!!)))!... VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt tzhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge mesečna naročnina 12 šiiingov ceioietna naročnina 120 šiiingov P. b. b. 3nm]tnunHnm))H)mMmnnt)mnnm]mnmmmnmummnH LETNtK XXXm. CELOVEC, PETEK, 23. NOVEMBER 1979 ŠTEV. 47 (1944) KLJUB VSEM TRDiTVAM JE RESNiCA SAMO ENA: Č!en 7 ni izpoinjen Odprta vprašanja je treba reševati v neposrednem diaiogu med prizadeto manjšino in pristojno viado Komisija za mednarodne odnose skupščine SR Siovenije je v ponedeijek na seji, ki jo je vodii predsednik Bojan Lubej, obravnavata sodetovanje SFR Jugosiavije oziroma SR Stovenije z repubtiko Avstrijo in repubiiko itatijo. Pri tem je giede odnosov med Jugosiavijo in Avstrijo meniia, da pomeni gradnja karavanškega predora nov primer usktajevanja gospodarskih interesov in nadaijnjega sodeiovanja sosednih držav, hkrati pa potrjevanje duha dokumenta heisinške konference o evropski varnosti in sodetovanju. Predor bo nadaije prispeva) k večji odprtosti meje, s tem pa bo dana nova spodbuda za hitrejši razvoj obmejnih območij, je ugotovita komisija in potem poudarita: „Ta razvoj odpira možnosti za vktjuče-vanje naših narodnostnih skupnosti v medsebojno prijatetjsko sodetovanje na temetju uresničitve narodnostnih pravic, ki izhajajo iz 7. čtena avstrijske državne pogodbe. To bi bito treba doseči v enakopravnem diatogu predstavnikov organizacij naših narodnostnih skupnosti z avstrijsko vtado." S tem je bilo z merodajnega mesta nedvoumno povedano, kako si Slovenija oziroma Jugoslavija predstavlja poglabljanje dobrososedskih odnosov in razvijanje vsestranskega sodelovanja s sosedno Koroško oziroma Avstrijo. Povsem jasno pa je bilo predvsem povedano tudi to, kakšno mesto in kakšen pomen pripisuje Jugoslavija v tem okviru manjšinskemu vprašanju: povedano je bilo, da po mnenju Jugoslavije s sedanjo ureditvijo potom zakona o narodnih skupinah D vojna mer;7a TVa poJlagl nejavnega oUs^a Je-legaclje Iz /ažne Tirolske na Danaja, o katerem smo poroča/: faJ! v na-lista, je zananj! minister falrr na sej! vlaJe sporočil, Ja l*o pre^ avstrijskega veleposlanika v Ulma posla! preJseJnlka Italijanske vlaJe Cosslg! „a!Je-memo!re" v /ažn! 71-rolskl. V tem Jokamenta ko „!zrazl! apanje", Ja ko Italijanska vlaJa v prlkoJnjlk meseelk aresnlčlla še zgrinja Joločlla Iz padeta akrepov, o katerlk sta sc prej Jesetlml leti Jo-govorll! zlvstrlja /a /ta/rja gleJe are-Jltve naroJnostnlk pravic nemško govoreče manjšine na /ažnem Tirolskem. člen 7 avstrijske državne pogodbe še nikakor ni izpolnjen in da mora biti vprašanje rešeno v enakopravnem dialogu med prizadeto manjšino in pristojno vlado. To jasno, nedvoumno in predvsem dosledno stališče pa pomeni tudi dovolj razumljiv odgovor koroškemu deželnemu glavarju Wag-nerju na njegov nedeljski radijski govor, v katerem se je posluževal zelo samovoljnih interpretacij sedanjega stanja v avstrijsko-jugo-slovanskih odnosih, pri ocenjevanju manjšinske problematike pa celo izrazoslovja, ki smo ga bili doslej vajeni samo iz krogov najbolj bojevitih nemških nacionalistov. Z njegovimi izjavami se je bavil tudi Sindok, ki v svojem komentarju ugotavlja, da med slovenskim prebivalstvom dvojezičnega ozemlja nedeljski govor deželnega glavarja VVagnerja ocenjujejo kot po- noven poskus izvajanja pritiska na slovensko manjšino. Hkrati pa je to poskus, da bi manjšini vsilili nesprejemljivo manjšinsko zakonodajo pod pretvezo, da je priznanje te zakonodaje neizogibno za dobrososedske odnose z Jugoslavijo. V komentarju je dalje rečeno: Tudi deželnemu glavarju je znano, da slovensko prebivalstvo odklanja sedmojulijsko zakonodajo iz leta 1976 z odredbami iz leta 1977 slej ko prej kot nesprejemljivo. Slej ko prej zahteva, da republika Avstrija izpolni obveznosti, ki jih je do manjšine prevzela z državno pogodbo iz leta 1955. Člen 7 državne ogodbe kljub ..poskusu treh parlamentarnih strank" z zakonom o narodnih skupinah ni izpolnjen. To stališče prihaja do izraza tudi v skupnem komunikeju ob obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Vrhovca, kjer je rečeno, da bo Avstrija izpolnila vse Narodna skupnost mora b!t! osnovni dejavnik pri reševanju svojih vprašanj Detegatijo izvršnega sveta SR Stovenije, ki jo je vodii predsednik dr. Anton Vratuša, je bita prejšnji teden na večdnevnem uradnem obisku v avtonomni dežeii Furtanija-Julijska krajina. Med bivanjem v ttatiji je deiegacija obi:kaia svet Furtanije-Jutijske krajine in si ogie-data nekatere industrijske objekte in prometne povezave v deželi; v tem okviru !e je udeieiita tudi otvoritve te:te, ki povezuje kamionske terminaie na obeh straneh meje na Fernetičih. Nadatje so gostje iz Stovenije obiskati kraje, ki :o jih pred teti prizade!: potresi in kjer so potem s sotidarno pomočjo Jugostavije zgraditi števitna stanovanja. V pogovorih med predstavniki Siovenije in deiete Furtanije-Jutijske krajine so obravnavati vrsto vprašanj, ki se nanašajo na sosedsko sodetovanje. Pri tem sta obe strani oceniti dosedanje izvajanje osimskih sporazumov in se dogovoriti o nadaijnjih pobudah. Predstavniki Siovenije pa so se med svojim obiskom srečati tudi z zastopniki siovenske narodnostne skupnosti v deieti, in sicer v Kui-turnem domu v Trstu ter v Gorici, kjer je predsednik Vratuša sprejet skupno stovensko detegacijo. Ob tej pritožnosti so Stovenci najvišje predstavnike matičnega naroda informirati o svojih probiemih, medtem ko je predsednik Vratuša nagtasit, da mora stovenska narodnostna skupnost postati osnovni dejavnik pri reševanju svojih vprašanj. Sto-vencem v ttaiiji je zagotovit tudi za bodoče vso podporo matičnega naroda in Jugostavije. V uradnem sporočiiu, ki so ga objaviti ob zaktjučku obiska, pa je giede vprašanja stovenske manjšine v ttaiiji in itaiijanske v Stoveniji rečeno, da „sta obe strani poudariti že večkrat izraženo pripravijenost, da v duhu osimskih sporazumov in v okviru ustavnih ureditev obeh držav, v sodeiovanju s predstavniki manjšin, uresničujeta poiitiko in izvajata učinkovite ukrepe za njihov vsestranski svoboden razvoj kot skupnosti". Nadaljnje poglabljanje odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo Za to „rak!o opozorilo" te je avstrijska vlaJa oJločlla prav v Jnek, ko je prcJscJnlk Ježele Trentlno-/ažna 77ro!ska Panckler! 771 c<7 svojim klvanjem na Danaja ;'zraz:7 prepričanje, Ja ko /talija sklenila sc zaJ-ttje IzveJkene akrepe v zvez; z jaž-r:ot:ro/s^:rM paketom „če že ne Jo konca tega leta, pa gotovo Jo sreJc leta /9^0". V okviru prizadevanj za nadaijnjo pogiobitev odnosov in razširitev sodeiovanja med Avstrijo in Jugosiavijo je po nedavnem obisku jugostovan-skega zunanjega ministra na Dunaju oziroma avstrijskega trgovinskega ministra v Beogradu ter po srečanju predsednikov obeh viad ob začetku gradnje karavanškega predora priito ta teden do nove pobude. Avstrijska ministrica za znanost in raziskave dr. Hertha Firnberg biva na obisku v Jugosta-viji, kjer razpravijajo o možnostih okrepitve sodeiovanja obeh držav tudi na področjih znanosti in raziskovanja. obveznosti iz državne pogodbe in drugih mednarodnih dokumentov. „Za Slovence je zato nerazumljivo, da deželni glavar izjavlja, da je državna pogodba s .koroškega vidika' izpolnjena," je rečeno v komentarju Sindoka. „Saj smo vendar tudi koroški Slovenci integralen sestavni del Koroške in kot neposredno prizadeti tudi najbolj pristojni, da ocenimo, ali je državna ogodba izpolnjena ali ne. Torej je to lahko samo trditev posameznih koroških politikov, nikakor pa ne mnenje vse Koroške. Poleg tega pa menimo, da morajo ugotovitve skupnega avstrijsko-jugoslovan-skega sporočila veljati tudi za Koroško." V zvezi z VVagnerjevo izjavo o .nekaterih poklicnih glasnikih' je v Sindokovem komentarju rečeno, da tej obsodbi lahko samo pritrdimo, kajti nemškonacionalnih krogov okoli KHD nikakor ni mogoče imeti za reprezentanta ljudskega mnenja. „Če pa ta oznaka meri na zastopnike manjšine, tedaj predstavlja nesprejemljivo diskvalifikacijo obeh slovenskih osrednjih organizacij," poudarja Sindok. ..Deželni glavar nima pravice, deliti ali odrekati legitimacijo za zastopanje manjšine in njenih interesov. Za to je pristojna edinole slovenska narodna skupnost, ki je preko svojih interesnih združenj zastopana v obeh osrednjih manjšinskih organizacijah in preko svojih delegatov iz vsega dvojezičnega ozemlja na demokratičen način voli zastopnike teh organizacij. Poleg tega sta slovenski osrednji organizaciji ne le v Avstriji, temveč tudi v mednarodni javnosti priznani kot zastopstvo slovenske narodne skupnosti." Ob koncu Sindokov komentar opozarja še na eno značilnost, ki se kaže v pristopu deželnega glavarja VVagnerja k manjšinskemu vprašanju: medtem ko skupno av-strijsko-jugoslovansko sporočilo jasno govori o potrebi neposrednega dialoga, pa hoče VVagner ponovno uveljaviti stari način reševanja manjšinskega vprašanja -namesto dialoga zagovarja enostranski diktat. „Ta stari način reševanja manjšinskega vprašanja je v preteklosti povzročil hude konflikte in zaradi njega je manjšinsko vprašanje slej ko prej nerešeno." Občni zbor in 30-ietnica NSKS Do/oCC?!;?7! ^rOgOTM pa je ravnanje vlaJe žc preveč „rak!o". Tako ;e na pr:'?ner Zveza za /ažno 77ro/^o po razgovora z zananjrn! mm^trom Patrom nas/ovJa na zvezno v/aJo rn na po/;7;'čne stranke poziv, na? končno sprejmejo „oJ(očne a^repe" za Jo^ončno reMtev jažnotlro^^ega vprašanja In $ ten! za popo/no ?z-veJ^o V3eč) obveznosti, bi jlb ;e prej Jesetlntl leti prevzela /talija. /Vovo „o/enzlvo" gleJe /ažne 77-rolsbe atetneljaje rlvstrlja s tern, Ja je minilo Jeset let oJ pojplsa pa-beta,- opozarja torej /talijo na /0 let stare Jolgove. T o Ja pribo Jnje leto bo minilo 23 let oJ poJplsa av-strljsbe Jržavne pogoJbe, batere 7. člen se veJno ni Izpolnjen. Sbrb In briga Avstrije za manjšino v /talij! je brez Jvoma apravlčena In povsem legitimna — toJa v svoj! manjsln-sb! polltlb! aveljavlja prabso Jvoj-nlb meril, Jobler taJ! sama ne Izpolni obveznosti, b! jlb je prevzela Jo manjšin. V znamenju 30-letnice obstoja je bil zadnjo nedeljo v novem Kulturnem domu na Radišah občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev. Se posebej pa je jubileju veljala slavnostna seja, ki so se je za razliko od občnega zbora, ki je potekal kot zaprta prireditev, udeležili tudi gostje, med njimi jugoslovanski generalni konzul v Ceiovcu Milan Samec, predstavnik SZDL Slovenije Danilo Turk, delegacija ZSO pod vodstvom predsednika dr. F. Zvvittra, zastopniki Slovenske skupnosti iz Italije in drugi. Prireditve, katere geslo je bilo „Ne damo iz rok svoje usode!" so obogatili s svojimi nastopi moški zbor SPD Radiše pod vodstvom Stanka Wru-licha, tamburaški zbor iz Hodiš pod vodstvom Dorice Sabotnik in mešani zbor .Rož" iz Šentjakoba pod vodstvom Lajka Milisavljeviča. Uvodoma sta udeležence slavnostne seje pozdravila domačina Janko Tolmajer kot ustanovni član NSKS in predsednik SPD Radiše Ludvik Ogris. V imenu ZSO je čestital k jubileju predsednik dr. Franci Zvvitter, ki je spomnil na razvoj NSKS .od bolečega razhoda v začetku do peripetije in od tedaj do danes v znamenju stalnega zbližanja". Poudaril je, da moramo ob upoštevanju zgodovinskega dejstva politične diferenciacije v naših narodnih vrstah in v medsebojnem priznanju in spoštovanju tudi pri razumljivem in legitimnem zagovarjanju in uveljavljanju svojstvenih interesov lastne organizacije vedno varovati dostojanstvo. .V vseh skupnih nacionalnih težnjah — je dejat predsednik ZSO — pa moramo mimo vseh dejan- skih ali tudi samo dozdevnih različnih pogledov kot doslej vedno iskati in najti ter proti vsem varljivim vabam in zlasti proti vsem uradnim in neuradnim nevarnim poskusom razbijanja naših vrst obvarovati in krepiti akcijsko enotnost, ki edina je garant, da končno dosežemo vsepovsod, kjer stoletja živimo, pravice, ki nam grejo po državni pogodbi in kot avtohtonemu prebivalstvu v koroški domovini, v kateri nočemo biti tujci, marveč enakopravni deželani." Po pozdravnih besedah predstavnika Slovenske skupnosti iz Italije Anteka Terčona (ki je opozoril na sorodnost položaja in boja Slovencev v Italiji in Avstriji) ter predstavnika SZDL Slovenije Danila Turka (ki je zagotovil koroškim Slovencem tudi v bodoče vso podporo matičnega naroda in Jugoslavije) sta spregovorila bivša predsednika NSKS dvorni svetnik dr. Valentin Inzko in dr. Reginald Vospernik. Oba sta močno naglasila ideološko plat: Prvi je kot zgodovinsko zaslugo NSKS poudaril, da je ob ustanovitvi leta 1949 povezal tiste rojake, ki jim je bila osnova pri narodnem delu krščanska miselnost; pa tudi v bodoče mora NSKS imeti pred očmi, da je sicer slej ko prej glavno izhodišče njegove politike člen 7 državne pogodbe, da pa mora sloneti celotna njegova politika na idejnih osnovah, ki so ustanovitev NSKS narekovale — na temeljih krščanstva. Drugi je to opredelitev podkrepil s kritično ugotovitvijo, da je na občnem zboru vse premalo duhovnikov, ki da še vedno no- sijo glavno breme narodnega in kulturnega dela na terenu. K temu zelo poudarjenemu opozorilu na ideološko usmeritev NSKS je sedanji predsednik dr. Matevž Grilc zavzet stališče šele po slavnostni seji, ko je na pogovoru z novinarji dejal, da je NSKS vsa leta bi) in ostal na temeljih krščanskega nazora; to je tudi danes splošno znano in zato tega ni treba posebej poudarjati. Sicer pa je v slavnostnem govoru kritično ocenil manjšinsko politiko v Avstriji in zlasti na Koroškem. Avstrijska politika ni več verodostojna, za nas veljajo samo še dejanja, je dejal dr. Grilc ter poudaril, da se zato tudi stališče do zakona o narodnih skupinah in do sosvetov nikakor ni spremenilo: sodelovanje v sosvetih bi bilo možno šele tedaj, ko bi bila rešena bistvena vprašanja člena 7, kar pa je mogoče reševati samo v neposrednih pogovorih med osrednjima organizacijama kot predstavništvom manjšine ter pristojno zvezno vlado. Občni zbor NSKS je zahteve po dosledni izpolnitvi člena 7 in po enakopravnem vključevanju manjšine v deželno politiko ter v bilateralne odnose med Avstrijo in Jugoslavijo izrazit tudi v eni izmed resolucij. Zavzel se je za poglobitev sodelovanja z ZSO ter izvedel volitve novega vodstva. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dr. Matevž Grilc; dosedanji osrednji tajnik mag. Filip Warasch je po svojem odstopu postal eden izmed treh podpredsednikov; tajništvo pa si delita prof. Jože Wa-kounig za politično in mag. Franc Wedenig za organizacijsko plat. VARSTVO OKOLJA V EVROPI mora ostati zadeva mednarodnega sodelovanja Umazan zrak in onesnažene vode ne spoštujejo državnih meja. Ob tej osnovni ugotovitvi je potekala široka razprava v okviru ministrske konference držav članic ekonomske komisije OZN za Ev- samo pomisliti, da dimniki na naši celini v enem samem letu izpuha-jo v ozračje kar sto milijonov ton žveplovega dioksida, ki ga potem veter razpiha prek državnih meja, da se potem daleč od svojega iz- ropo, ki je prejšnji teden zasedala vora poseda na tla in v vode — v Ženevi. Po mnenju udeležencev je bila konferenca, posvečena varstvu okolja, bolj plodna, kot so prvotno pričakovali. Izglasovali so namreč konvencijo o prekomejnem daljinskem onesnaževanju zraka in seveda ne brez škodljivih posledic. Ravno v zvezi s posledicami, ki ga ima to ..svobodno prehajanje" strupenih plinov na celotno okolje, pa je bilo na konferenci močno poudarjena potreba, da bi sodelo- delali pa so tudi smernice za na- drugih problemov okolja. Pri tem datjnje varstvo okolja v Evropi. je naletela na ugoden odmev zla-Sprejeta konvencija se sicer na- sti pobuda jugoslovanske delega-,iaša le na enega od številnih pro- cije, ki je predlagala varstvo med-blemov okolja, to je daljinsko pre- narodnih rek in jezer, ki so zaradi komejno onesnaževanje ozračja, širjenja mest in razvoja industrije, vendar je ravno ta problem v Evropi trenutno zelo pereč. Treba je plovbe ter toplotnega onesnaževanja vse bolj ogrožene. Katastrofalne poplave so težko prizadete ztasti Črno goro Jugoslovanska republika Črna go- rezano od sveta, kajti poplavljene so ra, ki jo je letos spomladi hudo priza- bije vse poti, ki povezujejo Kočevje dejal katastrofalni potres, je zdaj ponovno žrtev naravne katastrofe: velike poplave so zlasti v Črni gori, v Kosovu in v Makedoniji, v manjšem obsegu pa tudi v Sloveniji povzročile ogromno materialno škodo ter zahtevale tudi človeške žrtve. V najhuje prizadetih predelih so morali razglasit! izredno stanje. Poplavljena so šetvilna naselja ter odrezana od ostalega sveta; prebivalstvo iz ogroženih krajev so morati evakuirati, marsikje pa imajo težave tudi pri preskrbi s pitno vodio. Ze do ponedeljka so poplave v Jugoslaviji, ki jih uvrščajo med najhujše tekom zadnjih let, zahtevale tudi devet človeških žrtev. Enako število smrtnih žrtev katastrofalnih poplav pa javljajo tudi iz Grčije, kjer so večdnevni nalivi prav tako povzročili obsežne poplave. V devetih okrajih so razglasili izredno stanje; številne vasi So opustošene; usoda mnogih prebivalcev v krajih, ki so povsem odrezani od ostalega sveta pa je še neznana. V obeh državah je prišlo do velikih zastojev v prometnih zvezah, prekinjene so tudi telefonske zveze, ogrožena je preskrba z električno energijo. V Sloveniji je najbolj prizadeto Pomurje, kjer je zlasti Mura preplavila obširna področja, pa tudi številni drugi potoki so prestopili bregove in so se vode razlile po poljih, preplavile ceste in železniške proge ter povzročile veliko škodo v naseljih. Tudi Kočevje je bilo popolnoma od- KONFERENCA FAO SVARI: drugimi kraji. Obsežna opustošenja na poljih in travnikih ter spodkopane ceste in druge prometne povezave pa javljajo tudi iz številnih drugih predelov in krajev Slovenije. „Če bomo v Evropi še naprej onesnaževali s sedanjim tempom, se bomo morali soočiti z nevarnostjo, da bodo prav vode, ki so življenjski pogoj celotnega razvoja Evrope, postale omejujoči dejavnik razvoja," je opozoril vodja jugoslovanske delegacije Zvone Dragan. Menil je, da pomeni konvencija o varstvu zraka prispevek k izgrajevanju prava okolja; toda prav v tem pravu mora biti zapisano, je naglasi), da nihče nima pra- deklaracijo o čisti tehnologiji, iz- vanje razvili tudi za razreševanje vice skupnih naravnih virov upo- rabljati tako, da s tem ogroža druge. Tudi predstavniki številnih drugih držav so se strinjali, da je sodelovanje na področju varstva zraka treba razširiti tudi na področje varstva voda ter so izrazili priprav-ijenost za nadaljnje sodelovanje na področju varstva okolja. Predlog, da se pripravi dokument tudi za varstvo voda, pa je med drugimi izrecno podprl tudi izvršni direktor programa Združenih narodov za okolje (UNEP). Naglasil je potrebo po hitrem ukrepanju na področju varstva voda in s posebnim opozorilom na Donavo izjavil, da je UNEP pripravljen sodelovati pri prizadevanjih za zaščito te najbolj mednarodne reke Evrope. Pravica do razvoja ena temeljnih eiovekovih pravic Z ogromno večino 132 glasov ob devetih vzdržanih in enem samem giasu proti (ZDA) so v sociainem odboru giavne skupščine OZN sprejeti prediog resoiucije o koordiniranju dejavnosti v zvezi s čtovekovimi pravicami in o načinih za njihovo nadaij-njo pogiobitev. Namen te resoiucije je v prvi vrsti ta, da bi svetovna organizacija pravico do razvoja razgiasiia kot eno temeij-nih čiovekovih pravic in se s tem izrekia za zajamčeno pravico do deia in sodeiovanja deiavcev v upravijanju. Na sedežu svetovne organizacije previaduje mnenje, da bo glavna skupščina to pobudo sprejeta, kar pomeni, da bosta ti dve pravici prvič sprejeti v dokument Združenih narodov, kar iahko pomeni preiomnico v obravnavanju te probiematike. Pobudo za razgiasitev pravice do razvoja kot temeijne človekove pravice je dai ietošnji šesti vrh neuvrščenih. Pri obravnavanju tega vprašanja so neuvrščene države v OZN ugotovite, da se na pravico do deia iogično navezuje pravica deiavcev do sodeiovanja v upravijanju proizvodnje. Njihove formuiacije so vsebovane v resoiuciji, ki jo je sociaini odbor prediožii giavni skupščini svetovne organizacije. Prediog izraža tudi zahtevo, da je treba nadaijevati deio za pogiobitev čiovekovih pravic in temeijnih svoboščin ter sestaviti študijo o vpiivanju mednarodnega poiožaja na uresničevanje čiovekovih pravic. Podpiramo pravični boj Slovencev v Kanalski dolini Šolske in občinske obiasti v Ukvah v Kanaiski doiini spet enkrat izkazujejo svojo ..demokratičnost": podobo kot pri nas na Koroškem jim je pouk siovenščine trn v peti ter ga skušajo zabraniti z najrazličnejšimi ukrepi. Ceio proti akciji samopomoči, to je proti slovenskemu pouku izven rednega šoiskega pouka, so se obiasti zaieteie z birokratskimi triki, samo da stovenski otroci ne bi mogli imeti pouka v materinščini. Po Primorskem dnevniku povzemamo, da je ukijanska župnija že v začetku oktobra posiaia pristojni šoiski in občinski upravi pismeno prošnjo za čimprejšnjo dodelitev učiinic za pouk siovenščine, giasbe in verouka. Toda do srede novembra prošnja še ni bita rešena, marveč obiasti z raziičnimi birokratskimi izgovori zaviačujejo aii spioh onemogočajo pričetek pouka. Tako je šoiska obiast v Trbižu sredi oktobra zahtevata od občinske uprave v Ukvah, naj ugotovi, če župnik razpoiaga z iastnimi prostori za pouk; v tem primeru naj se do-deiitev učiinic odkioni. še posebej pa je šoiska uprava zabičata, da pouka siovenščine vsekakor ne sme biti v dneh, ko je na sporedu državni tečaj nemščine (!). Starši prizadetih otrok so pismeno protestirati proti nezasiišane-mu ravnanju obiasti, skupaj s siovenskimi prosvetnimi društvi v Kanaiski doiini pa so se obrniti tudi na vso siovensko javnost, naj jih podpre v boju za končno uveijavitev najosnovnejših čiovekovih pravic. Koroški Siovenci, ki tudi sami doživijamo podoben mačehovski odnos obiasti do nas in naših upravičenih zahtev, bratom v Kanaiski doiini izražamo vso soiidarnost v njihovem pravičnem boju! V središču Gorice bogata dejavnost Slovencev Pred 75 leti so v Gorici otvorili banka pod pritiskom prodati gori-slovenski Trgovski dom, ki je bil ško in tudi tržaško podružnico neki tedaj najlepša stavba v mestu. Zgra- italijanski banki. Fašistična oblast dili so ga v času, ko so v mestu pri- je z nasiljem izgnala iz stavbe slo-dobivali eno za drugo važne pozicije, venska društva in stovenski dom je ko je bilo slovenskih trgovin vedno postal sedež fašistične stranke, več, ko je bilo vedno več otrok v Po drugi svetovni vojni je vsa last-slovenskih šolah — skratka ko je nina fašistične stranke prišla v last mesto počasi dobivalo slovensko lice. italijanske države. Toda zaman so v Z- - c-! ^ bili poskusi preživelih članov biv- Irgovski dom te bil za Gorico „ N , ^ . , .... ' . .... sega slovenskega lastnika, da bi do- tisto, kar so bdi v drugih slovenskih , 7. . T, , , .. . v ^ , bilt nazai s sdo odvzeto lastnino, mestih Narodni domovi, bredstva za , tv . ^ -t, , . - . , rr . . „ v stavbi )e danes sedež nekaterm gradmo te dala ! rgovsko-obrtna za- , v -t i ct , - , ^ n ' - - - drzavnthuradov, na Slovence, ki so druga, slovensko bančno podjetje, ki , , . , . _ stavbo zgradili ter v njej živeli in s. ga t,k pred obratom s .let,a us a- ^ „p.zabili". Slovenci s. novih noriški trtrovci m obrtniki. I\a- ^ r. r i - j i i^ v ^ t " , i- . morah izprazniti tudi Liudski dom, ert za stavb. ,e naorav.l arhitekt katerem je bil v letih 1945 in 1946 črt za stavbo je napravil arhitekt Max Fabiani, ki je ustvaril vrsto za .v v .... in - *: , - v , i n sedež številnih slovenskih m proti- tedanneas modernih graden, tudi v ... -v t - ... ] „ , ^ rasističnih orgntzaci, m katerega dvo- drugih mestih, na I)una,u, v L,ubl,a- - i i - Tv - ^ ^ j . ... rana ,e bila oo voim prizorišče ne- nt, v Irstu. V novem domu ,e bila . . . , .- ^ . štetih predstav m drugih prireditev. Danes gradijo goriški Slovenci spet tudi gledališka dvorana, kjer se je odvijala bogata kulturna dejavnost. Poleg tega so bili v domu sedeži raznih slovenskih gospodarskih in kulturnih društev. Svoj sedež je imela v poslopju banka Trgovsko-obrt-na zadruga, svojo podružnico pa tudi Ljubljanska kreditna banka. Tamkajšnja knjigarna je veljala za eno najlepših in najbogatejših v slovenskem svetu sploh. Čeprav v drugih okoliščinah, se je gospodarsko in društveno življe- nov dom. Imel bo zelo moderno urejeno gledališko dvorano, ki bo služila tako za gledališke predstave kot za koncerte in druge prireditve. Poleg tega bo v sklopu doma urejena tudi sodobna telovadnica, v kateri se bo izživljala slovenska mladina. Novi dom bo po vsej verjetnosti dograjen že prihodnje leto. Takrat bo vestransko slovensko življenje v Gorici znova zaživelo — čeprav ne gre omalovaževati številnih priredi- Milijarda !jud* bo strada!a ee se ktnetijska proizvodn ja ne ho kmalu povečala finančnem in političnem po- V Rimu zaseda že drugi teden 20. konferenca Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), na kateri je zbranih okoli 1500 predstavnikov iz 146 držav sveta. Na konferenci razpravljajo o problemih prehrane svetovnega prebivalstva, ki se vsako leto poveča za kakih 100 milijonov, kar pomeni, da bo leta 2000 živelo na svetu že šest milijard ljudi, ki jih bo treba nasititi. Z$to pa so na konferenci posebej poudarili: če se kmetijska proizvodnja v naslednjih 20 letih ne bo povečala vsaj za polovico, bo že konec tega stoletja stradala milijarda ljudi. Pomanjkanje hrane grozi zlasti državam v razvoju, kar bi po ugotovitvah FAO utegnilo privesti do ..gospodarske katastrofe". Generalni direktor FAO Sauma je opozoril na statistično ugotovljena dejstva, da je na svetu vedno več lačnih, ter je ta pojav neposredno povezal z varnostjo in mirom v svetu. V isto smer pa je v svojem pozdravnem govoru šel tudi papež Janez Pavel II , ki je poudaril, da je podhranjenost in lakota, ki pesti tako veliko ljudi, najresnejša pretnja miru v svetu. Ostro je obsodil potrošniško družbo in pozval svetovno skupnost, naj usmeri Svoje gospodarske napore v ..reševanje osnovnih človeških potreb, ne pa tistih umetnih, pogojenih z vedno večjo publicistiko, igro na tržiščih in z močjo na gospodarskem, dročju". Tudi predstavniki posameznih držav so z vso resnostjo opozarjali na probleme, ki se človeštvu postavljajo na področju prehrane čedalje večjega števila prebivalstva. Poudarili so, da je lakota skrb celotnega človeštva in ne le 450 milijonov ljudi, ki v državah v razvoju trpijo za kronično podhranjenostjo. V teh državah se položaj iz leta v leto slabša, tako da so te države prisiljene uvažati vedno več kmetijskih pridelkov, s čimer povečujejo svojo odvisnost od razvitega dela sveta in povečujejo primanjkljaj v plačilnih bilancah. V zadnjih štirih letih so države v razvoju povečale uvoz žitaric od 51 milijonov ton v letu 1975 na 80 milijonov ton, kolikor jih bodo morale uvoziti letos. Iz tega sledi, da bodo revne države vedno bolj odvisne od bogatih — kar zadeva prehrano, pa najbolj od Amerike. Sploh je svet v bistvu odvisen od uspešnosti ameriškega kmetijstva, kajti podatki OZN kažejo, da samo Amerika zagotavlja 57 odstotkov svetovnega izvoza žitaric. Spričo tega je težišče razprav na sedanji konferenci vprašanje, kako pomagati državam v razvoju. FAO poudarja, da bodo razvite države morale precej povečati pomoč, in sicer nje Slovencev v Gorici nadaljevalo tev, ki so se odvijale v vseh povoj tudi po prvi svetovni vojni, ko je nih letih in se še odvijajo v drugih avstrijsko državo zamenjala italijan- domovih in dvoranah, ki pa nimajo ska. Kmalu pa je morala Ljubljanska ne kaoacitet ne vseh sodobnih naprav, kot jih bo imelo novo kulturno in športno središče. V začetku stoletja so Slovenci v Gorici zgradili Trgovski dom, ki je bi) iz vsestranskih razlogov velika pridobitev za vse mesto. Kmalu bodo imeli SDCt nov slovenski dom, ki bo prav tako velika pridobitev — za vse mesto, za tamkajšnje Slovence pa še posebej. (Turistični informator) je predvideno, da bi se ta pomoč povečala od sedanjih pičlih 5 milijard dolarjev na 13 milijard do konca prihodnjega desetletja. Od držav v razvoju FAO terja, naj povečajo investicije v pospeševanju kmetijske proizvodnje, od razvitih držav pa terja, da odstranijo trgovinske pregrade in povečajo uvoz surovin ter industrijskih izdelkov iz držav v razvoju; industrijske države pa naj poleg tega neposredno pomagajo tudi z živili ter državam v razvoju vsako leto pošljejo vsaj 10 milijonov ton hrane. V ostalem poteka dvajseto zasedanje konference FAO v času, ko dobiva kmetijstvo vse večji pomen v okviru gospodarskega razvoja in ko mednarodna skupnost teži za tem, da bi se zmanjšale razlike med razvitimi in nerazvitimi v luči kriterijev novega mednarodnega gospodarskega reda in mednarodnega sodelovanja. Leto 1979 je bilo namreč na področju kmetijstva polno protislovij. Svetovna proizvodnja hrane se je sicer povečala, vendar je kljub temu narasla tudi lakota, ker dežele proizvajalke hrane niso sposobne zagotoviti dovolj velikih in učinkovitih rezerv. Poplave, suše, epidemije in vojne so uničile velik del hrane predvsem v deželah, kjer obstaja kronično pomanjkanje hrane. Zato je že s 23,8 milijarde dinarjev dohodka, Mer-k.pt.r.r,., o km.tij.r, osnove za korenito spremembo kmetijske poli- meto na petem mestu. Med bankami tike V svetu: zemljo kmetom, ki jo obdetujeio, pa je največja Združena beograjska razširiti pomoč pri nakupu kmetijske tehnolo- banka, ki je imela 488,9 milijarde di-gije, spodbujati sodelovanje med razvitimi in "%'^^^^Lnih organiza-revnimi tO SO bi!e osnovne zahteve konte- cijcih je zaposienih 43 % vseh deiavcev renče lani, ki jih letos še konkretizirajo. v Jugoslaviji. Beograjska ..Ekonomska politika" je objavila seznam največjih delovnih organizacij v Jugoslaviji. Po tem seznamu je .največja med največjimi" Industrija nafte (INA) v Zagrebu, ki je imela v letu 1978 dohodek v višini več kot 56 milijard dinarjev. Med prometnimi delovnimi organizacijami so na prvih štirih mestih železniško-transportna podjetja Zagreb, Sarajevo, Ljubljana in Beograd (njihov dohodek je znašal od 11,2 do 7,4 milijarde dinarjev), na petem mestu pa je letalsko podjetje JAT s 5,4 milijarde celotnega dohodka. Med trgovinskimi organizdcijami je največja UPI Sarajevo (kmetijstvo, promet in industrija) Kartuzija Pieterje odlikovana za zvestobo v najtežjem obdobju - v času NOB Kartuzija Pieterje, ki je edina kartuzija v sociaiističnih državah, je pred nedavnim rosiavijaia 75-ietnico obnovijenega deiovanja v Sioveniji. Ob tem jubiieju jo je jugosiovanski predsednik Tito odiiko-vai z redom zasiug za narod z ztato zvezdo, in sicer za zasiuge med narodnoosvobodiino borbo in za uspešno vkijučevanje v živijenjske in razvojne tokove po osvoboditvi. Visoko odkiikovanje je v navzočnosti vodiinih predstavnikov siovenskega družbenopoiitičnega živijc-nja izroči) priorju samostana Janezu Droicu predsednik predsedstva SR Siovenije Viktor Avbeij. Dunajsko gostovanje v Zagrebu !n v Mariboru Za konec minulega tedna je bii dunajski Burgtheater $ svojo „Ma)o steno na gostovanju v Jugoslaviji, kjer se je z vetikim uspehom prcdstavii najprej v Zagrebu in v nedeijo zvečer v Mariboru z uprizoritvijo dramskega deia ..Zaiost onkraj sanj" [Wunschloses Ungiutk) Petra Handkeja. Pod vodstvom reiiserja Kiausa Horinga sta igrata Hiide Krahi in Georg Schuchter. Znani pisateij Peter Handke, rojen v Orebinju na Korotkem in po materini strani siovenskega pokoienja, živi sedaj v Parizu, ker — kakor se je sam izrazi) — „ne more prenaSati zadutijivega avstrijskega in nemikega maiometčanskega ozračja . Zato doma na Korotkem tudi ni ..priljubljen" in je vsekakor značiino, da je njegova drama „2a!ost onkraj sanj" doživeta avstrijsko krstno predstavo — v siovenskem jeziku, in sicer v izvedbi Maie drame iz Ljubijane v okviru ietotnjih 10. Koroških kuiturnih dni v Ceiovcu. Gostovanje dunajskega giedaiišča s tem komadom v Zagrebu in Mariboru je bito pravi kuiturno-umetniški dogodek. Čeprav je biio deio izvajano v nemškem jeziku, so ijubiteiji odrske umetnosti pokazati dosti več kutturnosti kot pred nedavnim dunajska pubtika ob gostovanju Drame SMG iz Ljubtjane. Uspešen potek 4. slovenskega knjižnega sejma V svojem govoru je predsednik Avbelj omenil predvsem pokojnega priorja dr. Josipa Edgarja Lavova in dejal, da je bilo njegovo „ve!i-ko, plemenito in hrabro dejanje izrednega pomena in zgleda, saj je kartuzija Pleterje dokazala, da naš boj ni imel ne tedaj niti nima danes protiverskega značaja". Ocenit je, da je bil pleterski samostan ..dragocen člen v razvejanem mozaiku tistih sit, ki so razumele imperativ časa in so se združene — v Osvobodilni fronti na čelu s komunistično partijo - bojevale za pravično stvar, za nacionalno in socialno osvoboditev". Za odlikovanje se je zahvalil prior Drolc, ki se je prav tako spomnil svojega predhodnika Lavova, o katerem je dejal, da je razumel klic časa in se postavil na TV osvaja južnoameriške dežeie Svet je bil lani presenečen, ko je zvedel, da Argentina nima televizije in da je bila uvedba televizije glavni pogoj za organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva. Se večje presenečenje pa je pred nedavnim zbudila novica, da ima Argentina zdaj v vsej Južni Ameriki največ televizijskih sprejemnikov glede na število prebivalcev. Po ncjnovejših podatkih ima Argentina, ki šteje 25,3 milijona prebivalcev, 4,6 milijona televizorjev ali 181 na tisoč prebivalcev. Seveda pa ti podatki ne morejo biti odločilni za ugotavljanje razvitosti televizijskega omrežja v posameznih državah Latinske Amerike. Tako ima na primer Brazilija 15 milijonov TV sprejemnikov, kar je dvakrat več kot jih ima vseh enajst drugih južnoameriških držav skupaj, pa kljub temu pride v Braziliji „samo" 133 sprejemnikov na tisoč prebivalcev. Sploh ima Brazilija najbolj razvito televizijsko omrežje s tremi postajami, ki oddajajo na šestih kanalih, in to izključno v barvah. Med najbolj razvite države z več kot 100 sprejemniki na tisoč prebivalcev spadajo tudi Urugvaj, Venezuela in Čile, najslabše povprečje pa izkazuje Bolivija, kjer pride na tisoč prebivalcev le 8 sprejemnikov. V Gvajani pride na tisoč prebivalcev 52 sprejemnikov, vendar je v vsej državi, ki šteje le 69.000 prebivalcev, vsega skupaj samo 3150 sprejemnikov. stran zatiranih, proti okupatorju. ..Globoko veren človek, velik humanist in rodoljub, kot je bil dr. La-vov, se je dosledno postavil na stran narodnoosvobodilnega gibanja, čeprav mu je zaradi tega delovanja grozila smrt." Dejal je, da se je kartuzija po osvoboditvi takoj vključila v obnovo domovine in v graditev ljudske oblasti. Kot dokaz pravilnosti te usmeritve pa je omenil dejstvo, da so Pleterje redno obiskovali vodilni predstavniki Slovenije in Jugoslavije, med njimi tudi predsednik Tito. Ob koncu pa je v imenu vseh 22 menihov zagotovil, da bo kartuzija še naprej delala za blaginjo Slovenije in Jugoslavije. Kartuzijo Pleterje je leta 1407 ustanovil celjski grof Herman II. zaradi turških vpadov, kmečkih uporov in širjenja protestantizma je ob koncu 16. stoletja redovno življenje zamrlo. Pletersko posest so prevzeti jezuiti, potem je prišla najprej v državne in nato v zasebne roke, leta 1899 pa so posest odkupili francoski kartuzijanci, ki so zgradili nov samostan, v katerem je leta 1904 spet steklo živ- ljenje. Od začetka so v kartuziji pod Gorjanci prevladovali francoski redovniki, potem so se jim pridružiti še nemški, kmalu pa so začeli prihajati v samostan tudi Slovenci, Hrvati in Slovaki. Danes je kartuzija Pleterje edina v socialističnem svetu in hkrati tudi najbolj vzhodna. Menihi v Pleterjih živijo po strogih pravilih. Razen priorja in še dveh bratov, ki morajo govoriti in vzdrževati stike z zunanjim svetom, vlada v samostanu molk, ki ga prekinjajo le za molitev. V kartuzijo tudi ne sme stopiti ženska. Enkrat pa so redovniki to prepoved zavestno kršili: med naradno-osvobodilnim bojem so v samostanskih prostorih našle skrivališče in zatočišče tudi partizanke ... V širši javnosti je kartuzija Pleterje znana predvsem po slavnem žganju, po hruškah v steklenicah, po siru in vinu, kar pridelujejo in prodajajo za kritje življenjskih potreb. Toda v samostanu so tudi velike kulturne in umetnostne dragocenosti. Med nje spada predvsem knjižnica, ki hrani okoli 50.000 zvezkov, med katerimi je precej rokopisov unikatov, starih 600 do 700 let, poleg tega pa vrsta slikarskih del flamske slikarske šole iz 17. stoletja. Kljub svoji odmaknjenosti od zunanjega sveta pa so kartuzijanci v Pleterjah pokazali zvestobo do domovine v času, ko je bilo to najbolj potrebno. Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču je bil — kakor smo v našem listu že poročali — v času od 12. do 18. novembra 4. Slovenski knjižni sejem. Skupno 22 založb je razstavljalo najnovejšo slovensko proizvodnjo zadnjih dveh let. Med njimi je bilo tudi Založništvo tržaškega tiska, medtem ko je slovensko knjigo s Koroške zastopala Slovenska študijska knjižnica iz Celovca. Ponosno je bilo na sejmu ugotovljeno, da se slovenska knjiga tako kvalitativno kot tudi kvantitativno lahko meri z drugojezičnimi knjigami. 2e samo to dejstvo naj bo za nas moralna vzpodbuda in hkrati dokaz, da je kultura slovenskega naroda v svetovnem merilu enakopravna kulturam drugih narodov. Zanimiv prispevek sejma so predstavljale tudi posebne razstave, kot na primer razstava Titovih del v slovenščini, razstava del Edvarda Kardelja, spominska razstava Prežihovih del itd. Glasilo italijanske manjšine stavi 35-ictnico izhajanja Osrednje glasilo italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji — dnevnik „La vocc del Popolo" — obhaja letos 35-lctnico izhajanja. Rodil se je 27. oktobra 1944 v skromni leseni baraki blizu Reke. V začetku je na šestih ciklostiranih listih kot glasilo osvobodilnega ljudskega odbora mesta Reke širil med italijanskim delom prebivalsta misel ljudske vstaje, po osvoboditvi pa je kot glasnik interesov italijanske skupnosti v Jugoslaviji prispeval pomemben delež k razvoju ne samo italijanske manjšine, temveč celotnega prebivaltsva na tem področju. Pomembni jubilej so proslavili na sedežu Unije Italijanov na Reki, kjer so se zbrali člani kolektiva jubilant-nega lista ter' zastopniki italijanske manjšine, Pridružili pa so se jim tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij reškega področja ter gostje iz Italije, med katerimi je bil tudi predsednik deželnega sveta Furlani-je-Julijskc krajine Mario Colli. Predsednik SZDL skupnosti občin Reke, ki je orisal poslanstvo lista in prispevek italijanske skupnosti k razvoju dobrososedskih odnosov med ftalijo in Jugoslavijo, je predstavnikom lista izročil posebno priznanje SZDL. Zastopniki raznih listov pa so jubilantu izrekli čestitke, ki se jim pridružuje tudi Slovenski vestnik. Na sedežu Unije Italijanov za Istro in Reko so ob tej priložnosti odprli razstavo partizanskih risb. G/asbena so/a v Tfran/u obdaja 70-/efmco uspešnega deia S siavnostnim koncertom, na katerem so učenci izvajali deia domačih in tujih skiadateljev, je Gias-bena šoia v Kranju prejšnji teden proslavila 70-iet-nico svojega uspešnega deiovanja. Kakor povzemamo iz poroči) v tisku, je giasbe-no kuituro v Kranju že pred ustanovitvijo giasbene šoie gojita „Narodna čitainica v Kranju", ki je biia od ieta 1863 daije osrednja ustanova te vrste na Gorenjskem. Z namenom, da bi giasbenemu deio-vanju daii trdnejšo podiago, pa so septembra 1909 ustanoviii društvo „Gtasbena šoia v Kranju". Še istega ieta meseca decembra je šoia pričeta s poukom, ki je obsega) predmete zborovsko petje, kiavir, vioiina in giasbena teorija. Zaradi pomanjkanja iast-nih prostorov je več kot sto učencev te šoie vadiio v osnovni šoii, v gimnaziji in še drugod. Pogoje za pravo rast pa je dobiia šoia šeie po osvoboditvi. Že 15. maja 1945 je začeta s poukom ustanovita je najprej miadinski pevski zbor, pozneje pa tudi harmonikarskega. Gojenci šoie so nasto- pati na števiinih prireditvah, več koncertov pa so imeii tudi na gradbiščih miadinske proge šamac-Sarajevo. Danes je na šoii vpisanih okoii 470 učencev. Najmočnejši je kiavirski oddetek, ki ga obiskuje biizu 160 gojencev; siedijo mu pihaini in harmonikarski oddeiek. predšoiska giasbena vzgoja, trobita, kitara in soio petje. Šoia razvija pouk tudi v drugih krajih. Posebno pozornost posvečajo predšoiski gias-beni vzgoji, kjer so otroci od 4. ieta naprej razvrščeni v skupine, pozneje pa jih po njihovi nadarjenosti sproti usmerjajo v posamezne inštrumentaine oddeike. Kakor pravi ravnateij kranjske giasbene šoie Aiojz Ajdič, razvija šoia mnoge nove obiike giasbenega izobraževanja. Za boijše razvijanje amaterske giasbene dejavnosti je pred dobrim ietom organizirata dveietno zborovodsko šoto. Med njene „nove dejavnosti" pa sodi predvsem tudi pomoč, ki jo nudi miadi, vendar uspešno se razvijajoči giasbeni šoii pri nas na Koroškem. TONE ZORN Karntner Landsmannschaft in nemškonacionalna propaganda pred 60 leti Povzemimo tudi najvažnejše zahteve nemške strani, naslovljene na plebiscitno komisijo. Zahteve so bile: takojšnja odslovitev jugoslovanske vojske iz plebiscitne cone A, reorganizacija orožništva „v smislu mirovne pogodbe" ter njegova podreditev organom plebiscitne komisije, odprava državnega nadzora (sekvestra nad južnokoroško veleposestjo) in, končno, zagotovitev pravice do svobodnega zbiranja (KL., 17. september 1920, št. 69). Pred plebiscitom je Kdrntner Landsmannschaft s poudarkom vpregla v predplcbiscitno propagando tudi hrvaško vprašanje. Pri tem mislimo na objavo obsežnega „pisma", ki naj bi ga napisali ..podjarmljeni, za slovenske brate zaskrbljeni Hrvatje". „Pismo" se začenja z ..bratskim opozorilom" koroškim Slovencem v želji, tla bi bilo vsaj njim ..prizanesena" ..strahotna nesreča", ki je doletela Hrvate, brez lastne volje vključene v jugoslovansko državo. O tem, kdo so bili avtorji pisma, več kot očitno govori dejstvo, da se kliše pisma sklada s siceršnjim pisanjem Karntner Landsmannschaft, le da so sedaj Nemce zamenjali Hrvati. Tako lahko z gotovostjo trdimo ne le to, da je „pismto" nastalo v Celovcu, ampak tudi, da ga je pisala nemška roka iz kroga dr. Hansa Steinacherja. Tako „pismo" govori o Hrvatih kot narodu s staro kulturo, o hrvaštvu kot stoletnem braniku krščanstva in zahodne kulture pred napadi z vzhoda, pa tudi to, da so sedaj izročeni na milost in nemilost potciviliziranemu narodu (beri: Srbom). Po „pisntu" so slednji na znatno nižji stopnji kot pa Hrvatje. O LIrvatih dalje izvemo, da so postali sužnji, obsojeni na grdo smrt, Sledi oris trpljenja hrvaškega naroda pod srbskim jarmom in to skupaj s pret-njo, da „vas, slovenske brate na Koroškem, čaka ista usoda. Tudi Vi boste hlapčevali, tudi Vas bodo, v kolikor boste prišli pod Jugoslavijo, obdelovali s palicami in knutami". „Toda Vi ste srečni — nadaljuje „pismo" — saj imate svojo usodo v lastnih rokah. Ste pred plebiscitom, ki ima odločiti, ali boste pripadli tej roparski državi (Jugoslaviji), ali pa boste svobodni državljani kulturne države". V nadaljevanju je ..pisrno" pozivalo koroške Slovence, naj se ne pustijo zavajati ..brezvestnim agitatorjem, ki nastopajo za Jugoslavijo", ter vzklika: „Vaša rešitev je v Avstriji." S plebiscitom Hrvatje sicer nimajo kaj izgubiti, vendar pa ..popolnoma neosebno, brez lastnega interesa naslavljamo te opozorilne besede na Vas, slovenski bratje na Koroškem, ter pro- 8 simo in zaklinjamo tako Vas kot Vaše otroke in otrok otroke pred grozno usodo, ki cvete na Hrvaškem. Zato glasujte za Avstrijo!!! ". Ob koncu „pismo" pravi, da draginja v Jugoslaviji ni nič manjša kot v Avstriji, pač pa je v Jugoslaviji neizmerna nezadovoljnost, ..varnost življenja in svoboda posesti sta izginili, javna korupcija je brez primere" (gl. KI., 28. september i920, št. 72). V dneh pred plebiscitom je začela Karntner Landsmannschaft izhajati dnevno. V eni od teh številk najdemo tudi zagotovilo, dano Slovencem, da bodo v Avstriji dobili vse narodnostne pravice. Takole beremo: „čc pridete k Avstriji, boste dobili: slovenski jezik, učitelje, duhovnike, uradnike. To je čista resnica. To jamči mirovna pogodba." Celovški propagandni list je ob tem zagotavljal Slovencem, da bodo slovenski otroci obiskovali šole s slovenskimi učitelji, in laž je, je poudarjala Karntner Landsmannschaft, če se omenja, „da boste morali opustiti svoj jezik" (Karntner landsmannschaft, 5. oktober 1920, št. 77) — trditev, ki se je kljub nasprotnemu zagotavljanju celovškega lista pričela po plebiscitu kaj kmalu uresničevati . . . (KL, 5. oktober 1920, št. 77). V. Značilno, da je omejevanje pravic slovenski skupnosti, čeprav v zakritih besedah, nakazala tudi Kdrntner Landsmannschaft. O tem zgovorno priča opozorilo hsta o vnovični dolž- nosti pritegniti vsakogar, negledc na njegovo ime, starost, poklic ali narodnost, k ohranitvi nedeljene Koroške (prim. KL, 20. oktober i920, št. 80). In dalje: ..sovraštvo, ki ga je jugoslovanska propaganda vcepila celo v dušo otrok, mora biti izkoreninjeno". Značilno je, da se sedaj ob Nemcih znova pojavijo Win-dische — vindišarji. V pisanju propagandnega lista tudi že začutimo vse tisto, kar je v prihodnje opredeljevalo položaj Slovencev v deželi. List je dal vedeti, da bodi šola sedaj še večja ponemče-valnica, ko je to bila v preteklosti. Tako je namreč razumeti pisanje, po katerem „naj učenci znova in še močneje kot nekdaj spoznajo čudoviti smisel domovine ter zavračajo vso nasprotno agitacijo in zastrupljanje duha," vse seveda v korist ponosne, nedeljene in enotne Koroške. ..Mladina bo poroštvo za mirno sožitje Nemcev in vindišarjev (!)", bo tudi „zdrava" (beri: nemško usmerjena) in na „njej hočemo (koroški Nemci) ustvariti osnovo neprimerno lepše, srečne Koroške". Propagandni list je tudi zagotavljal, da Windiscke lahko še naprej častno uporabljajo svoj govor (Sprache) ter imajo neoviran dostop do učilišč in uradov. Poleg tega še beremo o skrbi vindišarjev za svojo politično „ne-odvisnost in svobodo (pred Slovenci op.) (KL, 27. oktober 1920, št. 81). — Med vprašanji, ki so jih prinašale poplebiscitne številke Karntner Landsmannschaft, je bila tudi usoda Mežiške doline, ..izgubljene, a nepozabljene dežele" (KL. 8. januar 1921). Šentprimož v Podjuni Koncert Kernjakovih in Gobcevih pesmi Pravijo, da starost ni nikakršna zasiuga. Morda je temu res tako, vseeno praznujemo vsak živtjenjski jubiiej v zasebnem aii širšem krogu. Še večji povod za tako praznovanje pa je, če gre za osebo, ki je s svojim umetniškim deiom svojemu narodu ustvarita in podarita ne-minijiva deia. Taki osebnosti sta prav gotovo Pavie Kernjak in Radovan Gobec, ki sta ietos siaviia osemdeseti oziroma sedemdeseti živ-ijenjski jubiiej. Tako Kernjak kot Gobec sta siovensko in s tem tudi koroško pevsko kuituro obogatita z neminijivimi stvaritvami. Zato je prav, da je Siovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni svoj sobotni koncert posvetiio tema dvema skiadateijema. Vabilu SPD „Danica" se je odzvalo veliko število ljubiteljev Kernjakove in Gobčeve pesmi, kar je že samo po sebi potrdilo, kako naš človek ceni in ljubi njuno pesem. Da pa smo pesmim jubilantov lahko prisluhnili pa je seveda zasluga pevk in pevcev, ki so na sobotnem koncertu nastopali in z ljubeznijo pripravili ustrezni spored. To so bili mešani zbor, ki ga vodi neumorni Hanzej Kežar, otroški zbor, s katerim se je učinkovito predstavila Danica Kežar in mešani Oktet, kateremu kot znano, prav tako kot zborovodja na-čeljuje Hanzej Kežar. Poleg tega sta prišla v združeni formaciji moški zbor SPD „Vinko Poljanec" iz Ško-cijana in SPD „Trta" iz Žitare vasi, pod vodstvom Jozeja Starca. Vsi so prišli, da jubilantoma čestitajo z njunimi pesmimi in da se jima zahvalijo za vse, kar sta prispevala v slovensko zakladnico zborovskega petja. „NAVADEN ČLOVEK v ( ( u in Pliberku Slovensko prosvetno društvo „Vr-tača" iz Slovenjega Plajberka je tokrat gostovalo s komedijo B. Nušiča, ..Navaden človek" v dvorani Marijanišča v Celovcu, ki je bita nabito polna. Obiskovalci so bili v veliki večini dijaki in tega se veselimo toliko bolj, ker je bilo zadnje čase slišati, da se naša mladina vse premalo odziva vabilom na slovenske kulturne prireditve. Člani društva „Vrtača" so se sedaj prepričali o nasprotnem; kljub temu, da je bila igra napove- Oder Mladje Koroške dijaške zveze v Celovcu vabi na mladinsko igro ČUDEŽN) PiSALNI STROJČEK v nedeijo 2. decembra 1979 ob 18. uri pri Pušniku v Ločah. Prirediteij: SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah. Po prireditvi bo miklavževa-nje. Miklavža, ki bo obdari) otroke bodo pozdravili: tam-buraški zbor iz Loč, otroški pevski zbor ter šolarji z recitacijami. Starši z otroci ter prijatelji našega društva prisrčno vab-ijeni! dana samo teden prej s skromnima obvestiloma v slovenskih tednikih in da ravnateljstvo slovenske gimnazije ni moglo dopustiti krožnega obvestila dijakom po razredih — kar je popolnoma razumlji-vo(l?) — zaradi preobilice podobnih obvestil. Veselimo se, da so vsaj prireditelji modne revije deležni večje pozornosti s strani šole. Kdor je igro ..Navaden človek" v izvedbi plajberških igralcev videl že prej, je bil rahlo razočaran, saj ni vžgala tako kot na prejšnjih predstavah. Pa vendar so gledalci do konca vztrajali v ledenomrzli dvorani — skupaj s premraženimi igralci na odru. Žal s strani gostoljubnega prireditelja ni bilo nobenega navzočega, da bi pokazal tisti „šravf", ki ogreva dvorano pa tisti dve luknjici, iz katerih prihaja električna energija za luč. Tako je žal tudi razsvetljava delno odpovedala, toda mladi kulturniki so svojo nalogo vsem tem težavam navkljub vestno opravili. Gotovo pa z nekoliko manj navdušenja kot doslej, kar pa je ob takšni ..mrzli-ci" razumljivo. Zato pa je predstava v Pliberku pri Schvvarzlu dan pozneje potekala v nekoliko ..toplejši" atmosferi in to kljub pomanjkljivi organizaciji tamošnjih organizatorjev. B. S. „0htoženi votk" v gosteh na Jesenicah Avditorij gledališča „Tone Čufar" na Jesenicah je bil zaseden do zadnjega kotička. V garderobi in za odrom je vladala običajna nervoza tik pred predstavo. „Pred tako veliko publiko še nismo nastopali", so vznemirjeno vzklikali dijaki slovenske gimnazije, ki so pod mentorstvom Slovenske prosvetne zveze in v režiji njenega sodelavca Marijana Srienca že v letošnji pomladi naštudirali mladinsko igro Žarka Petana ..Obtožem volk". Zdaj pa so dobili vabilo, da sodelujejo v okviru letošnjega gledališkega srečanja slovenskih železarn. Torej so prvič nastopili v pravi gledališki hiši, zato so razumljivo bili toliko bolj vznemirjeni. Toda že po prvih dialogih in prizorih je igra odlično stekla, občinstvo pa navdušeno aplavdiralo celo med odprto sceno. Torej je stik z občinstvom bil vzpostavljen takoj na začetku in je trajal vse do konca igre. Ker smo igro videti že na Koroškem, tu ne bomo posebej ocenjevati posameznih vlog. Moramo pa dopolniti, da je zaradi smrtnega slučaja za vlogo lovca vskočil režiser Srienc, ki se je takore-koč spotoma naučil njegovo vlogo — in jo odlično odigral. Zapisati moramo tudi, da je predstava na gledališkem odru bila še bolj učinkovita, kar nas je tembolj spomnilo na potrebo, kako v Celovcu težko čakamo na primerno gledališko dvorano. Zato je tudi razumljivo, da so mladi igralci po predstavi bili navdušeni in je trema pred predstavo takoj bila pozabljena. Ob gostovanju naših mladih igralcev na Jesenicah se upravičeno vprašujemo, zakaj s to igro ne gredo gostovat med naša društva. Kvalitetna igra to vsekakor zahteva, za dijake pa bi to bila gotovo oddolžitev za trud, ki so ga vložili v priprave. Upamo, da bo do predstav v naših krajih še prišlo. Ob obisku dijakov slovenske gimnazije na Jesenicah pa so se srečali tudi z dijaki jeseniške gimnazije. Z zadovoljstvom smo tudi ugotovili, da si je predstavo ..Obtoženi volk' ogledal tajnik ZKOS Marjan Belina. -ej Prireditev je imela dostojen slavnostni značaj. Čeprav Pavle Kernjak zaradi obolelosti ni bil navzoč in ga je zastopal sin Miro, so to številni obiskovalci, ki so do kraja napolnili dvorano pri Voglu v Šentprimožu, sprejeli z razumevanjem in navdušeno pozdravili Mira Kernjaka in seveda prav tako Radovana Gobca. Predsednik SPD „Danica" Stanko Wakounig je na prireditvi še pozdravil generalnega konzula SFRJ v Celovcu Milana Šamca, konzula Alfonza Naberžnika in predstavnike slovenskih kulturnih in političnih organizacij. Stanko Wakounig je kot povezovalec sporeda nazorno orisal delo obeh skladateljev-jubilantov. Sploh je ion eden izmed tistih, ki koncertno prireditev zna harmonično vskladiti s tistim, kar mora biti ob tem povedanega. O koncertu samem smo že uvodoma povedali, da je to bil izredno lep pevski užitek že zaradi samih skladb Kernjaka in Gobca, saj so njune melodije tiste, ki človeku pridejo ido srca in ga v hipu osvojijo. Zborovodja Hanzej Kežar, Jozej Starc in Danica Kežar ter vsaka pevka in pevec posebej so doprinesli svoj delež k uspelem koncertu in s tem k zadovoljstvu številnega občinstva. Tu je treba posebej naglasiti čudovit nastop najmlajših, ki so garant za kulturno delo v prihodnosti, kajti kdor poje v mladih letih, petja nikoli več ne opusti. Zato gre sodelujočim vse priznanje, za pripravljeni koncert, s katerim so jubilanta počastili na edinstven način. Pavle Kernjak in Radovan Gobec sta ob tei priložnosti bila deležna številnih čestitk. Tako jima je najprej spregovoril predsednik Nadzornega odbora Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Ztvitter, katerega izvajanja objavljamo na posebnem mestu na isti strani — in ki jima je izročil tudi spominska darila. V imenu Krščanske kulturne zveze je govoril podpredsednik dr. Janko Zcr-zer, ki je orisal pomen njunega dela ter v imenu svoje organizacije obema čestital. Čestitali pa so tudi predstavniki nastopajočih zborov: Miha Kap za SPD „Vinko Poljanec" in Jože Golavčnik za SPD „Trta". V imenu zadržanega Kernjaka, je njegove pozdrave in zahvalo izrekel sin Miro Kernjak, Radovan Gobec pa se je v imenu obeh zahvalil za izkazano pozornost in obljubil, da bo po svojih možnostih tudi v bodoče pomagal krepiti slovensko zborovsko kulturo na Koroškem. Na koncert so prišli tudi predstavniki Logaškega okteta, s katerim Šent-vidčani gojijo prijateljske stike. Sobotni koncert v Šentprimožu, posvečen dvema zaslužnima ustvarjalcema slovenske zborovske glasbe, je bil edinstvena prireditev že zaradi pobude, ki je prišla s strani društve-nikov v Šentvidu, brez dvoma pa tudi s pevskega vidika, saj je to bil koncert, ki bo slehernemu obiskovalcu ostal v lepem spominu. Krščanska kulturna zveza v Celovcu vabi na KONCERT * v nedeljo 2. decembra 1979 ob 14.30 uri v mestni dvorani v Borovljah *v nedeljo 2. decembra 1979 ob 19.30 uri v Schvvarzlno-vi dvorani v Pliberku Gostuje: DEKLiŠK) ZBOR iz Bosansko-Hercegovinskega mesta Konjic. Slovensko prosvetno društvo „Radiše" vabi na prireditev „RADiŠE V PESMi iN SLiKt" (Petje ob predavanju dia-slik) v petek, dne 23. novembra 1979 ob 20. uri v Kulturnem domu na Radišah. Prisrčno vabljeni! Odbor Mladinska gledališka skupina Slovenske gimnazije v Celovcu vabi na uprizoritev mladinske igre ŽARKA PETANA Obtoženi voik v nedeljo 25. novembra 1979 ob 19.30 uri v gostilni GABRiEL v Šentjanžu. Gostinski prostor Tišlarjeve gostiine smo spremenili v sodno dvorano, kjer bo potekal izredno zanimiv proces proti VOLKU, ki je obtožen težkega zločina: požrl je namreč Rdečo kapico in njeno babico. Javni tožilec zahteva najstrožjo obsodbo: smrtno kazen. Kako se VOLK reši iz te zanke, boste videli na procesu samem. Vabijo mladi igralci in režiser Marijan Srienc. Prirediteij: Siovensko prosvetno društvo Šentjanž. Za iskreno sodeiovanje med občinama Borovije in Tržič V začetku meseca avgusta je prišlo med obema sosednjima občinama Borovlje in Tržič do razgovora o konkretnih oblikah medsebojnega sodelovanja. Pobudo za to je dala Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. V zvezi s tem sestankom je občina Tržič v petek 16. novembra povabila zastopnike boroveljske občine v Tržič. V boroveljski delegaciji, ki jo je vodil tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks VVieser, so bili predsednik SPD ..Vrtača" Janko Malle, občinski odbornik Feliks VVieser pd. Šaše! ter zastopnika boroveljske posojilnice dr. Zdravko Velik in Florijan Doujak. Zastopstvo družbenopolitičnega življenja občine Tržič je vodil župan Milan Ogris. Glavna tema razgovora, ki je potekal v prisrčnem vzdušju, je bila nadaljevanje sodelovanja na kulturnem, športnem, gospodarskem in drugih področjih. Ta oblika povezovanja, ki temelji na konkretnih akcijah, ki so jasno opredeljene, daje slovenskemu prebivalstvu boroveljske občine noto, da je res subjekt in živ člen med prebivalci oziroma občani z obeh strani Karavank. Na razgovoru je bila tudi izražena želja po večji izmenjavi informacij. Po nekajletnem zatišju se bo sodelovanje prebivalstva obeh občin okrepilo, kar bo vsekakor koristen prispevek v prizadevanju za ohranitev naše narodne skupnosti na Koroškem. Govor predsednika nadzornega odbora SPZ dr. Francija Zwitterja na slavnostnem koncertu ob 80-letnici Pavla Kernjaka in 70-letnici Radovana Gobca Spoštovana jabiianta/ Pavle Kernjak ir! Padova?! Gobec dva jabiianta, katerih življenjska jabileja proslavljamo s penijo. Zdi se mi skoraj, da to ra ni na mesta, skoraj Id rekel, da je to odveč.* medtem ko ob običajnih obletnicah in jabiiejih navadno šele na ja-biieja samem zvemo za delo in ustvaritve jabiianta, jabiiiramo pri Pavleta Kernjaka in Radovana Gobca na vsakem našem koncerta z njibovimt stvaritvami, z njihovimi pesmimi, ki so postale naša last, nepogrešljiv del repertoarja naših pevskih nastopov. Jabiianta Pavie Kernjak in Radovan Gobec sta naša, naša zato, ker sta pririaimiia v našega človeka in globoko dojela njegov atrip, njegovo trdoživost, njegovo gledanje na življenje in svet, kakor vse to izpricaje v svoji prelepi koroški ijadski pesmi, stalni spremljevalci našega narodnega življenja tako v svetlih in veselih kakor tadi v temnih in žalostnih dneh. /ačiianta sta vsak po svoje povezana z našo zgodovino.* Ro je hodil Pavie Rcrnjak v šolo, so se komaj začela astanavijati naša draštva, ki so se potem zdražiia v centralno prosvetno organizacijo. Njihova najpomembnejša dejavnost je bila nega ijadrCc pesmi, v njeni prerodni, narodno obrambni in a/irmativni vlogi/ /n Rernjak Pavie je to intaitivno doa-mei in samorastniško začel zbirati, zapisovati, po svoje izvajati in na novo astvarjati/ Tako je postala njegova pesem naša pesem, ki jo nenazadnje po njegovi zasiagi pozna tadi veliki svet in je s svojo pesmijo ta nas jabiiant prispeval za mednarodno informacijo o našem ijadstva in njegovi borbi več kot marsikateri politik, ki ma je to bila naloga, „Jahe, pojdam v Skafče — Afojcej — Ratrca in še marsikatera Rernjakova pesem bodo vedno opozarjale na obstoj koroškega slovenskega Ijadstva pod Ra-ravankami, ki ne bo amrlo, dokler bo prepevalo svojo samorastniško koroško narodno pesem. Radovan Gobec je svoja otroška leta preživel na materinem doma na Roroškem. Plebiscit je odcepil koroško slovensko narodno skapnost od narodne celote. Jabiiant je tedaj star /0 let že doamel, kaj to pomeni. Prav zaradi tega ostane tadi v domovini svojega iočeta vedno povezan z domovino svoje matere in njeno asodo. Ni je pozabil nikoli, saj v vsem svojem delovanja, kot ačitelj, kaltarno-prosvetni delavec, partizan v NOR in profesor na glasbeni akademiji po vojni, ostane zvest svojema deiav-skema porekla in to izraža v vsem svojem astvarjanja kot komponist proletarske in partizanske revolacionarne pesmi, v svojib simfoničnih delih in kantatah, pa tadi v svojem praktičnem deia kot pevski vzgojitelj, kot zborovodja in zasiažni asmerjevaiec amaterskega zborovskega in sploh kaitarno-prosvetnega dela. V tem svojstva se po vojni večkrat vrača v domovino svoje matere, k nam na Roroško.* da nam pomaga pri obnovi zborovskega petja, pri vzgoji zborovodij in nas obdari s svojimi kantatami o lepoti naše koroške zemlje, ki vse so postale himne njegove in naše ijabezni do koroške domovine/ Za vse to vajino delo, draga jabiianta se Vama v imena Slovenske prosvetne zveze in v imena vseh koroških Slovencev ob vajinih življenjskih jabilejih iskreno zahvaijajem, ko vama hkrati iskreno čestitam z željo, da bi še dolgo ostala tako astvarjalna med nami. Tovariša Rernjaka ni med nami — visoka leta so ga zadržala doma. Zato izročam darilo — delo dragega jabiianta „Stokrat na zdravje" sina .Virota s prošnjo, da ma ga izroči z našo željo ..Stokrat na zdravje"/ Tebi, tovariš Radovan, pa izročam v priznanje in zahvalo spominsko plaketo Slovenske prosvetne zveze z atemeljitvijo.* „Afentorja slovenskega petja na Roroškem/" Dragih višjih odlikovanj, odličij, ordenov in priznanj, ki jih še nimata, koroški Slovenci nimamo. Rno odličje pa vama zagotavljamo.* da bomo vedno prepevali vajino pesem in s tem bodrili našega človeka, da ijabi in ceni svoj rod in svojo zemljo. Prvo srečanje s pobratenim domom „Lizika Jančar" Moramo se oglasiti, da ne boste mislili, da smo v dijaškem domu SŠD zaspati. Zeto hitro nam teče čas, saj nam šota in učenje nalagata vetiko breme, da nam ostaja te mato časa, da bi povedati kako poteka v tem šotskem tetu živtjenje v našem domu. Borovje pri Piiberku Prt'zzez/tzfzz/rzz w;o po/ožZ/Z rttz //-/tzz^czzz po^o/ta/z/ČM ^ ztzz/zzjezzzM po-č/t^z< /ozejtz PcfrttM. Njegoš ž/f-/jezzjy^tz ;c Zztc^/g tt 73. /etzz ^ttzro^r/. Z/a/n/ )c /z/ttzjtz/ /z resnejše /rz^ev//z!ez/rtzž/rzc. Zevzzz/tzz/Z/t/er//! )r zzzortz/ o^tz^/f/ rrz/oto ž/f/jezzjtz. Afera/ je /r/ s/MŽ/fZ /'rzt/z r:a ^zzzete ttz .st' s pr;/a z M it; z ztM^/zzz t/e/ow. A/ct/ t/rzz-g/zzz/ je ^/zzž// woj ^rzz/t tat/; prt' /tzzzc-tM Torzztzžtz. zz ^warjer/, žaro so ga /jaJje r:e^t/aj ^//ctz/z' fMz/Z za 7*owaže-vega /ozeja. /(er je /t// /tzTter /rz r:at/e-/*Mt/ew se je ZzKČZ/ tesarske o/trt/. V Zerzz /zoZt/tCM je /zz/ vesZezz zzz zrzar/jzv /zz z vese/jezzz je t/e/a/ tz tezzz po^/zczt v zat/ovo/jsZvo vse/z. /Vesteto je /zzšzzz/z sZre/z, če/te/zzjtz^ov, rzzosZov /zz z/rzzg//z fesars/zz/z z/e/, ^/ so š/a s&ozz' zzjegove pržt/rze zzz ^/zretzze ro&e. Za žzr/jezzjs^o t/rzzžzco sž je zz/zra/ Menjava denarja Stanje v četrtek 22. novembra 1979 Za 100 din dobite Za 100 din plačate Za 100 tir dobite Za 100 tir plačate Za 100 mark dobite 57.- šil. 64,- šil. 1.48 šil 1.57 šil. 710.50 šil. Za 100 mark plačate 726.80 šil. /ztrjetzo Rozzrzo /z 3rzzarjefe, ^z rzztt je ze/o pozzztzgtz/g zzz s^r/ze/a, t/a je s/o v zzjazzezzz žzv/jezzja zza /zo/je. Z zzret/zzto /zr/z/zzo^rjo zzz zzzar/j/vosZjo sta s^zzpzzo t/oseg/a to, ^ar so /zz'/e včas//z tež^o zzpo/zzj/ve že/je, t/a sta sz' sazzza pozs^a/a stre/zo zza g/avo. /(ztpz/a sta sz /zzšzco, jo o/zzzovz/a zzz przzzt/a/a. /(ap//a sta sz tat/z' zze^aj zezzz/je zzz se ta^o tat/ž /zatzz/a s ^zzzetovazzjezzz — /ozej Petrač setzet/a sazzzo po/eg t/e/a v stzojezzz po^/zezt.. Vsa ta prz-zat/etzazzja so o^rot///a o/zz/ezz aspe/z. Pr/ /zzsz zzz /