Uredbe
ljubljanske oblastne skupščine.
v
SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
B1993
Uredba
glede službene pragmatike za nameščence ljubljanskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi.
vv
v
V Ljubljani 1927.
Založil ljubljanski oblastni odbor.
Uredbe
ljubljanske oblastne skupščine.
3
P 9oq^5
Na podstavi členov 64., 82. in 132. zakona o oblastni in sreski samoupravi je sklenila ljubljanska oblastna skupščina v IX. seji z dne 28. aprila 1927. naslednjo
Uredbo
glede službene pragmatike za nameščence ljubljanskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi.*
I.	oddelek.
Splošna določila.
§ 1-
Ta službena pragmatika obseza določila o namestitvi oblastnih uslužbencev, o njih službenih dolžnostih in pravicah, o disciplinskem postopanju in prestanku službenega razmerja kakor tudi o pokojninskih preskrbninah. .	•, : -
§ 2. '
Oblastni uslužbenci so uradniki, poduradniki in sluge, ki jih sprejme oblastni odbor po določilih te službene pragmatike.
§ 3.
Ta službena pragmatika ne velja:
1.) za osebe, ki služijo pri oblastnih uradih in zavodih proti honorarju, dnini ali odpovedi, kolikor teh oseb službena pragmatika izrečno ne omenja;
* Razglašena v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» z dne 30. junija 1927., št. 311/70.
2.	) za osebe, ki jih najame oblastni odbor pogodbeno samo začasno za določena opravila;
3.	) za osebe, ki opravljajo službo samo začasno (provizorno), ne da bi bile sicer stalno nameščene v oblastni službi.
II.	oddelek.
O namestitvi v službi.
§ 4.
Za namestitev v službi je potrebno to-le:
1.	) dovršeno 18. in ne prekoračeno 40. leto starosti;
2.	) neoporečnost;
3.	) znanje slovenskega ali srbohrvatskega jezika;
4.	) telesna sposobnost;
5.	) zmožnosti in znanje, ki jih je samo po sebi treba za vsakatero službeno mesto;
6.	) državljanstvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 5.
V službi se ne morejo namestiti:
1.	) oni, ki jim odreka kazenski ali katerikoli drug zakon sposobnost, da bi mogli dobiti javno službo;
2.	) oni, ki so bili zaradi disciplinske razsodbe odpuščeni iz javne službe;
3.	) oni, ki so ali ki so bili pod skrbstvom zaradi zapravljivosti;
4.	) oni, ki se je nad njih imovino otvoril konkurz;
5.	) oni, ki so dovršili 21. leto starosti, pa še niso doslužili svojega roka pri vojski ali niso vojaške službe oproščeni.
Če bi se taka oseba vendarle vtihotapila v službo, se sme odpustiti iz službe takoj, ko se zapreka zasledi.
§ 6.
Sorodniki v premi ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in svaki do vštetega drugega kolena ne smejo biti nameščeni v službi tako, da bi bili drug drugemu podrejeni ali da bi drug drugega nadzirali.
Ce nastane zgoraj navedeno svaštvo šele po namestitvi, mora oblastni odbor temu odpomoči »s premestitvijo v drug urad ali na drug način.
§ 7.
Za posamezna službena mesta se predpisujejo ti-Ie pogoji:
1.	) Za mesta v konceptni stroki dokončane pravnoznanstvone in državoznanstvene študije in z dobrim uspehom opravljeni teoretični državni izpit in praktični izpit za administrativno poslovanje.
Sodni ali odvetniški izpit nadomešča praktični izpit.
Konceptni uradniki, ki so poklicani, fungirati kot finančni uradniki oblastnega odbora, morajo opraviti poleg zgoraj navedenih teoretičnih izpitov praktični izpit iz finančne stroke.
Da se kdo sprejme za konceptnega praktikanta, zadošča, ako je dokončal pravne študije in uspešno prebil vse tri državne izpite.
Nadalje se predpisuje to-le:
2.	) Za mesta v tehnični stroki do vršite v tehničnih študij in izpitov, kakršni so potrebni za sprejem na enako mesto v državno tehnično službo.
3.	) Za mesta pri knjigovodstvu, blagajni in dobrodelnih zavodih z dobrim uspehom prebiti zrelostni izpit na srednji ali tej enaki šoli, ki je upravičena, izdajati državnoveljavna izpričevala, in izpit iz državnega računovodstva.
4.	) Ža mesta v pisarniški službi z dobrim uspehom dovršeni zrelostni izpit na srednji ali tej enaki šoli, ki je upravičena, izdajati državnoveljavna izpričevala.
5.	) Za druga mesta pri oblastnem odboru in oblastnih zavodih dokazilo o popolni strokovni sposobnosti za dotično službeno kategorijo.
6.	) Za poduradniško mesto dovršitev nižje srednje ali tej enake šole.
7.	) Od prosilcev za mesta slug pa se zahteva, da so dobro vešči čitanju in pisanju. Med prosilci imajo prednost oni z višjo izobrazbo.
9.) Ob podeljevanju služb naj se vpoštevajo po možnosti invalidi.
§ 8.
Kako je opravljati praktične izpite, določa pravilnik, ki ga izda oblastni odbor.
Konceptni in drugi praktikanti morajo opraviti predpisani praktični izpit tekom dveh let po vstopu v oblastno službo.
§ 9.
Popustiti kaj od, zahtev, ki so jasno izražene v §§ 4. in 7., more le oblastna skupščina. Prav tako je mogoče napraviti izjemo od §§ 5., 6. in 8. samo, če to dovoli oblastna skupščina. Le za službena mesta, navedena v § 7., točkah 4.) in 6.), sme oblastni odbor sam napraviti izjemo.
§ 10.
Vsako službeno mesto mora oblastni odbor praviloma razpisati po javnem natečaju z najmanj štiritedenskim rokom v Uradnem listu in tistih časopisih, ki jih določi oblastni odbor.
Javni natečaj pa lahko odpade, če je po mnenju oblastnega odbora izključeno, da bi se sprejeli zunanji prosilci v oblastno službo, in če torej zadošča interni razpis v oblastnih uradih.
§ H-
Kdor prosi za službeno mesto, mora priložiti prošnji dokazila, da je izpolnil splošne in posebne pogoje za dotično mesto; glede na določilo § 6. pa mora navesti morda obstoječe sorodstvene ali sva-štvene razmere.
Prosilci, ki so nameščeni v javni službi, morajo oddati prošnje za podelitev razpisanega mesta po nadrejenem oblastvu.
§ 12.
Službena mesta podeljuje oblastni odbor.
§ 13.
Kdor je imenovan v oblastni službi, prejme o prvi namestitvi kakor tudi o vsaki povišbi ali po-meknitvi v višjo službeno stopnjo dekret, v katerem je treba označiti podeljeno službeno mesto in z njim združene dohodke.
§ 14.
Ob vstopu v oblastno službo mora opraviti nameščenec pred predsednikom oblastnega odbora in vpričo ravnatelja oblastnih uradov in enega zapisnikarja to-le službeno prisego:
«Prisezam na vsemogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju zvest in da bom točno in vestno izvrševal svojo dolžnost po ustavi, zakonih in zakonitih odredbah in ostalih predpisih, veljavnih za oblastne uslužbence.»
Po izvršeni zaprisegi podpiše zapriseženec besedilo prisege z dostavkom, da priznava zase službeno pragmatike za obvezno in da se podreja vsem sklepom oblastne skupščine, ki bi se z njimi ta pragmatika dopolnila ali izpremenila.
O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga navzočni podpišejo; zaprisega se zabeleži tudi na dotičnem dekretu.
§ 15.
Če ni v dekretu določeno nič drugega, se nakažejo službeni prejemki z dnem opravljene službene prisege v mesečnih obrokih naprej.
Ob poznejši povišbi se prične prejemanje nove plače z dnem, ki ga določi oblastni odbor.
§ 16.
Služba pri oblastnem odboru je prva tri leta začasna, če oblastni odbor ob namestitvi ne določi kaj drugega.
§ 17.
Oblastni odbor je upravičen, premeščati iz službenih ozirov uslužbence z enega mesta na drugo.
III.	oddelek.
O službenih dolžnostih.
§ 18.
Vsi oblastni uslužbenci so podrejeni oblastnemu odboru. Proti predsedniku oblastnega odbora, odbornikom in drugim predstojnikom se morajo vesti z dostojnim spoštovanjem in se pokoriti njih službenim odredbam.
§ 19.
Oblastni uslužbenci morajo opustiti v uradu kakor tudi izven urada vse, kar bi utegnilo zmanjšati zaupanje v njih uradovanje ali spoštovanje do njih stanu. Opravila, ki so združena z njih službo, morajo izvrševati pridno, vneto, nepristranski, nesebično, pravočasno in po zakonih, veljavnih uredbah in odredbah predstojnikov.
§ 20.
Vsak uslužbenec je zavezan, prevzeti vsa opravila, ki se skladajo z njegovimi službenimi raz-
merami, čeprav se s tem razširi njegovo področje, ne da bi smel zahtevati za to posebno plačilo. Zavezan je tudi, sodelovati pri vsakršnem službenem opravilu, čeprav izven navadnih uradnih ur, ako zahteva to glede na nujno službeno opravilo oblastni odbor ali uradni predstojnik. Dolžan je tudi, oskrbovati drugo mesto začasno kot namestnik, ne da bi smel za to zahtevati posebno plačilo.
Med seboj morajo občevati uslužbenci sporazumno in ustrežljivo.
§ 21.
V službenem občevanju s strankami se morajo vesti vsi uslužbenci vljudno in ustrežljivo.
§ 22.
Oblastni uslužbenec ne sme sprejeti za svoje uradovanje niti posredno, niti neposredno nobenega daru in mora odkloniti vsako okoriščenje, ponujeno s kakršnokoli pretvezo.
§ 23.
O vseh uradnih stvareh morajo uslužbenci strogo molčati proti vsakomur, razen če niso dolžni, uradno poročati o stvari.
Uradno tajnost mora čuvati vsak uslužbenec tudi še, ko prestane službeno razmerje.
Oblastni odbor sme upokojenca, ki je prekršil to določilo, kaznovati s prikrajšbo ali celo s popolnim odvzemom pokojnine.
§ 24.
Objave iz ustnega ali pismenega službenega poslovanja ali natisk iz uradnih spisov, namenjen za kakršnekoli javnosti, so dopuščene uslužbencem samo, če to dovoli oblastni odbor.
§ 25.
Predpisanih uradnih ur se morajo uslužbenci držati natančno. Uradne ure določa oblastni odbor.
Od teh dolžnosti more oprostiti v posameznih primerih le posebna dovolitev uradnega predstojnika, a le za posamezno dni.
§ 26.
Samo če imajo oblastni uslužbenci službena opravila zunaj urada, če so bolni ali neizogibno zadržani, smejo izostati iz urada brez dovolitve (dopusta).
Vsako odsotnost od službe mora uslužbenec naj-kesneje v 24 urah opravičiti po svojem predstojniku pri ravnatelju oblastnih uradov.
§ 27.
Zamujanje uradnih ur in neopravičeno izostajanje iz urada se kaznuje z redovnimi ali disciplinskimi kaznimi.
§ 28.
Uslužbenec, ki izostane samovoljno iz urada, ki prekorači dovoljeni dopust ali se ne prijavi za sprejem podeljene službe v določenem času ter zadostno ne opraviči svoje odsotnosti, izgubi, če je odsoten nad tri dni, službeno prejemke za to dobo. Razen tega se kaznuje disciplinski.
Ce je dotični uradnik neupravičeno odsoten nad 14 dni ali pa če je bil že prej zaradi neupravičene odsotnosti kaznovan, se lahko kaznuje celo z odpustom iz službe.
§ 29.
Ce neupravičeno odsotni uslužbenec ne ugodi pozivu za nastop službe v 30 dneh, se odpusti iz službe brez disciplinskega postopanja.
Poziv je veljaven, če se vroči dotičnemu uslužbencu osebno; če pa uslužbencev« bivališče ni znano, zadošča poziv v Uradnem listu.
§ 30.
Vsak oblastni uslužbenec jo za škodo, ki jo provzroči po lastni krivdi oblasti sami, zakladu ali zavodu, ki je v oblastni upravi, odgovoren oblastnemu odboru in jo mora povrniti.
§ 31.
Postranska pridobitna opravila so prepovedana, če niso združna s podeljenim mestom, posebno pa, če le količkaj ovirajo izvrševanje službo ali če bi vplivala po svoji naravi in kakovosti škodljivo na uradnikovo popolno nepristranost.
Vsi uslužbenci morajo naznaniti postranska opravila oblastnemu odboru, ki odloča o njih dopustnosti.
§ 32.
Vsak uslužbenec je zavezan, naznaniti oblastnemu odboru svojo ženitev in vsako izpremembo rodbinskega stanja.
§ 33.
Vse prošnje in pritožbe morajo vlagati uslužbenci izključno po službeni poti. Ponoven prestopek tega določila je smatrati za pregrcšek v službi.
§ 34.
Predstojniki uradov in zavodov morajo skrbeti za to, da so. delo primerno razdeli in poslovanje redno vrši; odgovorni so za vse poslovanje urada ali zavoda.
§ 35.
Predstojniki uradov ali zavodov so dolžni, občevati s podrejenimi uradniki dostojno ter presojati njih dela vestno in pravično.
Če nalašč opuste dolžnosti, ki jih jim nalagajo službena pragmatika ali druge odredbe, ali če navedejo ob oddaji mnenja o sposobnostih in vedenju podrejenega osebja bodisi v uslužbenčevo korist, bodisi v njegovo škodo, napačne podatke ali če so dokazano pristranski, se morajo kaznovati disciplinski.
§ 36.
O vseh uradnikih, poduradnikih in slugah je voditi osebni stanovski izkaz po vzorcu, priloženem tej službeni pragmatiki.
Prvih pet razpredelkov mora izpolniti dotični uslužbenec sam. Na zahtevo mora predložiti dokazila za navedene podatke.
Osebni stanovski izkazi se vodijo v dveh odpravkih. Prvi ostane pri neposrednjem predstojniku, drugi v spisih predsedništva.
Vsak nameščenec ima pravico, vpogleda ti svoj stanovski izkaz.
IV.	oddelek.
O službenih pravicah.
§ 37.
Oblastni uslužbenci se glede na službeno razmerje ne smejo ovirati pri izvrševanju pravic, zajamčenih z ustavo in zakoni.
§ 38.
Oblastni uslužbenci imajo pravico do naslova in čina, ki sta združena z njih službo. Čin se določa po naslednjih načelih:
1.) Splošno je službeni čin označen z višino plačilnega razreda, v katerega je dotični uradnik uvrščen.
2.	) Med uslužbenci, ki so v istem plačilnem razredu, ima prednost oni, ki uživa višjo plačo, ob enaki plači pa oni, ki jo uživa dlje časa.
3.	) Uradniku, ki prestopi v oblastno službo iz druge javne službe, določi službeni čin oblastni odbor ob njegovi namestitvi, vpoštevaje vso prejšnjo nesporno javno službeno dobo.
§ 39.
Oblastni uslužbenci imajo pravico do plač, ki so združene z njih službenim činom.
Plače z draginjskimi dokladami dobivajo mesečno naprej, stanarino pa četrtletno naprej po določilu oblastnega odbora.
Ce prestane službeno razmerje sredi meseca, odnosno med četrtletnim terminom, bodisi zaradi smrti, odpovedi, upokojitve, bodisi kako drugače, se ne sme zahtevati povračilo že izplačanih prejemkov kakor tudi ne preprečiti, da bi se prejemki dodatno ne izplačali.
§ 40.	'
Za oblastne uslužbence velja naslednji plačilni normale:
I. Za uradnike:
Cinovni	Plačilna stopnja (v dinarjih)					Napredovanje v višjo plačilno stopnjo
razred	1. '	2.	3.	4.	5.	
T.	24.800	26.800	28.800	—	—	po 5 letih
II.	19.600	21.600	23.600	—	—	
III.	14.800	15.600	16.400	17.200	—	po 4 letih
IV.	12.000	12 600	13.200	13.600	—	
V.	9.600	10.000	10.400	10.800	—	
VI.	7.600	7.800	8.000	8.200	8.400	
VII.	5.800	6.000	6.200	6.400	—	po 3 letih
VIII.	4.000	4.200	4.400	4.600	—	
Poleg plače dobivajo uradniki stanarino v naslednji izmeri:
pri letni plači	do 7.799	Din	mesečno po	500	Din;
pri letni plači	do 12.599	Din	mesečno po	600	Din;
pri letni plači	do 16.399	Din	mesečno po	1000	Din;
pri letni plači	nad 16.400	Din	mesečno po	1200	Din.
Izjema velja glede vseh uradnic in samskih uradnikov, ki se jim priznava naslednja stanarina: pri letni	plači	do	7.799	Din	mesečno	po	400	Din;
pri letni	plači	do	12.599	Din	mesečno	po	500	Din;
pri letni	plači	do	16.399	Din	mesečno	po	800	Din;
pri letni	plači	nad	16.400	Din	mesečno	po	900	Din.
Razen navedene, v pokojnino vštevne osnovne plače in stanarine gre oblastnim uradnikom še v pokojnino nevštevna draginjska doklada, in sicer: pri letni plači 7.799 Din mesečno po 1400 Din; od 7.800 Din	do 12.599	Din	mesečno po	1500	Din;
od 12.600 Din	do 16.399	Din	mesečno po	1600	Din;
od 16.400 Din	do 17.200	Din	mesečno po	17QQ	Din;
nad 17.200 Din...........mesečno po 1800 Din.
Dalje jim gre prav tako v pokojnino nevštevna rodbinska doklada, in sicer za vsakega rodbinskega člana po 200 Din mesečno.
II. Za poduradnike:
Plačilna stopnja
letno dinarjev
3280)3400 3520 3640 376013880
Napredovanje na višjo plačilno stopnjo se vrši po vsakih treh letih, ki jih je dotični poduradnik zadovoljivo doslužil.
Poleg plače dobivajo poduradniki stanarino v naslednji izmeri:
a)	oženjeni mesečno . . po 250 Din;
b)	samci mesečno ... po 200 Din.
Poleg navedene, v pokojnino vštevne osnovne plače in stanarine gre oblastnim poduradnikom 5e v pokojnino nevštevna draginjska doklada, in sicer mesečno po 1100 Din.
Nadalje jim gre prav tako v pokojnino nevštevna rodbinska doklada za vsakega rodbinskega člana po 200 Din mesečno.
III. Za sluge:
PlaCilna stopnja
1.	! 2. I 3. i 4. I 5.' I 6. I 7. I 8. I 9. I 10.
letno dinarjev
252012640 2760 2880 3000 3120 3240 3360 3480 .3600
Napredovanje na višjo plačilno stopnjo se vrši po vsakih treh letih, ki jih je dotični sluga zadovoljivo doslužil.
Poleg plače dobivajo sluge isto stanarino kakor poduradniki. Razen navedene, v pokojnino vštevne osnovne plače in stanarine gre slugam v pokojnino nevštevna draginjska doklada mesečnih 1000 Din in prav tako v pokojnino nevštevna rodbinska doklada za vsakega rodbinskega člana po 200 Din mesečno.
§ 41.
Za rodbinske člane se smatrajo:
a)	zakonita žena;
b)	vsak zakonski ali pozakonjeni otrok.
§ 42.
Rodbinska doklada za ženo ne pristoji:
1.	) če je žena nameščena v javni službi ali iz javne službe upokojena;
2.	) če ima žena nad mesečnih 500 Din kakršnihkoli lastnih dohodkov;
3.	) če se zakonca ločita, ne glede na to, ali je ločitev zakona uvedena ali ne.
Rodbinska doklada za otroke ne pristoji:
1.	) za otroke po dovršenem 18. letu;
2.	) za otroka, ki vstopi v javno ali privatno službo z dohodki v denarju ali naravi, če znašajo ti njegovi dohodki na mesec 400 Din ali več;
3.	) za otroka, ki se omoži ali oženi;
4.	) za otroka, ki ima lastno premično ali nepremično imovino, katere dohodki znašajo na mesec 400 Din ali več. Prav to velja za otroke, ki imajo druge dohodke v tej izmeri.
Izjemoma se prizna pravica do rodbinske doklade za otroke po dovršenem 18. letu:
a)	za hčer, ki gospodinji očetu vdovcu;
b)	če je otrok duševno ali telesno trajno nesposob ni za kakršnokoli delo ali pridobivanje;
c)	če otrok redno nadaljuje šolanje — ne da bi prekinjal potrebno kontinuiteto v šolanju — v državi ali v inozemstvu, in sicer za čas šolanja, toda najdlje do dovršenega 23. leta.
Tudi za primere pod točkami a), b) in c) veljajo omejitve točk 1.) do 4.) tega paragrafa.
Nesposobnost za delo ali za pridobivanje se dokazuje z izpričevaJom oblastnega zdravnika, v krajih, kjer teh ni, pa z izpričevalom državnih zdrav nikov.
Obiskovanje šole se dokazuje z izpričevalom šolskega oblastva.
Žena, oblastna uslužbenka, katere mož ni oblastni uslužbenec ali upokojenec, nima pravice do draginj ske doklade za otroke.
§ 44.
Ce sta mož in žena aktivna oblastna uslužbenca v istem kraju, prejemata oba le enkratno stanarino in enkratno rodbinsko doklado, in sicer tisto, ki je višja.
Vsem oblastnim uslužbencem, ki so bolni, pristoje njih osebne in rodbinske draginjske doklade za leto dni.
§ 46.
Oblastni odbor je upravičen, draginjske in rodbinske doklade oblastnim uslužbencem znižati, če se splošno draginjske razmere toliko izpremene, da je to upravičeno.
§ 47.
Do naturalnega stanovanja, ki je združeno s službo, ima dotični uradnik pravico takoj z nastopom službe, če je prazno. Če pa stanovanje takrat ni na razpolago, določi oblastni odbor, kdaj ga mora prejšnji imetnik ali njegova družina izprazniti.
Stanovanje se lahko vsak čas prekliče.
§ 48.
Pravico do napredovanja od stopnje do stopnje, t. j. do povišbe v višjo plačilno stopnjo, ki je združena s službenim mestom, more izgubiti uslužbenec le po disciplinski poti, in sicer najdlje za tri leta.
Čas, v katerem je uslužbenec izključen od napredovanja, se všteva za nadaljnje napredovanje.
§ 49.
Predjeme na plačo oblastnim uslužbencem sme dovoliti oblastni odbor, vendar pa samo takrat, kadar niso prišli prosilci v stisko po lastni krivdi.
Predjemi na plačo ne smejo presezati trimesečne plače in se morajo povrniti z odtezanjem plače naj-kesneje v dvajsetih enakih, nepretrganih mesečnih obrokih.
Dokler še ni povrnjen prvi predjem, ni mogočo dovoliti novega.
§ 50.
Ob službenih opravkih izven uradnega sedeža ima vsak oblastni uslužbenec pravico do dnevnice in do povračila potnih stroškov.
Glede dnevnic in potnih stroškov izda oblastni odbor poseben pravilnik.
§ 51.
Vsak oblastni uslužbenec, ima pravico do vsakoletnega dopusta za odpočitek.
Ta dopust se podeli, če je le mogoče, v času od dne I. maja do dne 30. septembra.
Znaša pa za uradnike:
I. in	II. plačilnega	razreda	....	G	tednov,
III. in	IV. plačilnega	razreda	....	5	tednov,
V. in	VI. plačilnega	razreda	....	4	tedne,
VII.	plačilnega razreda in za	konceptne
praktikante...........................3 tedne,
VIII.	plačilnega razreda in druge praktikante . . . ............................3 tedne.
Za druge uslužbence, kakor: praktikante, pod-
uradnike in sluge znaša dopust, dokler ne dovrše 10 službenih let, 2 tedna, po tej dobi 3 tedne in po 25 letih 4 tedne. Pred dovršitvijo 1. letnega službovanja uslužbenci nimajo pravice do dopusta.
Doba dopusta za odpočitek onim uradnikom, ki niso uvrščeni v noben plačilni razred, se določi glede na službeno dobo po plačilnem razredu, ki bi bilo treba vanj uvrstiti dotičnega uradnika glede na vsakokratno plačo.
Oblastni odbor je upravičen, dovoljevati oblastnim uslužbencem v vpoštevnih primerih tudi daljše dopuste za odpočitek.
V dopust za odpočitek se vštevajo odsotnosti, dovoljene iz drugih povodov, razen dopustov ob orožnih vajah, izpitih in dopustih iz službenih ozirov in odsotnosti zaradi bolezni.
Glede dovoljevanja dopustov za odpoeitck se je ravnati po teh-le določilih:
Uradniki in drugi uslužbenci, ki žele dopust za odpočitek, naj se zglase pravočasno pri svojem uradnem predstojniku. Uradni predstojniki naj sestavijo pravočasno glede podrejenih uradnikov in drugih uslužbencev izkaz o dopustih za odpočitek v dotični dobi; v tem izkazu, ki naj se predloži ravnatelju oblastnih uradov, naj navedejo morda žo dovršeni čas dopustov.
Ravnatelj oblastnih uradov predloži pregledani izkaz oblastnemu predsedniku, ki dopuste končno odobri.
Za dopuste iz drugih povodov pa je treba prositi posebe. Dovoljuje jih do osmih dni ravnatelj oblastnih uradov, o čemer vsakokrat poroča oblastnemu predsedniku, dopuste do šestih tednov oblastni predsednik; daljše, a ne dlje nego tri mesece trajajoče dopuste pa dovoljuje oblastni odbor. O daljših dopustih odloča oblastna, skupščina.
Prostovoljno neukoriščen dopust se prihodnje leto ne vpošteva. Če uslužbenec iz zelo nujnih službenih ozirov ne more nastopiti,' odnosno dovršiti rednega dopusta, dobi za čas neukoriščenega dopusta odškodnino, ki se odmeri za neukoriščeni dopust po razmerju mesečnih službenih prejemkov.
§ 52.
Onim, ki so imenovani na mesto v oblastni službi provizorno, gredo prejemki in pravice, združene s tem mestom, med časom provizorija. Vendar pa se lahko odpuste iz službe vsak čas, če niso sicer definitivno v oblastni službi. Tudi nimajo nobene pravice niti do odpravnine ali pokojnine zase niti do pokojnine ali drugačnih preskrbnin za svoje vdove ali sirote.
§ 53.
Vsi definitivni oblastni uslužbenci in njih vdove in sirote imajo pravico do pokojnine, odnosno pre-skrbnin, po določilih te pragmatike.
V. oddelek.
Disciplinski predpisi.
§ 54.
Uradnike, poduradnike in sluge, ki kršijo svoje dolžnosti, zadevajo redovne in disciplinske kazni, bodisi da je smatrati kršitev dolžnosti le za nere.V nost, bodisi zaradi načina in stopnje, ponavljanja ali otežujočih okoliščin za službeni pregrešek.
§ 55.
Redovni kazni sta: a) opomin, b) graja.
§ 56.
Vsak predstojnik ima pravico ih dolžnost, opominjati in grajati podrejeno osebje, čim zapazi ne-dostajanje potrebne marljivosti in sploh nerodnost • službi, če ni uvesti po določilih te službene pragmatike takoj disciplinskega postopanja.
Opomini so ustni. Zoper nje ni pritožbe.
Ce se dotični uradnik ne zmeni za opomin, mu mora predstojnik izreči grajo, obenem pa ga opozoriti na posledice.
Graja je pismena. Preden se izreče, se mora dati prizadetemu uslužbencu prilika, da se opraviči.
Zoper grajo je dopusten v treh dneh po njeni vročitvi vzklic na ravnatelja oblastnih uradov, če pa jo je izrekel ta, na predsednika oblastnega odbora.	„
§
Ce grajani uslužbenec v enem letu ni bil ponovno grajan ali disciplinski kaznovan, naj se na posebno prošnjo dotičnega uradnika graja izbriše.
Disciplinske kazni so:
a)	ukor;
I») odlog napredovanja do višje plače v istem plačilnem razredu, a ne dlje nego za dobo treh let;
c)	začasna) ali stalna upokojitev z normalno ali zmanjšano pokojnino;
d)	odpust iz službe, s katerim je združena izguba naslova, plače in pravice do pokojnine in pre-skrbnine.
Vendar pa se sme glede na nedolžno rodbino tej dovoliti milostna podpora, ki se določi v razsodbi in ki ne sme biti večja nego dve tretjini normalne pokojnine odpuščenega uslužbenca.
V tem primeru določi oblastni odbor, komu naj se pokojnina izplačuje.
§ 59.
Za odmero ene ali druge disciplinske kazni je splošno odločilen obseg krivde, nadalje službeni prc-grešek, ponavljanje in nastala škoda.
Trajno zanemarjanje uradnih dolžnosti, ponovno neupravičeno izostajanje iz urada, nadalje nedostojno vedenje proti predstojnikom, kršenje uradne tajnosti, nespodobno in nenravno vedenje v uradu in zunaj urada se kaznuje z disciplinskimi kaznimi; z odpustom iz službe pa se kaznuje šele takrat, kadar so ostalo kazni brez uspeha.
§ 60.
Nc da bi sc uvedlo disciplinsko postopanje, je smatrati za odpuščene one oblastne uslužbence, ki so bili obsojeni zaradi zločina iz dobičkarstva, in sicer z dnem, ko postane dotična razsodba pravnomočna.
Oblastni odbor sme odpustiti iz službe tudi one oblastne uslužbence, ki so bili obsojeni zaradi drugega zločina, ali zaradi pregreška ali prestopka iz
dobičkarstva ali zoper javno nravnost, nadalje one, ki so prišli v konkurz in niso bili obtožbe zaradi preg-reška krivde (§ 486. kaz. zak.) oproščeni, in one, ki so prišli zbog zapravljanja pod skrbstvo.
Če oblastni odbor uslužbenca ne odpusti, se mora uvesti zoper njega disciplinsko postopanje.
§ 61.
Čo obsodi kazensko sodišče oblastnega uslužbenca zaradi drugega dejanja, nego so.navedena v prejšnjem paragrafu, ali ga sploh oprosti obtožbe, naj se odredi zoper njega disciplinska preiskava samo takrat, kadar se razvidi iz kakovosti kaznivega dejanja ali iz otvoritve konkurza glede na dejstva, ki jih je dognala kazenska preiskava, da je to po določilih službene pragmatike potrebno.
Dokler traja kazenska preiskava zoper oblastnega uslužbenca, se ne sme zoper njega postopati disciplinski.
§ 62.
Disciplinski so oblastni uslužbenec lahko odpusti;
a)	če izgubi zaradi nepoštenih dejanj spoštovanje in zaupanje;
b)	če zakrivi službeni pregrešek, za katerega je določena kazen odpusta; ali
c)	če je zanemarjal ali ponovno kršil službene dolžnosti, dasi je bil kaznovan že z milejšimi disciplinskimi kaznimi, ali če je prvič kršil službene dolžnosti nalašč tako, da je to imelo za oblast posebno škodljive posledice.
§ 63.
Disciplinska kazen se sme naložiti le na podstavi disciplinskega postopanja, ki ga izvrši oblastni odbor.
če sklene oblastni odbor, uvesti disciplinsko preiskavo, se mora sklep, ki ima vse obdolžitvene točke, določno označiti in dotienemu uslužbencu naznaniti.
Postopanje se prične z disciplinsko preiskavo.
Namen disciplinske preiskave je, preskrbeti in dognati dejanski stan ali ugotoviti uslužbenčevo nedolžnost tako, da se na tej podstavi lahko z gotovostjo izreče razsodba.
Preiskava naj se vrši svojemu namenu primerno in kolikor mogoče hitro, ne da bi bilo postopanje vezano na posebno obliko.
§ 6Ö.
Disciplinsko preiskavo vodi komisar, ki ga določi oblastni odbor in ki se mu dodeli zapisnikar.
§ 66.
Obdolženec se mora popolnoma in natančno obvestiti in zaslišati o vsem, kar sc mu očita, o vseli ovadbah in dokazih. Dovoliti se mu mora, da se glede tega zagovarja, in izvršiti se morajo tudi vse zaslišim in poizvedbe, ki jih zahteva, če niso očitno brez pomena in odveč.
Cc pa se, obdolženec noče opravičiti, se mora postopanje vkljub temu nadaljevati
§ 67.
Spisi o dokončanih poizvedbah naj sc predlože predsedniku oblastnega odbora.
Ce so prišle med poizvedbami na dan nove ob-dolžitvo ali če predsednik meni, da po uspehu poizvedb ni vzroka, nadaljevati disciplinsko postopanje, izposluje o tem sklep oblastnega odbora.
Če bi se morala po tem sklepu disciplinska preiskava raztegniti na nove obdolžitve, se morajo te obdolžencu natančno označiti.
Sklep o ustavitvi disciplinskega postopanja se mora obdolžencu pismeno naznaniti.
Če meni oblastni predsednik, da je po uspehu poizvedb dovolj vzroka, nadaljevati disciplinsko po-
stopanje, orlrerli v 14 dneh po dokončanih poizvedbah ustno razpravo pred oblastnim odborom in določi, če sam ne prevzame referata, enega izmed oblastnih odbornikov za referenta.
Razprava se vrši v seji oblastnega odbora in se prične s tem, da razloži referent dejansko stanje.
Potem se zaslišijo obdolženec in morebiti povabljene priče ter se prečitajo potrebni zapisniki in drugi spisi.
Ko je referent podal svoj nasvet, se zasliši obdolženec ali njegov zagovornik.
Obdolženec si sme izbrati zagovornika izmed uradnih tovarišev ali pa iz imenika zagovornikov.
O ustni razpravi se sestavi zapisnik, ki mora ob-sezati imena navzočnih in bistvene točke razpravo.
Razsodbo izreče oblastni odbor po tajnem posvetovanju.
§ 68.
Z razsodbo se obdolženec očitane prekršitve dolžnosti ali oprosti ali pa se spozna za kriveg'a.
V razsodbi je treba navesti izrek o disciplinski ali redovni kazni, razloge in uporabljena določila službene pragmatike ali drugih predpisov.
Razsodbo razglasi obtožencu predsednik oblastnega odbora.
Razsodba se mora tudi pismeno vročiti obtožencu.
§ 69.
Zoper disciplinsko razsodbo oblastnega odbora je dovoljen vzklic na oblastno skupščino samo, če se glasi na začasno ali stalno upokojitev z normalno ali zmanjšano pokojnino ali na odpust iz službe. Oblastna skupščina mora rešiti vzklic v prvem zasedanju.
Pravico do vzklica ima obsojeni uslužbenec; če pa je umrl in ima obsodba posledice za vdovo ali sirote, jo imata tudi vdova in zakoniti zastopnik sirot.
§ 70.
Vsako disciplinsko kazen je vpisati v uslužbencev osebni stanovski izkaz. Izbriše se po preteku treh let na prošnjo dotičnoga uradnika, čc so jo ;a čas neoporečno vedel.
§ 71.
Oblastni odbor sme vsakega uslužbenca, ki se je zoper njega uvedla disciplinska ali kazenska preiskava, suspendirati od službe. Njegovi prejemki do konca preiskave pa se smejo skrčiti le do polovice.
Dokler traja suspenzija, dotični uslužbenec ne more napredovati na višjo plačilno stopnjo ali službeno mesto.
Ce se suspendirani uslužbenec oprosti, ali sc glasi disciplinska razsodba le na redovno kazen ali disciplinsko kazen ukora, se mu mora izplačati pridržani del njegove plače.
VI. oddelek.
O prestanku službenega razmerja.
§ 72.
Službeno razmerje oblastnega uslužbenca prestane s smrtjo, z odpovedjo, z začasno ali stalno upokojitvijo ali z odpustom iz službe.
§ 73.
Odpoved postane veljavna šele, ko jo oblastni odbor sprejme. Do takrat pa mora vsak oblastni uslužbenec opravljati svojo službo.
§ 74.
Ce dolže onega, ki se je službi odpovedal, krivde, zaradi katero. bi bil lahko odpuščen iz službe, ob-
lastni odbor no smo sprejeti njegove odpovedi, dokler ni dokazano, da take krivde ni. Dotične poizvedbe pa mora izvršiti oblastni odbor kar najhitreje.
§ 75.
Kdor se službi odpove, izgubi, če oblastni odbor sprejme njegovo odpoved, plačo in pravico do pokojnine in preskrbnine zase, za ženo in otroke.
§ 76.
Iz razlogov, iz katerih bi po pokojninskih predpisih oblastni uslužbenec lahko zaprosil za začasno ali stalno upokojitev, ga sme oblastni odbor upokojiti tudi uradoma.
Iz razloga, da izvestno službeno mesto ni več potrebno, se sme upokojiti dotični uslužbenec le po sklepu oblastne skupščine.
§ 77.
O tem, ali je oblastni uslužbenec zaradi telesne ali duševne onemoglosti trajno nesposoben, opravljati svojo službo, odloča na podstavi mnenja izvedencev izključno oblastni odbor.
VII. o d d e 1 e k.
Statut o pokojninskih preskrbninah oblastnih uradnikov, poduradnikov in slug kakor tudi njih vdov in sirot.
§ 78.
Oblastni uradniki, poduradniki, uvrščeni v določen plačilni razred, in uslužbenci, uvrščeni med sluge, imajo pravico do pokojnine, ki znaša po dovršenih desetih službenih letih štirideset odstotkov, za vsako nadaljnje službeno leto pa 2-4 % vštevnih aktivitetnih prejemkov. Po službeni dobi 35 let je
torej pokojninski užitek enak naposled prejemanim vštevnim aktivitetnim prejemkom.
Ob računanju službene dobe se računijo deli leta, če presezajo šest mesecev, za polno službeno leto.
§ 79.
Za upokojitev se všteje ves čas, doslužen pri oblastnem odboru v kakršnikoli lastnosti, če ni v tem oziru posebnih določil za pozamczne kategorije oblastnih uslužbencev.
Prav tako se všteje službena doba, dovršena v javni službi, če je prestopil kdo iz te javne službe neposredno v oblastno službo in če je bila prejšnja služba po določilih, veljavnih zanjo, vštevna za pokojnino.
Glede vračunavanja službene dobo v vojaški službi veljajo ista določila, ki se uporabljajo za državne uslužbence.
Ce bi glede njih štatut o pokojninskih preskrb-ninah oblastnih uradnikov, poduradnikov in slug kakor tudi njih vdov in sirot no imel določil, veljajo zmiselno posebna določila, veljavna za državno uslužbence.
§ 80.
Z oblastnimi uradniki, poduradniki in slugami, ki postanejo za službo nesposobni zaradi bolezni ali po telesni poškodbi, ki si jo niso provzročili nalašč sami, je ravnati, četudi šc niso doslnžili desetih, pa8 pa vsaj pet službenih let, tako, kakor hi bili res prebili deset službenih let.
§ 81.
Oblastni uradniki, poduradniki in sluge v definitivni lastnosti, ki še niso doslužili vštevne službene dobe desetih let, dobe, če ne izstopijo iz oblastno službe prostovoljno ali če se ne odpuste iz nje po disciplinski poti, enkratno odpravnino, ki se odmeri
za službeno dobo do petih let z enojnim, za službeno dobo nad pet let pa z dvojnim zneskom letne plače.
§ 82.
Oblastni uradniki, poduradniki in sluge, ki so dovršili 60. leto življenja in 35. službeno leto, morejo biti na svojo prošnjo stalno upokojeni tudi brez dokaza nesposobnosti za službo, ki ga je sicer trebi.
§ 83.
Vdove po oblastnih uradnikih, poduradnikih in slugah, ki imajo pravico do pokojnine (§§ 78. in 80.), imajo pravico do rodbinske pokojnine v naslednji izmeri:
ona oseba dobiva 50 %, dve osebi 65 %, tri osebo 75 %, štiri ali več osel) pa 88 % osnovne rodbinske pokojnine.
Za izračun rodbinske pokojnine je osnova usluž-benčeva osebna pokojnina, ki jo je imel ob smrti ali bi jo imel, da jo bil v tem času upokojen.
Poleg pravkar določene pokojnine pristoji vdovam draginjska doklada v mesečnem znesku 500 Din in rodbinska doklada po 200 Din mesečno za vsakega otroka, ki ni po tej pragmatiki izključen od rodbinskih doklad.
§ 84.
Sirote brez roditeljev in njim enake sirote imajo, če so nepreskrbljene in niso dovršile 18. leta starosti, pravico do sirotinske pokojnine.
Sirotinska pokojnina 'se določa tako, da se predvsem ustanovi, koliko bi znašala po številu rodbinskih članov rodbinska pokojnina (osebna pokojnina z draginjsko doklado, § 83.). Od tako izračunjene vsote pripada sirotam polovica kot rodbinska pokojnina. Poleg tega dobiva vsak nepreskrbljeni otrok, ki ni po pragmatiki izključen od rodbinske doklade, do 18. leta doklado po 200 Din mesečno.
§ 85.
Zaporedoma tekoče normalne preskrbnine ydov in otrok oblastnega uslužbenca, umrlega v pokoju, ne smejo skupaj presezati normalne umrlečeve pokojnine.
§ 86.
Po smrti oblastnih uslužbencev, ki še niso zase pridobili pravice do pokojnine (§§ 78. in 80.), gre vdovi ali sirotam brez roditeljev ali njim enakim sirotam pod 18. letom enkratna odpravnina s četrtim delom umrlečevih letnih vštevnih prejemkov.
§ 87.
Ostalim svojcem (§ 88.) oblastnega uslužbenca, ki je umrl v aktivni službi ali v pokoju, gre — ne da bi se jim s tem priikrajševale druge zakonite preskrbnine — posmrtna četrt v višini trojnega zneska mesečne preskrbnine, ki jo je dobival umrlec naposled kot službene prejemke ali kot pokojnino z dokladami.
§ 88.
Posmrtna četrt gre vdovi ali, ko bi njp ne bilo, umrlečevim zakonskim potomcem.
Ako morejo, če tudi teh ni, dokazati druge osebe, da so umrlecu stregle pred smrtjo ali plačale pogrebne stroške iz svojega, more izplačati oblastni odbor posmrtno četrt tudi tem osebam.
§ 89.
Pravice vdov in sirot po oblastnem uslužbencu, izvirajoče iz tega statuta, se ne prikrajšajo s tem, da se je uslužbenec sam usmrtil.
Ločena soproga oblastnega uslužbenca izgubi pravice, izvirajoče iz tega statuta, samo takrat, kadar se je izvršila ločitev po njeni krivdi.
Osebni stanovski izkaz
za..........
izpolnjen dne
Kraj, leto, mesec in dan rojstva		
Stan (samec, oženjen, vdovec), število otrok		
Znanje jezikov (v govoru in pisavi)		
Dovršene študije		
Kdaj je vstopil v oblastno službo		
Kje je služboval pred vstopom v oblastno službo — koliko časa		
Kdaj je opravil praktični izpit in kakšnega		
O) ¥	Službeni značaj z navedbo dotičnih dekretov in opravljene prisege	
o £ 3	Plača (plačilni razred, plačilna stopnja)	
in 0) ¥ ro a> o	Postranski dohodki (naturalno stanovanje, stanarina)	
	Doba vsega službovanja po letih, mesecih in dneh, in sicer ves vštevni službeni čas v državni oblastni službi itd.	
Sorodstvo in svaštvo z drugimi oblastnimi uslužbenci		
Uradni pohvalni dekreti		
Disciplinske kazni		
Ljubljanska oblastna skupščina v Ljubljani, dne 12. maja 1927.; št. 279.
Tajnik:	Predsednik:
J. Majeršič s. r.	dr. M. Natlačen s. r.
To oblastno uredbo razglašam na podstavi člena 66. zakona o oblastni in sreski samoupravi.
V Ljubljani, dne 14. junija 1927.; S. št. 2249.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Fran Vodopivec s. r.
Na podstavi členov 64., 82. in 132. zakona o oblastni in sreski samoupravi je sklenila ljubljanska oblastna skupščina v V. seji z dne 22. decembra 1927. II. zasedanja naslednjo
Uredbo,
s katero se izpreminja uredba glede službene pragmatike za nameščence ljubljanskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi.*
A.	V § 40. uredbe glede službene pragmatike za nameščence ljubljanskega oblastnega odbora in zavodov, ki so v njegovi upravi, se črtajo:
v odstavku I./4. besede: «navedene, v pokojnino vštevne» in «v pokojnino nevštevna»;
v odstavku I./5. besede: «prav tako v pokojnino nevštevna»;
v odstavku II./4. besede: «navedene, v pokojnino vštevne»;
v odstavku II./5. besede: «prav tako v pokojnino nevštevna»;
v odstavku IIL/3. besede: «navedene, v pokojnino vštevne», «v pokojnino nevštevna» in «prav tako v pokojnino nevštevna».
B.	V § 78. se vstavlja v prvi odstavek za besedama; «aktivitetnih prejemkov» besedilo: «(§ 40.),
* Razglašena v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti» z dne 13. februarja 1928., št. 39/14.
vendar tako, da prejemajo popolno rodbinsko doklado, ne glede na število službenih let, seveda z omejitvami (§§ 42. in 43.) te službene pragmatike».
Ljubljanska oblastna skupščina v Ljubljani,
dne 25. januarja 1928.; št. 594.
Tajnik:	Predsednik:
J. Majeršič s. r.	dr. M. Natlačen s. r.
*
To oblastno uredbo razglašam na podstavi člena 66. zakona o oblastni in sreski samoupravi.
VLjubljani, dne 8. februarja 1928.; S. št. 597.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Fran Vodopivec s. r.
Slovanska knjižnica
6K M
B 1993

I

COBISS o
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (predstavnik Miroslav Ambrožič).