t Poitefna plačana ▼ gotovini. UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDOJMVA ULICA & —OLDuN: Sl-M» A-tt, U-M» U-ft te M. —Izhaja fMk dam opoldne. Mesečna naročnina L, Za inozemstvo: 1520 L. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa oglase is Kraljevine Italije ta tnosaiiistva tona O0NGESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana ed UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO afera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Azioni delle artiglierie in Martnarica Altsi mezzi corazzati nemiri distruitti — IZ vellvofi abbat-tuti — BcmbanSamento notiurno di Mana Matntii II Quaj-tiere GenoraJe delle Forze Arma- te eomunira in dat a dl S dicembre il »e-gupnte bollcttino di guerra n. 549: In M2.rmaxir*.» I combattimcntl sono pro-•egniti nonostante il niiilicmpo con carat-tere localc- A Tobruk attivlta di artiglleria e azioni di nostri repa rti avanz-.ti. Nella zona eeažrale, qua2che scontro con distruzione di mezri mnilfl c:i abbuiti-mcnto di nn apparecchio brit m ril co da par-te doli ar! ;t^Iieria contraerea. Sul frcnte di Sr!h:m tiri dell'avvorsario contro la cinta fnrtii-cata di Bardia sono stati controbhattuti. La contraerea de'la piazznforte ha fatto preoipitare in fiamme fin vclivolo nemico. Da ultrriori Hl 111 lamfti risnlta che i no*,tri difcnsori del caposaUo di Sidl Omer hanno distrutto ajfli ing-leai 1? curi ar mati, 5 autoblinde e 20 automezzi. Aeroplani britannlci hanno lancinto bombe s u Bengasft, Derna e ml tre locahta dtlla Cironaica. Uno di essi colpito ha do-vuto atterrare, renuipagjrio A stato fatto prigionicro. Un altro e stato abbattut« a .Derna da Ha dlfesa contraerea. La n ostra caecia ha abbattuto In ooru-battlmenti aeret cinque velivoli e queI1a tedesca due. Durante azione notturna suila zona di guerra di Marsa Matrueb un aeroo da caccia nemico e stato abbattuto dai nostri velivoli da bom barda men t o. Gli ufficiali capi oqulpaggio degll aero-slluranti che hanno affotndato rincroel-ito-re nemico, di oni al boilettlno di ieri sono il capttano Giulio Marini e i sottotenentl Allgi Strani e Giaseppe Coei. S^^^l Sv ^ rialni uspehi pred Moskvo Uničeni sovjetski tanlti — Sovjetska transportna ladja nasedla r?n mina — Avstralska križarka ?iSydney" pedlegla nemšiM pom&žvtl križarki — Uspehi v severni Afriki rešil ter je dosegel avstralsko obalo. Pomožna križarka »Cormoran« jo pri križarjenju na daljnih morjih potopila pod poveljstvom svojega junaškega poveljnika veliko število sovražnih trgovskih ladij. V severni AfrJki so bile južnovzhodno od Tobruka obkoljene britanske sile (većina neke novozelandske divizije) deloma uničene, deloma ujete. Ec-cfga!2i2aclj2 raske Snšns&if @ nemsg2Ča Budimpešta, 3. dec. s. Angleška trditve, piše ?-Esti Ujsagc, glede možnosti reoira-nizacije sovjetska vojske ln nadal;evanja vojne so izmišljotine, resnična dejstva so drugačna. Sovjetska Rusija bi potrebovala za reorganizacijo svoje industrije za Uralom najmanj 5 iet, kar izključuje, ua bi megli Sovjeti nadaljevati vojno po željah Angležev in Američanov. Sovjetska zveza bi morala imeti za nadaljevanje vojne veliko industrijo, ki bi mogla oskrbovati vojsko, katero bi Angleži radi organizirali za Uralom. Sovjetska vojna indu-str.ja je danes več i del v rokah Nemčije, dočim je v Sibiriji skoraj ni. Treba jo je torej ustvariti in jo eskrbeti s stroji n surovinami. Za vse to pa je potrebno tudi prometno omrež e in razvoj oredukcije v rudnikih in premogovnikih 1 iugih surovin. Iz Hitlerjevega slavnega stana, 4. dec. Vihovno poveljniŠtvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo: Na front; pred Moskvo so priborili napadi oddelkov naše pehote in oklopnih voz, podpirani od močnih oddelkov bojnih in StflUOglavnifa letal, kljub trdovratnemu odporu in krajevnim protinapadom nasprotnika nadaljnje ozemlje. V teh bojih je b"Io včeraj uničenih skupno 20 sovražnih oklopnih vozil. V Finskem zalivu je zadela velika sovjetska transportna ladja na nemško-finsko zaporo z minami in Se potopila. Na morju ob Anci'j; ie bila z bombo hudo poškodovana večja trgovska ladja. V nočj na 3. decembra so bombardirala letala pristaniške naprave na angleški južno-zapadnj obali. V bitki z angleškimi brzimi čolni v Rckavskem prelivu so lat'je za odstranjevanje m-n zadele s topovi sovražne enote. Nasprotnik je n^to prekini] borbo. Pred avstralsko obalo je prišlo do pomorske bitke med nemško pomožno kri-žarko »Cormoran« in avstralsko kr žarko »Sidnrv«. Nemška pomožna križarka pod poveljstvom fregatne^a kapitana Dotmor-ja je porazila in potopila v oborožitvi in brzini močnejšega nasprotnika. Križarka »Sidnev«, ki je imela C330 ton, se je potop'Ia z vso svojo posadko, ki je štela 42 častnikov in 60.1 mornar.ie. Zaradi poškodb, ki jih je dobila v tej bitki, se je morala nemška ladja po *:«nagov;tem bcj»i prepustiti usodi. Velik del posadke se je Fatcpltev avstrsf s!cs ftrižarke Ef?ir~tven uspeh nesnške posnsžnc križarke ki je potopila tudi izm&gc trgovinski li par Kiko v Berlin, 4. dec. s. Poicupitcv ■ i\\41 ■!A n kri-žarke »Svdncv« je nedvomno ena najs:jaj-nejidh cp.zod v sg vikvini ponorsfce \x>j-ne. ker je to uspelo nem k: pomožni kri-žarki »Cormcran«. *C; hbocmk jc br!a nekoć tr<;o\šaska Ladja. Čeprav ni bila posebno mečno obopoieam ne cklepljena, ji je vendar u?if>e!o spraviti na dno morja eno izmed najmodernejših bntaneldli križark. »Svdnev« je biLi dejansko splovljeni iz la-dje si m \-sc načine pri zadevali, da bi jo uničili. SeJaj so cbja pn- t vili 1 seznam ladij, ki jih je ta pomožna križarka potopila, cd njimi so »Antona*. »Bri-ti.-h Unicn«, »Afričan Star«, »Rurvlcchus«, »Agaita« in »Craftsanan«. V preteklem ju-n ju je 'Ledja delovala na področju med Cev Ionom in Sumatro. Tam je potopila parnika »Felecrt« n »Marcbo«. Ob koncu septembra je potopila še gr^ko ladjo »Gcm-b.vor*« je razvijala, brzino 23.5 milj na uro. Oborožena je bila z 8 topovi po 152 mm in z 8 po 102 mm. Imela je tudi celo vrsto protiletalskih topov in strojnic ter 8 cevi za torpede. Na ladji sta bila dva katapulta za letala. Motorji so razvijali moč 72.000 konjskih siL Nemški tisk z navdušenjem komentira junaško dejanje nermke pomožne krlžsrke. V Berlinu poudarjajo, da se je »Svdnev« potopila z vso svojo posadko vred, medtem ko jc »Cormorana bila s-Icct močno poškodovana in se je pozneje potopaia, a se je njena posadka lahko rešila na avstralsko obalo. Nova albanska vlada Dosedanja vlada je uspešno dovršila svojo nalogo — Novi predsednik vlade je senator M«istafa Mertika Kraja Tirana, 4. dec. s. Ministrski predsednik je bil v spremstvu članov vlade sprejet pri kraljevem namestniku, kateremu je podal ostavko svoje vlade, ker je izpolnil misijo, ki ji je bila poverjena pred dvemi leti in po!. Kraljev namestnik se je senatorju Verlaciju in članom vlade zahvalil za delo. ki so ga opravili za državo v :zTed-no težkih okoliščinah in sredi vojne, ki se je končala z osvoboditvijo in priključitvijo obsc/ne^a ozemlja, ki je bilo doslej ločeno od d r imovin e. Kraljevi namestnk je sestavil novo vlado in poveril predsedstvo senatorju Musta-fi Mer!:ku Km ji, ki je prevzel tudi notranje nvnistrstvo. V ostalem je vlada takole sestavljena: Minister in tajnik albanske fašistične stranke Jup Kazasi, ministri za pravosodje Hasctn Dosti, za javna deTa Ilias A guši, za ljudsko kulturo in prosvo-to Dimitrij BeiaLL za narodno gospodar-Fuat Dibnv m mmkajm* daiate Ta» hir Shtvlla m za finance Suk Gurakuqirk>, podtajnik v notranjem ministrstvu pa Gkm-m arka j. CIani nove Vlade so bib že zapriseženi. Senator Mustafa Morilka Kruja je bil med glavnimi organizatorji narodne revolucije proti timkemu gospostvu in se je osebno udeležil borb v Kruji ter ob reki Mati leta 1912. Povratek N< in Italijanov iz Afganistana Sofija, 4. dec. s. Včeraj zjutraj je dospelo na bolgarsko mejo iz Turčije 150 nemških državljanov, ki so jih Angleži brez razloga izgnali iz Afganistana. Skupina se je odpeljala s posebnim vlakom preko ILu-munije v Nemčijo. Danes pričakujejo ▼ obmejnem Svitengradu 25 Italijanskih državljanov, ki so predstavljali celotno Italijansko kolonijo t Afganlatazm. V Batijo Topniški ogenj v Marmariki Nadalinfa sovražna oklopna vozila uničena — 12 letal sestreljenih Nočno bombardiran je Marsa Matruha Glavni stan Italijanskih Oboroženih SO Je objava S. ili 11 naslednje vojno po- ročilo it. 549: Borbe v Marmariki se navzlic slabemu vremenu nadaljujejo v krajevnem obsegu. Pri Tobruku delovanje topništva in posamezne akcije naših prednjih oddelkov. Na osrednjem področju nekaj spopadov, kj so imeli za posledico uničenje sovražnih mehaniziranih sredstev ter sestrelitev britanskega letala po našem protiletalskem topništvu. Na bojišču pri Sol um n streljanje sovražnika proti utrjenemu pasu pri Bardiji. Na strele Je bilo odgovorjeno. JrTrotUetalsko topništvo trdnjave je sestrelilo sovražno letalo, ki se je v zraku vnelo. Iz nadaljnjih ugotovitev je razvidno, da so naši bramlei posadke pri Sidl Omar Ju uničili Angležem 17 tankov, 5 oklopnih avtomobilov ln 20 drugih motornih vozil. Angie&ka letala so metala bombe na Bengazi, Demo in drage kraje v Cirenaiki. Eno Izmed njih je bilo zadeto in je moralo pristati, posadka pa je bila zajeta. Drugo letalo je nase protiletalsko topništvo sestrelilo v Dem i. Naši lovci so v borbah v zraku sestrelili pet sovražnih letal, nemški lovci pa dve. Med nočnim poletom nad področje pri Marsa Matruhu so naši bombniki sestrelili sovražno lovsko letalo. Poveljniki posadk torpednih letal, ki so potopili sovražno križarko, o čemer je bilo govora v včerajšnjem poročilu, so bili oli-cirji-piloti: kapitan Giulio Marini ter podporočnika Aligi Strani in Giuseppe Coei. Uspešna borba osnih sil Z mMimariškega bojišča, 4. dec. V značaju borb na marmariškem bojišču sc zadnje dni ni nič spremenilo. Položaja trenutno e« ni megoče točno in jasmo obeležiti. Z gotovostjo pa se lahko reče, da angleški napadi nimajo več one sile kakor ob pričetku bitke in da je tudi naglica operacij znatno popustila. Javno ;e, da se po dneh hud-ih apopocfcjv kažejo prve posledice znatn;h izgub in povečanih težav, naraslih zaradi pomanjkanja živeža, pogonskih sredstev, streliva m drugih nujnih potrebščin. Sile osi sc v vsakem primeru še nadalje pogumno bore in nenck^ma oJbijajo vse sovražne napade ter prizadevajo nasprot-nku vedno nove izgube. Na osrednjem sektorju so do egle znaten uspeh. V zadnjih 48 urah so -zvedle važno bojno operacijo. Pri tem sc .*c število angleških ujet-n'kov zelo povečalo in tudi vojni plen jc bil cgro.Tiein. Operacije italijanskih in nemških Ietal-skih sil se neumorno nadaljujejo, tako da pripado letasakim silam velik delež pri u p.hih, ki j4h dosežejo s*Je na kopnem. Si; d p: ne r>on~bnikoA- *o znova bombardirale zbirajožc f?_križne čete in motorizirana sredstva. Mnog;> mn^rmlh vozil je bilo uničenih. Drage skupne letal jo z uspehom h'.^rr.ocrd;xa:e sovražna skladišča, od j katerih j h jc mnogo zgoreio in eksplodiralo. Izkazalo se je naknadno, da so italijanski lovci 1. decembra dejansko sestrelili 13 ticvražnih letal, več drugih pa hudo po'ko-dovali. Spričo tega se je itevilo tega dne uničenih angleških aparatov dvignilo na 17. Protiletalsko topništvo v D^rni je v noči na torek sestrelilo neko nadaljnje angleško letalo. Pa tudi lovcem je uspelo pripraviti neki angleški aparat, da je pristal v Ci-renainkem Džebciu. Njegova posadka je bila ujeta. Zmaga duha nad gmoto Madrid, 4. dec. s. Španski tisk kaže ne-nehoma največje zanimanje za marmari-ško bitko. Listi ugotavljajo, da doslej ni bil dosežen nikak konkreten rezultat z angleške strani, pa čeprav so angažirali v tej vojni ogromna sredstva in tvegali velike izgube in škodo. »Informaciones« se vprašuje, čemu se demokratske in posebno londonska radijska postaja v prvih dneh bitke toliko govoričile o ofenzivi in se tako samozavestno izražale o neizbežni zmagi. Angleži so še tik pred ofenzivo oja-čili svoje že znatne sile z večjim kontingentom ameriških tankov. Bili so prepričani, da bodo s to silo prodrli vzdolž severne afriške obale vse do Atlanskega oceana. V svojih računih pa so se ušteli, ker so premalo ocenili moč nasprotnika, ki sicer nima na razpolago toliko bojnih sredstev, a ga zato navdaja silen borbeni duh, inteligenca, sposobnost in navdušenje. Na te čudovite vojaške vrline so naletela angleške sile, ki so imele sicer mnogo jekla, a malo duha. Znova je zmagal duh nad gmoto, tako da so morali biti sami Angleži in Američani presenečeni. Posebno velja to za poslednje, ki smatrajo vojno za nič drugega kakor za borzno operacijo, ki jo je z zadostnimi dobavami orožja zlahka mogoče uspešno dovršiti. Ameriško priznanje braniteljem Gondar]a iYeu> Vorfc, 4. dec. s. »Nc\v Yo**k Times« komentirajo junaške b*~rbe gondarsikih bra-nitcljcv in pravijo: Obramba obleganega Gondarja je postala za Italijo simbol junaštva. Gondarska gamizija je v borbi proti scvrairii premoči, ki je v njej vztrajala kljub izčrpanim zalogam orožja in živeža, podala nov svetel dokaz poguma italijanskega vojaka. »\Vash:ngton Star« je prav teko objavil članek o italijanski kolonialni zgodovini v vzhodni Afriki in še posebej o etiopski vojni. Priznati je *reba vse, pravi list, kar so Italijani storili v Etiopiji. Gradili so ceste, bolnišnice in šole. Pričeli so izvajati obširen program socialnih reform in domače prebivalstvo je že pričelo upati, da se mu ofocta .splošno blagostanje. Izolirani branitelji Gcmdiirja so se junaško branili in sami sovražniki so priznaJli njihov pogum. V polni mori in častno so izpolnili nalogo, ki jim je bila poverjena. Visoki letalski častniki pri Duceju Rim, 4. dec. s. Ducc jc včeraj sprejel na poslovilni razgovor generala Liorto, kateremu je izrazil svojo toplo smpatijo spričo dela. ki ga je opravil v miru in vojnt v raznih oddelkih letalskih sil, ki so bitli pod njegovim poveljstvom. Nato je sprejel gcncralia Urbanija, ki je bil dve leti Sef kao'ncta letališkega ministrstva. Pohvalili je de!o, ki ga je na tem mestu opravil. General Urbani bo te dni sprejel poveljstvo neke večje letalske skupine. Končno je EKice sprejel polkovnika Case-1 ra, ki je bil imenovan za novega šefa kabi-I nota letalskega ministrstva. ¥@ vznemirjenje na zapadu Tokrat zaradi sestanka v Saint Florentln Vergignyu Ugotovitve MarceDea Deata Berlin, 4. dec. u. Sestanek v Saint Flo-rentin Vergignvu je silno vznemiril angleške in ameriške službene kroge. Vznemirjeni so bili predvsem zaradi tega, ker je prišel Goring na sestanek s celo vrsto vojaških sodelavcev. Spričo te okoliščine je nastala cela vrsta hipotez in kombinacij, ki so ena bolje fantastična od druge. Očitno ne vedo ali pa nočejo vedeti, da nemški maršal ni samo vrhovni poveljnik nemških letalskih sil, marveč tudi med najbližjimi političnimi sot rudnik i Hitlerja. Hipoteze in kombinacije pa imajo seveda tudi svoj poeebni namen. Vzporedno s političnim sestankom Gbringa in Petaina je namreč »Chicago Tribune«, ki je last mornariškega ministra polkovnika Knoxa, smatra le za potrebno objaviti nekaj podatkov o novih ameriških letalskih in pomorskih oporiščih na vzhodni polobli. Taka oporišča naj bi se zgradila v Liberiji, v Bathurstu, torej blizu Dakarja, pa tudi na Rdečem morju, konkretno v Masaui. Roosevelt se Še ni prepričal, da s političnim tolovajstvom na osnovi groženj, izsiljevanj in nasilja ne doseže nikakega ugodnega učinka, marveč lahko povzroči baš nasprotne rezultate, kakor pa se jih nadeja. Nikakor ni prenagljena sodba, da je sramotni pritisk, ki se je nekaj časa izvajal na Vichy, pripravil tamkajšnje dr- žavnike baš nasprotno do tega, da se je francoska politika še bolj orientirala v evropskem smislu, kakor je to ugotovil v svojem zadnjem govoru tudi nemški zunanji minister von Ribbentrop. Kar se tiče dolgega razgovora v Saint Florentin Vergignvu, iz razumljivih razlogov ni dobiti podrobnih podatkov. Lahko pa se reče, da je razgovor potekel v ozračju iskrene prisrčnosti in da so bila obravnavana važna vprašanja, ki se tičejo Nemčije in Francije. Tukajšnji krogi opozarjajo na pomembno okoliščino, da je namreč do sestanka prišlo kmalu po zgodovinskem državniškem zborovanju v Berlinu. Ni tajna, da so službeni krogi v Vi-chvju pokazali posebno zanimanje za berlinski sestanek. Zavedli so se dvojne nevarnosti, ki grozi kontinentu s stepe in z oceana, svetovnega boljševizma in angleškega ter ameriškega imperializma. Znani francoski publicist Marcelle Deat je takoj izvajal potrebne konsekvence in ugotovil: »Nujno je potrebno, da se organizira aktivna obramba kolonialnega imperija proti Britancem, ki se ga hočejo polastiti, da bi tako nadomestili teritorialne izgube, na katere so morali pristati v prid Zedinjenim državam zaradi svoje zveze z njimi. — (Piccolo) Pogajanja v Washingtonu Izjave japonskih diplomatov o možnosti diplomatske ditve Uaahingtoa, 4. dec. u. Japonska zastopnika Kurusu in Normira sta se v ameriškem zunanjem ministrstvu sestala s državnim podtajnikom Sumnerjem VVellesom. Normira je posneje izjavil, da >Japonska posveča pozorno proučuje sleherno plat položaja in da bo sele nato odgovorila na noto Zel in jenih držav v osnovnih načelih ameriške politike na Daljnem vzhodu«. Oba japonska diplomata sta potrdila, da se japonski formami odgovor v Tokiu Se sestavlja. Normira je Se dejal, da se Japonska teli, če le mogoče, izogniti vojni, pa da ni razlogov, spričo katerih ne bi bilo mogoče po diplomatski poti resiti sedanjih spornih vprašanj. Razgovor, ki sta ga imela Kurusu in Nomura s Sumnerjem WeDosom, je trajal 35 minut. Takoj po odhodu is zunanjega ministrstva je Nomura novinarjem dejal: »On je govoril, miiva poalusaiac. ska precizirala svoje stališče glede na noto, ki jo je poslal Hull pretekli teden japonski vladi. Medtem je Roosevelt v Beli hiši sklical tako zvani »vojni kabinet«. Na seji so bili vojni minister Stimpson, mornariški minister Knox ter državni podtajnik Sumner Welles. Sestanka se Cordell Hull ni udeležil. Na seji so proučili obči položaj na Daljnem vzhodu. Angleži se izogibajo šanghaja nizozemske ladje prišle v roke Japoncem v primeru, da bi zares izbruhnila vojna na Daljnem vzhodu. Poveljnik avstralskih čet na Srednjem vzhodu general Blamev, ki je v ponedeljek prispel v Singapore, je v posenbi izjavi novinarjem svaril pred iluzijo, da bi mogla ameriška intervencija na Daljnem vzhodu dovesti do lahke in nagle zmage demokracij. Skrbi avstralske vlade VVashington, 4. dec. s. Li^ti objavljajo vest iz Camberre. da so avstralski vladni krogi zelo v skrbeh zaradi najnovejšega razvoja položaja na Tihem oceanu. Avstralska vlada je imela izredno sejo, s katere je britanski vladi poslala posebno poslanico, v kateri je obeležila svoje stališče glede položaja. Na seji člani vlade niso prikrivali svoje bojazni za položaj Avstralije. Ministrski predsednik Curtin je izjavil, da so bile avstralske letalske in pomorske sile znatno ojačene in da je treba smatrati, da je Avstralija že v popolni vojni pripravljenosti. Za danes je bila napovedana nova seja vlade, ki bo v Melbour-mi. Japonci pripravljeni braniti Taj VVashington, 4. dec. u. Nevtralne vesti iz Daljnega vzho.la kažejo, da namerava japonska mornarica v primeru japonske akcije proti Taju zavzeti polotok Kra, da bi si tam uredila pomorsko oporišče. V Bang-koku se je izvedelo, da nameravajo Japonci zahtevati od Taja, da bi jim v celoti poveril vojaško obrambo dežele. čilska obrambna politika Sant-ago da Chile, 4. dec. u. Huda napetost, ki vlada v odnosa jih me 1 Japonsko in Ameriko, je prišla do izraza tudi na seji čilske vlade, ki so se je udeležili tudi vrhovni poveljiki oboroženih sil. Na seji so sklenili izdati vrsto odločnih ukrepov za zaščito čilske teritorialne integralnosti. Po seji je bil objavljen komunke, ki pravi, da bodo ti ukrepi izdani zaradi vojne v Evropi in napetosti med Japonsko in Ameriko, a v smislu čilske obrambne politike in v skladu s kontinentalno obrambo. 4. dec. u. Vse angleške ladje, ki so na poti v Sanghaj, so prejele nalog, da obidejo luko in se ustavijo v Hongkongu. Podoben nalog so prejele tudi nizozemske ladje, ki so se napotile naravnost v Manilo. To kaže na aHno nervozo angleških oblasti kakor tactt oblasti t Nisoaemski IndiJL la so bili ti ItaUjansko-rumunski trgovinski sporazumi Bukarećta, 4. dec. s. Mešani italijansko-rumunski trgovinski odbor, ki je te dni zasedal v Bukarešti, je zaključil svoje delo. Včeraj so podpisali poseben protokol in vrsto sporazumov, ki se nanašajo na trgovinski promet med Italijo in Rumunijo za dobo do konca septembra 1942. S sklenjenimi sporazumi se bo trgovinski promet med obema državama v okviru sedanjega položaja čimbolj razvil. Rumunija bo Italiji dobavljala petrolej in derivate, nadalje kmetske pridelke, predvsem žito in koruzo, krmo in les in se nekaj drugih surovin. Italija pa bo izvažala v Rumunijo tekstilne proizvode ter izdelke mehanske, kemijske in farmaceutske industrije. Rešena so bila Stran 1 »SLOTKlf SKI KAEOD€,«ttrt«k, 4. decembra 1041-XX. «tev. 280 Kakršna setev, takšna žetev Mitelite na potrebno zel« ajadi, ki jih priporoča irtenjarmelj. profesor matematike in fizike, Boris Zidarlč, dijak. Franc Tomšič, •odvetnik, dr. Anton Ščuka, agra-rec, Viktor Sosič, dijak. dr. Teodor Sardoč, zobozdravnik, dr. Venčeslav Tu ta. absolvent diplomatske viroke šole. profesor Josip Kosovel, Štefan Lovrcnčlč, bančni ravnatelj, dr. An^el Kukanja, sodni pripravnik. Roman Pahor, zavarovalniški zastopnik, Andrej čok, posestnik, Slavko glavič, I/advik Sturm, dijak, Joein Valentinčlč, dijak iz Tolmina, Vladimir Mangoč. Anton BabiČ, dijaka, Molan Bolčič, nameščenec, Radivoj Robič, dijak, Alojzij Stare, Karel Stefančič, industrijski strokovnjak, dr. Anton Danijel, zdravnik, dr. Stanko Vuk, dr. Avgust Sfilisroj, pravnik, Josip Tomažič, dijak. Alo;z Budin, uradnik, Anton Abrara elektrarniški nameščenec, Adolf UrsiČ, trgovec. Bruno Stanič, nameščenec, Gvido Vremec, pravni strokovnjak. Srečko Zol, klepar, Leonard Rudolf. Ferdinand Budin, mizar. Albin Dujc, zobotehnik, Vladimir Dominik, trgovski potnik. Ivan Gašper, kmet, Ivan Vata, mizar, Albin Sterli, kmet Ivan Vadnjal, Jakob Semek. Franc Sluga, Jakob Dolenc, Alojz Besednjak, kmetje, Viktor Bobek, pek, Ivan Postojna, mehanik, Franc Udovič, trgovec, Josip TJjčič, kovač, Marija TJrbančIČ. uradnica in Oskar Caramore, mehanik. Ostali obtoženci so pobegnili in jih ob last va še niso izsledila. Prvi je bil na vrsti dr. Steka Po prihodu sodnikov je predsednik posebnega sodišča za obrambo države odvetnik Tringali Casanova otvoril razpravo. Pred pri četkom zasliševanja obtoženca ščuke je advokat Mannassero iz Rima, ki brani obtoženca Sfiligoja, pre 1 lagal, naj bi sod sče kot pričo zaslišalo bivšega jugoslovanskega konzula v Trstu, ki naj bi potrdil ali zanikal, da sta mu bila Sfiligoj in Ščuka v decembru leta 1935. predstavljena. Predsednik je odložil odločitev glede tega po zaslišanju obeh obtožencev. Zaslišan je bil nato dr, Anton ščuka pokojnega Antonla, star 25 let, bivajoč v Trstu. Obtoženec je na 150 straneh zapisnika in v dolgih izpovedih že jasno in natančno v preiskavi osvetlil like in položaje mnogih obtožencev in podal sliko o zločinskem delovanju, zlasti glede odnosov skupine iz Trsta s komunistično in teroristično skupino iz bivše Jugoslavije. V avgustu je poslal pismo preiskovalnemu sodniku, v katerem je prosil, naj ga posije ▼ rimske zapore. Te laj ga niso prepeljali v Rim iz družinskih razlogov. Dne 21. avgusta je tčuka poslal drugo pismo preiskovalnemu sodniku kratke, toda presenetljive vsebine. »Vest ml narekuje, je pisal, da mo- ram umakniti lažne izpoved*, ki sem jih podal v preiskavi. Ob priliki bora natanko povedal, kaj se je v resnici zgodilo in v koliko se tiče moje odgovornosti in odgovornosti ostalih glavnih sokrivcev. Med zaslišanjem se je Ščuka dolgo in zamotano zagovarjal, da bi opravičil prva priznanja, in nato zanikal vse, kar je trdil v prejšnjih izjavah. Njegov zagovor je bil negotov in brez jasne zveze in tudi predse Inik je opozoril Ščuko, da je nekoristno uporabljati nesmiselne fraze. Skušal je prekrcati vse, kar je prej pozitivnega izjavil in se je izdajal skoraj za pomagača pravice. Dr. Ščuka hoče odvrniti od sebe sleherni sum glede sodelovanja in vedenja pri terorističnih dejanjih v Piacenzi in Bolcgni. Leta 1932. so našli v njegovi hiš: štiri fotografije ustreljencev iz Bazovice in to je potrdilo prve sume, da sodeluje tajno v nevarnem terorist čnem pokretu. Vse izjave dr. ščuke pa so bile v nasprotju z dejstvi Prav malo priznava in se skuša predvsem razbremeniti ter pozablja hote imena obtožencev ter prikriva neizpodbitne resnice z banalnimi večkrat razlagami. Prelsednk, ki ga izprašuje, ga dostikrat spravi v protislovja. Ščuka seveda ni vedel, da so drugi krivci, ki jih je sam označil, priznali razna dejanja, ko so bili zaslišani. Njegove sedanje trditve se zde plod njegove lahkomiselnosti. Ko ga je predsedik n. pr. vp.asal, ali je res, da je jetniškj paznik Cigu ta omogočal izmenjavo informativnih listkov med raznimi obtoženci, ko so bili v tržaških zaporih, je Ščuka to gladko zanikal. Ni vedel, da je Cigu ta, ki je bil zasačen, že priznal in bdi eksemplarično kaznovan. To je bil eien izmed posameznih rezultatov zasliševanja, v katerem se je dokazala nevero-dostojnost Ščuke v sedanjih izjavah. Nato je bila dolga razprava o raznih odnosih, ki jih je imel Ščuka z celicami iredenta Učne organizacije. Obtoženec danes zanika sleherno sodelovanje in skuša pozabiti na vodilno sled o svoji lastni dogovornosti in krivdi ter o krivdi ostalih obtožencev. Iz zasliševanja pa sledi, da je Muka bil član slovenske šolske organizacije in da je bila njegova lisa odprta vsakemu Slovencu, kakor je sam poudaril, ki se je čutil resnično Slovenca. Celo a nekakim ponosom je sprejel na znanje predsednikovo izjavo, da je bil nekakšna privlačna sila, da bi poudaril svojo osebo. Izjavil je, da Je spoznal prof. Kosovela leta 1937., ko sta bila oba člana mladinske organizacije »NieoJo Totnma-seoc in izjavlja, da vzdržuje s Kosovelom prijateljske odnose. V neki zasebni Šoli v Trstu so bili tečaji slovenskega jezika, pri katerih je ščuka negibno sodeloval, ftola pa je služila samo za kritje iredentr stične propagande v obliki predavanj in zborovanj. Celo sport je bil v službi tega iredentlstič-nega gibanja. Ščuka in ostali so nenadoma postali navdušeni srn kolesarski M planinski sport. Na nestevilnlh izletih v gore so zbirali seml jepieae Hi topografske poduki jaft duška svojim Mejam, ter lomil vanja. Dokazano je tud?, da je Ščuka že prej potoval v Milan. Obtoženec to odločno zanika ter se je vračal v Milan ob času velesejma, da izvede kočljivo naloženo mu nalogo. V Milanu bi se moral sestati z železničarjem čokom, ki naj bi pridobil še druge železničarje, da bd se izvedli atentati na železniške proge med transporti čet, zaradi predvidene mobilizacije po vstopu Italije v vojno. Načrt je bil tak, da bi položili v ležišča vagonov snovi, ki razjedajo, katere bd uničile kolesa in povzroč.le nesrečo. Kakor kaže, Cok ni hotel sodelovati pri tem nevarnem delu, tako da so kasneje o njem zaničujoče govorili. Vse to je Ščuka priznal v preiskavi in tudi v svoj h me-morialih. Danes vse to kategorično zanika. Pravi, da se ni sestal s Sfiiigojem, članom organizacije, čeprav je moral priznati, da je večkrat odšel v Gorico. Vedel je, da j2 imel Sf ligoj v Gorici tesne stike s slovenskimi dijaki. Vztraja pri besedi 2 stiki«, toda noče podrobno obrazložiti njih naravo. Ob obletnici jugoslovanskega Ze din jenja dne 1. decembra 1939. je ščuka po lastnih izpovedih med preiskavo o'.šel k jug slovanskemu konzulu v Trstu, da bi se mu poklonil kot vodja dija&kega gibanja v pokrajini. Ob isti priliki je Sfiligoj dal jugoslovanskemu konzulu informacije o zbiranju italijanskih čet, okrog Vipave in glede domnevanj, da bodo prišli v kratkem močni kontingenti čet v Julijsko Benečijo, da bi bili odposlani proti Jugoslaviji, Rusiji in Rumuniji. Ščuka je vse to zanikal in tudi Sfiligoj, ki se je oglasil k besedi, je zanikal to dejstvo. Sfiligoj izjavlja, da je bil pri jugoslovanskemu konzulu samo enkrat in sicer 1. februarja 1910, zaradi potnega 1 sta, Ja bi potoval v Ljubljano in obiskal obolelo sestra Nato js bil zaslišan dentist Teodor Sardoč. Izjavil je, da je prišel v januarju 1926 v Trst, kjer je v svojem poklicu zelo uspeval. Zanika, da bi bil eden izmed najbolj delavnih propagandnih šefov in pravi, da je bil leta 1928. poslan v konfinacijo zaradi politične delavnosti. Izjavlja, da ne ve o razlogu tega ukrepa. Misli, da je bilo tako odrejeno v zvezi s umorom nekega vojaka v tem času. Vrnil se je v Trst leta 1934. In je otvoril zobarsko delavnico. Zopet je navezal stike s svojimi prijatelji, od katerih so mnogi med sedanjimi obtoženci. Zanika, da bi bili ti njegovi prijatelji dani protiitalijanske propagandno organizacije. Spoznal je dr, Ščuko leta 1934. Zanika, da bi odšel na Jesenice, da bi se sestal s pobeglim Rejo. Priznava svojo prijateljske odnose ■ dr. Ku-kanio, zanika pa, da U predstavljal se Ku-kanio neaaupljtvo strujo v organizaciji. Ničesar ne ve gle le nadzorstva fondov, ki so pri«! m Jugoslavije. Bil je v planinski koči nad Klano, toda zanika, da M kaj vedel glede poskusov sabotaž« v Škodo Železnice. Na vrsto Je nato prišel obtoženec dr. Ven-čealav Tuta, Id priznava, da je bil is političnih razlogov tri leta interniran. Kakor ostali obtoženci, t»dl on zanika sleherno sodelovanje pri dejanjih, ki so navedena v obtoandci. Zanika tildi, da U odšel v Milan in Si tam nabavil eksplozivna sredstva. Njegovo delovanje obstoja, Je izjavil, elino v vedenju očetovega podjetja m Je zaradi tega često potoval, toda potovanja so bila samo samo predsednik neke družbe s kulturnimi cilji. Spoznal m je a prof. Oermeljem na nekem predavanju, ki ga Je imel prof. Cer-melj v krožku. Prela val Js o Primorski. Izpoveduje, da Je prišel v Trst, da bi dobil denar od Ščuke in Sossija m da bi se udeležil sestanka v Cezsoči, ko naj hi bile izdane važne Informacije glede slovenske manjšine v Julijski Benečiji. Obtoženec izjavlja, da se je na sestanku govorilo tudi o morebitni vojni med Italijo in Jugoslavijo m da se je treba zaradi tega pripraviti. Ni se govorilo o neki peti koloni. Potrjuje, da mu je pobegli obtoženec Zela zagotovil, da mu-bo nekaj ob pravem času poslal. Zidarlč izjavi, da se je v pogovorih z obtožencem Sossijem in Ščuko posluževal nekega gesla. Skupno s tema dvema je o Išel v Beograd, kjer je prišel v stik 8 jugoslovanskim kapetanom nekim Kreizem. Odvetik Franc Tončič, ki je bil zaslišan, nato izjavi, da je poslal Duceju dolgo spomenico, v kateri zatrjuje svojo nedolžnost in zanika, da bi bil član slovenske politične organizacije, ki je sovražna Italiji. Zaslišana sta bila se obtoženca prof. Josip Kosovel in ravnatelj hranilnice Štefan Lovrenčič, ki sta oba zanikala sodelovanje v protidržavni organizaciji. ■ I Viktor Meden | Ljubljana, 4. decembra Nedavno je naše gospoda-stvo izgubilo enega svojih najodličnejših zastopnikov in delavcev. Andre«a Šarabona, a še preden smo mogli to izguoo dovolj oceniti, je smrt posegla zopet med naše gospodarstvenike. Popoldne bomo spremili na zadnji poti ve-letrgovca Viktorja Medena; z Žal ga bodo prepeljali v njegov rojstni kraj v Cerknici, kjer bo pokopan iutri. Viktor Meden je bil človek žilave delavnosti in prave trgovske nadarjenosti. Kmalu fce je povzpel na socialni lestvici in rto-pil med naše prve gospodarstvenike. V začetku je vodil v Ljubljani trgovino »Le-Stkovec in Meden« na Jurčičevem trgu, pozneje je pa stopil na čelo Rosnerjevc ve-ležganjarne. Posvetil se je tudi lesni trgovini in njegovo podjetje &i je kmalu pridobilo velik ugled. Njegove sposobnosti se« se dobro uveljavile tudi v našem bančništvu. Kakor so ga znali ceniti njegovi stanovski tovariši trgovci, tako ai je prkiobil ugled tudi med bančniki, zato je pa rudi zavzemal tu in tam \odi!na mesta. Tako je nekaj časa predsedoval Trgovski banki, bS je podpredsednik Ljubljanske kreditne banke in svetnik ljubljanske borze. Zadnje čase je Viktor Meden predsedoval Združenju trgovcev in goatilničarjev Ljubljansike pokrajine. Tudi v te; organizaciji so se pokazale njegove odlične organi-zaitorake sposobnosti. Pokojni pa ni užival le ugleda kot gospodar «tvenik; spotšt ovali so ga vsi, ki so ga poznali, tudi kot človeka: bil je značajem mc?ž plemenitega srca. — Za njim žaluje rodbina in številni prijatelji. Vsom iskreno sožalje! Mraz Je malo popustil Ljubljana, 4. decembre. Včeraj proti večeru se je pooblačilo in začeli smo se tolažiti, da bo postalo, zooet topleje, zlasti še ko je ob solnčnem zahodu zc gorelo skoraj vse nebo, tudi na vzhodni polovici. Tako lepe zarje nismo že dote o videli. Ko nebo tako silno žari zvečer, se navadno obeta južno vreme. Vendar se je ponoči zopet zjasnilo, kljub temu ;e pa bilo davi malo toplje. Ob 7. je kazal toplomer na Kongresnem trgu —4.5°, a pozneje je temperatura še padala, tako da današnja minimalna temperatura znaša —5.4o. Najvišja temperatura je znašala včeraj -t 0.4°. Nato je bil zaslišan dijak Boris Zidari č, ki je izjavil, da Je prebival v Ljubljani iti da Je tU JHf0Sl?.fira FC Wien nad Vienno 4:0 (1:0) kolikor toliko po pričakovanju, pa je veliko presenečenje visok poraz Au-strie, ki je podlegla Admlrl 7:0 (3:0). V Gradcu je premagal domaČi Sturm dunajski FAC 3:0 (2:0). S temi tekmami je bU zaključen jesenski del tekmovanja. Prvakinja Je postala kljub porazu Austria. Prihodnjo nedeljo bodo na Dunaju že naaa-ljevali s prvim pomladanskim kolom. Madžarsko prvenstvo Nedeljsko kolo madžarskega nogometnega prvenstva je prineslo zopet poraz Fe-renevarosu, ki ga je porazil Ujpest 2:6. WMFC je premaga] Iiampart 2:1, AC Kh'ž VSE Szeged 2:1, Kispest Veliki Varadin 1:0 in Szolnok novosadski Ujvidekl 8:0. Neodločene so ostale z 1:1 tekme med Gammo in Dimavagom, Saigotarjanom in Elektromosom in Mavagom in FC Sze-gedom. V nekaj vrstah V t robo j u med izbranimi moštvi rokoborcev Hrvatske, Danske in Nemčije je Nemčija premagala Hrvatsko 7:0, Dansko pa 5:2. Danci so zmagali nad Hrvati 5:2. Nedeljska tekma za prvenstvo koroškega nogometnega okrožja v Kranju med Beljaškim športnim klubom in Kranjem se je končala s porazom slednjega 2:0 (1:0). t KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE V LJUBLJANI naznanja žalostno vest, da je umrl njen dolgoletni predsednik, oziroma član nadzornega odbora, gospod Viktor Meden veleindtsstrijalec Ltd. Zaslužnemu in požrtvovalnemu sodelavcu bomo ohranili časten In hvaležen spomin. Ljubljana, dne 2. decembra 1941. •tov. 280 »9LOTEN8KI HARODt.Mtrit, 4. decembra lt41-XX Stran S Za nad dva milijona hipotečnih posojil V zadnji tretjini novembra Je bilo v zemljiško Število zastavnih pravac za posojila — TmM veliko trg je bU iivahnejfi Ljubljana, 4. decembra. živahnost na denarnem trgu je vse večja. 2e v sredini minulega meseca smo zabeležili čvrsto tendenco, ki se je uveljavljala tudi konec meseca. Večjo živahnost jo zabeležil v zadnji tretjini meseca tudi nepremičninski trg, tako da se je november zal-T - čil z visoko razgibano bilanco. V zat"...J: tretjini novembra je bilo vpisanih v zemljiško knjigo nadaljnih 21 hipotek za vsoto rr 1 800 000 lir. Tako je nad 50 danih posojil v celem mesecu doseglo vsoto okrog 2 milijona lir, kar je glede na nedavno mrtvilo že lep znesek In kaže, da so končno odstranjene vse ovire, ki so onemogočale še pred meseci dotok denarja med interesente. Po precejšnjem številu posojil, ki so glase na nizke vsote, sklepamo, da v mne^ih primerih trenutno ne gre za investicijska posojila, temveč potrebujejo ljudje denar predvsem za vsakdanje potrebe. Kar je bilo v dobrih letih privedenega in spremenjenega v nepremični kapital, se sede j načenja zaradi spremenjenih pogojev življenja. Najvišjn poso-*Ua, dovoljena v zadnji tretjini novembra •o: 230.000, 180.00O. 150.0000* ter 70.000 lir, vsa ostala pa ne presegajo 25.000 lir. Istočasno z najemanjem posajil je konec novembra zelo poraslo tudi plačevanje in brisanje zastavnih pravic. V tem kratkem razdobjtl jo bilo likvidiranih nič manj kakor 38 hipotek za vsoto preko 1 milijona lir. Skupno jo bilo v novembru izbrisanih nad 60 zastavnih pravic, ki so jamčile za znesek nad 1.630.000 lir. Nekatera posestva so se v zadnjem času rešila prav nsoldh bremen. Najvišji na dinarje glaseči se znesek, ki je bil zbrisan, je dosegel 456 000 lir; slede mu 100 000. 95.000, 60.000 38.000 lir Itd. že večkrat smo omenili, da se sedaj »čistijo« posestva tudi prav starih dolgov in reporter zasledi pri pregledovanju posojila, ki so bila dovoljena pred 50 in 60 leti. Tedaj so zneski kakor 1200 gl pomenili že lepo premoženje. Spremenjeni po zakonitih relacijah v današnjo veljavo pa pomenijo bore malo. Sestra in brat sta 1. 1912 dobila kot odpravnino za svoje dedne terjatve po 400 Kr in se oba s tem zneskom vpisala na očetovino, dedič pa se jima je obvezal Izplačati denar, ko mu bo mogoče. S 400 Kr. je bilo takrat mogoče že precej kupiti, kaj pa pomenja ta vsota, ki je bila te dni zbrisana kot plačana danes, vemo takoj, Ce pomlatimo, koliko je mogoče kupiti za 38 lir. Na nepremičninskem trgu je bilo pretekli mesec prodanih nad 40 parcel, deloma s hišami in gospodarskimi poslopji, večinoma pa kot gradbena tla ali pa semljs za obdelovanje. Za nepremičnin« so kupci plačali nad 1,3 milijona lir. V zadnji tretjini je bilo vpisanih tudi nekaj zanimivih kupoprodaj sveta v območju katastrskih občin, ki so sestavni deli obeh ljubljanskih davčnih občin. Med temi naj navedemo naslednje: Melitr. Spale!:, soproga inženirja inpo-sestnica iz Levčeve ulice je prodala fflldi Jcra-lovl, soprogi trgovca v Gajevi ulici travniško parcelo v kat. obč. Vič za 19.000 Ur. Josip OIup, trgovec in posestnik na Starem trgu je prodal Inž. Riku Freverjn, rudniškemu inženirju v Hrastniku, ter Robertu Freycrju, trgovcu z Mlžlčeve ceste del svoje parcele v kat. obč. Poljanskem pr- Tmestju. Parcela meri 286 kv. m. in je bila prodana za 10 545 Mr. Oskar Kosler, veleposestnik v Ortneku je prodal Francu Solanu, posestniku z Ižanske ceste dve parceli v kat. obč. Tomišlju za 1.162.23 lire. France Rihar, posestnik lz Brda-Kosez jo prodal Nini Prelovčevi iz Dalmatinove ulico dve prrceH v Izmeri 2145 kr. m. v davč. obč. Zg. Šiški za 11.400 lir. Ivan in Marija So.ier. posestnika na Brezovici sta prodala Marjanu Mravljetu, posestniku istotam, dve gozdni parceli v izmeri 69 arov ln 35 kv. m v kat. obč. Brezovici za 1710 lir. Ivan KogovSek, posestnik Iz Kam nog o-riške ulice, je prodal Frančiški Bre garje vi. soprogi trgovca s TvrSeve ceste njivsko parcelo v kat. obč. Dravljah. Parcela meri 2947 kv. m, prodana je bila po 20.52 lire kv. m za skupnih 60.472.45 Ure. Fran« Kramar s Bleiweisove ceste je prodal Antonu Benlgarju s Sv. Petra cesto parcelo v kat. obč. Zsr. Šiški v Izmeri 1662 kv. m. za 103.000 lir. Iran Roji na, posestnik in trgovec is Le-podvorsko ulice je prodal Francu Remleti, posestniku ln gostilničarju na Dobrovi, gozdno parcelo v kat. cbč. PcdsmrekI za 10000 lir. Frančiška Debevec s TržaSIcn este, rtr. Jakob Debevec iz Radovljice, Nado B* je- E V (S — »Iz službenega li^ta«. sSluSbeui Ust« za Ljubljansko pokrajino §t. 97. z dne 3. decembra leta 1941-XX. E. P. objavlja naredbi Visokega Komisarja: Določitev časa za zatemnitev In ustanovitev komisije za revizijo in dopolnjevanje cenika zdravil. — Razpisano mesto kontrnlctualne^a lektorja za nemški Jezik. Rektorat Kr. univerze v Ljubljani razpisuje mesto kontrak-tualnega lektorja za nemški jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani. Prošnje je treba vložiti rejkasneje do 10. januarja 1942 na rektoratu. — Umetniki pri poglavniku. Poglavnik dr. Pavellć je sprejel te dni odposlanstvo hrvatskih upodabljajočih umetnikov pod vodstvom sefa od Jelka ze umetnost in literaturo v prosvetnem ministrstvu Slavka Grgoševiča. — NemSke šole na Hrvatskem. S 1. decembrom se je pričel pouk na neruskih realnih gimnazijah v Osijeku in Rumi ter na učiteljišču v Osijeku, ustanovljenih i-a temelju zakona o nemških šolah. Nemške ljudske šole v Virovitici, Djakovu, Vinko v-cih in Indjiji so tudi že odprle svoja vr^ta šolski mladini. Nemška meščanska šola v Zemunu bo otvorjena te dni. — Oddaja starih avtomobilskih pnevmatik ra Hrvatskem. Na Hrvatskem je treba oddati vse stare pnevmatike tvruki Bata v Borovu in sicer po 15 kun Kilogram. Zbiranje in oddajo starih pnevmatik nadzoruje trgovinsko ministrstvo. Tvrdka I>ata je že prej izdelovala avtomobilske pnevmatike in deloma predelovala staro gumo tako, da je jemala pri naroČilih novih pnevmatik v račun stare. Po oddaji starih, pnevmatik bo treba prijaviti vse uporabne pnevmatike. Trgovina z gumo je na Hrvatskem prepovedana in vsak proizvajalec ali uvoznik mora robo, ki jo izdela ali uvozi, takoj prijaviti. — Stari dinarski tanko vel so v Srbiji Je veljavni. Srbska Narodna banka objavlja, da je bil podaljšan rok za naknadno zamenjavo jugoslovenskih bankovcev po 50, 20 in 10 din. Pri podružnicah NB v Kragujevcu in Nišu se bodo zamenjavali ti bankovci do nadaljnega, pri podružnici §abac ter ^ri podcentralan v Obrenovcu, VaJjevu, Kruševcu. Zaječaru. Negotmu, — NemSTko-nrvatsfce bratstvo po orožju. rJcki hrvatski legionar, peliotnJ pcJčasfc-nik, ki se je wn!ii "z vzhodne fronte na bo- •lezcnski dopust, je p sin hvale in pfisOATva o vzornem tovarištvu, ki ga kažejo ueiaŠk! Častniki in vojaki do hrvatskih in do uO-brovoljcev drugih narodnosti. Hrvatski listi, ki pri občujejo to vest, poročajo tudi, da je dotični dobrovoljce izjavil, da so fa nemški generali opetovano informirali o posebnih že! ah legljonarj^v, ki čjl so prav tako izborno opremljeni in preskrbljeni z vsem, kakor nemški vojaki. — Gospodinjski koledar za leto 1812 je v tisku. Izdaja koledarja za pedrečje Ljud-ljanske pokrajine, ki je poleg tega uin**"1 jena na kratko prodajno d>bo. gotovo n< debičkanosna. To je razlog, da moramo naklado omejiti na zagotovljen Kro~; o ;.jemalcev. Zato naprošamo nr.Se gospodi rja, katerim hoče biti Gospodinjski koledar res pravi prijatelj in zanesljiv svetovalec, da ga narocs v knjigarni Tiskovna zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulfca S. (— f Danes ,Veseli teater4 ch ? !?• — Spomini na ola.se Evgeua Sa vojnega. Sarajevska meslna občina rezžirja in popravlja glavno er.rajevsko ulico, ki nosi zdaj ime dr. Ante Paveliča. Ko so delavci začeli podirati zid starega pokopališča pri Alinasini džamiji, so nr.šTi starinsko rabijo in več srebrnih gumbov, ki so verjetno pripadali kakemu rtrtremu jf-rJ?I:errvj borcu. Nekateri so do-.vnevali. da izvirajo H predmeti Iz l. 14*33, ko je sultan Fatlii priredil pohod na Bosno in ko je prav na mestu, kjer je zdaj Alipašina džamija, prišlo do Uili spopadov. Ko so delavci s kopanjem nadaljevali, so prvotno najdbo še izpopolnili. Našli so namreč skupno # grobnico in v njej 10 lobanj, kar pomeni, da je bilo v Issj grobnici pokopanih 10 voj-ščakov. Strokovnjaki. kl so naknadno preiskali najdene stvari, trde, da Izvirajo iz zadnjih desetletij 18. stoletia, ko je Evgcn Savojskl na svojem pohodu skozi Bosno dospel do Sarajeva. Najdene stvari so prenesli v sarajevski muzej, kjer jih bodo natančneje pregledali in neto uvrstili med ostale dragocene zgodovinske najdbe, ki Požarevcu in Ćupriji pa do 10. decembra, j g g sarajevski muzej v vsej blvfil Jugo- — Dobra vinska letina v Hercegovini. Vinska letina v Hercegovini je bila letos dobra. Vinogradniki so pridelali okrog 1400 vagonov grozdja, ki so ga do 80 % porabili za vino. — Italijansko-hrvatska trgovska družba. V Zagrebu je bila ustanovljena italijansko-hrvatska trgovska družba z delniško glav- | nico 2 500 000 kun. — cisti dobiček strojnih tovarn ln livarn v Osijeku. Osiješke strojne tovarne in livarne so imele v letu 1941 čistega dobička 672.232 kun. Od tega so izplačale B% dividende. 239 059 kun so pa prenesle na novi račun. - Druga turneja hrvatskega pevsUega društva »Zvonimir« po NemčijL HrvatS.'fO pevsko društvo ^Zvonimir«, ki je nedavno z velikim uspehom priredilo več koncertov v Nemčiji, se pripravlja na novo turnejo. To pot si je izbralo za svoje nastop? v prvi vrsti večja mesta Ostmarree. — Organizacija mlekarstva na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. Nemške uoravne oblasti se zelo zanimajo tudi za mlekarstvo na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem. V Kranju je bila že otvorjena moderna mlekarna z dne vno kapaciteto 10.000 litrov. Velike mlekarne po nemškem vzorcu bodo v kratkem ustanovljene tudi v Mariboru. Celju. Brežicah. Ptuju, Domžalah. Kamniku ln na Jesenicah. Poleg tega bodo pa razširjene in modernizirane še stare mlekarne tako. rta bo postavljeno vse mlekarstvo ca* Bpodft;^ Sta/efskem tn Gorenjskem na novo. psno^p *iršo podlago. slavij! imel največ ln najbolj dragocenih. — Smrtna kosa med beograjskimi Slovenci. V Beogradu je te dni v častitljivi starosti 81 let umrla nafta rojakinja Jožefa Krebelj iz Maribora. Pokojnico, ki jo je na njeni poslednji poti spremilo ve?lko število naših rojakov, so ookopall na novem beograjskem pokopališču. — Hrvatski bojevniki Iz let 1»14—191S. DruStvo odlikovanih bojevnikov Hrvatov lz let 1914—1918 je te dni obvestilo vse svoje člane, da jih bo 21. decembra sprejel sam poglavnik dr. Ante PavcKČ. Odlikovani hrvatsM bojevniki se bodo zbrali na dan sprejema v Zagrebu ter n^te Z t 7- jaško godbo In zastavo odkorakali na Trg Stjepana Radiča, kjer je PavAčev dvor. DruStvo je v svojem proglasu Izrecno poudarilo, da se Srbi, 2idje ln masoni "svečane povorke ne smejo udeležiti. — Za knjižnico bolnikom a« Mrurglčtil kliniki v Ljubljani so številne ljubljanske knjigarne in tudi zasebniki darovali lepe število knjig in časopisov. Svojo pozornost so tej važni kulturni ustanovi doslej Izkazali: Akademska založba, Bibliofilska založba (g. skad. slikar MIha Malei) pod Turnom 5, Družinski tednik. Finančni svetnik g. Gabrijelčlč Niko, K1cinmsyer ar Bamberg. »Hrame (lastnik g. Anton Ja-neftič). Kulturni oddelek mestne občine ljubljanske. Ljudska knjigarna. Mladinska založba, Modra ptica, Mohorjeva knjigarna, Pisatelj ln novinar Mrzel Ludvik, TTprava »Našega roda*, rtov« žalsfbA, S» vee Is Celja ta Rozina dr. Debevec so odstopili ob parcelaciji Svojega Sveta v kat. obč. Vič mestni občini ljubljanski brezplačno ln bremen prosto ves za ceste potrebni svet v Izmeri 1853 kv. m. ki je bil ocenjen glede na namen odstopa na 300 lir. Ivan In Ivana škafar, posestnika na Cesti v Mestni log sta prodala HI Al usmiljenih sester sv. Vlncendja Pavelskega • Zavetišče sv. Jožefa na Vidov danski cesti v kat. obč. Trnovskem predmestju travniško parcelo v izmeri 13.000 kv. m za 49.400 Ur. Mihael Vrenik lz Iske vasi je prodaj . '■-koslavn sustertlcu ls Rakitne za 57.000 lir v kat. obč. Igu (ISki vasi) dve parceli s hišo it. 17 ln gospodarskim poslopjem. Janko ta Anica Pecnlk, posestnika v Dravljah. sta prodala Franca Požar Ju, posestniku ln sedlarskemu mojstru v Kam-nogoriški ulici dve parceli v kat. obč. Dravljah v Izmeri 3744 kv. m za 14.000 lir. Franc Dolenc, posestnik z Viča. je prodal Vidi Rožnik ovi s Kogejeve ulice njivsko parcelo v kat. obč. Viču. Parcela meri 735 kv. m ln je kupovalka plačala zanjo 9000 Ur. Janez Dovč. posestnik V Sneberjih, in Josip Zaje, posestnik iz Zg. Zadobrove, sta prodala Matildi Zorkovl, soprogi mestnega delavca, lz Zg. Zadobrove dve njivski par-crli v kat. obč. Zg. Zadobrovi v izmeri 2026 kv. m za 1311 lir. Oskar Koslcr, velenosestnik na Ortneku. je predal Janezu Grmeku posestniku v Mateni, gozdno parcelo v Izmeri 13 831 kv. m ln solastnino na potni parceli. Oboje leži v kat. obč. Tomišlju in je bilo prodano za 8360 lir. Andreja Lom bar jeva, zasebni ca s Poljanske ceste, je prodala Celestinl Grošljevi, posestnici ln restavraterki na Poljanski c. travniško parcelo v kat. obč. Karlovškem predmestju za 0500 Ur. Jernej Snčteršič, posestnik s Sp. HruSi-ee pri Dobrunjah, je prodal Antonu Romanc, zasebniku lz Dobrunj. njivsko parcelo v kat. obč. Bizoviku v približni izmeri 2000 kv. m za 13.300 lir. FrančiSk* Debevec, dr. Jakob Debevec, Nada Debevec in Rozina dr. Debevec so prodali Dnhovskemn podpornemu društvu Ljubi lansko škofijo parcelo v kat. obč. Viču v izmeri 682 kv. m za 20.460 lir. rtru^-a, Turistični odbor mestne občine ljub-lanske, direktor pošte g. dr. Tavzes Janko, knjigarnar Anton Turk, nasledniki. Učiteljska knjigarna (Mladinsha matica), oprava »Vrtca«, uprava »žena fn dom«, jivijenje in svet (upravništvo »Jutra«). — Vsem plemenitim darovalcem se v imenu bolnikov lepo zahvaljuje predstojništvo ki-rurgične klirjko v Ljubljani. — Lebedjev — organizator komunizma v ff^bfjl. Iz zanimivega poročila beograj- e-icra »CTovega Vremena« povzemamo, f'1 so to dni v Srbiji odkriU pravega orrrcnN zatorja ččtni§kih ln komunističnih izr>n-dov. Organizator te^ra pokreta .le po iz-i^-vt velikega števila ^nietih črtnjkev in komunistov cvetnik bivšega sovjetskor-n po-bLuSUILM v Beopradu Lebedjev, ki se rdaj f:kriva reUje v zapadri Srbiji. >Novo Vreme« trdi ža Lebrdjeva. da je že v bivši Jufror^vlji Imel v svojih rokah vso komunistična propagando. — 7Btn knblk^v drv brezpk^čno za re-vr?r. Ilrvatt-ko ministrstvo za g-endove in rudnike je za najširom a5ne-še sasrebške medčeiie čansvUo 7500 kubnih metrov drv. ki ;ih tcc'o revežem razdelili brezplačno kot posebno zimsko pcmoč. —- IVlicitarska zadm^a obsojena zaradi vodeneg-a mleka. Tržni oddelek zagTeb-&ks!m mestnega poglavarstva je te dni kaznoval z globo 10.000 kun, v primeru neizterljivosti pa s 30 dni zapora. Mlekarsko zadrugo iz Novih Ciče v — Ribnice na Hrvatskem. Pri preiskavi so namre5 ugoto\*lll, da je mleko te mlekarske za-druqe vsebovalo 25—32«7r vode nad nor-malo. Ce zadruga globe ne bo plačala, bo zaporno k^zen odsedel njen poslovodji Reiner. L^ti dan je bila kaznovana tudi mlekarica Rozalija Bernhardt Iz ZagTeba, ki je prodajala 100% vodeno mleko. Vsakemu litru mleka je namreč primeSala 5e liter vode. — Stari časi se vračalo. Kakor v naših krajih, kjer meščani pri kmetih razno blago zamenjujejo z živiU, je zdaj tudi v Beogradu. Med svetovno vojno je »Slovenski Narod« imel vsak dan po več strani oglasov, kjer so ljudje za meko nudili Čevlje, za mast petrolej, za olje sladkor ln podobno, zdaj pa se ti stari časi vre Čaj o tudi v beograjskih dnevnikih. Trgovina z živili v Beogradu Samem ln zlasti Banatu le namreč za gotovino zdal zelo omejena. Kdor hoče v Banatu dobiti živila, mora prinesti žeblje, petrolej, sladkor aH kaj podobnega. Za 1 k£ raznih žebliev ali za 1 1 petroleja dobite v Banatu i kg lepe svinjske masti, za kavo, čaj In OTUgfl dobrote pa celo več V Banatu zelo u-oštevajo tudi stare oV.eke ln čevlje, vendar pa se Beograjčani ti razumljivih razlogov le s težavo lomijo od njih. — Rasedanjp hrvat^krjra gospodarskega •veta. Pfex3sedn>k hrvatskega gospodarskega sveta Leornrio Grivičič je za prei-fnjo soboto sklical v Zagrebu sejo vseh članov sveta, ki so se na njej zbrali predstavniki celokupnega hrvatskega gospodarstva. Seji, ki so na njej Mi«! b aktbalnih gospodarskih vprašanji Hrvatske, je prtROftvoval tudi hrvatski fi- nančril minister dr. Vladimir Kosak. Is L]abl]ane —lj T**** sate ||SUkarske i^utstave^ V nedel o bo v Jakopičevem'^ otvorjena nova siikarsKa razstava, ki "do med našim kulturnim občlnstom nedvonu o zbudila veliko pozornost. Večjo kolekcijo slikarskih m grafičnih del ' odo razstavili Rlko Dcbenjak^ Božidar JakJcJBTTtanT* )HlidfiL'Slikarji za otvoriiev razstave ne bodo pošiljali posebnih vabil ln so vsi vljudno Vabi leni. Odprta bo od 7. do 24. decembra. Debenjaku je bližnja razstava prvi javni nastop po dal si bolezni, njej« »v tovarii MmeHc" pa Je prvič pripravil večjo kolekcijo, ki bo pokazala njegov napredek nosti dovolj znan in je doslej žel za svoja dela se vedno največje priznanje. —li Blagajna pošta LJubljana I bo poslovala od 4. decembra t. 1. dalje za straitke od 9.—13. in od 15.—17. ure. —lj Miklavžev nastop za r ^.dino v meščanski soli na Viču se ■ b 17. url, darila ln želje se sprejel.. totam od 13. ure dalje. S.K. Vič. 55An —lj Trpežna zlmska jabolka je mestni preskrbovalni urad spet začel oddajati na svoji stojnici na živilskem trgu ter gospodinje prav pridna segajo po njih zlasti zaradi praznika otroškega prijatelja sv. Miklavža. —lj DrsaUače SK Ilirije je pripravljeno za novo sezono in bo te dni odprto. Uprava drsališča že izdaja sezonske vstopnice, ki so tudi zaželeno Miklavževo darilo, od 15. do 17. ure pri blagajni. —lj Za smeh in kratek čas je v »Veselem teatru« poskrbljeno! V našem programu 6tev. 11 predvajamo senzaciona'no opero Rinaldo Rinaldini, revijo plesov, modno revijo, svo;*e prigode stresa Ribni-čan Urban, s solističnim nastopom pa sodeluje Se slavni pomorščak gosp. Cetuk^i. Pridite! Predstava začne danes točno ob 18.30 (pol 7.). Konec ob 20.(8.) NEBUDNA SLUŽKINJA Gospa: Marička, tale klobuk vam podarim ker ga itak ne mislim vec nositi. Služkinja: Hvala lepa gospa. V tem klobuku me moj fant najraje vidi in zato sem vam še posebno hvaležna. l3ubl7ansui kinematografi Predstave ob delavnikih ob 16., 18.15» ob nedeljah in praznikih ob 10JO, 14.30. 16.30 ln 18.30 iilNO SLOGA lELEi ON 87-89 Dvojni spored napetih pustolovščin ■ divjega upada Gospodar Bengala Jekleni vitez Najnovejši velefJžm slovit« Krvava roža Georges Flamant, Faul Amiot, CaflsJUo Apolhml KINO MATU \ rhLfcbOAi ZZ-4i Izredno globok rilm o življenju in drami-tični ljube2ui slavnega pianista Decembrska noč Pierre Clanchar — Rcnee Saint Cft Odlii-ni igralci! Klasična glasba! KINO UTOSTE Od danes naprej najmonomenl M m JM film sezone! tELKCNA MASKA Louis Hayward in Joan Bcnnet t as-smrtnem romanu A. Dum asa o konca »Treh mušketirjev«. HOTEL R1TZ — NAPRODAJ! Bomba smeha popularnih komikov — bratov Riti. Vsak delavnik ob 17. in 13. neprekinjeno! Veter kot vir energils Zaenkrat poznamo samo manjše vetrarne, tehniki pa že razmišljajo tudi o večjih ElektriCno omrežje j« sicer povsod že močno razširjeno, vendar je pa se mnogo krajev, posebno visoko v gorah, kjer bi bila napeljava elektrike predraga, ker je omrežje predaleč in ker bi bilo treba premagati tako velike ovire, da ne kaže odločiti se za napeljavo. Taki kraji seveda niso deležni koristi moderne tehnike, pač se jim pa obeta napredek v smotrnem izkoriščanju vetrovne energije. 2e veC stoletij izkorišča človeštvo tudi ta vir energije, zlasti za pogon mlinov in ladij, toda dolgo na tem polju tehnike ni bilo nobenega napredka, kakor ga viiimo pri izkoriščanju pare ali vodne sile. Sele zdaj se obeta napredek tudi v tem pogledu, kajti nedavno so ustanovili v Nemčiji družbo za izkoriščanje vetrovne energije. Naprave za izkoriščanje vetrovne energije v tehničnem pogledu fie niso tako izpopolnjene, da bi bile na razpolago povsod tam, kjer ni mogoče graditi elektrarn, ol-nosno kamor ne kaže napeljati električnega voda. Sele ko se bodo pojavile take naprave v serijah, bodo morda začele izpodrivati tudi elektrarne, kar je tembolj verjetno, ker veter nič ne stane. Edina slaba stran tega vira energije je, da ni stalen, da je pač odvisen od muhaste narave. Izkoriščanje vetrovne energij« v malem ni nič no- vega. Na tem polju je opravil važno pionirsko delo nedavno umrli nemški major Blau. Vzhodna Prusija se mu mora zahvaliti, da ima mnogo tako zvanih ventimotor-jev s krili, podobnimi propelerjem, V nasprotju s počasnimi mlini na veter je zgradil Bilau vetrarno, ki obratuje po strogo aerodinamičnih zakonih in ki začenja delovati že pri vetru izpod 2 m v sekundi. Bi-lauova vetrarna doseže v primeri s starimi napravami te vrste pri enakih vetrovnih razmerah trojno storitev. V inozemstvu so se začeli zanimati za nemške naprave za izkoriščanje vetrovne energije. Po nemškem vzorcu so zgradili podobne naprave v Egiptu, Angliji in Združenih državah. Manj razvita zato pa nič manjše uspehe obetajoča je izgradnja velikih, vet ram. Med njihove pionirje spada znani inž. Honnef. On je tvegal s svojimi načrti skok v daljavo še malo raziskanega področja. Zasnoval je namreč 200 m visoko stolpe, na katerih bi se sukala kolesa s premerom 120 m. Poskusna, naprava te vrste še ni bila zgrajena. Da ne gre pri tam sa golo domišljijo, nam pričajo manjše, že obratujoče vetrarne. Eno imajo pri Balak-lavi na polotoku Krimu in ta obratuje že od leta 1931. Veterno kolo meri v premeru 30 m in se suče okrog osi 25 m nad zemlja Nesreče Ljubljana, 4. decembra. V ljubljansko bolnico so včeraj prepeljali naslednje ponesrečence. Jožica Lovrlnc, 34-letna delavka v Ljudski tiskarni, je precej resno ranjena na prstih desnice. ZagTabil jo je tiskarski stroj. — Alojz Prkov, 26-letni sin posestnlKa lz Zadvora, ima najbrž zlomljeno hrbtenico. Doma je prelagal tramovje in mu je tram padel na hrbet. — Stana Nusdorfer, 27-letna delava v tovarni »Saturnus«, je zašla s prsti desnice preblizu stroju, ki jo je zagrabil in jo močno ranil. — Maksu Grešarju, 32-letnemu hlapcu pri M. Robarju v Šiški, je padla deska na desno nogo in mu jo najbrž zlomila. — Jožefa Breceljnik, 54-letna mestna ubega s Karlovške cesre, je padla doma v kuhinji ln si zlomila levico. — Ana Prkov, 43-letna žena posestnika iz Dobrunj, je padla z voza in si zlomila desnico. — Ana Snubec, 65-letna mestna u^o-ga, doma Pred Škofijo, se je peljala s tramvajem in pred magistratom izstopila prezgodaj; pri padcu si je zlomila levo nogo. — Franc PreSa, univerzitetni elužitelj, se je pri delu precej resno ranil na obeh rokah. MREŽE za postelje dobite najceneje, in sprejmem v popravilo v Komenskega ul. 34. 1909 JEKOCITROL, TONOSIN, EFETUSIN, RABLJENO GUMO vseh vrst plača najbolje — MBTAIJA, Ljubljana, Gosposvet-ska cesta 16, telefon t. 32-88. 1060 LASTNIKA tovornega avtomobila, ki mogoče nima dovo- rabljene steklenice — I ljenja za vožnjo ali pa očiščene — kupujemo i mogoče nima pogon-z zamaškom ali brez I skega goriva, napro-— »Cehostakloc, Res- i §am, da bi ga posodil Ijeva cesta. 1961 ali pa šel vozit blago ■ , j po mestu. Plačam po NIKELJ ] dogovoru od km ali plača najbolje — Me- . pavšalno. Reflcktant talia, Gosposvetska c. naj kliče telefon ste- štev. 16, telefon 32-88. 1962 vilka 22-86 med 12. In 15. uro. 1963 GOMMA GUMI Copertoni auto ln- Nerabne plašče tovor-servibili, battistrada, nib avtomobilov, pnev-tranciature, spellatu- matike, odrezke, opilj-re, anelll camion, ac- k p, obroče za kamione juista Industria Gom- kupuje industrija guma. — Offerte a: me. — Ponudbe na: Societa VULCANOVA — V A RESE M A L ! OGLASI odeji: od vate in puha — nove ln stare — vam zašije. — Ljubljana. Marijin trg 2/11. 1668 POHIŠTVO po naročilu tn vse vrste stolov Izdelujem Pol i tiram oprave tn izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman. Ljubljana. Breg 14. 1063 lezilanski zavod (Uprava knjige), filoven- i hi razvoj. Posebna privlačnost pa bo Boži-ska matica, fc. 8čhwentner, Tiskovna ta- dar Jafcae. Id je našim ljubiteljem umet- Makulatur ni napir proda oprava »Sloven skega Naroda«. Ljub IJ&nft, Pucrthljeva ul. 3 PRODAM dobro ohranjeno posteljo is češnjevega lesa (brez posteljnine) in nočno omarico. Sl-nerdč, Rožna dolina, Cesta H, it. 6. 1969 VNETJE £LEZ V OBLU vam jemlje sapo — je ugotovil rimski zdravnik Celslus. To tesnobo pieženete, če pijete redno dnevno »Ambroževo medico«. Pristno dobite le v — ttedaml — Ljubljana, židovska ulica 6.1835 giuiigono a destinaziooe contemporaueamente alle corrt-spondenze esprcsso impostate nello stesso glorno ed alta stessa onu Sono accettati da e per tutte le localita del Regiio e delle Colonie italiane. Hanno corso ooi treni dl-retti e direttisslml. Sono recapitari a domicilio per espresv SO subito dopo l'arrivo a destinazfone. dospejo na naslov ob istem časn kakor ekspresna pisma, oddana na pošti istega dne in ob isti uri. — Sprejemajo jih v vneli krnjili in ca vse kraje Kraljevine Italije m kolonij. — Potujejo i direktnimi in pospešenimi brzovlaJcL Na dom ne dostavljajo najhitreje, takoj, ko dospejo r namenjeno postajo. Stran 4 »SLOVENSKI NA ROD«, četrtek, 4- decembra 1941-XX. Stev. 280 ilcl vrt ves zazadast? ZcnJfezca za nova javna poslopja v LjutejaiU — Nunski vrt bodo lahko ie In izkoristili ~" * " "*' —— - ."** "~" " " Ljubljana, 4. decembra. Še pred desetletjem se je zdelo, da ima Ljubljana tudi sredi mesta preveč nezazidanih parcel in da jih ne bo mogoče tiko kmalu vseh zazidati. V resnici je še zdaj v nekaterih ulicah precej vrzeli, najdemo pa marsikje; tudi vsaj slabo zazidane, neprimerno izrabljene parcele, vendar že Z2I0 primanjkuje prostora za večja poslopja. Nekaterih zemljišč lastniki nočejo prodati, ker S2 jim zdi, da je v njih najbolje niio-žen denar, nekaterih parcel zdaj še ni mogoče zazidati, ker služijo drugim namenom, bodi&a kot dovoz k dvoriščnim poslopjem ali ker na nih stoje začasna poslopja, tu in tam pa zemljišča še vedno služijo 2.a vrtove, številne parcele so tako drage, da jih zasebniki ne kupujejo, a za javna poslopja tudi niso pri-.nsrne. Nekaterih parcel ne zazidalo, ker še ni popoldne jasnosti glede regulacije ter nove stavbne črte. Blvsa banovinska poslopja Kar smo povedali o magistratu, da bfSa razkropljene urade po vsem mestu, vetja do neke mere tudi za urade Visokega Ko-misariata. Hivša banovinska poslopja so sicer nekoliko manj oddaljena med seboj, toda v splošnem so pretesna in pradavan je je tudi zelo otežk oceno, ker uradi niso združeni. Tako je tehnični oddelek v G*e-đali&k] ulici, trgovinski na Erjavčevi cesti, odsek za gozdarstvo na Starem trgu, prosvetni, kmetijski in socialno zdravstveni oddelek v Puccinijevi ulici, odsek za agrarne posle na BIeiweisovi cesti 1 itd. Nekateri uradi so v starih poslopjih, ki so služila prošnje čase za stanovanja. Poslopje v Puccinijevi ulici je bilo že nazidano, da so pridobili nadstropj*e za številne pisarne. V splošnem pa stiske za prostore m so mogli odpraviti in že prejšnja leta so se pečali z načrti za novo osrednje poslopje. Zazidava Muzejskega trga Pred leti smo opisali načrt našega znanega arhitekta prof. I. Vurnika; po tem načrtu bi bil zazidan Muzejski trg tako, da bi blok novih poslopij vezal muzej s po-s lep j m banovinske hranilnice ob Puccim-jevi in šubičevi ulici. Tako bi dobili tu vladno palačo, ki bi lahko vzela pod streho urade, ki so zdaj v stari palači in bi se združili drugi oddelki, tako da bi bilo u radovanje mnogo lažje. V javnost so pa tudi od časa do časa prodirali glasovi o sami priziclavi ter povečanju poslopja banovinske hranilnice na južni strani, ob sedanji podaljšani šubičevi j-ihci. Uresničenje vseh teh načrtov je pa bilo odvisno od regulacije šubičeve ulice. Zdaj, ko je ulica podaljšana vzdolž nunskega vrta, ni več ovir v regulacijskem pogledu. Podaljšanje Gledališke ulice čez Nunski vrt Iz osnutka za regulacijski načrt Ljubljane pod geslom »Emona 2000« (ing. H. Pajer in ing. arh. S Murko) razberemo, da sta projektanta razmišljala tudi o tem vprašanju, kje naj bo novo poslopje pokrajinskih uradov. Predlagata zazidavo nunskega vrta, češ, ni razloga puščati sredi mesta tako velikega zemljišča, neprlstop-nega javnosti, neizkoriščenega. Zato bi naj na nunskem vrtu sezidali vladno palačo. Najprej bi naj zazidali le zahodno polovico vrta nasproti novih hiš Pokojninskega zavoda in naj bi podaljšali Gledališko ulico čez vrt. Pozneje bi naj sezidali po potrebi enak* vzporedni blok, tako da bi podaljšana Gledališka ulica držala skozi sklenjeni sprednji in zadnji trakt nove palače. Ta palača bi bila zvezana v višini prvega nadstropja nad šubičevo ulico s poslopjem bivše Kranjske hranilnice, ki bi bilo dozidano simetrično v istem slogu do šubičeve ulice. Na obeh straneh podaljšane Gledališke ulice bi uredili okrasne vrtove s stebri in spomeniki, čez Muzejski trg bi potegnili še eno diagonalo, v križišču obeh diagonal bi pa postavili vodomet. Nova plinarna Med drugimi javnimi poslopji prihaja v poštev predvsem prestavitev plinarne na primernejši kraj. Zidanje nove plinarne zunaj stanovanjskih Četrti je bilo aktualno že prejšnje čase, o čemer smo pisali večkrat. Nedavno smo omenili, ko smo pisali o jubileju plinarne, da bodo lahko resno mislili na zidanje novih poslopij, ko bo poraba plina narasla še mnogo bolj, tako da amortizacija posojila za stavbne stroške ne bo preveč občutno vplivala na ceno pitna. Projektanta osnutka »Emona. 2000c predlagata premestitev plinarne na ogalno zeml išče med novo krožno cesto in južno železnico vzhodno od Zelene jame, torej ▼ našo izrazito industrijsko obrt. Kinematografsko gledališče V trikotu med Kolodvorsko in Prečno ulico ter Sv. Petra cesto je zdaj malo ljudsko kopališče. V ta trikot sta projektanta namenila veliko kinematografsko gledališče, kakršna imajo velika mesta. Sicer pa tudi pripuščata, naj Di na tem kraju sezidali veliko javno kopališče, ki bi mnogo bolj ustrezalo svojemu namenu, kakor sedanje, ki je že zdavnaj zastarelo in je tudi mnogo pretesno. Gasilski urad in reševalna postaja Mestni dom je bil prvotno namenjen gasilcem, pozneje so so pa vanj vscLii va^ni uradi in gasilci so se pritoževali, da jim vedno bo'j primanjkuje prostora. Zdaj Mestni dom postaja zopet ?gasi"ski iiom