a štiridesetletni jubilej kranjske Zvezde bi najbrž neopazno zdrsel mimo, če se ne bi 150-članski kolektiv v zadnjih nekaj letih povzpel med najboljše v tekstilni panogi Slovenije in med najbolj uspešne delovne organizacije v kranjski občini. Jubilej in dan republike so počastili z veliko delovno zmago — novo proizvodno halo, ki so jo postavili z lastnim denarjem. (Ib) - Foto: F. Perdan l LXXXII. Številka 93 ftopitelii: občinske konference SZDL Km. Kranj, Radovljica. Skofji Loka T« - Izdaja Časopisno p—'jctje ilntj- Glavni urednik Igor Slavec 'Hftorm urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 27. 11. 1979 Cena: 5 din 1-iHt izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarju. 1964 kot poltednik ob nredah in nohotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Praznik »november le praznik nafte državnosti, porojene ii fe* Mirodtioo*voboailnem boju in socialistični revoluciji nove ljudske oblasti in enakopravne skupnosti iJtaTin narodnosti. V akoraj »tirih desetletjih razvoja ZULmd sta najbolj celovito potrjena povezanost m stal-SboU najnaprednejših sil nafte družbe na čelu z zvezo ko-!—£av ra dosledno uveljavitev razrednega bistva sociali-STiimoupravne družbe, v kateri sta položaj delavca v jZLZm delu in obeana v družbenopolitičnem sistemu od-£ Uresničenje delavčevih zgodovinskih interesov je ajsosiembnejfta naloga državnosti. To leto oomeni ponovno potrditev vrednot in sposobnosti »samoupravnega sistema. V svetu, ki ga potresajo soci-saasnA atSapede^ski problemi, v katerem zanikujejo pra-ZZarodov do Mmoatojnefja in neodvisnega razvoja, v ka-tam^oteptane človekove avoboftčine in pravice, ostaja so-.ii^.. samoupravna in zvezna Jugoslavija primer poU-JThidružbene stabilnosti. Njena aktivnost in borba za SarHev novih goapodarekih in družbenih odnosov med Lupani in narodi v svetu je znova potrdila pomembno vlo-JssosUviie. Odgovorna vloga, ki io je Jugoslavija imela •sd tonJsrenei neuvrščenih dežel, izjemno plodovi ta in luka medasrodas in domaČa aktivnost predsednika « ne večje uveljavljanje ekonomskih in političnih na-mu katerih temelji^ naša družba v programih In praksi na-ttoib delavskih in političnih gibanj po svetu v boju za Esaravičnejso gospodarsko in družbeno ureditev, dokazu-u7vrednost jn pravilnost nafte poti. Nadaljuje se hiter JLosariki razvoj. Povečala se je življenjska raven, na novo rinmoupravni podlagi w sme uredili številna vprašanja, zadevajo nekatera najpomembnejša področja našega dela stivHeaj* Prav v teb dneh pred praznikom smo bttl tako nit fkem koi^ittrii domovini priče novim dosežkom orga-idrnženega dela, samoupravnih intrvsnih skupnosti in apolitične skupnosti. Številni posamezniki so prejeli is za svoja dela in aktivnost. Vse to je dokaz, da izpol-eilje in naloge, ki smo si jih zapisali v dokumente, ki nafto goap^krsko fn :jp^litiČno dejavnost i» da. * amo k uresničevanju zgodovinskih ciljev, zapisa- Vettk*vrednost jej;dju nam zadovoljivo in ponpti z dose-i rezultati ne prekrijeta kritične ocene doseženih rezul-V sedanjih družbenoekonomskih gibanjih v Jugoslaviji razlogov ta'■'•to- Na nekaterih pomembnih področjih larskih gibanj so se namreč pokazali problemi, ki ogro-imeJajevanje srednjeročnih planov, odstopanje od zp^ »v za leto **7», predvsem pa lahko se poslabšajo K ti* r«k slabosti in- problemov se v zadnjih mesecih lotevamo - organizacijah združenega dela, v samoupravnih tpnostih, v organih družbenopolitičnih skup-orcanizacij, na vseh ravneh in v vseh sredinah, ksi »ktivnoeti^ da M. m i» poiskali rešitve sedanjega družbenoekonomskega itev teh nalog in odgovornosti, ki jih poimenujemo jfc bo terjalo dolgoročnejše napore, da bi odpravili ^Vzroke sedanjih problemov. To je toliko pomembnej-ksr ie snujemo načrte za prihodnje srednjeročno obdobje ! - Itsft. in končno tudi zato, ker se zavedamo tesne med-povezanosti in odvisnosti med ekonomskim stanjem ter stanjem samoupravnih in družbenopolitičnih s , ^ nase samoupravne socialistične poti, da je od ittaia =a*>-odgovornosti, boljšega dela in zavestne disci-^odvumo spremito^«'e stvari in doseganje novih rezultati« asjboljfte zagotovilo prihodnjemu ffiSVOJn- Zato lahko paUuo proslavimo tudi letošnji dan republike. Predsednik skupščine gorenjskih občin Franc Rogelj Naslednja številka Glasa bo izšla v torek, 4. decembra DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBClNE RADOVLJICA Na 18. in na 19. strani objavljamo gradivo za seje vseh treh zborov skupščine občine Radovljica. Na prihodnjih sejah bodo delegati največ pozornosti posvetili družbenemu dogovoru o kadrovski politiki v občini Radovljica, proračunu občine Radovljica in drugim vprašanjem. Za seje so pripravili tudi pismene odgovore na prejšnja delegatska vprašanja, delegati pa bodo lahko tudi prebrali, kako so sklepali in razpravljali na minulih sejah vseh zborov skupščine občine. 16 .,17. STRAN Od 17. do 19. decembra se bodo zbrali delegati skupščin skupnosti za zaposlovanje Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič. Obravnavali bodo poročilo o izvajanju programa dela v preteklih devetih mesecih, programih dela za prihodnje leto, razen tega pa je na dnevnem redu še analiza zaposlenosti v tričetrtletju, predlog za uveljavljanje solidarnosti, gradiva s področja poklicnega usmerjanja in drugo. Gorenjci! f Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko in občinske konference SZDL gorenjskih občin pozivajo delovne ljudi in občane Gorenjske ter delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti, da za praznične dni izobesite zastave in okrasite svoje domove in proizvodne ter poslovne prostore! smrn u 1j Za praznik republike tokrat objavljamo skupno prilogo vseh slovenskih pokrajinskih uredništev. Posvečena je letošnjim obletnicam naše partije, Skoja in revolucionarnih sindikatov 20. novoletni sejem kranj,15.~26J2. NASLOV. G LAS 2.STRAN TOREK, 27. NOVEMBRA 1J Nov dosežek v Trebnjem Občani m delovni ljudje Trebnjega, ki se je v zadnjih letih razlilo v f>omembno industrijsko središče no Do lenjskem. so skupoj z delavci Trima proslavili dan repub like in skupaj s tem tudi pomemben delovni dosežek. Trimo delovna organizacija, ki za,,, luje 720 delavcev, in je v desetih letih povečala skupni prihodek iz 11 na 400 milijonoi dinarjev, bo z novimi proizvodnimi prostori in sodobnejšo tehnologijo povečala proizvodnjo železnih varjenih konstrukcij z dose danjih 40(X) ton no 10 tisoč ton. Dosežek v Tubi V Ljubljani so v soboto dopoldne odprli nove proizvodne prostore tovarne Tuba. ki je vse uspešnejša proiz vajalka kozmetičnih izdelkov. Vrednost novih prostorov, ki obsegajo proizvodno dvorano s sedmimi avto matiziranimi linijami in poslovno stavbo, v kateri so tudi proizvodni prostori za proizvodnjo kozmetike, je veljala 110 milijonov dinarjev. Kar osemdeset odstotkov denarja so zbrali sami. Več zdravja Dan republike so v Trbovljah počastili z otvoritvijo zdravstvenega doma, ki je stal 62 milijonov dinarjev. Polovico denarja so zbrali s samoprispevkom, drugi del pa je prispevala regionalna zdrairstvena skupnost. Osnovna zdravstvena služba je bila doslej v neprimernih prostorih in raztresena po mestu. V novem domu, ki stoji poleg bolnišnice, so poleg lekarne uredili tudi splošne ambulante, ambu lanto za borce, medicino dela, dispanzer za žene. okulistično in druge spciati stične ambulante. Praznik slovenske Istre Petek je bil za velik del slovenske Istre prazničen. V Loparju, kraju, kjer je bilo ž arišče n a rod nosovobodilne-ga boja, so obudili spomin na 35. obletnico prvega zaseda nja loparskega okrajnega narodnoosvobodilnega odbo ra, prve resnično ljudske oblasti v tem koncu Slovenije. Na slavnostni seji koprske občinske skupščine, ki je zgodovinska naslednica nekdanjega loparskega okraja, so oživili misel na čas pred petintridesetimi leti in še posebej na velika dejanja ljudi tega območja. Tri tisoč krvodajalcev Na skupščini organizacije RK v Ptuju so ocenili delo za minula štiri leta in ob tem poudarili, da so zabeležili pomembne uspehe. Tako je v občini blizu 3000 krvodajalcev, pri različnih aktivnostih pa je sodelovalo več kot 7000 članov. Velike uspehe imajo tudi pri vzgoji in delovanju mladih članov RK Titovi kraji — naši kraji V domu borcev in mladine v Kumrovcu so pred dnevom republike odprli razstavo likovnih del udeležencev letošnje slikarske kolonije »Titovi kraji — naši kraji«. Slikarska kolonija postaja tradicionalna in na njej vsako leto sodeluje več umetnikoi r Poziv Tito-partija-revolucija - Vseslovenski) akcijo Mladost v pesmi, besedi in spretnosti je v sredo. 21. novembra. pospremilo tudi občinsko kviz tekmovanje na temo Titopartija revolucija. Pomerili sta se mešani ekipi osnovne organi zacije ZSMS Sava in vojaki V P. 1098/40 ter učenci kranjske gimnazije in vojaki V P 1098/45. ki sta se najbolj (»drezali na dopoldanskem kvizu, v ka terem je nastopilo šest ekip. Po dokaj enakovrednem boju je zmagala />ri« ekipa, ki se je tako uvrstila na medobčinsko tekmovanje, ki bo decembra na Bledu. - D. Filipčič KRANJ_ Komite občinske konference ZKS Kranj je obravnaval oceno kadrovske bilance v kranjski občini za prihodnje leto. ki jo je pripravila strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje. Komite je menil, da je treba v kranjski občini posvetiti temu vprašanju posebno pozornost, saj potrebe po delavcih presegajo možnosti in tudi načrtovano rast zaposlovanja. Med temi faktorji bo treba usklajevati in upoštevati kadrovske potrebe organizacij združenega dela ter poslovno politiko. Nujno bo neposredno sodelovanje z združenim delom. Ponudba kadrov bo znašala prihodnje leto v kranjski občini okrog 1250 delavcev, potrebe pa znašajo okrog 2320 delavcev. Komite je obravnaval tudi izhodišča za splošno porabo v prihodnjem letu in osnutek proračuna. Z obema je soglašal, vendar je menil, da je treba v okviru SZDL uskladiti potrebe družbenopolitičnih organizacij in društev. Osnutek predvideva za 19 odstotkov več sredstev, potrebe prizadetih pa kar .14 odstotkov več. -jk »Naš delavec« si utira pot Konec lanskega leta je večina vseh slovenskih dnevnikov in pokrajinskih časnikov ter založb sklenila družbeni dogovor še z drugimi zainteresiranimi subjekti, republiškim izvršnim svetom in republiškimi interesnimi skupnostmi za ustanovitev revije »Naš delavec«, name- Denar za vzdrževanje spomenikov Radovljica — Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Radovljica je na zadnji seji z nekaj pripombami potrdilo osnutek družbenega dogovora o urejanju in vzdrževanju spomenikov in obeležij NOB na območju radovljiške občine. Ugotovilo je, da pomeni dogovor odločujoč korak k podružab-Ijanju skrbi za spomenike, obeležja in grobišča, ki je bila doslej zaupana predvsem organizacijam Zveze borcev in nekaterim pokroviteljem iz delovnih organizacij in društev. Za uresničevanje določil dogovora, ki zavezuje tudi krajevne skupnosti, je predsedstvo predlagalo izvršnemu svetu občinske skupščine, da v prihodnje v proračunskih postavkah upošteva pri merilih za financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti tudi število spomenikov, obeležij in grobišč, podobno kot za druge komunalne objekte. Bolj natančno mora dogovor določiti oskrbnike in tudi finančne obveznosti vsakega podpisnika dogovora, kar iz dosedanjega osnutka dogovora ni bilo razvidno Hišni sveti so premalo aktivni Ko je koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri OK SZDL Kranj obravnaval analizo delovanja civilne zaščite v letošnji akciji NNNP. je med drugim ugotovil, da so na področju civilne zaščite dokaj slabo delovali hišni sveti, kar je predvsem za tiste v stolpnicah kaj slabo spričevalo. Kaj pa. če se res kaj zgodi? Analiza je pokazala, da so nekateri štabi CZ dokaj slabo opremljeni, mnogi člani pa tudi premalo usposobljeni. Zato je bilo sklenjeno, da ustrezne službe v občini pripravijo program do leta 1985, ki naj zadeva tako usposabljanje kadrov za potrebe civilne zaščite — ne samo iz prve pomoči! — kot tudi postopno na Slovenski izgnanci v letu 19H0 zopet sprejemamo nase drage gostr iz SH Srbije, ki so nas v najtežjih časih'leta 1941 sprejeli pod svoje stft he kot svoje brate in nam nudili topel dom Tega ne moremo nikdar pozabiti ne mi ne naši zanamci. Bratstvo in enotnost se je kovalo le t* krat. ko je vsa Evropa bila vklenjena v verige fašizma^ Vlak Bratstva in enotnosti iz Srbije prispe na Gorenjsko "> mnm 1980. Zato pozivamo vse izgnance, njihove družinske člane, sorodnikf in vse tiste, ki so takoj po osvoboditvi sklenili prijateljske vezi Ier redno sprejemali goste iz Srbije, da povabijo svoje gostitelje in nnhou družinske člane na obisk s prošnjo, da svojo udeležbo v vlaku Rratstva in enotnosti takoj potrdijo. Vse nadaljnje informacije in posebne vprašalnike boste lahko dolv-li na občinski konferenci SZDL svoje občine. MEDOBČINSKI SVRT SZDL ZA GORENJSKO V Kranju. 23. 11 79 t* afer Leta 1980 vlak Bratstva in enotnost KRANJ — Gorenjska bo z vso ljubeznijo in hvaležnostjo 5. junija 1980 pričakala prijatelje iz Srbije, ki bodo prišli na obisk k našim medvojnim izgnancem v Srbijo. Vsaki dve leti si prijatelji izmenjujejo obiske. Lani so bili bivii izgnanci in njihovi svojci na obisku pri svojih »gostiteljih«, naslednje leto pa bodo prijatelji iz Srbije vrnili obisk. Od več kot 900 gostov jih bo k nam na Gorenjsko prišlo okoli 100; zanje bodo občinske konference SZDL pripravile nekaj izletov, oglede zgodovinskih krajev ter skupni piknik ss Loškem gradu. Predsedstvo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je poverilo izvedbo slavnostnega sprejema udeležencev vlaka S G mti V. Bratstva in enotnosti kraajaki samoupravni kulturni isto skupnosti, ki bo angažirala turne delavce in skupin? ( ro in orkestre) iz vse Gor., za čim lepši, prisrčoejii in čanejii sprejem as krt železniški postaji. Da bi bila celotna orga obiska udeležencev Bratstva enotnosti na Gorenjskes hibna in bi gorenjske obiskalo čim več takra_ skih gostiteljev is svojcev,, va MS SZDL za Gorenjska gorenjske izgnance, da )i svojim prijateljem v Srsijs, se pripravijo in z vlakom P pridejo na obisk. njene vsem začasno zaposlenim slovenskim delavcem v tujini. Februarja letos je pričela izhajati kot mesečnik in je bila priložena vsem časopisom, ki so odhajali na naslove naših naročnikov v Evropi. Naloge Našega delavca so naslednje: dodatno informirati naše zdomce o bistvenih dogajanjih v domovini, krepiti vezi in pripadnost svojemu narodu, hkrati pa pospeševati stike in povezovanja med našimi ljudmi v tujini in med njihovimi društvi in klubi. Tako Naš delavec poroča o pomembnejših dogajanjih doma in o naših odnosih s tujino, objavlja informacije, za katere imajo naši zdomci poseben interes, poroča o njihovem življenju in delu ter o dejavnostih njihovih klubov in društev in obravnava tudi druge zanimivosti iz kulture, športa in od drugod. Kot tak se je Naš delavec že močno uveljavil med našimi delavci, saj se je naklada od prvotnih 6000 izvodov (februarja) do danes dvignila na 10.500. Škoda je le, da tu pri nas doma ta revija še ni dosti razširjena, oz. je še nepoznana, saj bi jo marsikdo lahko kupil ali naročil za svojca, prijatelja ali znanca, ki živi v inozemstvu in ni naročnik Glasa, da bi ga kot Glasovo prilogo brezplačno prejemal. Na zadnji seji odbora udeležencev družbenega dogovora je bilo sklenjeno, da Naš delavec z novim letom postane štirinajstdnevnik, ki naj del svoje vsebine nameni otrokom naših delavcev s posebnim posluhom za slovenske šolarje na tujem, čeprav že zdaj objavlja njihove spise o domovini in njihovih doživetjih, ki jih imajo z obiskov v domačem kraju. Kot smo že povedali, dobi revijo Naš delavec brezplačno vsak naročnik Glasa, ki dela kjerkoli v eni izmed evropskih držav, zato še enkrat opozarjamo naše bralce, da lahko tudi oni naročijo Glas za svojce, prijatelje in znance — zdomce. To bi bilo lahko tudi primerno novoletno darilo! j g Priprave na problemsko konferenco Radovljica — V radovljiški občini se pripravljajo na problemsko konferenco o informiranju, na kateri bodo razpravljali o pomenu družbenega informiranja ter o vlogi lokalnih, regijskih in osrednjih glasil v občini. Se posebno pozornost bodo posvetili analizi obve*£anja v temeljnih in v delovr^ organiza- Gorenjska za praznik JESENICE — Danes, 27. novembra ob 15. uri bodo na Je__ proslavili dograditev drugega dela osnovne šole Tone čufar. Tudi h„ 28. novembra, v jeseniški občini ne bo manjkalo prireditev. Ob Hiral popoldne bo svečana otvoritev novega doma AMD Jesenice na J* j vorniku. Ob 19. uri pa bo v jeseniškem gledališču osrednja obi proslava v počastitev praznika republike. KRANJ — Tudi danes in prihodnje dni se bodo v kranjski nadaljevale prireditve v počastitev Dneva republike. Danes poj^. ob 15. uri bo v Voklem otvoritev ceste Voklo—Šenčur. To je potnemb-1 na pridobitev za te kraje in za kranjsko občino nasploh. Tudi jutr&u dan bo bogat s prireditvami. Ob desetih dopoldne bodo v tovarni IR! proslavili 50. obletnico obstoja tovarne. Slavnostni govornik bo prsi- 1 sednik slovenskih sindikatov Vinko Hafner, član predsedstva SRS1V J ne Bole pa bo podelil odlikovanja. Istočasno bodo tudi delavci A|p*t> ura proslavili dan republike. Odprli bodo novo proizvodno dvorano a kmetijsko mehanizacijo, ki so jo zgradili na Primskovem. Osrednji kranjska proslava v počastitev dneva republike pa bo oh 18. uri vuw' Center. Na njej bodo podelili državna odlikovanja. Na vrhovih okrqt Kranja bodo zagoreli kresovi. RADOVLJICA — V radovljiški občini se nadaljujejo proslav* p»x krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih. TIO in Orodjarna Idil Verige odpirata novo proizvodno halo, blejska milica se bo preselili nove prostore, nov vrtec pa bodo dobili v Gorjah. Vrbnje bododoki^ boljšo električno napeljavo, k radovljiški vojašnici pa bo odslej vuha asfaltirana cesta. SKOFJA LOKA - Danes ob 19. uri bo v kulturnem domu v Železnikih osrednja občinska proslava za praznik republike. Jutri, v srni« ob 12. uri bodo v AlpleSu Železniki odprli novo toplarno. Gre za skupov J naložbo združenega dela iz Železnikov in škofjeloške občine. TRZIC - Tržičani bodo d anes ob 16. uri odprli nove prosto* vrtca v Bistrici pri Tržiču, jutri ob 11. uri pa bodo v Triu odprli w>\* proizvodne in poslovne prostore in hkrati proslavili 25. obletnico deležnega kolektiva. Ob 16. uri bo slavnostna seja občinske konference Zh> posvečena dnevu republike in obletnicam partije, Skoja in sindikati* Uro kasneje bo v paviljonu NOB otvoritev razstave Napredno delavsko gibanje v Tržiču do leta 1941, ob 19. uri pa se bodo Tržičani zbrati v Cankarjevem domu na slavnostni akademiji. .ji Kritično o smernicah Glas bavo potrebne opreme predvsem za cijah. Analizo prijavlja radovljiški J KS ter program vaj in drugih mno žičnih aktivnosti. Pripravljeni mo ramo biti, da nas v kakršnikoli kata strofi ne bi nič presenetilo! t. S. 'NDOK: centov Delovna skupina bo pripravi ^ program dela programske ko,7iterence. ki bo predvidoma ob koncu januarja prihodnje leto. D. S. Jesenice — Predsedstvo občinske konference Socialistične zveze z Jesenic je na seji prejšnji teden največ pozornosti posvetilo obravnavi predloga smernic za izdelavo srednjeročnega plana delovne organizacije Časopisno podjetje Glas v Kranju za obdobje 1981-1985. Zatem ko je direktor te delovne organizacije Igor Slavec podal krajšo obrazložitev k predlogu smernic, je več članov predsedstva zavzeto in kritično sodelovalo v razpravi o tem dokumentu. Največ pripomb pa so izoblikovali v svetu za obveščanje pri občinski konferenci jeseniške Socialistzveze. V pripombah so poudarili, da so smernice zaradi večkratnega obravnavanja nekaterih vprašanj zelo obširne. Kot so menili, preveč nakazujejo razmah v kvantiteto dejavnosti, premalo pa govore o konkretnih ukrepih za izboljšanje kvalitete ter za postopno zmanjševanje komercialnega dela časopisa oh povečanju bralnih strani. Svet prav tako ocenjuje, da bi celotna vsebinska zasnova Glasa morala biti era jena na enotnem delegatskem ob- veščanju, saj le-temu ni mešaj posebnih rubrikah ali pnloiah' zagotavljanje sredstev u gradiva v teh rubrikah bi rešiti z razširitvijo podpisnik«* mou prav nega sporazuma o ranju Glasa na .samoupravi* I resne skupnosti, predvsem tisa delujejo na ravni pokrajine. Sst j imel še več pripomb, ki se predvsem na potrebo po cijskih prizadevanjih in povezanosti gorenjske grafita dustrije ter zahtevo po man*: zaposlenosti v kranjskem nem podjetju. Predsedstvo se je ob tem m za pridobivanje čim večjega honorarnih dopisnikov m janja Glasa med družine v občini. Prav tako je podprio zadevanja za imenovanje rm uredniškega odbora prilog? vanja, v katerem naj bi s«W.» delavni gorenjski kuitumi dtai Po razpravi pa je ocenilo, predlog smernic z vsemi: iz razprav dobra podlaga pri i plana. 'ti. NOVEMBRA 1979 3 STRAN GLA amouprava za vstop v življenje \poklicni šoli Kranj izobražujejo za poklic sli-ikarja, za poklic v kovinarski stroki in za elektrikarja — Razgibano samoupravno in družbenopolitično življenje C - Poklicna šola Kranj i v izmenični organizaciji #učencev, ki so se odlomili 7 od-_ učenci pa so aktivni tako |aywpravnem in družbenopo-K, področju. JtOHBI TELOVADNICO iM/jtlicni soli poučuje strokovni Jajr, itipendijami pa spodbujajo (^<*tale. da bi si pridobili mi izobrazbo. Pouk traja v [«*Mh po štiri mesece, učenci j z delovnimi organizacija-pogodbe in dobivajo za nagrade. Prostori po->v Kranju so stari, saj nosi lletnico 1H11 in so Sele letos no napeljali centralno ogrevanje, kar je za šolo velika pridobitev. Nenehno se trudijo, da bi ustrezno opremili učilnice, predvsem delavnice in pri tem jim delovne in druge organizacije pomagajo, še posebno Šolski center Iskra. Radi bi zdaj opremili še učilnico za tehnični pouk. kabinet za fiziko in kabinet obrambe in zaščite, vsekakor potrebujejo telovadnico, saj morajo zdaj »gostovati«. Čeprav so naleteli na vse razumevanje pri Gorenjskem sejmu in pri nekaterih šolah v kranjski občini, bi vendarle radi skupaj z občinsko organizacijo Zveze mladine v Kranju rešili problem telovadnice Nujne sanacije je potrebna elektro-delavnica. medtem ko imajo dve slikopleskarski delavnici ter kovinarsko ročno in strojno delavnico. pomen šole v usmerjenem izobraževanju V usmerjenem izobraževanju naj bi predvsem spodbujali gradbene poklice, medtem ko je za Škofjo Loko zasnovan center za kovinarsko stroko in za elektrostroko. Zato bo nujno, da bodo še naprej tesno sodelovali z gradbenimi delovnimi organizacijami ter s sorodnimi šolami na Gorenjskem in v Ljublja- odbuda delegatom je// občinske konference ZKS so obravnavali * 1^ sklepov 5. seje CK ZKS in ocenili uresni-delegatskega sistema v občini — Akcija m K komunistov mora spodbuditi delegatsko odločanje «wv organizacije ZK so dolžne oceniti delo temeljnih delegacij _L irrdelujejo in se morajo seznaniti s slabostmi in pomanjkljivostmi. 'V w» boljše delo delegatov. V temeljnih organizacijah in KS kjer ni 1,: *i orsnizacij ZK, pa naj pobudo za oceno dajo komunisti, ki delajo v ■"> '/rianizacijah sindikata ali krajevni konferenci SZDL, so poudarili **Wjkovi seji občinske konference ZKS Škofja Loka, ko so obravna-sfKkiklepov 5. seje CK ZKS in ocenjevali razmere v občini, predvsem ~" CZ delegatskega sistema. m £ da delegatski sistem še marsikje šepa, za kar so odgovorni komunisti. Zato sp se dogovorili o akciji Zveze komunistov v občini inje pomanjkljivosti in nedoslednosti. morajo biti pobudniki, da se bodo vse družbenopolitične t bolj zavzele za neposreden vpliv delavcev in občanov na vTOZD in KS kot tudi v širši družbenopolitični skupnosti. Prav itifni spremljati in spodbujati delo delegacij in delegatov, jim nuditi pomoč in vztrajati na tem, da se vsaka delegacija sproti in temeljito t stanjem in razmerami v svoji delovni organizaciji in k ra SSaosti ter občini in ni zaprta sama vase. Delegati morajo pred supščin dobiti stališča družbenopolitičnih organizacij in samo- jpti - člani ZK so odgovorni, da se dosledno izpelje organiziranost samoupravnih interesnih skupnostih. Morajo se zavedati, da so *8Ifl mesto oblikovanja predlogov za samoupravno sporazumevanje „;m izvajalcev. [ Masovne službe, ki pripravljajo gradivo za delegate, se morajo organizi-iMpMobiti tako. da bodo že v pripravo gradiva vključile delegate in ga tako, da bodo ie v pripravo gradiva vključile delegate in ga pisarile tako, da bo razumljivo, pregledno in ne preobsežno. V okviru M) bodo gradiva pripravljena enotno glede na naštete usmeritve. »iupAčine samoupravnih interesnih skupnosti naj v svojih jasno in odločno opredelijo smeri razvoja svojih interesnih tako da bodo lahko izvajalci uresničevali programe po sprejetih S takim načinom delovanja bodo skupščine izpolnile temeljno ki jiin gre v sistemu socialističnega samoupravljanja in se hkrati tfnpotostim zasedanjem. isjiaotudi poudarili, da morajo vse družbenopolitične organizacije. pa ZK, aktivno sodelovati pri oblikovanju družbenega sveta za M prostora in varstva okolja. Prav tako se morajo opredeliti, za iHročja bi bilo še potrebno ustanoviti družbene svete, tnaničevanje delegatskega sistema je izrednega pomena dobro »p ki je bilo v zadnjem času obširno obravnavano v SZDL. Naloga rje.da se sprejeti sklepi uresničijo. L Bogataj Ravnatelj Poklicne šole Kranj Janez Zurc ni. Večina učencev, ki je zdaj v kranjski poklicni šoli iz raznih slovenskih krajev in iz drugih republik, se bo tako lahko usmerjala v bližnje centre in izobraževala pO svojih željah in interesih. Se naprej pa bodo na šoli ohranili večerne oddelke, ki so bili zadnja leta organizirani v okviru kranjske delavske univerze, zdaj pa jih pripravlja šola sama. Izobražujejo v vseh smereh, s'ušatelji pa so mlajši, zaposleni v združenem delu in pripravljeni, da si pridobijo poklic Tako poklicna šola skrbi tudi za dodatno izobraževanje vseh, ki so spoznali, kakšne so prednosti poklica. Čutijo, da so vključeni v vzgojo Učenci so na šoli organizirani v razredni skupnosti ter v šolski skupnosti, delajo v aktivih Zveze mladine ter v osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine. Na poklicni šoli je obilo interesnih dejavnosti, organizacij in krožkov, tako da mladi resnično lahko uresničijo vsa svoja nagnjenja, interese in želje ter • koristno izkoristijo svoj prosti čas. Imajo likovni, fotografski, planinski krožek, obrambni krožek, krožek Rdečega križa, učenci pa jih ob pomoči mentorjev vodijo sami. Lani so organizirali celo tečaj tujih jezikov, predvsem za tiste učence, ki so se po končani šoli želeli naprej izobraževati. Pohvalna je predvsem njihova skrb, da pomagajo slabšim učencem po načelu sošolec-mentor, lani pa so pomagali predvsem tistim, ki so imeli težave s slovenskim jezikom. Mladi iz kranjske poklicne šole so tudi v občinskem okviru že dokazali svojo dejavnost, tako na športnem, kulturnem in drugih področjih, saj se v okviru ZSMS tvorno vključujejo v vsa dogajanja. Organizirali so prostovoljni mladinski odred, sodelujejo z Glasbeno šolo, organizirajo proslave in prireditve, ponosni so na pohvale ob akciji Nič nas ne sme presenetiti. Vsa njihova samoupravna in družbenopolitična dejavnost kaže na to, da so jih pedagogi znali vključiti v delo, ki ni le učenje in so tako začutili, da nekaj pomenijo, da soustvarjajo. Prav to pa je velika in pomembna naložba za vstop v življenje in delo, ki jih čaka za šolskimi vrati. D. Sedej Adolf Murselovič in Zvone Bezi-novič sta iz Kranja, obiskujeta pa 3. letnik kovinarske stroke. Oba se bosta zaposlila pri kranjskem 1KOS kot strugarja. Adolf je predsednik šolske skupnosti in pravi: »Na šoli je družbenopolitično in samoupravno življenje zelo razgibano, radi bi le telovadnico. Učenci delujemo v različnih krožkih, saj vsak najde kaj zase, fte posebno smo uspešni pri športu.« Zvone pa je dosegel izredno lepe uspehe v namiznem tenisu na tekmovanju pobratenih mest. — Foto: F. Perdan DOGOVORIMO SEJA KAMNIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V ponedeljek. decembra se bodo oh 16. uri sestali vsi tri j«, /bori občinske skupščine. Seja bo v mali dvorani kina Dom v Kamniku*. Med pomembnimi točkami dnevnega reda velja omeniti pred vsem dokumente ki prihajajo v javno razpravo: analizo urexničeva nja družbenega plana občine v letu 198(), spremembe občinskega proračuna za leto 1979 in osnutek občinskega proračuna za let () 198<). samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranja posta je milice v sklopu doma zaščite in varnosti v Kamniku, ter sklep o združevanju sredstev za financiranje nalog in programa ljudske obrambe URESNIČENE SMELO ZASTAVLJENE NALOGE V preteklih letih je kamniško gospodarstvo zaostajalo zt* uspehi gospodarjenja v republiki. Uspehi letošnjih devetih mesfecev pa kažejo na uresničevanje smelo zastavljenih nalog za izboljšanje gospodarjenja Dosežena je visoko zastavljena rast družbene proizvodnje, ki zna biti ob koncu leta celo nekoliko višja od načrtovale. Rast družbene proizvodnje je bila načrtovana oh 3-odstotni rasti zaposlovanja, ki pa je v primerjavi z istim razdobjem lani celo ur>adla /H (),o odstotka. Zelo vzpodbudni so izvozni rezultati, saj se je Izvoz do konca septembra povečal kar za 40 odstotkov y primerjavi z lanskim letom. S tem je dosežena še trdnejša osnova za izvozno usmeritev, ki je tako značilna za kamniško gospodarstvo. Posebej je tr^ba poudariti, da je uspešna sanacija Utoka pomemben uspeh, izstopajo uspehi v gradbeništvu, da ni več v preteklih letih že zaskrbi j ujočega nezanimanja za nove naložbe, da osebna, skupna in splošna poraba zaostaja za rastjo družbenega proizvoda. Skratka, letošnje leto je najuspešnejše v uresničevanju tekočih planskih nalog Nekater^ naloge posebno gradnja obvoznice, pa celo presegajo okvire petletnega razvoja in imajo pomen tudi za prihodnje. V prihodnjem letu bo treba računati s števil nimi prob|enii na področju energetike, porabe vseh virov energije pri preskrblj^nosti z repromaterialom, prisotna bo visoka rast življenjskih stroškc*v Težji pogoji gospodarjenja bodo terjali racionalno gospodarjenje in varčevanje na vseh področjih. V kamniški občini pričakujejo 4 do 5 odstotno rast družbenega proizvoda, kar je nad republiškim po|jrefJem prav tako naj bi bila višja tudi produktivnost, zaposlenost pa r»aj bi se povečala za 2,2 odsotka, kar je pod republiškim poprečjem. Tre^a se bo torej gospodarno obnašati in podpreti velja stališče izvršnega sveta. naj bi se obremenitve gosp.>darstva v prihodnjem letu ne povečevale. Tako naj bi se dosedanji 0,5 odstotni davek od osebnih dohodkov znižal na 0,1 odstotek, davki se ne bodo povečevali, organizacije združenega dela pa bodo za razvoj krajevnih skupnosti združevale sredstva v enaki višini kot doslej. Zaradi znižane stopnje občinskega d^vka na osebne dohodke pa se bodo v kamniški občini lahko odločili „ zaru_ zevanju sredstev za gradnjo doma varnosti in o nekoliko vjsji prj. spevni stopnji za reševanje komunalnih potreb. V Kamniku odpirajo srednješolski center Center usmerjenega izobraževanja Rudolfa Maistra so zgradili s samoprispevkom in Sredstvi občinske izobraževalne skupnosti — V naslednjih desetletjih bo nedvomno odigral ključno tjlogo v šolstvu in življenju občine sploh Kamnik — Šolski vrvež že polni prostore novega centra usmerjenega izobraževanja, ki so ga poimenovali Izobraževalni center Fudolfa Maistra, toda Kamničani so se odločili, da ga slovesno odpro ob Dnevu republike. Tako se bodo danes ob 12. uri zbrali pred sodobno zgrajenim poslopjem na robu mestnega središča in slovesno odprli vrata šole, ki za kamniško občino pomeni veliko pridobitev. Za gradnjo srednješolskega centra so se odločili s samoprispevkom, ki teče od aprila 1976 do aprila 1981. V programu so zapisali, da bodo en odstotek dali za krajevne skupnosti, drugega pa za vzgojno ozobraževal-ne objekte, pri slednjih je prednost dobil srednješolski center, saj je gimnazija delala v že nemogočih razmerah, drugih srednjih šol pa v kamniški občini, čeprav bi jih potrebovali, ni bilo. Analiza je pokazala, da je med vzroki počasnejšega razvoja občine tudi slaba strokovna struktura zaposlenih, ki jo je povzročilo nazadovanje srednjega šolstva po letu 1960. Izgradnja centra je bila opredeljena kot odločilni dejavnik nadaljnjega družbenega in gospodarskega razvoja občine in nedvomno bo v prihodnjih desetletjih odigral ključno vlogo v šolstvu in življenju občine sploh. Končni izračun je pokazal, da je center veljal 67.877.172,50 dinarjev, od tega je iz samoprispevka priteklo 25.915.573,80 dinarjev, ostalo so tekoča sredstva občinske izobraževalne skupnosti. V šoli je danes dokončno opremljenih trideset učilnic in knjižnica. Gradnjo so prilagodili pouku invalidne mladine, tako da ni stopnic in se bodo lahko vozili. Vendar pa je končana šele prva faza izgradnje centra, saj manjka telovadnica z bazenom. Treba bo zbrati še okrog 30 milijonov dinarjev, polovico jih bodo prihodnje leto zagotovili viri izgradnje centra, 2,5 milijona dinarjev naj bi prispevala republiška izobraževalna skupnost, ki gradnje doslej ni sofinancirala. Kamniški center usmerjenega izobraževanja bo pokrival predvsem potrebe občine in seveda kamniško domžalskega področja. Seveda s tem ni rečeno, da ne bo odprt tudi učencem iz drugih krajev. Ce j€ doslej veljalo, da se je veliko kamniških srednješolcev vozilo v Ljubljano, se bo morda poslej tudi kak ljubljanski pripeljal v Kamnik. Center bo namreč programsko odpr-t m bo poleg sedanje splošno izobr^£eva|ne m pedagoške gimnazije, usmeritve za prodajalce in administrativne usmeritve gotovo razvil še riove usmeritve. Razmišljajo že o de*narno bančni usmeritvi. Kamniške* gospodarstvo je imelo največ pripr>mD, češ da novi center ne bo izobraževal za kovinarske poklice. Zanje n^j bi po dogovoru med občinama »Icrbel domžalski center. Kamničani zato v ^li niso opremili delavnic. Rešitev bi bila zato taka, da bi v š^j potekal teoretični pouk, v tovarnah pa praktični. V novem centru usmer-jenega jzo_ braževanja je dobila prostore tudi delavska univerza in tak^ bodo p«, goji izobraževanja za vs^ mlade še bolj izenačeni. MI. Volčjak Slavnostna akademija Bled - V počastitev dneva re. publike so družbenopolitične orga. nizacije radovljiške občini« jn občinske skupščina Radovljici* pripravile slavnostno akademijo v Festivalni dvorani na Bledu. P^d geslom 29. november 1943 - vir nase samobitnosti so pripravili zar-es kvaliteten kulturni program, v katerem so sodelovali naši priznani Operni pevci in solisti, slavnostni govornik pa je bil predsednik dmžben^poijticnega zbora skupščine občine Radovljica Jošt Rok. V svojem govoru je spregovoril o zgodovinski revoluciji ter o graditvi našega samoupravnega in političnega sistema. Festivalna dvorana n^ Bledu je bila premajhna, da bi sprejela vse obiskovalce akademije, k a so jo pripravili ob dnevu republike- D S. G L, A S4.STRAN TOREK, 27 Zdravko Krvina: Dober tovariš je tudi kriti samoupravljanja, mora dobro poznati Na Gorenjskem smo pretekli teden sklenili prvi kro^ razprav o vsebini 5. seje C K ZKS in predlogih zaključkov. Enotna ocena . .St7eda-pa vst*af te*a df •j t,w.,, 1.1- • > ki izhajajo iz ugotovitev 5, ye, aa so se u y«e/l občinah obravnave lotili resno in so v vseh OO ZKS in OK ZKS kritično obravnavali razmere in vlogo ZK. Povsod so podprli stališča seje, ne samo tista v sklepih, temveč tudi stališča iz govora Franceta Popita in razpravljavcev. »Komunisti so v razpravah o stališčih 5. seje CK ZKS kritično ocenili razmere v svojih sredinah, kar dokazuje, da je bilo v tem obdobju le precej narejenega in, da lahko z odgovornostjo in politično presojo smelo nadaljujemo razvoj delegatskih odnosov in celotnega političnega sistema samoupravne demokracije,« je dejal sekretar medobčinskega sveta ZKS Zdravko Krvina ob zaključku razprav. »Razprave so opozorile, da bo treba več pozornosti posvetiti utrjevanju temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter delovanju družbenopolitičnih organizacij v temeljnih celicah našega sistema. To je tudi bistven pogoj za krepitev družbenopolitičnih skupnosti, če hočemo, da v njih ne bo prihajala od izraza le oblastvena funkcija, temveč tudi samoupravni vpliv in razreševanje problemov po tej poti. Premalo pa je bilo v razpravah poudarjeno utrjevanje samoupravnih odnosov v združenem delu. Ocene, da je združeno delo organizirano v skladu z zakonom in, da so s tem uveljavljeni samoupravni odnosi, je po mojem, veliko presplošna. Formalna organiziranost TOZD, brez vsebine, ni v skladu z zakonom o združenem delu. Prav tako samo Delovna skupnost SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA Kranj objavlja prosta dela in naloge STROKOVNEGA SODELAVCA Pogoj: — dokončana pravna fakulteta » pravosodnim izpitom in najmanj 2 leti delovnih izkušenj • Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: Sodišče združenega dela Kranj, Mote Pij ade je 2. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. sprejeti samoupravni akti brez uresničevanja, še niso samoupravljanje in prav tako ni delegatske samoupravne organiziranosti brez vpliva delavcev na vse odločitve. Iz vseh teh ugotovitev sledita dve nalogi: kako stališča razprav in 5. seje uresničevati v življenju in praksi temeljnih samoupravnih celic in kako prek delegatov prenašati konkretne probleme i/, temeljnih celic do občinskih, republiških in zveznih delegatskih skupščin.« »Kako pa se da oceniti položaj delavcev v združenem delu?« »Predvsem tako, da ugotovimo, koliko delavci dejansko vplivajo na oblikovanje in razporejanje dohodka, na investicijsko in kadrovsko politiko, izvozno usmeritev, izdelovanje letnih in srednjeročnih planov itd. Pogledati je treba, kako je v TOZD z delitvijo po delu, delovno disciplino in izostanki z dela. Slednji postajajo že resen problem in spet se srečujemo, s plavimi. Prepričan sem, da nas bodo zaostreni gospodarski pogoji prisilili, da bomo o vseh teh in še nekaterih drugih problemih kritično spregovorili. Tudi delegatski sistem bo moral biti bolj učinkovit v vseh oblikah združenega dela. Ne samo v družbenopolitičnih skupnostih in SIS ampak tudi v poslovnih skupnostih, bankah, zavarovalnicah, siseotu itd. Potem bo tudi manj jeze na sistemske odločitve in na administracijo, ki jo sami krepimo z neposrednimi pritiski na državne organe, mimo delegatov in delegatskega odločanja.« »V razpravah je bilo izpostavljeno vprašanje odgovornosti za uresničevanje sklepov, sprejetih dogovorov in sporazumov in v zvezi s tem učinkovitosti delegatskega sistema. Zakaj?« »Zato, ker moramo prenehati z resolucijami in sprejemanjem viso-koletečih sklepov tako v TOZD, K S in družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih. Sklepi morajo biti stvarni in izhajati iz konkretnih potreb in možnosti ter morajo biti seveda usklajeni s kongresnimi dokumenti in usmeritvami. Kritično je treba oceniti razhajanje med dekla- socialističnega katere vsebino vsak komunist. 'a, nalog, seje. ne moremo opraviti le komunisti ampak se moramo vsi skupaj organizirati v SZDL in se frontno povezati za akcijo.« »Na konferencah so ugodno ocenili Titovo pobudo o demokratizaciji vodenja.« »Titova pobuda o demokratizaciji in kolektivnem vodenju je povsod dobro sprejeta. Vendar pa ob teh razpravah vse preveč izpostavljamo enoletni mandat, zelo malo ali pa prav nič pa se ne pogovarjamo o vsebini. Mandat sam ne bo prinesel nič.« , »Tovariš sekretar, bi lahko izpostavili še nekaj gorenjskih problemov, ki so jim na konferencah posvetili pozornost in bodo v naslednjih mesecih jedro razprav in dela?« »V vseh občinah je problem prostora, zaostajanja urbanistične dokumentacije, pojavljajo se vprašanja planiranja, organizacije upravnih služb in SIS, kadrovska problematika, zaposlovanje, izvozna usmeritev itd. Posebej pa se bodo morali v Tržiču lotiti vprašanj položaja delavcev v TOZD, ki imajo sedež izven racijami in prakso. Za takšne dogovore in sklepe bomo lahko zaostrili odgovornost in tako izboljšali učinkovitost. Prav ob postavljanju teh vprašanj pa se pogosto pojavljata dve nezdravi tendenci; nekateri menijo, da bi morali potisniti ZK na rob dogajanj, drugi pa bi jo radi napravili za monopolnega upravljavca družbe. V bistvupa gre le za vpliv ZK na odločitve prek razvejane samoupravne organiziranosti.« »Kako zagotoviti vpliv?« »Da bo ZK lahko vplivala na samoupravne odločitve, moramo utrditi osnovne organizacije ZKS. prek katerih se mora odvijati celotna aktivnost in od tu mora izhajati odgovornost ZK za delo komunistov v družbenopolitičnih organizacijah. KS in drugih samoupravnih oblikah. Ze vrsto let se pogovarjamo, da je potrebno aktivirati vse člane ZK. vendar nam tO ne uspeva. Vedno se vrtimo v krogu aktivnih, medtem ko drugi stoje ob strani in kritizirajo. Zato moramo doseči, da ne bo več člana ZK brez konkretne zadolžitve. Ob tem pa menim, da je nujno potrebno posvetiti več pozornosti idejnopolitičnemu delu in vzgoji članov ZK. Osnovni kažipot mora postati študija Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema 8kup*člna občine Jesenic« Občinska konferenca ZK8 Jesenic« Občinska konferenca 8ZDL Jesenice Občinski sindikalni svet Jsssnic« Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRV8 Jsssnic« Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik republike in jim želimo veselo praznovanje. občin-', vprašanj spremembe proizvodnje v BPT in usmer* izobraževanja. V škofjeloški občini bo najl važnih tem uranska cesta in urana, ki postajata sedanj radovljiški se bo treba resno jeti s turizmom, povezoval Verige in Plamena ter razvoji možnostmi Elana; na Jesenicah I nadaljnjim razvojem želei novo cesto od karavanškega do Vrbe itd.« »Našteli ste vrsto vornih nalog in ua Kako doseči, da jih sb 1 ali dveh ne bomo po na i H?« »Potrebno bo spremeniti prist delu in način dela ter zaostriti' govomost za uresničevanje sf^ demokratično sprejetega skle dogovora. Sprejeti pa bomo tudi kritiko kot del organizir ZK, kot smo jo opredelili s sti Kritika mora postati element-rištva. Sedaj pa se pogosto šamo, kot da nas spremlja skrb, da se ne bi komu kaj prii in, da se ja ne bi komu zameril takšnega mišljenja ne bomo iztr iz naše prakse, bomo v raz\or capljali. Važno je. da spoznamo, je dober tovariš tisti, ki te opozc napako.« L. Bogati Konferenca kranjskih komunistov Na začetku po Z razpravo po peti seji CK ZKS in 8. seji CK Zi dela še nismo končali, temveč smo šele na za( ku ustvarjalne akcije in uresničevanja sprejt sklepov, kar pa je bilo v preteklosti pogosto i težje - Kranjska dopolnila osnutkov sklei Kranj — Napak je misliti, da smo z razpravo o osnutku sklepov centralnih komitejev ZKS in ZKJ že vse naredili. Smo šele na začetku ustvarjalne in ovir polne poti, ki bodo trmoglave. Ce jim ne bomo kos in če se komunisti ne bomo lotevali konkretnih vprašanj in ne le ugotavljali posplošene pomanjkljivosti, bomo ostali tam, kjer smo danes. Delovni ljudje in občani pričakujejo ustvarjalno vlogo partije. Takšna je v preteklosti vedno bila in zaradi tega so ljudje zaupali njej in partija je zaupala ljudem. Ni dovolj, če drug drugega pozivamo, naj manj govorimo in več delamo in če k že sprejetim, vendar neuresničenim sklepom dodajamo nove in nove. Prav tako ni dovolj za uveljavitev vodilne vloge Zveze komunistov in drugih subjektivnih sil. če pišemo sklepe za druge in ne zase in če na primer iz Kardeljeve študije citiramo le tisto, kar nam ustreza, na drugo pa pozabljamo. Prav tako pa zavajamo sebe in druge, če poudarjamo, da so naši samoupravni akti popolnoma usklajeni z zakonom o združenem delu in ustavo, niti enkrat pa nismo preverili, kako njihovo vsebino uresničujejo ljudje in koliko je v njih oblastvenega in koliko samoupravnega. Zveza komunistov mora delovati med ljudmi in biti odzivna na probleme, pa naj bodo večjih ali manjših razsežnosti. Ob spoznanju, da se nekdo zanima za njihove probleme, se bodo ljudje radi vključevali v razreševanje. Mesto za to je socialistična zveza in njeni organi, samoupravni organi in delegacije. Za komunista je tu največ dela. vendar ne v tem. da bo delal na mesto drugih, temveč da bo vzpodbujal in iskal za delovne ljudi in družbo ustrezne rešitve. Prav tako je v osnovnih organizacijah treba preveriti družbenopolitično aktivnost članov Ker tega nismo dovolj uspešno delali, smo aktivnemu obesili kopico dolžnosti, ki jim ni bil kos. neaktivnemu pa smo še naprej dovoljevali mirno spanje. Ta vprašanja so bila razen zahtev po boljšem sistemu obveščanja, programirani in usklajeni politični aktivnosti, bolj poudarjeni odgovornosti, boljšem delovanju organov uprave, po katerih ravnanju ljudje večkrat ocenjujejo sistem kot celoto, spoštovanju sporazumov in dogovorov, samoupravnem utrjevanju interesnih skupnosti in delegatskih odnosov nasploh osrednja na zadnji konferenci kranjskih komunistov. Iz bogate razprave po osnovnih 01 ga ni zaci jah in v organih komiteja in konference je komite lahko izluščil dopolnitve in predloge o osnutku s.klepov sej centralnih komitejev. Konte,rvoca.,u<|eU^,ili«, sta ,se,jc tudi. •(;•!'>/.i' ! n ' CUlHlTKlcJ 'fijj-J'1-ndJ tli; hotjkv' ib.ri-oi.iii ibseJ •••MlnsncTBlo, as član CK ZKS in sekretar občinskega sveta ZK za Por Geza Bačič in sekretar občinskega sveta ZKS za Gor Zdravko Krvina, jih je potr Kranjski komunisti, menijo, kazalo v osnutku sklepov h udariti odgovornost komuniste* utrjevanje pogojev gospodarjenji stabilizacijo gospodarskih to vlogo ZK v večjih gospodarska] stemih, delegacijah, krajevi nostih in temeljnih organu ter odgovornost članov ZK p niranju in sporazumevanju naj bo programska usklajenost gacij. skupščin in družbenopoht organizacij, popolnejši celovit obveščanja. skupščine inter skupnosti pa se morajo bolj vati v sporazumevanje in m nje. Kranjčani prav tako predli da bi kazalo več spregovoriti o1 čevanju mladih v samoupravi alistični sistem. Politična akti1 naj se usklajuje v SZDL. meni, da ZK ne bi imela področja, kjer ima SZDL ž*>%* nacije in svete. To preprečuje nost političnega dela. -I Ki STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVAN.JK GORENJSKE - K RAN. Na podlagi sklepa ddav skega sveta objavljam« prosta dela oz. naloge na področju SVETOVANJA ZAPOSLITVE IN POKLICNEGA SVETOVALCA Zahteve: - višja strokovna kadrovske, socialne, ali podobne smeri. — 2 leti ustreznih izkušenj I )elovno razmerje s«« nedoločen čas s polnim deUL nim časom, delo pa s* opravđ na izpostavi Strokovne stuzk] v Tržiču. Kandidati naj pošljejo pi#-mene vloge z dokazili o i». polnjevanju zahtevanih po-gojev v 15 dneh po objavi oglass ns naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske - Kraax Cesta JLA 12 Kandidate bomo o itido obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. izohraz ptdnji delt sklene _____ -— «t'»;h^ 'oKd i 7? NOVEMBRA 1979^ 5.STRAN.G L, A ,sedanjega časa mje jiip Družbeno planiranje v kranjski občini so pojasnjevali načelnica oddelka za družbeni plan in analize Anuška Soklič, podpresednik izvršnega sveta in odftitvaren za družbeni plan. Milan Bajželj predsednik koordinacijskega odbttra za družbeno planiranje pri SZDL Ivan Torkar. predsednik druž beru »političnega usklajevalnega organa Jože Kavčič in predsednik izvršnega sveta Drago Stefe — Foto: F. Ferdan akšen bo naš obraz čez pet let Ker tako resnega pristopa k družbenemu planiranju nismo bili vaieni, poudarjajo v kranjski občini je bilo treba marsikaj spremeniti v mišljenju in ravnanju - Neresno in nerealno planira-nje zgrajeno na nerealnih željah, je laz samemu sebi 1^ - Planiranju prihod-i^dnjeroćnega obdobja ^ U nekaj časa obilo J^jko već dejanj, kot smo i pretekla leta in precej j itrokovnega in družnega znanja kot v 100. Tako amo se dogo-j( krajevnih in interesnih j, v združenem delu, v ^političnih organizaci-Sbliki in zvezi. V našem 2Jaaj se prepletajo res-g^tovanje dogovorov in strokovnost, politična IH realnost, da plan ne g trenutni interes na gaga, temveč zamisel Ufj, temelječ na dohod-rTbono sposobni ustva-[Jjjej razdeliti. Planiranje • —1 kamen naših sa-odnosov, našega dogovarjanja, našega rft manja in moći sub-t *% predvsem Zveze ko-H sadika ta in sociali-^au. Snovanje temeljev JEa irsdajeročnega pla-r^rtov za dogovarjanj«-^sevanje in. pa pred-preverjanje politične tfttofti ca vključevanje ,l#Wana v planiranje, vt samoupravna de-dolžnoet in pravica ■ pozitivni Lj-ki primer Mff0 navajamo kranjsko ob-l/jt pri oblikovanju pri-;*m*nte nadzora in da je i//* dogovorjenih nalog. To i,/ da je vsaka dodatna J>,i)oiiedaj ne predvidevamo, plana, kar pa brez dvoma ,jm interesu. Marsikomu, hiranja ni vzel dovolj resno. a povzročiti dodatne težave, ifoitin.družbenega plani dovoljuje sprotnega izmi-i, čeprav bi bila katera od njih utemeljena. Velika napaka pa bi bila občinski planski dokument iztrgati iz slovenskih jugoslovanskih in mednarodnih okvirov. Plan je preverjanje že potrjenih in načrtovanih vlaganj, plan je, to velja še posebej za nosilce planiranja v gospodarstvu, načrtovanje usmeritve na zunanji trg in hkrati dogovor o zagotavljanju domačih surovin. Temeljni nosilci planiranja v kranjski občini so deležni stalnih opozoril, da bo treba trdno in stabilno gospodariti, varčevati in racionalno zaposlovati ter hkrati upoštevati inflacijo in energetsko krizo. Nekaj sto ljudi je v kranjski občini sodelovalo pri oblikovanju smernic. Le-ti so bili v pravem pomenu «operativci«. Njim ob bok pa je treba postaviti najrazličnejše strokovne organe, koordinacije in komisije pri izvršnem svetu, občinski konferenci SZDL in družbenopolitičnih organizacijah ter samoupravnih organih. Razen tega pa v občini deluje še poseben koordinacijski odbor, sestavljen iz najodgovornejših predstavnikov skupščine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij ter direktorjev večjih organizacij združenega dela. Odbor je predvsem usmerjevalni, vzpodbu-jevalni in družbenopolitično uskla-jevalni organ. Novost za marsikoga Takšnega načina planiranja v večini primerov nismo bili vajeni, hkrati pa je nekdo ljudi, odgovorne za družbeno planiranje, stalno vzpodbujal in jih opozarjal. Temeljni nosilci planiranja so bili in so še v živih stikih z organi na občinski ravni. To ni več formalno delo, ampak je bilo treba marsikaj spremeniti v glavah in dejanjih. Družbeno planiranje je doživljalo pomembno afirmacijo. Zanj nismo bili organizirani tako na ravni občine kot v temeljnih nosilcih planiranja. Nekje več drugje pa manj vzpodbud je bilo potrebno, da so v združenem delu in po krajevnih ter interesnih skupnostih oblikovali službe ali organe za planiranje ali zadolževali posameznike. Posebnega pomena pa je dejstvo, da pravočasno oblikovanje smernic na občinski ravni ni zaviralo dejavnosti na nižjih ravneh. Občinske smernice so bile nared že julija, večina temeljnih nosilcev planiranja pa je oktobra že sprejela smernice in elemente za sporazumevanje. Prihajalo je do zaostankov. Mogoče je temu krivo prepozno in preveč formalno vključevanje družbenopolitičnih organizacij v proces družbenega planiranja. Odgovorni za planiranje tako niso ineli vzpod- bujevalca in usmerjevalca. So primeri, da zaradi počasnosti v začetku in šibke družbenopolitične akcije sindikat in partija smernic sploh nista obravnavala, ampak je šel dokument na sprejem med delavce, ki pa ni mogel biti drugačen kot formalen, brez možnosti za razpravo. V teh primerih planiranje ni odigralo prave naloge. Se težje pa bo tistemu, kdor kljub opozorilom nima dobrih elementov za sporazumevanje. Napak pa ravnajo tudi zagovorniki ločevanja smernic od elementov za samoupravno sporazumevanje o temeljih planov. Elementi so del smernic in zato ni razloga za ločeno obravnavo. Kljub vrzelim je bilo v večini primerov družbeno planiranje pravilno razumljeno. Samemu sebi ne kaže lagati Meseci, ki prihajajo, ne bodo lažji. Prihaja faza usklajevanja elementov med temeljnimi nosilci planiranja. Težko bo za tistega, kdor elementov nima oziroma jih ne bo imel. Sledilo bo oblikovanje osnutkov samoupravnih sporazumov o temeljih plana s konkretnimi dolžnostmi in obveznostmi Kranjčani menijo, da morajo biti osnutki samoupravnih sporazumov nared najkasneje januarja prihodnje leto. Junija pa naj bi bili samoupravni sporazumi podpisani, oblikovan pa tudi dogovor o temeljih plana ob-občine. Opisana pot pa ne bo uspešna brez realnega in resnega sporazumevanja. Predvsem pa pri planiranju in usklajevanju ne kaže lagati samemu sebi. saj bo imel zagovornik takšnega ravnanja največ škode ... J. Košnjek 75 let Stola Ob jubileju je tovariš Tito delovni kolektiv Stola odlikoval z redom dela z rdečo zastavo — Revolucionarna preteklost Stola, ki je danes trdna organizacija z jasno usmeritvijo Kamnik — Z zaključno slove«; nostjo so v soboto, 24. novembra, delavci Stola iz Kamnika proslavili 7.r>-letnico svoje tovarne. Na akademiji v kulturnem domu na Duplici, ki ga je Stol letos temeljito obnovil, so se zbrali tudi številni predstavniki družbenopolitičnega življenja republike, ljubljanske regije, kamniške občine, dupliške krajevne skupnosti. Stolovi bivši direktorji in poslovni partnerji, katerim je delovni kolektiv podelil plakete Stola. Slovesnost je bila obogatena z odličnim kulturnim programom, v katerem je nastopil Slovenski oktet in dramski igralec Boris Kralj. Potem ko je posebna delegacija odnesla venec k spomeniku padlih, je spregovoril glavni direktor Vinko Gobec, ki je predstavil predvsem delo v zadnjih letih. Stol je danes naš največji izdelovalec pisarniškega pohištva, s svojimi 600 izdelki, v raznih izvedbah jih je celo prek 2.500, kaže svojo tržno usmeritev. 1.700 članski delovni kolektiv beleži 7,4 odstotno letno rast družbenega proizvoda, ki jo 70 odstotno dosega z 4 do 6 odstotnim letnim povečanjem produktivnosti. Stol je izrazito izvozno usmerjen in prodaja na tuje bo letos presegla štiri milijone dinarjev. Tekmovanje na tujem trgu mu omogočajo kvalitetni izdelki in Stol je dobitnik številnih priznanj za kvaliteto, med drugim je letos prejel tudi mednarodni pokal Evropa 79. Skrivnost Stolovega uspeha je v enostavnem obrazcu: prizadevnost, odgovornost, znanje in skupno odločanje. Vsak tretji zaposleni dela v samoupravnih organih. Sindikat je letos uvedel tekmovanje med tozdi in prihranili so okrog ifl milijonov dinarjev in zabeležili za dva odstotka počasnejšo rast stroškov kot skupnega prihodka. V -Jugoslaviji imamo velik lesnoindustrijski potencial; HOO tozdov. od teh je 170 v Sloveniji. Konkurenca je torej močna, vendar so cene pod kontrolo. Ce bi jih sprostili, bi potrošniki lažje izbirali in cene bi gotovo padle, je med drugim dejal Vinko Gobec. Slavnostni govornik na akademiji je bil Tone Bole. član predsedstva, ki je delovnemu kolektivu izročil visoko priznanje — odlikovanje tovariša Tita red dela z rdečo zastavo. »Zgodovina naše tovarne je predvsem zgodovina delavcev, delavskega razreda, oblikovanja naprednega gibanja v kolektivu in v bližnji in daljni okolici. Danes se lahko s ponosom ozrete na svojo revolucionarno pot,« | je dejal Tone Bole in povzel tiste pobude in dejanja, ki so utemeljila priznanje: izjemni gospodarski napredek ob katerem je delovni kolektiv ves čas samoupravno odgovorno deloval, da so delavci Stola dobri gospodarji in skrbijo ne le za današnji temveč tudi za jutrišnji dan, da se je Stol znal usmeriti na nova tržišča, ki zahtevajo visoko kvalitetne izdelke, da so tudi v zahtevnih časih Stolovi delavci vselej s skupnim delom poiskali izhod. Dan preje, na petkovem slovesnem zasedanju centralnega delavskega sveta Stola pa so 41 delavcem Stola podelili zvezna odličja. 45 pa plakete Stola. Odločili so se, da bodo odslej vsako leto praznovali Dan Stola v spomin na 21. avgust 1950, ko je bil izvoljen prvi delavski svet". M. Volčjak TEMELJNI KAMEN ZA VEČNAMENSKO DVORANO V KRANJU - Predsednik pripravljalnogradbenega odbora Anton Gros je včeraj opoldne v počastitev praznika republike vzidal v Savskem logu temeljni kamen za novo večnamensko dvorano, ki bo veljala okrog 12 milijard starih dinarjev. Vsota je sicer velika, pa jo je vseeno mogoče zbrati, če vlada interes. In takšen interes je pokazalo kranjsko združeno delo za pobudo Gorenjskega sejma, da bi zgradili na sejmišču novo dvorano. Manj kot pol leta bo namenjena sejmom, druge dni pa bo na voljo športnim, rekreativnim in družbenopolitičnim ter kulturnim manifestacijam in prireditvam, (jk) - Foto: F. Perdan TOZD komerciala obvešča, da ima na razpolago po zelo ugodnih cenah naslednje materiale. — zadrge, — okraske, — zaponke, — rezervne dele za razne čevljarske stroje v uporabnem stanju Vse je moč kupiti v skladišču na Koroški cssti št. 9, ki je odprto vsak dan od 7. do 15. ure v srsdsb, od 7. do 16.' ure, ob sobotah zaprto. tovarna obutve trzic razne trakove, elastike, JESENICE Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za dan republike O LAS 6.STRAN TOREK. 27 NOVEMSM Nagrada za življenjsko delo Inž. Franc Mlakar je prejel letošnje visoko priznanje slovenskih železarjev za življenjsko delo na metalurškem področju — Večja proizvodnja elektrod Inž. Franc Mlakar JESENICE - Društvo DRGNIT, podružnica na Jesenicah, je predlagalo slovenskim ielezarjem, da podelijo letošnje najvišje priznanje za življenjsko delo na metalurškem področju, ini. Lambert Pantzovo nagrado Francu Mlakarju, zdaj zaposlenemu v tovarni vijakov Plamen v Kropi. Ini. Franc Mlakar je eden od vodilnih strokovnjakov na področju proizvodnje dodaj -nih materialov za varjenje in ima največje zasluge za povečanje proizvodnje in napredek pri tehnologiji izdelave v jeseniški železarni. Kot obrato-vodja obrata elektrode je več kot deset let posvetil vse svoje sposobnosti rasti proizvodnje in razširitvi kvalitetnega asortimenta dodajnih materialov. Njegova zasluga je, da se danes jeseniška železarna s svojim proizvodnim programom lahko uvršča med ne le vodilne proizvajalce dodajnih materialov v Jugoslaviji, temveč tudi med ostale vodilne proizvajalce evropskih držav. Proizvodnja in kvaliteta dodaj nega materiala se po količinski, kvalitetni in asorti-mentski strukturi lahko primerja z vodilnimi evropskimi proizvajalci. Poleg stalnega izpopolnjevanja tehnologije izdelave in pospeševanja rasti proizvodnje, je bil ini. Franc Mlakar tudi pobudnik in sodelavec pri uvajanju in uspešnosti realizacije novih dodajnih msteri-alov. Tako se je kvalitetni asortiment iz leta 1962 do leta 1974 povečal za 50 novih proizvodov. Leta 1962 je proizvodnja dodajnih materialov obsegala 19 vrst elektrod, do leta 1974 pa se je po prizadevanju Mlakarja razširila na 70 različnih vrst dodajnega materiala. Mlakar je bil tudi soavtor uspešno rešenih ra-cionalizacijskih predlogov za nekatere oplaščene elektrode, aktivno pa je sodeloval tudi pri uvajanju ostalega dodajnega materiala. Izdelal in strokovno utemeljil je tudi investicijski program za drugo fazo povečanja prozvodnje oplaščenih elektrod, po katerem naj bi železarna Jesenice v zakjučni fazi do leta 1980 proizvajala 40.000 ton raznih vrst dodajnih materialov in si s tem zagotovila vodilno mesto v Jugoslaviji, tako po zmogljivosti kot tudi po mehanizaciji proizvodnega postopka. Ini. Franc Mlakar je prejel priznanje na minuli seji delavskega sveta jeseniške železarne. Kaj mu priznanje pomeni? »priznanje IN2. lambert pantza je nedvomno visoko priznanje vsem, ki smo sodelovali v proizvodnji, pri raziskovalnem delu, tudi v prodajni službi. to priznanje je tudi priznanje sami proizvodnji in poudarja pomembno mesto, vlogo in veljavo prav proizvodnji materiala za varjenje. na tem področju se lahko jeseniška železarna Se naprej uspešno razvija in uveljavlja ter SI obdrži pomembno prvo mesto. vesel BI bil, KO BI tudi NA sedanjem delovnem mestu, v plamenu, lahko prispeval K nadaljnjem razvoju IN h kvalitetni proizvodnji.« D. Sedej Planiranje v delovni organizaciji Elan S smučmi na vse kontinen Begunjski Elan tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju predvideva precejšnjo proizvodnjo vseh vrst smuči — Do leta 1985 že prvo jadralno letalo domače proizvodnje BEGUNJE - Tovarna športnega orodja Elan v Begunjah sodi med tiste delovne organizacije v radovljiški občini, ki so jim pri smernicah nadaljnjega srednjeročnega planiranja zagotovili prednost in jih opredelili kot nosilec razvoja v posamezni dejavnosti. V šestih temeljnih organizacijah združenega dela dosega dsnes Elan pomembne poslovne razultate, predvsem pa izvozne uspehe. Največja je proizvodnja smuči, uveljavlja pa se tudi s športnimi orodji ter z izdelki iz plastike. V zadnjem času so zgradili novo halo za proizvodnjo smuči, ne zanemarjajo pa tudi naložb izven Begunj, tako v slovenskem prostoru kot izven meja. Letno v Elanu izdelajo največ smuči in iih tudi največ prodajo, deloma na domače tržišče, precej pa na tuje. Njihova nova proizvodna hala, ki so jo v Begunjah zgradili v rekordnem času, je pomembna pridobitev, nič manj pa ni pomembna Elanova usmeritev in odločitev, da uveljavlja proizvodnjo tudi v drugih krajih Slovenije ter na tujem. V Elanu so se za dislocirane obrate odločili iz več vzrokov in tako imajo danes obrate na Švedskem v Haparandi, v koroški Bmci ter v Kočevju. Vse vrste smuči so izrednih kvalitet, zato so iskane in tudi najboljši svetovni smučarji dosegajo z njimi njvečje mednarodne uspehe. Najpomembnejše uspehe so vrhunski smučarji dosegli z Elanovimi smučmi v letih od 1975 do 1978, zato ni čudno, da po njih posegajo na vseh kontinentih in državah, kjer se ukvarjajo s smučanjem. Pri izvozu je prva Evropa s 60 odstotki, sledi Amerika s 30 odstotki in ostali z 10 odstotki, begunjski Elan namreč izvaža približno 80 odstotkov vseh smuči. Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju se bo Elan usmerjal predvsem v proizvodnjo smuči za alpsko smučanje, tekaški šport in skoke, za najmlajše, za rekreacijsko smučanje in za zahtevnejše smučarje in tekmovalce. Predvidevajo 7,5 odstotno stopnjo rasti družbenega proizvoda, različno pa za posamezne temeljne organizacije. Temeljna organizacija smuči načrtuje stopnjo rasti 5,2 odstotka, največ pa trgovina z 12,5 odstotka, s tem, da se bodo vse temeljne organizacije združenega dela enakovredno razvijanje ter si bo tako Elan prizadeval za vsestransko in kar najbolj popolno ponudbo. Zaradi precejšnjega pomanjkanja čolnov za rekreacijo je Elan Že leta 1950 s presledki vključeval v svoj SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ kdo so novi štipendisti? Novi Titovi stipendisti na Gorenjskem Zamisel o oblikovanju Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev je vzniknila med delavci in rudarji v Majdanpeku in Boru. Ideja je kmalu dozorela in Titov sklad je začel z delom po vseh republikah in pokrajinah v SFRJ. Pravkar je minila že peta obletnica ustanovitve tega sklada. NA GORENJSKEM PREMALO TITOVIH STIPENDI8TOV Ko smo primerjali število Titovih štipendistov v gorenjskih občinah, smo ugotovili, da sta nekoliko nad republiškim poprečjem do številu štipendistov glede na zaposlene le občini Skofja Loka in Jesenice, pod poprečjem pa sta Tržič in Radovljica, Kranj pa je celo na repu v republiki. S tem so seznanjene organizacije združenega dela in družbenopolitične organizacije hkrati s pobudo, da pripravijo večje število predlogov za nove kandidate Titovega sklada. Odziv na pobudo je bil sorazmeroma dober, saj je iz vseh petih občin prispelo 26 predlogov, od tega je bila 16 štipendistom štipendija že odobrena, le za enega kandidata sklep še ni dokončen ker manjkajo potrdila o vpisu in šolske ocene. 1 Nekateri izvršni odbori skupnih komisij podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju so bili mnenja, da so štipendisti Titovega sklada preveč neznani: predlagali so, da se širša javnost seznani s štipendisti, ki zaradi ostre selekcije in posebnih kvalitet to tudi zaslužijo. Najprej mladi delavci, za katere se sicer ugotavlja, da jih je mnogo premalo v primerjavi z otroci delavcev. Štipendijo Titovega sklada so prejeli: Ivan Bardič in Janez Kunšič z Jesenic, Miroslav Draksler in Ivan Miškulin iz Kranja ter Mihaela Može iz Radovljice. Otroci delavcev, ki so na novo prejeli Titove Stipendije, so tile: Dragica Jošt, Miro Zupan in Tatjana Merhar z Jesenic, Jana Jenko, Renata Kuri, Janez Sagadin in Leon Šparovec iz Kranja, Anton Berdajs iz Radovljice, Vesna Petek in Andrej Šubic iz Škofje Loke ter Marija Perne iz Tržiča. nacrti za prihodnost V jeseniški občini imajo že dosežen cilj, namreč najmanj enega štipendista Titovega sklada na tisoč zaposlenih, kar je zaradi delavskega okolja in delavske tradicije razumljivo. Seveda pa tudi na Jesenicah še niso docela zadovoljni; sklicani bodo posebni sestanki s štipendisti in prihodnje leto še bolj skrbno evidentiranje. Seveda pa cilj ne sme nikakor pomeniti zgolj »mehaničnega napora«, da se poveča število, ob tem pa morda zanemari kvaliteta in druge okoliščine. Vedeti moramo, da je Titov sklad za štipendiranje namenjen le tistim mladim delavcem in otrokom delavcev, ki se odlikujejo s posebno nadarjenostjo, učnim uspehom ter aktivnim družbenopolitičnim delom. Zato je jasno, da je za vsakega posameznika, ki prejema to štipendijo, hkrati velika čast in odgovornost. Želimo da bi čim več Titovih štipendistov opravičilo zaupanje družbe in vzdržalo napore, ki vsekakor niso lahki. Delavci skupin«' za Stipendiranje proizvodni program tudi proizvodnjo čolnov. Od lesenih kajakov, dvojcev. četvercev pa dela že nekaj let neprekinjeno čolne iz ojačanega poliestra. Prodajajo čolne za rekreacijo raznih vrst in tudi večje jadrnice, novost, ki jo uvajaio, pa so sodobna visokosposobna jadralna letala iz epoksi materialov. V proizvodnjo vključujejo vedno več znanosti in tehničnih dosežkov. Precej v Elanu pričakujejo od proizvodnje jadralnih letal, ki so jih začeli izdelovati v sodelovanju z nemškimi partnerji. Poskrbeli so za strokovnjake in kvaliteten kader, ki skrbi za proizvodnjo zahtevnih letal. Drugo vrsto jadralnega letala nameravajo izdelati do leta 1982, pričakujejo pa, da bo na tržišču leta 1985 že prvo slovensko in obenem prvo jugoslovansko letalo. Tako kot velja za vse temeljne organizacije v Elanu, da bodo v prihodnje predvsem kvalitetno izpopolnjevale svoj proizvodnje program in se zelo hitro prilagajale spremembam in p o teb a m domačega in zunanjega tržišča, velja usmeritev tudi za temeljno organizacijo športnega orodja. S športnimi orodji se je Elan ukvarjal prav od svojega začetka, se prilagajal mednarodnim normam in standardom. Osnovni program dejavnosti je proizvodnja in prodaja telovadnega orodja, vseh orodij za TRI M in rekreacijo, oprema za otroška igrišča in oprema za športne igre. Stranski program pa predstavljajo reševalne naprave, predvsem razne lestve in požarno zaščitna sredstva. V Elanu delajo tudi sani. smučarske palice in drugo, kar dopolnjuje zimsko-Jportni gram. Prav v dejavnosti orodja ima Elan še premijta*1 gljivosti. možnosti za rarvoi velike: tudi na rnednarodnes. žišču bi lahko izdatno več Njihova nadaljnja pritadevu* do tako usmerjena tudi v Elan ove dejavnosti. V Elanu je zaposlenih vet soč delavcev, zato so problemi kar precejšnji. Zan*' meroma počasne stanovanj«« f nje v radovljiški občini v Elanu usmeriti predvaen** dualno gradnjo ter naasail sredstev za kredite tasedsjsj čali so tudi urbanistično naselja stanovanjskih h* * sredni bližini Begunj, v pa bodo morali zgraditi uak1 dom. Na štiri zaposlene deta' trebujejo vsaj po eno zato bi si želeli v občini usmerjene družbene gradnje Elanova proizvodnja je k usmerjena, da so morali uve*1 lektivne dopuste in naleteli K! cej nejevolje zaposlenih. Ob l oddidejo vsi delavci na (k* potrebujejo veliko počitniiu ljivosti. Elsn bo torej v srednjeročnem obdobji proizvodnje v sveli pasi gov delovni trud ko predvsem v kar najbolj povezovanje poslovnega ss. Za razvoj potrebuje tehnologijo, nujna pakti nadaljnja utrditev na nem tržišču. Ob ten pt smeli pozabiti tudi Elsn, ki je ie do gibčno in z vso sledil razvoju in ki bo v srednjeročnem i nehno uvajati vse dosežke in dogajanje. D Smeli načrti za leto 191 Za prihodnje leto planirajo v Iskri 28 milijardi narjev celotnega prihodka, 140 milijonov < izvoza ter 15-odstotno rastproduktivn Na podlagi ocene desetmesečnega poslovanja je mogoče zaključiti, da bo SOZD Iskra uspešno zaključila leto. Vrednost proizvodnje se je v primerjavi z lanskimi devetmesečnimi rezultati povečala za 23 in izvoz za 10 odstotkov. Takšni rezultati in analiza preteklih let kažejo, da ta veliki gospodarski sistem dobro uresničuje srednjeročni gospodarski načrt. To pa daje ugodne napovedi za prihodnje leto, čeprav bo uresničevanje nalog, zastavljenih v letnem planu zaradi neugodnih gospodarskih gibanj in raznih omejitev, terjalo izjemno prizadevnost v vseh sektorjih gospodarjenja. Prihodnje leto naj bi SOZD Iskra dosegla 28 milijard dinarjev celotnega prihodka ali kar za dobrih 23 odstotkov več kot letos, medtem ko naj bi bil čisti dohodek za slabih 26 odstotkov višji. Obseg proizvodnje pa se bo povečal za 18,3 odstotka. V težnji, da bi se še učinkovitejše vključila v mednarodno delitev dela in da bi zadržala pozitivno bilanco v zunanjetrgovinski menjavi, predvideva Iskra pomembno rast izvoza. Na tuje naj bi prodali za 140 milijonov dolarjev ali za dobro petino več kot letos. Visoka stopnja rasti proizvodnje in izvoza, krepitev kakovostnih elementov gospodarjenja in spremembe v sestavi proizvodnje, načrtovanje akumulacije 1980 v višini milijarde dim hodnje leto se bo akumuli čala za 26,6 odstotka; viSina: lacije na delavca bo zna.uk 27.241 in prihodnje leto jev. Čeprav je načrtovano produktivnosti po delavcu visoko in je previden znesek i lacije na prvi pogled skoraj goč, so potrebe po sredstvih širjeno reprodukcijo, zlast:ktrl va nekatere strateške razvei«' grama, neprimerno večje Za uresničitev razvoinih I bo leta 1980 investiranih 2.4 de dinarjev. Letos bo vredn črtovanih vlaganj dosegla li-' jarde dinarjev in pomeni ttl*| veliko povečanje naložb novo l vost v politiki vlaganj v razvoj-dar pa bodo tudi tako velik«1 stva le deloma zadoščala u vani razvoj v tekočem SSM nem obdobju. Znatno povečanje preuvsij upočasnjeno naraščanje MHii poslenih kaže, da ima produkt!' kot poglavitni kakovostni d gospodarjenja pomemben uresničevanje načrtovanega v prihodnjem letu. Ze tradn* 15-odstotna rast produktivno približno enaka tudi leta 1 Zahtevna tehnologija zagotavlja kakovost izdelkov — Fnfn- r rw*»* )e/ovni kolektivi čestitajo za dan republike iipbled lesna industrija 64260 Bled, Ljubljanska c. 32 tel : 064-77384, trgovina 064-77944 čestita ob dnevu republike 29. november vsem delovnim ljudem ter poslovnim sodelavcem VRATA OBLOGE ISO-SPAN POLIPAN ELEMENTI POHIŠTVO J alpiira TOVARNA OBUTVE ŽIRI aJLpizia, DO ALPINA ŽIRI TOZD OBUTEV ŽIRI TOZD OBUTEV GORENJA VAS TOZD PLASTIKA ŽIRI TOZD PRODAJA Delavci TOZD za ptt promet Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, TOZD za vzdrževanje in gradnjo tt sredstev in transport Kranj in delovne skupnosti skupnih služb i združeni v PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ čestitajo vsem uporabnikom PTT storitev za dan republike in priporočajo svoje storitve: vse postne, telegrafske in telefonske storitve, plačilni promet, hranilno službo za Poštno hranilnico in Ljubljansko banko ter kvalitetno in hitro vzdrževanje naročniških telefonskih central in telefonskega omrežja. Delovni kolektivi čestitajo za dan repub N KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: v Kranju, Tržiču, Radovljici, Bohinjski rovnici, Kranjski gori in na Jesenicah Bistrici, Ži- Vsem cenjenim strankam in čestitamo za praznik republike. občanom ZAHVALJUJEMO SE ZA DOSEDANJE IN SE PRIPOROČAMO. ZAUPANJE f SGP Tržič s svojo enoto Arhitekt biro Kranj BIRO S6PTRŽIC vsem poslovnim prijateljem in delovnim ljudem čestita ža dan republike TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA Izdelujemo in montiramo po naročilu: zavese in karnise silent gliss platnene samonavijalce, oblazinjeno pohištvo in vsa tapetniško dekorativna dela Polagamo: vse vrste plastičnih iglanih podov in itisona Vsak torek odprto od 6. do 16. ure Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA OBČINSKA lKONFERENCA ZKS ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA SZDL ŠKOFJA LOKA OBČINSKISINDIKALNI SVET ŠKOFJA LOKA Z^ZA ZDRUŽENJ TORCEV NOV ŠKOFJA LOKA OBČINSKA KONFERENCA ZSMS ŠKOFJA LOKA S A MOU PRA VNE INTE RESNE SKUPNOSTI OBČINE ŠKOFJA LOKA čestitajo vsem kolektivom in občanom občine Škofja Loka za dan republike — 29. november Kemična čistilnica in pralnica - Škofja Loka, p. o. CJM&ttCL« Spodnji trg 27 ■ I • iSčenje / novim letom le ekapres vseh vrsi oblačil. !». velu rja: im'l> Kemično Piseenj*- / snja. velurja, preprog in talnih oblog (na domu), pranje in |jj<;i n je perila po konkurenčnih cenah. Po novem letu še na novo odprte poslovalnice: v Škofji Loki v Podlubniku in v Ljubljani v podhodu Titova — Linhartova Poslovalnice Bistra: Škofja Loka, Spodnji trg 12. Škofja Loka, Mestni trg 1, Kranj, Koroška 37, Kranj, Huje 33, Ko-krica, Cesta na Rupo 14, Šenčur, Pajerjeva 2, Ljubljana Titova 93, Ljubljana, Rožna 37. Ljubljana, Mose Pijade H Ljubljana, Rimska 11, Medvode, Medvode 47. Vsem cenjenim strankom in občanom čestitamo za praz nik republike. Zahvaljujemo se za dosedanje zaupana in se priporočamo. Slovenske železarne VERIGA LESCE n.sol.o. !>ii Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidrav-ličnih naprav, industrijske opreme in meril vezenine TOVARNA ČIPK VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED n sol o želi vsem delovnim ljudem, potrošnikom in poslovnim partnerjem iskrene čestitke ob 29 novembru 1979 !IH Iskrene čestitke za dan republike 29. november želi delovna organizacija vsem občanom in svojim poslovnim partnerjem, in jim želi v prihodnje veliko poslovnih uspehov. »Ta potrkano...!« o Hodnik sta a folklorne u i danes večje turistične J Bohinj u in okolici res ne '»moliti. Saj bi nekaj o. Brez njih bi ne i... Ko pripleSejo pa ri Jjjki kar vzvalovi. Oživi fiementarnega v nas. pri iskre v očeh, m < dvigne in udarja takt. , pogledati. Uživaš, ko irjjiim zanosom, ljubeznijo BrSejo in ko fantje zra-Wjmo zavriskajo. spravijo nivo. IV let že pleše skupina. PSsW pleselcev se je iz-i'Cjaetih letih, je računal našem obisku njihov t 'Ko Hodnik iz Bohinjske Kjbi jih našteli seveda Se Cii taksni med njimi, ki * 2 petindvajset let. On ■ ^iova žena Marija. Ona l^kfcn mesec dlje kot on. MV*t* večerov so žrtvo-l iro Koliko znoja je bilo MS folklora je garanje, lahko primerjal le po iu je ples, ki zahteva #f)ve zimi so se samo učili. l Na desnem bregu Save so povedali ni. n«.» - -"'vo. Pomembna neg« • 1tf,oV"£jiwi medmetoma 1986 ^9.0 Semnja sola je bila zgra- ~SUS nfotnovni £1 ~ l.uciiana Seljaka iz sira ne sole Lucijana žišča. Nove vidike razvoja krajevne Ze dolgo se v Mavčičah ni zbralo toliko ljudi kot v soboto, ko so otvarjali družbeni center. Ob njihovem in našem prazniku jim je spregovoril pred sednik kranjskega izvršnega sveta Drago Stefe. Na razvojni poti samouprav nega socializma pa v raznih časovnih obdobjih kljub uspehom naletimo na težave, je dejal. Pred njimi nam ni treba zapirati oči, ampak se moramo z njimi spopasti z vso ostrino. Tak čas je sedaj, ko so ostrejši pogoji gospodarjenja. Spoznali smo slabosti, zato vemo, da je stabilizacija stvar globalnega družbenega interesa in je potrebna akcija vseh v naši samoupravni družbi. Potrebno je boljše gospodarjenje, ki ustvarja večji produkt, ta pa pri enakih drugih pogojih manjšo inflacijo. Zato postavljamo nrav to v ospredje ... skupnosti Mavčiče bo prinesla gradnja hidroelektrarne na Savi. Predvsem želijo hkrati z gradnjo elektrarne razreševati tudi problematiko cente. Krajevna skupnost sodeluje pri tem s Savskimi elektrarnami, ki so investitor objekta, in s kranjsko skupščino. 2«lie krajanov je treba upošte-Vladati mora medsebojno ..levanje in sodelovanje. Kraj VIKTOR KAVČIČ iz Praft, vratar v Savi: »Naša krajevna skupnost je dobila nov družbeni dom. Vsem, ki so izpeljali tako pomembno in veliko gradnjo, je treba čestitati! Pa tudi sicer se je v vaseh krajevne skupnosti Mavčiče veliko spremenilo. Naša največja nadloga pa ostaja cesta, prav tako pa bi kazalo razmišljati o ureditvi odvoza smeti in kanalizacije. Sedaj se je treba znajti tako kot veš in znaš. Vaški odbori bi se morali vključiti v razreševanje te problematike.« JOŽE PORENTA z Brega ob Savi, dijak Poklicne šole Sava: »Krajani pravijo, da bi predvsem radi boljšo cesto in pokrito avtobusno postajališče. Na Bregu smo mladi precej aktivni Ni koncu vasi smo sami uredili noe> metno igrišče. Zbirali smo denar, zemljišče pa vzeli v najem. V dejavnost mladine v Mavčičah * predvsem zaradi oddaljenosti tei-je vključujemo. Radi bi še ipri.*če za košarko« Zelje vati. '""T'ii dobro sodeluje a Megrad iz Ljubljane, metalka 30 let Proizvajamo: vse vrste pil, jeklena sidra z notranjimi navoj, za montažo z vsemi vibracijskimi, električnimi vrtalnimi stroji iskrene čestitke praznik republike TOZD Tovarna m on talnega prib ora in ročnega orodja »TRIGLAV« Tržič EDVARD JERMAN s P odreče, elektromontei pri Elektro Kranj: »Največji problem za ljudi iz vasi na desnem bregu Save je izredno slaba in za vožnjo neprimerna cesta. Leta in leta že obljubljajo, da jo bodo popravili, pa se nič ne premakne. Veseli pa nas, da smo v Mavčičah dobili nov družbeni center s pošto, trgovino in vrtcem.« TONČKA BIZJAK iz Mavčič, delavka v Iskri: »Najprej bo treba popraviti sto. Vendar menim, da prej tega ne bomo dočakali, dokler ne bo zgrajena hidroelektrarna. Razmišljati bo treba tudi o gradnji Sole Sedanja že postaja pretesna, otrok pa je vedno več, saj se naselja na desnem bregu Save širijo Prav tako bo treba asfaltirati J« nekatera vaška pota. Največja pridobitev zadnjih let pa je brti dvoma družbeni center z vrtcem in trgovino.« ZANA KESAR z Jame, delavka v Iskri: »Za letošnje praznovanje bo krajevna skupnost Mavčiče veliko pridobila. To velja še posebej za trgovino in vrtec. Oboje smo že dolgo pogrešali. V prihodnosti kaže reševati problematiko ceste, kanalizacije in odvoza smeti, kar bo prispevalo k urejenosti kraja, ki se zboljšuje. Dobro bi bilo, če bi lokalni avtobus vozil do Mavčič in ne le do Brega.« ANA POLAK iz Kranja, prodajalka v trgovini: »Stara trgovina je bila že dolge neprimerna. Čeprav je prometa precej, zaradi utesnjenosti vsepi blaga ni bilo mogoče vskladiVr V novi trgovini se nam obetajo boljše razmere in že težko čakamo, da se preselimo vanjo Vsi ob Savi se lepšajo, le cesta pred stavlja za domačine in ljudi, ki prihajamo od drugod, velik problem. Z avtobusnimi zvezami sem zadovljna.« J. Košntek 11 STRAN G LAS 'center v Mavčičah je največji objekt, ki so ga v počastitev letošnjega praznika i odprli v krajevnih skupnostih kranjske občine. Se posebno so ga veseli zaradi mmne in vrtca. Oboje so v vaseh ob Savi že dolgo želeli. Kmalu bo začela obrato tkprita in najkasneje čio leta 1982 nova telefonska centrala rug z drugim je lažje ♦fisibenopolitične. družbene feeacije ter društva imajo velike t* za v*, kar so v krajevni torti Mavčiče doslej naredili. pe za krajevno konferenci., osnovno organizacijo Jenko, veliki rojak in ponos 6 Savi. 110. obletnico njegove *ji« proslavili v soboto v Mav J'* Tako kot Prešeren tudi on K kratkim Življenjem ni doživel **S*.ffx priznanja. Simon Jenko •ipokončen mož. naprednjak in %iph Globoka je njegova pesem *rna Savi s pozdravi našim juž- * katom. Naprej zastave slave * bijedno slovenska himna. Zveze komunistov, ki ima 10 članov, v delo pa se vključujejo tudi drugi, v krajevni skupnosti živeči komunisti, za osnovno mladinsko organizacijo, za borce in organizacijo Rdečega križa. Uresničujejo načelo, da je delo drugega z drugim lažje in uspešnejše in da osamljena pobuda največkrat ne doseže zaželjenega učinka. Srž družbenopolitične in družbene aktivnosti v krajevni skupnosti Mavčiče je usmerjena k razreševanju krajevnih problemov, k utrjevanju frontne SZDL in vodilne vloge Zveze komunistov, k odstranjevanju ovir, čeprav so navidezno majhne in nepomembne. Prostorske težave so ena od ovir za delovanje, vendar bo z dograditvijo družbenega centra boljše. Pozornost velja obveščanju. Nekaj časa je izhajalo glasilo Glas Sorskega polja, sedaj pa si v krajevni skupnosti pomagajo z občasnimi ciklostiranimi informacijami. Zadnje so izšle ob sobotni otvoritvi družbenega centra. • Predstavniki krajevne skupnosti naštevajo nekatere uspešne akcije in dejavnosti. SZDL in v njej združene organizacije obravnavajo stanovanjsko problematiko, snujejo praznovanje novoletne jelke, uspešna pa je bila tudi akcija Nič nas ne sme presenetiti. Mladinska organizacija je bila pobudnik ustanovitve Kluba radioamaterjev. Njihova šifraYU-ii DRC se uspešno uveljavlja. Marsikateri družabni in debatni večer in marsikatero tekmovanje so že pripravili mladi. S tem tudi polnijo vrzel, ki nastaja, saj krajevna skupnost nima enotnega športnega društva, ki bi bil nosilec in organizator aktivnosti na desnem bregu Save. Manjka objektov, zato v kraju razmišljajo o gradnji rekreacijskih in športnih objektov. Aktivni so nogometaši, šahisti in igralci namiznega tenisa, še posebej pa keg-ljači, člani KK Simon Jenko s Pod-reče. Mladinci so že osvajali republiške in državne naslove. Uspešni so v tekmovanju med krajevnimi skupnostmi, sodelujejo pa tudi s slovenskim kegljaškim klubom Triglav iz Miinchna. • Ko pišemo o družbenem in političnem življenju v mavčiški skupnosti, ki dosega zadnja leta višjo raven, ne smemo mimo aktivnih borcev in mimo članov odbora za ljudsko obrambo ter pripadnikov civilne zaščite. Ponosni so na pohvale in priznanja. Pohvaliti je treba organizacijo Rdečega križa, njene humanitarne in solidarnostne akcije ter krvodajalstvo. Vsako leto najmanj dva avtobusa odpeljeta ljudi iz Mavčič na odvzem krvi! Potem so tu še delegacije, ki skušajo ob težavah, ki se pojavljajo povsod, opraviti svoje poslanstvo. • V Mavčičah beseda rada nanese na gasilski društvi Breg in Mavčiče, na KUD Simon Jenko in na podružnično osnovno šolo. Gasilci delajo, imajo tudi pionirske in ženske desetine, urejujejo domove in bogatijo opremo. Ljudje jim radi pomagajo, ker vedo, da so prizadevni in ker gasilska misel ne ostaja le pri starejših, ampak jo sprejemajo tudi najmlajši in ženske. KUD preživlja določeno stagnacijo. Pred leti so pripravili po dve premieri in odhajali na gostovanja, člani pa so sodelovali tudi na uprizoritvah občinskega in republiškega pomena. Radi potarnajo, da se mladi po končani osnovni šoli zgubijo, kar hromi aktivnost. Dejavnost otežuje neurejena dvorana v zadružnem domu, ki jo bo treba popraviti in usposobiti za večje prireditve, za katere je večnamenski prostor v družbenem centru pretesen. Kljub temu kulturna dejavnost ni zamrla. So najrazličnejše prireditve, velikega pomena pa je knjižnica, ki se bo preselila v nove in dostopnejše prostore v družbenem centru. Vsak sedmi krajan je že član knjižnice. • In še beseda o podružnični šoli. Ko bi imeli povsod tako šolo, bi bili lahko veseli, pravijo v Mavčičah. Učitelji in šolarji pomagajo in svetujejo. Še posebej pa je razveseljivo, da se število učencev veča. Leta 1969 je bilo na vsej šoli 45 otrok, sedaj pa jih je že 82, leta 1985 pa jih bo najmanj 95. J. Košnjek Kmetijsko živilski kombinat Kranj 'ntitajo za dan ttpublike — 29. november mm svojim poslovnim partnerjem in potrošnikom TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Oljarica TOZD Agromehanika TOZD Komercialni servis in DS Skupne službe Družbeni center ponos Mavčič V soboto so v Mavčičah odprli nov družbeni center s prostori za družbeno dejavnost, samopostrežno trgovino, prostori za pošto in dvooddelčnim otroškim vrtcem — Proslavitev 110. obletnice smrti Simona Jenka in jubilejev partije, Skoja in sindikatov Če krajani ne bi soglasno glasovali za samoprispevek za gradnjo družbenih prostorov Mavčiče ne bi imele sodobnega družbenega centra, enega najlepših v kranjski občini. Marsikaj se je spremenilo v delu in mišljenju ljudi. Veselje je bilo spremljati razprave na zborih, kjer so odločali o krajevno najpomembnejših zadevah. Kako velika volja sodelovati je vladala, pove podatek, da so na prvi poziv za pomoč lastniki gozdov bili takoj voljni darovati nad 90 kubikov lesa! O družbenem centru se je v krajevni skupnosti Mavčiče že dolgo govorilo. Leta 1974 je bila gradnja vnesena v srednjeročni plan. Leto kasneje je bil imenovan gradbeni odbor. Vneto se je lotil dela, se dogovarjal in iskal najustreznejše rešitve. Lani julija so začeli družbeni center graditi. Gradbena dela je prevzel Gradbinec, projektivo Projektivno podjetje Kranj in nadzor Domplan iz Kranja. Zrastel je družbeni center s 7»5 kvadratnimi metri koristne površine in s kotlarno ter zaklonišči. Poalopje je vredno milijardo 300 milijonov starih dinarjev. Oprema trgovine, vrtca in družbenih prostorov bo veljala dodatnih 200 starih milijonov, v naslednjem srednjeročnem obdobju pa bodo dobili novi prostori pošte še telefonsko centralo, vredno 600 starih milijonov. Urediti nameravajo tudi igrišče za vrtec. Investitor samopostrežne trgovine je TOZD Maloprodaja kranjskih Živil. Sredstva za ureditev poštne izpostave s prostorom za novo centralo je prispevala temeljna organizacija PTT promet Kranj. Pri urejevanju dvooddelčnega vrtca je prišlo do veljave sofinanciranje. Vrtec bo lahko sprejel 40 malčkov, urejena pa bo tudi kuhinja, namenjena vrtcu in šoli. Sredstva prispevata kranjski interesni skupnosti za izobraževanje in otroško varstvo. Slednja nima dovolj denarja za pokrtje vseh stroškov, zato bo potreben dogovor v okviru občine. Družbeni prostori obsegajo knjižnico, klubski prostor, manjšo večnamensko dvorano in stanovanje za hišnika. Denar so zbrali krajani. 220 starih milijonov znsša vsota samoprispevka, pomagala pa je skupščina občine Kranj s sredstvi za posebne akcije, kulturni skupnosti Kranja in Slovenije in telesnokulturna skupnost kranjske občine s petimi starimi milijoni. S prerezom traku je predsednik gradbenega odbora družbenega centra Hen rik Peternelj odprl za kraj pomemben objekt Nova trgovina v Mavčičah veliko lepša, prmtornejša in bolj založena od stare Krajevno skupnost Mavčiče so predstavili LUDVIK JERALA, vršilec dolžnosti predsednika krajevne konference SZDL, MARJAN JKNKOLE, predsednik osnovne organizacije ZSMS. SREČKO BRRGLRZ, vodja podružnične osnovne sole, FRANC KRANJC, sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov. FRANC ROZMAN, predsednik sveta krajevne skupnosti, RUDI ZKVNIK, vodja dramske skupine KUD Simon Jenko, MAJDA CRGNAR. knjižničarka in članica KUD Simon Jenko ter HENRIK PRTRRNRLJ, predsednik gradbenega odbora družbenega centra Mavčiče. Gradivo o krajevni skupnosti Mavčiče pa sta zbrala fotoreporter in novinar Glasa FRANC PERDAN in JOŽE KOSNJRK Mojstri mlinskih kamnov Ob Savi sicer ni bilo veliko mlinov, pa so na Jami vseeno sloveli kot izredni izdelovalci mlinskih kamnov. Klesanje mlinskih kamnov sega v srednji vek, tovorih pa so jih celo na Hrvatsko. Nad Savo so še sedaj vidni sledovi klesa-nja. Zadnji kamen na Jami pa je menda naredil Jože Novak pred leti! L< A S12.STRAN TOREK, 27. NOVEMBRA m Nejč Slapar razstavlja v Gorenjskem tisku Grafične ,/iisiiiHi' Nejča Slaparja, ki so .jih sestavljal*' kontrastno obarvane in t. obdajajočim ambien-toni tako ali drugače povezane črte. plosk ve in telesa, s katerimi se je avtor nekaj U't soočal z občinstvom in prostorom v različnih galerijah pri nas in drugod, so v zadnjem času izgubile svoj pretežno geometrični oblikovni značaj in «e prelevile v izrazito tonsko uglašeno krajinsko sceno. Slaparjeva dosedanja oblikovno čista likovna stremljenja so naenkrat prestopila meje pmififnega, se začela usmerjati v slikarstvo in dobila poudarjen izunvedni značaj. To nihanje med nekdanprn grafičnim in novim, slikarski govf trici bližjih izra/oni. daje razstavljenim akrilnitn platnom poseben značaj in težo predvsem v smislu vsebinske poglobljenosti likovnega dela Naj«11 Slapr je svoja krajinska videnja postavil v ostro nasprotno luč. s čimer so iz ozadja izstopajoče arhitekturne dominante skupaj z r DOMŽALSKA PRETEKLOST V DVEH KJIGAH Domžale - Danes bodo Domžalčani predstavili dve novi knjigi: Zbornik občine Domžale in Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in NOB v domžalski občini. Zbornik je ena prvih predstavitev celotne krajevne zgodovine neke občine in pomembna obogatitev Je dejavnosti Zgodovinskega društva Slovenije Slovenski zgodovinarji so ovrednotili vlogo kraja v vseh časovnih obdobjih, nekateri' procese povsem nanovo Druga knjiga pa prinaša /hrano relotno gradivo a revolucionarni preteklosti domžalske občine, saj so obdelani vsi dogodki, ki zadeva jo delavsko in revolucionarno gibani«' \ občini KNJIŽNA RAZSTAVA KAMNIŠKIH AVTORJEV Kamnik - V petek. 23. novembra, so v razstavišču Veronika odprli razstavo / naslovom Kamniški kulturni delavci. Kulturni center i/. Kamnika je V sodelovanju z. Narodno in univerzitetno knjižnica iz Ljubljane pripravil pregledno knjižno razstavo avtorjev, ki so izšli iz Kamnika in njegove okolice. Kot je zapisal Jaro Dolar je bilo mogoči predstaviti samo nekatere iz obdobja zadnjih treh stoletij in pol Dela starejših avtorjev pri nas žal niso dostopna, pri novejših pa so se morali omejiti zaradi prostorske stiske. Nekateri avtorji kot Maks Samec, •lanko Polet' ali France Štele hi s svojim obsežnim opusom napolnili ves razstavni prostor, zato je tudi pri predstavljenih avtorjih prikazanih le nekaj značilnih del. Razstava bo odprta do 4. decembra. REVIJA GLEDALIŠKIH SKUPIN Kamnik - V novembru in decembru poteka v različnih krajih kamniške občine revija gledaliških skupin, ki jo je ob 750-letnici Kamnika pripravila zveza kulturnih organizacij. Tako je kulturno društvo Motnik z Volkodlaki Alojza Remica nastopilo na Duplici in v Motniku. kulturno društvo z Duplice pa je z Linhartovo Zupanovo Micko nastopilo doma in vrnilo gostovanje motniškemu kulturnemu društvu. Zaradi bolezni nekaterih igralcev so odpadle predstave kulturnega društva iz Sel, ki je pripravilo Finžgarjevo Razvalino življenja. Decembra se bo predstavilo še kulturno društvo Zgornji Tuhinj, ki bo i igro Cvetka Golarja Dekle z rožmarinom nastopilo v soboto. 8. decembra, ob 20. uri v Zgornjem Tuhinju in v nedeljo. 9. decembra, ob 20. uri v Stahovici. /.daj vidno, /dan z«»pel skrito podob«* avtorja postale nosilke dogajanja Njihovo s tragiko prežeto vlogo podčrtuje kraiinski okvir s svojimi razpoloženjskimi primesmi ki uh sestavljajo tako grafični kot slikarski elementi. S težo svojih rrno-belih ploskev in / razgibanostjo kompozicijskih Ho minant nam v Kraniu razstavljena Slaparjeva dela povedo več kot nam je avtor kdajkoli razodel o sebi in svetu. Čeprav ne vemo, v kakšni smeri se t»odo v bodoče razvijala likovna prizadevanja Nejča. Slaparja, lahko ugotovimo, da so se prav s sedanjo razstavo odprle slikarju nove poti oblikovnega in vsebinskega izraza, poti, ki so dovolj široke, da bodo lahko sprejele ra/nohke razsežnosti še ne izraženih avtor-jevnih iskanj in spoznanj. Nova poteza kulturnih organizacij V sodelovanju z zvezo sindikatov Slovenije razpisuje zveza kulturnih organizacij Slovenije srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov iz drugih republik in pokrajin, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji. Prvo srečanje pesnikov it; pisateljev začetnikov, učencev m delavcev jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji in se skušajo v materinem jeziku, bo 20 decembra letos v Velenju Za okroglo mizo se bodo avtorji pogovarjali s člani žirije o pregledanih prejetih tekstih in z organizatorji o delu, možnostih objavljanja in sodelovanja. Na literarnem večeru se bodo izbrani avtorji predstavili poslušalcem. Organizatorji pričakujejo prispevek vseh vrst proze, poezije in dramatike. Avtorji morajo biti stari več kot petnajst let. svojih del pa razen v samozaložbi še niso izdali v knjižni obliki. Poslani prispevki morajo biti podpisani s šifro, naslov s podatki (izobrazba, poklic, delovna organizacija, šola itd. m narodnosti pa priložen v posebni ovojnici. Pošljite pa jih na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Ljubljana, Kidričeva 5, Za srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, predstavni kov narodov in narodnosti SFRJ v Sloveniji. Uspel koncert v Stražišču Stražisce — Moški pevski zbor Svoboda iz Stražišča in komorni zbor iz Podnarta sta priredila v petek zvečer v počastitev praznika republike v Stražišču celovečerni koncert narodnih, umetnih in benih pesmi Stražiški in podnarški pevci so navdušili občinstvo, ki se je v precejšnjem številu zbralo v večnamenskem prostoru osnovne šole. Stražiški zbor želi. da bi se jim pridružilo še več pevcev. Kropa - Slovensko prosvetno društvo Radiše. moški in mešani persk: d ki šteje ^ članov, je nastopit minulo soboto na koncertu v Kropi. Kropa* Radiša sodelujeta :e <>d leta 196.1 in sicer sodeluje s slovenskim prosi*-'-.-društvom KVD Stane Žagar iz Krope. Koncert je zelo lepo uspel, i rađana] stv< i posluša lc*'i .hi imajt) radi zborovsko petje. — Foto; F. Perdan Večnamenska dvorana — Pri osnovni šoli Franceta Prešerna na Zlatem polju v Kranju so za praznik republike svečano izročili svojemu namenu 180 kvadratnih metrov veliko večnamensko dvorano. Sola. kije sicer ena najbolj sodobno opremljenih šol v občini in tudi v regiji, je že dlje časa močno pogrešala prostor za razne prireditve in dejavnosti krožkov, v katere so vključeni učenci. Dvorana, ki so jo začeli graditi letos poleti, je veljala 2 Ji milijona din, denar pa je poleg šole same prispevala tudi izobražeinilna skupnost. Prva prireditev v novi dvorani je bila proslava ob dnevu republike, ob tej priložnosti pa so pripravili tudi razstavo ročnih izdelkov učenk in pa razstavo likovnih izdelkov pedagogov šole Franceta Prešerna. L. M. — Foto: F. Perdan r Moški pevski zbor Svoboda iz Stražišča pri Kranju poziva vse. ki imajo veselje do petja, naj se jim pridružijo. Vaje so vsak torek ob 19. uri v stari osnovni šoli v Stražišču. Kranj — Gorenjski muzej in Osrednja knjižnica iz Kranja sta v golen/i Prešernove hiše pripravila razstavo »Jenko v literarni zgodovini in prei\xhk ]969— 1979*. s čimer dajeta prispevek spominu na pred 110. leti umrlega p» nika Simona Jenka. Razstava, ki so jo odprli v petek, 23. noivmbra. b<> v ogled dn IS. decembra. — Foto: F. Perdan Kranj — V petek, 23. novembra, so v galeriji mestne hiše odprli razstavo & karskih del Valentina Hodnika, ki jo je Gorenjski muzej pripravil t počasft-tev SO-letnice Planinskega društva Kranj. Razstava bo na ogled do /R. eembra. — Foto: F. Perdan Priznanja nakelskim pevcem - Nad :«) Ut če v Sok/cm gojijo petje. V soboto so pevcem nakelskega zbora podeli/t priznanja, vodu -bom Ttnetu Zcvniku pa so se zahvalili s priložnostnim darilom — Foto: F. Perdan Otroška likovna govorica Kranj — Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo in Gorenjski muzej sta v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju pripravila razstavo likovnih deL ki so jih ustvarili otroci s cerebralno paralizo. Razstava v Gorenjskem muzeju sodi v vrsto manifestacij ob mednarodnem letu otroka, obenem pa je tudi izraz prizadevanja, da se javnost tudi na ta način spozna z likovnim izražanjem predvsem v motoriki okrnjenih sposobnosti otrok. Laik prav gotovo ne bi opazil kakšne posebno velike razlike v likovnem izražanju otrok s cerebralno paralizo in izdelki zdravih otrok, čeprav je figuralika pomanjkljiva, vendar pa jo vsaj pri nekaterih izdelkih učinkovito zamenjuje sugestivna in poudarjena izbira barv. Likovni i/ delki so le en del izražanja, ki ga terapevti m j)edagogi spodbujajo in usmerjajo pri delu z otroci, ki so se že rodili s tako boleznijo, in sicer od najzgodnejše dobe naprej. ustanovljeni pevski zbor Iskre Železniki. JUTRI KONCERT V CERKLJAH Cerklje — Jutri zvečer bo ob 19.30 v avli osnovne šole Davonn Jenko v Cerkljah ob dnevu republike in obletnici rojstva skladatelja Davorina Jenka koncert domačega moškega pevskega zbora Davorin Jenko pod vodstvom Jožeta Močnika in Komornega pevskega zbora Loka iz Škofje Loke pod vodstvom Janeza Močnika. Za cerkljanski pevski zbor, ki je letos praznoval 20-letnico usadi nega delovanja in je na lanskem republiškem tekmovanju psvdn) zborov v Mariboru osvojil bronasto kolajno, ima zbor razgibano dejav nost tudi v sodelovanju z drugimi pevskimi zbori. Komorni pevski zbor Loka svoje delo skuša stilno poenotiti in H v zadnjih nekaj letih pripravili nekaj zaokroženih celot in to rasu sančne pesmi, pesmi na Prešernova besedila, ljudske pesmi sIov.uis'm-narodov, slovenske ljudske in umetne pesmi in pesmi zatiranih s štirih kontinentov. Iz svojega bogatega repertoarja so za nastop v Cerkljah izbrali ena jst skladb, med njimi tudi tri Jenkove. / J. Kuhar Delovni kolektivi čestitajo za dan republike Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije ObčinNka konferenca SZDL Občinaka konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin (tstitajo vsem delovnim kolektivom in $(anom za 29. november — dan republike ia praznik republike KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 c Projektira in instalira vsa elektromontažna dela ja-kega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, Riz, Cawdy, Elind, Čajavec, Grundig, Fein, Ransburg in Sever testita vsem občanom inposlovnim prijateljem za praznik republike PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA /O ljubljanska banka _Temeljna banka Gorenjske ČESTITAMO VAM ZA ROJSTNI DAN REPUBLIKE 29.11 1943 čestitajo DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO PRAZNIK REPUBLIKE Vodnogospodarsko podjetje Kranj PRIMSKOVO - kom. cona IZVAJAMO: vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaftčite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za dan republike Tekstilna tovarna Zvezda Kranj čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike OBČINSKI SINDIKALNI SVET TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA SZDL TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA ZKS TRŽIČ ZZB NOV TRŽIČ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS TRŽIČ OBČINSKI ODBOR ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN TRŽIČ SKUPŠČINA OBČINE TRZlC Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Čestitamo za dan republike MERKUR KRANJ VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM, KUPCEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU REPUBLIKE IN JIM ŽELIMO ŠE MNOGO DELOVNIH USPEHOV. KOG Pl R A N J Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. - TOZD Komunala, Kranj - b.o. - TOZD OBRT, KRANJ - b.o. - TOZD GRADNJE, KRANJ - b.o. ,xr JPZD OPEKARNE, KRANJ - b.o. s PE V STRAŽIŠČU IN ČEŠNJEVKU IN SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPNOST SKUPNE SLUŽBE KRANJ Delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske in poslovnim prijateljem za praznik republike. m Gozdno gospodarstvo Kranj TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor in delovna skupnost skupnih služb Kranj čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik republike j /2\ Veletrgovina ŽIVILA Kranj n.sol.o. TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Gostinstvo TOZD Trgovina BLED SAMOUPRAVNA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 1 ISKRENE ČESTITKE ZA 29. NOVEMBER DAN REPUBLIKE k Priporočamo se za obisk in nakup v naših številnih prodajalnah in gostinskih lokalih ter v centralnem skladišču v Naklem. V bombažna predilnica in tkalnica tržič čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za dan republike. in vas vabi v svojo trgovino DETELJICO v Bistrici pri Tržiču, kjer vam nudimo posteljnino po zelo ugodnih cenah. K lit ti X. "fedilnikov ■ ■ ■ LLll loške tovarne hladilnikov Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan republike 29. november. Ob letošnjem občinskem prazniku, 5. avgustu, je skupščina občine podelila- Tržiški industriji obutve in konfekcije TRIO zlato plaketo mesta Tržič, ki jo bodo delovnemu kolektivu izročili na današnji slovesnosti. TRIO prejema /lato plaketo kot pri/nanje za 25 let uspešnega dela in še posebej za preselitev v nove poslovne prostore na Mlaki. Dosežki preteklosti porok za nove uspehe Tržiška industrija obutve in konfekcije TRIO je bila ustanovljena 25. decembra 1954. leta. Ustanovili so jo samoupravni organi tovarne usnja Runo z namenom, da se bo kot industrijska prodajalna ukvarjala s prodajo usnja, čevljarskih in jerme-narskih potrebščin. Ko je delovna organizacija začela poslovati, je imela skupaj 170.000 dinarjev obratnih in osnovnih sredstev in devet zaposlenih delavcev. Poslovala je v najetih prostorih. Prodajna mreža delovne organizacije se je nato začela razširjati v Tržiču, kasneje pa $o bile ustanovljene tudi poslovalnice v Skofji Loki, Mokronogu in na Jesenicah. Leta 1962 se je s priključitvijo Modnega krojaštva, ki je poslovalo v okviru tržiških Oblačil-Novost, nekaj pa tudi že prej, začela samostojno razvijati tudi proizvodna dejavnost. Tako je iz trgovske mreže v Tržiču in kasneje ukinjenih trgovskih poslovalnic nastajala današnja trgovina s sredstvi za higiensko tehnično varnost in civilno zaščito, krojaška dejavnost pa je bila osnova za razvoj industrijske proizvodnje. Industrijska proizvodnja se je začela močneje razvijati, ko je delavski svet podjetja novembra 1965. leta sklenil, da se v obratu krojaška delavnica, kjer so izdelovali usnjeno konfekcijo in copate, proizvodnja dopolni z otroško obutvijo. V odkupljenih prostorih na Trgu svobode v Tržiču je bil tako, poleg obrata krojaštvo, organiziran tudi obrat za izdelavo otroške obutve in copat. Tako je iz malega, izključno trgovskega podjetja, začela nastajati v Tržiču povsem nova industrija, zaradi česar je delavski svet delovne organizacije decembra 1966. leta sprejel sklep o spremembi osnovne dejavnosti iz trgovske v industrijsko. Istega leta se je trgovsko in industrijsko podjetje Runo preimenovalo v TRIO, Tržiško industrijo obutve in konfekcije Tržič. 1968. leta so ukinili proizvodnjo otroške obutve in copat. Po dograditvi novih prostorov v Bračičevi ulici pa so na podlagi analiz in sodelovanja s čevljarsko industrijo ustanovili obrat sestavnih delov obutve. Po uresničitvi tega razvojnega programa je bila dokončno oblikovana sedanja organiziranost podjetja, ki se je začelo močneje širiti že v letu 1966. Razvoj je bil težak in zaradi njega se je morala delovna skupnost marsičemu odreči, da je lahko uresničila in zagotovila tudi razvoj po težavnem letu 1970. Rast podjetja v številkah število zaposlenih se v Triu do leta 1966. ni bistveno povečalo. Večji porast kažejo podatki prav v tem letu, ko je bilo v podjetju 93 delavcev. Naslednje leto je število naraslo na 101, leta 1968. na 123, 1974. leta na 148, letos pa združuje delo v delovni organizaciji že 200 delavcev. Leta 1954 so v Triu dosegli skupno realizacijo v vrednosti 40.718,15 dinarjev, leta 1974 je ta znašala že 60 milijonov dinarjev, medtem ko za letos predvidevajo 140 milijonov dinarjev skupnega prihodka. V letu 1974 je znašala vrednost osnovnih sredstev 6, 167.025 dinarjev; lastnih poslovnih sredstev je v tem letu delovna organizacija imela 4,3 1 9.000 dinarjev, obremenjena pa je bila tudi s 6.508.000 din kratkoročnih kreditov. Letos so osnovna sredstva Tria vredna 42,1 milijona dinarjev, poslovna sredstva pa 28.296.860 dinarjev, medtem ko ima delovna organizacija še 10,699.182 dinarjev kreditov /a poslovna sredstva, izvozno dejavnost in investicije. Skromni začetki pred petindvajsetimi leti — S pravilno usmeritvijo proizvodnje je v tem času celotni prihodek porasel za 350 odstotkov — Ob jubileju novi prostori v industrijski coni na Mlaki — V naslednjem srednjeročnem obdobju poudarek posodabljanju tehnologije in rasti družbenega standarda zaposlenih Prvi v industrijski coni Ob 20. obletnici Tržiške industrije obutve in konfekcije je imel delovni kolektiv pred seboj pogumno začrtani program nadaljnjega razvoja. Delavci so se odločili, da celotno dejavnost prenesejo v industrijsko cono na Mlaki. Investicijo so sklenili začeti v letu 1975 in bi jo po takratnih predvidevanjih zaključili v letu 1981. Vendar pa sta hitra rast industrijske proizvodnje in povezovanje s čevljarsko industrijo zahtevala, da investicijsko dejavnost najprej usmerijo v razširitev obrata no-tranjikov. V ta obrat so proizvodnjo preselili že 1976. leta, čez dve leti pa še proizvodnjo usnjene konfekcije, ko so zgradili tudi sodoben obrat družbene prehrane. Letos so dokončali še poslovno stavbo in halo za prodajo sredstev higiensko tehnične varnosti in civilne zaščite. Ko so oblikovali finančno konstrukcijo naložbe, so se odločili za etapno gradnjo. Takrat so predvidevali, da bodo za celoten program potrebovali približno 23 milijonov dinarjev; zdaj, ko je investicija sklenjena, pa ugotavljajo, da ta vsota ne bo bistveno presežena, saj po prvih izračunih znaša celotna investicija 25,3 milijona dinarjev. Da so program lahko pred rokom uresničili, je pripomogla tudi prodaja vseh objektov Tria v mestnem središču, s čimer je ta delovna organizacija omogočila tudi razvoj trgovine in nadaljnjo revitalizacijo starega tržiškega jedra. Poudarek samoupravni organiziranosti Samoupravni odnosi so bili delavcem Tria vedno prva skrb, zato je razvoj samoupravljanja vseskozi spremljal tudi raz- Prva v tržiški občini je delovna organizacija TRIO v poslovne prostore v industrijsko cono na Mlaki celoti preselila svoje vojno pot delovne organizacije. Večji premiki v samoupravni organiziranosti so bili doseženi v letih 1966, 1969 in 1970, 1973. leta pa je podjetje na podlagi ustavnih določil izoblikovalo sedanjo organiziranost. Po sprejemu zakona o združenem delu so delavci vsa samoupravna razmerja na novo opredelili, sprejeli samoupravne akte in hkrati že začrtali nadaljnjo možnost nove samoupravne organiziranosti, ki je s podporo in aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov že oblikovana v smernicah za srednjeročni plan 1981 do 1985. V tem srednjeročnem obdobju bodo oblikovali temeljne organizacije združenega dela ali pa bodo posamezne dejavnosti opredelili kot samoupravne delovne enote. O tem bodo spregovorili tudi na prihodnjem občnem zboru osnovne organizacije sindikata. Smeri razvoja že začrtane Nova samoupravna organiziranost bo zahtevala od vseh članov delovne skupnosti veliko zavzetost tudi zato, ker v naslednjem srednjeročnem programu načrtujejo tako rast skupnega prihodka, ki bo ob koncu srednjeročnega obdobja, to je leta 1985, dosegel 240 milijonov dinarjev, in sicer ob 6-odstotni realni rasti družbenega proizvoda. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo investicije bolj umirjene, posvetili pa bodo veliko skrb nadaljnjemu posodabljanju tehnologije in rasti družbenega standarda zaposlenih. Delovna organizacija TRIO je v preteklih petindvajsetih letih skrbela tudi za strokovne kadre in pravilno razmerje med proizvodnimi in strokovnimi službami. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo s temi cilji nadaljevali, prav tako pa naj bi kadrovsko štipendiranje obdržalo sedanjo stopnjo rasti, to je dva odstotka od števila zaposlenih. Pri zaposlovanju novih delavcev si bodo v Triu še naprej prizadevali za zagotavljanje njihove socialne varnosti. Načrtujejo, da se bosta osebna in splošna poraba v naslednjih letih umirili in da bo rast osebnih dohodkov usklajena z rastjo družbenega proizvoda. Preteklo petindvajsetletno obdobjo razvoja Tria je, lahko rečemo, porok, da bo tudi v prihodnje delovna skupnost s složnim delom uresničevala začrtane cilje. Takale modna konfekcija prihaja iz tržiškega Tria, prodajajo pa jo tudi v Pekovi trgovini v Bistrici Končno so se delovni pogoji izboljšali tudi v obratu konfekcija Uspešno sodelovanje s čevljarsko industrijo daje obratu notranjikov nadaljnje možnosti razvoja Delavci Tria čestitajo ob prazniku republike vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem1 G LAS 16.STRAN r TOREK. 27 NOVEMBRA 19» © SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ DOGOVORIMO SE Dnevni red V dneh od 17. do 19. decembra ae bodo zbrali delegati na skupščinah skupnosti za zaposlovanje Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic. Dnevni redi vseh skupščin so enaki: — periodični obračun skupnosti ca zaposlovanje za 9 mesecev — poročilo o delu skupščin skupnosti ca zaposlovanje — predlog programa dela za leto 1990 — predlog ugotovitvenega sklepa o prispevni stopnji ca leto 1980 — informacija o dodatnem gradivu k Elementom in kazalcev za samoupravno sporazumevanje o temeljih plana — analiza o zaposlenosti za • mesecev — predlog sistema solidarnosti za leto 1980 — obravnavanje gradiva s področja poklicnega usmerjanja — obravnavanje gradiva za sejo skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS Program nalog za leto 1980 Delovni programi občinskih skupnosti za zaposlovanje so zasnova njihove aktivnosti na vseh področjih delovanja. Oblikovanje programa je tesno povezano z vlogo skupnosti pri pokrivanju določenih skupnih potreb delavcev in delovnih ljudi, s sistemom samoupravnega planiranja ter uresničevanja principov svobodne menjave dela. Program predstavlja osnovo za pripravo delovnih programov skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje, pripravo operativnih in terminskih planov posameznih organizacijskih skupin strokovne službe, zagotavlja pa tudi pravočasno pripravo materialnih in kadrovskih pogojev za njegovo izvedbo. Obenem pa je program namenjen tudi seznanjanju drugih dejavnikov o načrtnem delovanju občinskih skupnosti ter tako daje tudi možnost kritične presoje njihovih usmeritev. Z obravnavo in sprejemanjem v delegatskih skup-ičinah pa program omogoča sprotno uveljavljanje vpliva vseh vrst uporabnikov oziroma udeležencev v delu procesa zaposlovanja in kadrovanja v skupnostih. Delovni program je pripravljen kot osnutek, ki ga obravnavajo in po potrebi dopolnijo izvrsni odbori skupščin občin- skih skupnosti ter ga tako dopolnjenega predlagajo skupščinam v sprejem z vsemi možnostmi dodatnih dopolnitev in sprememb. Pri vseh dopolnilnih predlogih pa je treba upoštevati, da je osnova tako predloženega programa enotni dogovorjeni program storitev v skupnostih za zaposlovanje Slovenije in pa, da so izvedbe določenih akcij glede na aktualnost pojavov v gorenjskih občinah nujne. V programu so nakazane tudi materialne obveznoati in kadrovske potrebe za uresničitev programa; prav zato mora biti program sprejet do konca leta oziroma vaaj v glavnih obrisih istočasno s sprejemanjem ugotovitvenih sklepov o višini sredstev in prispevnih stopnjah za ta namen skupne porabe. Naloge v programu so združene v pomembnejše skupine po posameznih delovnih področjih s posebej poudarjenimi novostmi ali cilji, ki naj bi jih v letu 1980 dosegli. Ker je vsebina enotno dogovorjenih nalog enaka v vseh občinah, so naloge navedene enkrat s poudarjenimi posebnostmi po posameznih občinah ali s količinskim prikazom storitev tam, kjer je to možno predvidevati. Sestavni del gradiva je tudi kadrovski program za njegovo realizacijo ter prikaz potrebnih Zaposlovanje v resolucijskih okvirih V devetih mesecih letošnjega leta zaposlovanje v gorenjski regiji ni preseglo z resolucijo planirane rasti zaposlenosti v republiki. Po občinah so bile za letošnje leto i. resolucijo sprejete takele stopnje zaposlenosti: Jesenice 2.8 odstotka, Kranj 2 odstotka, Radovljica 2 odstotka, Škofja Loka 3 odstotke in Tržič 2 odstotka. Medtem ko v občinah Jesenice in Tržič v obdobju devetih mesecev planirane stopnje nista dosegli, pa jo ostale tri občine presegajo. JESENICE V cvetih mesecih se je zaposlenost povečala za 1,6 odstotka: največ novih delavcev se je zaposlovalo v prometu in gostinstvu, pa tudi v stanovanjsko-komunalni dejavnosti in urejanju naselij. V primerjavi z ostalimi občinami se je dvignila zaposlenost v primerjavi z lanskim obdobjem tudi v industriji, vendar pa je poleg povečanega števila delavcev na povečanje odstotka vplivalo tudi združevanje oziroma organizacijske spremembe v nekaterih tozdih Železarne. Organizacije združenega dela so v devetih mesecih letos prijavile 1840 potreb po delavcih, od tega polovico po novih delavcih, ostalo odpade na fluktuacijo in drugo. Zaposlilo pa se je 1693 delavcev, od tega na novih delovnih mestih 578. Med novimi delavci je bilo 43 odstotkov žensk, kar je vsekakor razveseljiv podatek za občino, kjer je bilo zadnja leta kar precej težavno zaposlovati žensko delovno silo. Med novozapoBlenimi delavci pa je bilo kar 54 odstotkov ozkega profila, kar vsekakor ne bo vplivalo ravno na iz- boljšanja kadrovske strukture zaposlenih v tej občini. KRANJ V kranjski občini se je do konca tretjega četrtletja zaposlilo nekoliko več delavcev kot je bilo planirano. Najvišji porasti zaposlenosti so bili pri vodnem gospodarstvu, v trgovini in gostinstvu, v prometu in pri finančno tehničnih in poslovnih storitvah. V negospodarskih dejavnostih pa je bil najvišji porast v organih družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacijah in samoupravno interesnih skupnostih. Med vzroki večjega porasta zaposlenosti v gospodarstvu je spet večje zaposlovanje sezonskih delavcev, nekaj pa je tudi vzrokov v organizacijskih spremembah. Organizacije združenega dela so v devetih mesecih letos prijavile 4227 potreb po delavcih, od tega okoli 45 odstotkov po novih. Zaposleno pa je bilo 3439 delavcev, od tega 1529 na novih delovnih mestih; med njimi je; bilo 35 odstotkov žensk. Struktura novozaposlenih delavcev je bila najugodnejša med vsemi gorenjskimi občinami, saj je bilo med novozapo-slenimi le 48 odstotkov ozkega profila. Med novozaposlenimi delavci jih je dobrih 44 odstotkov prišlo iz šol, visok pa je tudi delež delavcev iz drugih republik — 40 odstotkov. RADOVLJICA Tako kot v kranjski občini so tudi v radovljiški visoko presegli načrtovano rast zaposlenosti. Izredno visok porast je bil v obrti in osebnih storitvah, pa tudi v gozdarstvu. V negospodarstvu pa je zaposlenost izobraževanju, zdravstvenem Kam po osnovni šoli? Poklicna izbira je vsekakor rezultanta mnogih dejavnikov: poklicne odločitve so namreč v veliki meri zrcalo družbenih stališč o vrednosti dela in posameznih poklicev. Služba poklicnega usmerjanja, ki je le eden od dejavnikov v verigi poklicnega usmerjanja, je z analizo nekaterih dejavnikov, ki vplivajo na poklicne odločitve, zajela populacijo kranjskih absolventov osnovnih šol zadnjih štirih let. Analiza ugotavlja, da so poklicne namere in tudi kasnejše odločitve v mnogočem odvisne od obstoječe šolske mreže; prav zato je dobra šolska mreža med osnovnimi pogoji uspešnega poklicnega usmerjanja. Lahko se namreč dogodi, da v šolski mreži z nekaterimi predimenzioniranimi kapacitetami »priljubljenih« poklicev, velik del učencev vpisuje prav te šole in pri tem tudi informiranje in prepričevanje ne pomaga dosti. Za druge šole potem enostavno zmanjka učencev. Lestvica priljubljenosti posameznih šol je verjetno odraz vrednosti poklicev, za katere šole izobražujejo. Vendar pa vrednost poklicev he oblikujejo šole, pač pa najširše družbeno stališče do dela, v ožjem pomenu pa zlasti kadrovske politike organizacij združenega dela. Še bolj kot doslej bi morali skrbeti za kar največjo izenačenost v pogojih izobraževanja, kot so vključevanje v predšolsko varstvo, celodnevne šole, pomembna je pedagoška pomoč, podpiranje s štipendijami. Obstaja namreč povezanost med izobrazbeno (socialno) ravnijo družine, šolskim uspehom v osnovni šoli in poklicno odločitvijo. Koristno dopolnilo pri usmerjanju iz osnovne šole so še vedno psihološka preizkušanja učencev in bi jih kazalo uporabiti tudi v usmerjenem izobraževanju. Podatki iz analize govorijo v prid novi zasnovi usmerjenega izobraŽevanja. Skupna vzgojno izobrazbena osnova pomeni odpravo vnaprejšnje določenosti različnih nivojev šol, ki je bila učencem »usojena« takoj po osmem razredu. Z druge strani pomeni nekakšen popravni izpit, ki ga bo v zrelejših letih marsikateri učenec še lahko izkoristil za izboljšavo svojih zmožnosti, prizadetih zaradi slabšega socialnega in gmotnega položaja, v katerem je živel. najbolj porasla v znanosti, kulturi in in socialnem varstvu. Delovne organizacije so potrebovale v tem obdobju 1644 delavcev, od tega kar 55 odstotkov za nova dela in opravila; vendar pa precejšen delež tega zaposlovanja odpade na sezonske zaposlitve. Na novo se je zaposlilo 794 delavcev, od tega 46 odstokov žensk. Kadrovska struktura na novo zaposlenih ni bila ugodna, saj je bilo med njimi kar 61 odstotkov delavcev brez posebne strokovne izobrazbe in usposobljenosti. ŠKOFJA LOKA Zaposlenost je bila v devetih mesecih večja od lanske za 4,1 odstotka, kar je za 1,1 odstotek več, kot je načrtovano v resoluciji. V gospodarstvu je bila stopnja zaposlenosti 3,5 odstotka, v negospodarstvu pa 3,9 odstotka. Največje zaposlovanje je bilo v trgovini in gostinstvu, pa tudi v gozdarstvu ter finančno tehničnih in poslovnih storitvah. V negospodarstvu je bil dvig zaposlenosti povsod večji kot planirani. Delovne organizacije so v tem obdobju prijavile 2442 potreb po delavcih, od tega kar 60 odstotkov novih. V primerjavi z lanskim obdobjem je bilo potreb po delavcih več za skoraj 8 odstotkov. Zaposlilo pa se je 1835 delavcev. V devetih mesecih se je na novih prostih delih in nalogah zaposlilo 1264 delavcev, od tega več kot 76 odstotkov žensk. Kvalifikacijska struktura novo zaposlenih delavcev je bila slaba, celo slabša od vseh novozaposlenih na Gorenjskem. Delež kadrov brez strokovne izobrazbe in strokovne usposobljenosti je bil namreč kar 70 odstotkov. Največ novih del in nalog je bilo v industriji — 58 odstotkov, sicer pa je bilo največ novih delavcev zaposlenih v gradbeništvu in trgovini. V primerjavi z devetimi meseci preteklega leta se je obseg zasedenih novih del povečal za več kot 20 odstotkov. Med novozaposlenimi delavci jih {'e prišlo iz šolanja več kot 51 odstotkov, iz drugih republik pa 33 odstotkov, kar je tudi najnižji delež na Gorenjskem. TRŽIČ Rast zaposlenosti v tržiški občini ni dosegla planirane, vendar pa je bila načrtovana gospodarska rast prav tako dosežena. Organizacije združenega dela so prijavile v tem obdobju 969 potreb po delavcih, kar je za 11 odstotkov več kot lani. Zasedenih novih prostih del in nalog je bilo 186, od tega 33 odstotkov žensk. Pri tem je treba omeniti, da je bila kvalifikacijska struktura novozaposlenih delavcev nekoliko boljša kot v regiji in to je ob razmeroma slabi izobrazbeni strukturi delavcev v občini razveseljivo, ustreza pa tudi planskim usmeritvam v modernejšo tehnologijo, intenziviranju poslovanja in dvigu strukture potrebnih kadrov. Novozaposlenih deavcev je bilo 174, od tega 48 odstotkov žensk. Od skupnega števila jih je 43 odstotkov - prišlo iz šol, 44 odstotkov iz drugih republik, ostalo pa iz delovnih rezerv. finančnih sredstev. Poleg standardnih nalog posameznih delovnih področij bodo v prihodnjem letu predvsem pomembne tele naloge: ANALITIČNO IN PLANSKO PODROČJE . — pripravljanje planskih dokumentov in plana razvoja občinskih skupnosti za srednjeročno obdobje 1981 - 8 S, — analiza kadrovskih potreb za prihodnje srednjeročno obdobje, — ustvarjanje osnov za spremljanje gibanja zaposlovanja po TOZD POKLICNO USMERJANJE — okrepitev zveze med OZD in šolami, — prilagajanje zasnovi usmerjenega izobraževanja — razširitev individualnega dela in — sodelovanje pri vpisu v srednje šole STIPENDIRANJE — uveljavitev novih družbenih dokumentov, — preusmerjanje štipendistov iz združenih sredstev v kadrovske štipendije ZAPOSLOVANJE — doseganje večjega deleža zaposlitve iskalcev zaposlitve, posebno težje zaposljivih in invalidnih oseb, — uvajanje novih operativno evidenčnih instrumentov, — doseganje višje stopnje organiziranega zaposlovanja iz drugih republik, — vodenje evidenc s področja P Pt vračanja z začasnega dela v taji- I/"' ni STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE — večja pozornost pripravi I programov izobraževanja in • spremljanju uspešnosti USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH f f OSEB — doseganje večjega delsfti B zaposlitve za te osebe na osaovi ugotovitev strokovnih kosu«) prve stopnje — pripravljanje stroko vnih 1 postopkov za oblikovanje ceatn za usposabljanje invalidnih oseb na Gorenjskem ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI — vsi postopki za priznavanj« zakonskih pravic SAMOUPRAVNA INFORMATIVNA DEJAVNOST — hitrejše posredovanje rezultatov strokovnega dela — uporaba modela delegatske informacije PROGRAM KADROV — povečanje za enega delavca v skupni strokovni službi za vseh pet gorenjskih občin FINANSIRANJE DEJAVNOSTI — v okviru sprejetih dodatkov k samoupravnim sporazumom o temeljih plana zaposlovanji n leti 1979 in 1980 s pokrivanjem pričakovanega izpada v občini Kranj Kam po maturi? Na Gorenjskem se domala polovica diplomantov štiriletnih srednjih šol odloča nadaljevati šolanje na višjih in visokih šolah. To bi seveda pomenilo, da se v gospodarstvu in družbenih dejavnostih zaposli le polovica izšolanih srednješolskih strokovnjakov, ostali pa se šolajo naprej: to je vsekakor dobrodošlo glede na gorenjski zaostanek v deležu zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo, kar še posebej velja za občine Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; vendar pa je pri tem treba vedeti, da se za nadaljevanje študija v svojem osnovnem poklicu odloča le 63 odstotkov učencev, medtem ko ostali »preberejo« smer študija. Beg iz osnovnega poklica preko rednega študija je kar precejšen, vendar pa spet ne tolikšen, kot se rado prikazuje. Občutne so razlike po posameznih šolah: najbolj se osnovnega poklica držijo diplomanti tehniške metalurške in strojne šole z Jesenic, pri čemer ima prav gotovo velike zasluge tudi solidna kadrovska in štipendijska politika Železarne Jesenice, ni pa zanemariti tudi vpliva zunanjih sodelavcev Železarne, ki poučujejo na šoli. Izstopa pa na primer zelo majhno zanimanje tekstilnih tehnikov za nadaljevanje študija v svoji stroki, saj se jih več kot polovica odloči za študij drugih smeri. Med gimnazijci pedagoške smeri lahko pričakujemo precejšen odliv, saj se jih od 92 odloča za nepedagoško področje, predvsem študij ekonom sko-organizacijskih ved. Ce prištejemo še študijski osip, potem bomo s pedagoškega področja na višji stopnji dobili precej manj pedagogov kot bi morda kazalo sedaj. Od gimnazijcev namerava redno študirati 371 maturantov z vseh treh gorenjskih gimnazij. Četrtina se jih odloča za študij tehnike, četrtina za ekonomsko organizacijsko področje, ostala polovica pa za družboslovje, zdravstvo, pedagogiko in biotehniko, pravno-upravno področje in tudi nekaj za umetniško področje. Zanimivo pa je, da so jeseniški maturantje usmerjeni bolj v tehniko, kranjski v družboslovje in škofjeloški v pedagogiko. V prihodnosti bi morda kazalo še posebej podpirati »klasične« tehniške šole, ki vzgajajo * metalurge, stojnike, elektrikarje, čevljarje, mlekarje itd. Te šole namreč dajejo za redni študij skoraj 3,5 krat več brucov tehnike kakor ostale šole. Šole, ki vzgajajo tehnike v glavnem za neposredno proizvodno delo, obenem največ prispevajo h krepitvi profilov inženirjev in dipl. inženirjev, ki jih gospodarstvo najbolj potrebuje. To je hkrati tudi v skladu z zasnovo usmerjenega izobraževanja,, po kateri se srednješolski študij praviloma nadaljuje v isti stroki. Analiza o vpisu učencev Raniti nih srednjih šol na obe slovenski univerzi v študijskem letu 1979 de 1980. ki jo je pripravila služba poklicnega usmerjanja pri Skupnosti za zaposlovanje, je tudi pokazala, da je glavni krivec za kadrovska m poklicna neskladja — kljub vem prednostim in podporam - prav študij ob delu, ali bolje razlogi, ki so v ozadju. Beg iz osnovnega poklici se namreč podvoji ali skoraj poiron pri študentih ob delu. Glavna krivci za takšno sliko sta zaposlitev k šolski sistem: zlasti tehnikom se namreč njihova pričakovanja v praksi ne uresničijo, saj se verjetno ne morejo dovolj uveljaviti s svojim znanjem, napredovanje je nejasna osebni dohodek nezadovoljiv, še posebej ne za tiste na odgovornih it napornih mestih v neposredni pron-vodnji. Zato mnogi poiščejo izhod v študiju ob delu, pri čemer gre v večini primerov za spremembo osnov-nega poklica in hkrati usmeritev v šole, ki so manj zahtevne, bližje ib bolj odprte za študente ob delu; to pa so šole ekonomsko-organizao>-skega in pravno-upravnega poi-ročja. Spremembe takega stanja je treba iskati na eni strani v zahtevnem procesu spreminjanja kadrovske ia nagrajevalne politike OZD, po drugi strani pa v spremembi Šolskega sistema za študij ob delu in i: deta Na osnovi te analize so izvršni odbori in skupščine skupnosti za zaposlovanje že sprejeli »lep, naj bi se v Kranju skušal organizirati študij strojništva in elektronike. Takšno stališče je zapisano tudi v smernicah družbenega plana kranjske občin« za obdobje 1981-85. Pri izbiri študija ima določen« vlogo tudi gmotno socialni položaj Medtem ko se približno četrtina maturantov zlahka odloča za studi) brez štipendije, pa predvsem slab* gmotni in socialni položaj študentov oziroma učencev tehnike, biotehnike in pedagogike usmerja v te smen tudi možnost štipendije, saj gre u deficitarne poklice. Bolje situirani študenti pa se brez gmotnih ovir ta neodvisno od družbenih (kadrovska in štipendijskih) potreb šolajo na smereh, ki so jim všeč. ne glede n« to, če so to tudi morda sufkitarai poklici. Vendar pa se redni študij ia študij ob delu razlikujeta, saj podat ki kažejo, da poklicna in kadrovska neskladja veliko bolj povzroča studu ob delu. V uravnavanje študijski* usmeritev pa bi se bolj morale vključiti tudi organizacije združenega dela kot tudi posebne izobraževalne skupnosti ter ves sistem usmerjene ga izobraževanja; ta naj bi tudi preprečil, da bi študijske usmeno* šle v taki meri mimo kadrovski* potreb. Takšna politika pa teria tudi -dobre -kadrovske načrt*, kv jih seveda v osnovnih potezah poznamo že sedaj. poslovanje v devetih mesecih ^tva za izvajanje programov /finskih skupnosti za zaposlo-ft{ m bila dogovorjena že z Do-* k samoupravnim sporazumom leti *!^ljih plana zaposlovan ja za lei fifl 1980. Dejansko razpoložljiv a za letošnje leto so bil jl za prenesena sredstva i/, prekleta razen v Skofji Loki. kjer načrtu sredstev za 1979 i gnani ne le presežki, ampak franki iz leta 1978. ik sredstev in spremljanje JJ porabe po tromesečjih je al predvidevanje viska nalet u bili v ^ sredstev < letošnjem lirano vi tromesečju sprejeti sklepi < zato so planirano višino S£ tromesečju s. Jti prekinitvi zbiranja sredstev ^-iposlovanje in sicer od 1. okto-tJ II decembra letos za občini Radovljica in Tržič ter novembra do 31. decembra " \ občinah Kranj in Škofja ^ Dotok sredstev v tretjem zLpt)\i je bil po občinah takle: TJrtotkih) Jesenice 72, Kranj 68, 5j,ca 71. Škofja Loka 54.2 in ^ie na dotok sredstev v devetih 'Jh po posameznih občinah in /ceni potrebnih sredstev za oaaACCN f1nan8iranja dejavnost? r* nvmom za zaposlovanje iBSKNICC OD 1/1-70 do »4)/»-7» rta 7","' 'r«ik" ,/'■ »5 3^U. pUn zadnje tromesečje tega leta se ocenjuje, da b'o stanje po posameznih občinskih skupnostih za zaposlovanje takole: -Jesenice: predvideva se ostanek okoli 1,245.(MM) din Kranj: za izvajanje programa v decembru bo predvidoma zmanjkalo 1.300.000 din. Radovljica: program bo realiziran z zbranimi sredstvi Škofja Loka: predvideva se ostanek (»koli ">.'M ono H in Tržič: ostalo bo približno 381.(MM) dinarjev. Skupščinam skupnosti za zaposlovanje je zato predlaganih v sprejem več ukrepov: 1. Izpad sredstev v višini 1 ,:i(H).()(K) dinarjev za financiranje dejavnosti v skupnosti za zaposlovanje Kranj naj premostitveno kreditirajo občinske skupnosti za zaposlovanje Jesenice. Škofja Loka in Tržič. prihodka v letošnjem letu združila sredstva s pomočjo povečanega nominalnega zneska vrednosti programa za leto 1980. 2. Občinska skupnost za zaposlovanje Kranj bo za kritje izpada 3. Skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje naj sprejmejo predloženi periodični obračun z oceno finansiranja do konca tega leta kakor tudi predloge ukrepov. Izpolnjen devetmesečni program dejavnosti * u ,tir»>'""nlr -m.aee... B55 4 !.'»> (»«» i va «74 Ml (um 2 MHfi Metel 2(1 I 2«4 173«) i ms ni i ,4UI y ^V*v- i»»H'n* CiVJ' - u »P0""*'" zapnalil.". in* 0 u »«'*'"» f>"<*"nu r**,«*.. u del" •«* « *lb (H I 12.190» tft7 OWl 54 8711 H.MRO ;W»9 4« i I I90 5O2 494 M8 MM V MI 124 077 47 01X1 41 2*n .14.1 14M HO ♦V- '79.9.") 1 72 299 4o in 5HO 27.1.5ej*>.*>.'> H.t I (»K2 7d 4<*4 5.18.IM) 7(1.(1 l(«i(» Delegati občinskih skupnosti za zaposlovanje bodo na bližnjih skupščinah obravnavali tudi poročilo o izvajanju programa dela v letošnjem tričetrtletju. Poročilo je predvsem namenjeno pregledu opravljenih nalog ter oceni realizacije do konca koledarskega leta, obenem pa omogoča kritično presojo dejavnosti ter porabo sredstev. Poročilo je obenem tudi osnova za načrtovanje delovnega programa za prihodnje koledarsko leto in tudi informator drugih dejavnikov o opravljenem delu. Poročilo je pripravljene v obliki enotnega gradiva, iz katerega je razvidna količina in vrsta opravljenih del po posameznih občinah, če gre za razlike med občinskimi skupnostmi; kjer pa te razlike niso posebej omenjene, pa je bila seveda oblika posameznega dela po občinah enaka. V poročilu je prikazano izvajanje programa dela po osnovnih področjih dejavnosti ne glede na organizacijske enote ali sodelavce. Pomembne so naslednje skupne ugotovitve: — program dejavnosti občinskih skupnosti za leto 1979 v devetih mesecih je bil v celoti izpolnjen, ocena delovanja do konca tega leta pa kaže tudi na uspešno izvedbo celoletnega programa — na nekaterih področjih je pri- — največja pozornost je bila posvečena programskim nalogam, ki so pomenile prioritetno dejavnost občinskih skupnosti za zaposlovanje in so bile tako tudi opredeljene v resolucijah o družbenoekonomskem razvoju gorenjskih občin šlo do delnega odstopanja od programiranih ciljev po količini opravljenih storitev, vendar pa predvsem iz objektivnih razlogov 9 /n**?** »r»«vte HM S( »l 1 2*4 I 74 2 (125.»53 Od //MM IN 4 «s7 an m mimth\ obbaCun finansiranja dejavnosti nvr»o*T\ zaposlovanje MD0VUICA OD 1/1-7» do 3©/»-7» DOGOVORIMO SE SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ pbriodiCni obračun finansiranja dejavnosti SKUPNOSTI IA ZAPOSLOVANJE KRANJ OD I /1-7» DO M/t-Tt plan 1979 real iz l/l -10/9-79 indeku real pl.n 273 091 3 53O.O0O 1 «73.422 lo.noo 2.505.214 7(> 991.922.25 Hfi 03I ..VI 71.0 92.4 «60.0 RjaaLisM «» PRIHODKI plan 197» realii 1/1-.10/9-79 indcku real./ plan - Priapevek ia taponlovanje - Preneaena uredatva it 1978 leta - Drufi prihodki IO.O6S.00n 307 0B4 so.ooo SJB7.577 9S 102.295 40 265.315.50 88.0 33.3 5.11.0 SKUPAJ IO4Z2094 7.225 IRK MS «9.3 ODHODKI /C«4W*v u lapaaStev AC^-BBipmJitcvJiBv rut- - —'' h"tk' ^iiaVa-ko rep »<*«1 *■ 570.500 114 100 mi sm V) 530 8.180 JSSjSOO I0K.J* 4S5 422 81 SOO I 14 26.1 47.000 3A 30O 252 526 Vb 7S6.32S»0 455 422.00 1 14.2S3.00 2 8*2.«) 168.6 14.'. 9.4 72.0 71.0 70,0 100.0 100.(1 «.0 Socialna varnuat nnapnaicnih Priprava delavcev ta tapaalitev Uapuaabljanie in upoalitev inv. OD imenovanih in volj. funk« Mater, atraaki ia delo med akup Mater, atr aa iivraitev proerama Za OD in •klade attak. alutbe Priap. Z vrzi akup. aa aap. v HKS Obveanoati po namoopr aporai. Za aolidar midtthči—ko. rep. Mater atraaki ta delo onj oh akup. Za raiporad v rezervo 1 500.490 386.300 2.211382 126 790 20.450 8MJ00 2 760J34 I 142.746 204 500 537 049 386.709 47 1X1(1 100650 I 765 103.95 169 778.35 791339.85 74 656.7(1 •69.230.15 1.927.555 95 1 142 746 00 139 054 50 288 7091») 2.657 25 119.0 59J 36.0 59.0 75.0 70,0 100.0 68.0 100.0 6.0 3J13jOBI 2.688 i:« 2ri 7(1.5 f,---- ^^(Nd.aMadp» ♦jCeX-*-—" 81 SOO ■81 922 805 004 241 90.0 4.8M8J5I.1 aVjaS le» 45 7.1.0 1*79 realiz 1/1 — 30/9-79 indeka real plan S" 3.1*4 000 i .577aaa 10OOO 2 14J4.764 2« 1 490.587 55 91.«37.35 M.2 943 918.0 M ■"" V5815A8 3.747 159 10 «7.1 J_____—- Mer"* t* lepnefciirv <*Sai» m apnehtev m v *jti a *vf«n>v proframa »L,*,"-k 4u*he KUa« ia »ap v kkh "V H»»" fttL ****** rep itfrmA' mm-' 543.497 |21J«00 940.869 53.940 8 7O0 .182 800 1 170.324 486 156 87 000 121.974 47.000 39.940 4«9.<*)1..V» 34 134 541 .154 277 15 ix 1 14.70 ;PJ2.2»» 2<) 7 «2 04(1 85 4eaS 15A OO 121.974 (KI 2 387 OO 86.3 28.0 .17.7 71.0 79.0 67.0 100.(1 100.0 VI 4.004 OOO 2.590.3M4 5X1) 86.0 ttmupp^p** «d»u-. 87 000 1 490 558 1 156 779 20 77.6 mmmmm 5581 V58 3747 159 IO 67.1 SKUPAJ ODHODKI 10 115 000 «968 811 7(1 69.(1 Razporejeno v poal aklad po zakljoč. računu Ostane nerazporejetiih aradatev 304.400 102 494 256.357 15 £50.(1 SKUPAJ ODHODKI IN OSTANEK SREDSTEV 104220*4 7.225.188.85 «9.3 PERIODIČNI OBRAČUN PtNANSi KANJA DEJAVNOSTI BKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TRZlCOD 1/1-7» do ld/» 7» PRIHODKI plan 1979 nalit. 1 1/1-.10/9-79 iMteka real./ plan — Solidarnoal medohrinaka - Priapevek ta zapnalnvanN-- Preneaena aredalva h 1978 lela — Dnjzi prihodki 263.958 1.556.000 800.354 5.000 1 108.057.65 761 854.95 40.640.70 71J 96.2 813.0 SKUPAJ 2.625.112 1 910 553.10 73.0 ODHODKI - Socialna varnimi nezapoalenih - Priprava delavcev ta tapoalitev - Uapoaahljanie in tapoalitev inv - 01) imenovanih in volj funki - Mater MtroAki /.a delo med nkup. - Mater «tr ta itvrihtrv proarama - Za 01) in »klade «(rok »luJhe Pn»p Zveti nkup. za /ap v SHS ~ OhveznoMd po Mamoupr »pora/ - Za aolidar medohčtnako. n-p - Mater »troAki /a delo orx oh akup - Za razpored v rezervo 269.5011 53.900 416.361 23JH0 .1850 169 400 517.902 215 138 38.500 53.977 47.000 15 560 91.829.70 80:697 60 243.23706 23.030.70 1I4 685 0I) .141 535.50 215.138 00 6.1.97700 .1.265 00 34.0 112.6 58.4 96.0 68.0 66.0 100.0 100.0 7.0 SKUPAJ ODHODKI 1 824 858 1 147.386.56 61.0 Razporejeno v po»l »klad po zaključ računu Oatanc neratpiirejenih »redulev 18 76I.8A4 761.167 75 100.2 SKUPAJ ODHODKI IN OSTANEK SREDSTEV 2625.112 I 910.553.30 7.1.11 OCENA FINANSIRANJA DO KONCA LETA Občina Prihodek 1/1 — 30/9-79 Stroški 1/1-30/9-79 ostanek sredstev 1/1-30/9-79 bo še zbrano v oktobru Potrebna sredstva za IV. trom. Razlika + ali - Jesenice Kranj Radovljica Šk. Loka Tržič 4.367.093,25 7.225.188,85 3.583.168,45 3.747.159,10 1.910.553,30 2.341.140,25 6.968.831,70 2.688.134,25 2.590.384,90 1.147.385,55 2.025.953.on 256.'»' 895.. 1.156.77^.r 763.167,75 761.953,00 240.529,00 780.380,00 2.322.944,00 896.044,75 863.461,60 382.461,85 1.245.573,00 1.304.633,a5 1.010,55 533.841,60 380.705,90 Gorenjska tm< ic 20.833.1r>2,9o a-4-*-+- lo.y*>.«/b,t»o .•>.(*/.2»b,;j0 + 1 .UU2.482.00 5.245.292,20 + 854.476,10 itfn " I a /- f$'» IV« ♦»•)Jj •«!•' > i (ti.i i t)!'< r^ti'i.Ms'u 'j; ' i' >i •t I«.i; 1^.' utli'.bs't i;rri/«i N hi i (* i i n »I > j '■'rl,V» — določene naloge v okviru standardnega programa ali aktualnega programa za leto 1979 so bile izvedene v deloma prilagojeni obliki, predvsem zaradi izvajanja nujnih prioritetnih nalog, v katere so bile vključene — v okviru izvedenih nalog je bila uresničena večina zadolžitev iz fakultativnega dela programskih nalog za to leto: ohrazložitev neuresničenih nalog pa je prav tako v poročilu — v financiranju dejavnosti skupnosti ni prihajalo do posebnih problemov. Na osnovi realizacije prihodkov v prvem polletju in višine porabljenih sredstev so bili v tretjem tromesečju sprejeti sklepi o začasni prekinitvi zbiranja sredstev. Finančni rezultat devetmesečnega obdobja pa je razviden iz periodičnih obračunov za posamezno občinsko skupnost za zaposlovanje. USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV Komisija prve stopnje je v devetih mesecih letos obravnavala 47 invalidnih oseb (19 z Jesenic, 5 iz Kranja. 5 iz Radovljice, 5 iz Škofje Loke in 13 iz Tržiča) bilo poslanih oseb, 6 se jih čaka na zaposlitev Od obravnavanih na usposabljanje je zaposlilo, 5 j je 13 h še 12 pa jih obrav- nava socialno skrbstvo. Pri obravnavanju invalidnih oseb se kaže nekaj problemov, predvsem glede strokovne priprave programa usposabljanja in ustrezne zaposlitve. Ni tako redko, da v dogovorjenem času usposabljanje ni bilo uspešno in se zato podaljšuje še za tri do šest mesecev. Prav tako po nekaterih občinah komisija še ni obravnavala vseh prijavljenih oseb. tako je v zaostanku predvsem v Kranju in Radovljici, medtem ko bo v ostalih občinah do konca leta gotovo uspela obravnavati vse prijavljene kandidate. Treba pa je povedati, da je bilo letos v organizacijah združenega dela dosti več zanimanja za prirejanje delovnih mest in delovnega okolja za delavce z zmanjšano delovno sposobnostjo, čeprav pri izvajanju zaradi tehnoloških zaprek prihaja do težav. V tem obdobju je bila tudi izdelana študija o izgradnji rehabilitacijskega centra za Gorenjsko, ki daje odgovore na prenekatera vprašanja v zvezi z usposabljanjem invalidnih oseb. Prednostne naloge v letu 1980 — za resolucije o družbenoekonomskem razvoju V okviru delovnega programa bodo občinske skupnosti za zaposlovanje v prihodnjem letu posvetile največjo pozornost naslednjim nalogam: — spremljanju zaposlovanja in rasti zaposlenosti v občini po dejavnostih in delovnih organizacijah ter opazovanju na ugotovljena odstopanja od planskih predvidevanj posameznih nosilcev planiranja — spremljanju uresničevanja samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje delavcev pri zaposlovanju, in sicer v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom in medobčinsko zbornico. — organizaciji in izvajanju nadaljnih strokovnih postopkov za ustanavljanje oziroma oblikovanje zavoda za usposabljanje invalidnih oseb na Gorenjskem v povezavi s skupnostjo socialnega varstva — sodelovanju pri nadaljnih raziskovalnih in operativnih nalogah glede aktiviranja preostalih kadrovskih virov na Gorenjskem pa tudi v Sloveniji — skupnost bo sodelovala pri dograjevanju in razvijanju sistema solidarnosti v skupnostih za zaposlovanje — pripravljala in sprejemala bo potrebne planske dokumente razvoja skupnosti, samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja ter plan razvoja skupnosti za zaposlovanje — vključevala se bo v organizacijo mreže centrov usmerjenega izobraževanja v občini in na Gorenjskem — sodelovala bo pri oblikovanju dejavnosti poklicnega usmerjanja pri vseh nosilcih te naloge — v samem procesu izvajanja nalog poklicnega usmerjanja pa bo predvsem skrbela za povezovanje organizacij združenega dela, osnovnih sol ter sol usmerjenega izobraževanja — proučila in izvedla bo potrebno organiziranost strokovne službe na osnovi sprememb zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti — pripravljala bo osnove in način delovanja enotne samoupravne organiziranosti pri izvajanju politike zaposlovanja in itipendijake politike Nov sistem solidarnosti Sedanji sistem solidarnostnega združevanja sredstev v skupnostih za zaposlovanje docela ne ustreza tako določilom zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela kot tudi ne zahtevani resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976- 1980. V resoluciji je namreč poudarjena potreba po reformiranju in objektiviziranju sistema solidarnosti v posameznih družbenih dejavnostih in sicer po načelu, da so nosilci odgovornosti za razvoj teh dejavnosti delavci in občani posamezne občine; tako naj bi se tudi solidarnost pri zadovoljevanju skupnih potreb po storitvah družbenih dejavnosti in socialni varnosti zagotavljala praviloma z združevanjem sredstev na ravni občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Sedanji sistem solidarnostnega združevanja sredstev tudi temelji na enotnih standardih dejavnosti in na dogovorjenih normativih: med skupnostmi za zaposlovanje so dogovorjene štiri vrste normativov, pri tem pa so za velik del prelivanja solidarnostnih normativov osnova kadrovski normativi. Prav tako niso dovolj objektivirana merila za posamezna področja dejavnosti. Prav tako sedanji sistem solidarnosti ni povsem zaživel v praksi. Tako na primer prejemajo solidarnostna sredstva nekatere občinske skupnosti, ki združujejo sredstva .po nižji stopnji od poprečne republiške. Odpraviti je treba tudi sedanjo pomanjkljivost, da posamezne občinske skupnosti vračajo sredstva iz presežkov, obenem pa prejemajo sredstva iz solidarnosti, ki jih združujejo druge občinske skupnosti. Po predlogu za uveljavitev sistema solidarnosti v skupnostih za zaposlovanje v naslednjem letu in v Izhodiščih za solidarnost pa se predlaga sistem solidarnosti za naslednje srednjeročno obdobje na novih osnovah. Skupnosti za zaposlovanje bi morale skleniti samoupravni sporazum o določitvi osnov in meril za združevanje, prejemanje in daianje solidarnostnih sredstev po načelih in pogojih iz izhodišč o solidarnosti. Sestavni del takšnega sporazuma bi bilo tudi združevanje sredstev za solidarnost. O predlogu za uveljavitev sistema solidarnosti v skupnostih za zaposlovanje za prihodnje leto je razpravljal tudi izvršni odbor pri vsaki občinski skupnosti za zaposlovanje; skupščinam občinskih skupnosti za zaposlovanje se predlaga v potrditev način zbiranja in porabe sredstev za zagotovitev socialne varnosti za primer brezposelnosti. Za pripravo delavcev za zaposlitev naj bi se zbirala sredstva po predloženi drugi varianti, to je po stopnji 0,0115 odstotka od BOD. Skupščini Zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije pa se predlaga, da imenuje pri skupftčini odbor za solidarnost, ki naj bi skrbel za sistemske rešitve solidarnosti in tudi nadziral izvajanje solidarnosti. I .■'•■(" .!:> - i : tU rlil' i' 171 .>■:■>■ ; ' ■ ' ' te/iSM iTiMi bb V>h:i," i'r«wK'«h •«)**i«4«r». V; *r, \ V sredo, 5. decembra, bo redna seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica. Seja bo ob 16. uri V torek, 4. decembra, bo redna seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica v mali sejni dvorani skup&čine občine Seja bo ob 16.uri V sredo, 5. decembra, bo v veliki sejni dvorani skupščin«' občine o Radovljica 14. seja zbora združenega dela. Seja bo ob 16. uri TOREK. 27. NOVEMBRA 197! Proračun občine Radovljica Osnutek rebalansa proračuna občinske skupščine Radovljica bodo obravnavali delegati vseh treh zborov ostali davki dotekajo po predvide- Dnevni red Potrditev zapisnika 13. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica z dne 31. 10. 1979 Rebalans proračuna občine Radovljica za leto 1979 Predlog odloka o davkih občanov Osnutek proračuna občine Radovljica za leto 1980 5. Predlog odloka o kumunalnih taksah v občini Radovljica Osnutek družbenega dogovora o oblikovanju in uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica 7. Potrditev statuta Psihiatrične bolnice Begunje 8. Razrešitve in imenovanja Delegatska vprašanja 1. Potrditev zapisnika 12. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica z dne 30. 10. 1979 2. Rebalans proračuna obCine Radovljica za leto 1979 3. Predlog odloka o davkih občanov 4. Osnutek proračuna občine Radovljica za leto 1980 &. Predlog odloka o komunalnih taksah v občini Radovljica 5. Osnutek družbenega dogovora o oblikovanju In uresničevanju kadrovske politike v občini Radovljica J. Potrditev statuta Psihiatrične bolnice Begunje na Gorenjskem 8. Razrešitve in imenovanja »planika 13. seje zbora združenega dela skupščine občine Radovljica z dne 31.10.1*79 2. Rebalans proračuna občine Radov tjica ta leto 1979 3. Predlog odloka o davkih občanov 4. Osnutek proračuna občine Radov Hica za leto 1980 5. Predlog odloka o komunalnih tak ■ah v občini Radovljica 8. Osnutak družbenega dogovora i oblikovanju in uresničevanju ka dravske politike v občini Radovljica 7. Potrditev statuta Psihiatrične bolni ce Begunje 8. Razrešitve in imenovanja 9. Delegatska vprašanja Radovljica — Proračun občine Radovljica za letošnje leto so sprejeli na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora ob koncu lanskega leta. Zdaj predlagajo vsem trem zborom skupščine občine Radovljica spremembe, ki so jih obrazložili. REBALANS PRIHODKOV Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se povečuje v primerjavi s planom za 9,5 odstotkov v skladu s povečanjem bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Plan porasta bruto osebnih dohodkov v primerjavi z lanskim letom se tako povečuje od 20 na 29,5 odstotkov. Davek od kmetijske dejavnosti je v zadnjih dveh letih doživljal spremembe tako v osnovah kot tudi v stopnjah. Stopnje so sicer znižali zato, da bi obremenitve postale približno enake, vendar so se povečale predvsem pri davku od odkazanega lesa. Temu je vzrok tudi porast prihodkov. Davek na osebni dohodek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih dejavnosti je nepredvideno narasel zaradi porasta dohodka pri večjih obrtnikih. Nekatere dejavnosti, predvsem prevozništvo in gostinstvo, so v porastu in tako raste tudi proračunska postavka, kljub temu, da je visoko porasel tudi bruto osebni dohodek zavezancev, od katerega se obračunavajo samo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. Davek od intelektualnih storitev je večji zaradi porasta dohodka po pogodbah o delu. Porast v radovljiški občini pripisujejo največ spremembi predpisa o zaposlovanju upokojencev. Davek od avtorskih pravic se steka v občinski proračun po bivališču občanov, davek od skupnoga dohodka občanov se vsako leto zmanjšuje tako po številu zavezancev kot v znesku. vanjih. V zadnjem tromesečju oričakuieio izboljšanje prihodkov od upravnih, komunalnih in sodnih taks. Pri dejavnosti organov družbenopolitične skupnosti predvidevajo nekaj sprememb, tddi pri investicijah, društvih ter pri socialnem skrbstvu. Za socialno skrbstvo so potrebna dodatna sredstva v višini milijon 285.000 dinarjev za priznavalnine borcem NOV ter za zdravljenje borcev. Več sredstev bo treba tudi za ureditev prostorov krajevnih skupnosti in sicer za 12.740 dinarjev, saj so tako sklenili na seji zbora krajevnih skupnosti. Za planske dokumente v krajevnih skupnostih bodo namenili 200.000 dinarjev, v skupnem znesku pa se sredstva za krajevne skupnosti povečujejo od 8 milijonov 500.000 dinarjev na 8 milijonov 760.000 dinarjev. Tako znaša skupni znesek razporejenih prihodkov 88 milijonov 565.000 dinarjev, nerazporejena sredstva v višini 2 milijona dinarjev pa bodo namenili kot brezobrestno posojilo skladu za gradnjo šol in vzgojno-varstvenih ustanov z rokom vračila v proračun do 31. marca prihodnjega leta. Ta znesek bodo vključili v proračun za leto 1980. Osnutek proračuna so obravnavali tudi na seji radovljikega izvršnega sveta, na kateri so sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Sprejeli so osnutek odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1980 z določenimi dopolnitvami in popravki ter predlagajo vsem zborom skupščine občine Radovljica, da osnutek odloka obravnavajo skupaj z dopolnitvami in pripombami, ga sprejmejo ter predložijo v javno razpravo. Razrešitve in imenovanja Radovljica - Vsi trije zbori bodo na naslednjih sejah razpravljali tudi PROMETNI DAVEK Dohodek proračuna sta prometni davek od maloprodaje, od prometa z motornimi vozili in od prometa z ostalim blagom, vključno s prometom brezalkoholnih pijač. Ta se Eovečuje od planiranih 20 odstotkov ar na 29 odstotkov v skladu z dosedanjim večjim dotokom sredstev. Prometni davek od alkoholnih pijač odteka v enakem razmerju kot davek od prometa, zato planirajo enako povečanje. Po predvidevanju se steka davek od storitev in prometni davek od nepremičnin, medtem ko bo davek od dohodka na premoženje le težko realiziran. Vsi o imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Glasebene šole Radovljica ter o razrešitvi in imenovanju članov sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Radovljica predlaga za vršilca dolžnosti ravnatelja Glasbene šole Radovljica Egidija Gašperšiča iz Radovljice. Na sejah naj bi tudi razrešili dolžnosti člana in podpredsednika sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Franca Podjeda, za člana sveta imenovali Stanka Slivnika in za podpredsednika sveta Slavka Starover-skega, člana tega sveta. Statut Psihiatrične bolnice Radovljica — Izvršni svet skupščine občine Radovljica je na eni zadnjih sej obravnaval statut Psihiatrične bolnice Begunje. Izvršni svet je statut sprejel, razen določb o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki jih je treba dopolniti. Predlagatelj je izpopolnil statut in ga predlaga za sprejem vsem trem zborom skupščine občine Radovljica. Kaj bo s separacijo? Radovljica - Delegacijo zbora krajevnih skupnosti, krajevno skupnost Lancovo. je na zadnji seji zbora krajevne skupnosti skupščine občine Radovljica zanimalo, kaj bo z ostanki separa-cije na Lancovem. Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja je zbral informacije SGP Gorenjca iz Radovljice in občinskega odseka inšpekcijskih služb. Prostor zdaj sanirajo in urejujejo, nadaljnja namembnost prostora pa še ni opredeljena, ker za to obstojajo objektivni razlogi. Zadevo bodo rešili tedaj, ko bodo sprejemali dogovor o temeljih prostorskega plana občine. Krajevna skupnost naj bi se povezala s splošno-gradbenim podjetjen Gorenje in z LIPom Bled in opre delila nadaljnjo izrabo tega prt) štora. Predvsem krajevna skupnost Radovljica si prizadeva, da bi čimprej zgradili parkirišča, da ne bi bilo na Linhartovem trgu, ki ga obnavljajo, toliko prometa. Obenem si v Radovljici tudi prizadevajo, da bi čimprej obnovili več starih hi& v Kamni gorici, v Kropi in drugod. - Foto: F. Perdan Višji davek za stavbe Radovljica - Zaradi novega izračuna katastrskega dohodka od ne gozdnih zemljišč so bile lani znižane stopr.je davka z namenom, da bi ostala obremenitev približno enaka prejšnji. Ob sprejemu novih stopenj še ni bilo posameznih izračunov. Dejanski izračun je pokazal, da je stopnja za drugo skupino nekoliko previsoka, zato se znižuje od 5 odstotkov na 4 odstotke, kar predstavlja okoli 97.000 dinarjev davka letno. Osnova za odmero davka na posest stavb je po členu odloka o davkih občanov vrednost stavb, ki se ugotavlja na način kot to določa odlok o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš na območju občine Radovljica. V tem členu je rečeno, da se ugotovljena vrednost stavb vq|ori7ir,i te popravke že prej izvedle, čeprav jim sredstva niso predstavljala tako visoke postavke kot radovljiški občini. gatsko vprašanje oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja. Delegacijo predvsem zanima, kako je z ureditvijo prometa in parkiranjem v starem centru Radovljice in pospešitvi izgradnje obvoznice. Na oddelku za urbanizem, grad- p) bene in komunalne zadeve ter W varstvo okolja so pripravili pismeni W odgovor. V njem pravijo, da so ar- w? gani izven krajevne skupnosti opra m vili že veliko nalog za razrešitev pn> %4 blema, na katerega opozarja dele- mt gacija zbora krajevnih skupnom Sf Tako je v izdelavi revitalizacijah načrt tega centra, ki bo opredelil namembnost dosedanjih prometnih površin, podali so zahtevek za ponudbo izdelave tehničnega del« n zidalnega načrta za to cono, organizirali so nekaj posvetov. Izvrtal svet skupščine občine Radovljica k pred nedavnim sprejel konkretne sklepe, komunalna skupnost je vnesla v program dela rešitev za parkira* mesta pri vstopu v center. Gradnja obvoznice se bo kmahi začela. Izdali sb že lokacijsko dovoljenje, izbrali najbolj ugodneti ponudnika, izdelana je tehnični dokumentacija, premoženjska vprašanja so sporazumno urejena. Opozarjajo pa na postopek usklajevana urbanistične dokumentacije, ki * bil nujen zaradi menjave potek« trase. Za hitrejšo realizacijo in za u ločitev prometa iz starega mesta Ri dovljice pa bi se morali hitreje un> ničiti tudi sklepi, ki so jih sprejeli na posvetu krajevne skupnosti Ka dovljica oktobra. {Družbeni dogovor o kadrovski politiki ,0 svet radovljiške občinske skupščine je že " 0ival in sprejel osnutek družbenega dogo o kadrovski politiki v občini — Odgovornost — Merila in kriteriji — Osnutek prehaja v javno razpravo tijic« - Na osnovi drul-dofovora o uresničeva-^ovske politike v S love-LUfUtaovf ki so jih sprejeli fiifc občinske skupščine, je ■ ■premljsnje uresniče-draibenesa dogovora o i ni oblikovanju in ures-jm kadrovske politike v .Radovljica pripravil oanu-"inft družbenega dogovora '%ak pri oblikovanju in jjeronju kadrovske politi-T^oflal Radovljica pripravil " ; novega družbe ne ara do-& Sedanji družbeni dogo-"^10 ga sprejeli na eni zad-!U asi zborov občinske "Se jo Wl° treba dopolniti rjZjšti z zakonom o zdru-Jaia, t zakonom o delov-4*Jaurjih in ž dru tri m i aako-FjaaJajo is ustave in ia do-ZKJ in ZKS Jat ksagraea rLflbliskecs ff^udtu družbenega dogovora o Ij^DJu in uresničevanju ka rL politike v občini Radovljica Kkfieaa enotnost kadrovske [/Tis njena samoupravna Paost ter vloga delovnih ljudi r^ov kot nosilcev kadrovske O osnutku dogovora so *\ poudarili pomembnost dol -rStf, aredn je ročnega in krat-P^u planiranja kadrov in Ksatja, vzporedno s plani ^^ekonomskega razvoja Krij združenega dela. Pouda-nTtsdi obveznost udeležencev i*a pede evidentiranja in Pjljtnja kadrov za družbene delegatov. P^ovoru sta posebej o p rede-^aen in pomen oblikovanja lir je osnova za planiranje H u izobraževanje. Posebno nt daje družbeni dogovor ob delu, poklicnemu usmer-aerilom. Občinski družbeni tako skupaj z republiškim pa dogovorom s tega po-predtavlja celoto prohodnje t, strokovne in akcijske Dljenosti vseh dejavnikov v odgovornih za oblikovanje in prvanje taksne kadrovske po-^ p; bo omogočala gospodarstvu Jebenim službam zagotavljanje ;^po kadrih. Odbor za sprem-areaničevanje družbenega do-o kadrovski politiki v občini Ijica pričakuje, da bodo ude-dogovora temeljito o brav-jp mu posredovali konkretne in pripombe. VANJE KADROV [^beni dogovor med drugim [tudi poglavje načrtovanje 4 » dolgoročnem srednjeroč-p, v kraktoročnem obdobju. ■ upravljavci bank in drugi, ki njo, ne bodo zagotavljali at tvojih sredstev za in vest i -.programe, ki ne bodo vsebo- Etsjj kadrovskega programa. ttj bi vsak razvojni program il tudi podroben načrt prido-li) usposabljanja potrebnih kot tudi program prekva-t in nove razporeditve de-d, Plane kadrovskih potreb dopolnjevali in usklajevali z zahtevami in potrebami. | piane pa izdelali za takft-da bo omogočen vpliv na usmerjanje že v času sohi dogovora bodo v skla-,«0)011 kadrovskimi plani tudi rtalno izobraževali, obliko-Tjimemo vzgojno-izobraževalno % pačrtovali vsebino, obseg in sVvanje vzgojno- izobraže-p programov, s svobodno me-pa ustvarjali možnosti za ^mnje programov. Dela v-p u dosegajo nadpoprečne uspe-Uetonaj bi tudi omogočili, da ^rj pridobijo ustrezno izobražen tem ima pomembno mesto ^jpendiranje, saj bodo morali 4«jbolj uspešne mlade delavce fynte na osnovi dogovorjenih ,4 a kriterijev predlagati za letate Titovega in K raigherje-U slada, razpisovali pa naj bi J 4 r*)rw8ke štipendije. f9VEMTEV STROŠKOV IZOBRAŽEVANJA i>d(gostalih nalog, ki jih bodo po fm družbenega dogovora mo-apsajovati udeleženci, bodo r samoupravnih splošnih aktih zagotoviti delavcem, ki se izobražujejo ob delu. da ima jo pravico povrnitve storškov izobraževanja. StroSke naj bi povrnili tam. kjer potrebujejo kadre s tako izobrazbo, če so slušatelji izpolnili vse pogoje in so pristali, da bodo po studiju v delovni organizaciji tudi zaposleni in če sluša tel je vo zdravstveno stanje zahteva potrebo po prekvalifikaciji ali po dodatnem izobraževanju. Dogovor ali pogodba bo morala biti izpolnjena v pismeni obliki. Udeleženci dogovora bodo pri izobraževanju pokrili vso šolnino, povrnili prevozne stroške, poskrbeli za popolno nadomestilo povprečnega osebnega dohodka, omogočili predčasen odhod z dela ter odobrili izredni studijski dopust. Tako znaša Studijski dopust za izpit iz predmeta na srednji soli 2 delovna dneva, za diplomo na višjih šolah 20 delovnih dni. na visokih šolah 30 delovnih dni, za diplomo na tretji stopnji 40 delovnih dni, za strokovni izpit do 15 delovnih dni. Delavec pa mora seveda redno opravljati izpite in druge šolske obveznosti, predložiti najmanj enkrat letno potrdilo o uspešnosti šolanja ter ostati po soli najmanj toliko časa zaposlen v temeljni ali delovni organizaciji, kolikor časa je šolanje trajalo in tudi povrniti vse stoike, če Šolanja ni končal po lastni krivdi NAČELA IN MERILA Pri izbiri delavcev za individualne poslovodne organe, predsednike oziroma člane kolegijskih poslovodnih organov in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bodo dosledno uveljavljali načelo demokratičnosti in javnosti ter upoštevali celovitost stok ovnih, družbenopolitičnih in moralno-etičnih meril. Udeleženci dogovora bodo ob ponovni izbiri poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili upoštevali uspešnost poslovanja, ki se med drugim izraža v družbenoekonomskem napredku organizacije, v razvoju delovne organizacije, v ustvarjenem dohodku, v razvoju medsebojnih odnosov in v boljši pripravljenosti za splošni ljudski odpor. Načela in merila bodo opredeljena v samoupravnih aktih temeljih organizacij združenega dela ter drugih organizacijah in skupnostih. Prav tako se bodo zavzeli za podeljevanje družbenih priznanj zaslužnim delovnim ljudem in občanom v delovnih in drugih organi zaciiah in skupnostih. Obenem bodo medsebojno sodelovali pri zadovoljevanju kadrovskih potreb na področju mednarodnih odnosov v občini, v republiki in federaciji. Evidentiranje teh kadrov mora potekati v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih ter dragih samoupravnih organizacijah m skupnostih. Dogovor opredeluje tudi nosilce evidentiranja ter posebej govori o strokovnem delu pri uresničevanju kadrovske politike ter o uresničevanju družbenega dogovora. Ta dogovor morajo sprejeti vsi nosilci kadorvske politike v občini, skupščina občine bo imenovala poseben odbor, sestavljen iz delegatov udeležencev, udeleženci dogovora pa bodo svoje samoupravne akte uskladili z določili tega dogovora v roku 12 mesecev po podpisu dogovora. Posebej bodo obravnavali tudi kršitve družbenega dogovora. Izvrtal svet radovljiške oheine je aprejel osnutek Zunanja ureditev vrtca Radovljica — Delegacija zbora krajevnih skupnosti je posredovala delegatsko vprašanje o zunanji ureditvi vrtca Radovljica. Pismeni odgovor je pripravil oddelek za družbene dejavnosti in občo upravo, ki o zunanji ureditvi vrtca pravi da so izdelali predračun stroškov in idejni načrt zunanje ureditve — dostop s Kranjske ceste — in predložili v potrditev koordinacijskemu odboru za gradnjo sol in vrtcev. Na sklep, da se zunsnja ureditev v predračunskem obsegu realizira spomladi leta 1980. dogovora z vsemi predloženimi sprt anf ab a mi in dopolnitvami in predlaga vsem zborom skupščine občine, ds osnutek obravnavajo ia ga sprejmejo. Vsi zbori aaj bi osnutek predložili tudi v javno razpravo tridesetih dni in kot nosilci razprave naj bi nastopile družbenopolitične organizacije in skupščina občine Radovljica. DOGOVORILI SMO SE Seja zbora krajevnih skupnosti Smrad iz Jezercev Radovljica — Delegati zbora krajevnih skupnosti so najprej sprejeli na zadnji seji predlog odloka o določitvi in upravljanju lokalnih in nekategoriziranih cest v občini Radovljica z nekaj pripombami in dopolnitvami, nato predlog odloka o načinu oplojevanja živali na območ- Z minule seje zbora združenega dela Stanarine višje letos decembra Delegati zbora združenega dela so največ razpravljali o ekonomskih stanarinah ter o stano-wnjskem gospodarstvu - Precej pripomb in dopolnil k izdaji zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, ki jih bodo posredovali zboru združenega dela skupščine Slovenije RADOVLJICA - Na 11. seji lahko obdržale. Ker pa go.po-"Vr™*1 »kupeeine darjeaje s temi gozdovi ni smotr- 1T*ŠTET1 li* je hilM V *** *° predlagali, da se s tem 'tati teto*' *° organizacijam odvzamejo gozdo- ,u~2I£ tZ J**?T*U- "I0?** .? Ib Fwaenjo v upravljanje ototocjtvt in opravrjaajn lokalnih gozdnogospodarskih organ i za S *teg>rMir**i' **** v «***- «J Potrebni so tudi skupni ■ ' ,k* • ■***■* ajosdnogospodsrski načrti, aa ttnM. o stanovanj- ugotavljanje tistega dela dohod-rrhodu ka, ki je rezultat preseganja povprečnih naravnih in proizvodnih pogoje? pa je treba predvideti, da samoupravne interesne skupnosti aa gozdarstvo Slovenije s samoupravnim spora -znanom določijo osnove in merila za ugotavljanje tega dohodka. Gozdarji se tudi zavzemajo za to, da bi veljala enotna stopnja prispevka aa biološka vlaganja ne glede aa sektor lastništva gozdov. Po novem naj bi se sredstva za biološka vlaganja zbirala pri območni skupnosti, njihovo uporabo pa bi usmerjali člani območne skupnosti. Temeljne organizacije združenega dela in temelje organi zacije-kooperanti, člani območne skupnosti, nsj bi plačevali prispevek za enostavno biološko reprodukcijo zs dejavnost posebnega družbenega pome na, razen za gradnjo gozdnih cest. To naj bi plačevali od vrednosti posekanega lesa v obsegu, da bi se zagotovila izvedba tistih del, ki so določena z gozdnogospodarskim načrtom. Po mnenju gozdarjev naj bi tudi natančno opredelili, da kmet, lastnik gozds, lshko sklene pogodbo o proizvodnem sodelovanju za gosdno proizvodnjo v svoje« gozdu in v drugih gozdovih. Tudi pri gojenju in izkoriščanju gozdov naj bi vnesli nekaj sprememb, med drugim tudi v zvezi s postopkom za pridobitev lokacijskih dovoljenj ter pri žaganju lesa za lastno uporabo. Na zasebnih žsgsh naj bi bil les vskladiščen, žsgsl pa naj bi se le označen lea. Vsekskor pa velja, aaj bi z gozdovi upravljale gozdnogospodarske organizacije, ki so za to usposobljene. Na seji so govorili tudi o vlogi kmetov-kooperantov, člani naj bi postali vsi tisti, ki si želijo in ki bodo tudi aktivni, združevanje in sodelovanje pa naj bi temeljilo na dohodkovnih odnosih. Ponovno as opozorili na problem zasebnih žag, saj je na blejskem gozdnem območju po oceni okoli 1M neregistriranih žagalnih naprav, nad katerimi nadzor ni i- Vse te predloge in pri-bodo posredovali zboru dela skupščine Slo- ivHaaju lokalnih ia neka cest so dodali še Slogov in potem predlog odloka sprejeli. Prav taka so fUnli tudi odlok o načinu oplojevanja živali na območju občine ter temeljito razpravljali o stanovanjskem gospodarstvu. Govorih SO o I pu o o ugotovitvei priatepnujn k o prehodu aa ekonomske stanarine ter o predlogu odloka o prehodu na ekonomske stanarine v občini Radovljica. Stanovanjska skupnost je pripravila predlog samoupravnega sporazuma o prehodu na tiknnamsfcf stanarine in ga predložila v obravnavo in v sprejem iker o m stanovalcev in delavcev. Sporazum so sprejeli na vseh sedmih zborih stanovalcev krajevnih aknunnati in zafeJi okoli lt«0 imetnikov stanovanjske pravice ter aa 81 temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih. Sporazum je bil tako sprejet v 84 odstotkih ia je bil ugotovitveni sklep ut«naoljen. Obenem pa so sprejeli še odlok za obdobje 1979 do 19M s tem. da se meseca decembra 1979 povečajo stanarine za 14,35 odstotkov. Ko so razpravljali o vanj skesa mtspodsialou ia o novih anhosrih so ugotovili, da so se upoštevali predlogi, ki so jih vab jih Taka so pri javnih o stanovanjskem več vključili pa tudi bolj ii ju občine Radovljica ter predlog odloka o pokopališkem redu v občini. Ko so obravnavali prehod na ekonomske stanarine ter stanovanjsko gospodarstvo v občini, so se strinjali, da se ekonomske stanarine uvedejo z veljavnostjo odloka na 1. december letošnjega leta. Prav tako so brez pripomb sprejeli predlog stališč, sklepov in priporočil skupščine Slo venije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v Sloveniji ter predlog za izdajo zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Od leta 1972 je bilo sprejetih precej zakonov s področja stanovanjskega gospodarstva, praksa pa je opozorila na nekaj pomanjkljivosti in je zato potreben sistemski zakon za ureditev odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Tako kot oba ostala zbora so se tudi delegati zbora krajevnih skupnosti strinjali s pripombami na predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, tako s pripombami o gospodarjenju z gozdovi kot s skupnim gosop-darjenjem z gozdovi ter o veljavi gozdno-g08podarskih načrtov, gojenju in izkoriščanju gozdov ter o prometu z gozdovi, arondacijo in komasacijo gozdov. Delegati zbora krajevnih skupnosti so pripravili za sejo tudi več delegatskih vprašanj. Krajevno skupnost Lancovo je zanimalo, zakaj krajevna skupnost Radovljica ne vzdržuje pešpoti na Cesti svoboda v Radovljici, kaj bo z ostanki separacije na Lancovem in kaj bo po opustitvi Lipove žage na Lancovem. Krajevna skupnost Radovljica je že drugič postavila delegatsko vprašanje glede ureditve okolice vrtca v Radovljici, predvsem dostopa do njega. Sedanji dostop ogroža varnost otrok in drugih, ki ga uporabljajo. Vrtec pa dela že pet let. Tudi o prostorski ureditvi krajevne skupnosti Radovljica so že drugič postavili delegatsko vprašanje. Krajevna skupnost Radovljica mora dobiti prostore za normalno delo in predlagajo, da se jim odobrijo prostori nad knjižnico Radovljica ali pa prostori občinskega sindikalnega sveta po preselitvi v nove prostore. Delegati krajevne skupnosti Radovljica so tudi ponovno zahtevali, da se ukine centralna deponija na Jezercih, saj je zaradi prenapolnje-nosti nemogoče redno prekrivanje odpadkov. Smrad se Siri po Radovljici in v Lesce, območje deponije in Širša okolica pa sta vedno bolj onesnažena. Na območju Radovljice tudi ugotavljajo, da je tudi zaradi neustreznega praznenja smetnjakov vedno več smetnjakov poškodo vanih. Zahtevajo, da se posreduje pri Komunalnem gospodarstvu na Bledu, da bo imelo pravilnejSi odnos do smetnjakov v zasebni in v družbeni lastnini. Skoda naj bi bremenila povzročitelja. V starem delu mesta je nevzdržno zaradi prometa in parkiranja. Zahtevajo, da se uredijo parkirišča izven tega dela mesta, ugotavljajo pa, da izgradnja obvoznice zaostaja in je zato veliko tranzitnega promata v starem delu Radovljice. Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica spraSuje, kaj je z njihovo asfaltno prevleko Bohinjska Bistrica—Ukane. Sprašujejo, kje so sredstva, ki so bila namenjena za obnovo in kdaj bodo cesto uredili. Krajevna skupnost Ribno pa se sprašuje, kaj je z njihovim zadružnim domom, saj Se do danes ni urejeno lastništvo. Na vsa delegatska vprašanja bodo prejeli pismene odgovore na prihodnji seji. ki so jih . v upravljanje organizacije Na minulih sejah so imeli delegati precej pripomb na predlog zakona a gozdovih Vse pripombe iz zbora združenega dela, družbenepolitičneaa fT^F^lT0 kraJevmn skupnosti bodo posredovali republiški skupščini ova orodjarna Verige Lesce S slovesnostjo, na kateri je govoril predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, so odprli v Lescah novo halo. r kateri je orodjarna in industrijska oprema — 10-letnica združenega podjetja slovenskih železarn zmago, saj so minulo soboto slovesno odprli novo halo. obrate orodjarne in industrijske opreme. Smela naložba Verige je veljala 1.10 milijonov dinarjev in je plod skupnega razumevanja in sodelovanja v sestavljeni organizaciji. Slavnostni govornik na prireditvi, ki so se je udeležili predstavniki delovnih organizacij sestavljene organizacije, skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij, upokojenci Verige, delavci in občani, je bil predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Vinko Hafner. V svojem govoru je poudaril pomen, ki ga ima nova pridobitev Verige v slovenskem železarstvu, kjer je zaposlenih 18.000 delavcev. Nenehna težnja po kvaliteti jekla in izdelkov je vodilo vseh članic sestavljene organizacije tudi za srednjeročno obdobje, obenem z nenehnim povečanjem proizvodnje jekla, ki ga predelovalna industrija vedno bolj potrebuje. Med največji- Leace — Slovenske železarne. Jesenice. Kavne in Store praznujejo ietos z ostalimi delovnimi organizacijami, ki so v okviru sestavljene organizacije slovenskih železarn, desetletnico svoje uspešne združitve. Skupaj z Verigo Lesce. Plamenom Kropa. Tovilom Ljubljana in Žično Olje so nenehno dvigale proizvod? njo in tako bodo letos izdelale 800.000 ton jekla ali 1.5 odstotka več kot lani. blagovne proizvodnje 810.000 ton ali za odstotek več. izvozile za :ir» odstotkov več. V desetletnem obdobju pa so slovenske železarne povečale letno proizvodnjo jekla za 28 odstotkov, blagovno proizvodnjo za 57 odstotkov, izvoz in realizacijo pa za devetkrat. Slovenske železarne so tako utrdile svoj ugled, postale večje in bolj produktivne ter reproduktivno sposobnejše. Tudi leSka Veriga, ki je pomembno obletnico slovenskih Železarn ter obenem praznik republike obeležila s pomembno delovno mi naložbami, ki se predvidevajo v Sloveniji, so prav gotovo naložbe članic sestavljene organizacije, ki bodo vložile okoli 15 milijard dinarjev, od tega bo samo gradnja elek-trojeklarne na -Jesenicah zahtevala o milijard dinarjev. Tovariš Vinko Hafner se je zavzel tudi za boljšo kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v železarstvu in predelavi, saj na tem področju očitno slovenska industrija se zaostaja za jugoslovansko. Od 18.000 delavcev jih ima le 5 odstotkov visoko in višjo izobrazbo, kar 39 odstotkov pa je polkvalifici-ranih in nekvalificiranih, medtem ko je ta odstotek za Jugoslavijo nižji. V železarstvu so razmeroma slabo nagrajeni za težka fizična dela. premalo tudi dobri organizatorji dela. Marsikje je vodilo za nagrajevanje uravnilovka in marsikje bi morali Se bolj utrditi samoupravne odnose. ***** M#^OfW Ji K P 'i r ' FtihK. F. 11 J Delavci Zvezde so proslavili dan republike in 40- letni jubilej, dan Do uspeha z visoki produktivnostjo Štiridesetletni jubilej in dan republike so v kran} ski Zvezdi proslavili ob odprtju nove proizvodn >mogočila še višjo produktivnost izdelkov ter boljše delovne pogt ki bo izbiro odSK Z££!£?j£&£ V mw\haU ***** Lesce s slovestnostjo obeležili 7icTJ^.Zl *° ^n*6 in obenem Počastili dan republike in desedet FrUJiVSU ?'*am?acYe «'»«*»**«* železarn. Slovesnosti so se udeležili rranc LeskoiekLuka. Vinko Hafner ter predstavniki združene organizacije. ot!m*i FT' Pptavmki občine " družbenopolitičnih organizacij ter Nova hala Verige je namenjena predvsem orodjarni in industrijski opremi, veljala pa je 130 milijonov dinarjev. Prav novi, sodobni prostori bodo omagttčili Verigi in obenem njeni temelji organizaciji TIO Se večji in kvalitet nejši prodor na domače in tuje tržišče. - Foto: F. Perdan Vsem bralcem, ki danes, 27. novembra, morda ne bodo dobili praznične Številke Glasa, se opravičujemo. Zaradi povečanega obsega smo namreč imeli precej težav v ekspeditu. Uredništvo NAD 8000 OBISKOVALCEV IN DOBRA PRODAJA - V prostorih A Go-renjskega sejma je zbor smučarskih učiteljev in vaditeljev ter trenerjev Kranj organiziral že peti zimskošportni sejem rabljene smučarske opreme. Za razliko od prejšnjih let. koje bil sejem v Delavskem domu, je bil letošnji obiskan nad pričakovanji. Večji prostor je dobrodošel, saj si je sejem ogledalo nad 8000 obiskovalcev. Tudi prodajo je bila izvrstna. V treh dneh so prodali 82 odstotkov razstavljene rabljene smučarske opreme in smuči. Enako pa je bilo tudi z novo opremo. Na kranjskem sejmu je smučarske Čevlje prodajala Alpina, smuči in novo smučarsko opremo pa Nama iz Škofje Loke in Kolesar iz Ljubljane, (dh) - Foto: F. Perdan Slavnostni govornik pri otvoritvi nove hale leske Verige je bil pred sednik republiškega sveta Zveze sin- -dikatov Vinko Hafner. V novi proizvodni hali Verige bo orodjarna in obenem industrijska oprema, saj se je pred tremi leti priključila Verigi Se temeljna organizacija TIO Lesce. S tem se je proizvodni program razSiril Se na proizvodnjo pnevmatično-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril. Veriga bo s proizvodnjo v novih, sodobnih prostorih in ob moderni tehnologiji povečala svojo proizvodnjo in se bo z izgradnjo galvanike v Podnartu povezovala tudi s Plamenom Kropa. Okoli 1300 zaposlenih delavcev Verige proizvede letno 15.000 ton izdelkov v vrednosti 575 milijonov dinarjev, četrtino svoje proizvodnje pa izvozi in ima pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. V naslednjem srednjeročnem programu predvideva razSiritev svoje proizvodnje, utrditev kvalitete in razvijanje programa industrijske opreme. D. Sedej Na Krvavcu prijetna smuka Krvavec - Na krvavSkih smučinah je okrog pol metra dobro steptanega snega. Delavci RTC so se na letoSnjo zimsko sezono dobro pripravili. Poleti so čistili smučiSča in razstreljevali skale, tako da sedaj kljub polmetrski snežni odeji lahko mirno vijugaS po snegu brez skrbi za smuči in svojo varnost. Precejšnja sredstva so bila vložena v žičničarski sistem. Delavci RTC Krvavec zato računajo, da letošnjo zimo večjih okvar ne bo. Težave povzroča le se-dežnica Gospinec. Rok obratovanja je potekel, pojavili pa so se zastoji pri uvozu nekaterih rezervnih delov. Zapadel je še sneg, vendar krvavški delavci upajo, da bo sedežnica do novega leta usposobljena. Bolje bo letos urejen tudi promet, precej večja pa so tudi parkirišča. Največ novosti je pri cenah, vendar ne gre za pretirano naraščanje. Za dnevno karto bo treba odšteti 150 dinarjev, v ceni pa je že upoštevan prevoz z gondolsko dostopno žičnico. Sama vozovnica na smučiščih velja le 120 dinarjev. 30 dinarjev pa dostop. Do drugih smučišč pa moraS z avtomobilom, kar zanesljivo znese več kot 30 dinarjev. Popoldanska karta stane 100 dinarjev, tedenska pa 700 dinarjev. Med prazniki bo odprt tudi Dom na Krvavcu. Cena penziona se glede na kvaliteto sobe giblje med 160 in 260 dinarji, sredi decembra pa bo začel v Domu obratovati tudi disko bar. Zato se na Krvavcu med prazniki obeta zanimiva smuka. D. Ambrožič hale, večjo Popolnoma neopazno je v zadnjih letih naredila velik razvoj v kranjskem prostoru in ob drugih tekstilnih tovarnah Tekstilna tovarna Zvezda. Z uvajanjem najsodobnejše tehnologije in popolno specializacijo proizvodnje so se po uspe mosti poslovanja uvrstili v vrh slovenske tekstilne industrije pa tudi v kranjski občini ni pred njimi veliko delovnih kolektivov. Za potrditev poglejmo nekaj Številk. Leta 1974 so imeli 69 milijonov celotnega prihodka, leni že 138 milijonov. Dohodka je bilo Štiri leta nazaj 18, lani 39 milijonov, letos pa ga planirajo že 46 milijonov dinarjev. Sorazmerno temu je naraščal tudi dohodek na delavca, ki je leta 1974 znašal 111.000 dinarjev, lani pa že 246.000 dinarjev. Tak dohodek na delavca je za 15 odstotkov viSji od poprečja v kranjski občini, za 21 odstotkov viftji od poprečja Gorenjske in kar za četrtino višji od poprečja v Sloveniji. Takšne uspehe dosegajo zaradi pravilne poslovne usmeritve. Tovarna se je namreč specializirala za proizvodnjo tekstilnih medvlog, ki jih na trgu še vedno primanjkuje. Medvloge ali kot jih strokovno imenujejo — centelin, so začeli proizvajati leta 1962, leta 1974 so jih naredili za 5.700.000. metrov lani 8,700.000 metrov, letos pa jih do koaca leta dali na trg ve» 9 milijonov metrov. Oh tak* povečevanju proizvodnje stalno manjša število zapoi.. Leta 1974 je bilo zaposlenih 175.! 160. sedaj pa še 153 delavcev. Iz. je razvidno, da se je proizvodni; zdanjih Štirih letih povečala skoraj 60 odstotkov. Čeprav imajo že sedaj v tovi stroje, ki omogočajo sodobno . nologijo in visoko produktivnost, se odločili še za gradnjo nove P izvodne hale, ki jih je veljala 25 . lijonov dinarjev, prav toliko pa odSteli za sodobno opremo. Ves nar so zbrali sami. Novo halo so predali teh predprazničnih dneh. Pr_„ je izrednega pomena tudi zato, bo sedaj ves kolektiv združen eno streho, hkrati pa bodo v veliko boljši delovni pogoji. Nal bo omogočila uvajanje Se htevnejše tehnologije in a uvajanje različne proizvodnje, produktivnost in tudi večjo ui— tev na zunanji trg. Računajo, bodo že leta 1985 narodih milijonov metrov medvlog in prodali na tuje vsaj toliko, da lahko sami krili uvoz. L. Bogat 'Bled — V ponedeljek, 26. novembra, so na Bledu podpisali sai. sporazum o poslovnem sodelovanju na družbenoekonomskih osno**, nega prihodka med GG Bled, Gozdnim gospodarstvom Kranj inKerv tovarno celuloze Medvode. Pozneje pa so še podpisali samoupravni zum o trajnem medsebojnem sodelovanju med Gradisom in Jelovico -F. Perdan Včeraj je bila na Trebiji slovesna podelitev priznanj in nagrad zadružnikom in najzaslužnejšim delavcem kmetijske zadruge škafa S tem so tudi pri K Z Škofja Loka počastili dan republike. (Ib) -F. Perdan otnik, ojan plavalci kranjskega Izbrali smo najboljšo gorenjsko Športnico, Športnika in moštvo za leto 1979 J KRANJ — Mesec november in december sta mese-'j,ko povsod po svetu in tudi v Jugoslaviji in Sloveniji -i osnovi anket športnih novinarjev proglašamo najbolj-športnice, športnike in moštva za tisto leto, ki se povijam podaja roko novemu. Tako kot povsod po svetu tfieše glasi/o GLAS v Jugoslaviji in Sloveniji med prvi-'%! ki za dan republike prog/asi najboljše na Gorenjskem, nji'letošnjemu štiriindvajsetemu izboru smo, kot že nekaj f/K %nuaj, k sodelovanju povabili vse športne novinarje menskih Časnikov, Radia in TV. Na osnovi te ankete so moleto najboljši Še ne štirinajstletna plavalka kranjske-p Triglava Vesna Praprotnik med ženskami, še ne tri-ridjsetletni Tržičan alpski smučar Bojan Križaj med takimi ter moštvo plavalcev in plavalk Triglava iz Kra-W ki je to leto osvojilo državni članski plavalni naslov. •inaši anketi so pri ženskah is*« dobbe se plavalka L friglava Barbara Ste m beril, Mr alpski smučarki Nuša hm u loškega Alpetourja It Mana Pehare iz SK Tržič, lini Patrtč iz PK Triglav in IsfeZtptotnik te planinskega \Zn*!>>«l pri moških Med pa to glasove dobili se J5i klub Aipetour, kole-Idgb Sava In smučarski rTrtgtav—sekcija za skoke. Na domačih državnih prvenstvih je Praprotnikova državna prvakinja na 200 m delfin med mladinkami in članicami. K mednarodnim uspehom naj ji dodamo še četrto mesto na še s te rob o ju v Franciji, na mednarodnem plavalnem mitingu na Poljskem pa je bila proglašena za najboljšo plavalko. Se vedno ima državni mladinski rekord na 200 m delfin, v rokah ima ša državni Iv .PRAPROTNIK *$KA PRVAKINJ*: :> je bilo letošnje po-p^ajko prvenstvo v platna balkanskih igrah. Med -flaatfrtrimi reprezentanti Siudl Kranjčanka Vesna inft.Ma 200 m delfin se je t,j pognalo osem finalistk, fnjintl je t velikimi zamahi t tudi ta mlada Kranj-Začela je odlično, saj luttntke rtte:':"lWfeV.';:kx»s» ja sfipiaf^^;piw-V;m si ivtia prvo balkansko , r^uim^i^tudi betkarrsktfh iger. Na „rtvu pa je Vesna do-w četrti mesti na 400 m rln 100 m delfin ter bila 200 m mešano. Na i halkaniadi *xTu^ifii: »sezono je bila Vesna fr*0aWki državni repreći, ji bila četrta na 200 m ,«edma na 800 m krivi na 100 m delfin. Na [športni manif esfa-mih sredozemskih se Vesna nt odre-Kot najmlajša repre-.^ajabas dvakrat sedma, Itf206 m delfin in 800 m rekord za starejše pionirke na 800 m kravi in 400 m mešano. Je absolutna slovenska rekorderka na 800 m kravi in 100 in 200 m delfin. Vesna Praprotnik jo svojo plavalno nepismenost začela odpravljati v letu 1973 v znani kranjski eksperimentalni plavalni šoli, ki jo je vodil Vence-slav Kapus. Takrat se je Vesna zapisala plavalnemu športu. Vse do lanske sezone je trenirala pod vodstvom svojega prvega učitelja, za letošnjo sezono pa jo je pripravljal trener Stjepan Jelačič. Vsak dan preplava šestnajst kilometrov, toliko kot vsi najboljši plavalci Triglava. Naslov najboljše gorenjske športnice jo je presenetil. Kako jo naj ne bi, saj je za Lidijo švarc to najmlajša najboljša na Gorenjskem. In kako za prihodnjo sezono? -Skromno! Rada bi plavala na evropskem mladinskem prvenstvu ter nastopala, za obe državni reprezentanci, člansko in mladinsko«. Vesna je pridna v šoli in na treningu. Njene.želje se bodo uresničile le, če bo tako nadaljevala. Rada plava in tre- nira. Disciplini, ki ju najraje plava, sta ji prirasli k srcu. 400 m mešano zato, ker tu pokažeš, da znaš plavati vse discipline plavanja, 200 m delfin pa, ker ji gre ta disciplina najbolje od rok. da tekmeci ne bi z velikim spoštovanjem in s strahom gledali mladega ptavolasega Tržiča na. Nikoli niso vedeli, kako bi ga premagovali. Le smola, da je moral zaradi napake s proge, je vsem ostalim BOJAN KRIŽAJ — TRETJI NAJBOLJŠI V VELESLALOMU 2A SVETOVNI POKAL Pol na alpski svetovni vrh je sila težavna pot. Če vztrajaš in si taka osebnost, da te neuspeh na nekaterih tekmovanjih ne vrže iz tira potem si dobil samo-zaupanje in spoštovanje do tekmecev In to ne podcenjujejo. In če si še marljiv In zagrizen na treningu, potem ti uspe, da si po nekaj letih res na vrhu svetovnega alpskega amučanja, pa čeprav si izbral dve izredno težki tehnični disciplini kot sta veleslalom in slalom. In vse to je prebrodil najboljši gorenjski športnik za leto 1979 in ta čas najboljši jugoslovanski alpski tekmovalec v zgodovini našega smučanja, Bojan Križaj. Bojan je že kot pionir začel opozarjati nase vse domače In tuje strokovnja ke. V njegovi vožnji med slalom-skimi koli in veleslalomskimi vraticami je bilo toliko elegance in toliko zanesljivosti, da so mu vsi prerokovali izredno bogato smučarsko pot m niso se zmotili. Se posebno je presenetil leta 1975 v Maverhoff nu, ko je Z izredno vožnjo v dveh nastopih osvojil evropski mladinski naslov. Od takrat je šla njegova smučarska pot strmo navzgor. Kaj kmalu so je prebil mod najboljšo deseterico na svetu v slalomu in veleslalomu? tU bilo več tekme V.':;?;fa^:;:;::dveh disciplinah svetovnega pokala, dajala upanje do boljšega mesta. Najbogatejša z uspehi v svetovnem alpskem pokalu je bila za Bojana prav sezona 1978-80. V njej ja Bojan dosegel največ. Na koncu letošnja sezone v Puranu na Japonskem jo Jugoslovan Bojan Križaj stopil na tretjo stopnico, ko so podeljevali priznanja za najbolše tri uvrščene v generalni uvrstitvi za veleslalom. Krhki Jugoslovan je bil tretji najboljši mož sezone. Pa tudi v slalomu je med enajstimi najboljšimi. Jasna, znano zimskošport-no letovišče v ČSSR, je bila 4. februarja prizorišče obračuna v veleslalomu za svetovni pokal. Že prva vožnja tega zahtevnega veleslaloma je pokazala, da bo Bojan visoko uvrščen, saj ni dosti zaostajal za V«k dilnim Stenmarkom. Tudi drugi nastop je Bojan opravil brez napake in bil takoj za zmagovalcem Ingemarjem. To mesto pa je bilo" tudi njegov največji uspeh v lanski zimski sezoni Toda pred tem je bil Križaj še dvakrat tretji V veleslalomu, V vožnjah za svetovni pokal je tretje mesto dosegel 7 januarja v Coorobevoiu v frenefji in enako mesto 22. decembra v Kranjski gori. V Madoni di Campfglto je bil v veleslalomu peti in v isti disciplini svetovnega pokala v Ade I bod n u v Švici šesti. Podobne uspehe je imel Tržičan v sezoni 1978-^79 tudi v slalomu, čeprav so bili uspehi boljši v veleslalomu. Vseeno je bil peti v Madoni di Campiglio, četrti v Kranjski gori in osmi v Garmischu. Poleg teh uspehov v svetovnem pokalu je bil uspešen še na mednarodnih FIS tekmah, na domačem državnem prvenstvu je dosegel dve zmagi. Pobral je državna naslova v slalomu in veleslalomu. PK TRIGLAV— VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE Vsi za enega, eden za vse je bilo geslo članskega moštva Triglava na letošnjem letnem državnem prvenstvu v bazenu »Taš« v Beogradu. Plavalci in plavalke, eden od najboljših plavalnih kolektivov v državi, so po štirinajstih letih — takrat je bil moštveni naslov zadnjič v Sloveniji, osvojili pa so ga Ljubljančani — v Beogradu uspeli, da so se povzpeli na najvišjo stopnico plavanja v državi. Osvojili so vse moštveni članski naslov. Tri dni je trajal v Beogradu boj za ta naslov. In vse tri dni so Kranjčani bili bitko s Partizanom, Zvezdo in Mladostjo. Zdržati so in na>' slov je bil tako osvojen ki v pravih rokah. Čeprav so jim nato konkurenti oporekali ta naslov, pa se je vseeno dokazalo, da so to bitko triglavani Izbojevali v pravi športni borbi. Vsi od prvega do zadnjega so v Beogradu dali vse od sebe. Borili so se kot »levi« in uspeli. Njihov trud je bil poplačan in domov so se vrnili kot zmagovalci. Če k temu uspehu članov in članic dodamo še državne naslove med mlajšimi pionirji A, pionirji m mladinci ter drugo mesto med mlajšimi pionirji B, potem je to res najboljši plavalni kolektiv v državi. Po-samtcnlh državnih naslovov so plavalci in plavalko Tri* glava v vseh kategorijah do* segli toliko, da bodo ti uspehi Šli v zlato knjigo jugoslovanskega plavanja; Vsi ti uspehi so plod načrtnega dela In treninga X vsemi. To delo sloni vedno tudi na najmlajših. Tako se vedno obnavlja nov rod plavalcev, ki ne bodo tako kmalu oddali državnih naslovov iz roko Imenu bralcev «1 v tmenu našega kolektiva/^^m^^Htm-: najboljšim za leto 1979 Iskreno čestitamo. 0 ttumer LAS22.STRAN Razvijajmo lastno pamet r V vsakem posamezniku tiči ustvarjalna radovednost, treba jo je le spodbuditi — Vsebino zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnosti čim prej prenesti v prakso — Organizirano inovacijsko dejavnost je v zadnjih letih opaziti tudi v tržiški občini — V tovarni obutve Peko so sprejeli štiri predloge, osem pa jih trenutno še preučujejo i. • O velikem obsegu proizvodnje po tujih licencah in tuji dokumantaciji jc bilo govora na 11. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Analize kažejo, da zajema ta pojav vse širši obseg. Mnoga podjetja, predvsem novejša, imajo svojo proizvodnjo zasnovano povsem na tuji lictnci. Celo mnoga starejša podjetja, ki so nekoč vso proizvodnjo razvila z lastnimi silami, so se preusmerila v uvoz tuje pameti. Ta pojav zavzema po ocenah danes že več kot 60 odstotkov celotnega družbenega produkta Jugoslavije. Pri tem gre večinoma za proizvode visoke stopnje predelave ali za novo tehnologijo pa tudi za povsem preproste izdelke. To jc kriza zavesti, kriza zaupanja v lastne sile, v lastno znanje in ustvarjalnost, hkrati pa tudi kriza sposobnosti. Jasno je, da je lažje uvoziti celotne načrte kot organizirati svoje konstrukcijske oddelke, zbrati dobre ustvarjalce, podati osnovne ideje za raziskovalno razvojni projekt in ga pripeljati uspešno do konca. Zavedati se moramo, da je borba za lasten razvoj, za lastno individualnost v proizvodnji kot osnovna poteza narodnega gospodarstva tudi političnega pomena, saj je odločilen element za bodočnost. Ne smemo se oklepati samo doseženega, vztrajati na današnjem stanju, ker tako objektivno gradimo osnove za tehno-kratizem, temveč moramo trajno in ustvarjalno iskati nove poti in nove rešitve. Vsakdo bi moral iskati nove oblike izdelkov in sistemov, novo povezovanje sistemov, nove oblike dela, skratka, biti bi moral stalno nezadovoljen z obstoječim in iskati boljše in nove poti. Temu hi lahko rekli ustvarjalna radovednost. Pri tem ne bi smeli sloneti na tujih izkušnjah in vnašati tuje rešitve, ker bomo s tem prevzeli tudi tujega duha. Zato moramo čimolj podpirati lastno znanje in inovacijska prizadevanja, ki naj ga obogate. Ne bodimo kratkovidni! Prisluhnimo industrijskim državam, kako so na to izredno občutljive. »Samo z raziskavami bomo ostali prvi na svetu,« i/javlja nemški kancler Schmidt. In ekonomist Galbraith: »Inovacije so motor rasti. Premor inovacij je povzročil gospodarski polom 1929.« Kako je to važno za nas, ki imamo proizvodnost novo ustvarjene vrednosti na uro tri do štirikrat manjšo od sosednjih držav! Kdor se naslanja na tuje dosežke in zaničuje domaće, koplje jamo družbi. Naj mi dr. Marko Kos ne zameri, če sem si sposodila nekatere njegove ugotovitve. Zakonska osnova je dana Delegati vseh treh zborov skupščine SR Slovenije so v sredo hkrati / delegati skupščine raziskovalne skupnosti Slovenije sprejeli predlog zakona o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih, ki se bistveno ne razlikuje od osnutka. Tudi v razpravah o predlogu zakona namreč ni bilo bistvenih pripomb. Slišati je bilo le vprašanje o smotrnosti enakega načina zagotavljanja posebnega družbenega interesa pri vseh vrstah raziskovalnih organizacij ter vprašanje opredelitve raziskovalca kot delavca, ki opravlja raziskovalno dejavnost. Zakon namreč pravi, da se raziskovalne .organizacije oblikujejo kot raziskovalne enote v sestavi temeljnih in drugih organizacij združenega dela, kot raziskovalne temeljne organizacije združenega dela v sestavi raziskovalnih in drugih delovnih organizacij ali kot raziskovalne delovne organizacije. Raziskovalec pa je delavec, ki je usposobljen za raziskovalno delo, ima objavljena ali izvedena raziskovalna sli strokovna dela, registrirane patente ali inovacije in v raziskovalni organizaciji opravlja temeljno, uporabno ali razvojno raziskovalno delo. ji. Zakon namreč pred »idr* a. da bi odslej /a te naloge združevali denar v okviru posebne raziskovalne skupnosti, kar pa, vsaj za nekaj časa, pomeni precejšnjo zavoro naši raziskovalni dejavnosti.« Kljub temu pa novi zakon prav gotovo prinaša tudi veliko dobrega. Določa načela za razvijanje, družbeno usmerjanje, programiranje in organiziranost raziskovalne dejavnosti, ureja osnove družbenoekonomskih odnosov med udeleženci svobodne menjave dela in pridobivanje dohodka s svobodno menjavo dela na področju raziskovalne dejavnosti in določa načela za organiziranje raziskovalnih skupnosti in medsebojna razmerja v njih. Inovacijska prizadevanja v tržiški občini ni Janez A ž man In kaj ti dve, dolgo časa sporni, določili pomenita v praksi? Vprašanje je skušal pojasniti Janez Až-man, predsednik posebne raziskovalne skupnosti Slovenije za tekstilno in usnjarsko predelovalno industrijo, ki je obenem tudi vodja laboratorija v tovarni obutve Peko v Tržiču in predsednik izvršnega odbora občinske raziskovalne skupnosti. »Po mojem mnenju, to sem vseskozi zagovarjal tudi v republiški skupnosti, rešitvi, nista najboljši. V naši stroki na primer je raziskovalno delo že tako slabo razvilo. Vprašanje je, če bo zakon res pripomogel, da bi v delovnih organizacijah začeli ustanavljali raziskovalne organizacije oziroma enote. Dvomim, čeprav bi bilo to potrebno. Torej bodo ra/.ni laboratoriji, kakršen je tudi naš, nekaj manj vrednega, delavci, v bistvu raziskovalci, pa do tega naslova tudi ne bodo imeli pravice. Mislim, da je taka opredelitev nesmiselna in krivična ter moralno škoduje.« »Novi zakon postavlja na tehtnico tudi načrtovanje skupnih raziskovalnih nalog. V Pekovem laboratoriju trenutno uresničujemo že četrti skupni program naše panoge, to je določitev parametrov, ki vplivajo na kvaliteti* v obutveni industri- SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJ nazorjeva 1 objavlja prosta dela in naloge 1 1 STROJNIKA - KV elektrikar in izpit za strojnika TGM — za obrat Polica 2. 3 NK delavcev — za železokrivnico Kokrica Za navedene naloge in opravila se delo združuje z.a nedoločen čas. Poleg splošnih pogojev je za kandidate pod točko 1. pogoj končana poklicna Šola, z.a kandidate pod točko 2. pa je pogoj starost 18. let. Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov SGP Gradbinec, Kranj - kadrovsko socialna služba Jesenice, Cesta maršala Tita 16,64270 Jesenice. Se pred nekaj leti v tržiški občini , bilo zaslediti organizirane inovacijske dejavnosti. Bilo je sicer precej inovacij, največ v Peku in Bombažni predilnici in tkalnici, vendar niso bile nikjer posebej zabeležene, niti ni bilo govora o kakšnih nagradah ustvarjalcem, največkrat niti ne moralnih priznanjih. Vendar pa je občinska raziskovalna skupnost v novi mandatni dobi začela to dejavnost močneje spodbujati. Tako so v zadnjih dveh letih v občini sprejeli okroglo dvajset inovacij. Gre predvsem za tehnične izboljšave in racionalizacije. In prvič bodo jutri na slavnostni akademiji v Cankarjevem domu podeljena tudi priznanja Inovator leta. »Narobe pri nas je to,« pravi Janez Ažman, »da ničesar ne patentiramo. Drugje ljubosumno čuvajo celo de/ene za vezalke, pri nas pa lahko novačijo posnema vsak, če le hoče. Za primer vzemimo javljalec požarov v skladiščih, ki so ga izpolnili v Bombažni predilnici in tkalnici. A nikomur ni prišlo na misel, da bi ga zaščitili. ..« Med prijavljenimi predlogi so večinoma izboljšave, ki praviloma ne prinašajo posebno velikega prihranka, vendar pa, in tega ne gre zanemariti, omogočajo enostavnejši in hitrejši delovni postopek, zaščito delavca in delovnega okolja. Najpomembnejše pa je to, da delavci iščejo novi poti, da jih je premamila ustvarjalna radovednost. O tem priča podatek, da inovacije največ prijavljajo delavci iz proizvodnje, ki želijo sebi in drugim olajšali delo. ga humanizirati. Komisije za inovacije in pravilnike o inovacijah imajo zdaj že v večini tržiških delovnih organizacijah, tudi manjših. Prej so predlogi zelo radi obležali v raznih predalih. Precej prisotna pa je žal še vedno ne-voščljivost sodelavcev, čeprav vsaka inovacija v bistvu prinaša dohodek vsem. V tržiški občini te dni ustanavljajo svet za raziskave in znanost pri občinski konferenci socialistične zveze. Komisije sicer obstajajo tako pri zvezi sindikatov kol pri zvezi komunistov in raziskovalni skupnosti, vendar naj bi bil svet tisti, ki bi povezoval celotno delo na tem področju in ga tudi usmerjal. V dveh letih 7,7 milijona dinarjev prihranka Med delovnimi organizacijami, kjer je inovacijska dejavnost najbolje organizirana, jc prav gotovo tovarna obutve Peko. Komisija za inovacije, njen predsednik je Brane Plajbes, jc bila ustanovljena pred poldrugim letom. Takrat so delavci sprejeli tudi pravilnik o inovacijah, s čimer je komisija dobila osnovo za svoje delo. Morda ne bo odveč, če opišemo postopek od prijave do sprejetja predloga inovacije. »Predlog ozaro- Predlog Janeza Tišlerja iz Peka. kije domiselno poiskat motnost ia p| i Na njegovem sicer resnem obrazu je bilo moč pod košatimi crninu brki opaziti veder nasmeh. Kako tudi ne. saj takih priznanj ne podi ljujejo vsak dan! Verjetno je vsakdo od njegovih sodelavcev, tudi tistih, ki mu niso najbližji, v tistem trenutku delil radost z njim. Meni je bilo v še posebno veselje, ko sva se kmalu zatem seznanila in se zapletla v pogovor o njegovi delovni in življenjski poti. V veselje *«» mi družina, glasba in živali. Po njegovem zunanjem iz| sodil, da ta pot. življenjska nar , ni dosti daljša od Štirih desetleu| dokaj vitkem telesu je polno gije, ki se odraža v urnih gibih, misli in jedrnati besedi. To prik dobro desetletje njegovega prwh nega bivanja. »Rodil sem se 19:10. leta delavski družini,« je začel pnj dovati o sebi Janez Bregant in daljeval: »Moj stari oče in oče bila livarja v železarni. Z očet delom sem se spoznal, ko sem nosil kosilo v tovarno. Y*eč bilo, ker imajo livarji veliko s peskom. Tako sem se odločil t*\ poklic. Leta 1944 sem se vpisal industijsko Solo na Jesenicah, pa sem pri očetu, ki je bil ■ strog učitelj.« Čeprav je kmalu zatem, ko * izučil, začel obiskovati metali oddelek tehniške Sole in *ol končal, je Se vsedo 1954. leta kot livar. Potlej je bil tc tehnik v energetskem gospodar železarne. Zaradi stoko vnosu želje po znanju so ga po stari postavili za asistenta vodji plinskih generatorjev. Vodil pri plinskih generatorjih, tekočih goriv in pozneje but postajah. Tako je tudi njegovega sodelovanja delavcev, ki si je prizadevala za membo vira ogrevanja peči v ji niski valjarni. Kljub mnogim ovi so uspeli najti prehod z gen era turškega plina na itke nje tekočega goriva. Zdaj je 1 kot deset let asistent v enerarta gospodarstvu, ki deluje v okviru iskovalnega oddelka železarne, dolžen je za tehnolojnjo ognpvi Živeti življenje vsak dan 2 boleznijo ne pomeni vedno živeti nesreč-jb prazno življenje — Andrej Okorn iz S trn hi m je sam predpisa/ najboljši recept: delo in optimizem k da bi ravno pričakovala [»vitega v odejo ob topli j - roko na sne — kdo pa jbj podobnega. če gre na fbolniku Toda ob žaganju nt* srebate vsak dan tudi avega. kaj šele nekoga, ki jjmente o stoodstotni inva-vle malo kasneje sem hol j \*i Andreja Okorna, ko je raz-[it »i je razen žaganja desk :* marsikaj takega, kar mu Ife uposji misli in roke. vedri |a duha ter odganja ne-_ nje Recept je kaj pre-Jtvljenje ponuja ogromno, jr vzeti zase pravšno J§ Dfcnrn iz Sirahin ja. ">/» let ly, decembru letos, je le eden {.."/jega števila bolnikov, ki rljenju ohranjajo umetne Vem s tako trditvijo se Okorn ne strinja povsem. K*/, ki namesto njegovih _ rtrat na teden čisti njegovo ■jrpnv gotovo sijajen dosežek m, vhnike in medicine; pred Eototimi leti za holnika. ki Tjjtoovedale ledvice ni hilo ver krrenajanja ledvic pa je v bjaedi«ini se dokaj malo. ijft ur na teden moram Fj * svojimi umetnimi ledvi-fnvi Andrej Okorn. »To je i malo: ves ostali ras pa je m*m pozabiti na to. da si J k ti Življensko pomemben |a*rfuži več. da ne zmoreš ver i fizičnega dela . . . »Pravza-^. arečo. da mi dializa ne iaobenih težav, nič me ne lahko, jem, kar hočem.« piv si človek lahko skorajda ^hoiezni napravi ali tragedijo **jde v sebi dovolj moč" i, da ^r* 'jd življenja tudi neprijetne >/«orjo in sposobnostjo, ki so »m vsem, le najti jih včasih it v nebi. Andrej Okorn je pač »»drugo pot: zato tudi pravi. rtailiMtor res ohranja zdravih enkrat več pa je treba vo-I * olje. Ko se je pred dvema Taajtnjil »i ni dovolil, da bi |p da je že dolga leta vedel I*/, neozdravljivo bolezen, pri->i> tok slovesa od aktivnega jieta je delal v tovarni IBI v rfivxlelavci so dobro vedeli za ■ktolezen. čeprav nikakor ni \ ft bi se morda zaradi si a h l/Mja moralo kaj poznati \/ njegovem delu. Ko se po jjg ntanje njegovih ledvic ni i je prirojena bolezen le se napredovala, so mu zdravniki predlagali dializo Se pred štirimi leti je bilo v Kliničnem centru kaj težavno dobiti tistih petnajst ur diali ziranja na teden, saj je bilo aparatov premalo Okorn se spominja, da so v nujnih primerih uporabljali tudi en sam aparat za dva bolnika. Sodelavci so Okorn U hoteli pomagati in tako je delovna organizacija kupila diali-zator. Sprva so vsi skupaj mislili, da ho lahko Okorn imel aparat doma. kar bi bilo seveda zelo udobno in kar preveč idealno, vendar pa bi domači nosili pri tem le preveliko skrb Tako so aparat postavili v Klinični center: Okorn sam si je lahko izbral čas. kdaj ga uporablja, kdaj naredi tam za svoje zdravje obvezni »šiht«. Aparati za dializo so namreč v kiju ceni štiriindvajset ur na dan in ni ravno prijetno, če so proste ure za dializiranje za nekoga ravno ponoči »Dve leti sem delal še polni delovni čas, popoldne pa sem tri dni v tednu hodil na dializo v Ljubljano; prav takrat sva z ženo tudi zidala hišo in skoraj ni bilo časa, da bi na bolezen mislil z druge, bolj črne plati. Verjel sem in Se zdaj verjamem, da se ledvični bolnik lahko docela rehabilitira; za to pa mu je seveda potrebna na j raznovrstne jša aktivnost. Poglejte, sam sem tekst i-lec in še drugega nimam pri roki. sedem h goblenu ali tapiseriji in odganjam misli in občutke, ki jih imajo le invalidi, vendar pa vem, da ne smem dopustiti, da bi mi načelo voljo do življenja, vedrost in vital-nost. s katero ^i pomagam skozi bolezen <■ Prav zato si je Andrej Okorn v svoji novi hiši v Strahinju v kleti uredil delavnico; ko jo razkazuje, se mimogrede opraviči, da ni pospravljena — toda kdo bi verjel, da se delavnica uporablja, če bi bila bleščeče pospravljena Z nemajhnim ponosom razkazuje ročno električno orodje za obdelavo lesa in drugih materialov in verjeti mu je. da za razna popravila še ni poklical v hišo nobenega obrtnika. Sam se je lotil postavljanja barake, v kateri ho hranil premog, zato je tudi hitel z ročno električno žago obdelovati deske, da ga ne bi prehitelo slabo vreme. No. tudi vreme, posebno. «il je tudi o svojem sode-% pri podobnih delih v drugih Tudi sedaj razmišljam o nekaterih izboljšavah. veril z izračuni in potlej predlagal rekonstrukcijo peči. Odobrili so jo. Med rekonstrukcijo sem izučil posado, kako je treba delati pri peči, saj je to nadvse pomembno zaradi varnega obratovanja. Še isto leto je začela rekonstruirana peč delovati. V enem mesecu poskusnega obratovanja je pokazala odlične rezultate.« Racionalizacija Janeza Breganta pomeni posebno v času energetske stiske veliko pridobitev. Predelana peč porabi fnanj plina in nafte, zahteva manj vzdrževanja, bolj gotovo in varno obratuje, predvsem pa omogoča boljSe rezultate pri žarjenju. Tako so samo lani v železarni na račun izboljšave te peči prihranili dobrih tristo milijonov starih dinarjev. Zato so avtorja tudi izbrali za najboljšega novatorja v letu 1978. »Nagrada mi veliko pomeni,« je povedal moj sogovornik. »Je priznanje za dolgoletni trud, za strokovna prizadevanja. Prav tako je potrditev pravilnosti mojih iskanj. Tega sem posebno vesel zaradi nekaterih težav, ki so jih ovirala. Nagrajeni predlog sem uspel izoblikovati, kr sem se iskanja lotil iz pravega zornega kota. Pa vztrajal sem kot vedno. Tudi sedaj razmišljam o nekaterih izboljšavah, toda za uresničevanje idej je potrebno veliko časa.« Prost ni nikoli. Ni samo delavec v železarni ni novator. ampak se posveča še mnogočemu. Njegova skrb sta družina, žena in hčerka, pa izgradnja lastne hiSe v Planini pod Golico. NajprijetnejSe razvedrilo mu je glasba, igranje na orgle in harmoniko. Je predsednik DruStva goji-teljev malih živali na Jesenicah in ljubitelj predvsem plemenskih zajcev. Toda. vse to so že druge poti njegovega življenja. Vsaka zase pomeni svojo zgodbo o Janezovi dejavnosti, ki je tudi gibalo njegove ustvarjalnosti. S. Saje GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA vilno mišljenje, da bo takšna naložba koristni] za vse člane. Vsi kooperanti so danes zadovoljni, da je skladišče zgrajeno. Lahko bodo oddali svojo pogodbeno količino krompirja, čeprav je trenutno malo slabša prodaja, vendar jo bo mogoče vskladiščiti. Pričakovati moramo, da bodo situacije pri prodaji krompirja zelo različne in bo združenim kmetom v v veliko korist, ker bodo vedno lahko oddali dogovorjene količine krompirju. S 300 vagonskim skladiščem bo Gorenjska kmetijska zadruga omogočila, da bo vsem trajnejšim kupcem Rehherger Jone: iz Zgornjega Brnika ima />ogodho , temeljno zxi-družno enoto Cerklje ZjU oddajo krompirja. Od pogodbene količine 15 ton ga je do sedaj oddal 10 ton, z. zadrugo pa namerava pogodbeno sodelovati tudi v prihodnjem lem. Pogodba mu omogoča odplačilo kreditov, gnoji/ in semen na jesen s pridelkom. S poslovanjem in odnosom zadruge je zadovoljen, saj ima razumevanje za razne težave, le-te namreč kljub pogodbenim odnosom nastajajo zaradi tržnih razmer. S pomočjo moderne mehanizacije je krompir zelo hitro v skladišču. Za praznik republike želimo vsem kmetovalcem, poslovnim sodelavcem in delovnim ljudem še veliko delovnih in poslovnih uspehov G L, A S 24.STRAN. TOREK, 27. NOVEMBRA Narastek iz širokih rezancev Hitro narejeno in okusno Potrebujemo: 250 gramov širokih rezancev, sol, 200 gramov kuhane lunke, 2 jajca, 4 žlice mleka, 50 gramov naribanega ementalca in 50 gramov na kocke narezanega ga uda, muškat, poper. Rezance skuhamo v slani vodi, odlijemo in od-cedimo. Šunko narežemo na rezine. Jajca in mleko zžvrkljamo in osolimo. Tretjino rezancev damo v pomaSčeno ognjevarno posodo (v jensko ali podobno), nanje pa damo polovico Sunke, sir, potresemo z muSkatom in poprom ter osolimo. Na vrh damo preostale rezance in polijemo z mlekom in jajci. 35 minut pečemo v pečici pri 200 stopinjah. Zraven ponudimo endivijo in kozarec mrzlega piva. Suhe fige v vinjaku BORAGA To aromantično rastlino, ki po okusu nekoliko spominja na kumare, pogosto gojijo čebelarji, da hi z. njenim vonjem privabili čebele. Boraga je enoletna rastlina i/, istoimenske družine. Njene ndade liste dodamo lahko solati in kislini kumaricam, cvete pa uporabljajo danes predvsem za garniranje sadnih kup. Veselo na sneg 1/4 litra belega vina, zvrhano žlico sladkorja in lupino ene limone zavremo, dodamo 250 gramov suhih fig in 25 minut kuhamo. Dodamo še dva mala kozarčka vinjaka. Pustimo dva dni na hladnem in dobili bomo odlično močno sladico. Da bomo lepše DRUŽINSKI POMENKI r Brinove jagode Temno modre ali pa rdeče brinove jagode so posušeni plodovi zimzelenega grma ali nizkega drevesa, ki raste skoraj po vsej Evropi in celo Se visoko na severu. Brinove jagode se uporabljajo največ za kuhanje brinovca ali gina, v kuhinji pa kot začimba. Ker so jagode mehke, jih pred uporabo zlahka zmečkamo z navadno žlico. Brinove jagode dodajamo kislemu zelju, divjačini, svinjini. merjaSčevi glavi, omakam, zeljnati solati in podobno. "1 Kapa in rokavice Še je čas, da si za sneg sple-temo veselo kapo in rokavice — palčnike. Kar beli naj bodo, poživimo pa jih z rdečo volno. Rob kape in zapestja rokavic naj bodo rdeči. In ne mučimo se, da bi pletle srčke sproti. Zelo enostavno se jih da kar našiti: iglo vbada-mo tako, kot leže zanke osnovnega pletiva. Trepalnice bodo lepše, gostejše in daljše, če jih bomo najprej močno namazale z maškaro, nekaj minut počakale, da se tuš posuši, potem pa s čopičem nanesle nanje puder in še enkrat uporabile maškaro. Seveda moramo zvečer tuš dodobra očistiti s trepalnic. Ni nujno, da se pri pletenju otroškega puloverja mučimo z zahtevnim norveškim vzorcem. Zanimiv in vesel pulover bo tudi, če le malo drugače pletemo; ne kombinirajmo barv vodoravno, temveč malo pošev, pa bo čisto drugačen. In če hočete, naj bo tudi rokavica vsaka drugač ne barve ... Verica — Kranj Stara sem 14 let, visoki 160 cm, tehtam pa 49 kg. Pro-sim svetujte mi model pla.Va Vzorec blaga prilagam. \^ iS*" 11*" > i* % \ C E ■ "'2 Vf ■tri [pa ufa Mi Odgovor Model je zvonast. Ima eno-redno zapenjanje do vrha *• delca, žepa pa sta v Sivih Zadaj je sedlo ravno tako zaokroženo kot spredaj, po sredini pa je cela guba. Dolžina na i pokriva kolena. m Anica Jenko, H.a razred osnovne šole Davorin Jenko v Cerkljah Prikrajšan otrok Letošnje leto imenujemo mednarodno leto otroka. Že ime pove, da je to leto posebej posvečeno otrokom, zato bi morali še bolj skrbeti, da bi živeli čim bolj srečno, sproščeno mladost. Po lastnih izkušnjah vem, kako težko je biti za kaj prikrajšan, za tisto, kar drugi otroci imajo. V čem je moja zapostavljenost? Zelo težko sem izgovarjala nekatere glasove. Domači so mislili, da se bo ta napaka sama od sebe popravila, toda stanje je ostalo vedno enako. Zaradi tega mi je bilo zelo hudo. Bala sem se očitkov, ki so padali name. Velikokrat sem na skrivaj jokala, toda nisem si mogla pomagati. Naj sem se še tako trudila, vseeno nisem uspela premagati šestih glasov. Če sem se s kom pogovarjala, sem morala tudi po večkrat povedati eho in isto besedo, da so me razumeli. Ko so drugi opazili mojo govorno napako, so se smejali na moj račun, se norčevali iz mene ter za hrbtom govorili češ, ta še govoriti ne zna. V prvi razred sem šla zelo nerada. Sošolci in tudi sošolke so se norčevali iz mene. Ta krivica me je zelo bolela, najraje bi umrla, se zakopala v zemljo, da me ne bi bilo več. Vem, da je nekoč mamica odšla na govordne ure k razredni učiteljici. Pogovarjali sta se tudi o tem. kako bi odstranili mojo nadležno napako. Ko se je vrnila, mi je omenila, da bom morala v bolnišnico. Nekaj dni pred koncem šolskega leta sem odšla. Preveval me je občutek, da se bom domov vrnila prerojena, čisto drugačna kot sem bila. Tisti štirje dnevi so se vlekli. . . Doma popolno razočaranje; moja napaka je bila enaka kot prej. Obšla me je potrtost, žalost, kajti vse bolečine, ki so bile med operacijo in pa njej. HO bile zaman. Upanja nisem imela več. Zopet je bilo treba v šolo, zopet so se ponovili očitki, norčevanja, posmeh. Spominjam se, da sem nekoč neko deklco. ki je bila malo starejša od mene. prosila za žvečilni gumi. čeprav sem podzavestno čutila, da me zapostavlja kot drugi. Zla slutnja se je uresničila; zabrusila mije, naj se preje naučim govoriti, potem pa naj prosim za žvečilne gumije. Hodila sem ie v četrti razred, ko je prišla zame odrešilna ura. kot pravimo. Učence četrtih razredov so namreč povabili na zdravniški pregled. Po odkriti okvari so me določili, da bom hodila i Kranj na govorne vaje. Redno sem prihajala vsak teden v zdravstveni dom. Pni dan so moj govor posneli na magnetofonski trak. da smo potem ob koncu primerjali moj napredek. Počasi, toda vztrajno sem napredovala. V petem razredu je bila moja zadnja vaja Odtlej govorim povsem normalno. Ali je bilo sploh treba (oliko let trpeti poru žanja. čakati, kdaj se bo samo popravilo? Kako zgodaj, kako na lahek način, bi mogli odstraniti napako £<• zdavnaj prej če bi starši vedeli za pravo pot. Mnogokrat zakrivijo otrokova trpljenja nevedni ah malomarni starši, vzgojitelji t šolah, površni zdravniki i ambulantah Pripis: spis je bil nagrajen na medšolskem tekmovanju za naj-boljša literarna in likovna dela. ki ga je objavila Ljubljanska banka - Temeljna banka Gorenjske LITERARNA UGANKA Mojster je Krabatu velel, naj mu sledi. Brez besede mu je posvetil po strmih lesenih stopnicah na pod-' strešje, kjer so prenočevali mlinarski hlapci. Krabat je pri svetlobi sveče naštel dvanajst nizkih pogradov s slamnjačami, šest na eni strani prehoda, šest na drugi; in poleg vsakega skrinjo in stolec iz smrekovine. Na slamnjačah so ležale pomečkane odeje, na prehodu nekaj prevrnjenih pručk, tu pa tam tudi kakšna srajca ali obujek. Vse je kazalo, da so morali hlapci na vrat na nos poskakati s pogradov in odhiteti na delo. Nedotaknjeno je bilo samo eno ležišče. Mojster je pokazal sveženj z obleko pri vznožju: »Tvoje reči!«' In je odšel in odnesel luč s seboj. Krabat je ostal sam v temi. Počasi se je začel slačiti. Ko je segel po čepico, je s konci prstov zatipal slamnati venec. Ah, saj res, še včeraj je bil eden izmed treh kraljev — kako daleč je že to. Hropotanje in topotanje mlina se je slišalo tudi na podstrešje. Se sreča, da je bil na smrt utrujen. Komaj se je zleknil na slamnjačo. ga je že zmanjkalo. Spal je ko klada, spal in spal — dokler ga ni prebudil pramen svetlobe. Vprašanje: češkoslovaški pisatelj po katerem sprašujemo, je eden najboljših sodobnih mla- Zagledala sem prve snežinke V soboto je močno deževalo. Šivala sem oblekice za punčko. Iz tople sobe sem kukala skozi okno. Strašno sem si želela, da bi se dež spremenil v sneg. Kar naenkrat me je poklicala mamica in rekla, naj pogledam skozi okno sneg. Mislila sem, da se mamica šali. Pogledala sem skozi okno in videla, da se mi je želja izpolnila. Bele snežinke so se igrale v vetru in rahlo padale na tla. Prvih snežink sem bila zelo vesela. Tatjana Bašar. i v i osn, io|e l.uciian Seljak. K rani S ŠOLSKIH KLOPI dinskih pisateljev. Dobil je več najvišjih nagrad za mladinsko literaturo — evropsko, zahodno-nemško in nizozemsko. V slovenščino so prevedene naslednje njegove knjige: Mala čarovnica, Mali povodni mož, Strahek, Razbojnik Rogovilež. Najuspešnejše delo pa je ravno Krabat, iz katerega je odlomek. Kateri pisatelj je to? Odgovor napišite na dopisnico in jo do ponedeljka, 10. decembra, pošljite na naalov: ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pija-deja 1 — S šolskih klopi. Izžrebanca čaka prikupen kemični svinčnik in komplet Glasovih značk. Pa srečno! Vsem mladim bralcem, sodelavcem in njihovim mentorjem čestitamo ob rojstnem dnevu naše republike. Še posebno pa čestitamo cicibanom.! ki bodo v teh dneh sprejeti v zvezo pionirjev. g M I H jjfali it ■m ifa Zima Nos, nis, nes, listje padlo je z dreves. Zima kmalu bo prišla, prinesla mraza in snega. Nis, nes, nos, zebe nas pod nos. Zima je že tu, dosti je snega, ledu. Damjan Kovačič. (». c r. osn. prof. dr. Josip Plemelj. Bled 1' Pri spominskem! obeležju Moj dedek je bil partizan l\>k ni u Joža. V sredo me je vzel n s,n gozd. da bi mi pokazal |ui-tia»,*w/U taborišče Orlovo gnezdo \ stniitf|^<' nad Mlinco. Pot je bila iliJp nevarna. Pod skalami in mul km bukvami sem zagledal spm| ploščo in ostanke taborila Življenj«* partizanov j«- bilo veH Rad poslušam partizanske rfqp| Jure Košir. I r. osn. šole . v Mojstrani »-»n/C h imtir- i k 4 A nrvirv. ni \ n^. I A /-k/f*. SI SEVER JERNE)A 1.A »SNOVNA SOL A CVETKO &°LAfc SKOPJA LOrVA t w fVIZIJA I. DEC. zemlja — ponovitev m sliko PriSel je pevec ;e dežele rirnbna lučka, nenja m Madžarska za natančno tehtanje u nimajo pojma — oddaja iz cikla ...v. >.telo Uptmdolina Rezija«. ljium«ntarna oddaja j Tototoj: Trnova pot -m nadaljevanka t Uri volka. angleSki film C >>om«t Radnički : Stimta 'pakti v odmoru /jibeni medigra ^Urk« Borac : Bosna — f'" Wm lli^prt*ho» i Jean Staplletori i E Li/ollin« London je moj — fnadaljevanka I tVfcetnik L '/nrdove pustolovščine, jdifeo-italijanski film I dnevnik <,»>"Wne ■bfiiVvnik Kjjaiuimentariia odda ia , —« danes, jutri ('A/ve/erni filni I. program: Mpfli ■aH** mladost i Ml in Maja , »tr^ii* (ti««"« , / ••<- -k a oddaja ((if»jn)ii doher rian y/Wn» torka ttbimtki film '.•>.)»k..|t V7" a'" doku/ sfiif ■ t /« SVETLOBA PO- '/TM *>' iedn<> znniniti < > , Ijnilha je prerij /><> tki glrtftdiškcmit bese <)(liija se nk i d i gltti l,t Mnhelr. H,i $ii -biltenu. Putru lpi. tli d i h'r '■»li Večino se,i idjenju prečit i/<> i iruiltu gostilni \'e "ifi drugega kut stm umilni' trije SO.OO Naša leta. T V nadali 21. Ml Popotovanja 21.4«) TV dnevnik 22. (k) Športni pregled 22.45 Plesni orkester RTV Sarajevu ponedeljek 3. DEC. H. 55 10.00 II. K) 14.55 1K.OO 17. K) 17.15 1 7.35 18.OO 1S.20 18..JO 18.35 18.45 19.15 1 9.JO 20.00 21.15 21.55 22.10 XV v šoli: Zlogovanje, Zadarski arheološki muzej. Ivo Vojnovič TV v Soli: Materinščina. Risanka. Biolog. |,i TV v soli: Za najmlajše TV v šoli — ponovitev TV v soli — ponovitev Poročila Vrtec na obisku Moj dedek je bil partizan. II. del Botanik, dokumentarni film Delitev osebnega dohodka na osnovi inovacij, oddaja iz cikla Pot do pravične in spodbudne delitve Odbojka, oddaja iz cikla Pravila igre Mozaik Obzornik Mladi za mlade Risanka TV dnevnik S. Rozman — F. Uršič: Vrtačnik. T V drama Kulturne diagonale Mozaik kratkega filma TV dnevnik Oddajniki II. TV mr«eže: 1«.55 Test 1 7.10 TV dnevnik v madžarščini I7.3G TV dnevnik 17.45 Minji. lutkovna oddaja 18.00 Mali šlager 1 ft. 15 I /.obra Jeva I na oddaja 1H.45 Glasbena medigra 18.50 Športna oddaja 19.20 Sport v karikaturi 19..JO TV dnevnik 20.00 Aktualnosti 20.30 Izbrano i/, sporeda . 21.00 Poročila 21.10 Celovečerni film \ TV Zagreb - I. program: 17.15 TV dnevnik 1 7.35 TV koledar 1 7.45 Minji. lutkovna oddaja 18.00 Mah šlager 18.15 Ekskurzija - izobraževalna oddaja 18.45 Mladi za mlade 19.«) TV dnevnik 20.00 TV drama 21.1 O Glasbeni trenutek 21.15 Življenje filma 22.00 TV dnevnik 4. DEC. 9.15 TV v soli: Moj dom. Ali ste vedeli. I)nevnik 10 IO.OO TVvSoli. Dokumentarni film Kisanka. Glasbeni pouk. Začetki pismenosti 1H.25 Šolska TV Merjenje neproizvodnega dela. Minulo delo. Skupnost enakopravnih narodov 1721) Poročila I 7.25 Cez tri gore Kvintet Savski val 1 7.5() Pisani svet 18.25 Mozaik IH.IO Obzornik 1H.40 Hidak'- mostovi, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.10 Risanka 19. JO TV dnevnik 20'K) Živeti drugače. dokumentarna oddaja 20.45 H Fallada Človek hoče navzgor T V nadaljevanka 2 1 4U Komorna glasba skozi stoletja. serijska oddaja 22.10 TV dnevnik Oddajniki II. IV mreže: I«55 Test 17.IO TV dnevnik v madžarščini 17.JO TV dnevnik 1 7.45 Pionirski TV studio 18.15 Književni klub 18.45 Glasbena oddaja 19.:JO TV dnevnik 20.00 TV drama 21.25 Včeraj, danes, jutri 2 1.45 Znanost T V Zagreb - I. proirram: 15.20 TV v -soli I 7. 15 TV dnevnik 1 7 M5 TV koledar 1 7.45 Pionirski TV studio Ar7 rdel j a V oddaji MEHIKA POD SVOJIM NEBOM hitmo tokrat spoznali Me xifi> Cit\. eno najbolj niz /tri»stranih mest nit svetu. (Ilavna uliett je dolga ).° kilometrov. Me.vieo City •ma okrog 14 milijonov prt'bivahev in znanstveni ki su izračunali. da jih bo inii-l leta 2(MM) če okoli :\2 milijonov Oddaja pred starl/ti gos/iodarsko in kulturno rast tega z na me nitffja središču Sreda Film CIKLUS iranske f>ti režiserju Ihtriusu Me liri/i/u je polttu'tm delu. nttfperjeno proti korupciji t Iranu /godbo sv odri/o okoli bolnišnice. i koten na/ bi pomagali bolnikom. ti i resnici predstavlja pro star. v katerem nekateri ht tratijo na račun pri za de ti/i. Osrednjo junaku sto A li in njegoi hofni oče. He Člsi-r filma se /e odločil zo /na sem realistično ohror n a t o temo tihe 18.1/5 Književni klub 1H.45 Dnevnik K) 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualnosti 21,(K) Celovečerni film 22.50 TV dnevnik 5. DEC. 9.15 TV v šoli: Za učitelje. Moj doni 10.00 TV v šoli: Izobraževalna oddaia. Kisanka. Predšolska vzgoja 18.30 Smuk za ženske, posnetek iz Val d'Isera 17.10 Poročila 17..15 K. Peroci: Ankine risbe. otroška serija 17.60 Potovanje v deželo lutk. serijska oddaja 18.10 Ne prezrite 18.25 Mozaik 18.30 Obzornik 18.40 Kosovelovci. _'. del 19.1(1 Kisanka 19.10 TV dnevnik 20.00 Film tedna Ciklus, iranski film 21.40 «25 22.20 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini 17..«) TV dnevnik 17.45 Sezamova ulica 18.15 Izobraževalna odda ja 18.45 Popularna glasba 19.90 TV dnevnik 20.00 Aktualna sreda 21..10 Pop glasba 22.15 TV dnevnik T V Zagreb - I. program: I7.LB TV dnevnik 17.3» TV koledar 17.45 Sezamova ulica 18.15 Dokumentarni film 19.;«) TV dnevnik «« 20.00 Aktualna sreda 21..«) Pop glasba 22.15 TV dnevnik 22.30 Dokumentarni film Četrtek 6. DEC. 9.10 TV v šoli: Gibanje živih bitij. Evolucija živčnega sistema. Matematika. 10.00 TV Violi: Francoščina 10.30 TV v šoli. Kemija. Kisanka. Zemljepis 15.40 Šolska TV: Merjenje neproizvodnega dela. Minulo delo. Skupno*! enakopravnih narodov 1 H..'J5 Veleslalom za ženske, posnetek iz Val d'Isera 17.15 Poročila 17.40 Jakec in čarobna lučka. serijska oddaja 17.50 Helstromova kronika. I.del dokumentarnega filma 18.10 Mozaik 18.15 Obzornik 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje, o 2 1 od ti lasbeni alelie 22.50 Zabavno glasbena mldai.i TV Zagreb - I program- i: i.* I 7 15 1 7 15 18 |5 18 15 19 10 JI I INI 2 1 115 TV dnev nik TV koledar <)(roška oddaia I )nižbeiia t enia Zabavno glasbena oddati 'l*V dnev nik Kar bo. pa bo Ljubezenske /godbe »eri TV dnev nik I )iikiiui)'litai ni oilda ia Vseh vrst topljenih sirov — izdelki Zdenke, Belja. KZK in drugih — smo videli na policah samopostrežne trgovine ZIV 11. na Klancu v Kranju. Tudi iskani camem-bert je zraven. Veliko izbiro imajo tudi pri fondinih in ketehupih. Cena: siri 15,25 do 17.50 din ketehupi 21 do 30 din IZBRALI SO ZK VAS Bogato izbiro ženskih bund - puhovk imajo pri Murkini MODI v Radovljici. Velikosti od 36 do 48. Izdelki Univerzala in Topra. Barvne kombinacije so svetla modra, temno modra in rdeča. Seveda pa dobite tudi komplete. Cena: 8»0do 1.400 din Iz nove, debele frotiraste pletene tkanine so pri Al,-MIRI sešiti to modno in toplo jakno. V velikostih od 38 do 42 jih imajo na voljo v njihovi industrijski prodajalni v Radovljici. Barve: siva, kamel in rjava. Cista volna. Cena: 1.541 din DEŽURNE TRGOVINE VELETRGOVINE ŠPECERIJA BLED dne 28 11 1979 VSE PRODAJALNE V RADOV LJIŠKI OBČINI SO ODPRTE DO 16 ure Pri FCZINARJI' na'Jesenicah so dobili ruske prenosne televizorje SHII.IA-RIS, ekran 16 cm. Lahko ga priključimo na avtomobilski akumulator. Ima pa tudi priključek za slušalke Zajema VHV in UHV področje. Cena: 2.340 din FILM FILM B2EE1 FILM EEEI f|lm Kranj CENTER 1. decembra ital. barv. pust. SAFARI EXPRESS ob 16.. 18. in 20. uri. prem franc. barv krim. BUMERANG ob 22. uri 2. decembra domači barv. mlad. ZADNJA DIRKA ob 10 uri. ital barv pust. SAFARI EXPRESS oh 15.. 17. in 19. uri. prem. amer. barv. drame LOVEC NA JELENE ob 21 uri .'1. decembra amer. barv. drama LOVEC NA JELENE ob 16. in 19. uri 4. decembra amer. barv LOVEC NA JELENE ob 1«. in 19. uri 5. decembra amer. barv. drama LOVEC NA JELENE ob 16. in 19. uri 6. decembra franc. barv. krim Bl'-MERANCi ob 16. uri. sovj. barv drama MONOLOG ob 18 in 20. uri Kranj STORŽ IC 1. decembra ital barv. krim GRBAV-CKVA TOLPA ob 16. uri. ang barv VELIKA LJUBEZEN VORDA NKL SONA ob 18. in 20. uri 2. decembra ital barv. krim GRBAV CKVA TOLPA ob 14 in 18 uri. ang barv zgnd VELIKA LJUBEZEN LORDA NKI.SONA ob 16 uri. prem amer barv erot kom POMPOM DEKLETA ob 20 uri I decembra ital barv krim GRBAV CKVA TOLPA ob 16.. 18 m 20 uri 4. decembra amer. barv erot kom POM POM DEKLETA ob Iti. 18 in 20. uri 5. decembra amer barv erot POM POM DEKLETA ,.b Hi. 20. uri 6. decembra angl t.ii barv pust V ZLATEM TRIKOTNIKI MAMII. ob 18.. 18 m 20. uri kom 18 m krim Tržič I decembra amer barv drama LOVEC NA JELENE ob Iti m 19 uri prem amer barv biogral NKDOSKG I-I IVA SARAH BEKNHARDT ob 22 uri J decembru ilmnaii barv mlad ZADNJA DIRKA ob 14«> amer barv drama I.OYK< NA JEI.ENK ob Hi uri ital barv vomi BITKA ZA MAKKT oli 19 uri. pirem tram barv krmi Ml' MEKANI i ob 21 uri I detembra Hal barv pusi SAKAKI KXPRESS ob 17 uri .mm barv MO NOI.Ot; ob _'o uri t decembra Hal bal v pust SAKAKI K X PRESS ob 17 m |» uri *> decembra Hal barv krmi liRBAV <"'KVA l'OI.I'A uli 17 m ll> Bled I de« cmbni Kamnik IK)M I decembra b 2»! uri J de« embra |ap barv fantast Pl I KOCII.II Z \ESOUIA ..b 18 ,,, ju uri 1 de« embra ital barv |< > IK KKS PRAVA I JI "BEŽEN ..h 20 un i decembra iap barv fantast pti KOClI.O/. VESOLIA ..b 211 uri !i decembra Iran« barv /abav HKDKCA IN l'F.Kt 'TNlf'K K. ob Bohinj - Boh. Bistrica 1. decembra angl bat AGENT ST 1 ob 18 uri. _ fantast POROČILO Z VESOLJA 20. uri 2. decembra amer. barv west SIVI OREL ob 17 uri. amer barv ZLATI RANDEVU ob 20. uri 6. decembra zapad nem barv MED JASTREBI ob 20 un Skofla Loka SORA 1. decembra angl dokom ČUDOVITI SVET DIVJINE ob 18 uri. amer dokum TO JE AMERIKA ob 20 un 2. decembra amer. dokum TO JE AMERIKA ob 18 in 20 uri 4. decembra ind drama MOJ PRIJATELJ SLON oh 20 uri 5. decembra ind. drama MOJ PRIJATELJ SLON oh 18 in 20. uri 6. decembra amer krim VELIKI IZZIV oh 20 un 2eleiniki OBZORJE i decembra ital ak«n POT MAMIL oh 20 uri 2. decembra angl. dokum ČUDOVITI SVET DIVJINE ob 11 uri. amer drama BOBBV' DEEKKIELD ob 20 uri 5 decembra angl vojni NOC ORLOV ob 20 ur. Jesenice RADIO 1 decembra angl barv fantast MU I UK izouBLiENi v Času «.i< 1 7 in 19 uri 2 decembra angl barv fantast LJUDJE IZOUBUENI V ČASU nh 17. in 19 uri t decembra amer barv pust KONVOJ ob 17 m 19 uri 4. decembra amer barv pust KONVOJ ob 17 in 19 uri ."> decembra fran« barv kom kako POSNETI PORNO KII.M ob 17 m 19 un .Jesenice IM.AVZ 1 decembra amer barv KONVOJ ob 18 m 20 uri 2 decembra amer barv KONVOJ ob 18 m _'(> uri I decembra angl barv LIl'DJK IZGUBUKNI V C.ASI nh 18 m 20 uri -t decembra angl barv LJUDJE. 1Z- gubijeni v Času oh in m jO uri Kranjska gora I decembra smel ban dnina strahu ob jo uri Dovje — Mojstrana 1 decembra . iap barv V'IMNA V \ esolju ob 19 uri 2 de« embra amei baiv DNINA STRAHU »h l'i un G L, A S 26. STRAN TOREK. 27 Nij^iriMli RADIO Informativni- oddaje lah-i<> poHiuAatc na prvem programu vsak dan, razen nedelji- oh 4.30, 5.00, 5.30, « 00. 6 30, 7.00. 8.00. 9.00, 10.00 (danes dopoldne). 11 00, 12.00. 13.00, 14.00. 15.00 (dogodki in :>dmevi), 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00. 23.00. 24.00, v nočnem sporedu oh 1.00, 2.00. 3.00, oh nedeljah pa oh 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 (Radijski dnevnik). 22.00 23.00. 24.00. 1.00, 2.00 in 3.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam oh 8.30, 9.30. 10.30, 11.30. 12.30, 13.30, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30 in 19.00; na tretjem programu pa oh 10.00. 18.00 in 19.55. " l.DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Pionirski tednik 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja 11.05 Zapojmo pesem MPZRTV Ljubljana 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Zapojte z nami 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti Vrt v decembru 12.40 Veseli domači nape vi 1.100 Danes do 13.00 - Iz naših krajev — posebna obvestila 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Glasbena panorama 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak. 17.00 Studio ob 17.00 - zunanjepolitični magazin 18.00 Škatlica z godbo 18.30 Mladi mladim 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Vikija Aftiča 20.00 Sobotni zabavni večer 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Lirični utrinki 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in pouHtvarjalcev zabavne glasbe 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Radi ste jih poslušali 13.35 Glasba iz Latinske Amerike 14.00 Srečanja republik 15.30 Hitri prsti 15.45 Mikrofon za Branko Kraner 16.00 Nas podlistek F. Kafka: Vaški zdravnik 16.15 Lepe melodije 16.40 Glasbeni častno 7.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev 8.00 Pol ure za šanson 8.35 Nafti kraji in ljudje .8.50 Glasbena medigra 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Streorama 20.30 SOS - V soboto obujamo spomine 21 30 Ročk and roll v vsako slovensko vas 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konci programa Tretji program 10.05 Literarni dopoldan 10.45 Na krilih petja 11.15 Promenad ni koncert 16.00 Književnost jugoslovanskih narodov 16.20 Virtuozno in privlačno - Chopin, L. M. Skerjanc, Liszt, Suk 16.45 Glasba je glasba 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev 19.00 Minute stare glasbe — igra Collegium Musicum Maribor 19.30 Nove prevodne strani V. Nabokov: Glasba 19.50 C. Saint-Saens. Romanca za rog in klavir, op. 36 Jože Falout-rog, pri klavirju Aci Bertoncelj 20.00 Slavnostne igre v Salzburgu 1979 Giuseppe Verdi; Aida 22.50 F. Prešeren: Strunam Zakoni ,i Mi VVilhams 14 25 S popevkami po Jugoslaviji 15.10 Listi iz notesu 15 to Nedeljska reportaža 15.55 Pri nas doma 16.20 Gremo v kino 17 05 Populili lic opel ne melodije 17 50 Radijska igra Gerrv Jones Zavetje 18.42 Godala v ritmu 19.30 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT - Studio Sarajevo Glasbena tribuna mladih 9. mednarodno srečanje Glasbenih akademij - Rovinj 79 23.05 Lirični utrinki 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 V nedeljo se dobimo — šport, glasba in še kaj 19.30 Stereorama 20.30 Radio Študent na našem valu 21.30 Top albumov 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 19.05 Igramo kar ste izbrali 21.05 Sodobni literarni portret Niko Grafenauer 22.50 I .ilerarni n. - J. Ovscc pesmi kt urni Nove NEDELJA 2. DEC Prvi program 4.30 Dobro jutro! 807 Radijska igra za otroke Ede Tarna): Prinašalo toplote (prva izvedba) 8.52 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite. tovariši... 10.05 Panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušali! 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Obvestila in zabavna glasba 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.50 Pihalne godbe 11.05 Humoreska tega tedna M. Tvvain: PONEDELJEK 3. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8 08 Z glasbo v dober dan 8.25 Ringaraja 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Tone Mastnak: Urejanje skupnih pašnikov in priprava načrtov za obnovo 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam... 14.05 Pojo amaterski zbori 14.24 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Nafta glasbena izročila 18.25 Zvočni signali 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19,35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci 20.00 Kulturni globus 20.10 Iz nafte diskoteke -21.05 Glasba velikanov 22.20 Popevke z jugoslovanskih studiev 23.05 Lirični utrinki 23.10 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Ponedeljkov krizemkraž 14.20 Z vami in za vas 16.00 Svet in mi 16.10 Jazz na II. programu Esther Phillips - Doctor Ross 16.40 Od ena do pet 17.35 Iz partitur orkestra »William Gardner« 17.55 Filmski zasuk 18.00 Glasbeni cocktaiI 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza X. del: Otmar Cvirn in njegovi fantje 21.00 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 19.05 Aktualni problemi marksizma 19.25 Plesi in spevi 11.00 Človek in zdravje 11 10 En sam, za dva. za tri... (solistična in komorna glasba) 16.00 Aktualni problemi marksizma (ponovitev) 16.20 Tako muzicira jo 17 35 Jugoslovanska glasbena ustvarjanost in poust varjalnost Zbor Colegium cantorum iz Prištine na Dubrovniftkem festivalu 1979. 18.05 Nafti znanstveniki pred mikrofonom 18 20 Srečanja s slovenskimi skladatelji 20.00 Literarni večer France Prešeren 20.40 Stereofonski operni koncert 2145 Odmevi i/, glasbe glasbenega sveta: Ernest Bour in Simfonični orkester SVVF Baden-Baden na zagrebškem hiennalu 79 4. DEC. Prvi program 4 30 Dobro jutro' 8 08 Z glasbo v dober dan 8.30 \r glasbenih šol 9 05 Z radiom na poti 10 05 Rezervirano/.a 12.10 Danes smo izbrali 1230 Kmetijski nasveti - dr. Mirko Leskošek Izsledki preskušan ia gnojil v travinju v zadnjih treh letih 12 40 Po domače 13.00 Danes do 13.00-ih -Iz nafti h krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.05 V korak z mladimi 15.30 Zabavna glasba 16 00 »Vrtiljak. 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi: skladbe Kamila Maska 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Tipke in godala 21.05 Radijska igra Joan Johanides: Najčudovitejši večer najslavnejšega igralca 21.45 Lahka glasba 22.20 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 23.05 Lirični utrinki 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz obdobja swinga .. . z orkestrom in triom Gene Krupa 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Lahke note 16.40 Discomentalnost 17.35 Iz partitur orkestra Alfred House 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Danes vam izbira 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Torkov glasbeni magazin 21.30 Rezervirano za countrv glasbo 22.00 Pesmi svobodnih oblik 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo Predstavljamo vam pokrajinska središča Slovenije — Kranj — Jesenice 10.35 Moment musical 11.00 Tekoča repriza 11.20 Iz manj znanih oper 16.00 Radijska šola /.a srednjo stopnjo (ponovitev) Predstavljamo vam pokrajinska središča Slovenije — Kranj — Jesenice 16.30 Iz oper in glasbenih dram 18.05 Družba in čas: Irena Mrvič: Zveza komunistov v boju za socialistično demokracijo I 18.20 Minute za Igorja Ojstraha 19.00 Z našimi solisti — Tomaž Lorenz. violina — Andrej J are, klavir 20.00 Deseta muza 20.20 Salzburftki festival 1979 21.30 Dva pozabljena koncerta 22.20 Skupni program JRT — studio Zagreb Jugoslovanska glasba 6. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti— < dr. Jože Osterc: Raznolikost in gospodarski pomen klavnih lastnosti mladih govedi 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam .. . 14 05 Razmišljamo. ugotavljamo... 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Zabavna glasba 16.00 »Loto vrtiljak* 17.00 Studio ob 17.00 18 00 Zborovska glasba v prostoru in času (pesmi Pavla Sivi. h I 18 15 Naš gost 18:10 Odskočna deska -Ignac Junkar — bariton 19.25 Obvestila in zabavnu glasba 19 .15 Lahko noč, otroci' 1H •<•> Minute i ansamblom Toneta K met ca 20.00 Koncert za besedo - Aleksandra Murna 20.25 Johannes Brahms Kvintet v h-molu za klarinet, dve violini. violo in violončelo. op. 115 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Ot belin« 22 20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 23.05 Lirični utrinki 23 10 Jazz pred polnočjo Dollar Brand 00 05 Nočni program — glasba — Radio Maribor Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Paleta melodij 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Pet minut humorja 14.05 S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj 14.30 Iz naših sporedov 14.35 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Moderni odmevi 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe 17.35 Vprašanja telesne kulture 17 40 Iz partitur orkestra Heinz Hdtter 18.00 Kam in kako 18.00 Kam in kako na prepih 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama f 20.30 Melodije po pošti 22.15 Zvočni portreti — Montreux-73 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec1 programa Tretji program 10.05 Dogovori, odločitve 10.25 M. Lipovftek: 13. mladinskih skladb za violino in klavir 10.40 Slovenska in svetovna zborovska glasba 11.00 Učimo se srbohrvaščine in makedonftčine 11.25 Solisti in orkestri 16.00 Dogovori. odločitve ... 16-20 Ars antiqua 17.00 Iz komornih opusov slovenskih skladateljev 20. stoletja Marij Kogoj, Alojz Srebotnjak 18.05 Mednarodna radijska univerza 18.15 OttoNicolai: Odlomki iz opere »Vesele žene Windsorske« 19.30 Izbrana proza I.Turgenjev: Jesensko cvetje 19.50 Aram Hačaturjan: Toccata za klavir 20.00 »Spoznavajmo nova imena« 22.00 V nočnih urah 22.50 Literarni nokturno J Rulfo: Zato, ker smo tako revni ČETRTEK 6. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Mladina poje MPF Celje 79(8): DPZ: Sremska Mitrovica, Skopje. Maribor 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za . . . 12.10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti -dr. Jernej Crnko: Rezultati poskusov z vegetativnimi podlagami za jablane 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00-ih -Iz naših krajev 13.20 Obvestila in zabavna 13.30 14.05 14.20 14.40 15.30 16.00 17.00 18.00 18.15 18.3.1 19.25 19.35 19.45 20.00 21.05 21.45 22.20 23.05 23.10 Priporočajo vam ... Enajsta šola Koncert za mlade poslušalce Jezikovni pogovori Zabavna glasba »Vrtiljak« Studio ob 17.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. Lokalne radijske postaje se vključujejo Ludvvig van Beethoven: Sonata v A-duru, op. 101 Obvestila in zabavna glasba Lahko noč otroci! Minute z ansamblom Jožeta Kampiča Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Z mladimi slovenskimi književniki Lepe melodije Plesna glasba iz jugoslovanskih študijev Lirični utrinki Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Vedri zvoki 13.30 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16 40 Jazz. klub - Gost kluba: Ivo Meša 17(1' Iz partit ur zabavnega orkest ni RTV Ljubljana 18 (Ml Danes vam izbira 18.40 Koncert v nt mu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Beseda v rocku 21.00 Zavrtite, uganite 22.00 Akordi za sanjarjenje 22.45 Zrcalo dneva »2,55 Glasba zakonec programa Tretji program 10.05 Radijska šola za višjo stopnjo Nepal 10.35 Poje sopranistka Vilma Bukovec 1 1.00 Tekoča repriza 16.00 Radijska šola za ■višjostopnjo Nepal 16.30 Variacije na temo . . 16.45 Pavel Šivic: Variacije za violo in klavir 17.(KI Ura zManueloni de Fallo 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Dunajski slavnostni tedni 79: ciklus godalnega kvarteta La Salle 19.45 Marijan Lipovftek igra svoje Fragmente na ljudske motive 20.00 Izftloje 20.15 Štiri baročne kantate 21.35 V duhu starih zgledov .. . 22.50 Literarni nokturno S. Majcen: Sveti hram J 7. DEC. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z glasbo v dober dan 8.30 Glasbena pravljica Brata Grimm — M. Vodopivec: Rdeča kapica 8.40 Nafti umetniki mladim posluftalcem 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za ... 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti Alojz Zega: Požarno varstvo gozdov na Slovenskem krasu v letu 79 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naftih krajev 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam , 13.50 Človek in zdravje 14.05 Iz pravljičnega sveta P. I. Čajkovski: »Trnuljčica« - suita iz baleta. op. 66a 14.25 Nafti posluftalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Zabavna glasba 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Od arije do arije 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z blejskim kvintetom 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Glasbeni intermezzo 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki 23.10 Prostor za reprize 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Jazz v komornem studiu Trio Masahiko Sato 13.35 Znano in priljubljeno 14.00 Z vami in za vas 17.10 Odrasli tako. kako pa mi? 17.35 Odmevi z gora Mitja Kosir: To in ono s planinskega sveta 17.45 Vodomet melodij 18.40 Koncert v ritmu 18.55 Razgledi po kulturi 19.25 Stereorama 20.30 Stop pops 20 21.45 Iz francoske diskoteke 22.00 S festivalov jazza — XX. jubilejni mednarodni festival jazza Ljubljana-79 (VI. del): Joe Henderson 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa Tretji program 10.05 Radijska ftola za nižjo stopnjo Meljejo, meljejo mlinska kolesa 10.35 Na ljudsko temo 11.00 Jezikovni pogovori 11.15 Gozdovi najlepša vam hvala 11.30 Mozartova glasba za čembalo in orgle Ki oo Radijska ftola za nižjo stopnjo Meljejo, meljejo mlinska kolesa 16.30 Pota nafte glasbe 17.15 Arije in monologi 18.05 Ekonomska politika 18.20 16 strun in eden 19.00 Radijska igra Vesna Krmpotić. Kantomat ika 20.00 Klavirske minut ure 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.15 M. Bravničar: Dva prizora iz opere Hlapec Jernej 22.50 Literarni nokturno RADIO TRIGLAV JESENICE l'KW-FM področje /a radovljiško občino H7.7 megaherza - Gornje, savska dolina |l)3,H me-gahi-r/.a — Jesenice in okolica IIKUi megaherza srednji val 14'to K H/. Petek: 16.03 Lokalna poročila — obvestila - 16.30 Kulturna oddaja -Morda vas ha zanimalo — Kaj je novega v Produkciji kaset in plošč RTV Ljubljana Sobota: 16.03 Lokalna poročila — obvestila. lf>..!<> Kani danes in jutri - Jugo-ton vam predstavlja -Morda vas bo Kanin: do Nedelja: 11 (1.1 Mi pa nismo se uklo-iili - Koledar vaz-nejftin dogodkov i/, preteklosti — Reklame — Nedeljska kronika -obvestila - 12.0X1 Čestitke — Morda vas bo zanimalo Ponedeljek: 16.0') Lokalna poročila - obvestila - ln..'l() Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo — Minute z. narodnimi pesmimi Torek: 16.03 Lokalna p« — Obvestila -Oddaja za mI*H Morda vas 1«, ani Sreda: 16.0.1 Lokalna - Obvestila Stop zeletiH luč - da vas bo zanimali Četrtek: 16 03 Lokalna - Obvestila NaA obzornik vas bo zanimalo domače za vas KAN? i INEX I NT ER EX PORT TOZDINEX Potovalna agencija Ljubljana Inexovo turistično poslovalnico na Titovi 25 v Ljubljani pozna že precej Goret*««, saj so tam poleg raznovrstnih počitniških in izletniikih aranžmajev na voljo t»* letalske vozovnice za INEXOVE in JATOVE domače proge. Iz njihove ponudbe aranžmajev: SILVESTROVANJA: GARDSKO JEZERO, 4 dni. odhod 30. 12. MADEIRA, 3 dni, odhod 30. 12. TOZEUR - TUNIZIJA, 3 dni, odhod 30. 12. SMUČANJE: AVSTRIJA: BELO JEZERO, DORFGASTEN ITALIJA: ŠESTO (Dolomiti) ČEŠKOSLOVAŠKA: NOVA LESNA (Visoke Tatre) LIECHTEN8TEIN: MALBUN Omenjene kraje in aranžmaje vam bomo malo obširneje predstavili prihodnji?. PRIJAVE IN INFORMACIJE: 1NKX, poslovalnica Ljubljana, Titova 25, telefon: 061 - 3 12-995. 327-947. 3!:4<< ALPETOUR Turiaticna poalovalnica v hotelu Crcina, tel. 21-022. 23-883 Turi.Uf na poalovalnica v Radovljici, tel. 76-189 Turiaticna poalovalnica v flkofjl I.oki. tel. 80-080 KOMPAS JUGOSLAVIJA I at j j tkM NA SILVESTROVANJE KOMPAS je tudi letos pripravil pestro izbiro sil vest rakih aranl-majev v domovini in tujini. Zanje so značilni bogati programi in dobro izbrani kraji in hoteli. MEDULIN - odhod 28.12. 6 dni, avtobus, polni penzioni in silvestrovanje v hotelu BELVEDERr' s pokritim bazenom, športnimi tereni, izleti v Pulo, Limski fjord w Poreč (doplačilo), otroci 20 do 30 SF popusta. Cena: 2.270 din. MALI LOŠINJ - odhod 28.12. 6 dni, avtobus, polni penzioni in silvestovanje v hotelu AUR0RA I bazenom, sauno, športnimi objekti, trim stezo, izleta na Susak m Val Lošinj. Cena: 2.690 din DUNAJ - odhod 30.12. 3 dni, avtobus, ogledi znamenitosti Dunaja, ogled OPERETNE PREDSTAVE in SLAVNOSTNI NOVOLETNI PLES Cena 3.500 din GRAZ - odhod 30. 12. 3 dni, avtobus, kmečko kosilo v LIGISTU, slavnostni obroki in cocuili NOVOLETNI PLES z jedačo in pijačo, ogledi. Cena: 3.500 din. PRAGA - odhod 29. 12. 5dni, avtobus, ogledi, silvestrovanje, nakupi, polni penzioni. Cena 4.000 din CATANIJA - SICILIJA 3 dni. avion, izleta na ETNO in v TAORMINO. ogledi, silvestrsb večerja. Cena 5.800 din. x V NOVO LETO NA SMUČIŠČIH PAMPEAGA Odhod: 29. 12. 8 dni, avtobus, 7 polnih penzionov v hotelu /. pokritim bazenom, neomejena uporaba žičnic na izrednih smučarskih terenih na višini od 1.750 do 2.250 metrov, sil vest rska večerja. Cena: 7.000 db 7.900din (odvisno od sobe) INFORMACIJE IN PRIJAVE v vseh poslovalnicah KOMPASA! Jesenice, Ul. Maršala Tita 18, tel.81-768 Bled, Ljubljanska 7, tel. 77-235 in 77-245 Ljubljana, Miklošičeva 11, tel.(061) 326-453. 527-761; Tiuv va 12, tel. (061) 24-611, 20-032 r )e/ovni kofekfivi čestitajo za dan republike ■ čestitamo PUBLIKE LOVNIM LJUDEM le sce radovljica bled Jesenice ob 29. novembru — dnevu republike iskreno čestitajo za praznik vsem delovnim ljudem in cenjenim potrošnikom Mercator Ljubljana ■DORožnik TOZD PRESKRBA TRŽIČ. JJjL Mercator Ob tej priliki vsem potrošnikom priporočamo praznični nakup blaga v vseh prehrambenih prodajalnah Mercatorja. Potrošnike pa vabimo, v naše specializirane prodajalne in jim priporočamo novoletne nakupe. Nasvidenje pri MERCATOR JU! KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD Kompas hotel Bled TOZD Inozemski turizem, turistične poslovalnica Bled Hotel obratuje v povečanih in obnovljenih prostorih; kavarna, restavracija, konferenčna TOZD Inozemski turizem, turistična poslovalnica Bled, vam nudi popolne turistične usluge in storitve. Obiščite nas in se prepričajte o kvaliteti naših storitev. ffiimgostom in poslovnim prijateljem čestitamo republike — 29. november Avto-moto društvo Kranj Vsem članom in lastnikom motornih vozil čestita za praznik republike in jim želi varno in srečno vožnjo i? JrdteAvuJ&fUb koper FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE ČESTITAJO DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJA TELJEMZA PRAZNIK REPUBLIKE Gorenjska oblačila Kranj TOZD Konfekcija Kranj TOZD Konfekcija Jesenice Vsem delovnim ljudem in gorenjskim občanom čestitamo ob dnevu republike 29. novembru. Komunalno podjetje Tržič Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo. vodovod, kanalizacija, vrtnarija, cvetlicama, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za dan republike SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže Industrija volnenih izdelkov SUKNO Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske in moške iz 100 % čiste runske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Za-pužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moftkega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem Čestitamo /a Han republike — 29. november Delovni kolektivi čestitajo za dan republike Obrtno združenje občine Kranj Kranj, Tomšičeva 14 čestita članom združenja in občanom za dan republike - 29. november. Samopostrežna restavracija Kranj, Stritarjeva 5 B£i£S?Jl kolektiv Čestita gostom in obča- NOM gorenjske za praznik republike 29. november 1979. Samopostrežna restavracija je odprta vsak dan. razen oh nedeljah in praznikih, od 7. do 21. ure in se še naprej priporoča za obisk. s svojimi uslugami se priporoča tudi bife, ki je odprt vsak delavnik od 7.30 do 21. ure. cilmira vam nudi: metalka 30 let prodajalna kamnih '"*???f pninMfllno, uln. oMott ve. vrat. k.ramike. kop.ln.iko opramo. itavfe no pohištvo v«, vrat. profflnoo. M«ia Delovnim ljudem in cenjenim potrošnikom čestitamo za praznik republike Prodajalna je odprta vsak dan od 7 do 1 9. ure, ob sobotah od 7 do 1 3. ure Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko n.sol.o. Qy VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE - 29. NOVEMBER f od > o U t OD od N OJ Ofi O S 08 KJ O U O Komunalno podjetje Vodovod Kranj Vsem delovnim ljudem, potrošnikom in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik republike ter jim želimo še naprej veliko delovnih uspehov. Tovarna avtomatskih telefonskih central — Kranj Tovarna telefonskih elementov in aparatov — Kranj Tovarna števcev — Kranj Tovarna električnih ročnih orodij — Kranj Tovarna stikal — Kranj Tovarna merilnih naprav — Kranj Tovarna sestavnih delov — Kranj TOZD orodjarna - Kranj TOZD vzdrževanje — Kranj TOZD nabavna organizacija — Kranj TOZD prodajna organizacija — Ljubljana TOZD razvojno-tehnoloSki center — Kranj Delavska restavracija — Kranj Tovarna telefonskih enot — Blejska Dobrava Montažno-servisna organizacija — Ljubljana fovarna optičnih in steklopihaških izdelkov — Ljubljana Tovarna računalnikov — Kranj Tovarna mehanizmov — Lipnica Tovarna merilnih instrumentov — Otoče in Center za elektrooptiko - Ljubljana "\ Pred novo zimsko smučarsko sezono Strel v veleslalomu in slalomu J i SCHANSEE - Na teh hffijtkih smučiščih so naši alpinci in alpinke vseh faai imeli svojo pregledna tek-k f.je, da so se tem pridužili ^jffdi Jure Franko, Cerkovnik dfimtar. Torej lahka priča i ugodne uvrstitve vseh na godnih tekmah in tekmah itfiovni moški pokal in nattt , Jmpijadi v Lake Plac idu. \M je na teh izbirnih, pre-tekmah pokazal Lačan ,ft) Strel. V veleslalomu je Strel kar štirikrat in v prvem tZm imel kar devetinasem- deset stotink sekunde prednosti pred Križajem. Križaju pa nato sledita Kuralt in Franko. V drugem nastopu je bil spet najhi trejšc Strel pred Kuraltom in Frankom, Knžaj pa je šel iz proge. Le šestnajst stotink sekunde je zmagal Strel pred Križajem v tretjem veleslalomu. Tretji je bil Franko in četrti Kuralt. Enako je bilo tudi nato v četrti vožnji. Strel je zmagal. Križaj je bil drugi. Franko tretji, M a gusar pa četrti. Enako kot v veleslalomu je bil Strel uspešen tudi v slalomu. V štirih nastopih je Strel zmagal dvakrat, po enkrat pa sta bila uspešna mladi Oberstar in Križaj. Naš najboljši slalomist pa je prav v slalomskih nastopih po kazal že sedaj odično formo, čeprav je bel le enkrat najhiterjši pa je bil v prvem in drugem nastopu takoj za Ločanom Strelom. V slalomih «e je izkazal še Zibler. Kuralt in M n gusar. V ženskih nastopih je v obeh tehničnih disciplinah imela največ uspeha članica loškega Alpe tourja Nuša Tome. Tometoia je bila tako i veleslalomu kot v slalomu pa trikrat zmagovalka. Po enkrat pa sta v veleslalomu in slalomu zmagali Ravnikarjeva in Jermanova. Izkazale so se tudi mlada Leskoiškova, Blažičeva in Ravnikarjeva. Tudi Dornigova in Zavadim i ter Benedičičeva niso veliko zaostajale za zmago valkami Vsi naši so torej izvrstno pripravljeni za svoje nastope. Pregledni tekmi sta pokazali, da so vsi v formi. Zadnji treningi so bdi ostri in kvalitetni. Vsi že ne strpno pričakujejo prvih nastopov v mednarodni konkurenci. In če bodo zdržali še psihični pritisk, lahko pričakujemo še boljših uvrstitev kot so bila lan-ska. D. Humer _ J KOŠARKA inimanje krajanov za šport >v - V krajevni ikupnoati Vodo-,„lp» Kranju ao v zadnjem Caau po-m*j iktivnejAi na športnem pod-i /piiztrano s* ukvarjajo z ve* )**paogsmi, v katerih tudi tekma-\p, ukop« je vse vec zanimanja za h+m to na kegljišču Triglava ■ prvenstvo krajevne sknpnosti JCL m katerem je nastopilo okoli Cufcev. Med elani je zmagal uVr-oaei' ■ 461 keglji pred Kdo m m 4M, Igorjem Kocjaneieem 455. , It^ntr.m 443 in Francem Cerne- ■ --»»-- MmA (•nikaini mrt bile nai- - —---- -——- ■dosjev- Med ženskami «o bile naj-^»Cedež 4M, Marija Ogria 3*8 Ejgf 37g, med mladinci pa Iztok r..,,)42 kegljev. . _ _£ to izvedli koleaarako tnmako vožnjo aa progi od Kranja do Bde ia nazaj, ki se je je udeležilo M kolesarjev. Tisti, ki bodo sodelovali tudi aa dveh takih vožnjah prihodnje leto in na pohodu od Sorlijeveg* mlina do Baslja ob krajevnem prazniku, bodo dobili posebno značko. Aktivni so todi košarkarji, ki so zmagali aa turnirju v Kirehnu v Avstriji, igrali pa so še v Novi Gorici. Tam so nastopili tudi kegjjaei in bili prav tako najboljši. Krajevna skupnost namerava v prihodnje navezati tesnejše športne stike s krajevno skupnostjo Podbrezje. Omenimo naj se vs-terpoliste. ki prav tako uspeAno nastopajo, pa odbojkarj«. balinarje. strelce in igralce goja. Za krajane so organizirali tudi rekreativno vadbo v telovadnici osnovne sole Simon Jenko in sicer ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne. L. S. I delom do igrišča modi bodo Pole tovi nogometaši zaigrali na m igrišču — Zgradili so ga z veliko prostovoljnega dela in denarja ■jvj dnutvo Polet iz Sv. Duha pri t /*•• j» »taro dobra Štiri leta in ima *«70« M članov, ki se ukvarjajo r S umi, košarko, namiznim tenisom Najbolj zagnani so nogometaši, li letos v gorenjski medobčinski m„t Haaski in pionirsko ekipo. lav-mmtk torej, če vemo. da doslej niso «VP igrtaca in so morali gostovati ^»Učrvati najemnino. „, fnu-t ne bo ilo. so rekli te moja r,.►••lorili za gradnjo. Na razpolago v* valji*/* ob opuščeni opekarni na ka«* Min vssi. Marsikdo je tedaj M k koso fsatje uspeli. Pogled na ta-t,tf\ izkop res ni bil vzpod buden. I italrataih metrov zemljišča so w tatalo so vzeli v najem za deset Is •redili zapleteno vprašanje last-„. »oeovarjati so se morali har a sti-^tiki - ao se lotili dela. Treba je „/«Hi II.709 kubičnih metrov zem-S*9 kubičnih metrov humuaa. */,,<*! brezplačno odstopile I na ta I ari-Sijaje tri aa roko Tehnik, ki je pral i^iiifriare. Pri tem jim je težave na- kopalo alabo vreme in tetki tovornjaki so obtičali aa rs/močeni dovozni poti. Fantje so hitro ukrepali, z odpadnim materialom, ki jim ga je odstopila Termika. so utrdili pot. Danes je igrišče ze urejeno, zasejana je trava in spomladi bodo na njem ze lahko igrali. V dnevniku je zapisano, da so fantje oprsvili 590 prostovoljnih ur. da ae je akcij udeležilo vselej okrog 30 članov društva. V izgradnjo igrisCa so vložili 103.100 dinarjev lastnih sredstev, denar, ki ao ga zbrali s prirejanjem veselic. Krajevna skupnost je prispevsla 29.99* dinarjev, škofjeloška te-leanokulturna skupnost pa tO.000 dinar jev. Spomladi bodo zaceli z gradnjo alaCilnie in sanitarij ob igrišču. Krajevna skupnost jim je ir odobrilo SO OSO dinarjev, računajo tudi na pomoč le le« nekulturne skupnosti in seveda na lastne moči. V načrtu pa imajo, da bodo do leta IM5 dogradili tudi igrišče za košarko in kegtjidcr. Igrišče naj bi postalo Športno rekreacijski center, ki ga bodo uporabljali vsi krajani, saj je blizu naselja, v privlačni Milini gozda. M V Omahen »rešil« srečanje KRANJ - SKL - motki B Triglav : Co-met 85:77 (40: M), telovadnica OS F. Prešeren, gledalcev 200. sodnika Plevnik, Luke zič (oba Ljubljana). Triglav — Zupan 21, Omahen 22, Erlah 2. Benedik 4. Benčan B. Traven 12. Potočnik 8. Strniša 7. Napeto in razburljivo srečanje v telovadnici osnovne sole Franceta Prešerna. Tekmo je v dvaintrideseti minuti »rešil« v korist domačinov njihov najboljši igralec in najboljši na igrišču. Darko Omahen. Darko je bil od te minute dalje neprekosljiv pod obema košema. Pobral je vse odbite toge pod svojim in nasprotnikovim kosem. Za nameček pa je bi) se dober strelec. Sama tekma je bila borbena do konca, vendar se je preveč iog izgubljalo. Gostje iz Slovenskih Konjic so domačine našli z njihovim orožjem, hitrimi protinapadi. Vo- tiili hu vse do dvaintridesete minute. Takrat je namreč trener Triglava Peter Bru-men našel pravo peterko in zmaga je bila zagotovljena. NESREČNE ZADNJE SEKUNDE ŠKOFJA LOKA - SKL - moški B Lo-kainvest : Elektra 88:91 (45:52), telovadnica OŠ, gledalcev 150, sodnika Zule (SI. Konjice), Pogačnik (Ljubljana). Lokainvest - Rese k 12, Istenič 4, T. Dolenc 37, I. Dolenc 9, Strekelj 14, Vujič 13. Nesrečne zadnje sekunde srečanja v Loki. Res so gostje iz Šoštanja vodili vso tekmo, a domačinom je v zadnjih dveh minutah kazalo, da bodo napeto in kvalitetno ter borbeno srečanje zaključili sebi v prid. Toda v zadnjih sekundah so naredili dve zaporedni napaki in gostom je bilo dovolj, da so iz Loke odnesli dve točki. -dh NOGOMET Jeseničanom le točka JRSKN1CK - V zadnjem kolu območne republiške članske nogometne lige so Jeseničani igrali doma s Tabor-Jadranom iz Sežane. Nad 200 gledalcev je spremljalo zanimivo in borbeno srečanje na razmočenem in blatnem igrišču. Domačini so na tihem računali z zmago, ki bi jim olajšala pot k vrhu prvenstvene razpredelnice, vendar so gostje presenetili in kmalu dosegli dva zadetka. Jeseničani so se morali potruditi, da so izenačili, za zmago pa je zmanjkalo časa. Tako bodo nadaljevanje prvenstva počakali na četrtem mestu. Čez zimo nameravajo klub se utrditi, saj nameravajo v novi sezoni s peto selekcijo nastopati v enotni republiški ligi. Pretekli teden so na Jesenicah ustanovili tudi druStvo nogometnih trenerjev, v katerega so se vključili tudi trenerji iz radovljiške in trziske občine. Svoje društvo nameravajo ustanoviti tudi v Skorji Loki. Na ustanovnem zboru društva so za predsednika izvolili Jožeta J sneti ča. Tudi v radovljiški občini se pripravljajo na vstop v republiški tekmovalni sistem. Čez zimo bodo organizirali tekmovanja po šolah, poskrbeli za trenerje in druge strokovnjake. Pretekli petek pa so v Radovljici ustanovili občinsko zvezo nogometnih sodnikov. O pripravah na ustanovitev je Letne sindikalne športne igre v občini Kranj V streljanju Iskra KRANJ — Končalo seje občinsko sindikalno prvenstvo v streljanju tako za moške kot tudi tenske ekipe in posameznike oz. posameznice. Skupaj je sodelovalo 17 moških ekip iz 15 delovnih organizacij ter 10 ženskih ekip iz prav tako 10 delovnih organizacij v občini Kranj. Pri moških ekipah so največ uspeha imeli strelci ISKRE, ki ao nastopili s tremi ekipami in osvojili vsa tri prva mesta. Rezultat: ISKRA I. - 725 krogi, ISKRA II. -69« krogi, ISKRA III - 08« krogi, IBI -•71 krogi. SGP Gradbinec - 609 krogi, Jelovica — 000 krogi. Cestno podjetje - 651 krogi. Planika - 603 krogi, Tekstilindus - 625 krogi, Creina - 571 krogi. Požarna varnost - 554 krogi. SO Kranj - 553 krogi. Gorenjski tisk - 553 krogi. Institut Golnik — 493 krogi. Gimnazija 449 krogi, OS Josip Broz Tito 404 krogi. Železniška postaja 331 krogi. V tekmovanju posameznikov pa je bil najboljši predstavnik Iskre Plestenjak Marko s 190 doseženimi krogi, sledijo pa Frelih Vinko, Naglic Franc, Zupančič Tiae. Hodobivnik Milan. Bojanič Jure, INternet Vinko. Strniša Franc, Avsenek Miro. Žagar Pavel. M o* gon Zmago, Retelj Bogomir. Malovrh Božo, Cerovski Devo, Silar Ivo. Tekmovalo je M atrelcev. V ekipnem tekmovanju za tenske je prvo mesto pripadlo Iskri — 480 krogov, sledijo pa SO Kranj - 404 krogov, OS Josip Broz Tito 431 krogov. Sava - 427 krogov. Tek-stilindos - 423 krogov. Cestno podjetje 4*1 krogov. Institut Golnik 335 krogov. Gorenjski tisk 335 krogov. Gimnazija 241 krogov. Creina 210 krogov. V tekmovanju posameznic je prvo mesto osvojila tekmovalka Tekstilindus* Brezar Mili s 170 doseženimi krogi, sledijo pa: Valentar Jelka. Malovrh Vera, Lovrenčič Vera, Markič Nada. Mam Marinka. Zaje Ema. Pleiec Valentina. Beril Andtelka, Francelj Danica. Nastopilo je 30 strelk M. Cadež poročal predsednik iniciativnega odbora Tine Dežman, med udeleženci pa je bil tudi predsednik zveze nogometnih sodnikov Slovenije Lado Jakse. Mlajšim je pomagal s številnimi napotki in praktičnimi nasveti. Izvoljen je bil izvrsni odbor, ki ga vodi Peter Piškur, republiški sodnik iz Lesc. Predvsem skušajo med nogometne sodnike vkjučiti se več mladih. Zanje is pripravljajo teoretične izpite. P.Novak HOKEJ Remi Jesenic in točki Triglava KRANJ — V šestem kolu prve zvezne hokejske lige so v glavnem vsi favoriti osvojili točke, le v Celju so se Jeseničani morali krepko potruditi, da so osvojili točko. Celjski hokejisti so presenetili favorizirane Jeseničane in po dveh tretjinah vodili te z dvema goloma razlike. V odločilni zadnji tretjini so ae Jeseničani le zbrali, izid izenačili, za kaj več kot remi pa jim je zmanjkalo časa. V preostalih srečanjih so Ljubljančani v Beogradu visoko odpravili Crveno zvezdo. Kranjska gora je na Jesenicah morala polotiti orožje v igri z Med-velčakom. Partizan iz Beograda igra se vedno dobro, saj je premagal v gos teh Spartak. Izidi — Celje : Jesenice 4:4, Kranjska gora : Med vešča k 2:9, Crvena zvezda : Olimpija 0:12, Spartak : Partizan 5:6. Pravi podvig so v hali Tivoli v Ljubljani priredili hokejisti Triglava iz Kranja, ki so v dobrem hokejskem srečanju nadigrali moštvo Bleda. V igri, ki je bila polna preobratov, so osvojili pomembni točki za vrh v medrepubliški hokejski ligi. Izid - Triglav : Bled 6:5. -d h ODBOJKA Vodi Triglav II. V medobčinski ligi v odbojki za moške sodeluje 12 ekip. Nastopajo nsslednje ekipe: Jesenice, Žirovnica, Bohinj, Bled, Radovljica, Plamen, Triglav I in II, Sava, Lubnik, Kamna gorica in Begunje. V prvem krogu se bodo ekipe pomerile med seboj Vsaka z vsako. V drugem krogu pa se bodo ekipe razdelile v dve skupine glede na rezultate prvega dela. Kljub takemu dogovoru način tekmovanja ni v skladu s portoroškimi sklepi, ker v športno rekreacijskem sistemu nastopajo ekipe iz štirih občin skupaj. Po nepopolnih treh kolih vodi ekipa Triglav II, ki je brez poraza, pred ekipo Jesenic, Radovljice, Bohinja itd. Za medobčinsko ligo v odbojki za ženske se je prijavilo Aest ekip, ki se bodo pomerile na turnirjih decembra. SŠD LIPNICA IN BOHINJ Komisija za odbojko pri ZTKO Radovljica je organizirala prva turnirja odbojkarskih selekcij SSl) za naalov občinskega prvaka. Pionirji so se pomerili na Bledu, pionirke pa v Lipnici. Rezultati pionirjev: Bohinj : Bled 2:0 Lipnica : Radovljica 2:1, Bohinj : Kadovlji-ca 2:0, Lipnica : Bled 2:0, Bled : Radovljica 0:2, Lipnica : Bohinj 0:2; pionirke: Bled : Lipnica 0:2. Bled : Gorje 2:0. Gorje : Bohinj 0:2, Bled . Bohinj 2:1. Lipnica : Borje 2:1. Lipnica : Bohinj 2:0. M K.IHlItlel Izredna skupščina KRANJ — Čeprav so nogometaši že odili na zaslužen počitek, pa sezona se ni končana. Nogometni delavci se trudijo, da bi razbistrili nogometne vode v kranjski občini. Na redni seji IO Občinske nogometne zveze Kranj so se zaradi pereče situacije v selektivnem nogometu odločili za sklic izredne skupščine ONZ, ki naj da nekaj odgovorov, ki se neposredno tičejo prihodnosti kranjskih selekcij. Kaj je privedlo nogometaše do takih korakov? Dveletno delo je za njimi, zgrajena jc bila selekcijska piramida, ki si je utrla pot v sole, izdatno pa so ji pomagali klubi kranjske občine, združeni v ONZ Kranj. Vse to drži prav tako kot ugotovitev, da četrta in peta selekcija nista dotiveli enakega vzpona kot selektivni nogomet po šolah in klubih. Vzrokov za to je mnogo, vse skupaj pa ima osnovo v borih 21 milijonih, ki zadoščajo za tivotarjenje, ki nima s Sportom nobene zveze. Nogomet je v drugi občinski prioriteti, nogometni delavci se tega močno zavedajo, toda z glavo skozi zid ne gre. Sprašujejo se, v katerem kranjskem sportu igralcem ne morejo nuditi prav ničesar, kje trenerji predstavljajo gospodarje, tajnike in ekonome obenem, kje denarja za vožnje ni, medtem ko je ponekod drugje plačan sleherni kilometer. Klubi občine so izredno enotni, toda Ae vedno ostaja ob strani NK Triglav kot najmočnejši klub, njegovi vlogi pa bo potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti. Besede so ostale brez najmanjšega odmeva, nogometni delavci pa se sprašujejo, kako je mogel odbor za vrhunski aport v nekaj vrsticah tako nepopolno in povsem brez podlage podati oceno o delovanju nogometne piramide? V tem »poročilu« ni govora niti o pogojih dela. uspehi, ki so drugje poudarjeni pa so pri nogometu povsem zanemarjeni. (Četrto mesto ŠSD v državi!) Govora je celo o napačni organiziranosti, ki pa je taka, kot jo zahtevajo portoroški sklepi in Nogometna zveza Slovenije! Pa Ae nekaj besed o razprtijah, ki naj bi bile ovira za razvoj nogometa. To je premalo! Seveda pa nogometni delavci niso krivdo za stanje preložili le na druge. Samokritično so pripomnili, da je križanje rekreativnega in selektivnega nogometa Ae preveliko in da morebitni klubski noailec nikakor ne more imeti Ae rekreativne ekipe. Tudi igralci sami so krivi za nekatere zastoje. Premalo zavestno so trenirali, preveč so izbirali med selekcijo in rekreacijo in premalo odločno so skuAali sami premagati bojkot kranjske Aportne javnosti. Krivi so, toda Ae vedno je nekje ni J njihovo krivdo vrsta objektivnih vzrokov. Nogometni delavci so sklenili tako stanje oceniti na izredni skupAčini. Če pri odgovornih forumih in organih pre-v!aduje mnenje, da so nekateri neza-željeni, da njihovi že skoraj nečloveAki napori ne Atejejo, da so selekcije njihova privatna last, potem s< ' -ti pripravljeni v interesu nogoir. prepustiti mesto drugim. Govor je o Kožarju. An-drejaAiču, Hriberniku, Humarju, Suhi cu, TomAetu in Ae nekaterih, ki so s svojim delom do sedaj storili toliko kot kaže stanje v kranjskem nogometu, za njimi pa stoji približno 350 mladih nogometašev, ki so, ali pa gredo skozi proces selekcioniranja in ki so za mnoge že podlaga za uspeAnejAo prihodnost. Ostajata dve motnosti. Ali urediti status nogometa po vzoru nekaterih ostalih kranjskih športov ali pa javnost seznaniti z vzroki, predlotiti poročila in račune ter prenehati s tekmovanjem v slovenskem prostoru. M. »ubit- Športniki za praznik KRANJ - Krajevna skupnost Kranj-Center bo priredila v nedeljo, 2. decembra, ob osmih zjutraj prvenstvo krajevne skupnosti v kegljanju, ki bo na kegljišču Triglava. MoAki bodo imeli na voljo 100, tenske pa 50 lučajev. Prijave sprejemajo Ae danes med 14. in 16. uro v prostorih krajevne skupnosti, razpored tekmovanja pa bo objavljen te jutri na oglasni deski na kegljišču Organizator želi, da udeletenci razpored spoštujejo! KROS NA PLANINI - Sekcija za smučarske teke pri športnem društvu Kokra je priredila v počastitev občinskega praznika množični kros Planina 79. Nad 80 udeležencev se je kljub deževnemu vremenu zbralo na startu. Organizator je poakrbel za značke in okrepčilo. Pomagala je delovna skupina Gradbinca, ki je pripravila start in cilj. Med mlajAimi pionirji je zmagal Bojan Polak, med starejAimi pionirji Damijan Kalan, med pionirkami Tatjana Metan, med člani Srečo Kopač, med mladinci Klemen Dolenc in med veterani Franc Hrovat. KRANJ V Kokri je za praznične dni v prodaji bogata izbira: " cjlstiti ■ o /1|A hi I C globus XI IV/kr Vf o ^4 ■ Vk/MV vseh vrst igrač in opreme za zimski šport v veleblagovnici GLOBUS Kranj — modne v blagovn /skrene čestitke 29. november za dan republike rlmnih iikrijtih stnlehu-«/«» teč kot '/'"i 'ndnji. kn so popriihili'kti irtenjetri :'asc>: 1 drustni. Kokra — Kokra — Kokra — Kokra —Kokra — Kokra — Kokra — Kokra O L, A S 30. STRAN TOREK, 27 NOVEMBRA H DUH^INi (8. nadaljevanje) TONE POGAČNI SOKMA SK IZMIKA BISTVI' Izmikanje dejstvom bistvenega pomena /a ju-goslovansko-bolgarske odnose je v Bolgariji postalo stalna praksa. Tako se je zal zgodilo tudi z govorom, ki ga je imel prvi sekretar Centralnega komiteja bolgarske komunistične partije in predsednik državnega sveta I.R Bolgarije TO DO H ŽIVKOV v Bla goevgradu 15. junija letos. V tem govoru je obravnaval bolgarsko-jugoslovanske odnose samo iz nekaterih plati in iztrgane in izločene iz celote. Hkrati pa ni omenil bistvenega problema, ki bremeni medsebojne odnose: vprašanja položaja makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji. Izhodišča in cilji .Jugoslavije so zmeraj bili in so tudi danes v skladu z interesi narodov obeh držav za mir, varnost in enakopravno mednarodno sodelovanje. Jugoslavija teh stališč in ciljev nikoli ni spreminjala. Tega za bolgarsko stran žal ni mogoče reči. Za ugotovitev resničnega stanja stvari ni potrebna nadrobna analiza dogodkov iz preteklosti. Znano je. da se je Jugoslavija po vojni maksimalno potrudila za razvoj sodelovanja z novo domovinsko frontovsko Bolgarijo in da je odločno podprla napore Bolgarske komunistične partije in Georgija Dimitrova. usmerjene k napredni družbeni preobrazbi in mednarodni ureditvi socialistične Bolgarije. Na bolgarski strani so v tem času prav tako ukrenili marsikaj, da hi odstranili madež nenadomestljive škode, ki so jo bolgarski fašistični zavojevalci prizadejali jugoslovanskim narodom v drugi svetovni vojni, predvsem srbskemu in makedonskemu narodu. Prizadevali so si vzpostaviti prijateljstvo in tesno sodelovanje z Jugoslavijo. V tem času je bolgarska vlada izvedla vrsto ukrepov, da bi makedonska narodna manjšina v tej državi lahko izražala svojo makedonsko narodno pripadnost. Tako so bile na primer odprte sole. izdajali so časopise, delovali so gledališče, knjižnice, knjigarne ... vse v makedonskem jeziku. Vse to je makedonski manjšini v Bolgariji omogočalo, da je resnično uveljavljala najosnovnejše nacionalne pravice. STATISTIČNO IZNIČENJE MAKEDONCEV V BOLGARIJI Taksen razvoj jugoslovansko-bolgarskih, odnosov je takrat omogočil tudi visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih. Poznje pa so v Bolgariji /. enostranskim opuščanjem taksne politike do Jugoslavije začeli zanikati obstoj makedonske narodnostne manjšine, kar se je posebej pokazalo z zapiranjem šol in drugih ustanov v makedonskem jeziku, ki so bile ustanovljene takoj po vojni v Pirinski Makedoniji. Statistični podatki, objavljeni v uradnih poročilih centralne statistične uprave ministrskega sveta LR Bolgarije dokazujejo, da je bilo ob popisu I. 1956 v Pirinski Makedoniji, sedanjem blagojevgrajskem okrožju, 178.872 prebivalcev vpisanih kot MAKEDONCEV, v celotni Bolgariji pa jih je bilo 187.78». LETOS PA NAJ NE BI BILO NOBENEGA!!! Pojavljajo se tudi velikobolgarske teze o baje bolgarskem narodnostnem značaju prebivalstva cele Makedonije m delov Srbije, kar posredno zajetna ludi ozemeljske zahteve do Jugoslavije. Vsi- hi kaži-, da je v bolgarski politiki (Iti -ftlgifsln-vije prišlo (In negativnega obrata Sem m tja je našo idilo in otožno, utečeno. / oljem podmazano brnenje (dihanjel spačkovega motorja zmotilo brenčanje kakšnega zaporožca ali inoskviča. In s|h-t takoj za tem - mir in pokoj in nemoteni' misli. Vsaj za pol ure Ognjena krogla se je stežka in lagodno kol goska kotalila za mrežaste sisteme televizijskih in radijskih oddajnikov na hribu deset kilometrov iz SOFI JE. Da ne pozabim - med tem političnim beleženjem problemov v jugoslovansko-holgarskih odnosih, ki bodo dopolnili naše (in vaše) subjektivno doživljanje Bolgarije, še vedno stojimo na paradnem (rgu Devetega novembra, v hladni kostanjevi sem i pred Georgi-evitn mavzolejem. Dva uniformirana vojaka (spominjata in«- na častne gardiste švicarske vojske v Vatikanu), s puškama in nepremično častno držo. stražita vhod v hram. kjer leži halzimiran bolgarski junak Georgi Dimitrov. Narodni junak Rojen leta 1882 Bolgarski politik in državnik. Kot komunist se je udeležil oborožene vstaje I. I92r) v Sofiji. V emigraciji na Dunaju je potem vodil zahodnoevropski komite kominterne. Leta 1833 je hil v nacistični Nemčiji obtožen za požig rajhstaga in na procesu v Leipzigu oproščen. Od leta 1833 t-4.1 je bil v Moskvi generalni sekretar kominterne. Na njenem sedmem kongresu I. 19.17 je imel glavni referat o nevarnosti nastopajočega fašizma in o novi strategiji mednarodnega komunističnega gibanja, to jf - o ljudski fronti. Po vojni je bil vse do smrti leta 1949 bolgarski ministrski predsednik. Po vsem tem pa se resnično lahko malo oddahnemo. Porazgubimo se med živopisanimi pikami. V mali svet navadnih smrtnikov. Razumeti vsak njihov gib. na pol zastrt pogled, tu pa tam sklonjeno glavo, ki z vso družino roma v bližnji park, na klepet s prijatelji, kajti avtomobile imajo samo tisti »na vrhu uspešnosti«, čeprav je bencin za naše razmere dokaj poceni. Vrsta brez konca pred trgovino s sadjem in zelenjavo. Motor kamiona še brni. Razkladajo kartone marelic. Prvi srečneži jih jemljejo po osem. deset kilogramov. Občutek strahu se razrašča med mamicami na repu vrste. Vsaj pol kilograma bi jih rade kupile za otroke v vozičkih. Bo kaj ostalo? Marelice. Drugorazredne. Vse prvovrstno sadje gre v izvoz. Največ namiznega grozdja. Letno izvozijo več kot dvesto tisoč ton svežega sadja. Doma pa - kumare in paradižnik. Paradižnik m kumare. V kiosku na ulici Vladimir Ilič Lenin kupimo razglednice Sofije. Prva bo romala domov. Pol strani prekrivajo podatki o konstruktorju m glavnem arhitektu katedrale Aleksander Nevski Po-meranzeju. V bolgarščini, ruščini, francoščini in nemščini. Da bi turisti čim manj napisali in da bi cenzorji lažje predihali napisane stavke? Kljub vsemu je kartica vandrala celih štirinajst dni do Radovljice Z glavo: ZDRAVO! VSE KRASNO! LEPO IN SPLOH. SAMO BRADA NEUSMILJENO POGANJA. LEPO SE IMEJTE! Kupimo še jajca, kruh (z vprašanjem: ga pri vas tudi tako lepo zavijejo?) . . KOCKANJE ZA ODHOD Iz sofijske omamnosti in našega nenehnega čudenja, ko se je oblak trepetajoče svetlobe zgrinjal nad parkiriščem pred katedralo Aleksandra Nevskega. vržemo po spačkovi platneni strehi dve majhni kocki. »Če bo dvanajst (12). ostanemo še en dan!« Dobro pretresene se zvalijo iz Branetovih šapastih pesti. In ali je potem kaj čudno, če smo se že pol ure za tem vozili in valili po sofijski obvoznici, široki šestpa-sovni avtocesti, prazni, v smeri PLOVDIVA —ISTANBULA? Po mednarodni magistrali za Malo Azijo? Le tri kilometre^ Majhna vas je Gozd. Lv deset hiš šteje tn trideset prebivalcev. Pusto in mr& je r teh novembrskih dneh. tuda ljudje, ki so tu doma. s -staje iz K rižev, je v spopadu paH *fl eden od Nemcev. Okrog enajst* «* dopoldne je bila vsa vas obklolja* Nemci so prišli s Svarij, i Golti* * , od K rižev . . . Partizani so * J1 JJ* pravkar pripravljali na kosilo, k« ^ je zapokalo. Koširjev Miha jim f '* zaklal vola in ga obesil »pri trdi lipah«. Se so se utegnili umakniti a Kukovnico in z njimi tudi večini ščanov. Le stari ljudje so ostali Ti *JJ so nemci zbrali pri kozolcu na ko*« vasi. Ustrelili niso nikogar od vtJfr nov. le komandant H.hataljo* ,u Kokrškega odreda. Slavko Dob* * j Karlo je bil nad vasjo ranjen, pa sij JJl sam vzel življenje, da hi ga ne (ki /j?, živega. In še kurir je padel tisti du K Toda zagorelo je v slamnatih stre jj„ hah; pri Kiširju. pri Vrač. p „, Knobež, pri Podlogarju, Meinant Jj, Martinežu. Junija, na sveto Marjrl T.. uniji je pogorelo pri Princu.. Kar » ostalo, so požgali čez teden dtc Jurjevo domačijo, Podlogarjev iV Jf^ belnjak in Koržnovo hišo V peli*« jI je ostal le Koširjev lesen svinjaki) 2JL cerkev. Pa še svinjaka so se tnkrat 1\u lotili; vedno so pogorela le kontt. fT svinjak pa je navkljub vsemu «t» JJV Cerkev in svinjak. To je bilo v*.** je ostalo od Gozda 400 delavcev ob suhi hrani Zdravstveni dom naj bi začeli v Gorenji vasi graditi že pred pomladjo, nerešen problem pa ostajajo stanovanja, preskrba in še zlasti ureditev normalnih življenjskih razmer za delavce, ki ___________ &rQ>dijo rudnik in cesto ___ Za delavce, ki gradijo cesto m rudnik so v Gorenji vasi postavili barake. Pre hrano bodo uredili s kuhinjo v naselju. Vprašanje pa je. kaj naj delavci počno v prostem času. Približno dvajset let mineva, kar so stroji zavrtali v drobovje plečate-ga Zirovskega vrha, ko so v njem začutili uranovo rudo. Dvajset let je bližajoči se rudnik urana prisoten v Gorenji vasi in Poljanski dolini in toliko časa se razpravlja o spre- membah, ki jih bo začetek del prinesel v življenje domačinov in razvoj krajev v bližnji in širši okolici. Dvajset let že Gorenja vas caplja za hitrim razvojem večjih krajev v škofjeloški občini, saj so obrati, ki so v petdesetih letih veliko obetali, še vedno male TOZD škofjeloških in ži-rovskih kolektivov. Problemi pa so nastajali. Hiter napredek občine, dokaj visok osebni standard, ki ga domačini dosegajo s pridnostjo in zavzetostjo, da svoje težave rešujejo sami na eni strani in zaostajanje razvoja infrastrukture na drugi, so rojevali vedno večja nasprotja, ki so še posebno izbila na dan, ko so dela v pripravi izgradnje rudnika in uranske ceste v polnem teku. S temi vprašanji se spoprijemajo krajani na zborih, v svetu in skupščini krajevne skupnosti na sejah krajevne konference SZDL. vendar pogosto presegajo njihove zmogljivosti. Ostro so jih izpostavili tudi ob spomladanskem obisku delovne skupine CK ZKS v Gorenji vasi. Takrat so sprejeli sklep, da mora do jeseni stati pod streho nov zdravstveni dom. poudarek pa je bil dan tudi stanovanjski gradnji in preskrbi. To pa so tudi ključni problemi krajevne skupnosti. Vendar je bila zahteva, da mora biti zdravstveni dom do jeseni pod streho le nekoliko » preuranjena, čeprav o gradnji razmišljajo že več kot deset let in jo že dve leti intenzivno pripravljajo. Zapletov je bilo toliko, da čez poletje enostavno niso mogli vsega rešiti in nadoknaditi zamujenega. So se pa zadeve hitro premaknile. Prav te dni so zbrana vsa potrebna dovoljenja in soglasja, decembra bo nared gradbeno dovoljenje in pred spomladjo bodo delavci Tehnika pognali buldožerje in druge gradbene stroje. Vprašljivo pa ostaja financiranje. Regijska zdravstvena skupnost investicijo sicer že nekaj let uvršča med prioritete, vendar pa so podražitve »požrle« že velik del denarja. Nov zdravstveni dom je nujno potreben. Ambulanti — splošna in zobna—se namreč že dve desetletji sti- skata v stanovanjskem bloku, ifi prostori za potrebe zdravstva spk* niso primerni, ker tudi niso Wjj za to zidani. Na zdravnika \ Golf** vasi je vezano H krajevnih skupno* Poleg Gorenje vasi že Lučine, Polone. Javorje, Trebija in Sovooa>> Skrajno škodljivo pa hi bilo vab zavlačevanje gradnje sedaj, ko s?t bližini odpirajo velika gradbišča Z novimi naložbami in padhtVi pa je povezan drug problem - su-novanja. V načrtu izgradnje rudniki je previđena izgradnja vse potreb« infrastrukture in tudi denar u to* Vendar pa ne dobra volja rudniki ne krajanov ne pomagata, f* ni p> trebne urbanistične dokumentacij Zazidalni načrt za novo stanovMr sko našel je je bil pravkar sprejel * ni potrebno veliko pameti, da l*1*" Od Gorenje vasi proti Dobravi je že potegnjena trasa nove uranske in pol je do Gozda dvojni so se ljudje vrnili. u^ta ^ji iihnovitvenn zadrugo, iti / kjMiimi krediti /gradili na po fafth nove hiše. T«»da. še danes j£ nimajo vsega, kar so m»*-li |m) vojno. Koširjevi s«- danes ni hleva. Ia nima skednja, oni Prehitro je /.manjkalo de ko so bili prepuščen t sami zmogli ver. Mladi odhajajo in (V oo šlo tako naprej. i»o va* starcev, grdih potov. Ida t .Tisti, kar jih je tu. se svoje zemlje, obdelujejo pje travnike, da hi hilo ver Ko bi vsaj imeli dohm bi kdo lahko prišel do njih. Ia razvili kmečki turizem vse pogoje za to? rente, ki so jo zadnji širili da hi lat je prodrli v kraje ae razen cestarjev, ki o menjajo in sem in tja po odseke reste. ne loti nihče, p,.«) let že prosijo zanjo? Bilo ,0uAt že tik pred tem. da se na ^načrti, pa so prišle na dan neke wvinante in spet menda z izrie-w tt/rtov ni nič.Gojžani so pri nHjrfli prispevati po pol milijona. mmu le denar. Delali hi. kar je da bi le že enkrat uredili to do njih. Saj hi ne hilo t neha w Nekaj ovinkov razširit i. nekaj L^itf narediti in tri najhujše .0* malce položiti. V kranjskem iu so pripravljeni tej pa rt i raaari pomagati in vsa ze- KM dela bi opravili oni. toda. 0feti. če ni načrtov? Tudi plan .fihodnje leto je ne morejo dati. -Jjjtani m ogorčeni. Vse drugo je §mn vrrti kot njihova cesta. Pa je |2f tržiški občini toliko žrtvoval ^t, svobodo kot prav oni? m, razsvetljavo so dobili v vseh „/tih po vojni. To je bilo pa tudi j »Aovi borci jih niso pozabili. 911^ kratkim je odbor Kokrškega tih** lUorav^ v vas* svo) sestanek _Ljm. da bi se tako spet enkrat svojimi Gojžani. Spet je be-w vnesla na pot. ki jih že toliko ' (uli. Morda so borci le malo ImJo bdeli nad njimi. Vse ceste v l^jin okolici se obnavljajo. gfra-»d novo. ozka pot proti Gozdu pa ^•oiriabta. ,tvn borcem je vseeno, kje bo rjLgadjana. Ali po stari cesti v 1 _^ tli čez Veterno. Veterno nam ■ mi tako pri srcu kot Gozd. za L nas po. zakaj se reševanje tega Ufcoa odlaša iz leta v leto. 'ufti bi že davno morali biti na i^i Dokler jih ni. se ne moreš do |Lrjati za delo. Kot postavljajo to i.-anje vaščani Gozda pred nas. mi postavljamo pred našo jp).* pravi Janko Prežel j. podanik odbora Kokrškega od-0 a svoj čas komandant Ko ivp odreda, ki je svoje borce v hudih dneh znova in znova vodil v varni Gozd. »Kmet v dolini, ki ni prav nič prispeval v času borbe, ima vse: asfalt do hleva, vse ugodnosti, ki jih nudi bližina mesta. Kaj bi bilo v slučaju požara'.' Preden bi po tej /vegani in ozki poti prispeli gasilci do vasi. bi lahko še enkrat vsa pogorela ...! In toliko govorimo, da moramo ohraniti naš«- hribovske vasi!« Le tri kilometre in pol je od stare (»snovne šole v Križah do cerkve svetega Miklavža v Gozdu. Samo tri kilometre in pol. tovariši iz Tržiča. I). Dolenc l i i J1 tat m T Oi i t* .^1 mi ambulante v stanovanjskem pir, zah Je gradnja novega zdrav doma nujna. Iprejkot v dveh. najbrž pa kar letih, nobeno stanovanje ne ... je še toliko hujši, ker se t«v gradnji ne vleče od včeraj, ■jixtanovanj.ski blok je hil v Gonj narejen pred več kot de-4leti. pa tudi dovoljenje za za-phiše je zelo težko dohiti. Kani li urbanistični program občine I \xki je zato prinesel veliko nje. še večjega pa sklep ohčin-JuipAčine. da je urbanistični (Gorenje vasi na prioritetni li-dar pa vsa prizadevanja v se-_ času še ne pomenijo dosti, šljive bodo prišla šele čez nekaj akuten problem, trenutno __ajši pa se je pojavil letošnje po-[0 in jesen. V Gorenji vasi in Doti >r ob rudniku v Brenovnici so /di graditi obrat predelave u rano Francka Lukanc, KoSirjeva: »Se danes nimamo hleva. Kar je takrat obnovitvena zadruga pomagala, smo hišo naredili. Tudi skednja nimamo svojega. Pri Zrncu ga imamo v najemu. Traktor imamo pri hiši. Res težko čakamo to cesto. Da bi vsaj malo ta hude ovinke pobrali in izogi-bališča naredili. Pozimi je najhuje, ko res nimaš kam s poti. če pride nasproti avto.« Francka Reaar, Knobeževa: »Kljub temu, da smo ostali brez vsega, se nikoli nismo odtegovali dajatvam. Če je bil ob obvezni oddaji prašič prelahak. smo še teleta zaklali, da je bila zahtevana teža polna. Takrat so nas našli. Ko pa gre za teh par kilometrov ceste, je pa taka težava. Ze leta 1976 je bilo 30 milijonov denarja namenjenega za cesto iz sklada za razvoj zaostale vasi, leta 1977 je bilo že 86 milijonov, zdaj ga je pa že okrog 100 (starih) milijonov. In kdaj že so rekli, da so načrti naročeni. Zdaj pa pravijo, da bomo prišli šele v naslednji srednjeročni program. Da bo še prej trgovina v Snako-vem postavljena. Pa smo vedno za vse samoprispevke: za vsa asfaltiranja v dolini, za vse šole, za vrtce. Do petinosemdesetega leta pa res ne bomo čakali. Zdi se mi, da je tržiško občino lahko sram, ko se do nas tako obnaša. Za pomoč se obračamo na tiste, ki jih poznamo, pa vedno ostaja le pri obljubah: vedno ti kažejo s poti na pot...« Neika Vevar, Podlogarjeva: »Na občini je bilo obljubljeno, da bodo načrti narejeni že lani. Nismo sitnarili. Ko pa vidiš, da gre denar za vse drugo, se ti pa res zdi neumno. Ko je bila cesta v Križah asfaltirana, niso vaščani nič sami prispevali. Gozd pa je bil dve leti brez cestarja. Ali bo šla po stari cesti ali čez Veterno? Tisoč let je že stara cei !:ev v Gozdu, in prav toliko časa že vodi naša pot čez Križe, zakaj ne bi še zdaj?! Moram pa reči, da sem bila bolj razočarana takrat, ko sem slišala, da bo šla zdaj cesta čez Veterno, kot takrat, ko smo ostali brez vsega. Naj kar v Tržiču povedo, zakaj smo tako zapostavljeni.« ve rude in uransko cesto. Gradiš in Primorje Ajdovščina, ki sta dela prevzela, sta nedaleč od Gorenje vasi postavila barake za delavce, ker jih kje drugje pač ne moreta naseliti. Vendar pa to še ni najteže. Gorenja vas nima obrata družbene prehrane, niti gostilne ne. zato delavci ostajajo praktično ob suhi hrani. Ker v vasi ni niti kina. niti gostilne, kaj šele športno igrišče, v prostem času lahko le poležavajo v barakah. V Gorenji vasi menijo, da je najprej nujno potrebno poskrbeti za prehrano delavcev, predlagali pa so tudi da bi takoj začeli graditi športna igrišča, ki so predvidena ob novem stanovanjskem naselju. Za sedaj pomaga šola tako, da za določene ure da na razpolago telovadnico. Ker pa je ob toliko novih prebivalcev problem trgovine oziroma preskrbe prebivalstva že zastarel, ker so vse prodajalne pretesne in tudi zastarele, si krajevna skupnost zelo prizadeva za izgradnjo poslovnega centra v katerem bi bila blagovnica, samopostrežna restavracija, banka in pošta. Pripravljen je že zazidalni načrt, ne morejo pa dobiti trgovske organizacije, ki bi bila pripravljena zgraditi blagovnico. Banka in pošta pa nista vprašanje, ker sta že vključeni v srednjeročne programe matičnih organizacij. To je le nekaj problemov krajevne skupnosti Gorenja vas, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, vendar pa za njihovo razrešitev ne bo dovolj le volja domačinov, temveč tudi pomoč širše družbene skupnosti in ne nazadnje tudi Gradisa. Primorja Ajdovščina in rudnika. L. Bogataj Slike: F. Perdan Črtomir Zoreč NEKAJ BES OB NJEGOVI 750-LETNICI Pri izgradnji rudnika in reste dela več sto delavcev. (20. zapis) Trn Motnik ni bil nikoli kuj prida velik kraj - vsaj glede števila prebivalstva ne Sicer pa so bila vsa stara štetja nezanesljiva, o natančnosti lahko govorimo le u štetjih prebivalstva v letih od 1869 dalje. Najstarejši zapisek i/ leta 17">:{ govori o 186 prebivalcih trga Mot nika. To pičlo število starih Motil ičanov priča pač samo za sebe: ele men t a me nesreče in epidemije so kar stalno redčile prebivalstvo Sprva je razsajala kuga potem pa griža. Tudi požari so izganjali ljudi v druge kraje (na Vransko, v spodnjo Tuhinjsko dolino pa tudi čez »veliko lužo«, v Ameriko) Tam so bili izvedeni" obrtniki — to pa so Motničani slejkoprej bili — vselej dobrodošli. Nekako kar samoposebi umevno je. da se število prebivalstva vsaj v večjih naseljih veča. Pri Motniku pa je to drugače: od 337 prebivalcev v letu 1900 - beležimo v letu 1971 le 204 prebivalce. Morda je sedaj to število le nekolikanj večje? Sicer pa je Motnik danes sedež krajevnega urada, ki vključuje v svoje območje še Belo. Okrog. Spitalič. del Žajavornika in Zgornji Motnik. Vsi ti kraji (vključno Motnik) štejejo skupno danes 75.'{ prebivalcev, pred sto leti pa so našteli kar 1152 domačinov. — Agrarna kriza na prelomu stoletja in izseljevanje mlajše delovne sile v industrijske kraje, sta tudi doprinesli k tako močnemu upadu števila prebivalstva. »UČITELJIŠČE« V TUHINJU Nenavadna ugotovitev! Vsaj za prvo polovico 18. stoletja! Takrat je namreč Frančišek Paglovec. župnik v tuhinjskem Smartnem priredil župnišče za šolo in poučeval nadarjene kmečke fante sam s kaplanom. Vzgojil je številne »učitelje«, ki so potem delovali po Tuhinjski in Savinjski dolini. Bili so to resda le zasilni učitelji, toda z lučjo znanja so le razsvetljevali dotlej tako zapuščeno in zaostalo podeželje. Paglovec (1679-1759) je bil sicer cerkven pisatelj, prevajalec svetopisemskih tekstov in zlagalec pobožnih pesmi, vendar je mislil tudi na izobraževanje ljudstva. Napisal je kratka navodila »Tablo teh puh-štabou inu vižu za navučiti krainsku ali slovensku brati«. Sam sebe je Paglovec skromno imenoval »mašnika iz gorenjske krainske strani«. Kolikortoliko reden privatni šolski pouk je v Motniku uvedel I. 1829 učitelj Kešpret, ki je tu učil celih deset let in bil obenem cerkovnik in organist. - Kešpertu so kot zasilni učitelji sledili Janez Pungartnik. Matevž Srobotnik in Tomaž Sajevic. Redno, pravo šolo z izobraženimi učitelji, so dobili Motničani 20. oktobra 1888. - Prvi kvalificirani učitelj v Motniku je bil Ulrik Konjar, ki je tu služboval kar celih 37 let. Bil je učitelj v pravem pomenu besede: učil ni le otrok pisanja, branja in računanja, tudi odrasle je poučeval v umni sadjereji in čebelarstvu. Razen tega pa je bil duša vsega prosvetnega življenja v Motniku. Nova šola. ki so jo tržani zgradili 1. 1940, je postala žrtev vojne: da bi preprečili okupatorjevi vojski in Žandarmeriji varno in udobno naselitev v Motniku, je v noči na 2. februar 1944 ftlandrova brigada požgala šolsko poslopje in občinski urad. Danes imajo v Motniku štiriraz-redno osnovno šolo, višji razredi so prešolani na Vransko. ZGODOVINAR - SAMOUK Zanimiv možak: v revolucij-skem letu 1848 rojeni Gašper Križnik, po poklicu čevljar in pozneje trgovec, je z veliko ljubeznijo zapisoval ustno izročilo, ki se nanaša na zgodovino in običaje Motnika. Zbiral je tudi narodno blago in skrbno izpisoval stare zdaj že izgubljene listine (ves trški arhiv iz 15. do 19. stoletja so roparski okupatorji odpeljali). - Križnik je svoje spis«- objavljal v Ljubljanskem zvonu in v Domu in svetu. Svoje Zgodovinske izsledke je objavljal v znanstvenih revijah, tako slovenskih kot hrvaških Pisal pa je mož tudi pesmi in pripovedke Knjiga njegovih pripovedk iz Motnika je I. IHTI izšla v Celovcu Križnik se je dopisoval /. najrazličnejšimi strokovnjaki (J. Baudouin de Courtenav. Vjekoslav Bogišić. Franc Sumi idr I V nekaterih pismih se opravičuje, da ni »vešč zgodovinar, a ima vesel je« Pokopan je v Motniku. Na grobni plošči preberem: Tu počiva Gašper Križnik, roj. 4. 1. 1848, umrl 26. 11. 1904 kot trgovec in vrli podpira tel j slovenske književnooti. Gašper Križnik (1848-1904) mot-niški krajevni zgodovinar MOTNISKO KMETIJSTVO Tržani se niso dosti ukvarjali z zemljo; z vrtnarstvom okrog hiš pač. Sicer pa so bolj kmetovali prebivalci okoliških vasi. Sejali so rž. in pšenico; ovsa, ječmena in prosa precej manj. Pač pa toliko več lanu. Kmetovanje v rovtih na pobočjih Menine planine so zelo ovirale divje živali. Medvedje, jeleni in risi so bili krivi, da so nekateri kmetje njive blizu gozdov kar opustili. Zanimivost posebne vrste so bili tuhinjski in motniški vinogradi. Ohranili so se vpisi dajatev (desetine) iz vinogradov. To je. dolžnih desetin pridelka gradu. Ovčereja je bila spričo obile paše na Menini zelo razvita še v prejšnjem stoletju. Ker ni šlo le za volno, pač pa tudi za čim več mesa. so pač morali gojiti domačo jezersko — solčavsko pasmo, ki ima resda nekoliko slabše runo; je pa precej težka. Glavni vir kmečkih dohodkov Tu-hinjcev pa so bili slejkoprej obsežni gozdovi na Menini planini. SPOMIN NA NOB ot večina naših hribovskih krajev (ravninske vasi žal niso bile prav vse na mestu), je tudi Motnik doprinesel svoj častni delež k osvoboditvi in dostojno počastil junake, ki so padli za svobodo. Na zadružnem domu je vzidana bela marmorna plošča v spomin namestniku komandanta 3. bataljona Slandrove brigade Rudiju Karatu-Džeku, ki je padel v boju za Motnik dne 1. februarja 1944. V pročelje zgradbe krajevnega urada pa je pritrjena spominska plošča, posvečena 16 padlim borcem NOB in 5 drugim žrtvam. Na Motniškem pokopališču, tik ob cerkvi stoji spomenik 15 neznanim borcem, ki SO padli v gozdovih in na planotah v bližini Motnika v letih 1941 — 1945. — Besedilo na posebni plošči v zidanem podstavku s kamnito piramido na vrhu, pove: »Vam, ki ste za svobodo ljudstva vse darovali, večna hvala, čast in slava.« Hotel Creina Kranj za dan republike 29. november in 30. november prireja ples od 19. do 24. ure. Vabi kolektiv hotela Creina O LAS32.STRAN TOREK. 27 NOVEMBRA 1979 AVTOKOV1NAR Škofja Loka Kidričeva 51 objavlja prosta dela in naloge 1 VEČ AVTOMEHANIKOV 2. AVTOKLEPARJA Pogoji: Pod jI. — končana poklicna šola. — odslužen vojaški rok, — /aželjena praksa Pod 2. — končana poklicna šola ali priučen. — odslužen vojaški rok, — /.aželjena praksa. Posebni pogoji: — poskusno delo traja 2 mestna. Osebni dohodek po pravilniku o oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke. S stanovanji ne razpolagamo. Pismene ponudbe pošljite v roku 8 dni po objavi oglasa na naslov: Avtokovinar, Škofja Loka, Kidričeva cesta 51. Oropali vojaka V četrtek, 22. novembra, okoli 20. ure so trije neznanci na križišču pri Mrzlem studencu na Pokljuki z zastavo 101 temnejše barve dohiteli vojaka B. B., ki se je vračal z dopusta v kasarno na Rudno polje. Voznik in en sopotnik sta izstopila in vojaku odvzela rumeno polivi-nilasto vrečko, v kateri je imel dve steklenici žganja. Vzeli so mu tudi denarnico s 1450 din, osebno izkaznico in rojstni list. Voznik je bil visok okoli 160cm, močnejše postave, temnejše polti in črnih las. oblečen v rjav pulover, karirasto srajco in modre kavbojke. Sopotnik pa je bil svetlolas, visok 175 cm, oblečen v rdeč puli, črne hlače, temnorjavo suknjo na glavi pa je imel volneno kapo z rdečimi progami. Uprava javne varnosti naproša občane, lastnike vikendov na Pokljuki in gostinske delavce, ki bi karkoli vedeli o teh osebah, da to sporoče najbližji postaji milice ali na UJV K ranj. DEŽURNE TRGOVINE Obratovalni čas prodajaln v dneh pred državnim praznikom 29. november in dežurne trgovine v soboto, 1. decembra: KRANJ: Central — v sredo, 28. 11.1979, obratujejo vse prodajalne v normalnem delovnem času. 29. in 30. novembra so vse prodajalne zaprte, v soboto, |. decembra pa so dežurne sledeče prodajalne: Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 13. ure, ostale prodajalne TOZD — prodajalna Na klancu. Oprešnikova 84, prodajalna Hrib Preddvor, prodajalna Klemenček, Duplje, prodajalna Krvavec, Cerklje pa od 7. do 19. ure. Prodajalna Na vasi, Šenčur je dežurna od 7. do 13. ure. V nedeljo, 2. decembra pa so vse prodajalne odprte od 7. do 11. ure. Živila - v sredo, 28. novembra bodo vse prodajalne odprte od 7. do 17. ure, v četrtek 29. in petek 30. novembra bodo vse prodajalne zaprte, v soboto 1. decembra, pa so dežurne sledeče prodajalne: prodajalna PC Vodovodni stolp, Ulica Moše Pijade, prodajalna SP Pri Petrčku, Titov trg 5. prodajalna Mercator, C. JLA 6, samopostrežna prodajalna Planina — Center, Kor. odreda 1. JESENICE: Specerija Bled -supermarket Union, Titova 22 ŠKOFJA LOKA: SP Frankovo naselje, mesnica Kidričeva 65 TRŽIČ: Živila Lipa. Koroška 1. poslovalnica Merkator, Ravne 9. poslovalnica Merkator. Kovor. NESREČE Nezgoda na nadvo/u Naklo — V četrtek. 22. nm-emibra.. s«« je ob 17.1-1 un na magjs«r<«l!rai cestiii na nadvozu v Naklem pripetila pm»-metna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Kram Dolina r i mi 1954» iz Ljubljane jje peljal * neprimerno hitrostjo čez nadvoz; k<.» *» avtomobili pred njim začeli nastavljati, je tudi voznik Dolinar pritisnil na zavore, vendar pa m t*" odpo-vedale. Da ne bi tn'il v avfoumiobille pred njim. je voznik zavil v desno, podrl drsno ograjo in se- prevrnil s* ceste. Hlodi, s katerimi; jje bil naložen, pa so zleteli na spodnjo 1W kalno cesto. Vozniku ni bilo nič., škode na tovornjaku in ograji pa jje za 50.000 din Smrt pri prečkanju ceste Trtic — Na magistralni cesti v Bistrici pri Tržiču se je v petek.. 23. novembra, oh 12.45 pripetila huda prometna nezgoda Voznik osebnega avtomobila H asih Salkič (roj. 1941) iz Tržiča je vwz.il od Ljubelja proti Podtahoru. ko jie v Bistrici nenadoma z desne strani prečkal cesto H-letni Franci Zos iz Loke pri Tržiču Voznik je zaviral!., vendar pa je avto kljub temu trčili v otroka, tako da je ta na kraju nesreče umrl. Nenadoma v levo Kranj - V petek. 23- novembra, .je ob 16.24 voznik osebnega avtorno-bila Franc Govekar troji, 1962} iz Stare Oselice na regionalni cesti v Sr. Bitnjah dohitel kolesarja Viktorja Križnarja (roj. 191D iz Zg. Bih t en j Križnar je nenadoma kakih 3 dlo $ ani I min pitnedl mtiomKobiillorani zavili v Brv«... m*" di* bii s*- prepričati!., če je u-vsta pmosttai. Avt«>miw<>fc>iiB tca je *al«» zbil. «ak«» da s«), g?* huje ranjenega prepelljiailln v K lliimiiičimii (cetmtieir. Neprevidno čez cesto Kranj — V petleft.. 23 ramrveirmihira.. nekaji mmiaiuutt pat 3BL imirii.. se je ima iimia-gjistiralniiii cesti« mtat PuMifi pripet! iJla prr«» iroetmiat mtexgjod!ai. Vtarank osebrniega aivItionniKoJbiillat JiofcH Kristanu (drii»j|.. DSMMOH ii* &kwf[jie L«»ke jr pefijjall proti Naklem, k«» je * H«^*" s^nam:« imeima-dbmiai predi rnijiiimrii purefkall iresto Ste-vam Ddbtrif ((raj. 119127)1.. tako dia ga .jr avtomniofo>iill /raicfidl. Htuijje ranjenega pešca so prepeljali \ Klinični center ^OADOIA V LEVO Kranj — V- medkelJKov 25>. miovetnmbra. jr m krdumjiske staneri tedaj pnipeDjjaD Rada VinHi* (roj-.. 198» « L jimMjiane.. Na avtltoiiBiib je škode /.a okoli tO. i M H > din. v nesreči hudo raimijenegai vrajnniiilkai Kmnefcitfai pa po purefielijatlln v KDramnrimii (cemtfteir. Tovarna dušika Ruše Graditelji zasebnih hiš, zidarji, delovne organizacije tantažn prtMa ■ i*« bw vila na z 21 čl 6. *L Zakona razglasa naslednje proste naloge in Pravilnika o delovnih rsinu ijik in v/ o delovnih razmerjih: vDSSS IZDELAVA RAZVOJNO EKONOMSKIH ANALIZ (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — visoka šola ekonomske smeri — 2 leti delovnih izkušen ji ali — višja šola ekonomske sramen.. — 4 leta delovnih izkušeni ji. OPRAVLJANJE DEL TEHNOLOGA (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — visoka šola kemijske ali flekstiillEwo> kemija*«' smeri. — poznavanje proizvodne tehnologije v OZD — 2 leti delovnih izkušen ji ali — višja šola kemijske ali: tekstilnu©' kemijske smeri. — poznavanje proizvodne tebnoflegijijV OZD. — 4 leta delovnih izkušen ji. VODENJE IZVOZNEGA ODDELKA (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — visoka šola ekonomske ah ekcouKomskio^-komenciailme smeri — poznavanje ustrezne zakonodaje,. — potrebni izpiti za zunanje tingwiwiia»lk«>> nifgJHtnaučiljk*.. — 2 leti delovnih izkušenj v komeriria>Iira>i slhiiifoi ali — višja šola ekonomsko-komerKiaJiimie adli ekonomske smeri;. — poznavanje ustrezne zakomodbjie.. — potrebni izpiti za zunanje tvg^iviimiskio) negJMtiraitfiijiiot.. — 4 leta delovnih izkušenj v kamrneffirinLtaii sihintM. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi delek 15 dni po objavi. Kadrovski od- Sporočamo žalostno vest, da je v 84. letu starosti umrla naša ljuba mama, stara mama, teta, sestra in prababica i MARIJA PAVLIN Pogreb bo v Vrhpolju pri Vipavi. Za njo žalujejo: sinova Tine z družino in Peter, hčerka Marica z družino in ostalo sorodstvo Brezplačno gašeno apno v Črnučah pri Ljubljani! Pri proizvodng acettlena v Črnučah pri Ljubljani nam kot stranski produkt n.i\t.pno ki pe po svojih vezivnih lastnostnih enakovied no običainemiui gašenemu apnu Dn-evma končina jje okrog 40 kub m Apno je primerno za nevtra-li/aciio ki-shh odpadkov m predvsem /a izdelavo malte za zidarje in ornetavanje fo potr tu jejo analize Zavoda za raziskavo materialov v L|Libl|3H: ■:<■' praktične izkušnje na mariborskem področ|u kjst takšno apno i;porabljajo zasebniki ir> delovne organizacije že več kot deset iet /a(,iri|ih nekaj mesecev pa so qa čez 3 000 kub m porab.i rudi že na dirujigiih področj|iib Slovenije Acetiliensko apoo se dobi pri nas v Črnučah brezplačno, proti delnemu plačilu prevoznih stroškov pa vam ga s svojo kamionsko ttkt prekatno cisterno kapacitete 14 kub m dostavimo na mesto upe rabe kjerkolh v Sloveniji V primerjavi s hidratiziranim apnom v vrečah je acetilensko apno preračunano na suho substanco že dostavljeno na dom 3 4 krat cenejše Naročita zbiramo tudi za več mesecev naprej,, tistim pa ki bodo vzeli apno v mesecih, decembru, januar\u m februarjiui pa nudimo še poseben popust pri prevoznih stroških Podrobna informacij* o lastnostih toga apna in o načinu po telefonu 061-341-985 ali po Tovarna dukata Rute — TOZD Metalurgija Obrat dasaons plina Črnuče 61231 Črnuč« Cesta na Brod 4 ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehanike Kranj n.sol.o. Popravek V razpisu DS TOZD NABAVNA ORGANIZACIJA Kranj, objavljenem v Glasu 26.11. 1»7» je prišlo do napake v vsebini razpisa. Pravilna vsebina je: Delavski svet TOZD Nabavna organizacija Kranj razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE ODDELKA ZA EKONOMIKO P°g°ji: — visokošolska izobrazba ekonomske smeri. — 5-letne izkušnje s področja ekonomskega poslovanja. — organizacijske in vodstvene sposobnost i. — ustrezne moralno-politične vrline. VODJE KOOPERACIJE Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne, ali elektro smeri -šibki tok. — 5-letne delovne izkušnje. — ustrezne moralno-politične vrline. — pasivno znanje tujega jezika. Mandatna doba za razpisana dela je 4 leta. Kandidati naj piane vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo ▼ 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra Elektromehanika, Kranj, Kadrovska služba. Savska loka 4. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končani odločitvi. TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj Savska c. 34 razpisuje dela in naloge 1 VODENJE IN ORGANIZIRANJE KOMERCIALE KONFEKCIJE 2 VODENJE IN ORGANIZIRANJE PROIZVODNO TEHNIČNEGA SEKTORJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Pod 1. — višja šola ekonomske ali druge ustrezne usmerit ve, — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — sposobnost vodenja in organiziranja, — da je druibeno-politično aktiven in sodeluje pri razvoju samoupravnega socialističnega sistema. Pod 2. — diplomirani inženir tekstilne tehnologije ali inženir tekstilne tehnologije — konfekcijska smer ali druga ustrezna usmeritev. — 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. — sposobnost vodenja in organiziranja. — da je družbenopolitično aktiven in sodeluje pni razvoju samoupravnega socialističnega sistema Delavca na razpisanih delih in nalogah imata posebna pooblastila in odgovornosti in se izbereta za dobo 4 let. Razpis velja 15 dni po objavi. Kandidati naj oddajo prijavo s potrebnimi dokazili v zaprti ovojnici na naslov: Triglav konfekcija p.o. Kranj. Savska c. 34, s pripombo za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 30 dneh po poteku veljavnosti razpisa. r- Delovni kolektivi čestitajo za 29. november Kemična tovarna Podnart Specializirana tovarna kemikalij za galvanotehniko, fosfatiranje in barvanje kovin. Kolektiv tovarne vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike Obrtno podjetje Tržič ie priporoča s svojimi storitvami v mizarski, slikarji, črkoalikarski stroki, polaganje tapet, plastičnih ABrtov ter vseh vrst podov Delovni kolektiv čestita občanom Gorenjske mposlounim prijateljem za praznik republike Delavci TEKSTILINDUSA KRANJ iz>TOZD Predilnica, Tkalnica, Plemenitilnica, TOZD za prehrano in oddih in delovna skupnost skupnih služb T Čestitajo ob dnevu republike vsem delovnim ljudem in jim želijo mnogo delovnih uspehov Tovarna SORA Medvode UMETNO K O VINSKA OBRT KROPA- SLOVENIJA Izdeluje umetno kovane, gravirane in cizelirane izdelke in čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike ZA PRAZNIK REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM Vabimo vas v našo tovarniško prodajalno v tovarni v Medvodah, kjer vam nudimo raznovrstno predsobno pohištvo in mladinsko pohištvo MAK. Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju Zavod za vzgojo in izobraževanje odraslih čestita slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam ob prazniku dneva republike. SLOVENSKE ŽELEZARNE LbLbLb 3 1=3 Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem čestitamo za praznik republike in jim želimo ob nadaljnjem delu veliko delovnih uspehov OBLAČILA Tržič čestitamo vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim partnerjem 29. november, dan republike Žito Ljubljana čestitajo vsem prebivalcem Gorenjske za dan republike in se priporočajo s svojimi izdelki. TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka— tovarna čokolade Lesce TOZD Pekarna Kranj •t i I • I I l • I I I • SGP GRADBINEC Kolektiv splošnega gradbenega podjetja Gradbinec Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike iskrene čestitke za praznik republike industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov ti GP MEGRAD, Ljubljana TOZD ELMONT, n. sub o , SP GORJE 3/a TELEFON: n. c. 77-351 dejavnost elektroinstalacije. strelovodi, kabelski razvod.« elektromehanika ključavničarstvo, cbiping servisi hladilna tehnika, izdelava in montaža industrijske avtomatike in grelnih teles - servisne službe Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike ELMONT Domplan urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje Kranj, CeataJLA 14 Delovna skupnost podjetja čestita vsem delovnim ljudem in občanom za praznik republike 29 november Čestitkam se pridružuje tudi Samoupravna stanovanjska skup- nost občine Kranj ter se zahvaljuje splošnim delegacijam in delegatom ter hišnim svetom za ustvarjalno sodelovanj« na področju stanovanjskega gospodarstva ★ Triglav konfekcija Kranj čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem ob dnevu republike in priporočamo naše izdelke SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov plamen kropa Za praznik republike čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa De/ovni kolektivi čestitajo za dan republike KOVINSKO PODJETJE KRANJ ★ Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo Delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za dan republike — 29. novem ber •jgnovno zdravstvo Gorenjske ^neljnimi organizacijam i Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Radovljica, gkofja Loka, Tržič, Socialna medicina in higiena Gorenjske. Zobna poliklinika Kranj čestitajo občanom Gorenjske za dan republike — 29. november f Servisno podjetje tarjeva 45, telefon 21 -282 Kranj ★ čestita k prazniku svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom it naprej ae priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavno* t mi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električar »k«. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL IN STORITEV 3 Gozdno gospodarstvo Bled tel dir 77-25~l . telegram: GG Bled h c 77-361 - 364 poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n.subo. Bohinjska Bistrica, Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n.aub.o Bled. Triglavska 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n.aub.o Jesenice. Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED, ntubo Bled, Ljubljanska 1 9 TOZD GOZDNO AVTOPREVOZNISTVO IN DELAVNICE SP. GORJE, n.aub.o. Spodnje Gorje 1 TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n.aub.o. Bled. Ljubljanska c 19 v delovni organizaciji OOZDNO GOSPODARSTVO BLED. n.aol.o.. Bled. Ljubljanska 19 /npodanjo z gozdovi, proizvajajo in prodajajo različne vrste i/ogtoga leta. izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebnih /oiilih. pripravljajo rezortančni les. nudijo prevozniške uslugi a prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroje in naprave >m delovnim ljudem in poslovnim prij.ttrljem (VstitMiini , republike — novem l>er čestitajo vsem delovnim ljudem za dan republike — 29. november in jim želijo še nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Cestno podjetje v Kranju čestita vsem poslovnim prijateljem in uporabnikom cest za dan republike Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za dan republike exoterm kranj j u g o s I a v i j a Kemična tovarna Ztftfa/ettd&i Vati ncfitdU6e INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ JUGOSLAVIJA Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno indu strijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko indu strijo Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik republike ' sv sv s. * s s s s s s ss s sssssssss s ss s ///^//-//////^/. 'ssssssss- ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Gorenjska območna skupnost Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem za 29. november - dan republike Dinamičen gospodarski razvoj prinaša s seboj nove NEVARNOSTI. Svetujemo vam, da ponovno ugotovite, proti katerim nevarnostim za vas ali vaše imetje niste zavarovani, oziroma niste zavarovani v zadostni višini. Preko 100 zavarovalnih terenskih delavcev dela na področju posredovanja in sklepanja imovinskih in osebnih zavarovanj v družbenem in zasebnem sektorju na Gorenjskem. Pri njih in delavcih, ki delajo na poslovnih izpostavah, boste dobili vse potrebne informacije, da se boste lažje odločili za ustreznejše zavarovanje. Elektro Gorenjska DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE n.sub.o. KRANJ Cesta JLA 6 Jndiibhija ttcHidahiili i?tdplbou~H%anj> Skupščina občine Radovljica Samoupravne interesne skupnosti Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica Občinski svet zveze sindikatov Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica ZZB NOV Radovljica Združenje rezervnih vojaških starešin i VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA DAN REPUBLIKE 29. NOVEMBER 1929-1979 svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: i } ELEKTRO Kranj ELEKTRO Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj ELEKTRO Razvod in transformacija Gorenjske, Kranj in DS Skupnih služb čestitajo občanom in poslovnim prijateljem za praznik republike — 29. november Priporočajo se za projektiranje in izvajanje nizko in visoko napetostnih elektroenergetskih naprav. 1 I I DEKORATIVNE TKANINE IBI VAM BODO PRINESLE V VAŠE STANOVANJE PRIJETNO POČUTJE Ob dnevu Republike 29. novembru in ob praznovanju 50-letnice naše de/ovne organizacije, iskreno čestitamo članom delovne organizacije, poslovnim prijateljem in prebivalcem Gorenjske. (entpal /inska jCgovska *ivna organizacija >tral ijM) Gostinstvo F v |ja na podlagi sklepa v! po8lovne enote in cinika o delovnih raz-\% proata dela in na- V V.aBJA V HOTELU tlfiNA JEZERSKEM JKjA V HOTELU ^PREDDVORU A lična gostinska sola. yiusnodelo 3 mesece. Lvljena samska soba (/a /a na Jezerskem). f iidati naj pošljejo pis-/ prijave z dokazili o ijevaniu pogojev v 15 3 oo objavi oglasa na Mentral Kranj, Mai-Nttg n - kadrovski DELO, pBODAJA jjrfjic« Kranj VL takoj /iZNASALCA-KO V&0PI8ADELO Pf^n Koroška Bela na Eicah. jogodbeno in primerno ;.r i". ««.Jon»p upoko- Študente, *Tn gospodinje. prošnje pošljite na MDELO - podružnica f.j Koroška 16, do |po 15.12. 1979. VNA SOLA Golar -Loka k oglasu za petek ;mbra 1979. |jwJje prosta dela in nalo- lepo ^it«lja slovenskega Uka - angleškega Ska, diploma PA Valo napako se nafti)**10' p DELO jUaica Kranj kal« f /aaiUi P° možnosti v bli-Vrolkel«, ^GARAŽI l/gffcfli avtomobil in /a V kolikor nameravate m prostor za garažiran je. iGjlf po telefonu na šte- M4# ISKRA Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj Delavski svet TOZD Orodjarna Kranj razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 1 VODJE PROIZVODNJE 2 VODJE GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE 3. VODJE TEHNIČNE KONTROLE Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visokošolska ali višješolska izobrazba strojne ali organizacijske smeri za dela pod točko 1.. in 3., ter visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri za dela pod točko 2.. — 5 let ustreznih delovnih izkušenj. — sposobnosti za vodenje in organiziranje dela. — ustrezne moralno-politične vrline, ki se ugotavljajo po določilih družbenega dogovora o načelih za izvajanje kadrovske politike v občini Kranj. Mandatna doba za vsa razpisana dela je 4 leta. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Elektromehanika, Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, z oznako razpis za TOZD orodjarna. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejemu končane odločitve. I Marmor Hotavlje Industrija naravnega kamna 64224 Gorenja vas Komisija za delovna razmerja objavlja — zaradi povečanega obsega poslovanja — naslednja prosta dela in naloge: 1 6 DELAVCEV ZA PRIDOBIVANJE IN OBDELAVO KAMNA Pogoj: — delavci za priuči te v za delo v proizvodnji. 2 VOZNIKA TRAKTORJA Pogoj: - delavec z izpitom za šoferja B kategorije in izpitom za opravljanje lahke gradbene mehanizacije. 3. VZDRŽEVALCA STROJEV Pogoj: — VK strojni ključavničar z delovnimi izkušnjami hidravlike in pnevmatike. 4 EKONOMISTA ZA DELA V RAČUNOVODSTVU Pogoj: — višja ekonomska šola. 5 REFERENTA ZA SPLOŠNE IN KADROVSKE ZADEVE Pogoj: — višja pravna izobrazba. o PLANERJA PROIZVODNJE IN KALKULANTA V PRIPRAVI DELA Pogoj: - srednješolska izobrazba gradbene ali ekonomske smeri. v 7 PRODAJNEGA REFERENTA Pogoj: — srednja strokovna izobrazba komercialne. ekonomske ali administrativne smeri, izpit B kategorije. 8, TAJNICE Pogoj: — srednja upravno administrativna šola 9 FAKTURISTA Pogoj: — srednja ekonomska ali administrativna šola 10. POMOŽNEGA ADMINISTRATORJA Pogoj: - dvoletna administrativna šola ali dokončana osemletka in strojepisni tečaj. Delo se združuje za nedoločen čas, nastop dela je mogoč takoj. Poskusno delo po pravilniku. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi oglasa na gornji naslov. Stanovanj ni. Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno. USLUGA Podjetje obrtnih storitev Kranj, Seljakova 7 Delovna skupnost in komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge delavcev n posebnimi pooblastili in odgovornostmi. 1 DIREKTORJA PODJETJA Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — višjo ali srednješolsko izobrazbo tehnične, pravne ali ekonomske smeri. — 5-letne izkušnje s področja organizacijske in vodstvene sposobnosti. — ustrezne moralno-politične vrline. Mandatna doba za razpisano delo traja 4 leta. in objavlja prosta dela in naloge 2. RAČUNOVODJE Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri. — 3 leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih nalogah in opravilih na finančnem področju. — za nedoločen čas (20 ur tedensko). 3. BLAG. FIN. KNJIGOVODJE - BLAGAJNIKA Pogoj: — srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, ali poklicna izobrazba z enim letom delovnih izkušenj. — delo se združuje za določen čas. nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 15. 12. 1979 do 15.9. 1980. Kandidati pod točko 1. naj pošljejo ponudbe z dokazili v 15 dneh po objavi na naslov Usluga Kranj, Seljakova 7, za razpisno komisijo. Kandidati pod točko 2. in 3. naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov Usluga Kranj, Seljakova 7 — odboru za medsebojna delovna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končani odločitvi. SGP GRADBINEC n.soLo.KRANJnazorjeva I Delovna skupnost Družbeni Standard Jesenice objavlja prosta dela in naloge 1 3 NK DELAVK — čistilke za delavsko naselje Kranj 2 2 NK DELAVKI — za kuhinjo v Kranju 3. 1 PU KUHARICE — za delo v delilnici TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica Za navedene naloge in opravila se delo združuje za nedoločen čas. Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov SGP Gradbinec, Kranj, Kadrovsko socialna služba Jesenice, Cesta Maršala Tita 16, 64270 Jesenice. Komisija za delovna razmerja pri Vzgojno varstvenem zavodu Kranj ponovno vabi k sodelovanju ŠTIRI ČISTILKE za vrtce: Maksa Rozman Tatjana - Stražišče. Janina jasli - Vodovodni stolp. Tatjana Odrova - Planina. Najdihojea - Planina Višina osebnega dohodka je določena s Pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi Kadrovski službi VVZ Kranj, Nikole Tesla 4, Kranj. Kandidate bomo povabili na razgovor. Uradni vestnik Gorenjske {XVI V K ranju, 27. novembra 1979 številka: 29 /HDPf81 OBČINSKIH SKUPŠČIN //BCINA KRANJ: /idlok o najvišjih stanarinah za stanovalce, ki niso sklenili samoupravnega spo-fizuma o določitvi ekonomske stanarine in o prehodu na ekonomske stanarine v E2 Kranj 00CINA ŠKOFJA LOKA: /jdlok o določitvi najvišjih sta na rin v občini Škofja Loka Občina Kranj 346. / v/IUtfi f> člena zakona <> stanarinah / i.SKS.št "><» 72» in na podlagi IX! Ia občine Kranj (Uradni vestnik \/ffkr ;t I't 77» j«- Sku|)ščma občine SMfjah zbora združenega tlela m /.bo-;/■«..*■.mil ^kup^tiost i _ flij« ... - L IJ.-J97M O D L O K o najvišjih stanarinah za stanovalce, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o d" očitvi ekonomske stanarine l»* -^hodu na ekonomske st' v občini Kranj ! člen V občini Kranj se s I 12-1979 naivisie sta l.i C^t.Vl metrike vtiidmanisk. • pravi«'« na družbenih stanovanjih, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o določitvi ekonomske stanarine in a prehodu na ekonomske stanarine v občini Kranj, določijo tako. da se stanarine, ki jih plačujejo stanovalci na dan 30/11-1979. povišajo za 20.~>', 2. člen Za nadaljnje poviševanje najvišjih stana rin za zavezance iz 1. člena tega odloka še uporabljajo določila Samoupravnega sporazuma (i določitvi ekonomske stanarin«- in n prehodu na ekonomske stanarine v občim Kranj :!. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v 1'radnetn vestniku Gorenjske. Številka: lb-08 1979-02 K ran i. dne 21 11 1979 Predsednik Stane Božič. I i Občina Škofja Loka 347. ODLOK o določitvi najvišjih stanarin v občini Škofja Loka I člen S tem odlokom se v občini .Škofja Loka do loča najvišje stanarine, ki so jih dolžni plačevati imetniki stanovanjske pravice od ll-> 1979 dalje 2. člen Stanarine se povišajo s I 12-1979 za 2").21 '<. Osnova /.a določitev povišane stanarine je stanarina, ki jo plačujejo imetniki stanovanjske pravi««' na dan .'10' 10-1979 Za nadaljnje poviševanje stanarine se upoštevajo določila samoupravnega spora/uma n oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Škofja Loka .1. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občin«' Škofja Loka določi višino stanarin«- /a stanovanja v družbeni lastnini v mesečnem /iwsku v skladu / 2 členom u-kji odloka I čl«-n Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v l'radnem vestniku Gorenjske Številka: t'i-ni Škofja Loka. 22 Na podlagi ."> <*«Jcna /akona n stanarinah (l'radni list SRS. št :,(i 721 in 9H člena statuta občine škofja Loka ({'radni vestnik -reniske. št \ 78) je Skupščina občin«- Škofja Loka na skupnem /asedanm zbora združen«- 1979 G L,AS38.STRAN TOREK. 27 NOVEMBRA 191 Šport hotel Pokljuka vabi na praznične PLESE in sicer 29 30 11 .19 1 12 od 20 do 24 ure Od 23 ure dalje skrbi za dobro razpoloženje glasba disko bara Cesta je urejena in splužena Nudimo domače specialitete. Vabljeni! Obenem obveščamo da smo že pričeli s prodaio rezervacij za silvestrovanje v hotelu šport Rezervacije se dobe na tel 77-027 Veletrgovina BPECEriDa ©O©© TOZD MALOPRODAJA Vabimo potrošnike da obiščejo naše prodajalne m si ogledajo seznam blaga ki ga prodajamo po izredno znižanih cenah Priporočamo vam ugoden nakup blaga m obenem čestitamo za Dan republike — 29 november BFECEriDa je v vseh svojih prodajalnah na Bledu, v Lescah, v Radovljici, Podnartu na Jesenicah in drugod za Dan republike — 29. november pripravila reklamno prodajo blaga. čestita Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA ŠKOFJA LOKA PRIPOROČAMO VAM TOZD PRODAJA NA DEBELO Loka kavo KINOKR4NJ Kinopodjetje Kranj LOVEC NA JELENE ameriška barvna vojna drama Scenarij: Deric VVashburn Režija: MICHAEL CIMINO Igrajo. Robert de Niro, Christopher VValkern, John Savage, John Cazale, Maryl Streep DOBITNIK 5 OSKARJEV za leto 1979! — za najboljši film — za najboljšo režijo — za najboljšo montažo — za najboljši ton — za najboljšo stransko vlogo PRIKAZAN NA FESTU 79! NE ZAMUDITE FILMA LETA! NA SPOREDU KINO TRŽIČ 30 11 m 1 12 ob 16 in 19 uri 2 12 ob 16 un TOZD PRODAJA NA DROBNO nakup zaves talnih oblog, posteljnega perila, odej, metrskega blaga m pokrival v prenovljeni prodajalni PRI LUKEŽU v Škofji Lok. TOZD PEKS - PROIZVODNJA svoje priznane slaščičarske izdelke TOZD JELEN-GOSTINSTVO obisk prenovljenega hotela Jelen v Kranju in gostilne HOMAN v Škofji Loki AVTO-MOTO-ŠPORT 79 motorji, dirkalni avtomobili, prodaja rabljenih avtomor»:iov, zabavni park od 28 11 do 3 12 1 979.na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani (Ml (1 tli lil' 1 '1 llf Nil rliin ntvriutv" ?H 1 1 n(I 1 do 1 11 un- telefon 23-341 električni — kombinirani [K (2 plin. 4 elektrika). jlK Gorenje na trda gori BOJLER, trajnožareč.i wesso in REGAL tišin '4,15. viftina 2.20. Ogled mo--,poldan do 27. 11. na na-ielj Lojze. Racovnik tO. * 9608 dobro ohranjen TRAK-35 KM, z bočno kosal ni . 64. Šenčur, tel.: 49-07« [■J 96&I I * « mesecev brejo TELICO. A,20. Begunje 96B4 /^dem tednov stare PRA-'/pno 9. Cerklje 9685 *ATB0JA za šivanje GUM-;Lanje GUMBNIC Dur ^ezhibna. Tel.: 064-2H-32O Uf 9686 TRAKTOR FENDT. 28 »ilnico in jermen ico. Zg. Radovljica 9687 * POHIŠTVO: omaro, raz Lf in 2 fotelja. Telefon: r 9C88 rrnobel TELEVIZOR EI 'formacije po tel.: 6I-540 ajjaa #Jobok OTROŠKI VOZI-Ifcj PLAST — k rombi in /ifto. Mlekarska lO. Kranj 9690 starin! Prodam 2 OMA t Slave*-. Kidričeva 45. 9691 dva TELETA za rejo ali otan Valentin. Hlebce 30. 9692 frnobel TELEVIZOR „ in drugi programi. Zu 21 tel.: 24-770 9693 /" nov POMIVALNI Li - Končar. Infor-*7jte po tel.: 24-215 — od 9694 Ce žekte da bo vaša pričeska res 'lepa m mrejema obiščite novo odprt Frizerski salon S ATLER CILKA Oklhamska 14 Kranj pn Vodovodnem stolpu irrtioderoo slrn/enue toarvamife fcBasioiM" um irmvoKdlipnfTO" ipmrpeslktp ,7 rnvailk'v.M litefriejširmii preparat« Posjre/erni Ibositie trnutimo) mm $ioU«rtroio> i»m Itoc&st-e šatoru zapusti wret|einvi m jaiikwrklje 9702 j GRUNDING 2500. še v planina .1. soba 56. K ranj 9703 Prodam TRAKTOR Sle ver s kosilnico in hidravliko. Zg. Brnik 54. Cerklje 9704 Ugodno prodann TELEVIZOR RR — NIS (veliki ekrani in Sest tednov stare PSE. mati nemška ovčar-ka z rodovnikom. Kranj. C. na Klanec 15 9705 Poceni prodam železno BALKONSKO OGRAJO. Roblek Tone. Potoče 12. Preddvor 9706 Prodani lažjo KRAVO s prvini teletom. Nemški rovt 7 Bohinj 9707 Prodam PRAŠIČA za zakol. Strahinj 38. Naklo 9708 Prodam PRAŠIČA za zakol. Kalan. Breg: ob Savi 19 9720 Prodam nov enofazni dvotariihi električni ŠTEVEC. Poizve sr po tel.: 22-577 9725 Prodam novo BAGAT SLAVICO. 20 *V ceneje in novo Scandali HARMONIKO - južni melos. Telefon 21-097 9740 Poceni prodam OTROŠKO POSTELJICO. Rakar. Tončka Dežma-na6. III 13. Kranj 9741 Prodam plinsko in trajjnožarečo PEČ. Bregar Anton. Savska Loka 7. Kranj 9742 V godno prodam manjši TOČILNI PULT. 21 oblazinjenih STOLOV, dvojno pomivalno KORITO, prenosni, enofazni KOMPRESOR z brizgalko ELEKTRA 100/8 in ela nov ČOLN T 300 s Tomosovim MOTORJEM T-4 Gostilna CESNAR. Cerklje 9743 Prodam 2 PRASlCA. težka od 180— 20O kg Zalog 17. Cerklje Ugodno prodana PEUGEOT 304 in 204. jeg&strimam,« đo .okl.cibra 1980 Šenčur. Pajjjunjeva 02 9.r#67 Prodano PRIKOLICO za dsehni avto. Kokrškii B. Radovljica Prodano ZASTAVO M 1972, dobro ohranjenko).. :/. številko. Telefon 47-345 ZaradS-i -sjiraiittii ;rnix«ža pmdamn ZASTAVO 101, Ikettimak 01973. v zdko dobrem -stana pi. Oblak.. CVirklljjie 170 971K 971H Uetnik neparno 9707 ZAHVALA V30. letu starosti nas j«* 14. novembra 1979 za wdm* zapustiII naš IjjuN hotkoiz. ;al i. sin bral riirn strir MARKO POGAČNIK fH» tej Im>Uh"j iti nenadoniestIjjivi iv.gulu se iskremi /.ah%'aljujetno vsem NnnidnilunMn. snsc dom. prijateljem iti znancem vst» |Mmior. izrečena s<«ialjja. dairv^airn«') cvetje ter premstvo n;< njegovi zadri ji |k»ti. Hvala vsem. ki ste nam v teh težkih itremiiilkih ttaJi nh trani in nam n«*sehicn«» |x»magali. Posebno s.- zahval ju jemo dr. Pinc Bogdaitnki in vm mu /drav^tvotiomu osebju heina;i *>l«*skega tidrlelka interne klinike v Ljjublijainii z;» vs;i pn/.idr ,Hri|a. t rtu! in nego v časti nj<*g<»vega zdravljenja. Iskrena hvala za izlcjuzun«« pourormoMi kolektivu Carinarnice Jesenice in scidelav*em carinske izpostaie Jezersko. Psijihiialtniritiiii iKilnifi Beguni«*, tovarni Plamen. Iskri Lipniea. KS Lanrov«. pe*"skeinwmi rfintrti Stnnr Suagai in g. župniku za lep p»*gnJ»!t41."». -It-semire — v |>ofx«ldanskem času. 9719 Prodam R I. letnik 1971. Sketa Martin. Bled. Alpska 1. tel.: 77-130. Inforoiarije in «»^ksi |m>ooldan od 15. urednije 9721 Prodam FIAT K50. v nevoznem stanju. Nemški rovt 7. Bohinj 9722 Prodam MINI 1000. letnik 1971. nrgtftfnran do 6. 10. 1980. Bevkova 41. Hadovl jk-a 1723 Prodam FURGON hedford die seL nosiln«tst 1500 kg in podvozje za KOMBI, primemo za prikolic«. Sat-ler. Oldhamska 14. K ranj 9724 Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1976. Krfoge«. Moša Pijade 17. tel.: 254336 - popoldan 9729 Prodam ZASTAVO 750 S. letnik 76. registracija d«i novembra 1980. Zadraga 12. Duplje OBVESTILA ČIŠČENJE OBLOG: »tepihov tapisonu^r in sedežnih garnitur. Ce gala. Kidričeva ' 97.'13 V najem vzamem GARAŽO na Orehku. za eno leto. Možno predplačilo Telefon: 27-341 9734 V Ljubljani - KS Prule, prodam polovico STAREJŠE HIŠE (2 sta novanjja. od tega trosohn« v'seljivo. dvosobno zasedeno>. Možnost nakupa posameznega stanovanja. Informacije po tel.: (Mil 2"» ol<; 9735 Izdaja Čl' (.Ihn, Kranj, Ulita Moftf . Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetjf Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredniAtva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeju 1. — Tekoči račun pri SDK v Kra nju Številka 51500-603:11999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredni Atvo 21-835, novinarji 2I-HH0, malo oglalni in naročniAki oddelek 23-341. — Naročnina: letna 325 din polletna 175 din, cena za 1 številki' v kolportazi 5 dinarjev. — Oprosl-r no prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 /72. Za praznične dneve prireja društvo MODRINA ples iivo in diske glasbo v Delavskem domu v Kranju, in si cer: 28., 29.. 30. U. in 1. 12. od 19. do 24. ure ter 2.T2. ni 1 7. do 22. ure. OBVESTILO KRANJ Cemjent p<>*>'^••nk' obveščamo da bodo v Kranju odprt v mese'-.i (i.-.-mhr,: TUDI OB SOBOTAH POPOLDNE DO 1 7 URF in- i.-1'iH' tnjovme TINA r F K S T 50RENJC KLJUČ MOJCA DEKOR /z\ ŽIVILA Kranj TRGOVSKI CENTER KOKRICA V letu 1980 je načrtovana gradnja trgovskega centra na Kokrici ki obsega jM.fwia|o živikkit'.uliklov n.i povišu' I 600. k v n - haitnk,» 100 k v n - pUha 30 kv m t.Tbačn« .izdelki čiisopi*. 10 k v n ,(D.(»s1i:nsk Ink.*1 1 20 kv ir - krnetatstci n'»>« lud vkl|iii"er^ fin graovfš«o t,i u|iravl|anfe svoje d*>|Hvnosti v irt|< •skiefin it■(miiiti 11 «(.»(»<'>štf«"j hribih in njegovih ^eiaVi^strJ^^ devanju tekstilcev za r1 »boMJo zmogljivosti, o boho^J" nikfc še mnogočem so spreg°v°n fc^ ga ti. J Stališča o demoki«-- m, sov in o krepitvi ^t?S&E& ter odgovornosti v Zve**1 je obrazložil Ivan GotK^g sekretariata predsedstva ^ i govoru je pouda"^ cijt svojem uspešnost in prodorno*" ^ prvi pogoj le dobre o^SS nizacije. Usposobitev cel° -dikalnega članstva » predsedniku. Zato je tr?|rj zbore osnovnih orguni^^^ v prvih mesecih priho**££ đ organizirati tako. da bo JjT i prihodnjih dveh letih 1*JJ\ ot\ val k uspehu dela os»oVl^ zacije. V občinskih in r^e] svetih ZS bodo opravili FJ #pr*J po statutarnem sklepu pp»*\t republiškem svetu ij :uuij% dejavnosti pa v maju *^/» P0*! DEŽURNI NO tel.: 21-860 S VIN*" PREDSEDNIK TITO ^k%fj - Predsednik republike in Lflm> stov Jugoslavije Josip B1*^! i* »V večdnevnem bivanju odpo*0 ujlor^pL* mm na. Slovo od dragega IS08,*!t no. prav tak pa je bil tud|*Vjl» jih. skozi katere je ~ Dan pred odhodom spre »e I voditelje Bosne in H«*1"" .gč\ 11 'i. 8 KOLERA V IRANU ' IrfjA zdravstvene organizacije*^ **J,»rtj je v tej sicer nemirni dr"* umrlo 52 ljudi, iranske f3j ročile, da so sprejele vse f****, k> P t* sprejele — r «• zajezitev te nevarne bolrt^ _ raj povsod v svetu le irtr*°l£jj»'** lumbi,e pa poročajo n veliki ^ j MODERNEJŠI 2ELEZN'f*'>£ - Med Številnimi priredit v**" f^Jf Publiki v počastitev kHosnjJ*^ £n velja se posebej omeniti ^*°^ttfii»-slovenskih in istrskih *»^Tuf^: modernizirani železniški V**^? L* na-Zidani most je včeraj .^if*iZ* vlak. Proga ima od dane* tlJJ P*f,«» avtomatske varnostne nap***L)« <* propustnost vlakov se bo po**^ lkt)i IVUte PREDOR SKOZI LfCK0J>*> NARED - Do konca leta b» cestni predor skozi Urfco. ki *°. *> TA , jardo 200 milijonov dinarjaZ* Ml notranjost Istre s Kvar^ibr vom. Samo predor je veljal ~ dinarjev. „ v\a ZANIMIVI PREDAVAJ\ »o sporofth. da bo v sobot**~ft °b 19 uri v nakelskem dnrf*J^ ^ zanimivo predavanje doiP*^ Afpr Križnarja o nedavni poti po jl^p1*. jr ki Predavanje organinra P^L^ fi nstičnega društva Naklo. V > cembra. ob 19. uri pa bo v ^H'r*!*f lavskem domu predavanje £ v k. nistični odpravi uri sprej*1 kraniske občinske skupAčinf k«**1 pITimtiv in (Ripiavi v om- , bo danes ob IA uri sprej*1 ' ^ Za reševalce križanke razpisujemo nagrad, in sicer: nagnit 1. nagrada 250 dinar j* 2. nagrada 150dinar)0. 3. nagrada 120 dinarj* . ^ 7 nagrad po 100 din*^. Režitve pošljite do cembra do 10. ure n» ^fl slov: CP Glas Kranj, &^ Kranj, Moše Pijadeja J..^ kuverto napišite NIČNA KRIŽANKA. Razvoj političnega iema ključno vprašanje današnjega časa predsedstva centralnega komiteja „.^unistov slovenije franc šetinc o aktu pogah zveze komunistov, kot subjektivne Panjem političnem trenutku jvniki skupnosti delovnih organizacij lokalnih Javnega obveščanja v sr Sloveniji so pred dnevi JiHjubljani sekretarja predsedstva ck zk Slovenije \&nc* in se z njim pogovarjali o aktualnih nalogah ikNunistov, kot subjektivne sile, v sedanjem političku. ...ja pogovora povzemamo za objavo v skupni ^i^venskih pokrajinskih časnikov naslednje poglavarica Šetinca: «■> ») Ih^voin zakonom o združenem delu smo zaokrožili * družbenoekonomskih odnosov. Vendar pa delavci M JJvic iz družbenoekonomskih odnosov ne morejo ft S?yJti, će ni razvit politični sistem. Delavci morajo ■t« i^umente, morajo imeti sredstva, da bodo lahko ifi ^ice, družbenoekonomske, tudi uresničevali. Torej jH Cvazvit demokratični politični sistem. Imamo dosti Kil ^'iotem, da mora imeti delavec tudi politično oblast "-\ vendar pa to načelo v praksi še ni dosledno vi* ključno vprašanje današnjega časa razvoj poličema, pluralizem samoupravnih interesov. Pri tem 4 ii(lkomunistov nadvse pomembno vlogo in naloge. 4 v5zveze komunistov se ne spreminja, pač pa mo-y.lov način, z novimi metodami uresničevati vlogo kSme organizacije. Tovariš Tito je že 1942. leta v isal, da je partija živ organizem, ki akcije za preobrazbo družbe, ki pa na, da se prilagodi tem spremembam aniziranostjo. ^■fl '<•■.. f zmisliti o metodah svojega DE- Stopnjl d ružbenega razvoja, ko mora a razmisliti o metodah svojega de-"načinu uresničevanja vodilne vloge. Ne more vo-1*0* uresničevati danes na enak način, kot jo je pred j y Zdaj imamo na tisoče samoupravnih subjektov in £ ^vne strukture so tiste, ki so po ustavi in partijskih ? Ah odgovorne, da urejajo probleme in da razrešu-V'bvja.In partija mora biti znotraj teh struktur. Partija f Miti nekakšen komandant, nekakšen generalni di-M \%be, ki ukazuje, kako morajo samoupravni organi •p V%a komunistov mora ustvarjati pogoje, da bodo l'jiidje in občani upravljali družbo, da bodo znotraj 'vnega interesnega pluralizma sami urejali pro-eT"j| "'."' ^a^tt| ke organizacije še niso usposobljene, Ijanja in zavesti še niso na takšni le, da ne morejo dajati nalog samo-munistt v teb osnovnih o;gur.!zad,4rJ nizirati, da bodo sposobni delovati organov in tam voditi bitko za stališča skll cevanjem na nekakšno avtoriteto, ampak z argumenti, s prepričevanjem. težave, če ni kos položaju, recimo v tem se mora vrniti v svojo osnovno In tam razložiti problematiko. Preso-ali je bil prešibak v svojih argumentih ali nismo Poglobljeno ocenili stanja, če pa smo bili v svojih Jtoorda preveč papirnati, teoretični, pa je treba sta-

rganomJ r«! o tal A vHmo osnovne organizacije, tudi komiteji zveze kolji; y dostikrat delujejo na starih pozicijah. Ponekod se 2S utrdilo mnenje, da se nobena stvar ne bo preste partijski komite ne bo rekel svoje. Vemo pa, da t^h vprašanjih ne samo razpravljati, pač pa tudi vUkupscina itn. Gotovo ni vloga partijskega komiteja '% vnaprej odloči in to svojo odločitev prenese v V Pač pa, da razpravlja o širši problematiki in po-iuje bitko za stališča, da si med spremljanjem in panjem posameznih vprašanj pridobi izkušnje, da bi fteval stališča za enotno akcijo komunistov. Na-[K1 i'^dl komunisti nismo ljudje, ki imajo vse odgovore v komunisti morajo biti stalno obrnjeni k življenju, di življenja, spremljati morajo problematiko z posluhom zatežave in ljudi. Učiti se morajo na ,da bi lahko oblikovali realno politiko. Seveda hkrati sposobni, kot je večkrat rekel se dvignejo nad te vsakodnevne proble-ne bi smeli ujeti v razne lokalizme itd. Se pravi, da komunisti znati dvigniti nad to vsakodnevno em-Hfoblematiko, da bi lahko pokazali delovnim ljudem ni v temeljnih organizacijah združenega dela in v skupnostih širše vidike problematike, da ne bodo bodo videli samo lastnih problemov, ob tem pa li širšo problematiko. To je predvsem naloga Vtunistov. Edvard Kardelj je večkrat rekel, da mora ^munistov delovati na liniji družbenega interesa, izdate nobena organizacija, noben komunist ne sme voz lokalizma, podjetništva, regionalizma, ampak na liniji družbenega interesa. ZBENIH SVETOV JE NELOČLJIVO PO-UVEUAVUANJEM NOVIH METOD IN NAČINOV ; te 8 arecimodružbenesvete.Pripisujemojimvelikpomen. vrtija ne bo delovala na nov način, družbeni sveti ne yzrveli kot oblika, kjer se naj osredotočata napor in * Dri razčiščevanju problemov z namenom, da se po i 'iizoblikuje enoten predlog. Če bi partija delovala na ,V družbeni sveti ne bi bili potrebni, jih pa rabimo ^sprostimo vse ustvarjalne potenciale, ker verujemo moč ljudi, pa tudi zato, da partijo varujemo pred ^zacijo, pred občutkom o nezmotljivosti itdn. Če bi v {Vn svetu zveza komunistov že vnaprej opredelila gliste do vsakega vprašanja, potem je konec ini-n ustvarjalnosti drugih subjektov, drugih udeležen-''užoenem svetu. Tudi v drugih stališčih je dosti dobiti kritike, dosti opozoril. Napredek družbenih sve-iejneločljivo povezan z uveljavljanjem novih metod ov dela, sicer bodo družbeni sveti samo privesek, i'iisada. Nove metode so torej imperativ. Partija mora vlati nove oblike in metode dela, če hoče pospeševati i demokratičnega sistema, političnega sistema, če Ufoščati pobude in ustvarjalnost ljudi. In to mora. S Mnogi problemi, ki jih zdaj ugotavljamo, na primer delovanje družbenih svetov, delovanje delegatskega sistema, so povezani z idejnopolitičnim nivojem komunistov in osnovnih organizacij. Tudi uveljavljanje novih metod dela. Preveč na splošno smo doslej govorili o tem, da se je spremenila vloga partije, da moramo spremeniti metode dela, nismo pa v praksi preizkušali, kako delovati, kaj pomeni nova metoda dela v konkretnem primeru. ENOTNOST MORAMO GRADITI OB KONKRETNIH PROBLEMIH Novo je tudi to, da moramo biti v zvezi komunistov ne samo sredi življenja, ampak tudi realni, ne smemo mistificirati stvari, recimo enotnost, bratstvo. Vsaka stvar ima svojo realno vsebino, zato tudi ne gre za neko papirnato enotnost, ampak je treba graditi enotnost ob konkretnih vprašanjih. Več je vredna enotnost, dosežena ob konkretnih problemih, kot pa abstraktna enotnost, na katero vsi prisegajo, potem pa delajo vsak po svoje. Na 8. seji centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije sem dejal, da se dogaja, da imamo na jeziku kar naprej enotnost, v resnici pa je v konkretnem življenju dostikrat zelo malo enotnosti, ko je treba voditi bitko proti inflaciji, za brzdanje cen, za razbijanje raznih monopolov itd. V zvezi komunistov ne bomo ustvarili enotnosti s priseganji, ampak mora biti pričujoča diferenciacija. Ne diferenciacija, ki je sama sebi namen, temveč diferenciacija, ki pomaga ustvarjati enotnost. Nobena nesreča ni, če so razlike med komunisti. Nesreča je, če ob teh razlikah ne najdemo poti k enotnosti. Komunisti se morajo poenotiti s teoretičnim naporom, z medsebojnim prepričevanjem z argumenti in tako ustvarjati enotnost. Zdaj pa je dostikrat tako, Spoštovani bralci! Pred vami je tretja številka skupne priloge, ki so jo pripravila uredništva vseh slovenskih pokrajinskih listov, posvečena pa je letošnjim obletnicam naše partije. SKOJin revolucionarnih sindikatov. Prilogo, v kateri so prispevki časnikarjev in sodelavcev Dolenjskega lista iz Novega mesta, Glasa iz Kranja, Našega časa iz Velenja, Novega tednika iz Celja, Primorskih novic iz Kopra, Ptujskega tednika iz Ruja in Vestnika iz Murske Sobote, so tokrat pripravili v uredništvu Vestnika. skupna priloga da ni prave diferenciacije. Da sedijo leta in leta komunisti na sestankih osnovne organizacije z različnimi mnenji, ampak nikoli ne pride do tiste diferenciacije, ki bi pomagala k ustvarjanju enotnosti. Da bi videli, kje so razlike, da bi videli, kateri komunisti ne mislijo prav, kdo ima zmotna mnenja in stare poglede, da bi komunisti prišli do prepričanja, da so v zmoti. Poenotiti bi morali stališča, poglede. Kdor ostaja na starih, konzervativnih stališčih ali pa je breznačelnež, oportunist, mu je treba reči, da ne sodi več v zvezo komu- Redko se dogaja, da bi bil kdo izključen, da bi mu bil izrečen kakšen drug vzgojnopolitični ukrep, ker je, na primer, glasoval za stališče, ki ni bilo dogovorjeno, ker ni bil solidaren do večinskega sklepa. Ob nedisciplini, posebej gospodarski, prekoračevanju vseh limitov pri investicijah in cenah ter drugem bi morali pogosteje klicati komuniste na odgovornost in jim izreči tudi kakšen vzgojnopolitični ukrep. Se pravi, da bi morali v diferenciacijo z namenom, da bi dosegli enotnost in jo krepili. Ne enotnost, ki je nekaj večnega, nespremenljivega, ampak enotnost, ki je danes do-dežena ob enem vprašanju, jutri pa ob drugem. NAČELO DEMOKRATIČNEGA CENTRALIZMA NE SMEMO NAPAČNO UPORABLJATI Na 8. seji centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije sem govoriltudi o načelu demokratičnega centralizma, ne zato, da bi zmanjševal njegov pomen. To revolucionarno, organizacijsko in idejnopolitično vsebinsko načeto je izredno pomembno, je v zvezi komunistov nujnost, samo ne smemo ga zlorabljati. Opozoriti sem želel na nekatere zlorabe, na napačno uporabo načela demokratičnega centralizma. Če ni bilo demokratične razprave, je to zloraba načela demokratičnega centralizma, ki zagotavlja demokratično razpravo in ustvarja možnosti, da vsak prispeva svoj pogled in mišljenje, ki ne pomeni prehitro glasovanje, saj glasovanje ne more nadomestiti argumentov prepričanja. Načelo demokratičnega centralizma v družbi, kakršna je naša, ni mogoče uresničevati nedemokratično. V naši socialistični samoupravni demokratični družbi potrebujemo komunisti to načelo kot revolucionarni instrument za utrjevanje enotnosti. Načelo demokratičnega centralizma pa ni samo vprašanje formalne discipline v osnovni organizaciji, komiteju, pač pa vprašanje izbire demokratičnih sredstev, oblik in metod boja za ta stališča v družbi, v samoupravnih strukturah. Ravno po tem se uporaba načela demokratičnega centralizma pri nas razlikuje od uporabe tega načela drugod. Sklep, sprejet po načelih demokratičnega centralizma, pa ne more nasprotovati sklepu, ne more suspendirati sklepa, ki je sprejet v družbi po kakem drugem temeljnem principu, se pravi po načelu družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Če je kak sklep samoupravnega organa slab, se moramo potruditi, da bodo to samoupravljale! sami spoznali in da bodo kasneje sprejeli naprednejšo rešitev. To pa je kajpak odvisno od moči, prepričanja in argumentov komunistov, ki delujejo v samoupravnem organu, od njihovega odnosa do znanosti, od njihove povezanosti z vodstvi ZK itn. Skratka, po »novem« delovati je težje kot kdaj-koli prej, toda po »novem« moramo biti revolucionarni nič manj, kot v kateremkoli obdobju revolucije in preteklosti. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA USTANOVITEV KOMUNISTIČNE PARTIJE V PTUJU, DORNAVI IN ŠE NEKATERIH VASEH PTUJSKEGA OKRAJA PO PRVI SVETOVNI VOJNI Komaj sem se jeseni 1918. leta vrnil iz Rusije v .domačo vas Dornavo pri Ptuju in komaj smo pometali prejšnje vaške mogotce-nemčurje iz gasilskega društva, so se že slišali glasovi, da bi ustanovili pri nas Partijo, podobno ruski Komunistični partiji. V začetku leta 1919 sem poiskal stike s komunisti dr. Lemežem, Fabiančičem in Klemenčičem v Ljubljani. Prosil sem jih, naj mi pošljejo večje število »Rdečih praporov« in »Komunističnega manifesta«. Doma v Dornavi sem zbral nato čiste vaške proletarce ter ustanovil Partijo. Imeli smo vsak teden sestanke, sedaj pri enem, sedaj pri drugem bajtarju. Bilo jih je okrog šestdeset. Premožnejše kmete smo odklanjali in niti moj brat ni bil sprejet v Partijo. Ko pa so slišali v Ptuju in okoliških vaseh o ustanovitvi naše Partije, so tudi oni izrazili enako željo. Najprej sem poiskal nekaj levičarskih socialdemokratov, med njimi najbolj delavne: Rozmana. Petroviča in Podgorška, in ustanovili smo Parti-* jo v Ptuju. Zglasil se je tudi Brus iz Spuhlje pri Ptuju, ki je bil zelo revolucionaren in je zahteval, naj že ustanovimo Partijo v Spuhlji. To nalogo sem prepustil" kar njemu, sam pa si naložil v nahrbtnik, »Rdečih praporov«, »Komunističnega manifesta« in kos črnega kruha, ter jo mahnil ob Dravi proti Veliki Nedelji. Tam sem zvedel, da so najrevolu-cionarnejši v Cvetkovcih in pohitel sem tjakaj. Otroci so mi pokazali pot k tamkajšnjemu mlinarju, kjer sem našel zbrano gručo moških. Ko sem povedal, zakaj sem prišel, so zahtevali, naj imam političen govor. Odrezal sem se dobro, da so mi vsi ploskali in izrazili pripravljenost, da< ustanovijo Partijo. Zvečer pa so mi postregli z divjim zajcem, ker sem zašel v družbo divjih lovcev. Nedeljo zatem sva se podala s socialdemokratom Segulo Ptuja na Polenšak in imela tam oba politične govore, vsak za svojo stranko. Bil sem mlajši in sem jih bolj podžgal, toda to sodelovanje s socialnimi demokrati sem drago plačal. V nedeljo zatem je namreč napovedala Komunistična partija shod v Ptuju pri »Belem križu«. Kako pa sem se začudil, ko sem našel v dvorani, kjer je bil napovedan naš shod, veljake socialemokratske stranke z govornikom iz Maribora, ki nas niso hoteli niti pogledati. Klemenčič, ki je bil poslan v Ptuj kot delegat Komunistične partije, ni mogel rešiti zadeve drugače, kakor da je napovedal shod na dvorišču. Bilo je precej poslušalcev, toda niti primerjati z udeležbo dvorani. Vedno sem gledal Haloze, češ da so najpri-pravnejše za naš boj. Zato sem se nekega dne odpravil z znanim nahrbtnikom prek Ptuja na Gorco, kjer sem našel več viničarjev. med njimi tudi Tementa. Zdel se mije nenavadno bister, zato sem ga predlagal skupaj z Brusom in Spuhlje za kandidata pri parlamentarnih volitvah. Bila sta sprejeta. Toda — kako sem se začudil, ko sem zvedel za Te-mentov protest, češ da ne mara biti v brezbožniškem društvu niti kandidat, niti poslanec, ker župnik tega ne dovolijo. Ni se pa dalo nič spremeniti, da bi bil odpoklican, ker je že bilo prepozno. Še en dogodek bi rad prikazal, ki se je odigral v Ptuju. Ptujski mogotci so poklicali govornika nacionalista, menda iz Maribora. V vseh vaseh okrog Ptuja je završalo in za napovedano nedeljo se je zbralo na trgu pred magistratom nepričakovano veliko ljudi. Smrtni molk je vladal med njimi in govornik je precej zmedeno govoril in zagotavljal, da tudi oni nočejo nove vojne. Ta dogodek mi je bil v dokaz, da je ljudstvo bilo prebujeno in zavedno, zato niti ni bilo aplavza, pač pa so ljudje stiskali pesti. Pri parlamentarnih volitvah je zmagalo 56 poslancev Komunistične partije, k temu je pripomogel tudi ptujski okraj. Ko pa so Komunistično partijo razpustili, in jo potisnili v ilegalo in ko sem jaz moral v Ljubljano študirat, je vse zamrlo. V ilegali pa smo delali naprej na ljubljanski univerzi. V Ptuju pa so se ilegalni člani KP zbirali samo v manjših skupinah. Njihova morala ni trpela, saj so imeli zaslombo v delovnih ljudeh, pač pa je bilo le vprašanje časa, kdaj bo spet omogočeno organizirano delovanje, pa čeprav v ilegalnih pogojih. Celje. 1. junija 1959 Original izjave o ustanavljanju KP v Ptuju in okolici, ki jo je napisal komunist Franjo Žgeč, prof. pedagogike, pisec pedagoških in socioloških spisov, doma iz Dor-nave (1896—1961) je v arhivu oddelka ljudske revolucije pokrajinskega muzeja v Ptuju (inv. štev. 294159) Napredno delavsko gibanje v naselju Strnisče pri Ptuju po prvi svetovni vojni Zgodovina Strnišča na Dravskem polju, ki se od leta 1953 imenuje Kidričevo, je kaj nenavadna. Prvo naselje Strnišce je zraslo ob gradišču Strnthal ali Sterntal, kot to ime zgodovinski viri različno pišejo. Gradič so sezidali leta 1870. Tedaj.se je naselila vanj lastnikova družina, v stranska poslopja pa njegovi delavci, zaposleni na poljih in v hlevih obširnega posestva. Med prvo svetovno vojno so avstrijske vojaške oblasti zgradile leta 1915 na grajskem posestvu in še na sosednjih površinah lesene barake za rezervne vojaške bolnišnice / okrog 14.000 posteljami za bolnike in osebje Zemljišče rezervnih vojaških bolnišnicj^ merilo okrog 195 ha. Po razsulu avstroogrske armade je v zadnjih dneh oktobra 1918 vojaška uprava Strnišce zapustila. Ranjeni in bolni vojaki so odšli domov ali v civilne bolnišnice. V strniške barake pa seje naselilo že decembra 1918 več sto beguncev iz Slovenske Primorske, ki so mokratsko vodstvo, da je zakrivilo cepitev v stranki, ker je preveč apeliralo na delavsko disciplino. Tudi v Propagandni knjižici štev. 3, ki jo je poslalo v Strnišce, je naveden primer polkovnika Hoffmanna, češ daje žel uspehe zaradi disciplinirane arnade. Nipič se tej prispodobi posmehuje, češ. kako kratka je bila Hoffmannova slava in pravi, da bo kratka tudi slava socialnih demokratov v Jugoslaviji. O delavskih listih piše, da bralcem ni všeč pisanje o pričkanju zaradi nekaterih malenkosti. Bolje bi bilo, da bi vodstvo stranke delavcem povedalo, kaj naj storijo, da jih kapitalizem ne bp prekanil. V to pa Nipič ne upa. kajti jasno je, da pisci niso zreli za komunizem. Nipič je pismo zaključil z Vestjo, da je strniška delavska organizacija pristopila h komunistom, in dokler se list NAPREJ ne bo spojil z RDEČIM PRAPOROM, ne bo razširjala socialnodemokratskih brošur. Navdušenje za komunistično partijo v letih 1919 in 1920 v Strnišču. ki ga navaja Jakob Nipič v svojem t* Tako je izgledalo taborišče v Strnišču leta 1919 jo zasedli Italijani. Med njimije bilo veliko železničarjev. Iz meseca v mesec seje množilo število primorskih beguncev v Strnišču. Jeseni 1919 je štelo begunsko taborišče v Strnišču okrog 4600 prebivalcev. Jugoslovanske oblasti so dovolile, da so se v Strnišču naselili tudi ruski begunci. To sta bila dva kadetska korpusa, krimski in donski. Sem sta prispela decembra 1920. Rusko naselje je bilo ločeno od slovenskega inje leta 1921 štelo okrog 1300 prebivalcev. Zanimiva je bila politična podoba strniških beguncev. Med Primorci seje širil močan vpliv ruske proletar-ske revolucije. Ruski begunci pa so izhajali iz vrst bele armade, ki je zapustila domovino. Oba strniška korpusa je ustanovil general Wrangl, preden je Rusijo zapustil. Strniške ruske kadete, stare od sedem do sedemnajst let, so njihovi vzgojitelji vzgajali seveda v konlrarevolucio-narnem duhu. Decembra 1921 so del ruskih beguncev preselili v Hercegovino, drugi del pa oktobra 1922 v Banat. Primorski begunci so ustanovili v Strnišču leta 1919 več obrtnih zadrug in druge obrate. Število prebivalcev v naselju Primorskih SlovenccVse je že leta 1920 zmanjšalo /a nekaj sto ljudi, ki so dobili zaposlitev drugod. Ob koncu leta 1922 je bilo v Strnišču še okrog 600 prebivalcev, leta 1926 pa le še okrog 170. V času goste obljudenosti Strnišča, leta 1919 in 1920. je med prebivalci močno odmevala zmaga ruske proletarske revolucije, kajti strniško begunsko naselje je bilo predvsem delavsko naselje. Izvzeti so bili le ruski begunci. Žal. nam je o revolucionarnem delovanju v Strnišču ohranjeno kaj malo virov. Nadvse pomembno je pismo . kovinarskega delavca Jakoba Nipiča, enega izmed voditeljev ptujskih in strniških delavcev v letu 1919 in 1920. Pismo je poslal piscem Propagandne knjižice JSDS v Ljubljani. 3. julija 1920. V njem sporoča, daje prejel 50 izvodov Propagandne knjižice štev. 3, a jih vrača, ker z njeno vsebino ni zadovoljen. Vsebina je obrabljena socialnodemokratska pesem, ki se ji smeji buržoazija, delavcev pa več ne pritegne. Pisci knjižice naj vendar že spoznajo novi veter. Nipič v pismu opozarja socialnode- pismu, je doživelo s prepovedjo komunistične partije|, decembra 1920, hud udarec. Prepoved stranke ni sicer I uničila revolucionarnega prepričanja delavcev, pač paj*!^ zavrla socialistično gibanje. Komunistično usmerjeniVt/P delavski voditelji so po Obznani delovali v strniških 1^ sindikatih. Z odseljevanjem delavcev iz Strnišča je delav-f jf ( sko gibanje pešalo. Glavni sindikalni organizator v Strnišču je bil zi Nipičem. ki seje po letu 1920odselil v Maribor — električar Miha Kojc (1891-1960), doma iz Haloz. Kojc seje po letu 1925 povezal z dr. Jožetom Potrčem, vzglednim komunističnim voditeljem v ptujskem okraju. Po propadu strniških obratov leta 1925 seje Kojc naselil v Ormožu. Pomemben delavski voditelj v Strnišču je bil v letih 1921-1926 tudi Primorec Ciuha, zaposlen v mizarski delavnici. Deloval je v svoji strokovni organizaciji. Odlikoval seje tudi ključavničar Jože Pečnik iz Gerečje vasi. V letih 1924-1926 je bil predsednik sindikata strniških delavcev Vinko Simonič, izdelovalec harmonik, doma iz Slovenskih goric. Napredno revolucionarno je deloval tudi Primorec Mathans. Od vseh navedenih j" bil za Nipičem le še Kojc komunist, drugi so deloval p< njegovim vplivom. Kojc je širil v letih 1924 in 1925 med delavci Strnišču Delavsko-kmečki list, glasilo delavsko-kmečk ga republikanskega bloka, ki ga je ilegalno vodila K munistična partija. Strniške sindikalne organizacije so bile povezane delavskim prosvetnim društvom Svoboda v Ptuju. Sv boda je v Strnišču gostovala s kulturnimi prireditvami. Med okupacijo so gradili Nemci v Strnišču tovarn glinice. Dela smo nadaljevali v osvobojeni domovini /gradili tu še tovarno aluminija. Tovarna glinice aluminija je pričela z delom leta 1945 in zaposluje d blizu 2000 delavcev. Revolucionarni boj, ki so ga pričeli prvi komunisti vi^l Strnišču po prvi svetovni vojni, je doživel z osvoboditvijo mg/i in potjo v samoupravni socializem — svojo veliko zmago, katere izraz jc tudi novo ime naselja ni tovarne po jugoslovanskem velikanu socialistične revolucije. Borisup Kidriču. V. Rojic za v na ..Kilo ima kruh in kdo lačno deco" Med pionirje komunističnega gibanja na Ptujskem območju nedvomno sodi dr. Franjo Žgeč (1896—1961), kmečki sin iz Dornave, revolucionar in vzgojitelj mladega rodu. Kako je začela njegova revojucionarna pot, je lepo opisal njegov mlajši brat Martin Zgeč-Janez; »Bilo mi je m t Pionirji iz Dornave so sprejeli v varstvo spominsko obeležje 12 let, ko je brat Franc prišel i/ ruskega ujetništva. V naši hiši je začel sklicevati sestanke naprednih vaščanov iz Dornave in Mezgove. Navdušeno jim je pripovedoval, da je v Rusiji, kjer je bil vojni ujetnik, pristopil na stran proletarske revolucije. Navdušeno je pripovedoval o njej... « O ustanavljanju KP na ptujskem obmolju je v svojih spominih, napisanih leta 1959 v Celju, kjer je nazadnje stanoval, zapisal dr. Franjo Žgeč sam. To izjavo objavljamo v posebnem sestavku. Naj ga bralcem predstavimo še z osnovnimi podatki iz življenjepisa: V letih 1919—1923 je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, potem pa še v Parizu in v Ženevi. Kot pedagog je služboval na Prevaljah, v Zagrebu, Mariboru, Ptuju in nazadnje v Celju. Leta 1934 je težje obolel in za posledicami trpel cela desetletja, kar ga je tudi močno oviralo pri delu. Iz njegove bogate zbirke strokovnih Člankov in razprav, velja posebej omeniti razpravo HALOZE. V njej je dal predvojnemu buržoaznemii režimu jasen odgovor na vprašanje: »Čigava je Zemlja v Halozah, čigavi so vinogradi, kdo ima kruh in kdo lačno deeo!« V njegovi rojstni vasi Dornavi so pred leti zgradili lepo novo osnovno šolo, ki so jo poimenovali po njem, pred šolo in, vrtcem so dr. tira nju Žgeč u 'postavili tudi J. Spominsko obeležje. 1 OB LETOŠNJIH JUBILEJIH VESTNIK TUBI PREKMUR* IZPOLNILO SVOJ DOL d, tiflurje, pokrajina v severovzhodni M« vklenjena kot pomol med Muro , < 00 mejo z Avstrijo in Madžarsko, (Kpekdaj izpričevalo svojo težnjo in £fj m> širši povezanosti z osrednjim Jj^jm prostorom« Šibka povezanost 7%Jilcraj Mure vse do prvih desetletij W stoletja je bila posledica večsto-^!ospodarske, politične in prometne Mtudi kulturne odtrganosti od slovenskega naroda. Mura kot meja je globoko razdvajala pod (/ osamljene in raznarodovanju vljene prekmurske Slovence-,s7.su svetovnega imperialističnega ' ; # se prekmurske kmečke množi-J^jg boriti v ogrskih domohranskih cilje Avstro-Ogrske politike. lj so ostali doma, pa so prestajali .rekvizicije, strah in pomanjkanje, jj Želeli le mir, kruh in narodno V Takšna stremljenja so prišla do , feraza Že 20. oktobra 1918, ko je diod v Murski Soboti, na kate-. botdi Madžari navdušiti Pre-, jt madžarsko državo. Hoteli so l skleniti izjavo, da v »Prekmurju i Slovencev, ampak da so le ovoreči Madžari«, pa so zado-Uenj in burni klici: »Mi smo (jjj Živela Jugoslavija!«. Ob vsem Ti razvidno, da so zaključni dnevi '^tovne vojne pomenil« hkrati zlom ^rtkeraznarodovalne politike. KO, da tisočletne kraljevine ni bilo ^'mevalo posebej v tistih predelih f Ogrske, kjer so prebivali zatirani Lrski narodi, med njimi medžimur-' L ^ novembra istega leta Ljutomer m Slovenci med Muro in Rabo. fj^prevzem oblasti po jugoslovanski skih mestih in vaseh. Še tako boleči posegi reakcionarnih sil ga niso mogli do kraja pogasiti. Vzplamtel ic z vso svojo silino. Rdeče obzorje na vzhodu je naznanjalo prihod nečesa novega. In res! Mogočna bakla revolucionarne miselnosti je kaj kmalu vzburkala ves svet. Tudi slovenske ljudske množice. Prekmurje. Dogodkom na Dolinskem ni mogoče dati drugačnega značaja, kot to, da so bili odsev velikega družbnega preobrata, ki je vzplamtel v deželo oktobra in se po vračajočih vojakih iz ruskega ujetništva razširil tudi v Panonsko nižino. Sloje v bistvu za neorganiziran, toda globoko razredni izbruh kmečke revščine, ki je občutila razen štiriletne vojne in hudega siromaštva tudi zaničevanje in narodno zatiranje. To je med drugim prišlo do izraza tudi na shodu v Beltincih 17. januarja 1919, ki je bil sklican na pobudo dr. Bele Obala, profesorja prešovske protestantske teološke akademije, sicer rojenega na Cankovi. Kot pripadnik radikalnega meščanstva je navzoči množici ponujal posebno okrajno glavarstvo v Beltincih, sladkor, sol in tobak, vendar so ga zavrnili z vzkliki: »Živela Jugoslavija, ni nam treba ničesar, naše odrešenje je v Jugoslaviji!*« Zborovanje se je končalo brez uspeha. Ker je vodja katoliških Slovencev Jožef Klekl spoznal stisko ogrske vlade, je menil, daje prišel čas, ko lahko tudi sam pove svoj politični načrt. Tako je še istega meseca pri njem v Oenšovcih ootekal 1 balkona zgradbe v središču Murske Sobote, kjer so danes prostori hotela Zvezde, so ^ 1919 proglasili takoimenovano Mursko republiko. # bili navzoči tudi .številni Slovenci estrani. Le-ti so na proslavi prebrali ja se želi Slovenska krajina (oznaka ijcPrekmurje in Porabje) združiti z r^jtran Mure. Prekmurski udeleženci L^jlte proslave so se vrnili domov EJ razpoloženi. Izjavljali so se za [Ljjo. zoper madžarske tlačitelje. K|oderuhe. Naslednji dan po ljutoni shodu so kmetje in povratniki s ■apadli trgovine in »notaršijo« v ii. Se do večjega izbruha je prišlo ,jK>vembra v Beltincih. Tam so na-faiČbio, žitne shrambe, trgovine in »podobni dogodki so se zvrstili v folani. Gomilicah, TurnLšču, na jn Doljni Lendavi. Upornike so vojaki, ki so prispeli iz Lendave, cih nemudoma obsodili kmeta ga pred šolo obesili na brezo. ODSEV VELIKEGA UZBENEGA PHEOHKAI A ecnogenj velike oktobiske revoiu-,!(\aneverjetno naglico širil po evrop- sestanek slovenskih duhovnikov iz lendavskega okraja, kjer so soglasno sprejeli načrt avtonomije Slovenske krajine. Klekl je zahteval uresničitev narodne avtonomije, vendar pri tem na srečo ni uspel. Prevratni dnevi leta 1919 so se pokazali usodni za ves nadaljnji razvoj Prekmurja, ki seje znašlo v povsem novi situaciji. Marca tega leta je začel s svojim pohodom boljševizem. Pod vplivom oktobrske revolucije je madžarski proletariat proglasil sovjetsko republiko Madžarsko, kar je na svoj način vzvalovilo prekmurske množice. Revolucionarnost seje krepila predvsem zaradi nerešenega agrarnega in nacionalneea vprašanja. Kmečko prebivalstvo je razdelitev veleposestniške zemlje povezovalo z ustanovitvijo sovjetske oblasti, zato je tolikanj bolj razumljivo spontano ustanavljanje komisij za razdelitev zemlje pri vaških svetih. Mlada revolucija v Soboti je bila na moč dejavna, polna zavzetosti. Ljudje so se množično vpisovali v združeno socialistično stranko. Kovali so velike načrte. Živo so razpravljali o tovarnah, železnici, šolah — skratka, dežela seje prebujala. Prvo razočaranje nad oblastjo svetov je prekmurski kmet doživel, koje moral ponekod že razdeljeno veleposestniško zemljo na ukaz višjih oblastnih organov vrniti. Zaradi takšne DO ZGODOVINE it..*'1- Protetarje svejta, združite se! Rdeče NOVINE cvjn» «ovi!w r*= Političen, družbeni i pismeni Vit.tii.an~ • '■■■ftftflJL' '* $ list za staro«lovence. vc«ni* ku-"iR*^e M***- , , _Priližja variko n*iU-U>__t_ propaganda. ik smo kaj na svejn. ™ f, ,r,. m+m 11.... ..v.uk-i.4i h.-J. V« t.in.-i:riTi.W)kc. ,„;,„. ^ M «Jen 14.ir.sl < > J' tti&i J,-»mv.»v vavmmi«. v »«n»j w»i Jcta*...' 4*4 »kti^mlm mi «U Jm-v., U^Jju jm I n*We mteitti No, »**•*» v*c P"*,c vu "lM ** im . «*t#0 mM >fwl.i|.. Nj»«a. i«; N nam li .nprtauJk. nb.asl:.»vn- --i.U.-n . f«J m<»rclc Mtu v*., t* » mor..' i a. 11 tmi*m&», mSt pa * km *.». M-cii» «tte vi-k**, m)U 4«tv trpciV h.-me RiH**, M *c vplival., ar N «•*> Znamenite »Rdeče Novine« z dne 27. julija 1919, ko so dejansko prvič opustile prvotni naslov »Novine«. politike 90 se mali kmetje vse bolj pasivizirali in se pozneje ogreli za tistega, ki jim je ponujal zemljo in nacionalno samostojnost. Tako je revoli vaškega proietariata obtičal v slepi ulici in si je buržoazija opomogla. V tem intermezzu je 29. maja 1919 Vilmoč Tkalec, madžarski oficir, doma z Turnišča pri Lendavi, v proiircvolucionarnih težnjah proglasil t. im. • Mursko republiko«, ki pa je bila zelo kratkotrajna tvorba. ŽE TAKRAT O VLOGI PARTIJE RDEČE NOVINE O ZDRUŽITVI SLOVENCEV Razveseljivo pa je bilo dejstvo, da seje v takratnih razmerah pokazala živa potreba po lokalnem tisku, ki bi zastopal vztrajanje na slovenskih naordnostnih načelih — jugoslovansko zbliževanje in za osvoboditev Prekmurja. Znamenite Rdeče novine, ki so izhajale od 30. marca do 17. avgusta 1919, urejala pa sta jih učitelj in organist Jožef Pusztai iz Martjanec in bivši učiteljiščnik Vince Šeruga. so namreč izpovedovale gesla oktobrske komunistične revolucije. Zlasti velja omeniti Kunove razmeroma revolucionarne načrte, saj se v svojih člankih, ki so imeti močan odmev, obrača zoper cerkveno vekposestvo in Številne bogataše, kar je povzročalo močno izseljevanje revnega prebivalstva v Ameriko. Iz njih veje oster nastop proti aristokratsko-buržoaznemu razredu, kateri je izvajal svojo samovoljno politiko tudi v Prekmurju. Našo pozornost seveda pritegujejo rubrike, ki se ukvarjajo s perečimi problemi življenja. Iako s programske plati Rdeče novine napovedujejo prelom z dosedanjim usodno tesnim obzorjem na Madžarskem. Slovenskemu človeku, ki je preživljal čas v take,m tesnem, dolgočasnem in konservativnem vzdušju vsakdanjega življenja, naj bi se s tem omogočil vpogled v dogajanja po svetu. Zanimivo je, da so Rdeče novine prinašale novice z vseh strani, celo iz Amerike, Indije, Turčije. Prusije. Rusije in drugod. Tednik je poskušal vztrajno uresničevati svoj namen: Uriti agitacijo med slovenskim ljudstvom '.aradi uveljavljanja načel, kijih zastopa kot jdasilo socialno-demokratične stranke na Prekmurskem; razbijali pritisk kapitalistične družbe: gospodarski, politični in duševni. In prav revolucionarna oblast bi morala začeti reševati te zadeve. Toda reakcija sije od prvega udarca ponovno opomogla. Tako so bili pokopani upi prekmurskega človeka, ki seje vendarle nadejal, da prihaja njegov Čas. Kljub temu pa so vendarle prav te Rdeče novine tik pred 7. avgustom 1919 (priključitev) prve v Prekmurju zapisale besedo o smiselnosti in potrebi združitve vsega slovenskega ozemlja. Kljub vsem nihanjem je Prekmurje doživelo važen preobrat. Prvič v svoji zgodovini je ta del slovenskega ljudstva dobil naravne narodne pravice: pravico do političnega dela na narodnostni polagi. pravico do vzgoje in izobrazbe v narodnem duhu itd. »Zal pa takrat ni bilo dovolj organiziranih revolucionarnih sil, ki bi znale prekmurske množice strniti v obči upor,« ugotavlja profesor Janko ! iška. , Ob tem pojasnjuje dogajanja pred 60 leti v pokrajini med Muro in Rabo veleposlanik SFRJ v Španiji Rudi Čačinovič takole: »Analiza madžarske revolucije nas opozarja prav uanes na dejstvo, da so se tudi takrat zastavljala vsa temeljna vprašanja socialističnega družbenega razvoja, kot je vloga partije, delavskih svetov, agrarne revolucije, enotnosti delavskega razreda, vloge nacionalnega vprašanja, pa tudi patriotizma in nacionalizma, odpora tuji intervenciji itd., predvsem pa lastne poti in posebnih razmer ter neposrednih oblik proletarske demokra-:ije. Madžarska revolucija je posčbej odprla vprašanje mirne poti socialistične preobrazbe, o kateri ob parlamentarni obliki danes razpravlja t. im. evrokomunizem. Takratne zgodovinsko-družbene okoliščine niso dovoljevale delavskemu razredu prevzem oblasti po parlamentarni poti. bila pa je dana možnost za prevzem oblasti z revolucijo. Mednarodno delavsko gibanje mora koristiti tudi izkušnje poraženih revolucij, da ne bi ponavljalo njihovih napak. Madžarska revolucija je bila zatrta, slavil je prvi odprti beli fašistični teror v Evropi. In vendar je bila pomembna stopnja v razvoju delavskega gibanja v Evropi in pri nas.«. Kaj bi še lahko dodali k temu na koncu? Predvsem to, da lahko ob 60. obletnici Komunistične partije Jugoslavije tudi Prek-murci s ponosom ugotovijo, da so najboljši sinovi in hčere prispevali svoj delež k revolucionarnemu delavskemu in partijskemu gibanju, saj so častno izpolnili svoj dolg do sebe in zgodovine. Boj za naprednejše in novo Prekmurje se je razvijal iz napredne miselnosti prekmurskih buditeljev in književnikov, prvega slovenskega tabora v Ljutomeru, odmevnosti in pomena Madžarske republike sovjetov. Vsa ta svetla preteklost je dala pomembno kulturno in duhovno preobrazbo prekmurskih ljudi, uspešen boj za enotnost Slovencev z obeh strani reke Mure za dokončno odločitev prekmurskih Slovencev, da navzlic izrednemu raznaro-dovalnemu pritisku ostanejo Slovenci ter da skupaj Z Madžari na tem narodnostno mešanem in obmejnem prostoru, kakor tudi v bratskem sožitju z njimi, postanejo sestavni del Slovenije in Jugoslavije. Milan JERSE IN GROGA Njegovo ime j c legenda Njegova pot je borba Njegovo izročilo je upanje Njegova veličina je žrtev Njegova zmaguje smrt Njegova smrt je življenje (Iz knjige /'ra/ucia lilipiča Pohorski butali on) dk fant je bil! Velik, postaven. Bujnih kostanjevih las temnih oči. Kadar je spodaj v vasi pri Ferjaneu kegljal, in se slekel do majice, so ga še moški občudovali in tujci spraševali kdo je »ta sort fant«. Straiharjev tudi, Medetov z Zadnjega konca, Sicer so mu pa že od nekdaj tu postavni fantje doma. Štrajherjev Groga, rokovnjač, pravi velikan o katerem se je med liudmi spletla leeenda, ko je s svojim rokovnjaštvom nuni duhove okrog Kamnika, Domžal, l 'din borštu, je bil iz te hiše. In ko je Rudi Mede postal partizan, sije nadel njegovo ime: Groga. Še danes je majhna njihova hišica. Zdi se. kot da celo pokrije velik oreh, ki stoji pri hiši. Nad hišo se takoj dviga gozd. ki je tolikokrat skrival partizane pred žandarji in Nemci iz Strah inja in Naklega. Tako jih je bilo strah, da so dostikrat najprej s cerkvenega zvonika z granatami nekajkrat ustrelili, potem pa prišli blizu. »Vsak dan sem jih imel tu. Vsaj enkrat partizane in dvakrat žandarje«. se še spominja Rudijev edini živi brat Viktor.. »Tako hitro so se menjali, da je sestra za partizane šla kuhat čaj, koga je pa prinesla, so seji pa že z »Danke schon« zahvalili... Čudna je bila, čudna. Vsak večer, ko sem prišel /. dela. so me poiskali in zasliševali, če kaj vem, kje je Rudi, in poiem. ko je že padel, z.a druge partizane. Bali so se te hoste nad nami. kajti partizana je varno skrila vse do naše hiše. In prihajali so pogosto...« Potem pripoveduje o Rudiju. Oba brata in oče sta zidarila. Rudi se je pa s 15. leti šel učit za bičarja, »gajželnika«, kot so včasih rekli. Primorci so to obrt prinesli s sabo. »Ga- h U KfSf 513 01JU ubili. ^ pa je bilo v Bohinju vseslovensko prvomajsko slavnostno sejo predsedstva CK ZK.I. Tega slavja . Udeležil tudi tovariš Tito. ¥ ■m. .i -, jase Ažmana dobro spominja... Bbjv Bohinju in kdosta bila revolucionarju Toma/ Joža Ažman? V Bohinju zato. ker je bila v Bohinju seja (K KPJ. bohinjska dolina pa zavetišče šte-omunistov in revolucionarjev. Številne bohinjske omatini so nudili zavetišče komunistom, ki so jih |etedanje oblasti, med samimi naprednimi prebi-kmalu vznikla pripadnost zavednim komu-tomidejam. Med njimi sta bila najbolj znana in najbolj \aToma/. Godec in idejni vodja Joža Ažman. j 1919je bila na zborovanju v gostilni pri Kosu v ki Bistrici ustanovljena Socialistična delavska partija ic Na zborovanju je bilo 40 domačinov, izvolili so Matevžu Polajnarja /a predsednika in /a sekretarja Joža Vledja. Zaradi svojega programa je postala stranka znana in je komunistična lista dobila na občinskih volitvah leta 1920 II1 glasovihstem tudi 7 odbornikov vobčinskem odboru.Ti so bili: I rane Kenda. Franc Polak. Janez Malej. Matevž Polajnar. Jakob Cerkovnik. Jože Ažman in Jernej Iskra. Aprila leta I920sosc veliki stavki železničarjev pridružili tudi Železničurji i/. Bohinjske Bistrice. Ustanovili so stavkovni odbor, med stavko pa so se /brali pri komunistu Jožu Až-manu v Nomenju in pri Kosu v Bohinjski Bistrici. Stavka se ni uspešno Zaključila. /. dela so odpustili 17 stavkajočih železničarjev. Po obznani in zakonu o zaščiti države je prenehala legalna dejavnost komunistov, zaradi stalnega pre-ganjanju pa je ostalo v Bohinju močnojedro komunistov, pod vodstvom Joža Ažmana KDO JE BIL JOŽA? Bohinjski komunisti so se stalno povezovali z jeseniškimi komunisti, od jeseni leta 1921 pa do leta 1923 so vzdrževali stike s Trstom in Gorico, od koder je prihajal preko Bohinja po Gorenjski časopis Delo. Precej Bohinjcev seje vozilo na delo na Jesenice in ti delavci so se pove/ovali z naprednimi jeseniškimi ž.elezarji. Zaradi teh stikov so zgodaj-ustanovili Nezavisno delavsko stranko, v katero so se vključili vsi komunisti Bohinja, delovala pa j c do leta 1924. Organizator naprednega gibanja in komunistične stranke v Bohinju je bil prav Joža Ažman iz Nemenja. Bilje mali posestnik in prevoznik in je zelo težko vzdrževal svojo družino. Ves svoj prosti čas je izkoristil za študij napredne komunistične literature, izobraževal je ostale na številnih sestankih, kjer je pojasnjeval vlogo in pomen partije. Vse svoje prihranke je namenil /a literaturo, ki jo je preko svojih sodelavcev širil med mladino. V Bohinju je organiziral rdečo pomoč, prav tako pomoč /a lačne v Rusiji in pomoč za preganjene in stavkujoče. Bilje v stalnih stikih /.jeseniškimi komunisti, ki so v Bohinju organizirali številne sestanke. V DRUŠTVU KMEČKIH FANTOV IN DEKLET Število članov komunistične stranke je po objavi zakona o zaščiti države upadlo, vendar so leta 1926 organizirali v Bohinju štiri celice z enajstimi člani: v Bohinjski Bistrici, v Nomiiju in dve na Poljan. Istega leta je bil organiziran SKOJ na Poljah. sekretar je bil Alojz Tišov, člana pa oba Zalo-kurja. Jakob m Jane/. Komunisti so podpirali Delavsko-kmečko stranko in pri zadnjih volitvah so se v Bohinju pojavili letaki s komunistično vsebino. Žandarmerija jc poostrila nadzor: ker so se bali. da bi izlet napredne Svobode z Javornika pri Jesenicah 2 poslal politična manifestacija, so žandarji zaprl i vse udeležence, ki so prispeli v Bohinj in tudi nekatere domačine. Teror se je kasneje, s šesiojanuarsko diktaturo še poostril. V Bohinju so šele leta 1931 ponovno vzpostavili stike ter se odločili, da preko legalnih društev širi jo svojo napredno misel in ideje Sklenili so še. da bodo delali v Društvu kmečkih fantov in deklet. Leta 1939 je bila največja politična manifestacija Društva kmečkih fantov in deklet v Bohinju, pozneje pa sojih organizirali še več. I.eta 1939 so organizirali skojevsko organizacijo, mladi so bili aktivni predvsem ob 1. maju in ob raznih akcijah. V Bohinj so prihajali i sprejeli /c leta 1929. Takole pravi: »Joža Ažman me je sprejel v Bohinjski Bistriciv partijo, a ne tako. na hitro. Kar sedem let sem se moral dokazovati, da sem pravi. Sedem let sem /c prej delal kot komunist. Joža Ažman nam je na sestankih bral literaturo in ker je bilo vsako leto precej ljudi po zaporih, smo za njihove družine zbirali pomoč: denar, hrano in tako te reveže podpirali. . . Kakšen je bil Joža Ažman? Dober, dober človek. Pa organizator in nič se ni bal. Bilje mož. na mestu, malo bolj strog, zahteval je disciplino. Vsi smo ga tako radi imeli. . . « 07481043 14 M1.\IH\SKF NA PRIMORSKEM zaCetki Revolucionarno mladinsko gibanje na Primorskem je bilo najtesneje povezano z četrtstoletnim bojem primorskega ljudstva za narodnostno in socialno osvoboditev. Fašističnemu zatiranju so se najdoločneje uprli mladi delavci, kmetje in izobraženci, katere je ta oropal temeljnih človekovih, nacionalnih, socialnih pravic svoboščin ter jun odvzel sleherno prihodnost. Mladina se je v Zvezi mladinskih društev in v drugih kulturnih, prosvetnih ter športnih organizacijah v začetku dvajsetih niki so bili sicer glavna opora v vojski in na terenu ter jedro osvobodilnega gibanja od začetka. Posebne mladinske organizacije pa takrat skoraj ni bilo oziroma je začela pridobivati množičnost sorazmerno pozno in počasi. Imela pa je v primerjavi z drugimi slovenskimi pokrajinami določene posebnosti. Starejši letniki so bili nasilno v italijanski vojski ali v kazenskih bataljonih, zato se je naslanjala na najmlajše, predvsem na žensko mladino. Dolgoletno fašistično raznarodovanje je razredčilo vrste inteligence, mladina je slabo obvladala knjižno slovenščino in ni imela izkušenj v organizaciji politične dejavnosti. Vendar je te in druge težave premagovala z veliko enotnostjo, padel še drugi sekretar pokrajinskega poverieništva ZKMJ Jože Tejkal-Planinc. Njegovo mesto je prevzel Lado Pohar-Damjan, PK Skoja pa je primorskemu poverjeništvu poslalo v pomoč vrsto izkušenih mladinskih aktivistov: Jožeta Smoleta, Borisa Majerja, Zvoneta Debevca ter Tilko Mohorjevo. V začetku leta 1944. doživita organizaciji ZSM in ZKMJ nov razmah. Okrožni odbori in komiteji so postavljeni v vseh primorskih okrožjih. V ZSM je zajeto 70% mladine, Skoj šteje 1385 članov. Sekretar PK Skoja Mitja Vošnjak pride na Primorsko in pomaga pripraviti prvo mladinsko konferenco ZSM na Štjaku od 29. 2. do 1. 3. 1944. Ta je pomenila pregled množičnosti in enotnosti, ki ju je dosegla ZSM na Primorskem pri združevanju antifašistične mladine. Izrekla se je za sklepe drugega zasedanja Avnoja in navdušeno pozdravila odlok o priključitvi Primorske k Sloveniji in Jugoslaviji. Izvolili so 40-članski pokrajinski odbor s predsednikom Davorinom Cekom-Danilom na čelu. Kraška mladina je prejela prehodno zastavo kot najboljša okrožna mladinska organizacija v Sloveniji. Na Dolu pri Cepovanu so se maja istega leta na prvi pokrajinski konferenci sešli primorski skojevci. Razpravljali so o nalogah mladine pri volitvah v organe ljudske oblasti nove Jugoslavije in o potrebi okrepljenih naporov za osvoboditev domovine. ZSM je delovala takrat že skoraj v sleherni primorski vasi in mestu: ZKMJ na terenu in v vojski, pa je štela približno 5000 članov. Za politično agitacijo in propagando je skrbela posebna komisija pri oblastnem komiteju Skoja, ki jo je vodil Jože Smole, druga — pod vodstvom Borisa Majerja — pa je mladinskim organizacijam pomagala pri kulturno-prosvetnem delu. Dve mladinski tiskarni sta razmnoževali centralna in I pokrajinska mladinska glasila, ki so skupaj z mladinsko rubriko v Partizanskem dnevniku dosegle naklado okoli 10.000 izvodov. Poleg rednih partijskih šol so skrbeli za idejno politično vzgojo skojevcev in mladih komunistov posebni skojevski tečaji. Konec leta 1944. so bile volitve v vseh mladinskih organizacijah. Postavljeno je novo pokrajinsko vodstvo: Zofka Černe, Fani Štraus, Marica Mermo-Ija, Vlado Šestan, Zorka Okretič in Ervin Dolgan. Od 21. do 22. decembra 1944 so se v pripravah za drugi kongres ZSM mladi Primorci zbrali na koale-renči slovenske in italijanske protifašistične mladine, kmalu za tem pa so pripravili prvo konferenco italijanske protifašistične mladine iz enot ia obmejnih predelov. Primorsko vodstvo Skoja jt namreč pomagalo un t i fašistične m u boju italijanske mladine na obmejnem področju in ji kazalo pravo pot narodne in socialne osvoboditve. Zadnje pokrajinske konference ZSM in Skoja pred osvoboditvijo je marca 1945 ovirala sovražna ofenziva in so jih zato pripravili v skrčenem obsegu. Primorska mladina je nato, okrepljena s prekomorci vodila v poslednjem jurišu pri osvoboditvi Slovenskega primorja s Trstom in Gorico. Kmalu potem k je zbrala v osvobojeni Ljubljani na drugem kongresu ZSM ter nato v Zagrebu na H. kongresa narodne omladine Jugoslavije. Tu je primorske delegate posebej sprejel maršal Tito. S ponosom so njemu in vsej mladini osvobojene domovine poročali o težki, četrtstoletja dolgi, borbeni poti svoje revolucionarne antifašistične organizacije. M* kjjkf b IZ V* izlili, M* S' K fcjfUl Ti**? Mg kf< te m* Udeleženci III. pokrajinske konference zsm v Cerknem 10. III. 1945. let najbolj odločno upirala fašistični raznarodo-valni politiki. Po njihovi razpustitvi goji mladina narodno zavest v ilegalnih društvih in obenem radikalizira oblike antifašističnega boja v narodnostni organizaciji TIGR. V prvem desetletju fašistične okupacije opravi skoraj sto akcij proti raznarodovalcem. S silo odgovarja na njihovo nasilje: požiga potujče-valske šole in otroške vrtce, kaznuje fašistične nasilnike in izdajalce, ljudstvu dviga zaupanje v odpor za samoohranitev. Drugi del napredne primorske mladine se bojuje v ilegalni KP Italije. Približno dvesto slovenskih mladincev deluje v vrstah njene komunistične mladine. V letih 1923—25 spodbudi KP Italije, da bi povezala razredni boj z bojem zatirane slovenske in hrvaške manjšine ter njihovimi pravicami do samoodločbe, vključno odcepitve od Italije, leta 1930 padejo prve žrtve fašistične justice: Bklovec, Marušič, Miloš, Valenčič. Šele leta 1935, v času ljudskih front, KPI in slovenska narodna revolucionarna organizacija dosežeta sporazum o skupnem boju proti fašizmu za socialne in narodnostne pravice manjšine. Od leta 1937 do 1940 vodi slovensko komunistično gibanje na Primorskem mladinec, tržaški študent, Pinko Tomažič. Mlado generacijo odteguje vplivu meščanskih voditeljev, povezuj« dijake in študente s podeželsko mladino in v njihovih vrstah pridobiva somišljenike komunistične partije. Leta 1938 poveže mladinske skupine različnih idejnih nazorov v mladinsko antifašistično fronto. Množične aretacije leta 1940 in drugi tržaški proces leta 1941 zavrejo razvoj močne in razvejane antifašistične dejavnosti. Mladega komunista Pinka in štiri narodne revolucionarje fašisti ustrelijo. V zaporih in v konfinaciji je okrog tristo upornih slovenskih antifašistov — vsem skupaj so naložili skoraj tisoč let ječe. Veliko med njimi je mladih: med desetimi ustreljenimi pred drugo svetovno vojno jih jc bilo šest mlajših od 30 let. Napredno mladinsko gibanje je dobilo s tem ravno v začetku NOB hud udarec, vendar ga niso uničili. NARODNOOSVOBODILNI BOJ Leta 1941—1942 je morala zato mladinska organizacija kot celotno osvobodilno gibanje Na Primorskem premagovati hude začetne težave. Vendar na Krasu že leta 1941 uspešno deluje mladinska sabotažna skupina Antona Šibelje — Stjenka, ki pozneje preraste v kraško partizansko četo. Jeseni istega leta prihajajo mladinci iz Brkinov, Pivke, Krasa in obrobja Vipavske doline v stik s člani prve primorske partizanske čete. Maloštevilni partijski aktivisti Primorske oziroma tisti, ki jih tja pošilja osrednje vodstvo osvobodilnega gibanja, povezujejo in krepijo predvojna gnezda odpora proti fašizmu. Ti poleg KPS in OF organizirajo tudi nekaj mladinskih skupin na Tržaškem in Goriškem. KPS je morala v tem času vložiti vse moči v graditev lastnih vrst ter za razmah in utrditev vojaških enot. Ob partijski konferenci na Skalnici aprila leta 1942 na Primorskem je KPS štela 40 članov: delovalo je 50 odborov OF, katerim se je šele pozneje istega leta pridružilo tudi približno enako število odborov mladinske OF. Mladinci posamez- delovnim žarom in borbenim poletom, s katerim je marsikdaj prehitevala organizacijski razvoj. Množična rast organizacije se je začela leta 1943. in dosegla vrh po razpadu fašistične Italije. V začetku leta 1943. so ustanovili primorsko pover-jeništvo PK Zveze komunistične mladine s sekretarjem Darkom Marušičem-Blažem in člani: Bojanom Stihom, Miro Kroniger ter Loj/.ko Trošt. Marušiča in Troštovo so vključili tudi v glavni iniciativni odbor ZSM. Delo teh prvih mladinskih funkcionarjev je bilo nepovezano in je potekalo v glavnem po vojaških enotah. Večji razmah doživlja organizacija poleti 1943, ko pošlje PK ZKM na Primorsko Jožeta Tejkala-Planinca. Avgusta začno izdajati glasilo Mladi Puntar. Ustanovijo pokrajinski odbor ZSM, v katerem so poleg Tejkala in Stiha še Fanika Marušič, Olga Pirjevec in Lrnesta Šušter. Okrepijo Poverjeništvo PK ZKM, v katerem delata poleg imenovanih in Darka Marušiča še Adrijan Kumar in Roza Nemec. Primorska mladinska organizacija uživa ves čas veliko pomoč partijskih forumov ter nenehno podporo osrednjega mladinskega vodstva. Pomladi leta 1943 je tovariš Edvard Kardelj svetoval primorskemu partijskemu vodstvu, naj se bolj nasloni na žensko in mladinsko organizacijo. Zavzemal seje za organizacijo ZSM kot enotno mladinsko antifašistično gibanje, ki naj ga gradijo od spodaj navzgor. Posebno skrb naj posvetijo Skoju, ki naj postane njegovo jedro in najaktivnejša sila (iz pisma CK KPS pokrajinskemu komiteju Primorske z dne 28. 3. 1943). PK Skoja pa je opozarjal primorsko mladinsko vodstvo, naj poleg akcij vzpodbuja skojevce zlasti k študiju, političnemu in kulturnemu delu, krepitvi narodne zavesti, novemu jugoslovanskemu patriotizmu ter sodelovanju z italijansko antifašistično mladino. Vendar je tako načrtno zastavljeno delo okrepljenega mladinskega vodstva pretrgala kapitulacija Italije. Po 8. septembru 1943 so skoraj vsi njegovi člani delovali v vojski pri ustanavljanju in krepitvi novih enot. NAŠI PADLI SKOJEVCI Najprepričljivejši dokaz o deležu primorske mladine v boju za narodno in socialno osvoboditev je njen visok krvni davek. Razen obeh pokrajinskih sekretarjev Skoja Marušiča in Tejkala so dali svoja mlada življenja številni Skojevci in mladi komunisti. Od 36 slovenskih narodnih herojev-mladincev jih je več kot četrtina iz Primorske. Med najstarejšimi je Pinko Tomažič, drugi so padli Večinoma med 19. in 23. letom starosti. njihove°sv^ **** na'°9a d" °PlŠe'° ni,hov°iunaške Podvige in iztrgajo pozabi To pot smo izbrali le nekaj fotografij in skromnih podatkov o nekaterih med njimi. M so delovali v oblastnem komiteju ali kot mladinski organizatorji v večjih mestih Tam ja bite namreč ilegalno delo nadvse tvegano in je zahtevalo najbolj predane, sposobne in voanlu revolucije prekaljene kadre. * ^ n Zorka Grmek junakinja s Krasa RAZMAH IN KREPITEV ORGANIZACIJE « Pritok mlatu ne v partizane je bil tolikšen, da so začele naglo rasti nove brigade, divizije, kasneje IX. korpus. Tiste, ki niso bili v vojaških enotah, je mladinska organizacija povezovala v politično propagandno delo pri širjenju in utrjevanju pridobitev narodnoosvobodilnega boja. Opravljali so sabotažne akcije v zaledju, vzdrževali kurirske zveze in bili obveščevalci. Vključevali so se v delovanje odborov mlade ljudske oblasti in pomagali na vseh sektorjih, od gospodarskega do kulturnoprosvetne-««• V tem času so ustanovili ali utrdili Šest okrožnih odborov ZSM, 18 rajonskih in 162 terenskih odborov. Pet okrožnih komitejev Skoja so postavili na Goriškem, Idrijskem, Kraškem, Tolminskem in Brkinskem, kjer je delovalo 23 rajonskih komitejev in 72 aktivov s 371 člani Skoja. Novembra 1943 je zadela mladinsko organizacijo huda izguba. Darko Marušič-Blaž je padel na Lokovcu, ko je pripravljal prvo konferenco primorske mladine. Namesto te so na Vojskem pripravili zborovanje mladine s terena in vojaških enot ter izvolili 14-člansko vodstvo pokrajinskega odbora ZSM na čelu s Faniko Marušič. Mesec pozneje je Zorka Grmek, rojena 20. novembra 1919 v Avberu, Sežana, obešena 22. aprila 1944 v Via Ghegha v Trstu. Med narodnoosvobodilnim bojem smo mladi živeli naglo, polno in predvsem družno. Povezovala nas je organizirana, borbena dejavnost, ki je potisnila osebna vprašanja v ozadje. Ne po besedah, po dejanjih, zavzetosti in predanosti smo vrednotili sotovariše. Osebno se skoraj nismo poznali, pa nas je pogosto globlje združila skupna akcija, včasih p* je bil dovolj le trenutek, preblisk v očeh... Z Zorko sva postala iskrena tovariša in prijatelja, ko sva se v njenem rodnem Avberju dogovarjali in načrtovala delo Skoja v Trstu. Tja je poslal Zorko za sekretarko Skoja oblastni komite, ker je poznal njeno predanost, prekaljen ost in sposobnost Poznali smo seveda razmere v Trstu in se bali zanjo kot za slehernega našega aktivista, ki je delal v njem. Leta 1944 so izdajalci, ki so se vrinili v nase vrste, hudo prizadeli tudi tržaško mladinsko organizacijo. Trepetali smo za usodo vseh, ki so jih takrat zaprli. Srce nam je zastajalo ob vesteh o mučeništ>i štirih mladih deklet skojevk v zaporih, zlasti o Zorkinem. Obnemeli smo, ko so nam javili o njeni herojski, ooslednii žrtvi... Sele po vojni smo izvedeli nekaj več iz njeat kratke in premočrtne poti skojevke, komunistke -junakinje. Z enajstimi leti je morala že zapustiti rodni Kras, ko se je Grmekova družina umaknili pred fašisti v Ljubljano, kasneje v Maribor. Tam je Zora študirala in se povezala z naprednimi mladinci. Od 1937. leta dalje je pomagala pri tajnem tiskanji in širjenju ilegalne revolucionarne literature. Po okupaciji stare Jugoslavije se je njena skupina -vodil jo je Miloš Zidanšek — razšla zaradi novih partijskih dolžnosti. Zorko je tedaj Joško Lemat povezal v ilegalno delo na Primorskem. Od leta 1941 je delovala kot aktivistka OF na Sežanskem in Tržaškem. Januarja 1942 je postala članica KPS. kasneje je bila slušateljica enega prvih partijskih tečajev ai Vojskem. Postala je sekretar okrožnega komiteji Skoja za Kras in nato sekretar okrožnega komiteji Skoja za Trst. ,,V zaporu je nisem mogel takoj prepoznati, tako je bila izmučena in vsa drugačna kot zunaj na svobodi" — se je je spominjal Boris Kovačič, kije bil z njo zaprt v istih zaporih. Zaupala mu je, da so jo že trikrat zaslišali in hudo mučili. Ker so nekateri preveč govorili, so imeli fašisti proti njej težke dokaze. Kljub temu ni klonila in je še drugim zapornikom vlivala pogum. Ko se je vrnila s poslednjega zaslišanja, je dejala Borisu: ,,Pogumno se izkazi tudi ti. zame je vse končano!" V celici smrti so jo tisti večer sojetniki še slišali prepevati polglasno, občuteno. Kasno ponoči, ko je veČina spala, je Zorko odvedel esesovec in ni se več vrnila... L. V. , ni* K S'1 J #« mm \*¥ Um I |N ll0t Sjxmt in na, JMfil&m® ^ Perello — Mileno sem spoznala nekega poletnega dne leta 1944, ko se je takratni 2[komite Skoja za Trst, Koper in Milje sestal jLfli vrtu, polnem zrelih fig, nekje v Barko vljah. poročilo o delu mladine je bilo kratko in ,yi,, Takoj mi je bilo jasno, da je prekaljena Jy(ji. Milena je že pred vojno sodelovala v jQ|wtifaSbtičnih akcijah v Trstu. Leta 1942 je Ljjjr ilegalo in je ves čas vojne delovala kot akti-J?mladine in Skoja, in to sredi najhujšega Viflijkeg« terorja. jjjj pred mojo aretacijo, 28. oktobra leta 1944, >s«ede'»' da so jo aretirali. Aretiral jo je izdajanje naslednjega dne aretiral še mene. Fašisti s ,"ukim komisarjem Collettijem na čelu, so delali v vedeli so, kdo sem, pri Mileni pa so dobili r'iikstje 0K Skoja, v katerem je bilo zapisano, ?* 0 mladinski arhiv prenesen k meni v stano- f jato so hoteli zvedeti, kje stanujem. Po nekaj yzasliševanja in mučenja, so me na hodniku t re vrgli v kot, ker sem bila samo še okrvavlje- y vem, koliko časa sem tam ležala, ko sem wkKdnnekoga vlečejo pO stopnicah. Zagledala JiTjlIeno, ki sta jo podpirala dva agenta, ker ni legata stati na nogah. Strmeli sva druga v \\L ia ko je prišla do mene, se je zgrudila. Vzela lTjo glavo med dlani in me poljubila. Fašisti pa ijroboodtrgali od mene in odvlekli. ^,iu nato sem zaslišala njene krike, pomešane ^glasbo iz radia, ki so ga v ta namen u pora b-^oDottijevi mučilnici. 'jalo je dvanajst dni. Po vsakem mučenju so -k WHi v majhne celice—samice. Brž ko smo si JVJJjaiogle, so mučitelji začeli znova. Milena ni |*fpriznala, ničesar niso zvedeli od nas. i dvanajstih dneh so nas odpeljali v Coroneo. i !!frsi se nam je življenje vračalo, vendar nikdar L mbo bik kot poprej. Živčni sistem je po \11 električnim tokom doživel hude poškoduj kretnje niso bile usklajene in še dosti mesena tem smo drgetale. Smejati se nismo znale mora so nas odpeljali v taborišče Ravvens-. jvfilena, izmučena do skrajnosti svojih mrJA in telesnih moči, je od prvega trenutka iHH da 1««» "* 00 preživela. Usihala je pred Mati partiz«. oficirja Zora Perello-Milena našimi očmi. Ne toliko telesno kot duševno. Videla sem: ubili so jo. Živela je le še kot avtomat. Ko jo je esesovec z bičem v roki priganjal k delu, ga je le nemo gledala, pohitela pa ni. Ni se ga bala, ni bila več zmoJha strahu. Konec februarja 1945 je zbolela. Lepe oči so sijale v vročici, morala je v bolnišnico. Vsak večer, ko smo prišle z dela, smo jo obiskale. Bolezen je prebudila staro Mileno v njej. Nenadoma je spet hotela živeti, živeti s sleherno celico svojega bitja. Pripovedovala mi je vsak dan o tem: o svojem silnem hrepenenju po Voji, svojem možu, po materi, ki ji je že majhni vsadila ljubezen do domovine in jo podpirala v boju. Vrnila so se ji nekdanja čustva, moč in borbenost. Tifus pa je slabil njeno telo. Morda bi zmagala v tem boju z boleznijo, če ne bi neke noči vstala, se oslabljena zgrudila ter na tleh preležala vso noč. Davica, ki se je pridružila tifusu, je zlomila njeno moč... Stisnila sem zobe od bolečine in nemo odšla v svojo barako. Molče in brez solz sem jo objokovala. Jokala sem nad njenimi umrlimi željami, nad njenimi upi, nad njeno željo po življenju, za ljubeznijo... IVICA ŽAGAR-LUČKA Od ranega jutra smo bili na položajih ob cesti Col-Črni vrh v dolgi, skrbno razporejeni zasedi. |j Pričakovali smo napad sovražnikov iz Vipavske ■ doline. Sredi dopoldneva sem odšla s položajev v štab I brigade, da bi napisala poročilo o delu mladinske g organizacije v tej brigadi. Komaj sem začela pisati, ije prišel dežurni in mi povedal, da me zunaj že dolgo nekdo čaka. Z negotovim korakom je pri- Istopila k meni starejša žena. Uprla je vame mirne, blage oči. Nekaj dobrotnega in zaupljivega je velo od nje — mati, sem pomislila. ,,Moj sin Andrej", je začeta. ,Je pri vas za kurirja. Rada bi ga videla. Veste, tako mlad je še, šele šestnajst let ima. Skrivaj je šel od doma, menda je mislil da ga ne bom pustila. Zdaj pa sem v bajti čisto sama, ker so mi fašisti odpeljali moža neznano kam." Nekaj časa sem iskala primerne besede, nato sem ji povedala da je njen Andrej zelo pogumen in bister vojak, in da je bil v štabu za kurirja. Pred časom pa so ga poslali v partizansko oficirsko šolo na osvobojeno ozemlje. Nemirno se je prestopila in mi segla v besedo, češ, kaj ga res ni tukaj, kje pa je? ..Šola je na kritem kraju", sem ji odgovorila, ,,da so varni pred napadi okupatorjev, da se lahko v miru učijo..." Tedaj sem se spomnila pisma, ki mi ga je Andrej oslal s svoje poti in sporočal, da so vsi srečno ■prišli na mesto, kjer bo šolanje. V njem je bilo tudi poročilo, da je bil pred začetkom šolanja sprejet v fškoj... Pismo sem vzela iz žepa in ji ga dala. Takoj je ■prepoznala nerodne in razvlečene črke njegove prisavc. Ni ga takoj prebrala, le kot svetinjo ga je tiskala k prsim, v očeh pa ji je igralo in žarelo. .,Lahko mu boste tudi pisali", sem ji rekla. Čez dvorišče je prišel dežurni in me opozoril, da te Švabi in domobranci bližajo Colu. Stopili sva v Iran in se umaknili borcem, ki so čez dvorišče irenašali strelivo. Vendar za pogov trenutek sem čakala uka;< » Mati pa je še vedno stala >b meni. Gubice na obrazu so ji krčevito trepetale v stoterih čustvih, besede pa ni rekla nobene... V oči so ji prevrele solze. Proti meni je stegnila sklenjeni roki in rekla: ,.Molila bom za vas." V njenih vlažnih očeh se je mehko prelivala luč. Z obema rokama sem stisnila njeno roko v slovo. Sklonila je glavo in zašepetala: ..Moj sin, moj sin! Vem, da bo..." Več ni prišlo iz nje, vendar je bilo čutiti da se je v njej, v njenem življenju nekaj premaknilo, obrnilo... Zravnala se je ponosno, samozavestno. Gibčno se je obrnila in lahkotno odšla po poti v dolino proti domu. Gledala sem za njo in se zamislila. Kako dragoceno je sleherno življenje, kako draga bo svoboda, svoboda s krvjo tolikih življenj izbojevana... Dežurni me je poklical. Uvrstila sem se v kolono borcev, ki se je razvrščala v strelce. C ez minuto ali dve so spredaj že počili prvi streli... TONČKA DROBNIČ UKTO xx m« 26. OKTOBRA 1973 CENA $ DIN GLASILO SZDL PRIMORSKIH OBČIN SPLOŠEN UPOR NEKAJ SPOMINOV NA-REVOLUCIONARNI BOJ SLOVENSKIH KOMUNISTOV NA PRIMORSKEM r/WOR V JUBILEJNEM LETU ZK.I Z NARODNIM HEROJEM ALEŠEM BEB-^M-PRIMOŽfelvl O NJEGOVEM DELOVANJU MED NOB NA PRIMORSKEM KONCU LETA 1942 P can sem, da dr. Aleša Beblerja-Tratnika bralcem ni treba posebej ^vljati ne kot vidnega predvojnega Ejovanskega partijskega delavca in špan ^ borca ne kot medvojnega organizatorji, jn socialistične revolucije, kot tudi Jjovojnega graditelja moči in ugleda We Jugoslavije zlasti v tujini, kjer je kot JrJ najvidnej$ih diplomatov na Se dežele Javljal in uveljavljal in hkrati branil naš ^pravni socializem in politiko dejavne-'.fliitja med narodi. Izkoristil sem tokrat ^„ost, ko je v svojem Tičistanu v Anka-sadove skromnega vinograda sprem i-most, in ga v jubilejnem letu ZKJ ,jal na pogovor o njegovem prihodu na gorsko >n delovanju leta 1942. Bil je to ' vf,r in obujanje spominov, kakršnih je I^jned nama že veliko, kamenček v mozai-Vtfatega Primoževega življenjepisa. I^nostni zapis v jubilejnem letu Partije, ^ Primož posvetil vse svoje življenje. rominjam se. kako si proti koncu oktobra 1942 Id a Podlipoftlava na Primorsko, saj bi bil iako rad .tel s teboj. Kako je takrat nane-^,1, bil poslan na delo v Slovensko primorje? partija je že prej zbirala in pošiljala na Primko domačine, ki so Se pred vojno emigrirali v JI Jugoslavijo in se v vrstah KPS kalili za ^ boje delavskega razreda za svoje pravice. fc je pokrajinski komite . KPS za Slovensko 22. avgusta 1942, sredi roške ofenzive, 2iza pomoč v kadrih, da bi se tudi na Primorcu narodnoosvobodilno gibanje hitreje razvilo, ,,CK KPS spomnil, da sem tudi jaz po rodu od m tako sem šel na pot kot instruktor CK //> ter politični in vojaški poverjenik izvršnega por. /,ra/merami na Primorskem sem bil kar dobro y«a»ien, saj sta o njih podrobno poročala ^eur PK KPS Tomo Brejc in pa član KPS Kraigher, ki je v noči na 31. avgust 1942 /„! i/Gonarsa in se nato na poti domov dalj ^ zaustavil na Primorskem. Oba sta v svojih govorila o splošni pripravljenosti primoraj ljudstva posebno na podeželju na boj proti jjaiorju, da pa spričo pomanjkanja kadrov te lijenosti ni mogoče tudi organizacijsko 0it\ y učinkovit upor. ukrajinski komite KPS za Slovensko primorci v> ga sestavljali Tomo Brejc kot sekretar, 0 pa sta bila še Saša-Jože Lemut in Matevž-^ Velušček, je takrat poročal, da ima KPS na »*irskem na terenu 53 članov in 31 kandidatov, ^1,/anskih enotah pa 11 članov in 8 kandida-,/a člane Partije. Ob tem pa je bilo na nogah že 4 sto odborov OF, Čeprav navzgor niso bili ,/iM/irani, ker je manjkalo kadrov. Ni bilo še //^rožnih odborov OF ne v Trstu in ne v nikakor tudi ne pokrajinskega odbora OF. Z ,.,-,/acijo smo bili še zelo šibko zasidrani /^sem med delavci po mestih, kamor je bilo tako treba nujno ponesti baklo upora. Ob litje pojavljala še dodatna naloga — v ta upor f. m delavce ne glede na narodnost ter skozi ta boj zastaviti kovanje prijateljskih vezi med Slovenci in Italijani na narodnostno mešanem ozemlju. Takšen je bil približno položaj, ko sem 15. novembra 1942 prišel na cilj, k Fornazariču na Vogrsko, kjer je bil sedež PK KPS. Začeli smo prcmlcvati položaj in pripravljati načrte za hitrejši razmah gibanja. PK KPS je že načrtoval pokrajinsko konferenco KPS, na katero naj bi povabili kar vse vidnejše aktiviste in politične delavce KPS in OF ter na njej sklenili razdelitev Primorske na okrožja, oziroma naj bi se na njej dogovorili za zgraditev trdne mreže organizacij KPS in OF ter za kar najsmotrnejšo porazdelitev razpoložljivih političnih in vojaških kadrov po Primorski. Močneje je bilo treba zastaviti delo tudi v Trstu in v slovenski Istri. Ze prej sta bili dve malo močnejši politični posvetovanji — prvo že 8. julija 1941 na Kreman-cah in drugo 6. aprila 1942 na Skalnici vendar pa še nista mogli veliko vplivati na povezavo in organizacijsko utrditev KPS in OF. Prve močnejše korake v tej smeri je napravil nato šele PK KPS s Tomom Brejcem, Sašom in Matevžem po ustanovitvi aprila 1942. Oo mojega prihoda na Primorsko jc bila vsa pokrajina politično in vojaško že toliko razgibana, da je bilo treba z novo konferenco kar pohiteti, če smo hoteli dati NOB še močnejši vzgon. Kdaj in kje je potem bila ta prva pokrajinska konferenca KPS za Primorsko in kako je potekala:' — S pripravami na konferenco smo seveda sproti seznanjali tudi CK KPS, ki se je takrat nastanil v Dolomitih. Kot odgovor na naša poročila in predloge smo prejeli dve pismi, ki sta nam služili kot napotilo za akcijo, ker sta vsebovali stališča CK KPS. Prvo sta 16. novembra napisala Franc Leskošek-Luka • in Boris Kraigher-Janez, drugo pa 20. novembra 1942 Edvard Kardelj-Krištof. Pismi pa sta bili odposlani šele 27. novembra in smo ju tako dobili pravzaprav šele tik pred konferenco, ki je bila 4. in 5. decembra 1942 v opuščeni cerkvici na Vrhu nad Branikom. Politično poročilo za konferenco je pripravljal sekretar PK KPS Brejc, medtem ko je vojaško izdeloval Dušan Pirjevec-Ahac, ki je 27. novembra prišel na Vogrsko iz Tolminskega Loma. Zvečer smo imeli sejo komiteja in si razdelili naloge. Žal pa so naslednji dan Italijani po nesreči prijeli sekretarja Brejca, tako da sem poročilo o splošnih nalogah Partije za konferenco moral pripraviti jaz, o vojaških pa ga je pripravil Ahac; na konferenco sem moral z Vogrskega sam, ker si je Ahac razbil koleno in moral /ato ostati. Na konferenci se nas je zbralo 16 iz srednje in južne Primorske, tudi iz Trata in Gorice, česar sem bil še posebno vesel. Vseh se niti ne spomnim, vem pa, da so razen mene bili še Julij Beltram-Janko, Srečko Čebron, Martin Greif-Rudi, Vidko lllaj-Žižič, Avgust Dugulin-Maks, Ivan Kosovel, Andrej Kumar, Darko Marušič-Blaž, Avgust Spaeapan, Bojan Stih in seveda eden najpridnej-ših med njimi Anton Velušček-Matevž, ki je deloval v Trstu. Prvi dan konference sem jaz v svojem referatu orisal razvoj dogodkov v svetu, v Jugoslaviji in predvsem v Sloveniji po roški ofenzivi ter seveda na Primorskem. Podrobneje, sem govoril o delu in Dr. Aleš Bebler - Primož Tratnik (drugi z desne) na poti na Primorsko v začetku novembra 1942 v * ' v razvoju Partije in ugotovil, da je povsod na Primorskem na čelu narodnoosvobodilnega gibanja in dokaj močno povezana z ljudskimi množicami, da pa je organizacijsko šibka in še ne dohaja pripravljenosti ljudi na oboroženi boj proti fašizmu. Kritično sem ocenil preveč drobnjakarsko delo po terenu nesmotrno porazdeljenih aktivistov in njihovo nizko idejno razgledanost, predvsem pomanjkanje teoretične izobrazbe, potem velik zaostanek na področju organiziranosti v delavskih središčih kot na primer v Trstu, Tržiču, Idriji in Rablju, zaradi cesarje nasploh manjša avantgardna vloga proletariata v narodnoosvobodilnem gibanju na Primorskem. Opozoril sem tudi na to, da na eni strani ne moremo bistveno naprej zaradi pomanjkanja kadrov, po drugi pa je v vrstah OF že precejšnje število odličnih in požrtvovalnih aktivistov, ki vsekakor zaslužijo, da jih sprejmemo v Partijo. V drugem delu referata sem govoril 0 bodočih nalogah in med njimi naštel predvsem nekatere naloge za splošno okrepitev Partije. Tako naj bi naglo in množično, morda celo kampanjsko, sprejeli v Partijo vse tiste dobre aktiviste OF, ki to želijo, izgradili naj bi mrežo rajonskih in okrožnih komitejev, se borili proti sektaštvu, čimbolj idejnopolitično in teoretično izobrazili vse Članstvo ter nasploh izboljšali način dela. Da bi to laže izvedli in zajeli v ta prizadevanja čimveč ljudi, naj bi tej pokrajinski konferenci takoj sledile okrožne in vse člane Partije mobilizirale v boju za zastavljene cilje. Začele naj bi predvsem v delavskih središčih in nato zajele vso Primorsko. Podoben program dela je bil sprejet tudi za ojaČenje OF. Takoj naj bi sklicali plenum pokrajinskega odbora OF, začeli naj bi pogovore za vključitev katoliške sredine, izgradili naj bi mrežo okrožnih odborov OF in vanjo pritegnili tudi predstavnike izrazito zavezniških skupin, vzgajali naj bi vse pripadnike v djseiplini in trdnejši povezanosti ter uvedli redno pobiranje davka in posojila svobode. Govoril sem nato še o delu med italijansko manjšino, o jačanju partizanske vojske, o ustanovitvi enot narodne zaščite, ustanovitvi borbenih skupin po mestih, o delovanju var- nostne in obveščevalne službe OF ter o tehnikah in publicistiki. Nato smo prebrali še Ahačev referat, v katerem je bilo že na začetku ugotovljeno, da je KPS zagotovila pravilen razvoj NOB na Primorskem, kar dokazuje množičen priliv borcev v partizanske enote ter razplamtevanje ljudskega upora in znatni vojaški uspehi partizanskih čet. Med nalogami pa je naštel prav tako ojačeno politično delo in sprejemanje dobrih borcev v KPS in v ZKM, dvig idejnopolitičnega znanja in utrditev zavestne discipline ter borbenosti med borci. Naloge iz obeh referatov smo nato povzeli v resolucijo, ki smo jo sprejeli ob koncu dvodnevnega zasedanja. Poslali smo jo tudi CK KPS, ki jo je odobril, za nas vse pa je postala akcijska listina in nas je uspešno vodila k novim dosežkom. Na tej konferenci na Vrhu pa so bili samo aktivisti iz srednje in južne Primorske, zato smo v noči od 22. na 3. december 1942 imeli podoben partijski posvet za delegate iz severne Primorske v Zefovem seniku v Kanalskem Lomu. Posvetovanje je vodil Ahac, prisotni pa so bili Franc Savli Medved, Albin Kovač-Jaka, Baski, Adrijan Ku-inar-Borivoj, Ferdo Kravanja-Skalar, Jaka Stu-cin-Cvetko, Jaka Platiša-Franc Medved ter iz štaba 2. bataljona Soškega odreda komandant Tone Bavec-Cene in politkomisar Fini! Filipčič-Ličan. Po uvodnem poročilu o prvi partijski konferenci in obrazložitvi namena posvetovanja 90 se pogovorili o stanju v posameznih predelih Primorske, odkoder so prišli na posvet, nato proučili resolucijo s konference in na tej podlagi sprejeli načrt za svoje nadaljnje delo, pri čemer so se dogovorili tudi za reorganizacijo novih okrožij in rajonov na severnem Primorskem. Konferenca in posvetovanje sta bila prelomna dogodka za uspešnejši razvoj NOB na Primorskem v celoti in sta prinesla novega duha in širino v politično in vojaško organiziranost upora proti fašističnemu okupatorju, kar je septembra 1943 preraslo v splošno vstajo in z mogočnim množičnim bojem izraženo zahtevo po združitvi s Titovo Jugoslavijo. Rastko Bradaškja partije giDMIJftiii in Velenju rt FRANCE KLOPČIČ: IZ KNJIGE SPOMINOV (1929 ■■■i 1930) I Z uvedbo vojaško-fašistične diktature januarja 1929 je tisti hip postala Jueoslaviia naiboli reakcionarna država v Evropi. Razveljavila je ustavo, razgnala parlament, onemogočila politične stranke, ustanovila v Beogradu osrednje sodišče za zaščito države in pričela s terorjem zoper komuniste, zlasti vodilne, ki jih je hotela iztrebiti. Naša partija je tiste mesece 1929 zaznamovala vrsto težkih izgub, med njimi sekretarja CK partije Djura Djakovi-ća. Sedež Centralnega komiteja partije je že leta 1928 postal Zagreb namesto Beograda. V Zagrebu je bilo lažje najti ileealna stanovanja, javke, itd. za delovanje vodstva, voastva. Jeseni 1929 je tudi v Zagrebu bilo težko za člane CK. Aretacije so se širile, policija je dan in noč sledila za komunisti. Obstajala je možnost, da izsledi biro Centralnega komiteja. Prav takrat sta Centralni komite v Zagrebu in njegov oddelek na Dunaju sklenila, da sedež Biroja CK preneseta iz Zagreba v Ljubljano. V ta namen je bilo treba pripraviti vse nujne pogoje za bivanje in delovanje članov Biroja. To nalogo so zaupali meni. Napotilo je bilo:. ustvariti popolnoma novo mrežo centralnega partijskega aparata; nikogar od dosedanjih deiavcev tega aparata ne pritegniti v ljubljanskega; predvsem ločiti centralni aparat od pokrajinskega in mestnega; najti konspirativna stanovanja za člane CK pri popolnoma nekomprotiranih sodrugih, ki bi bili seveda dodobra zanesljivi. Novinarji NAŠEGA ČASA so pripravljali za pričujočo skupno prilogo reportažni zapis o sedežu Biroja CK partije spomladi 1930. leta v Velenju. Med drugim so obiskali tudi tovariša Franceta Klopčiča, ki je ponudil za objavo nekaj poglavij »Iz knjige spominov«. Zaradi izredno zanimive vsebine gradiva smo se v uredništvu odločili za objavo dela spominov z naslovom »Biro CK partije v Ljubljani in Velenju« kot prispevek Našega časa v tej skupni prilogi. Proti koncu leta 1929 so prišli v Ljubljano člani Biroja Zika Pecarski-Vojin, Dimitrije Stanisavljević- -Krka, Marke Mešanović; skupno z Viktorjem Kolešo, organizacijskim' sekretarjem CK, so sestavljali Biro. Ljubljano je vr*krat obiskal tudi politični sekretar CK Jovan Mališić-Milan Martinović, toda naselil se pri nas ni. Verjetno je imel legalni potni list, .da je lahko pripotoval z Dunaja. Njegova zveza je bila Keta Diamant, prokuristka lesnega podjetja v Slovenj Gradcu. Poznal sem jo, bil pri njej; stanovala je neposredno pri lastniku podjetja, imela svojo sobo in dokaj privilegiran položaj, pri čemer lastnik-kapitalist še slutil ni, koga ima v službi in na stanovanju. Biro CK je v Ljubljani zaživel. Lotil se je nalog, ki jih je začrtal plenum CK oktobra 1929. O dejavnosti Biroja LK. — to je o njegovih načelnih, političnih in organizacijskih sklepih in ukrepih — ne bi mogel pisati, ne toliko zaradi odmaknjenosti dobe, kolikor zaradi okoliščin, da se nisem udeleževal njegovih sej. Nisem bil član CK in zato nisem mogel neposredno zahajati na seje. dasi sem te seje večkrat pripravil. Do mene so prihajali le drobci rezultatov teh sej. Moje delo je teklo v redu, člani Biroja so se sestajali, ukrepali in tovorih na organizacijskega sekretarja in mene vedno več nalog. Z Viktorjem Kolešo sem se pogosto srečal, a zadnje tedne bivanja biroja v Ljubljani sva stanovala skupaj v sobi pri Martinu Koviču v Kosezah. Včasih sem odhajal za cele dneve. Tako sem pozimi skupaj z M. Z., centralnim kurirjem, ki je imel legalen potni list in je večkrat potoval na Dunaj, a domaje bil iz Zagreba, obiskal Guštanj.da bi od lam prepeljala našo literaturo v Ljubljano in Zagreb. Najela sva osebni avto-taksi iz Zagreba — šoferje bil seveda naš — in potovala preko Velenja in Slovenj Gradca pO zasneženih cestah, tako daje bilo potrebno ponekod vozilo porivali, čeprav so na kolesih bile verige. Ustavila sva se v zdravilišču Rimski vrelec v Kotljah in čakala, kdaj nas sodrugi obvestijo, daje »roba« pripravljena. Gostilniška soba v zdravilišču je bila brez obiskovalcev, domačih in tujih, le midva in voznik smo motili zimsko tišino z glasbo s plošč staromodnega gramofona. Proti večeru smo odrinili iz Kolelj. V samotnem kraju naju je ustavil sodrug — menda je bil Franc Messner — in brž smo izpod snega v grmovju zložili pakete na zadnja sedeža avtomobila. >>Robe« je bilo precej za tiste čase. Hvala ravenskim tovarišem, ki so Napotilo, ki mi gaje sporočil Viktor Kolesa, sem sprejel in ga imel Za edino možno, drugače se ne bi lotil tako odgovorne naloge, ko je bila od mene, ki sem tako postal tehnični sekretar centralnega aparata, odvisna usoda najbolj važnega in dragocenega pratijskega središča. Najprej je šlo za stanovanja ilegalcem, tudi za Kolešo in zame. Sobo ali kratko malo posteljo smo našli pri kurjaču državnih ^železnic Martinu Koviču v Kosezah, pri železniškem delavcu Jurjecu v Šiški, pri delavcu tobačne tovarne Janežiču na Brdu, železniškem strojevodji blizu podvoza na Smartinski cesti in pri tramvajskem vozaču v Zeleni jami, njuni imeni sem pozabil, a hiš njunih nisem več našel, nadalje pri trgovcu Francu Vidmarju (Cibru) v Kamniku. Dveh stanovanj se ne spominjam več. Pri tem iskanju se je uspešno potrudil Ivan Baznik, upravnik Delavskega doma. On je tudi prevzel ob pomoči Franja Novaka, trgovca z manufakturo na Kongresnem trgu, finančne posle centra. Večjih težav pri iskanju naslovov za pisemsko pošto ni bilo. Uredil sem nekaj javk za člane CK; ene se dobro spominjam, to je bil de/nikar Ivan F.rbežnik z majhno delavnico na Šempctrski, zdaj Trubarjevi cesti. V Guštanju sem imel dolge pogovore z Lovrom Kuharjem glede kanalov čez mejo, docela ločenih med seboj: za osebni promet in za literaturo. Sprehajala s\ a se med visokimi smrekami na Prežihovem vrhu in se o vsem domenila. Med nekoiiinroiTiitintnirni mladimi partijci smo odkrili dva izredno pripravna sodruga za kurirsko službo. Eden od obeh je bil iz Velenja, pisal seje Anton Mravljak. • Težavno ie hilo najti -irostor/.a centralno narliisLmneter jihovemu okraju. Potem smo romal, naprej, čez Stmptter S J l ip France Klopčič, rojen 1903. leta, član KPJ od leta 1920. partijski funkcionar, urednik in zgodovinar, ki zdaj živi v Ljubljani, je končal s pisanjem spominov. »Iz knjige spominov« objavljamo nekaj poglavij. alijanskih. španskih in drugih komunistov v pol preteklosti. Bila je ' -leljena in uspešna. Kdo ne ve, daje Lenin mnoga leta preživel v jraciji? Saj seje tako godilo tudi Marxu in F.ngelsu. potem Rozi Lu\emburg. Georgiju Plehanovu. navsezadnje P. Togliattiju. S. Canllu itd. Stvari je treba presojati vzročno, po elementarni logiki. Gre za razliko med razmerami v Jugoslaviji v letih 1929-1932. ko je re^im fizično iztrebljal komunistične voditelje in spravil tisoče aktivistov v kaznilnice, in razmerami po letu 1935, koje režim moral popustiti pod'pritiskom od znotraj in od zunanjega sveta, ko vodilnih komunistov niso več upali naravnost pobijati po policijskih zaporih. it utem emig iju. i m in Trojane v Ljubljano. Tu sem se izkrcal, vzel več paketov za Ljubljano in druge kraje Slovenije ter peš odšel na Barje, k Tonetu Jarcu. Z. je nadaljeval pot v Zagreb. Tudi Viktor Kolesa je odhajal in ga ni bilo dan, dva ali več. Nikoli me ni obhajala bojazen, da bi se mu kaj zgodilo. Bilje miren in ustaljen borec, znan v delavskih vrstah, z mnogimi izkušnjami, z zvezami, ki jih je našel ali imel od prej. a njegov zunanji videz gaje izdajal za preprostega delavca srednjih let kakšnih je bilo na tisoče in ki mu ni bilo moči pripisati kakšne resne ali celo nevarne misije. Hodil je sam čez mejo^saj seje izuril na kanalih, ki mu jih je zaupal Jaka Zorga, sodrug približno istih let in podobnega kova. Po značaju svojega dela sem bil neposredno podrejen Viktorju Kolesi. Zato sem mu o vsem vselej natančno poročal. Med nama ni bilo ničesar skritega, kar se je tikalo konkretnih nalog. Za /veze /. /.agrenom jvodinoje skrbel Viktor .xv,.v.,. težave, kajti številne aretacije so potrgale dotlej obstoječe slike. Dobro jc uspevala zveza /. Dunajem, tako po pošti — seveda zakamullirano — kot s kurirji. SC IC UNilIV rvi/i.r..^.........----a . n pogradom. Sarajevom, Splitomin Vo-! Kolesa. Spomilfjam se, da so bile velike Stropnikova domačija v Lukovici, kjer je bil spomladi 1930. leta sede/ Biroja CK KPJ. Na Dunaju ie deloval Djuro Salaj. član CK in zastopnik partije v njenih zunanjih odnosih. Za te posleje pokazal izredne sposobnosti, tako politične kot organizacijske. Bilje prodoren praktik, marsikaj je videl dlje in bolje od drugih članov CK. Hkrati je bil prisrčen sodrug. kije Znal prebrati tvoje želje ali stiske... Mojim obveznostim, že tako prevelikim seje pridružila še naloga, da najdem za Biro CK rezervno mesto ali sedež izven Ljubljane, če bi policijski ukrepi in s tem zvezane posledice /apretile obstoju Biroja v Ljubljani. Napotil sem se v Velenje, se pomenil s sodrugi in ugotovil, da bi se Biro (. K začasno ali za i silo lahko premestil v Velenje. Med člani partije jc bil namreč rudar Lojze Stropnik, ki je med Velenjem in Šoštanjem, v Lokovici ob Paki. na robu gozda, brez velike soseščine imel lastno hišo. kjer ni bilo drugih stanovalcev razen njega in žene Marice, zanc djive sod ružice. Zraven hiše je bil še hlev s skednjem, ker je k hiši spadalo nekaj njiv in travnikov. Ogledal sem si ta prostor in bil zadovoljen. Seveda, tu bi člani Biroja stanovali skunno v sobi. ljubljanskega udonja ne bi bilo; tudi bi bila kršena konspirativna pravila. Toda šlo je za začasen izhod. Se i/ enega razloga je bila lega Velenja ugodna: meja z Avstrijo ni bila daleč. Cc bi šlo za izbiro — propasti v Glavnjači ali oditi v emigracijo, bi sc bilo treba odločiti za emigriranje. loje bilo jasno. Danes ne morem razumeti piscev, ki se jim zdi emigracija partijskega vodstva »smrten greh.« malone izdajstvo. Saj lakšno emigracijo pozna razen naše tudi tuja zgodovina, na primer zgodovina nemških in ruskih socialdemokratov v preteklosti ali madžarskih. Če je partija hotela v letih 1929-1932 imeti svoj vodilni kader in skrbeti zanj. jc morala dopuščati in zahtevati njegovo emigracijo. Po letu 1935 pa je lahko terjala vrnitev vodstva v domovino, ne da bi tvegala njegovo uničenje. ******* Februarja 1930 sem opazil prve znake povečane dejavnosti ljubljanske policije. Kot sem pozneje zvedel, je prvi pripomogel k temu Lojze Koemur, študent moskovske komunistične univerze, ki se je vrnil na delo v domovino in po sestanku s Stanisavljevićem-Kr-ko v Ljubljani nadaljeval pot v Beograd, kjer je kaj hitro dospel v roke znameniti policiji in na mučenje v Glavnjači. Mladenič je spregovoril. Povedal je ljubljansko javko, povedal, s kom se je pogovarjal v Ljubljani, skratka, policista iz Beograda, zloglasna Kosmajac in Vujković, prava sadista, sta zavohala novo sled in se javila v Ljubljano ter po javki prišla do Edvarda Kardelja, ga aretirala in zasliševala na svoj način. Toda Edvard Kardelj ni nikogar izdal. Držal se je junaško in premeteno, tako da je posredno opozoril Stanisavljeviča-Krko na nevarnost. Bil je namreč za zvezo Krki. Sodruga Kardelja so nato odpeljali v Beograd. V Ljubljani oziroma po njeni periferiji so se pričele tihe, za javnost neopazne policijske racije. Detektivi so hodili od hiše do hiše, spraševali o tujcih, kazali fotografije ljudi, ki so jih oglašali za sumljive. Ponekod so delali hišne preiskave. Tedaj sem predložil Biroju: — Odselimo se v Velenje. Bila je prva ali druga nedelja v marcu 1930. Viktor Kolesa je sklical člane Biroja, razen Marka Mašanovića, ki je bil v Kamniku, pa ga nisem mogel pripeljati na sejo v gostilno v Spodnjih Gameljnah. Sem sva prišla tudi jaz in Franc Plankl. Kmalu so nama sporočili, da bomo vsi kolektivno zapustili Ljubljano, ne da bi se kdorkoli od nas prej vrnil na stanovanje ali javko v mesto. Kako pridemo v Velenje? V meni je takoj dozorel načrt: iz Črnuč z vlakom do Kamnika, tam najamemo avtomobil in se čez Tuhinj in Vransko napotimo v Velenje. Do Kamnika se bomo držali vsak zase, da nc bomo v gruči. Predlog je bil sprejet. Vse je steklo kot po maslu in v mraku smo že bili na cilju. Sprejela nas je prijazna Marica Stropnik in odvedla v prvo nadstropje, v prostorno sobo, kjer smo na žimnicah in slamaricah, položenih po tleh, preživeli nekaj tednov, ne da bi nas kdo odkril. Delo se je nadaljevalo. Kurirji so potovali najprej v Ljubljano, nato v Ptui itd. Kako prav sem imel, da smo se odselili iz Ljubljane, sem zvedel šele čez 26 let. ko sem se pogovarjal /. Milko Kovičevo, pedagoginjo in pisateljico, hčerjo Martina Kovica, pri katerem sva stanovala z Viktorjem Kolešo do odhoda v Velenje. Pripovedovala je, da je nekega dopoldneva prišel k njim v hišo civilno oblečen moški. Z materjo sta bili sami doma. Detektiv je spraševal, ali imajo koga na stanovanju. Da. dva moška — je odgovorila mati. Kdo'.' Ne poznam. In odšla sta. ni ju več. Detektiv je začel kazali fotografije. — Ali jc bil ta pri vas? Morda tale? Mali jc odgovarjala: ne. ne. Tako je rekla tudi. ko je detektiv pokazal mojo sliko. Hčerka, stara pet ali šest let, pa je veselo \7-kliknila: — Stric! To je naš stric! Skratka, naivna in zaupljiva otroška usta so povedala, kar ne bi nihče priznal. — Mater so aretirali, hišo zaklenili, mene oddali tujim ljudem v soseščini, odšli po očeta v železniško kurilnico in starša odpeljali v Beograd. .— Hujšega ni bilo— je dodala Milka — vsi smo ostali živi in zdravi Drugič nas je prizadela okupacija.... Po osvoboditvi leta 1945 smo se vrnili domov, oče i/ Avstrije s prisilnega dela, mati izpregnansts a. a i/ partizanske voiske Roman? Da! Življenje piše romene nič slabše od pisateljev. K 1$ ****** Kosem zapuščal Velenje, sem se poslovil od Viktoria Koles* Zikc Pecaiskega in Uimitrija Stamsavljeviča—Krke, le od Marka Mašanovića se nisem, ker je ostal v Kamniku. Kakšna je bila nadaljnja usoda teh članovCK?Prvi trije so po dveh mesecih velenjskega obdobja emigrirali in prišli na Dunaj, kier pai njimi nisem nrišel več v stik. Marko Mašanovič, nestrpen, kakor ea opisuje v spominih tudi D. Stanisavljević, je na svojo roko iz Kamnika odpotoval v Črno goro. kjer je med streljanjem z orožniki smrtno zadet padel. Viktor Kolesa je kasneje odrinil v Španijo, živel v Sovjetski /\e/i m se po Osvoboditvi vrnil v Jugoslavijo, kakor seje iz Rusije vrnil tudi Žika Pecarski. Kolešo so našli če/, leto ali dve leti utopljenega v Savi. »U ISSN 041S 21u Lfcjjeumrl v Nišu pred 10—15 leti. a Stanisavljević v Beogradu Izleti. IlPBzapuščal Velenje, so partijske organizacije po Sloveniji If^Jeoemoteno naprej. Do vdora v nekatere izmed njih je prišlo aprila in v začetku maja 1930. -'iz Velenja smo krenili trije: midva s Planklom in najin Stropnik, zidar in pečar, brat Lojza Stropnika, prav )(WjjČan. Vtfk nn% ie popeuai v tmoe, Cez vas Zavodnje in Šentvid na HkJftaatopodoItniaoCrne. Moaili smo ves dan,/nekajodmori. [IKaonad Črno čakali v gozdu, da je na Mežiško dolino legel Jl^jfliziaj? — sem vprašal vodnika, prekrasnega tovariša, hkrati .m potem? Incesti ob reki navzgor do Koprivne. ^dapo tej cesti hodijo vendar finančne obmejne straže?! Npa,hodijo, pa ne sprašujejo zmerom. Posebno nas nimajo kaj, %ovor me ni prepričal. Toda — pogum velja, najprej! '2f »epa bomo ločili od ceste in se obrnili k meji? SJHoprivni.Tam sem že večkrat bil, sem pri kmetih zidal in peči fkjd. Ko vas spravim čez mejo, a to bo čez kakšne štiri ure, ^cnočit k znanemu kmetu. je razlagal Miha. Poznal je kraj in to je veliko pomenilo £ŽsPK> torej kar po cesti. Pogovarjali smo se glasno, o vsak-kjjfjtvareh, o storiiah. ki iih je kdo doživljal, to se pravi SUgo,tako da nas nihče ni mogel zasumiti česa nezakonitega. ^flKSno uro hoje in kramljanja nas je s kraja ceste osvetila a na električno baterijo. ?— nas je pobaral eden od dveh stražarjev, ki sta sedela ob ce|ti. ^/'Solčavo gremo — je v hipu postregel M iha z odgovorom. hi«io v suknjah, brez prtljage, nismo se niti ustavili in šli naprej. "JLjj, pa stopimo k smrekam nad cesto—je dejal Miha, ko smo Jk L križišča. Ena kolovozna pot je vodila v Solčavo, druga v K1 reber, vKoprivno in k meji. — Tu včasih stoiiio patrulje. I* ,unn!li smo se v senci in čakali brez besed kakšne pol ure. ''■■I ni slišati, ne videti — je ugotovil Miha. — Pojdimo. vise smo se vzpenjali, tem več snega je bilo na pobočju, jjojepobelil ves breg. Kmalu smo ga gazili. Ko smo pustili za .(jnje osamele kmečke hiše, pogreznjene v mrak in tišino, niti l^lajal, smo se znašli pred prostorno golicavo, široko približno P iflgtfOV. Onkraj, kjer se začenja gozd, je meja — naju je tolažil Miha. ^ ,e bilo do pasu. Hoditi je bilo težko. Od mraza je celeč Ttrdna skorja, pa smo poskusili po štirih. Šlo je, celo hitreje, /'smo dosegli gozd, .še sto metrov in pol, ki nam jo jc vodnik Nakazal, se je prevesila navzdol, na drugo stran sedla, na ''/'(Jože v Avstriji — je zadovoljno sklenil Miha našo pot. — •kupna prik>QCk — november 19 7 9 fes jli sn»° si premrle roke in se zadovoljni razšli. _izza gor priplula polna luna. Na desni sta bila strmina ^'kije segal tja do vrhov Pece, a na levi seje pokazalo golo ^pobočje Olševe, zasneženo, s srežem. ki seje lesketal v . Ker sva bilaže izven dometa jugoslovanskih patrulj, svase , pustila občutku lepote v tem visokem gorovju, ki nama je s prirodo bilo zaveznik. : vaJolsva jo mahala bolj veselo. Le jpolagoma seje tanjšala ^odeja. ki naju je utrujala. Večkrat sva počivala, saj poti ni ii: konec. Vedela sva le, daje spoda v dolini Železna Kapla. 'rnzačetek železniške proge, ki naju bo. če pojde vse posreči ' flci pripeljala do Celovca. Od tam bo lažje naprej. - 4 je dan in bila je nedelja, ko sva prišla v Železno Kaplo, /^otakrat, koso po stezah in raznih domačij prikapljali na pot v namenjeni k prvi jutranji maši. Zazvonili so zvonovi, a midva ^ ir,m sva zavila v gostilno namesto v cerkev, da si z vročim ^ n kakšnim prigrizkom segrejeva notranjost in ji poskrbiva ^iookrepčilo. l. ,,r^ Sva sedela v vlaku. dobro ur kije brzcl po dolini... ,' ,cbil Biro CK partije v Velenju, jaz pa sem bil že skoraj 'dni na Dunaju, seje ljubljanski policiji posrečHo vdreti v U(0 partijsko organizacijo in nato razkriti še nekatere nreanizacije po slovenski deželi. Zgodilo se je to konec l'iTzačetku maja leta 1930. , to je bil hud udarec. Okoli sto članov in članic je prišlo za 1 m nato pred dve sojenji, prvo v Beogradu, drugo v >ani Okoli dvajset aktivistov in članov vodstev je moralo diti državo in emigrirati, najprej v Avstrijo, nato v druge /največ v Sovjetsko zvezo na šolanje. Sajbolj so bile prizadete partijske organizacije v Ljubljani tiU kakor na primer v Domžalah, potem v Velenju in '/gju (Ravnah). Potrgane in pretrgane so bile vezi med y in komiteji, med krajevnimi organizacijami in C mi komiteji. V;raj ves pokrajinski (centralni) komite slovenske ■nistične stranke je bil prizadet. V zapore so prišli: d(jn Gustinčič, Dušan Kermavner, Jaka Žorga (že leta f Ivan Baznik, Jože Potrč, Josip Polanc, Maks Strmecki, Zver in Tone šušteršič. Emigrirati so morali: Albert -t(ie leta 1928), Viktor Kolesa, France Klopčič, Lovro g IgnacTerŠek, Franc Wankmuller. - partijsko vodstvo za Slovenijo je praktično prenehalo 2 Stagnacija je trajala skoraj poldrugo leto. Večinakrajevnih organizacij ni pretrpela izgub ob tem i ^ vdoru. Nedotaknjene, vsaj v glavnem, so ostale wZjfyt v Mariboru in okolici, v osrednjih rudarskih iS na Jesenicah in v gorenjskem okrožju sploh, v Rogaški >& Litiji, Kamniku, Kočevju, itd. Te organizacije so seveda ^/itvaledejavnost, toda že na lastno pobudo, po napotilih, i\h prej prejemale, po svojem preudarku, predvsem v Ijtalnih in kulturno-prosvetnih zvezah in društvih, ovijene, da se vključijo v širšo in načrtno dejavnost, brž '(bo obnovilo vodstvo in se bodo vzpostavile povezave idr. Udarec po partijski organizaciji v Sloveniji leta 1930 je bil /hud. Rečemo lahko, da v desetletju dotlej partija ni rla kaj podobnega. Režim je pač videl v partiji resnega Žitnika in realno nevarnost, pa se je trudil, da jo uniči. Naj (bralka) ne misli, da je vladajoča gospoda uporabljala t proti komunistom po naključju, iz muhavosti ali zaradi S Ne, Slo jeza prihodnost, čigava bo. ' (težim pri tem ni bil mnenja, da bi frakcijski spori v jtinih vrhovih mogli bistveno zmanjšati nevarnost /inizma. Ko smo sami znotraj partije opozarjali, da EZzavirajo strankin razvoj in njeno akcijsko sposobnost, Si niti malo odnehal s terorjem. Saj je ugotavljal, da seje .//4partija po vsakem udarcu znova pobrala in utrjevala ter iz JSfienj vstajala zrelejša in nevarnejša. ■ Vdor v slovensko partijo je sprožil Mladen Antić, centralni ('\, ki je Živel v Crni vasi pri Tonetu Jarcu, tam je bil varen ' nče ga ni iskal. A njegovi živci niso vzdržali osamljenosti, /jjfaosti ilegalnega življenja. Ker me nekaj dni ni bilo k a, je začel iskati rezervni zvezi, ki sem mu ju bil dal po f/iih konspiracije. Teh zvez ni našel, ker se mu je bil um že iil Tako je povsem nerazumljivo zgrešil zvezo z Aličem rj pri Domžalah in se namesto pri njem zglasil pri ,«žakki žandarmeriji, sam, prostovoljno ter pričel J/z/edovati, kdo je, kaj dela, koga pozna in tako naprej. '///. marca ali v začetku aprila 1930 sva s I rancem Planklom Velenje, Slovenijo in Jugoslavijo. ilepBirokaCK je bil, da morava emigrirati. Menije bilo dolo-I/,mesto Dunaj za začasno bivališče, a Plankl u Moskva in študije dirat omenjeni univerzi. Mladost je kr < zgodovino Obrobna slovenska pokrajina, Dolenjska, je v zgodovini našega naroda skorajda vselej predstavljala srce borbe za obstoj in napredek. V vseh zgodovinskih prelomnicah (turški vpadi, kmečki upori, NOB) je nosilo prebivalstvo tega območja glavno breme in nič čudnega, če se je na tem koščku zemlje tolikokrat soodločala usoda slovenskega naroda. In danes, ko se je številnim herojskim obletnicam naše zgodovine priključil še jubilej SKOJ-a, smo besedo prepustili tistim, ki so še kot odraščajoči mladeniči s svojim žarom, pogumom in zavestjo pomagali pisati bližnjo delenjsko zgodovino. TOMO IZ NOVOMEŠKIH NOČI Celjana Ivana Jurčeea vežejo na Dolenjsko lepi spomini. Ne samo zavoljo tega, ker mu je /i bel stekla 1924. leta v Kostanjevici na Krki, pač pa zato, ker je kasneje s starši učitelji dodobra spoznal vaščane Regerče vasi, BirČne vasi. Novega mesta in še prenekatere vasi. Zlasti se je na dolenjsko zemljo in njenega človeka navezal kasneje, med drugo svetovno vojno vihro. »Kdaj sem se vključil v politično delo? Moram povedati,« je odgovoril upokojeni kapetan JLA in nosilee spomenice 41 in vrste drugih medalj in odlikovanj, »da že v rani mladosti, bolj s srcem kot / razumom. Živel sem tudi v revirjih in tamkajšnje stavke, s pomočjo katerih so se rudarji bojevali proti izkoriščevalcem, so me prevzele. Že kot desetleten fantič sem poslušal srce in krenil po takrat tvegani poti. Leta 1936 so bili starši preseljeni na Dolenjsko in zame je bilo vsekakor najbolj odločilno srečanje z Milanom Mihelčičem, bratom znanih komunistov Lojzeta, Jožeta in Milke, ki so bili doma iz Semi-ča.« In tako se je začelo.Visok in postaven kodrolas fant, še razgret iz revirjev, jc začel z vsemi močmi sodelovati v raznih akcijah. Izkazal se je in v oktobru 1938, ko je začela izhajati Slovenska mladina (glasilo Skoja), so ga novomeški skojevci sprejeli za svojega. Povabili so ga na sestanek, ki so ga imeli v nekdanji novomeški sokolski knjižnici. » t .iki.il je imel govor Niko Šilih. Spominjam se, kot da bi bilo včeraj. Zbrali so se mladi ljudje, polni idej in sovraštva do tlačiteljev. Povabljen sem bil tudi na študijske sestanke in v tistih zanimivih novomeških nočeh sem se dodobra spoznal s Šili honi. Bogom Komeljem, Jožefom P rež I jem, Leonom Kosmačem, Jankom Stariho, Polajnarjem, Vanjom Orožnikom in drugimi. Sprejem v njihove vrste je bil zame lepo doživetje. Povedati še moram, da me je usoda kasneje zelo povezala z Ieonom Kosmačem. Srečavala sva se v Ljubljani v Učiteljskem domu, zlasti v dijaškem internatu, ki so ga nekateri zavoljo odličnega dela nas skojevcev imenovali kar 'Partizanska kasarna' sredi okupirane Ljubljane.« V mozaik tveganega V mozaik tveganega in uspešnega akti vističnega dela je takrat mladi in mnogokrat prepogumni .lurčec vložil prenekateri droben kamen. Šele danes, ko lahko trezno ocenjuje svoje delo, se zaveda, da so takrat mladi sko-jevei veliko naredili za napredno stvar. Tisto prvo leto vojne okupacije se je najbolj zavednim mladim Slovencem zdelo — med njimi je bil tudi Ivan — da delajo premalo, da opravljajo dela, ki bi jih lahko mlajši, šibkejši. Njihova mladost, njihovo srce je želelo še kaj več, še bolj tvegane akcije s puško v roki. »Vsi smo želeli v partizane in lahko se pohvalim, da so vojaški in politični krožki, ki smo jih organizirali v 'Partizanski kasarni', vsem prišli zelo prav. Od 120 dijakov jih je kar 93 prostovoljno odšlo iz 'toplega gnezda', Ljubljane, v NOV. Doma je ostala le najmlajša generacija.« .lurčec se je za vstop v partizane odločil junija 1942. Takole pravi: »Sest nas je že dobilo Ivan Jurčec ilegalne propustnice. Moj 'las-ciapassare', odličen ponaredek naših tehnikov, mi je nakazal javko v Bizoviku pri Ljubljani. Žal so nam odhod preprečile nenadna zapora in velike racije mladine. Želji, da bi končno oblekel partizansko uniformo, sem se moral ponovno odreči. Po junijskih racijah jc bilo stanje v mladinskih organizacijah porazno, kajti Italijani so bili pri 'čiščenju' temeljiti. »Prišel je ukaz, da moram ostati. Dobil sem nove naloge v obveščevalni in narodni zaščiti. Kristina Kolman mi je prinesla knjižico za zidarja (št. 10148) za II. sekcijo Visoke stavbe. Ostal sem v Ljubljani, in priznati moram, da ne preveč srečen. Srce me je vleklo v hos-to.« Vendar zaradi želje prizadevnega mladinca zahtevno delo ni trpelo. Ivan jc delal in bil previden. Nekako je bil zvedel, da gaje nekdanii sodelavec Bopomil Bencina izdal kaplanu Slaparju. Priskrbel si je propustnico in odšel, (takrat so mu nekateri v šali očitali, da je dezertiral k partizanom), na Dolenjsko. Tako je maja 1943 postal skojevce Tomo. »Od nekdaj sem si želel postati mitraljezec. Tovariši Ho me pomilovalno gledali, češ da je to orožje zame, veščega delu z mladino, pretežko. Sicer pa so menili, da sem bil zaradi študija v .novomeških nočeh' in v .Partizanski kasarni' precej bolj primeren za politično delo. Zato sem avgusta 1943 prevzel sekre-tarsko mesto Skoja in ZSM v Topliškem podokrožju. Bil sem presenečen, ko sem se spoznal z mladimi. Mladina jc bila v teh krajih precej bolj sproščena, zagrizena in nikoli utrujena. Po vsakem delu je zahtevala kakšno novo partizansko pesem. Nad svojimi sodelavci, marsikateri med njimi bi moral guliti še osnovnošolske hlače, sem bil navdušen. Takšne mladine ne more nihče dotolči.« Jurčec jc imel na Dolenjskem veliko dela tudi zaradi belogardist ienih duhovnikov. Velikokrat zato, ker jc v mnoge domačije prišel za njimi. In nato se jc začela z gospodarjem besedna vojna. Jurčec: »Bilo jc težko, a najbolj sem bil zadovoljen, ko so domači čez dan ali teden ali mesec pripeljali sina, ki jc zaradi mojega posredovanja zamenjal uniformo in pripel peterokrako. Spominjam se neke matere iz Sadinje vasi pri Žužemberku, ki je trdila, da jc njegovega sina zapeljal ,gaspud', ali družine iz Polan, ki je k nam pripeljala zapeljanega otroka.« Da je imela mladina iz topliš-kega podokrožja svojega loma rada. je dokazala na volitvah v bližini Prapreč, ko so Jurčeea predlagali za delegata za I. mladinski kongres. Istočasno jc bil izvoljen tudi v okrožni odbor ZSM Novo mesto in zato je moral delati tudi v okrožnem komiteju Skoja Novo mesto. V Kočevski Reki je mladi družbenopolitični delavec prišel v stik z mladinci in skojevci iz vse Dolenjske in Bele krajine in takrat sklenil, da bo na svoji Dolenjski, med svojimi vojaki, poslej delal še bolj zagrizeno.« Ivan Jurčec, Celjan, ki je imel pred desetletji kopico drugih imen, se na Dolenjsko rad vrača. Veliko prijateljev ima. Vendar gr ob srečanjih pozdravljajo različ no. Nekdo ga ogovori z Jurkom drugi z Jožetom, nekdanji mladinci iz topliškega podokrožja, Id bi morali takrat, ko so se spoznali z banom, nositi še šolske torbe pa Tomo. In kadarkoli sliši Jurčec to ime, mu pričara sliko o težki, a lepi mladosti med mladimi Dolenjci, ki je ne bo nikoli pozabil. B. B. in J. P UŠLA IX NAROČJA SMRTI Zlasti starejši vaščani Gabrovke, Gorenje vasi, Mirne, Sel, Moravske gore in drugih vask v trebanjski občini se še dobro spomnijo krhke mladenke v modrih smučarskih hlačah, kako je z ljubljanskim naglasom in z žarom v očeh govorila o narodnoosvobodilni vojni, partizanih In svobodi. Zaradi iskrenosti je kaj kmalu pridobila na svojo stran lepo število mladih, ki so zaceli zbirati sanitetni material, obleko, obutev itd. ter obenem nadaljevali njeno deko. Mlada partizanska aktivistka je prišla na Dolenjsko iz takrat imenovanega ,,rdečega" Zaloga pri Ljubljani. Domačini so jo poznali pod imenom Zdenka. Slavka Zidan je ob okupaciji štela devetnajst pomladi in je bila med tistimi mladimi slovenskimi dekleti, ki so dobro vedele, po kateri poti morajo kreniti v času vojne vihre. V družini železničarja, ki se je udeležil oktobrske revolucije in je bil v vasi med prvimi v partiji, so bili vsi rdeči. Slavkin brat je bil namenjen cejo v Španijo, vendar so ga med potjo ujeli; mati je spretno pomagala očetu, aktivističnega dela pa se je lotila tudi Slavka in je bila ie 1940 obsojena na dva dni ječe, ker je sodelovala v demonstracijah v času, ko so v Zalog pripeljali politične Jetnike. „V SKOJ sem bila sprejeta 1941," se rada spominja Semro-va, ,,in se mladinskega dela lotila še z večjim zanosom. Zlasti v času, ko je bil oče aretiran in sem prevzela vse njegovo deki. Ker pa je v Zalogu tudi zame postalo nevarno, sem morala v partizane. Slavka šemrov — Zdenka Odšla sem 10. julija 1942 in po 14 dneh prišla do Ambrusa in od tam v Novi log na Kočevskem. Tam sem srečala veliko znancev in po pogovoru so mi zaradi članstva v SKOJ zaupali delo v trebanjskem podokrožju. V začetku avgusta smo prišli na Kruto, kjer sem videla tudi Kidriča, Kocbeka in Bora." S Frate je aktivistka Zdenka krenila v Gabrovko in začela z aktivistlč-nim delom. Danes se Slavka Šemrova z nasmehom spomni na začetke: „Ko sem sklicala prvi sestanek, mi je bilo kar nerodno, predvsem zaradi naglasa. Bala sem se, kako bodo trdi kmečki (judje sprejeli mestno dekle. Vendar so bile težave hitro mimo. Vaščani so me sprejeli za svojo in na družine iz Gabrovke in okoliških vasi imam lepe spomine." Zdenka je v trebanjskem podokrožju delal brez težav vse do časa, ko so se pojavili belogardisti. Navzlic temu je bila pri delu uspešna in skojevska mreža je postajala vse večja in močnejša, belogardistični lov na Zdenko pa vse nevarnejši. Zaradi izredno uspešnega dela, pa tudi zato, da bi na Zdenko pozabili sovražniki, jc postala marca 1943 sekretarka SKOJ v novomeškem okraj« avgusta 1943 pa Je Ha aa vtšjt skojevski tečaj v Kočevski Rog, kjer je srečala vrsto že takrat znanih borcev ta voditeljev, Se največ Časa pa Je bila z Majdo Sik. ,,Na tečaj, Id sem ga uspešno opravila, Imam lepe spomine. Nekega dne Je na primer prišel v Rog paket, na katerem Je pisalo ,Za Zdenko'. Dobila sem ga Jaz, čeravno se mi ni niti sanjalo, kdo bi mi ga lahko poslal. Sele kasneje sem zvedela; da Je bil namenjen Kidričevi ženi. V nJem sem dobila lep pled, Id mi J* kasneje prišel št kako prav Spominjam se tudi, da so nam ot italijanski kapitulaciji domača dekleta sešila lepe svilene robčke 8 trobojnico in peterokrako. Kasneje bi bila ravno zaradi tega robčka lahko ustreljena." Kmalu zatem Je odšla mladenka Iz Zaloga na teren. Bil je ravno čas, ko so ae pripravljali za mladinski kongres In so Imeli aktivisti s pripravljanjem volitev za delegate obilo dela. Zdenka Je svojo nalogo kot po navadi dobro opravljala, obenem pa je šc naprej zbirala stvari za partizane. Raznašala je tudi letake, na katerih je pisalo: ,,Shrani zase in za narod žito, vse zlato bo, kar bo skrito!" In nato so prišli dnevi, ki jih aktivistka Zdenka ne bo nikoli pozabila. „Po kapitulaciji Italije smo bili prepričani, da bo vojne vsak čas konec. Toda prišli so Nemci. V času, ko so bombardirali Novo mesto, sem bila v nJem na sestanku. Aktivisti smo se po napadu odpravili proti Straži. Bilo nas je okoli sedem In smo za svojo pa tudi moralo okoličanov glasno peli. Umakniti smo se morali celo do M in j in Žvirč; tam smo zvedeli, da morajo aktivisti v Žužemberk in od tam proti Dobrniču. Kmalu smo srečali nemške tanke. Umaknili smo se in bili po več dni brez hrane. Ljudje so bili nezaupljivi, prav tako tudi mi. S skupino, v kateri sta bila še Stojan Borštar in Janez Fabijan, smo se skrivali med Lipovcem in Ajdovcem, ke so nas zagledali Nemci. Stojan Je stekel v — smrt, naju pa so obkolili. Hitro sem odvrgla pištolo in robček s petokrako ter si tako gotovo rešila življenje." Semrova se spomni, da so takrat ujeli še znanega čevljarja Iskro in njegovega svaka, partizana iz Ljubljane. V koloni so jih odpeljali v Žužemberk, tam prvič zaslišali in naslednje jutro z džipom odpeljali v Trebnje. „Prepričani smo bili, da nas peljejo v smrt. Vsepovsod smo videli obešence. Tolažili smo se, vendar še vedno upali. Avto se je ustavil pred trebanjskim gradom, kjer je bila komanda SS. V veliki sobani je vojak igral na klavir 'Na lepi modri Donavi', menila sem, da je to zadnja pesem pred smrtjo." Slavko so ponovno zaslišab in ji povedali, da so dva že ustrelili. Vendar ni nič priznala. Oficir, ki jo je zasliševal, je rekel: „KaJ naj naredimo z vami? Spustiti vas ne smemo, ker bi bilo to proti volji velike Nemčije!" Slavka je prepričana, da jo je takrat rešil neki starejši možak, češki Nemec in logar v Trebnjem. Oficir ji je napisal dovolilnico ('Bescheidigung'), s katero se je takoj odpravila domov. Takrat, koje komaj ušla iz naročja smrti, si je najbolj zaželela videti domače. Na poti v Ljubljano je imela vrsto težav, vendar je srečno prispela. Ker se ji kasix>ie nikakor ni novrrfil puueg v partizane, je aktivistka Zdenka, ki ima zelo lepe spomine na svoje prvo terensko delo okoli Gabrovke, delo nadaljevala v Ljubljani. 10 skupna priloga — november 19 7 9 Funkcionar z obrito glavo Z velikimi črkami je Juranči-čeva družina vpisana v nesmrtno knjigo herojskega boja slovenskega naroda proti tujim zasvo-jevalcem. Pa najsi teče beseda o Ladu, njegovem očetu ali pa materi, ki je bila med prvino žrtvami gnusne morijc,Kot tajnica rajonskega odbora OF je bila ustreljena 28. septembra 1942. Ali pa če govorimo o Ladotovih bratih, od Ilije, ki je delal med' vojno v pionirski enoti v Šmar-jeti. Ostanimo pri Ladu Jurančiču. Slovenska javnost ga gotovo ga najbolje pozna kot dolgoletnega direktorja mariborskega Marle-sa, nekateri tudi kot profesorja na višji pravi šoli, manj pa njegovo mladost, ki mu je kovala značaj in vero. Lado Jurančič ,Rdeča* družina Jurančičev je , , , . 1972 dobila novega cla.iaJ.ado je h,,,tur",hl K°fS*T!l hitro spoznaval svet okoli sebe. J«« '!d- ?a N*^™^* največjo izkušnjo pa je zanj po- J» Udo I"rancu\ Septembra stavilo leto 1941. Kot kratkoh- 1942 Je nat" •£ v ^rskt odred, lačnik je zakorakal v svet odras pa potem v Gubčevo brigado, kjer lih. Takrat je živel na Telčah pri J* h'! wkrt,ar * Škocjam., obiskoval pa novo- pozneje pa v XIV. divizijo. I o- meško gimnazijo. Telee so bile vsod ga je čakalo pohano delo. takrat pomembna postojanka 1 u<" P°vo-|m- za zvezo med Dolenjsko in Šta- Od takrat izvira dogodek, ki jefsko, zato nič čudnega, če je nam bo pomagal Lada Jurančiča cela družina pričela z ilegalnim spoznati še pobliže. Bilo je to v delom /oper okupatorja. Lado je letih povojnih mladinskih delov - postal vodič. Takrat je tudi nih akcij. Veliko mladih je bilo spoznal lahkovernost nekaterih takratprigradnjiželczniškeprogc slovenskih družin, ki so Nemcem Brčko-Banoviči med njimi tu- slepo zaupale. di nekaj slovenskih brigad. Mo _ . da dolgih lasje bila že takrat.med »Sponmijam se jeseni 1941, ko n^|)0,: /a.,a.t jn„ /a„j0 ^ V) hili mi Nemci pričeli množico izse SU(U.IR.L Na delovnih akcijah je Ijevatl. I judem so govorili, naj hi,a |akrat navaoa da N K m,adi pocist.jo in ponbajo domove, onprinoduoslrjRll.Slovencem to kajti takšne, kot bodo pustih, m T|o v ,avo ffl M n na vso moc takšni bodo njihovi novi domovi v lurančičevi so konec ena in problem, štiridesetega zapustiliTelče, ker so očeta obvestili, da ga imajo Nemci na črnem spisku. Nastanili so se v Šmarjeti kjer sta Ju-rančičeva pričela poučevati na osnovni šoli, Lado pa se je znašel na spisku tistih, ki so jih L decembra 1941 vrgli iz novomeške gimnazije. Naslednje leto spomladi pa so se pričel drugi časi. Ladovega očeta so aretirali in odpeljali na Rab. Viktor Avbelj, sekretar novomeškega partijskega okrožja, je imel za Lada pripravljen en sam stavek: »Očeta so odpeljali, najprimernejši, da stopiš na njegovo mesto, si ti.« Lado je tako pričel vzdrževati kurirsko zvezo med partizani v okoliških krajih. Sodeloval je s Slavko 1 Uvele. Karlom Fortejcm in drugimi. O teh časih pove: »Kot strela iz jasnega nehaje prišla nenadoma direktiva, naj z Fajfarjem, sekretarjem okrožnega komiteja SKOJ, ustanovimo skojevski aktiv, kije navzven deloval kot rajonski odbor mladinske OF. Našel iri-zbral sem nekaj mlajših fantov in deklet, na nesrečo pa so prav takrat Faj-farja, aretirali, tako da sem pri delu ostal sam. No, hitro mi je priskočil na pomoč Rudi Avbelj, tako da je Šmarjeta kmalu imela lasten skojevski aktiv. Spočetka je združeval 15 do 20 skojevcev, pozneje se je njihovo število iz dneva v dan večalo. Sekretar sem bil jaz.« 24. maja pa je bila Šmarje t a osvobojena. Skojevskcmu delu je to prineslo nove dimenzije. Izmed bogate dejavnosti omenimo le utrjevanje vezi med mladino, ustanovitev pionirske organizacije pionirski odred je bil takrat prvi v Jugoslaviji) pa vzdrževanje kurirskih vezi, študij gradiva o NOB. organizacija mitingov. 1 .ado je bil takrat funkcionar v mladinski organizaciji v Ljubljani. Poslan je bil na delovišče. da spor reši. Tega se je lotil na najbolj neposreden način. Na njegovi glavi kmalu ni bilo nobenega lasu več. S svojo obrito glavo je kot funkcionar dajal dovolj močan zgled. Vsak ugovor mladih se je razpršil ob pogledu na Ladovo golo glavo. Problem je bil kmalu rešen. Dolgolasci so ostali brez orožja. Kmalu tudi brez las. In takšen je Lado ostal ves čas. (■radii je od sebe. In če je hotel komurkoli sebe postaviti za zgled, je najprej opravil s samim seboj. Zato vedo tudi delavci povedati o njem toliko dobrega. mi c=3. Svoboda je" vstajala na obzorju. Januar in februar sta bila še polna zime, vojni metež je še vihral po naši domovini in domači izdajalci so postajali vse boj nečloveški in surovi ob slutnji skorajšnjega konca, a vendar je bilo čutiti veliko pomlad leta 1945, čutiti je bilo svobodo. Kdo naj bi se svobodne pomladi bolj veselil kot fantje in dekleta? Vojna jih je oropala za cvetje mladosti, nepovrnljivo jim je vzela štiri leta mladosti, zato jim je v srcu toliko bolj kipelo, s toliko večjim hrepenenjem so čakali pomladi. Za celotni borbeni aktiv žužemberških skojevk svobodna pomlad ni nikoli prišla. Na pragu svobode so domobranci zverinsko'umoril i devet deklet, skojevk, pravi mladi rdeči cvel revolucije. Stare so bile od 15 do 26 let. Na ta dogodek, ki je gotovo eden najbolj tragičnih v zgodovini suhokrajinskega središča, spominja plošča, vzidana na pročelju žužemberške Iskre. »Na pragu svobode je bil zverinsko poklan borbeni aktiv SKOJ iz Žužemberka« Sledijo imena: Čampelj Marija, sekretar OK Žužemberk, Dular Tilka, Drenšek Mirni. Fabjan Ivo, Hotko Ljuba, Hotko Sonja, Jerič F.lka, Pire Vera, Zalašček Ani, Černogoj Mara. Dekleta so tištala Skojevski aktiv, ki je deloval na območju Žužemberka in ga je vodil Jože Legan. je spomladi 1944 postal skoraj čisto ženski. Skojevci so odšli v partizane, na terenu pa so ostala samo dekleta, /cnsko desetino je vodila 21-letna Marija Čampelj. doma z Malega Slatnika pri Novem mestu, po njeni smrti — padla je 3. avgusta 1944 » bojih z domobranci — pa je bila sekretarka Vera Pire. Žužemberk je v prvih mesecih zadnjega leta vojne doživel najtemnejše dneve v vsej svoji zgodovini. Domobranci so ob podpor: Nemcev po težkih bojih zavzeli to pomembno postojanko v zgornjem toku Krke in 19. januarja ustoličili krvavi teror. Štirimesečna domobranska vladavina je kraju vtisnila krvavi pečat. Po načelu, da je treba pobiti vse, ki mislijo, tako , kot so razglašali rodoljubi Osvobodilne fronte, so zločinci začeli moriti. Morilsko roko jc vodil spisek, na katerem je bilo preko sto imgfl 2a2cm berčanov in prebivalcev okoliških vasi. Del spiska se je ob koncu uijiic ohranil, čeprav so ga bežeči domobranci hoteli zažgati. Naključje je hotelo, da je nekdo zaprl vrata peci in tako udu šil ogenj. V ostankih ožganega papirja so našli spisek, na njem pa 56 imen — del krvavega seznama. Prvo znamenje strahovlade je bilo, ko so na Rebru ubili 66-le*no kmetico Terezijo Verce iz Žužemberka, nato pa še njenega iiioža Franca, ko jo je šel drugi dan iskat v gozd. Ko se je Franc približal truplu svoje žene. so iz zasede planili domobranci in ubili še njega. V samcin Žužemberku pa se je skrivno klanje začelo mesec dni kasneje. Tri sestre Soma. Ljuba in Metila Hotko. Vse se umorili hkrati s starši Sadovnjak smrti Med prvimi žrtvami so bile tri skojevke: Tilka Roje. stara 16 let, Verica Pire, stara 19 let, in Cilka Skufca, stara 26 let. Domobranci so jih v skupini, kije štela osem žrtev, odvklekli na Šuštarjev sadni vrt, na katerem so bili skopani strelski jarki. Bila je noč, prva ura po ponoči, ko so začeli z grozljivim početjem. Žrtve so pobili s koli, noži, lopatami in krampi, da so izdihnile v najhujših mukah. Počil ni niti en strel, zato v kraju ni nihče posumil, da se je začelo klanje. Pobite so zmetali v jarek na kup in jih za silo zagrnili z zemljo. Naglica se je kasneje maščevala. Ko je maja meseca sonce ogrelo zemljo, jc iz sadnega vrta začelo grozno smrdeti, pa tudi psi so brskali po zemlji. Vse to jc zbudilo močne sume krajanov, ki so tistikrat še verjali, da so domobranci izginule poslali v delovna taborišča, kot so se poraženci pridušli. Zasadili so lopate v zasute strelske jarke in našli prvi množični grob. Ljudmila Pire, mali umorjene skojevke Vere, se prvih krvavih žužemberških dni takole spominja: v- Anica Zalašček »Domobranci so začeli aretacije 19. februarja, nadaljevali pa *• še naslednja dva dneva. Mi smo takrat stanovali v Venovčcvem (Muniovem) mlinu, ker je bila naša trgovina od mnogih bombaruV ranj močmi porušena. Preden so obkolili mlin, je domobranska posadka aretirala Ano Zalašček, mamo skojevke Anice. Ta i"jW. prihilela v mlin in zahtevala, naj mamo izpuste, češ da je ona tisa. kipf, jo iščejo... Takrat so odpeljali tudi mojo Verico.< 82-let na ženica se je spomnila, da je njena hči slutita. kak*envg konec jo čaka. Vedno je govorila, kako lepo bo. ko bo vojne konec v isti sapi je izpovedala črno slutnjo, da jo bodo ubili, če jo dobijo. »Podivjani domobranci.« je Pirčeva nadaljevala žalostmi pripoved,« so v tistih dneh aretirali veliko prebivalcev Žužemberka. Odpeljali so Filko, skojevko, a jim to ni bilo zadosti. Prišli so še po njeno mamo Tilko Rujc, rojeno Dular, ki je imela v naročju najmlajšega otroka. Ko so ji ukazali, naj gre z njimi na zaslu.šanje' je hotela iti z otrokom, pa so ji odvrnili, da bo takoj prišla nazaj in naj pu*** otroka doma. Nikoli več se ni vrnila... Vzeli so tudi Tilkino mater, staro mamo skojevke, Ano. Tako so v istem dnevu pobili mater, hčer in vnukinjo?« Ljudmila Pire je takoj po koncu vojne začela iskati po des*» bregu Krke morebitni grob svoje hčere. Ni verjela, da so jo tvdpeljali v Nemčijo — morda jc tiho upala, da jc le bilo tako. Dvakrat jc <* pomoči znanca kopala po strelskih jarkih, obakrat zaman. V tretje pa je ugasnilo vsako, še tako rahlo upanje. Izkopala je roko zasutega trupla. Bila je roka njene Verice. Ko so izkopali vse žrtve iz zemlje v Šuštarjevem sadnem vrtu. sa ugotovili, da so domobranci na njem dan kasneje za prvim pomorom ubili tudi skojevki 16-lctno Flko Jerič in 16-letno Marico Ce Kdo lahko izpove grozo, v kateri sta izdihnili mladi skojevki? Saj sta bili še skoraj kot otroka, prepolni mladeniških sanj, svetlih idealov, upanj in načrtov za bodočnost. Mladi telesi pa so surovo ziomili. uničili za zmeraj... Pet Hotkovih Predsednica borčevske organizacije v Zuzemoerku Vera Veho-vec je obudila spomin na žalostna izkopavanja: »Žrtve, ki smo jih našli na desnem bregu Krke v strelskih jarkih, smo pokopali. To niso bila trupla vseh, ki so bili aretirani, a vsi smo že vedeli, da ni verjetno, da bi kdo ostal pri življenju. In prav med pogrebom jc prišlo sporočilo: našli smo še eno grobišče... Ena od sledi, ki so pripeljale do odkritja tega drugega grobišča, jc bilo sporočilo, ki ga je pobegli domobranec Zaje poslal materi. Naročil ji je, naj nikar neorje zeljnika pod vinogradom. Že tako je bilo sumljivo, da v času, ko je bila vsa zemlja obdelana, zeljnik sameva ne/oran. ■. Zasadili so lopate in našli izmučena trupla pobitih žrtev. Tako se jedo konca odkrila resnica o februarskih aretacijah in poboju!« Dmgo grobišče so našli na koncu vasi Cvibelj, na kraju, ki še iz davnih časov nosi zlovešče ime Na moriščih. Nekdaj so v globeli med gozdom in vinogradom graščaki dali ubijati nepokorne tlačane, 21. februarja 1945 ponoči pa so se pomori ponovili, le da so bili tokrat bolj krvavi, bolj nečloveški, bolj surovi. Domobranci so na ta kraj privlekli sedem žrtev in jih po mučenju pobili. Fni od žensk so odrezali dojke, moškemu spolovilo in ušesa. Vsa usta so razbili, da bi zadušili krike groze, ki so na izmučenih obrazih ostali za vse čase. Še posebej je pretresljivo, da je bilo med sedmimi žrtvami kar pet članov družine Hotko iz Žužemberka. Na moriščih je v gro/i in trpljenju umrla vsa Molkov a družina, razen sina Slavka, kije bil tisti čas v okolici Zagradca, in seveda njegovega brata Dušana, ki je že prej padel \ roški ofenzivi. Zaradi padlega partizana in deklet Sonje in Ljubice, ki sta bili skojevki, so morali umreti tudi oče Alojz, mati Amalija in 17-letna Melita; njeno truplo jc bilo grozno zmrcvarjeno; najbrž je ob pogledu, kako koljejo njene starše in sestre, od groze kričala, pa sojo surovo utišali. Poleg Hotkovih so tisto noč Na moriščih pod zločinskimi rokami izdihnili tudi Ljubica Debeljak in komaj 15-letna Anica Zalašček. Spomladi 1945 je prišla svoboda. Vsa težka od žrtev. Dragocena. Svetlo luč so prižgale tudi drobne iskrice — mlade žužemberške skojevke. i" m j, i 1 n f tdeči ciniki evolucije JOSTOVEGA MLINA IZROČILO Rdeči mlin, rdeča tkalnica, zatočišče »Mitrovčanov«, streha za vse, ki jih danes v zlatih črkah beremo v knjigi ponosa naše revolucije Pred stoletji je bilo tam še lepše. Kraju so rekli fjergut«, saj je bil gozd obširen in je predstavljal grajsko ' jtfe. Že tedaj, še v Času celjskih grofov je bil ob Ložni-mJin, ki ga je grof Friderik poleg mnogih kmetij in vit leta 1436 podelil Joštu Sotcškemu... tu so korenine '''-ep mlina, danes na kraju, ki je s številnimi hišami jczan že z mestom Celjem in ne predstavlja nobenega luajrticnega kotička več. Zdaj ga bo odrezala še nova ^Ložnico so mu že vzeli in ostal je kot otok v pustem _ civilizacijske povprečnosti. Le pred časom, ob septembra so mu nadeli svežo belo preobleko in .avili v okolici, kajti bila je proslava, ob proslavah pa f*t bleščeče in na svojem mestu. Za belo fasado pa zgodbe, kakršne so sicer v mlinih običajne zaradi >zanimivosti, nenavadnosti, ampak zgodba Joštove-^lina, posebno v letih pred drugo svetovno vojno je 1 na, izjemna, taka, da bomo njeno simbolno sporočili decembra na celjskem poklicnem gledališkem (fdramskem tekstu Pavla Lužana z naslovom Rdeči ; POBARVAN jhiorJošt. ah kakor ga S znanci - MelČ, je 1 na temeljih starega a mlina zgradil ki danes 4 , poslopje * [ot pravcata tovarna »Pf nadstropjih z velikim stvari. Kmalu so se naročila povečala, po letu 1935 pa sploh. Melč jc že tedaj slutil nevarnost Hitlerjeve politike, sicer pa so tudi že pri nejem doma v Gotovljah velikokrat politizirali. Njegov bratranec, pesnik France Onič je že kot študent doma pri Cesarjevih razlagal o Marxu. V Gotovljah je bil učitelj Milan Apih (avtor znane Bilečanke)... Tako sla Melč in Darinka kmalu spoznala, kdo so ti ljudje. vnega spopada sestajali v velikem mlinu Melča in Darinke Jošt, ki tedaj še nista bila komunista po izkaznici: Franjo Vrunč-Buzdo, učitelj in komunist od leta 1932. Od začetka okupacije je bil sekretar OK KPS Celje, organizator Celjske čete in njen komandant. V spopadu z orožniki pri Slivnici blizu Šentjurja je bil ranjen in so ga Nemci ujeli. Kljub strahotnemu gesta« povskemu mučenju ni ič izdal. Ustrelili so ga kot talca v Mariboru 1941. Je narodni heroj. Slavko SJander, rojen leta 1909. Po vrnitvi iz robije je bil 1937 leta sekretar OK KPS za Celje in Savinjsko dolino, od leta, 1940 kandidat za člana CK KPS, član C K od maja 1941, hkrati sekretar P K 7« severno Slovenijo. Ustrelili so ga kot talca v Mariboru 24. avgusta 1941 leta. Je narodni heroj. Miloš Zidanšek, rojen 1909 v Dramljah. Od sredine 1938 do okupacije je bil okrožni in nazadnje pokrajinski sekretar v Mariboru. ijom- Se Prej je ob-,lm končal mlinarsko ■^Dresdenu. V mlinu so ftjinleli dnevno dva in riga moke, od leta I dalje je bilo tako. 1,,;^ Melč že poznal tudi Mermoljevo iz jiapri Mariboru, učite-kj mu je še danes ^ja sopotnica v življe-p, je prišla k hiši, je y prej vse pesmi na m kot pa izračunati /jmh kala. Tako sc ^nevi in leta. v mlinu je ,«lnoživo. dela dovolj. mje teklo svojo pot. IjOipodarsko krizo so I^oDidoiKij. pa tudi ta ■ jiHla. kot minejo vse kakseil je njihov nazor in nista pomišljala. RDEČI PRIHAJAJO Bilo je takole: sedemintridesetega leta je nekega deževnega dne prišel v mlin Milan Apih in dejal, da je odslužil robijo v Sremski Mitrovici. pa nima kam iti. Ostal je v mlinu, za njim pa je prišel še Franjo Vrtinč. Potem pa so prihajali še drugi. Včasih je bila sicer prostorna kuhinja kar premajhna. Kdo so bili ti. ki so se na predvečer grozljivega sveto- Udeleženec vseh treh konferenc (šmiglova zidanica. Joštov mlin in Vinje). Na lil. konferenci je bil izvoljen v C K KPS. na V. državni konferenci za člana CK KPJ. Kot član vojnega komiteja je s Slavkom Slan-dronv organiziral vstajo na Štajerskem. Padel je 7. februarja 1942 kol komandant Sercerjcvega bataljona na Hribarjevem na Notranjskem. Pokopan je v grobnici narodnih herojev v Ljubljani. Peler Stalite Skala je bil rojen 1914 leta, komunist od leta 1933. bil aktiven kol sindikalist v Celju, pri Svobodi in kot delavski zaup- Darinka in Melhior Jošt nik. Bil je delegat na pokrajinski partijski konferenci v Goričanah spetembra 1934. Bil je politkomisar celjske čete od leta 1941. Zdaj je generalpodpolkovnik v pokoju inje narodni heroj. Dušan Kraigher-Jugje bil rojen leta 1908. bilje odvetniški koncipient v Celju član OK KPS Celje in je veliko politično delal med celjskimi izobraženci. Od februarja 1940 je vodil ilegalno tehniko CK KPS v Ljubljani. Pozneje jc bil namestnik politkomisarja IV. operativne cone in član PK KPS za severno Slovenijo. Padel je leta 1943 skupaj z Vero šlartdrovo na Dobro-vljah. Je narodni heroj. Milan Apih, rojen 1906. komunist od leta 1937 bil na robiji v Sremski Mitrovici. Z Vi unčem organizator II. konference KPS v J oslovem mlinu. 1940 leta interniran v Bi lećo, pesnik in komponist Bilečanke. Med NOB in po osvoboditvi je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti, nazadnje sodnik ustavnega sodišča SRS. član sveta republike in pisec knjige spominov Sredi pušk in bajonetov. Franc Hribar-Savinjšek, komunist od leta 1932. organizator neregistrirane tkalnice za brezposlene komuniste najprej v Sv. Lovrencu pri Preboldu, nato v Jošto-vem mlinu (s pomočjo svojega brata Dominika in Milana Apiha). Je pisec prvega spominskega članka o konferenci v Šmiglovi zidanici. Ivan Škvarča-Modras: Organiziral je partijsko ci-klostilno tehniko v Škofji vasi (na podstrešju Tovarne volnenih odej) in jo vodil do avgusta 1941. Prvoborec, komandant Kozjanskega bataljona, padel je med skupnim napadom s hrvaškimi partizani na nemško postojanko v Bistrici ob Sotli 1943 leta. Je narodni heroj. Dušan Finžgar, ustreljen kot talec, star komaj 21 let, bilje sekretar SKOJ Celje. Tu je še ime, ki je zelo tesno povezano z mlinom: Franc Leskošek Luka, komunist in revolucionar, prvi komandant slovenskih partizanov, član sveta federacije, narodni heroj. Njemu je bil mlin tudi drugi dom, še danes se tako vrača vanj. To je le skop in kratek, telegrafski oris ljudi, ki.so našli streho in delo, kos kruha in toplo ognjišče v Joštovem mlinu v času. ko so že vsi vedeli, kako se bo sukala zgodovina človeštva v prihodnjih letih. Najpogosteje so se zbirali v zgornji sobi v drugem nadstropju, pravili so ji »kominterna«. V kotu je bila postelja, kjer je spal Vrtine, v drugem kotu harmonij, nad njim Marxova slika in knjižna omara z literaturo, med njimi tudi Leninova zbrana dela. V mlinu je delovala tudi tkalnica, ki so jo ustanovili komunisti, da so se s tkanjem platna lahko vsaj delo-no preživljali in delno tudi zakrili pravi pomen svojega bivanja v mlinu. Tkalnica je /namenita po svoji upravni ureditvi, saj je delovala po vseh načelih samoupravljanja. Bližalo seje leto 1939. se že domala izteklo, ko so na samo Silvcstrovo 1939 pripravili v mlinu II. konferenco KPS. Na tem zasedanju, kjer seje zbralo 120 delegatov, je imel glavni referat Edvard Kardelj. Iz. časa organiziranja konference je zelo znana anekdota o riče-tu. ki so ga kuhali v kuhinji. Preveč so ga spravili v lonec in dišeča jed se je kmalu razlezla po vsej kuhinji. . . Ni bilo lahko. Melč in Darinka sta bila tisti čas v mestu, da ne bi kaj posumili. Vse svoje delavce sta prej poslala domov na dopust, da je bil zrak v mlinu čist. Sprejeti jc bilo treba delegate, jih popeljati v mlin, jih nato pospremiti. Ni bilo preprosto, posebno ne zaradi tega. ker so seveda orožniki že prej imeli mlin za »rdečega«. Besede so premalo, da bi pripomogle k pravi sliki tistih dni in noči. ko so komunisti v mlinu delali, tkali, tkali platno in sebe, novo življenje, se borili za luč sveta, kije tonil v vedno bolj mrakovne globine nacističnega brezna, pestovali Joštove otroke. Med vsemi temi ljudmi je bil tudi slikar Dore Klemenčič Maj, ki je upodobil marsikateri obraz, trenutek. Nekoč je Franc Leskošek Luka vprašal Melča: »Veš, da boš ob mlin, če bo naša revolucija zmagala?!« Melč pa je v svoji večni mirnosti dejal, da naj mu le pustijo, da bi mlel. Pa ni bilo tako. Po vojni je delal vse mogoče, le mlel ni nikoli več in ta kamen spoznanja mu še danes z vso le/o leži na pošteni in predani duši. Po nacionalizaciji je mlin še delal, potem pa so ga razmontirali, stroje odpeljali, stavba je prazna, razen stanovanjskega dela. kjer Klan ujeta oba Jošla. Da ni bilo letošnje 40. obletnice partijske konference v mlinu, bi bila fasada še siva in streha ra/.drapana. voda bi zamakala zid, propadalo bi. Zdaj je v mlinu spodaj spominska soba. kjer foto-dokumenii pričajo o času »rdečega« mlina, spominska plošča govori o konferenci, mlin pa je nem. In ta ne-most je vpijoča, tako vpijoča, dajo bodo morda kdaj slišale razumne sile in delovno osmislile izročilo velike hiše: J oslovega mlina. DRAGO MF.DVFD CEUE, 18. OKTOBRA 1979 - ŠTEVILKA 41 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC 1 2 m in i i skupna priloga — november 19 7 9 Če vas bo kdaj zanesla pot v osrčje Slovenskih goric, nikarte hiteti! Postojte in prisluhnite! Na široko odprite oči! Naj se vam ne zdi škoda časa, kajti le bežna srečanja s tukajšnjimi kraji in ljudmi vas lahko prikrajšajo za marsikaj zanimivega in poučnega! Za dragocena spoznanja, ki jih skrivata preproščina in neprecenljivo ljudsko izročilo. Tisto izročilo, ki je tod svojčas združevalo staro in mlado, vaščane in meščane, kmete in razumnike. Tisto izročilo, ki je slovenje-goriške in številne druge slovenske kraje revolucionirale), jih osveščalo in jim dajalo novih moči in upanja. Bilo je to izročilo »stare pravde«, puntarskega duha, neuklonljive volje in težnje slovenskega kmeta po izboljšanju svojega gospodarskega, socialnega in političnega položaja. Bilo je to tisto izročilo, ki so ga pred drugo svetovno vojno ohranjale, negovale in razvijale svojevrstne organizacije kmečke mladine — Društva kmečkih fantov in deklet. DRUŠTVA KMEČKIH FANTOV IN DEKLET Ustavimo se v Vidmu ob Ščavnici! Kaj nas spominja na nekdanje dni? Nedvomno je to, žal že krepko načet, dom Matije Gubca, ki so ga videmski fantje in dekleta 1939. leta zgradili z lastnimi rokami, da bi v njem našli zatočišče in hkrati žarišče svojega preporoda. Na pro- društvo. Točnega datuma se ne spomnim, kajti v primerjavi s tistim, za kar smo takrat živeli in izgorevali, je datum nepomembna malenkost,« pravi 68-letna Terezija Postružnik, ki smo jo nedavno lega obiskali na domu v Jamni pri Vidmu ob Ščavnici. ,,LE VKUP, LE VKUP, MLADINA KMEČKA.. ni od celodnevnega dela vestno obiskovali vaje in si kvarili oči ob brleči svetlobi Dramska sekcija DKFID je pripravila ljudsko igro » Razvalina življenja« čelje so vzidali štiriperesno deteljico kot simbol društva. Obiskovalcu vzbudijo pozornost številne, zvečine monumentalne lesene skulpture, ki Figurativno upodabljajo tematsko razdobje »od Gubca do Lacka«. Vanj je vloženih že osem let truda in zamisli hubiteljev-kiparjev iz vse Slovenije in celo tujine. Na zgradbi nekdanje posojilnice je vzidana plošča, iz katere je mogoče razbrati, da se je prav tu leta 1925 rodila ideja o ustanovitvi društva videmskih kmečkih fantov in deklet. Vrsta zunanjih znamenj torej, ki bi jim lahko dodali še katerega, vendar je bolje, da se skupno poglobimo v tisto, kar se za temi znamenji »skriva«. Pri tem se bomo poslužili tako ustnih kot pismenih pričevanj živih ali že preminulih članov DKFID. »IZZVENELA JE PESEM NABRUSIMO KOSE...« »Mislim, da mi je bilo 18 let, ko sem se včlanila v »Nikoli ne bom pozabila, kako smo na sestankih burno razpravljali o vsebinskem delovanju društva. To je pomenilo, da smo se mladi na vasi že začeli prebujati, se zavedati sebe in svoje moči, postali smo borbeni in neugnani,« vneto zatrjuje Postružnikova. »Najbolj sta mi ostala v spominu moški in ženski pevski zbor. Prvega je vodil učitelj Drago Korošak, drugega pa prva ženska predsednica Društva kmečkih fantov in deklet v Sloveniji Ela-Majcen Kolar. Pri nastopih smo bile ženske enotno oblečene v modra krila in bele bluze, krojene z visokim ovratnikom. Na robovih so bili všiti ornamenti deteljice. Ljudje so nas ob nastopih navdušeno sprejemali,« zatopljena v spomine pripoveduje nekdanja članica DKFID iz Jamne. »Časi so se spremenili. Danes pri,kmečki mladini ni več opaziti take zagnanosti kot takrat, ko smo utruje- Pustovanje članov DKFID na Stari gori pri Vidmu ob Sčavnici v letih 1926-1927. petrolejke. Delali smo z veseljem, zanosom in zavestjo in na kakršnokoli plačilo še pomislili nismo,« razmišlja Postružnikova. »Ze zdavnaj so pojenjali stihi naše himne: Nabrusimo kose, že klas dozoreva, že žetve bogate napočil je čas. Ni jih, ki bi nam jo kdaj pa kdaj še zapeli,« prizadeto in z žalostjo ugotavlja. Nekaj podobnega se da razbrati iz Spominov na ustanovitev in delo Društva kmečkih fantov in deklet v Vidmu ob Ščavnici, ki jih je napisala prav predsednica tega društva Ela-Majcsn Kolar. Podrobno se aoti*.a razvejane društvene dejavnosti in med drugim piše: »...Zato smo ustanovili še dramsko sekcijo. Naštudira-la je vsako leto eno ali dve igri in po nastopu doma gostovala pri Antonu (mišljen je Cerkvenjak). v Radencih, pri Mali Nedelji-Bučkovcih in drugod... Naše igre so bile vedno dobro pripravljene in obiskane, saj smo imeli dobre režiserje: Bratka Krefta. Vlada Krefta, Alberta Sentočnika, Karla Korošca in druge. Spominjam se, da smo igrali: Vdovo Rošhnko, komedijo Matiček se ženi. igro Petkov Tunek in druge. Vaje za igre in nastope smo imeli v veliki šupi za šolo, ki je bila zbita iz desk. Kulise smo delali sami sproti, rekvizite smo si izposodili pri domačinih. Imeli smo tudi lepo knjižnico s številnimi knjigami, ki smo jih dobili iz raznih založb brezplačno... Organizirali smo tekme koscev, žanjic in drugo. V okviru našega društva smo imeli tudi prikrojevalni tečaj, ki ga je vodila Marica Skoči r, ter Singerjev tečaj za šivanje in vezenje. Za te tečaje je bilo med kmečko mladino veliko zanimanje, dekleta so se v njih mnogo naučila...« Tako torej Kolarjeva v svojih Spominih. Kako pa je danes? PRONICLJIVOST KMEČKE NRAVI Učitelj Alojz Majcen je imel že pred prvo svetovno vojno pri svetem Juriju, sedanjem Vidmu ob Ščavnici, svoj tamburaški zbor. V okviru DKFID se je ponudila prilika za ponovno ustanovitev takega zbora. Nakupili so potrebne instrumente in ni bilo težko organizirati zbora odraslih, kije štel kar 17 članov. Kasneje se jim je pridružilo še 11 mladih tamburašev. Najprej so se morali v*i naučiti note, šele potem so lahko začeli z rednimi vajami. Za vse instrumente so morali note pisati, pri čemer /um je pomagala učiteljica Marica Brumen. Kolarjeva v Spominih pravi: »... Poleti je število tamburašev običajno padlo, ker so delavci hodili na sezonsko delo. Ker pa je bila sezona kulturnega dela in nastopov neprekinjena, smo morali odhajajoče nadomestiti z drugimi in jih posebej pripravljati. Toda bili smo mladi... Videmski tamburaši so zasloveli po vseh okoliških vaseh. Prireditve, na katerih smo nastopali, so bile vedno dobro t'ill-r t**< lepe, dobre stare čase, ki nam odkrivajo njegovo pronicljivo in nemirno kmečko nrav. Markovič nas je tudi nekoliko pobliže seznanil s političnimi vidiki v delu DKFID. Da bi jih kar najverodoslojneje predstavil, sem se primoran poslužiti zapisov publicista Draga" Košmrlja Razvoj Društev kmečkih fantov in deklet. kmečkega življa, zato je bila vas dovzetna za odločnejšo, borbenejšo pot v iskanju pravic. Partija... je pridobivala vse več simpatij med kmečkim ljudstvom... Komunisti na vasi so po napo-tilih partije aktivno posegali v delovanje Društev kmečkih fantov in deklet...« Lahko bi sicer omenil Jc katerega od živečih, nekdanjih članov iz vrst videm- Nekdanja članica DKFID Terezija Postružnik iz Jamne se spominja nekdanjih dni, rekoč: »Lepo je bilo.« Med drugim takole pravi: »...Kazalo bi reči, da je šlo pri ustanavljanju Društev kmečkih fantov in deklet za težnjo po nekakšni kmečki samopomoči, za postavljanje na lastne noge... Stanje na vasi je bilo tem težje, ker je bil kmet že poprej predmet neusmiljenega izkori- skih kmečkih fantov in deklet. Lahko bi omenil družino Sovec, Pintarič, Topoli-njak z Rožičkega vrha, Šti-bereovo z Dragotinskega vrha, Zabotovo, Lovrenco-vo, Šijančevo iz Jamne ali Zrnecovo iz Berkovec. Večini ostajajo le spomini. Pozabljeni in odmaknjeni se Videmski kmečki fantje in dekleta so leta 1931 pripravili tudi »Narodnega poslanca«. obiskane.« Samo po sebi se nam vsiljuje vprašanje: ali je tudi v zdajšnjih razmerah mogoče tako zanesenjaštvo. Ni videti, da bi bilo mogoče ali vsaj zelo težko. Takšno mnenje smo namreč dobili od vseh naših sogovornikov, ostali pa so to zapisali ali kako drugače izrazili. Tudi Anton Markovič z Rožičkega vrha, eden izmed najbolj agilnih članov Društva kmečkih fantov in deklet, se je takrat ves zapisal tambu-raštvt), igram in pesmim. Na svojem domu še dandanašnji hrani spomine na tiste ščanja, ko so mu »banke in davki pili kri«. Cene kmečkih pridelkov so padale, da jih je bil kmet prisiljen prodajati v brezcenje, hkrati pa so davki pritiskali nanj in mu jemali sadove njegovega truda. Protiljudski režimi so imeli gluha ušesa za potrebe starajo, hirajo in umirajo. Kar nekako odrinili so jih, čeprav bi s svojimi bogatimi izkušnjami znali tu pa tam še kako doprinesti k stvari. Morda celo več. kot pa prenekateri drugi. Kaj sodite? Branko 2unec Leto XXX. S t. 40 Murska Sobota, 1 18. oktober CENA S DIN