke pri..........dne............... in je za svoje odlično hrabro vedenje v tej bitki tudi v črni vojski zmislu primerno uporabljajo pred-prejel srebrno svetinjo za hrabrost I. razreda).“ piši za c. kr. deželno brambo. XV. oddelek. XVI. oddelek. § 49. Gospodarstveno-upravna določila. 242. Ako za črno vojsko ni posebnih predpisov o pristojbinstvu, upravstvn in zaračunstvu, se ' § 50. Vloge, izdaje. 243. Pregled o vlogah (izdajah), predpisanih v sprednjih oddelkih, je obsežen v prilogi V. Opomnja: Priloge 1, 5, G, 7, 10, 11, 16, 18, 19, 20,21,22, 23, 24, 25, 26, 27, 32. 34, 37. 38, 39. 41, 42 in 43, ki se tičejo deloma vojaških oblastev in poveljstev samih, deloma obsezajo vzorce za namembnice in pozivnice, niso vzprejete v državni zakonik. % Priloga V. (SlovonUcb.) 128 * I / Vzorci. Pripomnja glede uporabljanja formata papirja: Za vloge, za katere ni naveden poseben format, je uporabljati malo pisarniško obliko (31/42 cm višine in širine pole); velika pisarniška oblika (40/50 cm) je naznačena z znamenjem veliki median (4(i/59 cm) z znamenjem „[□]“ pri do tien ih vzorcih. črnovojni okraj I. št. Politični okraj Občina Vzorec 2 k §07 Črnovojni imenik črnovojnega letnega razreda (rojstvenega leta) 18.. Opoiniije. (I) K razpredel ku 2. Pri enakih priimkih in imenih (krstnih imenih) naj se za natančnejše zazname-njanje dotičnega črnovojnega zavezanca navede kak pridevek, če ga ima, ali očetovo ime ali kaka dinga oznamenilun okolnost. b K razpredelkom 2 in 8. Kadar se kak črnovojni zavezanec odpiše (izbriše), je treba v razpre-delku 2 ime, a v ruzpredelku 8 v njem obseženi vpis izbrisati: (tako prečrtati, da se bode še brati moglo, kar je bilo zapisano). e) K razpredelkom V do 7 in 13. lzpremenljive podatke o tem, kje kdo prebiva (razpredelki V do 7) in zglasilne podatke, izvirajoče od občega zglašanja (razpredelek 13) je vpisovati samo sè s vi nčnikom. d), K ruzpredelku 8. Pri čmovojnih zavezancih, ki so službo v liniji in reservi doslužili v vojski ter so samo v poslednjih dveh letih svoje dvanajstletne službene dolžnosti spadali v stalež deželne hrambe, . je vpisovati čete in zavode vojske. <■) K razpredelku 13. Dokler je Se kaj ncizučenih čmovojnih zavezancev, ki so bili v razvidnosti nadomestne reserve vojske, oziroma v razvidnosti deželne hrambe, je to nekdanje vojaško službeno razmerje zaznamovati pri dotičnih osebah. fj Zaloge čmovojnih imenikov, kar jih imajo občine, je treba porabiti, ne da bi se prilagodile novemu vzorcu. 1 Braun Karel oženjen, fabricant Nižjeavstrijsko, Dunaj 1 Gärtner Krnil Oženjen, gostilničar 20 •k • A'ttkr Frtocc oženjen, ključavničar 35 • 1 Fiedler Viljem oženjen, učitelj 12 • • Opuiniiju. Kakor primer za vpisovanje podatkov so se vzeli črnovojni zavezanci letnega razreda 1871. Je služil v vojski, vojni mornarici ali deželni brambi (vštevši nadomestne reserve) ali v orož-ništvu, pri katerem krdelu in v kateri s n rži Za službo z orožjem v črni vojski Za vsako službo v črni vojski Razlogi, zakaj je število O p o m n j a večje manjše nesposoben, in iz katerega vzroka 8 9 j 10 11 12 13 1893. 1. po-trjen 1890. 1. potrjen kakor e. p. * 1890. 1. prostovoljno potrjen • 1094. 1. super-arbitriran; ohromelost desnega spodnjega uda Oprostilno izkaznico prejel 10,4. 1904. 1. Bataljon bojnih lovcev št. 9, res. poročnik 31./12. 1902.1. izstopil iz zveze deželne hrambe Prenainenjen za častniško mesto v črni vojski. Zglasil se je: 1903 ,1904., 1905., 1906. 1. 27. inlanterijski polk, narednik 1901. 1. super arbitriran ; nima levega palca 31./12. 1902.1. odpuščen iz zveze deželne bramhe • Zglasil se je: 1903. 1. It. koYwi lopničarski . FŠ! višji karta]) ir • 1906. 1. super-arbitriran; izrečena jetika 31./12. 1905.1. odpuščen iz zveze deželne brumbe Odlmdnico prejel 1. 12. 1906. 1. Zglasil se je: 1906. 1. 3. brambovski inlanterijski polk, n. a. 'poročnik majhne štajerske ob čine. • 1906. 1. iz I. semkaj prestavljen • Prenainenjen za častniško mesto v črni vojski. Zglasil se je: 1906. 1. Črnovojni okraj l. št. Politični okraj Občina Vzorec 3 k §9. Posnetek iz črno vojnih imenikov. Letnik (starostni razred) Število čmovojnih zavezancev Od teh so služili j v deželni v voiski , ,. , . . J . .v branim (voj,n mornarici) (orožnišlvu) vštevši nadomestne reserve 1805 1866 1867 1868 1869 1870 1871 1872 1873 1874- 1875 1876 1877 1878 1879 1880 1881 1882 1883 1881 1885 1886 , 1887 1888 Vsota . V 1. dne...................19 I. I., župan. Opomnja. Vpisane letne številke so dane samo za primer za leto 1907. Oblika papirja: Q Ime korporacije po pravilih (strelska četa) Vzorec 4 Stnjališče korporacije (Ascii) k § 11 'Hkratu primer., Spisek èrni vojski zavezanih udov korporacije. Priimek |lme (krstno) Število glav 1 Î S:s Ig >GQ Kojstveno leto Domovinska občina (politični okraj, dežela) Stan, značaj, opravilo 1 I M Je pod službeno dolžnostjo v vojski (vojni mornarici, deželni brambi) (krdelo in šarža) Služil je vojski, vojni mornarici ali deželni brambi (tudi v njih nadomestnih reser-vah) ali v orožništvu (krdelo in šarža) Oponmja udov v črno vojsko zavezanih 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 Krause Anton poveljnik 1876 Ascb trgovec 1 vojska, infantr., narednik * - 1 Gold Karel nadporočnik. poveljnikov namestnik 1869 « krčmar !» deželna bramba, infanterija, četo-vodja 1 Öhm Josip poročnik 1877 » fabrikant !» vojska, kaval.. korporal 1 Reuß Franc !» 1860 n !» » 1 Ji Ig Edvard narednik 1865 !» mesar - • vojska, boj. art., predmojster 1 König Adolf četo vodja 1864 !» hišn. pos. - 1 Becker! Edmund S 1869 * ekonom !» vojska, lovsko krdelo, četovodja 1 Baler Arnold korporal 1878 »» fabrikant !» vojska, infantr., korporal 1 Ludwig Rudolf n 1870 !» steklar »» 1 Kahl Josip s 1867 !» pek !» • vojska, infant« rija, poddesetnik 1 Jobst Anton t» 1866 !» stavbenik It vojska, kavnlerija, korporal 1 Lang Robert poddesetnik 1879 - ključavničar » vojska, infantr., korporal 1 Schmied Albert s 1865 1* mizar » 1 Fischer Josip s 1866 »» vrvar 1» • dež. bramba, infan-terijn, poddesetnik 1 Zenk Artur s 1866 » slaščičar * 45 drugih udov • 6 30 60 Skupaj • 10 36 I., dne............19 . . Podpis poveljnika (društvenega načelnika): Opomnju: Izmed meščanskih čet in strelcev naj se častniki, podčastniki, poddesetniki (patroljovodniki), izmed vojaških veteranskih društev pa udje načelništva vpiše,jo’imenoma, — vsi drugi udje skupno. Hazpredelke 2 do 9 jo izpolnili po besedilu načelu le pri udih, ki jih jo navesti imenoma; pri drugih udih ostanejo razpredelki 3 do 7 prazni, v razpredelkih 8 in 9 je vpisati skupno število „službenih zavezancev“, oziroma „doslužencev“. Zgoraj vpisani podatki služijo kakor primer za meščansko četo; veteranska društva itd. naj sestavljaje te spiske ravnajo slično. _________ V točki 150 predpisa omenjenih udov ni zabeležiti za čmovojne zavezance. — Kar bi bilo morda šarž nad normalni stalež, je v razpredelku za opomnje dokazati s številkami in opravičiti. Oblika papirja: Q 129 (SlovvnUch.) G. kr. črnovojno okrajno poveljstvo . . v Vzorec S k §12. (Trofeje.) Odhodnica. I. I...................................................................rojen v letu 18 . . v........................., političnem okraju....................., deželi..................., imajoč domovinsko pravico v.........................., političnem okraju ... ..........., deželi......................, je (zvesto, hrabro, pošteno) služil v vojski (vojnem pomorstvu) pri......................... .................................skozi . . let, . . mescev, . . dni, nadalje pri brambovskem (deželnostrelskem) ..................................let, . . mescev, . . dni. nazadnje kot............................... (udeležil se je vojne .......................,v nji bil . . . krat ranjen ter je bil zaradi hrabrosti, ki jo je pokazal v bitki piri..................odlikovan z.........................). On ima pravico-nositi ................................................. Ker je imenovanec z 31. dnem decembra 19 . . popolnoma zadostil tudi črnovojni dolžnosti, zato se mu daje ta listina. .............dne . . t08a................19 . . ('. kr. čmovojni okrajni poveljnik: Podpis: Službeni i pečat. \ Opomnja: 1) Ta odhodnica je določena za take doslužcne črnovojne zavezance, ki se po docela dovršeni črno-vojni dolžnosti odpusté iz črne vojske. 2) Ako kdo izgubi odhodnico, naj se mu izroči potrdilo, ki obsega bistvene podatke odlmdnice. :i| Poleg resnične Saiže je navesti tudi titulamo šaržo, ki jo je morda imel. 4) Črni vojski zavezanim osebam, ki so služile in se izselé z dovoljenjem, je izročiti tako odhodnico s pri- merno izpremenjenim besedilom. 5) Oblika papirja: 3(5_cwi široka, 30 cm visoka. Politični okraj: G. kr. črnovojno okrajno poveljstvo št . v . Vzorec 9 k S Ul- Seznamek o odhodnicah (čmovojnili prehodnicah), ki se razpošiljajo za nastopno imenovane erno- vojne zavezance. Ime (krstno) in priimek Rojstveno leto Ima domovinsko pravico (je pristojen) Bivališča *) Poklic v življenju (značaj, | opravilo, posel, s katerim se živi) Služil je V vojski, vojni mornarici, v deželni brambi (vštevši nadomestne reserve) ali v orožništvu Opomnja ! 1 J i| 1 0 občina politični okraj, dežela £ 0 1 g J J 0 Ö 1 ji 'S >N ,krdel,°J šarža (zavod) ! koliko — ! i - *) V se navesti te pod konzulsko obla Obliku pa ziiainkil tike kai stvo, v pirja : C — 2 3 - If- is lil .2.5 sr igajo p je — d 11 je bi 0 točk a se tc vališče 50, e) listin dotier za či ï no b epa m novojne odo poši ožn. zavezani jale naza e, bivaj« j, — eve če v inozemst ritualno jo ime VU, nova 0 U 1 G. kr. črnovojno okrajno poveljstvo št. . .v Vzorec 12 ~~ kg M. (Trofeje.) Odhodnica. rojen je (zvesto» I. I...........•............................................ v letu 18 . . v . .................., političnem okraju . . . deželi.................., imajoč domovinsko pravico v............. političnem okraju......................, deželi................... hrabro, pošteno) služil v vojski (vojnem pomorstvu) pri........................ ..............................skozi . . let. . . mescev, . . dni, nadalje pri deželnobrambovskem (deželnostrelskem)....................................skozi . . let, . . mescev. . . dni. nazadnje kot................................... (udeležil se je vojne........................v nji bil . . krat ranjen ter je bil zaradi hrabrosti, ki jo je pokazal v bitk . pri.....................odlikovan z .........................................................). On ima pravico nositi ( naborne Ker imenovanec po sklepu j popreskusevalne ( nadpredgledne komisije v z dne . . teBa .... . . 19 . . zaradi hib nikakor ni sposoben za izpolnje- vanje črnovojne dolžnosti, se oprošča nadaljnje črnovojne dolžnosti in se mu podeljuje ta listina. , dne . . tcKa .....19.. C. kr. čmovojni okrajni poveljnik : Službeni Podpis: pečat. Opomuju: I ) Ta odhod niča je določena zn tako dosluženo črnovojne zavezance, ki se v času, dokler traja njihova črnovojna dolžnost, zaradi kake hibo oprosté črnovojne dolžnosti. 2) Ako kdo izgubi odhodnico, nuj se mu izroči potrdilo, ki obsega bistvene podatke odhodnice. 3) Poleg resnične Sarže jo navesti tudi titularno šaržo, ki jo jo morda imel. t) Oblika papirja: 3(> cm široka, 30 cm visoka. lotrebi Vzorec 13 k § 14. Politično okrajno oblastvo. Potrdilnica oprostitve od črne vojske. Za črnovojnega zavezanca I. I................................, imajočega domovinstvo v občini I............., rojstveno leto 18 . . , značaj (opravilo, zaslužek) »Q sklepu naborne komisije vi tega . . . 19 . b a sklepu popreskuševalne komisije vi.. . . te8a . . . 19 . sklepu nadpregledne komisije vi.. . . . te»a. . . . 19 . , oprošča dolžnosti črne vojske, ker zaradi hib nikakor ni pripraven izpolnjevati jo. Y I...................., dne . . le«a................... 19 . . Pečat. Predstojnik političnega okrajnega glavarstva : Podpis : Vzorec 14 k § 15. Vrhovni dvomi urad, osrednje oblastvo, oblastvo, .prometni zavod itd. Seznamek orni vojski zavezanih oseh, katerih odveza od črnovojne službe za slučaj vojske se po § 2 *) zakona o črni vojski predlaga za to, ker so neogibno potrebne, da oskrbujejo reci javne službe ali koristi. Opomnjn. K razpredelku i. V spiskih (imenikih) nižjih oblastev itd., izvzemih prometne zavode, naj se tekoče Številke ne vpisujejo; te številke se vpostavljajo stoprav pri oblastvih, ki izrekajo svoje mnenje; vsako leto je začeti s številko 1. h) K razpredelkoma 2 in C. Razpredelek 2 se izpolni le pri častnikih in vojaških uradnikih v pokoju in razmerju „zunaj službe“ ali pri gažistih v razmerju razvidnosti deželne hrambe; razpredelek 6 ostaja pri njih prazen. <•) K razpredelku 3. Imena tistih čmovojnih zavezancev, katerih odvezi od črnovojne službe ne pritrdi oblastvo, ki izreče svoje mnenje, je treba v seznamkih rdeče prečrtati. (I) K raz predelu 6. Pri črnovojnih zavezancih, ki so v vojski opravili službeno dolžnost v liniji in re-scrvi in so le v zadnjih dveh letih njihove službene dolžnosti pripadali staležu deželne hrambe, je vpisati krdela in zavode vojske. t ) K razpredelku 13. Pri črnovojnih zavezancih, ki spadajo v kategorije, omenjene v točki 04, c) in d) in se predlagajo za odvezo, je povedati, da so dotičniki, in sic. k točki 64, c) kakor zdravniki, inženirji itd. zabele/.eni, k točki 04, d) individualno določeni za službovanje v vojne namene in da so se jim podelile črnovojne nmnembnice. *) Pri predlogih po § IG, da se kdo pusti, in pri predlogih po § 26, točka 139 je primerno izpremeniti napis. Tekoča številka Šarža (značaj) in vojaško službeno razmerje Ime (krstno) in priimek in kak pridevek, če ga ima Rojstveno leto ; Domovinska občina, politični okraj, dežela Dejansko služil: v vojski, v vojni mornarici, deželni brambi (tudi njih nadomestnih reservah); v orožništvu Krdela; šarža Je prenamenjen za častniško ali uradniško mesto v črni vojski Civilno Oblastvo (železniško ali pamoplov-stveno podjetje) itd. 1 2 3 4 5 0 7 8 * • namešženje Kraj nameš&enja Službena lastnost Razlogi, zaradi katerih je vsak posameznik neogibno potreben v službi, ki jo opravlja Sklep brambovskega teritorialnega poveljstva, odnosno ministrstva za deželno bran O p o m n j a 9 10 11 12 13 \ • < - • - ^ \ • — r • (SlovenUeh.) C. kr. ministrstvo za deželno bran. G. kr. deželnobrambovsko poveljstvo v I. . . k št.........................iz 1. 19 Vzorec 15 k § 15. Za c. kr. deželnobrambovsko poveljstvo v . . Za c. kr. črnovojno okrajno poveljstvo št. . . Razvidnica o nastopno imenovanih čmovojnih zavezancih, odvezanih od črnovojne službe. K točki 74 predpisa o organizaciji črne vojske. 1 Tekoča številka v odveznem predlogu 2 Šarža (značaj) in vojaško službeno razmerje 3 ime (krslno) in priimek ter pridevek, če ga ima 4 Rojstveno leto • 5 Domovinstvo občina ■ politični okraj dežela 6 -7 Je aktivno služil; krdelo; šarža - Prenamenjen je za častniško (uradniško) mesto v črni vojski 8 Civilno nameščenje oblastvo itd. 9 kraj uameščonja 10 službena lastnost Opomnja. Vrhovni dvomi urad, osrednje oblastvo, deželno oblastvo itd. Yzorec 17 (Za primer: G. kr. poštno in telegrafsko k § 15. ______ravnateljstvo na Dunaju.)___________ Za magistrat c. kr. države glavnega in prestolnega mesta dunajskega. Izkaz o izpremembah, ki so se dogodile z osebami, odvezanimi od čmovojne službe, v . . tečaju leta 19 . . . Odvezo od črno-vojne službe je priznalo Šar/a (značaj) in vojaško službeno razmerje Ime (krstno) in priimek ter pridevek, če ga morda ima C s o g £ m 'S CC ‘~£ 0 1 I I 0 1 1 Je aktivno služil: v vojski, v vojni mornarici, deželni brambi (vštevši nadomestne reserve), v orožništvu; — krdelo šarža Prenamenjen je za častniško ali uradniško ll mesto v črni vojski j Civilno name-ščenje Kakšna izprememba se je dogodila z odve- zancem a Ö S o D- O Oblastvo (železniško ali parno-plovstveno podjetje) itd. Kraj nameščenja Službena lastnost S u o 'S C S 0 t e j« 1 o "5 s 0 1 i ■S O §š If S S v -- •g T3 v letu pod tekočo številko seznamka Dunaj 1907 30 Karel Gruber 1800 Dunaj C. in kr. infanterijski polk št. 84, pgročnik 1 C. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo na Dunaju Dunaj poštni kon- trolor umrl izbrisan 1907 114 • Vincenc Herzog 1807 G. in kr. infanterijski polk(št. 4, narednik poštni asi- stent Prestavljen v St. Pölten in ima tam domovinsko pravico sezon k poprav- ljen 1907 138 Rudolf trobel 1807 G. kr. brambovski infanterijski polk št. 1, poročnik 1 poštni oficijal začasno vpokojen izbi isan 1907 410 • Edvard Ortli 1871 G. in kr. nlanski polk št. 5, korporal uradni sluga odpuščen izbrisan 1907 482 • Adolf Sychra 1874 inženir izstopil izbrisan 1907 510 Josip UOlim 1800 C. kr. brambovski infanterijski polk št. 1, četovodja pismo- noša pravilno roj-stveno leto: 1808 se/namek poprav- ljen 1907 521 • Anton Gold 1800 1874 C. in kr. bojni lovski bataljon št. 21, višji lovec poštni oficijal Pred vstopom v črnovojno dolžnost prostovoljno potrjen, ni več zavezan črni vojski izbrisan 1907 530 • Karel Jošt G. in kr. komi artilerijski polk št. 2, ognjar poštni asi- stent r>c zavezan deželni brambi izbrisan $ . I s K M ► CÖ .9 >o ja O p I o o 9 ‘P Ja o o c >o VP p O) O Oh o a ‘rt* Ja o o c 'o* > e >o h JC o "co » ► o Oh O JJi tli > o a 2 o □ o. * ja O Občina Politično okrajno oblastvo G. kr. črnovojno okrajno poveljstvo št. . . v G. kr. brambovsko poveljstvo v I Sumarni o razpoložnih, vojaško ne izučenih, črni Občina (politični okraj, črnovojni okraj) Î 1 I ! 1 Ključavničarji j Strojni ključavničarji j Pilarji j Kovinski livarji | 1 1 1 j Svinčničarji (pokositrevalci)|j Kleparji J Strojniki 1 I 1 I Î Puškarji j Mehaniki j Elektriki | Zidarji j 1 _o "o g a ed US Krovci j Tesarji : Ladijski tesarji (gradilci ! čolnov) j 1 2 3 4 5 ti 7 « 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 ♦ Datum. Opoimiju. Ta zabeležck se stavi na I. dan januarja, obsega vseh 24 črnovojnili letnih razredov ter se sestavlja V vlogah fmovojnih okrajnih poveljstev je vsote izkazov posameznih političnih okrajnih V vlogi brambovskih teritorialnih poveljstev je izkazati vsoto po črnovojnih okrajih in na No zapisujejo se: a) vsi vojaško izučeni črnovojni zavezanci (izvzemši liske, ki so nesposobni za orožje); b) vsi rokodelci, ki imajo delo pri železnicah in pri paroplovstvu (z delavnicami in ladjetvoruicami c) vsi rokodelci, ki se uporabljajo pri posebno imenovanih tehničnih napravah ter morskih Vzorec 29 kljlieT \ izkaz vojski zavezanih rokodelcih (profesijonistih). 0 p o m n j a načeloma po rednem bivališču črnovojnih zavezancev. •— Ogrske državljane je vzprejemati v ta seznamck. oblastev vrstiti drugo za drugo in na koncu izkazati skupno vsoto, koncu skupne vsote. vred) in družbah in zavodih, in na katere se ni ozirati pri porazdelbi in dobavi črni vojski zavezanih delavcev. N't Vzorec 30 I illH; I m II! II I üP S in •n |SI I ! S 'lil : S ;|l II ji! !! II 1 : i Črno voj na preveza na roki. v (Crnoruiuena preveza na roki.) Preveza na roki je narejena iz 5 4 cm âiroke porte in je prilično45 cm dolga; ona kaže tri enako široke proge, izmed katerih je srednja črna, obe zunanji pa rumeni. Spodnja stran je podvlečena z ubeljenim Sifonom. Na enem koncu so nameščene na zunanji strani v 3 vrstah po 3 pentljice, na drugem koncu med porto in pod-vleko pa so všiti 3 zaponci (dedci), s katerimi se preveza na gornji obleki pritrdi okoli leve nadlehti in po potrebi uravnava ohlapneje ali tesneje. I i: a :a “1 mm i j .-J i~J Črnovojna poverilnica. (Naravna velikost.) Črnovojni odhodni bataljon Levov št. 3 19 O C/3 c > krajni občini Budkôw . . kompanija (črnovojni nadporočnik) 1s e> političnem Böbrka Franc Frick O rt 13 t-, rt ~ okraju e j Rojstveno leto: 1872 deželi Gališki 9 cm Določila gledé črnovojne poverilnice. 1. Poverilnica je pripomoček za lažja določitev identitete (istosti) kake osebe v vojni in zasleduje tudi namen, da se zaostali lažje potegujejo za svoje državljanske pravice. 2. Poverilnica je za črnovojne zavezance, katerim so se podelile črnovojne prehodnice, kakor kupon združena z enim izmed prezentacijskih listov, ki sta priložena črnovojni prehodnici, ima pri gornjem vzorcu, po katerem je vpisovati, navedene dimenzije in je v miru v črnovojni prehodnici, vložena med prezentacijskima listoma. Ako bi bilo neznano, kje ima dotičua črnovojna oseba domovinsko pravico, je črtati besede „ima domovinsko pravico“ in postaviti zalo „stanovališče*. Pii vpisih, ki naj se pišejo kolikor moči razločno, je rabiti samo latinske črke. Poverilnica se, kadar se rabi, ko se je odločila od prezentacijskega lista, enkrat (v sredi) preganjana hrani v medeni kapici in se nosi v mošnjičku desnega hlačnega žepa; vrvico kapice je pritrditi na gumbnici hlačnega žepa. Tisti črnovojni zavezanci, ki niso vojaško oblečeni, nosijo v medeni kapici shranjeno poverilnico v žepu svoje civilne obleke; vrvico kapice je na žep pritrdili s par šivi. 3. Poverilnice za črnovojno moštvo, ki je določeno za nadomestne namene in odhaja k vojski, vojni mornarici, oziroma deželni hrambi, se imajo v zalogi pri dotičnih nadomestnih četah (zavodih itd.) — dokler črnovojno moštvo nima poverilnice v črnovojni prehodnici. Poverilnice za tiste k teritorijalnim črnovojnim formacijam uvrščene črnovojne zavezance, v kojih prehodnicah še ni poverilnice, je hraniti — urejene abecedno v posameznih formacijah — pri tistem poveljstvu, kateremu je naloženo sestaviti formacijo. Za take sklicane črnovojne zavezance, ki ne prinesejo seboj poverilnice, naj imajo črnovojna okrajna poveljstva tako v svoji postaji kakor v zunanjih sestavnih postajah teritorijalnih črnovojnih formacij vedno zadostno zalogo takih (posameznih) listov. Za moštvo črne vojske se zalaga potrebščina medenih kapic na račun državne blagajnice in jih je imeti v razvidnosti kakor druge predmete moževe opreme. Črnovojni gažisti ter druge za častniška in uradniška mesta prenamenjene osebe si morajo sami nabaviti medene kapice in poverilnice; dobijo jih lahko, če jih plačajo, iz zalog, kar bi jih bilo morda več. (SkwonUoh.) 131 4. Poverilnice naj se izdajajo o priliki, ko se izdajajo črnovojne prehodnice; prvi dve vrsti na levi ostaneta do prezentacije (uvrstitve) moža prazni; po prezentaciji (uvrstitvi) je poočititi na prvi vrsti poveljstvo, oblastvo, krdelo, zavod ali ime delavskega oddelka itd., na drugi vrsti pododdelek in šaržo, pri delavskih oddelkih in drugih formacijah pa kraj uporabe (sestave). Za sklicane črnovojne zavezance, ki ne prinesejo seboj poverilnice, naj izdajajo take liste dotična poveljstva (načelniki, voditelji itd.). 5. Medene kapice za črnovojna krdela (oddelke itd.), ki se sestavijo v primeru mobilizacije, je hraniti v skladišču dotičnega črnovojnega okrajnega poveljstva, kapice za teritorijalne črnovojne formacije pa v tistih skladiščih (zalogah), kjer so opremni predmeti teh formacij. Za črndvojne delavske oddelke itd. je imeti potrebne golice in medene kapice v zalogi pri tistem črnovojnem okrajnem poveljstvu, iz čigar okraja so zahtevani delavski oddelki (profesijonisti, delavci itd.) določeni, oziroma razvrščeni; to črnovojno okrajno poveljstvo mora tudi skrbeti, da se eventualno pravočasno pošljejo potrebne poverilnice s kapicami vred v kraje sestave (uporabe), oziroma da se oddajo poveljniku (načelniku, voditelju itd.) delavskih oddelkov. 6. Vse osebe iz staleža gažistov in moštva čmovojnih krdel in teritorijalnih črnovojnih formacij, ki se sestavijo v primeru mobilizacije izvzemši osebe stalnih nadomestnih formacij v odprtih krajih, potem v takih postajah nahajajočih se oblastev, poveljstev in zavodov — potem tisti črnovojni zavezanci, ki se naj prezentirajo po določilih dotičnih pregledov o potrebi delavcev, oziroma po njih sestavljeni obči razvrstitvi delavcev, naj bodo opremljeni s poverilnico, shranjeno v medeni kapici, ki jo nosijo vedno seboj od prezentacije (uvrstitve) pa dotlej, da dobé dopust (da se odpuste). Ako se črnovojno moštvo premesti, obdrži poverilnico s kapico vred in poverilnico je, ako se prestavi v svojem črnovojnem krdelu, primerno popraviti, sicer pa obnoviti. Ako črnovojnik izgubi poverilnico ali kapico ali ako postane poverilnica ali kapica nerabna, mu je podeliti novo poverilnico, oziroma novo kapico. Črnovojno moštvo, ki pride kakor obolelo (ranjeno) v kak zdravstveni zavod, paj obdrži poverilnice s kapicami vred pri sebi. Ako prinesejo umrle v kak zdravstveni zavod, naj se jim odvzamejo poverilnice s kapicami vred. ko se je poistinila identiteta (istost) šele neposrednje pred pogrebom. Poverilnice tistih, ki so umrli v kakem zdravstvenem zavodu ali ki so bili mrtvi prineseni tja, naj potrdi zdravnik glede tega, kakšne smrti so umrli, in glede dneva smrti in naj jih vroči s kapicami vred svojemu dušnemu pastirju. Ako umre kdo na prevozu, naj voditelj prevoza iu še en črnovojnik (vojak, delavec itd.) zadaj na poverilnici potrdi smrt, n. pr.: „Na prevozu v bojno bolnico št.........umrl dne 16/6. 19. . . . I. I. črno- vojui korporal (korporal), 1. 1., črnovojni desetnik (desetnik).“ Ako se mora tak mrlič oddati krajnemu oblastvu, da ga pokoplje, je mrtvecu odvzeli poverilnico in voditelj prevoza naj jo izroči poveljstvu, ki prevzame prevoz in ki naj poverilnico s kapico vred vroči svojemu dušnemu pastirju. Ako se mrlič, izroči vojaškemu oblastvu i. t., da ga pokoplje, je pustiti poverilnico s kapico vred do pogreba pri mrliču in potem jo naj pošlje dotično oblastvo i. t. svojemu dušnemu pastirju. Tistim, ki so ostali na bojišču, naj odvzame poverilnice s kapicami vred neposrednje, preden se pokopljejo, črnovojni častnik ali podčastnik (častnik ali podčastnik), ki ima z detachcmentom za to povelje in on in en črnovojnik (vojak) pokopavajočega oddelka mora zadaj na poverilnici s svojim svojeročnim podpisom potrditi dan in kraj pokopa. — Ako pokopava krdelo (zavod itd.) samo svoje na bojišču ostale, je kolikor moči določiti tudi identiteto mrliča in to potrditi tudi na poverilnici. Tako potrjene poverilnice s kapicami vred naj vpošlje poveljnik pokopavajočega oddelka službenim potom generalnemu poveljstvu vojske kjer ga ni, pa tistemu poveljstvu, ki je imelo v bitki višje poveljevanje. Dotično poveljstvo izroči poverilnice s kapicami vred, ko so se popravili spiski o izgubah, pristojnim dušnim pastirjem. Če je črnovojno krdelo samo pokopavalo svoje na bojišču ostale, je najprej izvesti postopek s sta-ležem. na to pa je poverilnice s kapicami vred izročiti pristojnemu dušnemu pastirju. 7. S poverilnicami, ki prihajajo morda od kake zvezane ali sovražne vojske, od krajnega oblastvu ali sicer po kakem potu in ki imajo verojetno potrdilo o smrti (pokopu) po dveh pričah ali na katerih se pristavi to potrdilo pozneje z izjavo dveh prič, da sta videli tistega, čigar ime je na poverilnici, pasti na bojišču, je ravnati slično določilom točke 6. Poverilnice, ki nimajo takega potrdila, naj se dostavijo staležnim četam (delavskim oddelkom i. t.) s primernim pojasnilom. 8. Potrdila na poverilnicah naj brezdvomno dokažejo smrt (pokop) posestnika poverilnice in, ako moči, tudi identiteto mrliča. Podpisanci podajo svoje potrdilo namesto prisege. Poverilnice s predpisanimi potrdili služijo — tako kakor zdravniški listek o mrliškem ogledu — za vpis v mrtvaško matico. 9. Vojaški (brambovski, črn ovoj ni) dušni pastir opravi vpis v mrtvaško matico in potrdi ta vpis zadaj na poverilnicah. Te poverilnice s kapico vred pošlje potem — glede tistih primerov, v katerih je sam posloval, z izpiskom iz zvezka mrtvaških matic — staležni četi (delavskemu oddelku i. e.) in, ako mrtvec ne spada k staležu črnovojnega krdela (zavoda), pristojnemu poveljstvu; tiste poverilnice pa, ki so mu došle od črnovojnega krdela (zavoda) o pokopanih ostalih na bojišču svojega staleža, vojaškemu oddelku generalnega poveljstva vojske. Te poverilnice s kapicami vred naj pošljejo glcdé staleža pristojna črnovojna krdela (delavski oddelki i. e.) po obravnavanju staleža, v poslednje oznamenjenem primeru vojaški oddelek generalnega poveljstva armade, ko so se popravili spiski o izgubah, upravni komisiji, ki je pri dotični črnovojni četi (zavodu) in ki jih dostavi z imenikom, obsegajočim osebne razmere (nacijonale) pristojnemu vojaškemu superiorju, da jih vzprejme v mrtvaške matice, Vojaški superior mora, kjer je predložen izpisek mrtvaške matice, ta izpisek potrditi, sicer ga izdati in ga izročiti — s poverilnico in kapico — prej omenjeni upravni komisiji, ki ga naj izroči domovinskemu političnemu okrajnemu oblastvu, da izbriše dotično črnovojno osebo v spiskih, oziroma v črno-vojnih imenikih. Poverilnice s kapicami vred naj pošlje upravna komisija pristojnemu črnovojnemu okrajnemu poveljstvu. Poverilnice o umrlih (pokopanih) svojega oddelka, ki dohajajo poveljnikom črnovojnih delavskih oddelkov in ki so potrjene, kakor je spredaj povedano, naj se pošljejo z medenimi kapicami vred pristojnim črnovojnim okrajnim poveljstvom v nadaljnjo službeno uporabo. 10. Poverilnice (znamenja za spoznanje) na bojišču ostalih ali umrlih kake zvezane ali sovražne armade je dotičnikom odvzeti, preden se pokopljejo, enako kakor poverilnice svojih črnovojnih (vojaških) oseb potrditi in osebe, ki ukrenejo pokop, naj jih izročč predstojnemu poveljstvu, ki jih mora vposlati vojaškemu oddelku generalnega poveljstva armade. 11. Za civilne osebe, ki so v spremstvu armade, so predpisana drugačna poverila, ki obsegajo tako podatke identitete kakor tudi napovedi o službenem razmerju in to, da imajo dotičniki pravico bivati tam. / 131 ' Politično okrajno oblastvo. Vzorec 33 k §34. Izkaznica za niže imenovanega črnovojnega zavezanca, kateremu se je dalo dovolilo za potovanje v........................................ Ime (krstno) in priimek........................................ Rojstveno leto .... Roj st veni kraj..............politični okraj.............dežela............... Domovinska občina.................politični okraj............dežela............ Stanovališče : občina.............politični okraj............dežela............ Stan (neoženjen, oženjen, vdovec)................................................ Značaj (opravilo, zaslužek) ..................................................... Postava.................................Obraz.................................... Lasje...................................Nos...................................... < )či...................................Usta .................................... Obrvi...................................Brada.................................... Posebna znamenja................................................................. Potuje v: kraj.................politični okraj..............dežela............... v Cernu potuje..................................................................... Veljavna za čas od . •..........................do............................... Poverilnica za *) , da odrine v službovanje v**) V I., dne 19 . . f ObCinski j \ peCat. Podpis občinskega naCelnika: 0|mmii ja. ObCinski miCelnik mora na mestu kadar izdaja poverilnice za Crnovojnc zavezance, vpisati ime, rojstveno leto in domovinsko občino; na mestu „**)“ pa namenišCe moža. G. kr. črnovojno okrajno poveljstvo št. . .v Politični okraj I.................. Občina I, Imenska popisnica Šarža Iiue (krstno) in priimek ter kak pridevek Rojstveno leto Stan, značaj, opravilo (zaslužek) Domovinska občina, politični okraj, dežela Stanovališče in hišna številka, politični okraj, dežela Služil je v vojski, vojni mornarici ali deželni hrambi (vštevši nadomestne reserve) ali v orožništvu, krdelo (branša, zavod), šarža Dalo se mu je 6 j IS kron na roko Opomnja • * 1 Opomnja. 1. Take imenske popisnice je uporabljati: Za namene, omenjene v 34, 35, 36, 37, 38, 40 in 48, nadalje za izbero in razvidnost čmovojnih zavezancev za teritorijalne črnovojne formacije in za zabcleževanj e v službovanje došlih črni vojski zavezanih delavcev (delavcev v premogovnikih) itd. 2. Temu primerno naj se glasi napis imenske popisnice, n. pr.: „o črnovojnih zavezancih, ki so se ob pregledu spoznali, da so pripravni za črnovojno službo.“ Oblika papirja : Q | različnim namenom primerno : ! na '/*, } » Va in J „ 1 poli; zadnji dve potiskani na vseh straneh. Vzorec 40 Čriiovojna prehodnica za črnovojne zavezance, ki imajo domovinsko pravico v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru — izvzemši Tirolsko in Predarelsko. Črnovojne prehodnice, tiskane na trpežnem pisalnem papirju in vezane v trde platnice iz sivega platna od-kazuje potrebi primerno ministrstvo za deželno bran. Vsaki črnovojni prehodnici sta priložena dva prezentacijska lista, ki sta z dvema zaponamu pritrjena na notranji strani ozadnjega dela platnic. Na enem preženiacijskem listu je hkratu kakor kupon nameščena poverilnica. Oblika papirja: 145/io cm višine, 10 cm širine. ! f H g E 'o * g.£ «■s -1 £•§ !i •i| c g Is o i (Nlovcniach., 132 S* I I 5' I V g- g |s 8Ï tl Is 'sil «• !. h-! r s : i i-¥f I 1’ 03 PL, •"S 3 ~ 2 i> 3 2. & D- O N P 1 4 5 I; < i f S =11 lil V I c. J p pr c 1-1 3 a, P ali K-- ? ! CD i Cfl : S j j< i cx> pr &-S ti 2 s i 1 P! - *g ; .polku d C Q- C CU C pr » B. IÇ g| & 0 Î 1 : 5- ? I 1 « f I" fl F 9- £, 2 »P < c •—■ I <5 pr £. c. V E 1. : «• !? c- 5 g- : c i E g* o. ? 2. 3 g. ? ■ a r •“S r- i < i S § : •S|l o i 3_ i æ S 3’ i 1 : p c/> E p_ 3. •o.»nipoqojd oujoAouj? tnup *g m *i vu ub|iÏa od ouomtjim ujup.dzi of »jsn uifaxsfpirçuezajd y m g njiopojdauH *90(Aja nu ofeftedvu oqva osfouzod «z ‘jftov^uozoad qo ofoaoqod os* tx ‘rjsn os up ‘ofofnçoTloiao o.ufuxn'i *jJouiR |U|vut>Sv|p A Pfpj^ad ‘niuoSnjp poad Snap uiopposoq z imo^oiz ‘of wjsji «qo •fopodg pjupoqwd mfoAoiu? a opud n ‘nio*»n uifvfpvtuwtwd s uMfiupz uodnx jox«x of vafniijOAOj 1 p! & g I ft B N X- p N P « F Ul.) \\ O O I kraj: || polit, okraj: j j Domovinske pravice: 8 L 9 <3 t S 5 i a f u ui o d o « «)(!UABjpZ TiSoJISflfoA sidpod ui piAZI 8 Ul J I p f ? g 1 I prezentovanec izhaja iz: krdelo (zavod) prezentovanca pristojni črnovojni okraj štev. o Kraj in dan prezentacije Ima domovinsko pravico v: Dežela Politični okraj . O % p C ) rt rt S3 > a N rt — c « £. ■ : s = » £ o g T- § I f g -r g I s 5 > E -a o; i gf ■* Si S * :!f i r .s ■f O'. U s .E I I I oT . 1 jÎq >J G - «; c >3 .1, ! 1 1 i - ?-S " ° & î Ê “ S f g O- > • — i ! f f 1 = _ s g > .a .-2 Si.ï5 : 3 S a. I "O E ^ 1 ■“ iî If ■5 S si 11 ’H. •S I - i J I 1 g |l s S JÜ « .3 •s. s * g 1-* ■11 ! i II & I1 i! i* •S 2 >f 1 S-I- g J C > S £ 1 a -6 ‘E •? > •= I « t -O !Ö CO -§ t—r 1 .s. 7 ir. > rt s. r- 3 co •§ 1 ■3 i g.« >3 S 3* l3 la I2 1 « IS ig-âg. =5 gt s,g-g. 11 = s S! « a- ? = ioe =i«g •Sail 0 • 3 S.Š rt o* c e 8.2 g s ? I .0 I •c-a s i:J ► s k g gg It! 1*1 ■*;«* 2g| 33 ô _© _© (d Ü5 S S von 2 'g -c •1» = =-.S2 O« S SSŽ til .i 11 g-S Ji ■- g» 2 S. sl * » i s 1 |2 -1 •s §s "o ■* l^c §“•§1 pli îHf s g - N Æ "o IH ** C 3C bß^ § a=* " in *1 s •§.=0 mîh 0 G > a; d ti 0.3 5 f*2 o. >“ •■”»*C O tfi Ö r- 2 0 §■■§ O s rri e/3 ° Ji il fclž n, -4?1 “ “ E rt N rt £^1 = E §.£ '51 o -o S Nil »s ö 1 f-p *« *9 1* £ g. «•B II *1 3 I I ti o a Bivališča "d I I *0 3 O O < < ji °. ®*P fo S?I <5 3 C- a N< a> p 1 I s- I a Domoviustvii -o I i 1 ; ==•: ° Î C/K » ST i o< 3 S- a- V tSK (D pr i 5 S* i «S’ o» ? «K S" « Î I S-*? 3| £ 2. «g* r I 3' 1: 1 Sr < a. p-*o o 3 O p -i >r L ^ FfMIJI L| «g.fill S 3 ® r: 3 Ä p 3 I f-lls-S i| ïtH'i r* ■§ g. § ri -§||šl- » I srti-s01 i: n«ir j S* *S'l? o 2. a. T> Sp| §>ofïs ° 2 a O FII s: s s» ?f§1» Ills o 2.“ 5*7? a mi ? m *==» I.L-Ï !?fs |5-§| J Eo N ifsS fï'î S g. S I 3 g’ g. i s:o' £ » fV?1 isti? ki take li J .E i i naposled v kateri šarži (npOAVz) niopjjj UUWJSTîfOA 1119401«^ U«1 g 1 .s 1 v c. in kr. vojski (vojni mornarici) v c. kr. deželni branibi >s 1 Ji d > \ g 1 z • »f l!?nIS J à É'« * - 0.0 £ ’> ‘Z2 O O -sfl- S.|J3-^ s « « -o :§ sjusi š| -I £ ° c B “lili I|Pf ■5j='U 2 s ti Ml ■S-f I 5 g «’•° m S •§ :2oi c g li s .2.1 S22 S« ■?g.§” E o u r ^ ^ o >y |!*= •2*11 lili _C tlO > §L Pil « .2 >- £ Up sf.s-3 -|-|£ f:!l S -s g<.a «#c = ■s i » s ù f S -s ! i= i i_ä s- *!|f ; M S) o > N ► g-°.c .3 .S.S :=. 'S :=* J* _o E j;-S ,q « rt -E -3 as-s»«3 ■»■M lllfl 11:11 s-lil = -J= >- & tl!!! -13 §.ie4 jti .2 ä s «•“■§•§ I sli 5 B-z I = âSlï I*ai1| fl-s/ag* ".S e*3 g? ■* s - gf-o 3 .g 115 sö ^ Ï -* » £ = 1 š- « S = X o 0 .E o " £••§ rt»* .5 E c 5 It =?si •&s |tl. 1 ||t fin |e |-| S >o & fe S -2,"3 I • -> s >u c Z '3 > S J2 'o* o N « £3 5j: >o •g s i»s i* H 3 Sä s 5/i Ul li i| 3 C « ill 'č-s rt > C i a* «I« s §3 S £ K &*£ P» n ~ E ^ >o |'| II ,E| I1 g ° ►S 'C HO |= I 1 ■ta 1=1 S5I •g 5 6 “£.§ Sog J'« s Cfi t" N ® e| 0> 'c* C > Š|| ti! •s s t 1 -1-4 S|1 li-g i i* 0 o = :§» M *►■ ct '5* o» 1 S ■g V .J2 •- tu . f;t o E'jo « c e .■ši st * &J3 P |S •p y o 'H *“ tč -3 g is *4 ÎL ÏMl JiT lil ■£•? •5 £ .s s m istar. Pristavki k osebnim zapiskom o službovanju v črni vojski, o opravljenih zglasitvah itd. itd. im a a S' p - s P) P ft W C 50 © I fr g % g-sr sr S % sr - “ f-s^s-lEsr»!.^ ? «F? ft© s-° Is- gsggs- f o s ÏE 8 = if l’St. |gg^ £ ?:aïi;i °tl? s. =î'i: H!* » ilijï rïâ! I S-Jlilfäü i-■S i äs# ^©l5' ? “B.- Ï C g-2_w- n- © 21 g S S g- fr g » »-ter ©r.« » 2 £ 3 " 5T S- =■ 3 = = î?&3 » S Î5 I £ © .. g 3 p «a. J ° \«-°& 3^: = 0 3 2 â 2. a * Ï 'Sr frig's -g.g £ 1*1^ 1©| * a\iU £&| i ^b-&a .”gs » “ * ° o â g-sS g fell Iff ï C -3 » £ 3 er 3 i 2- a S o g c pr PT- o a. C§ o ?r I O' g- I •pil 'pjl q8A}la'Ul^Z qiual[A8.idu 0 ’[JjsIoa 1UJ5 a nfii8A0q?n(S 0 mo^siduz uimqaso q i^Auqsuj IP I cLg g '5* g a *j ~ à> " -S’a a 5 ; ! s S ffall I 2oooft.fi S c . "ö « o. * o " o > " CO {v3 > -* P Boa'5«’  2 m N ® § s 'b.^ f a <: ,5k > — Ss § j= f|l-i s 3 P y(\ “H Cm f. ^ .3.2.® s! S Ë-s^sl ! ■ssil:! . = 3^ ~ — o‘S o ” o g g"5 ^•|-§3SsSl I ""§-3 -s 0) O rt £ Cl, c/3 k N Oh ?! 11 o . w o> d o c “ £«*r? o . a> o> MS.H ^ c mu -3 S I 'S « ‘S 8-3 " I ^ g ra c -S 3 '•§ ‘o* ° c J ■§ go ca o a — > CD C/3 S-. 2 S a ‘ k- £ 0) XD »O 73 w O ^ ih î*H «■5 KD »O o 1 a lij* g.a| J ,|»| o J I rM ?* .o ^ liti at* U C . 3 .*g Sa 'S °, •’•fi I 1 'g '5-c 3 1 5"a &■§■§ I 3'SI-S^o if-is’!! ? g Z>a° g g 2 ° g.^ g-a« ||3^ ti rfg ä"|4 g .g g g.2.ao Si.®-S'il 2 1 §•§ c. . p. H #5 > G 'S S g (X) > s s c € I >M _o <0 T§ s >c/> CÖ oj o c -O E d) E co s E o> ■g -ic O O G ni g > 2 a se - « C 03 35- •9 3 gf| 3^-S a" -O C k rt 0) 73 on -im > o> 11 Qj IM CO O Q. lO uh "3 js 88 § -9 II ^3 8||-9. *:i! s gl s H&s ■31 ë g •s °-« S int M'II a 2 m7* 'o1 „ o N ^ ” -2 F g v» E 35 Si.*fi ib O..H k a, « rt 'S .. ”0 o >NJ G 03 O •Sü -S 2 J? ■Sl rt 03 s-< ««J D4 03 'G k >2 ! s rt to 03 k O P P 1 1 • g •* ■; -s .s 7? •I O I f* 0 00 a- /» k k ji at S I II .s 1 k Oh S >3 03 O a 0 ~w 1 ■g. g § O- C -—a •Fe ° k •— o •-oc C/3 O S- rt c >0 SSs ■c s S - -3.2 ^ 03 N ^ “'o? •“ “S m sn ÄS a o CL o O o S g g.2 ia ^ ._ 33 'C a o o. §■§•? k GC S o g. 3 a._ 'S*'?« ca > . H/3 O O rt G o ■sira N ja II Pristavki k osebnim zapiskom o službovanju v vrni vojski, o opravljenih zglasitvah itd. itd. }1|* i I § !-• fills ipis »h? k m m % ; n* s l UïJ m fill lih ’ tl 1|S-I 11 =š fill ■■“3= |Š3g 3 = |'|2 5x^.2. S lir; lt°| 1 ïslf I = g £< = a-5 2 3 -c üüiâ »> ■§■ rx p —. ?i ni’ m i- s »f B s-5#l s =11?! f-l-f f S|;f: |r!l-tE lifiifls ills If s-S = & S. 3 g g 5 8 B w s *3. = 5 2--f M-&-* =§ sai-s-s: Žlf= -■ - g« *2 fiffiflï Ufe-t Ï5 g 5T 1 ■=•• 5 4 3 S •§ N C f*J 3 C .— Ca» •Mï > a> > o *'"• o P3l r §. Ig S s O 9 *a o •g'S 'S 4 5-1 o o « c« ji rt C/J > O a s.-s a o sl I S 4 N« rt O « • • i—»1 j~* agi î lia 2 -g a VS » a S 2 ^3 S 3 2 •HS a. £ °*ä „ S |5 — rt «-» -S ^ °l lift la 1|1| λ 'W-%Ž iS ° « it! § -g H — O) Ifl II tli |lt f il g-31 £ ► « 5'i g M -a S 's Sl-? 2 ^ .2.3 §'■31 2 - sil rS g." f ! |a « Ufi « lil JJč a p -s ® C O "m T3 O g 1 f 3f i 3 h J ! 4 I î 5 1 :i 3 S s : a D N O > o 'rt* Jt -Q 'f 13. I a|.S « S. .- ® - I f ”.ž=fi f iïl il «3 .* 3 2 a j k. >3 O •-< rr, rt §> rt '2 . ⫧ g S §5 £ ► c .. . -g. |.= a s -a « - .§ 'S .= ïtt'E“v 'Š *3 ilS. -i« •- s«'3 ill a-« > “3-2 ‘5 o >. l?î S £ = jUf Iš- H E£ >y C/J 3j lil ligi .i m 3l«l «Is: lili U? (Slovcniich.) Pristavki k osebnim zapiskom o službovanju v trni vojski, o opravljenih zglasitvah itd. itd. m sia i» i'll g-s Üa.Si°p O- < < g- o ÄÄ 2-0 R-g GOO 00 M ca HWHtSsU * £-<5 II & $ g S® 3- g. -• £»s SoS rg.- 3*g"! g- 甧 & tr E §<• S- g' §* s iti-r§ss.£ s|g_ IrFiU Is ! i Il I il! IH I ?» r sil ut; I! r tr i:! I S- S-- ® g g 2 = !? ~ -«s % à « r£ c ^ 9 a Is- r§•§ II s““ I.J lil p|ipsfi!Hi iipïiptïiî 2 13-g ffg 3 “ o o2.gp=gNgBa|0«E- ïpüSKWÎ c' I ” 2 g" g “ &Ä g. I «S = S 1 ! ^I^f.F 5 s* s ë. |= 2. É. “ rD P p „ 9* i t i«5 f~ “sg-'slf’sl ^ :. I:»s°ü!ss. = š ffS.a.«»g‘^g-ï* s.i' H’ Uži-Ul i? ç-rfi itopijo: •p}i 'PII ipeAllsejâz ipual'iAEJilo o ‘i^sfoA iura a nfuBAoq^njs o moqsiduz unuqaso q pp\Bjsu,| tf 'S - £ c. Uti els‘& lois I " ^ ^ Ë > S ° g är* I - 5 “ ° !3 '■4 ~ CÖ o Ö CÖ N 03 > c3 tS3 o3 fcJD a 'o3 > o o3 tSJ CÖ I d >M O g £4 S • 1—9 S jL> c S •»“H ^ >o o "o Q E o a> >s _© o. c/> Ills, fllij o“-" 2 lit! liji si-1 Ä'S S S J III I3-*: ■s?| I g I Ï m •g*| a s c w z? O rt g -•.=> uti « ".S. 1~o c-ï - ■g|| 'It fll tP o, >■ aT 8 !| = ^i 11*3 - ." Kl*> •o8 rt. S > o |U||| > S j ‘■•3 > Iti”-3 •fo^ss-l mm l'fi;S8 o - ^ ■s.s ► art'S S =!£.: -.s 1 l|!l|i ,1 ! 1 -1 •J-l >ss -I k *5* *5* ^ c« j5 «c "5 fl”55 pl .1p-?lp”c ■—° ••^?li«£!|s Iti ,a P Bi = 3 * «SgfS3 *- p-3 ® .1« O >5 O “Ö cd _c o c >o E -S > j i .2 a S->a I 2> 1 ji ) 0 a> -c *5» rt w V O H a; - S p. 0 0) 1 « ’S * -° a rt'5" ■S. o 1 g > o ' Priloge. * Priloga 1 k §2. Razdelitev državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel v črnovojne okraje. U 'v i \ . Brambovski teritorijalni okoliš krakovski. Dežela Politično deželno oblastvo Črnovojnega okraja črnovojnega okrajnega (podružničnega) poveljstva Politični upravni okraji ime št. stojališče Vojvodina sleška deželna vlada v Opavi Opava 15 Opava FryStat, Freiwaldau, Freudenthal, Krnov, deželno glavno mesto Opava, Opava (okolica), Wagstadt. Mejna grofija moravska namestništvo v Brnu (podružnica) Hranice Moravska Ostrava, Hranice, Mistek, Novi Jičin. Vojvodina sleška deželna vlada v Opavi Tčšin 31 Tčšin Bëlsko (mesto), Bëlsko (okolica), Fridek(mesto), Fridek (okolica), Tčšin. Kraljevina gališka namestništvo v Levovu Biala, Myilenice, Saybusch, Wadowice. Mejna grofija moravska namestništvo v Brnu Olomuc 13 Olomuc Littava, Moravska Trebovâ, Olomuc (mesto), Olomuc (okolica), Prerov, Prostëjov, Šternberk. (podružnica) Moravski Šumperk Hohenstadt, Moravski Šumperk, Bimarov. • Kraljevina gališka namestništvo v Levovu Krakov 16 ' Krakov Bochnia, Brzesko, Chrzanôw, Krakov (mesto), Krakov (okolica), Limanowa, Podgôrze, Wie-liczka. Nowy Sqcz 32 Nowy Sqcz Gorlice, Gryböw, Jaslo, Nowy Trg, Nowy Sacz. (podružnica) Tarnôw Dqbrowa, Pilzno, Tarnôw. Brambovski teritorijalni okoliš dunajski. 1 Nadvojvodina avstrijska pod Anižo namestništvo na Dunaju Dunaj 1 Dunaj Bruck ob Litvi, Hietzing (okolica), Tulln, države glavno in prestolno mesto dunajsko. St. Pölten 21 St. Pölten Amstetten, Baden, Krems, Lilienfeld, Melk, Mödling, Neunkirchen, Pöggstall, Sv. Pölten, Scheibbs Waidhofen ob Ybbsi (mesto), Dunajsko Novo mesto (mesto), Dunajskq Novo mesto (okolica), Zwettl. Dunaj 24 Dunaj Floridsdorf (okolica), Gänserndorf, Korneu-burg, Mistelbacli, Oberhollabrunn. Mejna grofija moravska namestništvo v Brnu Auspitz, Nikolsburg. Nndvojvodina avstrijska pod Anižo namestniš tvo na Dunaju (podružnica) Znojim Gmünd, Horn, Waidhofen ob Tayi. Mejna grofija moravska namestništvo v Brnu Znojim (mesto), Znojim (okolica). (Slovcnisoli.) 134 Dežela Politično deželno oblastvo Črnovojnega okraja Črnovojnega okrajnega (podružničnega) poveljstva Politični upravni okraji ime - št. stojališče Mejna grofija moravska namestništvo v Brnu Brno 14 Brno (podružnica) Iglava Boskovice, deželno glavno mesto Brno. Brno (okolica), Velke Mesefiči, Moravske Budvice, Moravski Krumlov, Novo mesto, Tišnovice. Dačice, Iglava (mesto), Iglava (okolica), Trebič. Kromeriž 25 Kromeriž Kyjov, Hodonin, Holešov, Kromeriž (mesto), Kromeriž (okolica), Ogrski Brod. Ogrsko Hra-dište (mesto), Ogrsko Hradište (okolica), Va-laški Mesefiči, Viškov. Brambovski teritorijalni okoliš graški. Vojvodina štajerska namestništvo v Gradcu Gradec 3 Gradec Feldbach, deželno glavno mesto Gradec, Gradec (okolica), Hartberg, Voitsberg, Weiz. (podružnica) Ljubno Bruck ob Muri, Gröbming, Judenburg, Ljubno, Liezen, Murau, Mürzzuschlag. Maribor 26 Maribor Lonč, Lipnica, Ljutomer, Maribor (mesto), Maribor (okolica), Ptuj (mesto), Ptuj (okolica), Radgona. (podružnica) Celje Celje (mesto), Celje (okolica), Konjice, Brežice. Vojvodina koroška deželna vlada v Celovcu Celovec 4 Celovec Šmohor, deželno glavno mesto Celovec, Celovec (okolica), Spital. Št. Vid, Beljak, Velikovec, Volšperk. Vojvodina štajerska namestništvo v Gradcu Slovenji Gradec. Vojvodina kranjska deželna vlada v Ljubljani Kranj, Radovljica. Poknežena grofija gnriška in gradiščanska namestništvo v Trstu Tolmin. Vojvodina kranjska deželna vlada v Ljubljani Ljubljana 27 1 jubljana Kočevje, Krško, deželno glavno mesto Ljubljana. Ljubljana (okolica). Litija, Logatec, Novo Mesto, Kamnik, Črnomelj. Poknežena grofija goriška in gradiščanska namestništvo v Trstu , Gorica (mesto), Gorica (okolica), Gradiška. Dežela Politično deželno oblastvo Ömovojnega okraja Grnovojnega okrajnega (podružničnega) poveljstva / Politični upravni okraji ime i št. j stojališče Okolica tržaška namestništvo v Trstu Pula 5 (podružnica) Trst Pula Deželno glavno mesto Trst. Poknežena grofija goriška in gradiščanska Sežana. Vojvodina kranjska deželna vlada v Ljubljani Postojna. .Hejna grofija istrska namestništvo v Trstu Lošinj, Pazin, Pula. Rovinj (mesto), Krk. (podružnica) Gorica Koper, Poreč, Volovsko. Brambovski teritorijalni okoliš praški. Kraljevina češka namestništvo v Pragi Gheb 6 Gheb Aš, Gheb, Falknov, Kraslice, Karlovy Vary, Kralovice, Žlutice, Marijanské Laznč, Plana, Podboïany, Rakonice, Tachov, Teplâ. Polzenj 7. Polzenj Horšiiv Tÿn, Klatovy, Stfibro, Polzenj,Pfeštice, Domažlice. (podružnica) Rokican Blatna, Rokycany. Praga 8 Praga Horovice, Karlin, Kladno, Kraljevi Vino-hradv, Mčlnfk, deželno glavno mesto Praga, Pribram. Slane, Smfchov, Žižkov. Pfsek 28 Pfsek (podružnica) Benešov Kamenice ob Lipi, Milevsko, Pelhfimov, Pfsek, Tabor. Benešov, Selčanv. Budčjovice 29 Budčjovice Budčjovice, Krumlov, Prachatice, Sušice, Strakonice. (podružnica) Jindfichov Hrudec Kaplice, Tyn nad Vltavo, Jindfichov Hradec, Tfeboft. Brambovski teritorijalni okoliš josefovski. Dežela Politično deželno oblastvo Čmovojnega okraja Črnovojnega okrajnega (podružničnega) poveljstva PolitiCni upravni okraji ime št. stojališCe Kraljevina Češka namestništvo v Pragi LitomCrice 9 Litomerice Usti n. L., Duchcov, Louny, Litomerice, Rum-burk, Šluknov, Teplice, DCčin. (podružnica) Chormitov Most, Kadan, Chomutov, PriseCnice, Žatec, Jâchymov. Mlada Boleslav 10 Mlada Boleslav Češka Lipa, Dub, Jabloné, Mlada Boleslav, Mnichovo HradištC, Roudnice, Libérée (mèsto), Libérée (okolica). (podružnica) Tumov Frydland, Jablonec, Semily, Turnov. JiCin 11 Jičin Broumov, Vrchlabi, Jičin, Krâlové Hradec, Novâ Paka, Jilemnice, Trutnov. (podružnica) Jarom Cf Krâlové Dvûr n. Labem, Nàchod, Nové Mésto nad Metuji. časlav 12 časlav česky Brod. časlav, Némeckÿ Brod, Kolin, Kutnâ Hora, LedeC, Novÿ Bydžov, Podébrady. Vysoké Mÿto 30 Vysoké Mÿto Chotëbof, Chrudim, Vysoké Mÿto, Lanškroun, Litomyšle, Pardubice, PoliCka, Rychnov nad KnCžnou, Žamberk. Brambovski teritorijalni okoliš przemyslski. Kraljevina gališka namestništvo v Levovu Rzeszôw 17 Rzeszôw Kolbuszowa, Lancut, Mielec, Niško, Przeworsk, Ropczyce, Rzeszôw, Tarnobrzeg. Przemyél 18 Przemyél Brzozôw, Dobromil, Lisko. Przemyél, Strzyžowr. (podružnica) Sanok. Krosno, Sanok. Stryj 33 Stryj Dolina, Drohobycz, Kalusz, Stryj, Zydaczôw. (podružnica) Sambor Sambor, Stai7 Sambor, Turka. Jaroslaw 34 Jaroslaw Gieszanôw, Grôdek, Jaroslaw, Jaworôw, Moš-ciska, Rawa Ruska, Rudki. Brambovski teritorijalni okoliš levovski. Dežela Politično deželno oblastvo Črnovojnega okraja črnovojnega okrajnega (podružničnega) poveljstva Politični upravni okraji ime št. stojališče 1 Kraljevina gališka namestništvo v Levovu Lovov 19 Levov Bobrka, Brzežanv, Kamionka Strumilowa, deželno glavno mesto Levov, Levov (okolica), Przemyslany, Sokal, Zolkiew. Zloczôw 35 Zloczôw Brody, Skaiat. Tarnopol, Trembowla, Zbaraž, Zborôw, Zloczôw. Stanislavov 20 Stanislavov Bohorodczany, Buczacz, Gzortkôw, Husiatyn, Podhajce, Rohatyn, Stanislavov, ïlumacz. Kolomyja 36 Kolomyja Borszczôw, Horodenka, Kolomyja, Nadwôrna, PeczeniZyn, Sniatyn, Zaleszczyki. ! Vojvodina bukovinska deželna vlada v Černovcih Kocman, Zastawna. Vojvodina bukovinska deželna vlada v Černovcih černovci 22 Černovci Deželno glavno mesto Černovci, Černovci (okolica), Seret, Storožynec, Waszkowce ob Czeremoszu, Wiznica. j Kraljevina gališka namestništvo v Levovu Kosôw. j Vojvodina bukovinska deželna vlada v Černovcih (podružnica) Radowce Gurahumora, Kimpolung, Radowce, Sučava. Brambovski teritorijalni okoliš insbruški. Nadvojvodina ! avstrijska nad Anižo namestništvo v Linču Linec 2 Linec Braunau ob inu, Freistadt, Gmunden, Kirchdorf, deželno glavno mesto Linec, Linec (okolica), Pcrg,Ried, Rohrbach, Schärding, Sleyr(mesto), Steyr (okolica), Urfahr, Vöcklabruck, Wels. Poknežena grofija tirolska in dežela j predarelska namestništvo v Insbruku Insbruk \ \ I Insbruk Ampezzo. Bruneck, Imst, deželno glavno mesto Insbruk, Insbruk (okolica), Kitzbühel, Kufstein, Landeck. Lienz, Reutte, Schwaz. (podružnica) Bregenc Bludenz, deželno glavno mesto Bregenz, Feldkirch. Vojvodina salcburška deželna vlada v Salcburgu (podružnica) Salcburg Hallein. deželno glavno mesto Salcburg, Salcburg (okolica), St. Johann, Tarmsweg, Zell am See. j Poknežena grofija timlska namestništvo vInsbruku BolÉan II Bolcan Borgo, Bolcan (mesto), Bolcan (okolica), Brixen, Cavalese, Cles, Meran, Mezolombardo, Pri-miero, Riva, Rovereto (mesto), Rovereto (okolica), Schlanders, Tione, Trident (mesto), Trident (okolica). Brambovski teritorijalni okoliš zadrski. Kraljevina Dalmacija namestništvo v Zadru Šibenik 23 Šibenik Bcnkovac, Knin, Šibenik, Sinj, deželno glavno mesto Zader. Erceg novi 1 37 Erceg novi Kotor, Korčula, Imotski, Hvar, Makarska, Met-kovič, Dubrovnik, S. Petar, Split.' Tabelarni pregled letnih razredov, uvrščenih v črno vojsko od leta 1907. do 1913. V letu 1907 ; 1908 1909 1910 1911 1912 1913 so uvrščeni letni razredi 1865 1866 1867 1868 1869 . 1870 1871 1866 1867 1868 1869 1870 1871 1872 1867 1868 1869 1870 1871 1872 1873 1868 1869 1870 1871 1872' 1873 187-i 1869 1870 1871 1872 1873 1874 1875 1876 1870 1871 1872 1873 1874 1875 1871 1872 1873 1874 1875 1876 1877 1872 1873 1874 1875, 1876 1877 1878 1873 1874 1875 1876 1877 1878 1879 1874 1875 1876 1877 1878 ' 1879 1880 itd. do itd. do itd. do itd. do itd. do itd. dn itd. do 1888 1889 1890 1891 1892 1893 1894 * Tabelarni pregled črnovojne dolžnosti tistih, ki so rojeni od leta 1865. do vštetega 1894. 1. Rojeni v nižje stoječem letu dovràé v nižje stoječem letu in pridejo s 1. dnem januarja nižje stoječega leta 18. * 42. 1 leto starosti ... ., iz črnovojne dolž- v čmovojni imenik j nosti 1865 j 1907 1908 1866 1908 1909 1867 1909 1910 1868 • 1910 1911 1869 1911 1912 1870 1912 1913 1871 1913 1914 1872 1914 1915 1873 \ 1915 1916 1874 1916 1917 1875 1917 1918 1876 - 1918 1919 1877 1919 1920 1878 1920 1921 1879 1921 1922 1880 1922 1923 1881 1923 1924 1882 1924 1925 1883 1925 1926 1884 1926 1927 1885 1927 1928 1886 1928 1929 1887 . 1929 1930 1888 1906 1930 1907 1931 1889 1907 1931 1908 1932 1890 1908 1932 1909 1933 1891 1909 1933 1910 1934 1892 1910 1934 1911 1935 1893 1911 1935 1912 1936 1894 1912 1936 1913 1937 Seznamek napak (nakaznosti), ki delajo človeka nepripravnega za vsako črnovojno službo. Te- koče število Napake — po seznamkuD podpriloge k »Predpisu o zdravniškem preiskovanju vojnih zavezancev“ (Priloga III k »vojnim predpisom“, I. del). 4 Stalni nedostatki na črepinji (trepanacijske odprtine), vtiski črepinje s pritiskom na možgane j ali z draženjem možgan. 8 Gluhost na obeh ušesih. 14 Znižana ostrovidnost, če znaša pod 6/2i na enem očesu in pod B/eo na drugem očesu. *) 18 Brazgotinasta patvorba vezne kožice razsežna na obeh očeh. 23 Sivi pêrec (bel), luksacija leč, če ni leč (afakija) na obeh očeh. 24 Izguba ali oslepelost na obeh očeh. 27 Močno kazeče patvorbe na nosu, kar jako ovira govor in dihanje ; čisto brez nosu. 28 Obraz jako kazeča patvorba, zajčja škrbina, če sega čez rdeče ustnice, prostrano zrasle ustnice ali zrasla lična sluznica, ako se ob enem govori nerazumljivo in se težko jé. 35 Velika gruša (krof), ki dela, da se trajno težko diha in da se moti obtok krvi. 36 Velika kronična oteklost mezgovih žlez z gnojenjem ali brez gnojenja. Brazgotine, če zelo ovirajo gibanje. * / 37 Pijavke ob jabolku in dušniku. 40 Deklarirana sušica na pljučih. 42 Kazeča grba na prsih ali na hrbtu. 43 Razklana hrbtenica. 47 Protinaravna zadnica. 48 Hude otekline na modi (jajcih). 51 V oči bijoča nepodoba, pokvečenje ali pomanjkanje kakega uda (roke ali noge) ali znatnega dela njegovega. 52 V oči bijoče sušenje, kakor tudi močno odebelenje kakega uda (roke ali noge) tako, da ga je težko prav rabiti. 53 Ce se je komu zlomljena kost zacelila tako, da je ud (roka ali noga) močno skrajšan in kazi človeka ter se ne more prav rabiti. 54 Stalne posledice večjih vnetih členkov (kontraktura, zraslost), zastarelo izvinenje; napačni členki, tako da človeku čisto nič ne služijo več ali pa jako slabo. 5« Mrtvoudnost kake roke ali noge. Gl Skrčenje dlani. 69 Očitno napačno zrasla noga. nepripravna za hojo (kopasta [kruljava], kljukasta, konjska noga, vzbočena noga). 71 Pritlikavost, pokvečenost ali nepodoba vsega života. 77 Očitno debele, neozdravne otekline in izrastki ter vsi hudi novotvori. 78 Vse otekline na žili Iripalnici. 81 Vse neozdravne bolezni na duhu. 82 Gluhonemost. *) če je skaljena roženica ali leča, če se zaradi bolezni izpremeni ozadje očesa, itd., vedno ko so*se zenačile kake napake loma. Pregled vlog (izdaj). a) v miru: 1. piscev matic, 2. županstev. 3. poveljnikov (načelnikov) črni vojski zavezanih korporacij, 4. političnih okrajnih oblastev, 5. črnovojnih okrajnih poveljstev, 6. vojnih in brambovskih dopolnilnih okrajnih poveljstev, 7. staležnih čet in razvidnostnih oblastev prve stopnje vojske (vojne mornarice, deželne hrambe) in po- veljstev orožniških oddelkov, 8. brambovskih teritorijalnih poveljstev, 9. vojaških teritorijalnih poveljstev; b) p« napovedi in sklicu črne vojske: 1. županstev, 2. poveljnikov orožniških postaj, 3. črnovojnih okrajnih poveljstev, 4. poveljstev črnovojnih formacij, 5. brambovskih teritorijalnih (vojaških) poveljstev. Opomnja: (lledé vlaganja in reševanja predlogov odveze od črnovojne službe, potem glede obveščanja o tem tako v miru kakor po napovedi in sklicu črne vojske so merodajna določila točk 68, 71, 74, 75.in 76, oziroma 83 do 87. Za tečajna naznanila izprememb z osebami, odvezanimi od črnovojne službe, veljajo vobče v točki 81 obsežena določila. Gledé predlogov (vlog) zaradi časnega puščanja črnovojnih zavezancev v njihovih službah potem, ko se je napovedala in sklicala črna vojska, se opozarja na določila točk 88 in 89. Pregled vlog (izdaj). a) V miru. flöge piscev matic: J3 C >î "c 1 i li s i c e l’ 3 3 O po vzorcu napisati morajo poslati treba v izdajali 1 Opomnja 2 3 4 5 Ü 7 8 9 1 Izpisek iz krstne (roj-stvene;, oziroma mrtvaške matice o osebah moškega spola, rojenih ali umrlih v občini, • ki dovrše, oziroma bi bile dovršile 19. leto starosti v gregorijanskem koledarskem letu. ki sledi sestavi tega izpiska 17 7. uradno postavljeni pisci matic dotičnim župan- stvom g -S I S r Jk Ti izpiski matic se vrnejo piscem matic v mescu avgustu tistega leta. ki je pred vstopom zabeležencev v naboru zavezani prvi letni razred. 2 3 Izpisek iz krstne (roj-stvene), oziroma mrtvaške matice o rojenih ali umrlih osebah moškega spola in vojaškega izvora, 18 vojaški .dušni pastirji, ki so poklicani pisati matice lili > s r c •sl s-l •šll#= îiïlt till* =3« il SJ S .S . / /* 15. dne julija 1. dne avgusta Izpisek iz mrtvaške matice, kadar moro črni vojski zavezane osebe 16 uradno postavljeni pisci matic političnemu okrajnemu oblastvu v čigar področju je dotičnik umrl od primera do primera Vloge županstev: • 4 5 Seznamki v občini domovinsko pravico imajočih mladeničev, ki stopijo prihodnje leto v starost, zavezano črni vojski 19 županstva*] političnemu okrajnemu oblastvu g 1 1 O *) Seznamke, ki pridejo po ponovni poprc-skušnji nazaj dase popravijo, je popravljene 1. dne februarja iu 5. dne marca vnovič predložiti političnim okrajnim oblastvom. S e zn a me k tujih 6 Seznam ek docela neznanih • 1 Vloge županstev: j TekoÈa številka in sie d^r 1 I 1 po vzorcu napisati morajo poslati treba v izdajah -UJ £ Opomnja 1 2 3 4 5 « 7 8 9 7 črnovojni imenik 27 2 županstva političnemu okrajnemu oblastvu 1 5. dan marca 1 8 1) Izpisek iz črnovojnega imenika 3 1 Izprememhe z osebami, zabeleženimi po točki 143. prvi odstavek 143 28 1 od primera do primera 10 Sumarni izkaz razpoložnih črni vojski zavezanih profesijonistov (rokodelcev) 14« 211 1 10. dan januarja Vloge poveljnikov (načelnikov) črni vojski zavezanih korporaeij : 1 1 Seznamek korporacij z vojaškim značajem, oziroma z vojaškimi znamenji 36 4 poveljniki (načelniki) črni vojski zavezanih korporacij črno- vojnemu okrajnemu poveljstvu 2 konec januarja Vloge (izdaje) političnih okrajnih obiastev: 12 Naznanilo potrjencev 2!» c) in d) ./ /* politična okrajpa oblastva županstvom 1 konec avgusta*) *) Pozneje potrjene in prostovoljno vstopajoče od primera do primera. \ j 13 Izpiski iz črnovojnih imenikov (po eventualnem popravku) 32 3 županstva črnovojnim okrajnim povelj- stvom 1 ji n Izpremembe z osebami, odvezanimi od črno vojn e službe ./ politična a) dotičnim županstvom 1 L u 1 81 17 okrajna oblastva b) domovinskim črnovojnim okrajnim poveljstvom 1 n u ■š* »© .E Vloge (izdaje) političnih okrajnih oblastev: Tekoča številka in s i c e r !T2°) od I P Š. napisati morajo poslati treba v izdajah M E Opomnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 15 Izpremembe z osebami, zabeleženimi po točki 143, prvi odstavek 143 28 politična okrajna oblastva a) političnim deželnim oblastvom in 1 j od primera do primera b) črno-vojnim okrajnim poveljstvom 1 Id S urnami izkaz razpoložnih črni vojski zavezanih profesijonistev (rokodelcev) 146 29 a j političnim deželnim oblastvom 1 15. dan januarja b) vojnim dopolnilnim okrajnim in 1 c) črno-vojnim okrajnim poveljstvom 1 Vloge (izdaje) črnovojnih okrajnih poveljstev: 17 Seznamki korporacij z vojaškim značajem, oziroma z vojaškimi znamenji 37 4 črni vojski zavezane korporacije brambovskim teritorij àl-nim poveljstvom 1 ■it Ü 6 18 Sk upnik črn ovoj n ih imenikov / 38 5 črnovojna okrajna poveljstva 1 31. dan marca 19 Poročila glede še črni vojski zavezanih častnikov (uradnikov), ki so izstopili iz zveze vojske (vojne mornarice), oziroma odpuščenih kadetov, pomorskih aspirantov, namestnikov asistenčnih zdravnikov in uradniških aspirantov 41 1 od primera do primera 20 Pregled o listinah glavne knjige, kar jih je 44 d 1 J2 : š « = t Vloge (izdaje) crnovojnih «krajnih poveljstev : 1 £ Opomnja î 2 3 4 1 5 6 7 8 9 35 Izkaz izprememli o črnovojnih ga-žistih itd. 128 24 Ti t > Ga i •5 iv 1 i J G 1 1 1 š I 1 r 1 11 13 = 36 Izkaz o teritorijalnili črnovojnih lornia-cijah, ki se postavijo 132 25 1 S22 g'g. 44 - 37 • Izpremembe z osebami, zabeleženimi po točki 11-3. prvi odstavek 14:j in 144 28 odgovarjajočim vojaškim teritorijal-nim poveljstvom *) 1 2 ? li i/s -■§4 *) eventualno tudi brambovskim te-ritorijalhim poveljstvom, ki so novo pristojna glede bivališča. os Sumarni izkaz (ločeno po napovedih) o zabeleženih, črni vojski zavezanih zdravnikih, inženirjih, arhitektih, stavbenikih itd. 145 V- 1 S = I- S 1 = 1 I » M 39 Sumarni izkaz, o črni vojski zavezanih protesijonistih (rokodelcih) 146 29 1 Izdaje vojaških teritorijalnili poveljstev: 40 Izpiski iz matic 18 vojaška teritorijal n a poveljstva dotičniiu županstvom *) 1 | 1 I -US -2 *) potom dopolnilnih okrajnih poveljstev in političnih okrajnih oblastev. 41 S e zn a m e k *) razpolbžnih, črni vojski zavezanih častnikov (vojaških uradnikov) v pokoju in v razmerju „izven službe“ vojske (vojne mornarice), potem razpoložnih, črni vojski zavezanih vojaških vpokojencev 91 18 brambov- skim teritorial- nim poveljstvom 1 od primera do primera *) z dotičnimi izpiski kvalifikacijskih spiskov 0 štabnih in višjih častnikih po vzorcu 20. S b) Po napovedld in sklicu črne vojske. Vloge županstev: Tekoča številka in sicer I J z g k napisati morajo poslati treba t > Oponmja 1 ■2 3 4 5 6 |' 7 S 9 42 j Imenske popisuice o èrnovojnili zavezancih, ki niso prišli v službovanje 174 36 županstva 1 političnim 1 okrajnim ! oblast vom 1 !|| •* g. Vloge (izdaje) poveljnikov orožniških postaj: 43 imenske popisuice o èrnovojnili osebah, organih finančne straže in osebah državnih gozdov, ki so bile pri orožniških postajah prideljene v f.rno-vojno službovanje 240 36 dotični poveljniki orožniških postaj ernovoj- nemu okrajnemu poveljstvu 1 3 - H aj ö.« Vloge (izdaje) èrnovojnili okrajnih poveljstev: 44 45 46 Poročila iz zabeležka o obsojenih črno-vojuih zavezancih, ki so odšli v č.rno-vojno službovanje 37 •7. črnovojna okrajna poveljstva dotični m krdelom (formacijam itd.) 1 £ 5 1. I! o. 1 Listine glavne knjige s prilogami èrnovojnili zavezancev, določenih za nadomestile namene vojske (vojne mornarice) 46 dotičnim krdelom itd. Imenske popisuice o prezentiranem črnovojnem moštvu 187 36 domovin- skim političnim okrajnim oblastvom 1 g !l H J 5 r 47 Izkaz doseženega slaleža 190 37 brambov- skemu leritoiijal- neinu (voja- škemu) poveljstvu 1 *) *) Do 5. dne po na-povedbi in sklicu črne vojske, 4S Staležni izkaz (po morda priloženem I • pojasnilu) 193 38 črnovojni bataljonski poveljnik ministrstvu za deželno bran (naravnost) 1 **) **) Po dohodu teh izkazov od črno-vojnih bataljonov. Vloge (izdaje) poveljstev crnovojnili formacij : Tekoča številka in sicer M l po vzorcu napisati morajo - poslati treba v izdajah M Sh Opomnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 49 Staležni izkaz 193 38 bataljonska poveljstva a) brambovskemu teritorijal-nemu (vojaškemu) poveljstvu, b) eventualno predstojnim vmesnim poveljstvom, c) črno-vojnemu okrajnemu poveljstvu po 1 po končani sestavi bataljonov itd. najdalje na 8. dan mobilizacije 50 Uvrstilni spisek za častnike 39 ad a) in duplo ad b) in c) po 1 51 Vloga o potrebščini čmovojnih službenih izkaznic 236 ./ dotična poveljstva brambovskim terito-rijalnim (vojaškim) poveljstvom 1 Vloge brambovskih teritorijalnih (vojaških) poveljstev: 52 Predložniča za prenamembo za službena mesta v črni vojski 130 21 brambovska teritorijahia (vojaška) poveljstva ministrstvu za deželno bran 2 na poseben zaukaz 53 Vloga o potrebščini čmovojnih službenih izkaznic 236 7 • 1 po dohodu partikularnih vlog 54 Imenski seznamek o bataljonskih poveljnikih, 'zenačenih in višjih poveljnikih črne vojske 237 1 po razpustu črne vojske (Slovenlnoh. ) 130 Dodatek Zakon z dne 6. junija 1886. 1. o črni vojski za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izvzemši Tirolsko in Predarelsko. (Objavljen v državnem zakoniku XXXI. kos, st. 90 iz leta 1886.). S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Črna vojska je celokupen del vojne (orožne) moči in vsled tega postavljena pod okrilje mednarodnega prava. x § 2. Vsi vojeviti državljani, ki ne pripadajo niti c. in kr. vojski, vojnemu pomorstvu (marini) ali nadomestni reservi, niti c. kr. deželni brambi, so zavezani v črno vojsko od začetka tistega leta, v katerem dopolnijo 19. leto svoje dobe, do konca tistega leta, v katerem so dovršili 42. leto svoje dobe. Gledé listih, ki so po § 20 *) vojnega zakona prostovoljno stopili v prezentno službo vojske, preden se jim je začela dolžnost črne vojske, se razteza dolžnost črne vojske, potem ko so izpolnili svojo zakonito dvanajstletno službeno dolžnost, še na deset neposrednje sledečih let. Dolžnosti črne vojske po meri vojevitosti, in to do izpolnjenega 60. leta svoje dobe so podvržene vse osebe, prestavljene iz kategorije častniškega staleža ali vojaških uradnikov v pokoj ali v razmerje zunaj službe pri vojski (vojnem pomorstvu) ali deželni brambi, kadar jih ne uporabljajo v prej imenovanih delih oborožene moči. Dolžnost črne vojske se razteza dalje — ne kralé prej vobče ustanovljenih osebnih dolžnosti — na vse korporacije, ki imajo vojaški značaj, odnosno vojaška znamenja. Osebje orožništva, finančne straže in državnih gozdov je privzemati — kolikor dopuščajo službeni oziri — v dolžnost črne vojske po meri, kakor je to po okolnostih vojne več ali manj potrebno. Take v črno vojsko zavezane, ki so neogibno potrebni, da oskrbujejo reči javne službe ali koristi, je moči odvezati službe v črni vojski. *) 8 22 novega vojnega zakona. Ako se kdo, ki ne stoji pod dolžnostjo službe v vojski, deželni brambi ali črni vojski, prostovoljno oglasi za službo v črni vojski ter je za njo sposoben, se sme vzprejeti v črno vojsko. § 3. V črno vojsko zavezani se razdeljujejo na dve napovedi. V prvo napoved gredö vsi po § 2 v črno vojsko zavezani državljani od začetka tistega leta, v katerem dopolnijo 19. leto svoje dobe, do konca tistega leta, v katerem so dovršili 37. leto svoje dobe, s temi vred, ki so po § 17 vojnega zakona časno oproščeni, ali ki so v zmislu § 40 istega zakona bili pred časom, in tisti, ki so po dovršeni službeni dolžnosti bili odpuščeni iz vojske (vojnega pomorstva, nadomestne reserve) in deželne brambe. Druga napoved obseza istovrstne osebe od 1. dne januarja tistega leta, v katerem kdo dopolni 38. leto svoje dobe, do 31. dne decembra tistega leta, v katerem je dovršil 42. leto svoje dobe, odnosno, dokler ni dovršena dolžnost črne vojske. § 4. Črna vojska se sme napovedati samo tedaj, kadar in dokler odkod vojna pred ali kadar je že izbruhnila vojna in dokler traja. Napoveduje se črna vojska, potem ko je bil ministrski svet poprašan, na cesarjevo povelje po ministru za deželno bran v tolikšnem obsegu, kakor je v boljšo deželno obrambo potreba. Napovedana črna vojska se uporablja, kakor kje potreba nanese, po vojaškem od cesarja postavljenem poveljniku v organizaciji, kakor jo cesar določa. Razpust črne vojske ukaže cesar. § 5- Ako bi okolnosti zahtevale, da se črna vojska izjemno uporablja zunaj skupnega razsežaja kraljevin 137 (filovenisrh.) in dežel, zastopanih v državnem zboru, je potreba v to pooblastila z državnim zakonom. Samo kadar je nevarno, stvar odlagati, sme cesar1, z odgovornostjo vlade, takšno uporabo ukazati s pogojem, da se ukaz pozneje državnemu zboru priobči, da ga vzame odobrujé na znanje. Dokler je vojna, je moči v izrednih slučajih potrebe, tako tedaj, kadar nadomestne reserve ni dovolj, da bi se z njo stoječa vojska (vojno pomorstvo) vzdržala v zakonitem za čas vojne ustanovljenem staležu (številu), kakor tudi, kjer bi eventualno treba bilo deželno brambo dopolniti na zakoniti, za čas vojne ustanovljeni stalež, primerno potrebščino tistim delom oborožene moči, ki se sistemno dopolnjujejo iz kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, po tem kolikor in dokler neogibna potreba vojne to zahteva, privzeti iz prve napovedi črne vojne. Vendar je te črnovojnike odpustiti takoj, čim bode konec vojne. To privzetje naj se v kategorijah (§ 3), ki jih bo določiti po vsakočasni potrebščini, pričenja pri najmlajših letnih razredih. § 6. V službo poklicane osebe črne vojske podstojé od tistega dne, katerega so sklicane, do tistega dne, katerega dobé dopust, ali katerega Se črna vojska razpusti, vojaškim kazenskim in disciplinarnim predpisom. Če kdo v črno vojsko zavezanih oseb dobi dopust, se pretrga vojaško razmerje za dotični čas. § 7- Črnovojniki in njihovi častniki nosijo v službi skupen znak, ki se dâ od daleč spoznati, častniki in podčastniki vrhu tega vojaška častna in razlikovalna znamenja. četam meščanskih stražnikov in strelcev, ki imajo s cesarskim odobrenjem že v miru svojo V Schönbrunnu, 6. dne junija 1886. 1. organizacijo, pristoji pravica, svojo pravilom ustrezajočo obleko in opremo, ter organizacijo svojo pridržati tudi v službi črne vojske, s pridržkom cesarskega potrjenja njihovih poveljnikov in častnikov. § 8. Z ozirom na obdarovanje in odlikovanje, na pravico do prevožnje, stanišča, prehrane v novcih ali z blagom, z ozirom na to, kako je postopati s kom, kadar je ranjen ali če zboli, ter na preskrbo z zapuščenci vred, naj veljajo za črno vojsko ustrezna določila kakor za vojsko, odnosno c. kr. deželno brambo. § 9- Črnovojne imenike, v katerih se osebe v črno vojsko zavezane popisujejo po letnih razredih od najvišje nizdol, naj s sodelovanjem piscev matic osnujejo županstva in jih imajo v razvidnosti. Kadar črna vojska ni napovedana v službo (§ 4), se osebam v črno vojsko zavezanim ne sme nalagati nikaka dolžnost gledé kontrolnih shodov in vaj. *) § 1Ö. Stroški napovedane črne vojske se zalagajo iz proračuna skupnega vojnega ministrstva. § H- S tem zakonom se razveljavljajo tista določila vojnega zakona, ki so z njim v nasprotju. § 12. Ta zakon pride takoj po razglasitvi v moč in izvršiti ga je naročeno Mojemu ministru za deželno bran. Franc Jožef s. r. Taaffe s. r. Welsershoinib s. r. *) Po zakonu z dne 10. maja 1894. 1. (dež. hramb, ukaznik št. 19 iz 1. 1894.) imajo črnovojni zavezanci dolžnost zglaševanja. ,