Sloga poka. Ko sta šla državna poslanea Zičkar in vitez Berks v slovanski eentrum, dr. Ploj in Robič pa v hrvatsko-siovenski klub, vedel je vsakdo, da razcepljeru>st državnih poslancev na Dunaju n*e more ostati in ne bo ostala brez upliva na razmere vdomovini na Spodnjem Štajerskem. In res hitro so se našli ljudje, ki so zagovarjali upravičenost ravnanja Zičkar - Berksovega, drugi zopet dr. Ploj-Robičevega, in to različno staliSče sta zavzela tudi spodnieštajerska slovenska lista >Slovenski Gospodar« in »Domovina«. S tem je bilo dano že prvo znamenje za razpor. Toda »Slov. Gospodar« je samo v eni številki pokazal svoje s t a 1 i S 6 e, potem pa naenkrat u t i h n i 1. Naši somišljeniki nas povprašuiejo, zakaj tako ravnamo, dočim pa »Domovina« manj ali bolj odkrito kaže svoje mnenje. Uplivalo se je nara.ceč na nas po odličnih rodo1 j u b i h, naj m o 1 č i m o, dokler se na Dunaju Stajerski poslanci zopet ne združijo. In mi smo molčali. In mi še hočemo nekoliko časa molčati, ker imamo od merodajnih oseb zatrdilo, da se na Dunaju res v poStenem in dobrem smislu dela za združenje spodnještajerskih poslancev. Sicer naš list nikakor ni več vezan molčati, ker »Domovina« tega ni storila, a oni prizadeti rodoljubi naj vidijo, da se mi ne igramos slogo, da je nočemo kar slepo uničiti, četudi že drugi bijejo ob njo in sicer v fikodo naših načel. Zdaj ko visi sloga spodnještajerskih Sloveneev v zraku, ga menda ni rodoljuba, ki bi se ne bavil večkrat ž njo v svojih mislih. Vsakdo priznava, da je »h>ga spodnještajerskim Slovenoem prepotrebaa. To priznavamo tudi mi, to je tudi naše prepričanje. Vendar ne samo iz Dunaja preti smrt naši slogi, ampak tudi iz naših domačih spodnještajerskih krajev. Zato pa je potrebno, da se odstrani nevarnost za slogo tudi po naSih domačih krajih. Od dne do dne se množi vsiljevanje protiverskih liberaloih časnikov med spodnještaiersko slovensko ljudstvo. Ne sarao, da se med posamezniki dela za naročevanje takih časnikov, ampak isti se vsiliujejo tudi našim bralnim društvom. Letos imamo že več bralnih društev, namenjenih za naše katoliško kmetsko ljudstvo, v katera zahaja »Slovenski Narod«, »Rodoljub« in »Učiteljski Tovariš*. Ni treba proroškega duha, ako trdimo, da je čez leto in dan v župni'»h •¦¦ takimi bralnimi društvi razpor že žak»^ti dejstvo. Da se slabi časniki odstranijo iz bralnih društev, delalo se bo od naše strani z vso močjo, če ne bo šlo drugače, ustanovimo nova bralna društva in s tem sta v župniji osnovani zbirališči nasprotno mislečih Ijudi. Nihče pač ne bo pričakoval, da se od naše strani mirnim očesom pripušCa, kako se širi med katoliškim ljudstvom »Slov. Narod«, »Rodoljub« in »Učiteljski Tovariš«. Kdor hoče slogo, naj skrbi, da se tem časnikom zabrani prihajanje v naSa bralna društva in med naše ljudstvo. Nevarnost za slogo visi zadnji čas tudi nad celim šmarskim okrajem. Snuje se tam- kaj politično društvo. To ni nič slabega, ampak političnega društva bila je že velika potreba v istem okraju. Toda ako je politično društvo slabo, boljše da ga ni. Kakor pa stojijo sedaj razmere, ni pričakovati dobrega političnega društva. Na čelo gibanju sta se namreč postavila jungovski učitelj StrmSek in ponkovski študent ZabukoSek. Da v ta dva moža, oziroma v tega moža in tega mladeniča, za katoliško slovensko stvar vneti rodoljubi ne morejo imeti zaupanja, je samoumevno. Strmšek je vodja onih štajerskih učiteljev, kojih najvišja naloga je, da vlovijo in ubijejo »klerikalnega zmaja«. Študent Zabukošel Se sicer ni noben vodja, in menda tudi nikdar ne bo kaj enakega, a toliko je znano že vkljub njegovi mladosti in neizkušenosti, da je zagrizen liberalec. In to je dovolj, da bodo nakane Strmšekove in Zabukošekove naSle v šmarskem okraju odločen odpor. Velika nevarnost za slogo leži tudi po naSih trgih. Mnogo je trgov, v katerih že ni več sloge. Saj fidi ni mogoče, da b; bM« sloga, kjer sta »Slov. Narod« in »Neue Freie Presse« tržanom edini evangelij. Iz trgov se širi razcepljenost tudi po deželi brez vsake ovire, ker zaradi sloge ne sme nihče ničesar povedati  Zaradi razdvojenosti naših državnih poslancev na Dunaju ie začela sloga glasno pokati po SpodDjem Stajerskem. Začeli smo jo takoj lepiti in sicer od naše strani z odkritim, poštenim namenom. Toda to rečemo, ako hočete res trajno slogo, potem odstranite tudi v domovini vse, kar ji je v kvar in pogubo.