l„eto II., štev. 181
Poštnina pavAallrana
V Ljubljan?, sreda dne 3. avgusta (821
Uhaja ob « zjutraj.
Stane celoletno , . 240 K
mesečno....... 20 ,
za zased ozemlje . 360 , ga Inozemstvo . , 600 .
Oglas) ta vsak mm TiSine stolpca (68 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 ,
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto fin politiko.
Posamezna štev 30 - 1*20 K
Uredništvo:
Miklošičeva cest* it lt/1 Telefon It 73
Upravnlitvot
Sodna otte» Iti Telefon it 8&
Račun kr. pošt. tok uradi itav- Um
Ljubljana, S, avgusta.
Zakonodajna skupščina Jo uajodila rlanes drugi odločilni korak proti raz-dirajočemu komunističnemu anarhizmu. Z ogromno večino jo sprejela predlog imunitetnega odbora, da se dovoli sodišču preiskava in kazensko postopanje proti vtem komunističnim poslancem.
3 svojim sklepom Naruilna skupšči-| 6a nikakor ai hotela prejudicirati sodni preiskavi ali pa naprtiti sokrivdo na obeh atentatih na regenta iu Dras-koviča, kar pavšalno vsera komunističnim poslancem. Notranji minister Vri-bičevič, ki jo imel tudi danes učinkovit go<'or, 60 je proti tnmu odločno zavaroval. Poudarjal je, da. ne smatra krive in odgovorno komunistična stranko kot tako direktno. Kriva in odgovorna pa je v toliko, da je morda zavestno, morda, tudi brez gotovega na umna sprejemala v tvojo vrsto anarhistične in protidržavne elemente, ka-terin. je potem omogočala njih razdiralno delo s tem, da njena, politična taktika ni imela nikdar pred očmi državnih interesov.
Da ta očitek ministra Prihičoviča drži. jo dokazano dovolj. Navedel jc 6am značilen primer, ki kažo vso nemoralo komunističnega poslanca, kl jo stal v zvozi z roparskimi in vstaSkiiui tolpami v črnogorskih gozdovih, samo | da prepreči konsolidacijo razmer v državi.
Iu enake primere srečujemo korak t j korakom. Znana je izjava ' venskega komunističnega vodiM' kot državni uradnik noče reševal, aktov. sa.no da tako vzdržuje in veča nezadovoljnost med prebivalstvom, kar je interesu komunistične stranke. Vsa komunistična politika je bila negativna in zato razdirajoča. Komunisti so bili trdno uverjeni. da pride do prevn> ta, ki bo končal tudi pri nas z diktaturo proletarijata. In prevrat bo priš.-I tem prej. čim večje bo nezadovoljstvo prebivalstva, čim večji nered v državi.
Bazdiranje je bilo zato prvo načelo naših komunistov. Postavili so se s tem v isto vrsto z anarhisti. Lobila jih je le teorija o cilju, v praktičnem delu o se bili enaki in zato za državo obojni enako škodljivi in nevarni. Odtod vsi oni za poštenega človeka skoro ne-nmljivi jojavi, kakor cinična zloraba poslanske imunitete, zaupanih uradniških pozicij, brezvestni etrajki, razbitje delavskih strokovnih organizacij itd. Odtod pa tudi upravičenost suma. da zadene sokrivda ua atentatih najširše vrst/-, komunističnih poslancov in drugih voditeljev.
Zbornica zato ni zagrešila nikakega nasilji., ko je danes dovolila sodno postopanje proti vsem komunističnim po-slancani. Da sodni,ja no postopa lahkomiselno, jo najboljši dokaz dejstvo, la ju bilo aretiranih lc par poslancev, proti katerim jo na razpolago obtežil-ni materija], vsi drugi pa so ostali svobodni.
Narodna skupščina Izročila sodišču vse komunistične poslance
Sjublš. lu-
^garaianjie pasta jsrecž
Beograd, 2 avgusta. (Izv.) Danes je prispel na uotranje ministrstvo akt pokrajinskega namestnika iz Ljubljane s poročilom in predlogom o končni odločitvi v vprašanju potrditve k. Peska za ljubljanskega Zupana. Od-| ločitev bo padla jutri ali najkasneje > pohitri "!,'»tn.
Popolni nreolirat v parlamentarni> Ijkiiki obeh poslancev NSS si razla- j Kujo v parlamentarnih krogih kot! iudnji obupni na nor vplivati na ugodno rešitev te zadeve.
OBNOVITEV D!PLOMATSK!H
STIKOV med francijo in papežem.
Pariz. 2. avgusta. (Izv.) Danes je Prispel v Pariz uovoimenovani vatikanski poslanik monsignore Ceretti. Ker je Francija že delj časa zastopana po poslaniku Jonnartsu z Vatikanom, so s tem od leta 1903. prekl-niene diplomatske zveze med Francijo in Vatikanom zopet vzpostavljene.
CARUSO UMRL.
Pariz, 2. avgusta. (Izv.) Kakor poroki <Ilavaj» je umrl v Napolju slavni italijanski tenorist Caruso.
Bcosra«., j. avgusta. (Izv.) Današnjo sejo konstituante je otvoril predsednik dr. Ribar ob U. uri. Vršila se je razprava - "roči!u imunltetu-ga odbora glede izročitve komunističnih poslancev preiskovalnemu sodniku.
Prvi ie govoril radikalni desident Momčilo Iva nič, ki jc branil komuniste in trdil, da zahteva po aretaciji ne te olji na pravni podlagi. Med njegovim go<-----je bilo ponovno slišati .....'klice centra in viharno ploskanje komunistov.
Komunist Trišu Kacle^ie jc obsojal delo vlade in skupščine in z?trie_ val. da so zopet zmagale nekdanje avstrijske metode.
Narodni sociialist Ivan Deržlč ie
napadal '------niste, češ da so se vi
boju '-'-sliiževali nrotidržavnlh metod. • ^ublikanec Gjonovič je govoril' proti izročitvi komunističnih poslancev sodišču, češ da je bi! tako včeraj! sprejet zakon, s ka'"-''n izgube ko- j n""»istični poslanci svoje mandate in j je torci dnna-šnja raz"rava odveč.
Vlada Markovič, ki je izstopil iz komunističnega kluba ie razpravllal
o svo'c-- -------- -- onravičeval.
na 'al njenem nel atere poslance zaradi njihovega delovanja pod Avstrijo.
Poslanec Ilid (radikal), ki se ie ču-tii prizadetega, je odgovarjal Marko-viču, da je kot bivši avstrijski poslanec delal vodno to, kar je smatral, da bo služilo domovini.
Nato jc notranji minister Svetozar Pribičevič v daljšem govoru zagovarjal zahtevo sodišča po izročitvi komunističnih poslanccv. Naglaša! je, da nikakor ne gre, da bi se poslanci spuščali v analiziranje aktov preiskovalnega sodnika, ker niso pozvani v to. Govorniki, ki so ni splošno govorili o vprašanju suspenzije imunitete. tega vprašanja očividno niso pravilno razumeli. Vsled izjav atentatorja Stejiča in njegovih sokrivcev, da so dobili nalog za atentat v sobi komunističnega parlamentarnega kluba, je nujno potrebno, da preiskovalni sodnik zadevo natančno preišče. Gospodje poslanci, ki vedo, kaj je imuniteta. morajo tudi vedeti, da preiskovalni sodnik ne more izvesti te preiskave, ako sc mu nc izroče krivci. Obžaluje, da komunist Kaclerovič ni podal izjave, da smatra atentat kot zločin, ampak da skuša potom časopisja atentate opravičevati kot posledico socijalne bede in kot posledico nezadovoljnosti delavstva. Niti atentator na regenta, niti atentator rta Drašoviča nista izvršila zločina iz so-cijalne bede. Prav je imel poslanec Ljuba Jovanovič, ki je naglaša! v svojem govoru, da so komunisti premalo kritično gledali, kake ljudi so sprejemali v svojo stranko.
Minister Pribičevič je nato, obrnjen
proti komunistom, nadaljeval: Dovolite, da vara povem samo sledeče: Neki vaš tovariš. Čigar pismo, poslano v Črno gore; '.mam v svojih rokah, poživlja v tem pjsjnu narod, naj nc izroči orožja, češ da so oni v šu-uiali njegovi zavezniki,. (Hrup med komunisti.) In ta vaš tovariš ni nihče drugi kakor poslanec 2ičič, ki jc celo kot bivši državni učitelj na tak način vzdrževal zvezo med onimi, ki se skrivajo po šumah in komunističnim parlamentarnim klubom. (Komunist Zutiič protestira.) Minister Pribtčevlč: Gospo,d Žunlč, nikar se ne razburjajte. To dejstvo ie zanisano v aktih. Poslanec Zilič jc dejanjski zavajal šolsko deco in izrabljal svoj učiteljski položaj za demonstracije proti skupni armadi. (Klici komunistov: Ako sta to zakrivila dva, potem še ni to ves klub!) Pribičevič: Nikdar nisem trdil, da so vsi komun'stični poslanci ravnali enako in da so zato vsi odgovorni. Trdil sem samo. da niste vod:'! kontrole nad delom posameznikov. ki so s svojim rovarjenjem p.i-speli sedaj v stanje, v katerem se pii". i,iMislim, da živimo v dovolj kritičnem času, ki razburja ne samo nas. ampak celo Evropo. Vse države v Evropi stoje na stališču, da se je treba poslužiti vseh mogočih sredstev v zaščito države. (Klici komunistov: Teh besed ni nikdar izpregovo-ril Lloyd Gcorge.) Pribičevič: Lloyd George ima od parlamenta pooblastilo, da proglasi lahko v državi obsedno stanje ali preki sod, kadar hoče. Ali je naša vlada zahtevala od parlamenta l.edai kaj takega?
Minister Pribičevič je končal svoja izvajanja z besedami: Sedanja vlada ne bo ua podlagi zakona, ki ga je dobila od skupščine, nikdar dopustila nobene -"vratne akcije, pa naj pride od katerekoli strani hoče. Nastopala bo z vso strogostjo proti elementom, ki bi hoteli ogrožati temelje države. (Viharno odobravanje in ploskanje v centru.)
Za ministrom Pribičevičem sta govorila socijalni demokrat Zvonimir Bernot, ki se je izjavil proti izročitvi komunističnih poslancev sodišču in pa ' -"•unist Vladis'-v Fabjančič, ki je branil slovenske komuniste, nakar je bila debata zaključena.
Po ------tu ministra pravde, Gjuri-
čiča, ki je zagovarjal zahtevo sodišča po izročitvi in priporočal zbornici, naj se zahtevi ugodi, je sledilo glas""anje. Za izročitev so glasovali: demokrati, radikalci, zcmljoradniki, slovenski samostojni kmetje, muslimani in oba narodna socijaUsla, prod izročitvi pa komunisti, klerikalci, republikanci, socijalni demokrati in Momčilo Ivanič. Predlog za izročitev je bil sprejet z veliko večino.
Seja je bila zaključena ob 14. uri.
Slovenska politika pred parlamentom
SLOVENSKI KOMUNIST! SE OT7ESATO KRIVDE. - BURNT PREPIRI S POSL. DERŽIČEM.
Beograd. 2.augusta. (Izv.) Današnja seja Narodne skupščine Je trajala zelo dolgo, ker so-imeli komunisti še pravico, da se branijo, in so se te pravice izdatno posluževali. Izmed slovenskih komunistov ie govoril poslanec Fabijančič, ki jc branil stališče slovenskih komunistov, češ da niso vedeli ničesar o nameravanem atentatu in da so stali ves čas v opoziciji z b<""-rajskim vodstvom, ki je pripuščalo preveliko svobodo kreta-nia raznim terorističnim elementom. Napadal je dalje kar po vrsti slovenske stranke, katerim je očital, da jih vodijo še danes nekdanji hudi a^stri-Jakanti. Zlasti slabo je odrezala pri g. Fabijančiču narodno soc. stranka, ki ji je očital šarlataustvo in zahrbt-nosf. Nanadal je dalje ostro dr. Tril-lerja in Tavčarja, češ da sta bila svoj čas najhujša avstrijakanta in da sta pred leti r'enuncirala slovensko onila-dino zaradi nienega jugoslovanskega stališča.
Proti temu očitku je vstal dr. Žerjav, kl je Fabijančičeva izvajanja, kar
se tiče gg. dr. Tavčarja in dr. Triller-ja, odločno zavrnil, češ da je popolnoma izključeno, da bi kdo od njiin denunciral kdai kakega dijaka ali koga rsibodi.
Poslanec Derzič je poskušal utemeljiti preobrat v svoji in Brandner-jevi taktiki. Ker je bila zbornica žc izmučena, g. Deržič pa je svoj govor po stari navadi razpredal na dolgo in širok" .ie govoril nanosled praznim klopeni. Poslanec Deržič Je ostro napadal komuniste. Ti so dajali v ostrih' in burnih medklicih duška svojemu ogorčenju uad dvolič»o politiko obeh narodno-socijalističnili poslancev. Že včeraj, ko sta glasovala Brandner in Deržič za zakon o zaščiti miru in reda v državi, so Ju komunisti obsuli s ploho očitanj, da sta izdala nroletari-jat iu zatajila svola uačela. Danes so se komunistična očitanja šc povečala. Predbacivnli so Dcržiču, da sta vodila z Brandneriem. kakor sploh s celo sv-io stranko ves čas dvolično politiko.
Rimska vlada priznava, da je Baroš naš
Rim. 2. avgusta. (Izv.) Časopisje se bavl obširno z izjavami ministrskega predsednika Bonomija in zunanjega ministra della Torrette glede baro-škega vprašanja. Živahno se komentira tudi ponovna izjava senatorja generala Caviglic, ki je v senatu odgovarjal Bonomiju ter mu očital, da igra v tem vprašanju neodkrito igro. Generalu Caviglli jc d'Annunzio izjavil, da ve pozitivno za tekst tajnega aneksa rapallske pogodbe. Tega pa vlada ni hotela do sedaj priznati; šele včeraj je Bonomi v škripcij izjavil, da tak aneks res obstoji, da pa ni oportuno, da bi se v sedanjih razmerah objavil! To je dokaz, da vlada ne gra odkrite igre!
Te izjave generala Caviglie so vzbudile veliko senzacijo. Vladino ča-
sopisje ga napada, da jc zagrešil veliko indiskrecijo, ker ie iznesel v javnost stvari, ki jih ic vedel Ie kot uradna oseba. Zlasti brezobzirno piše «Enocha», ki pravi, da je po izjavah Caviglic vsak sporazum z Jugoslavijo nemogoč, ter sedaj ves svet ve, da sc ic Italija žc zdavnaj odrekla laki ftr.roš. Na ta način Jugoslavija tudi ne r—e sprejeti arbitraže predsednika švicarske republike, ker ba-roško vrrašanje za Jugoslavijo ne more biti več sporno vprašanje.
Rim, 2. avgusta. (Izv.) Po končani debati o vladini izjavi je senat izrekel vladi Bonomija zaupnico s 14rt pr' ti 17 glasovi; proti so glasovali general Cavi rlia. veliki admiral Tha-on dc Revel. Camnello, de Cupis, Amero d' Aste in drugi.
Osem novih komun, poslan« cev aretiranih
MED NJIMI POSL. KOREN.
Angleško-irski spor
poravnan
London, 2. avgusta. (Izv.) Po povratku irskega voditelia de Valera iz Londona na Irsko, so sc vršila dolgotrajna zaupna posvetovanja Irske vlade, irskega parlamenta in zaupnikov sinfainovskih organizacij. O izidu posvetovanj še nI službenih poročil. Ve va se ie, da so sinlajnovci z veliko večino v načelu pristali na predlogo angleške vlade, tako da se more srna-trail anglcško-irsld spor za poravnan in irsko vprašanje za rešeno.
De Valera se bo kmalu podal zopet vj London, da sc sporazume z L!oyd Geor-geom 5c o detajlih, nakar se oticiielno podpiše sporazum. Sedanja pogajanja bodo imela službeni značai, dočim so bila dosedanja zgolj privatna.
Tako v angleški, kakor v irski javnosil vlada odkrito veselje, da ie prišlo do sporazuma in da sc konča uničujoča državljanska vojna.
Beograd, i', avgusta. (Izv.) Po končani seji zakonodajne skupščine je policija aretirata komunistične poslance: Miloša Trehuijca, Vladimira Milica, Dragutissa Marijanoviča, Lazara Štefanovima, Milana Korena, Života Miloj-kovičd, MiljuŠkoviča in Gjuro Salaja,
ki so blU odvedeni v zapore mestne uprave. V teku jutrišnjega dne bodo zaslišani tudi ostali komunistični poslanci. Od poteka zaslišanja bo odvisno, kateri bodo aretirani hi kateri pu-žče.ii na svobodi.
Praga, 2. avgusta. »Narodni Listy» poročajo, da se namerava ustanoviti '•"tislovatiska katoliška liga. Na ustanovni kongres te ligo, ki in bil sklican za 4. do vsnista v Vojekry.il na Mori ■•skem. so bili povabljeni zastopniki veoh slovanskih narodov.
IZ ZAKONODAJNEGA ODBORA.
Beograd, 2. avgusta. (Izv.) Po sporazumu med radikalci iu demokrati se odgodi izvolitev predsednika, zakonodajnega odbora, do .jeseni. Medtom bo voiil predsedniške posle podpredsednik dr. ZerjaV.
Beograd, 2. a\ gusta. (Izv.) Da more rešiti vse ogromno gradivo, ki mu je predloženo, se bo zakonodajni odbor razdelil ua pel: odsekov. Jutri se bodo vršile volitev v odseke.
Na jutrišnji seji bo sprejel zakonodajni od-sek tudi svoj poslovnik.
sklicanje pedagoške ANKETE.
Bcc.jrad, 2. a\ gusta. Gzv.) Ministrstvo prosvete je sklenilo, da se v najkrajšem času i.klice velika pedagoška konferenca, na katero bodo pozvaiii
j pedagogi iz vse države. Ta kontercu-jca naj odloči o ustanovityi višje pe-I dagcSIkc šole in tije ureditvi.
Movni csresram
Vrhovnega sveta
Pariz, 2. avgusta. (Izv.) Kakor znano, sc bo sestal prihodnji ponedeljek v Parizu zopet Vrhovni svet. Najprej se bodo obravnavala sledeča vprašanja: OdpošiJjatev oiačenj v Zgornjo ! Šlezi.io, določitev poljsko-neniške me-| ie v Zgornji Šleziji, sodba vojnih ; krivcev v Leipcigu. Dalje se bo raz-; pravlialo o ukrepih, da se zajezita Ia-j kota in gospodarsko propadanje v I Rusiji. Naposled prideta na razpravo Še orijentsko in albansko vprašanje.
Doklada na direktne davke
Beograd, 2. avgusta. (Izv). Danes jo imel finančni odbor sejo, ua kateri jo razpravljal o načrtu finančnega ministra glede splošnih doklad na direktne davke. Finančni minister A. Kumanudi jo izjavil, da mora vlada ukiniti, oziroma omejiti izvozno carino za večjo število predmetov, da so olajša izvoz in dvigne s tem našo valuto. Ker pa jo država imela od izvoznih carin dosedaj okrog toO milijonov dohodkov, bo s predvidenim ukinjonjom, oziroma znižanjem carino izgubila približno 100 milijonov dinarjev letnn. Da polcriio ta primanjkljaj ter zmanjša hudžet.ni deficit, predlaga, finančni minister uvedbo splošne, davčno doklado na vso neposredne davke, iz vzomši invalidni davek, dohodnino in osebni davek. Ta. davčna, doklada naj bi se računala za leto W?0 in 1021, torej bi veljala, za eno leto nazaj.
Doklado bi se naj določile progresiv-uo in sicer po sledeči skali:
na	davke do 100	din.	lo odst. doklad«
I	'«	c' 400	<:	20	«
«	<	2000	«:	30	« <
j «	« 5000	«	34	* c
i <•	•	v 10.000	•<	37	«
i «■	« 20.000	c	30	<
!	«	■ R0.000	41
! - <■ -100.001 « 16 c
I f	c 500.000 « 40 «
proko 200.000 dinarjev p3 50 odstotkov doklade.
O predlogu finaučnega ministra se je razvila dolga in živahna debata. , PosL dr. Žerjav jo nastopil proti načrtu sploh, posebej pa jo in zelo odločno proti temu, da bi so predpisovali ali pobirali katerikoli davki za nazaj. Svetoval je, uaj se predlog finančnega ministra odgodi, zalo pa z vso silo forsira izenačenje davčnega sistema.
Sklepanje o predlogu finančnega ministra. sc jo odgodilo, da so morejo o njem posvetovati in zavzeti stališče posamezni klubi.
Zilrich, Berlin 747.50, Nowyurt London 2175. Pariz 4655, Milan 8890, Praga 770, Budimpešta 155, Zagreb 350, Bukarešta 765, Varšava 0.30, Dunaj 0.60, avstrijsko žigosane krono 0.65.
Zagreb, d o v i z o: Berlin 218.50-219.25 Milan 756—770, London 634—635, New-york kabel 177.50—178.50, čok 175— 175.50, Pariz 1360—1365, Praga 284.50— 225.50, Švica 2015-2925. Dunaj 18.25--18.40, Budimpešta 45.25—45.40, valute: dolar 173.50—175, avstrijsko krono 19—19.50, rublji 20—88, češke krone 230. 20 K r zlatu 600. napoleoni 595—597, marke 218—220, souvereign 690, lire 74!5 ' —758, madžarske krone 48.50 Efekti:
I Jadranska banka 1880—1850 | Ljub. kreditna banka 800. ' f-Im>. banka 625.
GrSko-turSka vofna
Po zadnjih poročilih iz Aten jo liBpeh grško vojsko na lnaioazijski Jronti popoln. Grška, vojska jo dosegla y zadnjih borbah ob železniški progi Carigrad - Kutabija - Konia velik strategiji?.'! uspoh z manevriranjem oboli svojih kril, tako da so krila napredovala veliko hitreje nego contor in na ia način obvladovala in zavarovala žolezniSko progo proti Angori, ki jo Turki povodom svojega umika niso mogli razrušiti.
Po muonju grško javnosti bi bila sedaj grško - turška vojna končana, ako Hi' ne vplete v grško - turški spor še kaka druga država. Grško noviu-stvo z obžalovanjem ugotavlja, da Grki ves eas svojega spora s Turki niso imeli opraviti samo ž njimi kot svojimi sovražniki, ampak tudi z raznimi evropskimi državami, ki so sim-patizirale že od nekdaj s Turško in ki bi jiin bil poraz turške carovjnc in konec turškega gospodstva v Evropi in zapadnera delu Male Azijo jako neljub,
Ako bo hoče sedaj preprečiti vsako vmešavanje evropskih držav v grško-turšld spor, tedaj mora Grška izvoje-vati v najkrajšem času popolno in končno zmago nad Turki. Prvotni grški načrt je bil, da grška vojska preneha s svojimi operacijami na gori omenjeni železniški progi, ki je obenem meja grško interesno sfere v Mali Aziji. Toda neprijazno stališče evropskih držav napram grškim zmagam je prisililo grško vlado in vrhovno poveljstvo, da nadaljuje s svojimi operacijami v smeri protj Angori, da tam zada Turški končni udarec, ker sicer bi ta vojna vsled evropske inter-jn trajala predolgo.
Sluibeno potovanje kr. namestnika po Sloveniji
Gospod kralj, namestnik Ivan Hribar bo te dni služheno potoval po Sloveniji. Spored potovanja je sledeči:
Četrtek, '1. avgusta potovanje v Ce-lje. Ob 9. sprejem deputacij, ob 13. obod. Popoldno se gosp. kralj, namestnik odjteljo v Kogaško Slatino, kjer priredi ob 20. čajanko.
Petek, 5. avgusta potovanje v Maribor. Ob 0. sprejem deputacij, ob 18. obed. Ob 17. vožnja k Sv. Lenartu.
Sobota, 0. avgusta potovanje v Ptuj. Ob II. t prejem deputacij, ob 13. obed.
Nedelja, 7. avgusta potovanje v
tško. Ob fl. »prejem doputa/ilj, ob 12, j obod. Popoldno odpotuje gosp. name.-t-' nik v Prekmurjo, kjor ostane dva do tri dni.
Dr. Bogumil Vošnjak v Pragi
Te dni jo dospel gosp. dr. Bogomil VoSnjak kot novi poslanik naše kraljevine na svoje novo mesto v Prago. Uredništvu »Prager Presne* je naš poslanik ob svojom prihodu v Prago podal sledečo izjave:
»Veselje in zadovoljstvo mo navdaja, da pridem v Bvoji novi misiji v prostolno mesto onega naroda, katerega jezik, čustva in kultura so mi do-
Slovonjgradec. Ob i), sprejem deputa- liro znani in v katerem najdom zopet
veliko število svojih vrlih prijateljev.*
kom. češ, s daj no bolje plačani, nego ostali državni uslužbenci. Ako to ni demagoštvo najnižje vrste, potem &o vse neha.
-j- Povsod strahovi. V Osijcku se je vršila velika patrijotlčna demonstracija proti prevratnim elementom. Ob ti priliki so demonstranti poškodali komunistični dom, ki je bil leglo proti-državne propagande. V njem so imeli pribežališče madžarski špijoni in agenti, v njem se je vršila tudi teroristična šola, kjer jo imel »predavanja« komunistični poslanec Kovačevič, aranŽ9r atentata na regenta Aleksandra. Zato je popolnoma razumljivo, da se je obrnil ljudski gnjov proti temu gnezdu protidržavnti propagande. Ker so' pa nekateri veljaki oslješke zajedni-stranke in klerikalcev
Prosveta
•Njiva', številka 13. In 14., prinaša sle, dečo vsebino: Štefan Sagadin: Naša nsta-va. — Nlkola Radojčič: Kosovski bo). — Maks Obcrsnel: Naša železna industrija v desetletju 1911 do 1920. — Aleksander Billmovlč: Indeksne številke. — Joža Bo. hinjec: Problemi socialnega zavarovank. —■ Pregled: Politika: Smeri sovjetskega razvoja. — Kultura: Pr. Ile.šifi: Mileni« Vesnič. -- Med revijami. — Dnevnik.
IZ CELJSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Celje, 1. avgust*.
Celjski občinski zastop jc Imel v nedc.
cij, ob' 12. olied. Popoldne vožnja v veliko število svojih vrlih prijateljev.*	čarsuo stranke in klerikalcev javno
Mozirje kjer bo ob 20. čajanka.	<V času emigracije sem Imel čast	obsojali napad na, komunistični dom, I lio in ponedeljek seli, na katerilic sprelel
Ponedeljek, 8. avgusls, potovanje v j.-poznati predsednika Masaryka in dr.	so jih demonstranti prijeli in pretepli, j po daljši debati sledeče, za obuno važne
Kamnik. Ob 0. sprejem deputacij, ohiBeneSa in so ž njima zajedno boriti	Do izgredov ]iroti protidržavnim ele- j sklepe: 13. ohed. Zvečer odpotuje gosp. na-j za ono velike ideje, ki so danes posta-
mestnik v Cerklje.	| le dejstvo. Iz tega razloga prihajam v
Torek, 9. avgusta potovanje vj Prago s posebnim veseljem in v trdni Kranj. Ob 9. sprejem deputacij. ob 13.!nadi, da mi bodo vsi prijatelji in znau-obed. Zvečer na Bledu ob 20. čajanka, j ci stali ob strani iu mi pomagali pri Sreda, 10. avgusta zasebni izleti v j delu za kulturno zbližanjo obeh prija-,Jesenice, Bohinj itd., nakar so gosp. teljskih narodov.« namestnik zvečer povrne v Ljubljano, i »Nadalje bom tudi srečen, da bomo Četrtek. 11. avgusta potovanje v j.-kupno stali rut braniku za našo soci-Novo mesto. Ob 9. sprejem deputacij.: jalno in historično pravico in čuvali s ob 13. obed, ob 19. čajanka v Topli-1 tolikim naporom in žrtvami ustvarjeno cal,,	našo domovino.*
Petek, 12. avgusta potovanje v Kr-|
mentom je prišlo tudi v več krajih! Hišnim posestnikom, katerih hiše so ♦ Vojvodino in Srema, tako v Karlovcih,1 slabem stanju, sc naloži, da svoie hiše v Mitrovici, Vukovarju, Novem Sadu j primerno prcuredc. in drugod. — Danajšnji »Novi čas« re- j Potoka Koprivnica i:i Sušnlca se iz sa.
I gistrlra nekaj takih manifestacij in s j nltarnlh ozlrov Iztrebita, ker voda zastaja strahom konštatira da so širi z never- in se širi močen smrad. Regulacija peto. jotno brzino jugoslovanski fašizem, ki kov sc za enkrat še ne izvede, ker m je pa baje stokrat hujši nego italijan-1 sredstev.
'ki' -- Najbolj je pa zadelo v srce No-! Vojaške oblasti sc naprosijo, da prepis vočasarje poročilo iz Subotiee, da jc J ste bivše bolniške barake za stanovanjske tamošnja policija izgnala preko meje j svrhe. nekaj madžarskih komunistov, ki so| pred svojim odhodom dobili — kot
Po svetu
d."
Ni krivita grške vlade, pravijo grSki fisti, uko se je ta vojna tako zelo zavlekla, kajti Grška je hotela že zda v. naj končati boj s tem, da prepelje svoje čete skozi Dardanole in Bospor ter jih izkrca v Carigradu in na črnomor-ski obali. Toda velike silo, ki se danes, ila-i sovražniki Turške, kažejo kot nekaki njeni protektorjl, so preprečilo to grško fkspodicijo in na la način podaljšalo vojno. Tudi ob sedanjih grških zmagali se je pokazalo nerazpolo-Konj,' evropskih velesil napram t-rški, kar jo najbolj pokazala Italija, ki je takoj po prvih vesteh o grških zmagah poslala v morske ožine svojo eskadro, ld naj bi bila za vsak slučaj takoj pripravljena. Grško časopisje ostro napada radi tega Italijansko vlado, ker jo italijanska vlada s tem svojim korakom preprečila ne samo grško zmago, ampak tudi končno rešitev turškega vprašanja v Evropi. Italijanska politika na vzhodu jo popolnoma podobna italijanski politiki v svetovni vojni; tudi' takrat je Italija vedno in dosledno nanašala, da so liori za osvobojo-nj<- potlačenih narodov toda po sklenjenem miru o tem osvobojenju in pravici narodov na samoodločbo noče ničesar slišati. ItaJiju, se je borila v svetovni vojni proti turški državi, toda po končani vojni, ko bi se moralo tm-ftko vprašanje rešiti, pošilja v malo-azijske vodo svojo mornarico in na-perja svojo topove proti grškemu narodu, ki je jirevzel nalogo, da končuo reši to vprašanje.
Pariška poročila trdijo, da pripravlja francoska vlada nov kompromisni predlog glede grško - turškega vprašanja. Toda grška javnost odbija vsak tak kompromisni predlog, ki bi temeljil na določbah sovreške mirovne pogodbe, in izjavlja, da ima Grška po svojih sedanjih zmagah pravico zahtevati mnogo več in da bo to tudi storila, ter mora storiti, da zavaruje svoje interese na vzhodu. To stališče grške javnosti potrjuje tudi akcija in operacija grške armade, ki napreduje z veliko naglico proti Angori ter se nalia-
—	Sestanek vrhovnega sveta. !z
Londona poročajo: Francoski ministrski predsednik Briand jo danes odgovoril v London, da se strinja h tem. so zasedanje vrhovnega sveta za 8. avgust, v Parizu.
—	Za protinemško zvezo, steh iz Prage, jc bivši češkoslovaški poslanik v Runu g. Bersky v listu »Narodni Politika« objavil članek, v katerem zastopa stališče poljsko - francosko - češkoslovaško zvezo. Taka zv.v za bi štela 78 milijonov du in bi tvorila protiutež proti Nemčiji.
—	Eksplozija na vojni ladji. Na krovu angleškega torpeduega lovca . Animosa* se je dogodila eksplozija parnega kotla. Pet mornarjev je mrtvih in več ranjenih.
—	Zlorabe v varšavskih bankah. Policija v Varšavi je. s sodelovanjem funkcionarjev finančnega ministrstva izvršila v mestu revizijo vseh menjalnic in bančnih zavodov in prišla na podlagi te preiskavo do uničujočih rezultatov. Preiskava je dognala, 'la je vladala v vseli denarnih zavodih velika lumparija s tujo valuto. Na podlagi te revizije je policija mnogo menjalnic zapečatila, službujočo osolv je jia izročila sodniji. Dognalo se je, da je v preiskavi tudi mnogo odličnih oseli Varšave in Krakova. Vodi se stroga preiskava. Nove aretacije so na vidiku.
Politična doslednost. S klerikalci, komunisti, zajedničarj! in drugimi opo-zicijonalei sta rohnela poslanca NSS proti obzani, proti terorju. Poslanca NSS sta glasovala proti izročitvi aran-žerjov napada na regenta in na ta način hotela preprečiti, da pridejo pravi določi | zločinci v roke pravice; v ponedeljek i pa sta naenkrat, ta dva poslanca gla-ro ve- sovala za zakon o zaščiti države, ki ni nič drugega nego zakonska oblika vla-dine obznane. V teku par tednov taka izprememba v političnih načelih. Kar jo bilo predstavnikoma NSS pred par tedni šo največij teror, brezprimerno nasilje, jo danes potrebni državni zakon. Kaj bo sodaj počela »Jugoslavija« s svojimi uvodničarji, ki so izlili toliko gnojnice na demokrate, ker so ti žo poprej zastopali stališče, ravno ono stališče, ki sta ga sedaj zavzela gg. Brandner in Deižič?
4- Mučenlk hoče postati na vsak način gosp. Anton Pesek. Ker pa javnost o kakšnem mučenišfcvu ali vsaj preganjanju no vidi in ne ve ničesaT, je odkrila sedaj »Jugoslavija« naenkrat, da jc g. Pesek izpostavljen stalni mučni kontroli, ki ga ne izpusti nikdar izpred oči, zasleduje vsak njegov korak, prisluškuje vsaki njegovi besedi. G. Pesek se rad! tega nikdar in nikjer ne more počutiti v miru in zavetju. »Jugoslavija« toži. da do sedaj še ni mogla dognati, kakšna je ta kontrola nad g. Peskom, ali policijska ali samo — demokratska. Joj, joj, Itako velike oči ima strah.
Zahtevala sc bo Izpraznitev otroškega vrtca v Qabcrjih, ki ic last občine In ki m jc zasedla policija, da sc vrne zopet svojemu prvotnemu namenu.
V svrlio utilflkacljc občinskih dolgov izza zadnjih treh let sc sklene najeti rn kaki hranilnici posojilo v znesku dva in pol milijona kron pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji.
Mestna plinarna sc preuredi po moder, nem sistemu prof. Strachne (dvoplinsM sistem), po katerem so plin poceni zad\e tretjini. Stroški za preureditev bodo zna-.lugoslovcnski sokolski i šali podrngi milijon kron in sc za to
Zaradi
javlja »Novi Čas« — po nekaj batin. — i<u vemo, ali so bati ne res padale, vemo pa, da ima gospoda okrog »Novega časa« veduo večji strah pred — fašisti. SI aha vest jo neprijetna..,
Sokolski vestnih
Politične beleike
4- Klerikalci proti zakonu za zaščito države. »Jugoslovanski klub« objavlja komunike, v katerem navaja razloge, radi katerih so klerikalci glasovali proti zakonu, ki ima edinolo namen, varovati državno Interese proti hujskačem in proti rovarenju proti državni avtoriteti. Za klerikalce je zakon, ki ima cilj, da prepreči zločino proti državi bi posameznikom, absolutističen; za nje je zakon teror od zgoraj in preveč raztegljiv. Z istimi razlogi kot klerikalci so glasovali proti predloženemu zakonu tudi komunisti.
-j- Višek demagoštva. Do nedavno so prinašali vsi slovenski listi upravičene pritožbe gledo slabih in neurejenih plač naših orožnikov. Zahtevalo se je za naporno in požrtvovalno službo orožništva primerno zvišanje. Vlada je te prošnjo upoštevala in na svoji zadnji seji sklenila na predlog ministra notranjih zadev Svetozarja Pribi-čeviča, da so uredi gmotno stanje orožništva in zvišajo po krajevnih razmerah draginjski dodatki. Človek bi pričakoval, da bodo listi, ki so zahtevali kar najhitrejšo rešitev orožniške-ga gmotnega vprašanja, izrekli sedaj vladi priznanje. Kaj še! Oni isti listi napadajo danes demokratskega mini-
Sokolski kroji. savez ie založil nove Sokolske razgledni cc. Napravil jc iste naš akademični slikar profesor Vavpotič. Razglednice so umetniško dovršene In predstavliaio predpi sani sokolski kroj za članstvo, naraščaj lit pomladak. Ustreženo bo s temi razglednicami osobito članicam, ženskemu naraščaju in poinladku, ker jc na razglednicah v naravni velikosti predpisana vezenina za rokave kakor tudi razpodc-Ucn prlkioj za pomladak, tako da se za -moic vse to ceno doma napraviti. Čisti dobiček sc steka za drugoletnl Vsesokol-ski zlet, zatorej segajte pridno po raz-gleCi.lcali la zahtevajte iste v vsaki to-strokl trgovini. Naroča se pri Jugoslovcn-skem sokolskcm savezu v Ljubljani.
Llnbljaiiska Sokolska župa priredi dne 7. avgusta 1921. zlet na Vrhniko. Spored javne telovadbe |c zelo zanimiv. Po telovadbi vrtna veselica. Pri telovadbi in pri vesciici sodeluje polnoštevilna godba dravske divizije. Vlaki vozijo iz Ljubljane na Vrhniko ob 7.20, ob 13.18 in ob 19.20 iz Vrhnike v Ljubljano pa ob 16.45. ob 20.40 posebni vlak pa ob 23.20. Preskrbljeno ie tudi za ied in pijačo. Vlak, ki vozi iz Ljubljane ob 13.18 In posebni vlak iz Vrhnike, obstaneta tudi na Viču pri vlakojavilnici.
Šport in turistika
zSporfa. Izšla jc 31. številka »Sportaa ln prinaša sledečo vsebino: Kolesarske dirke v Novo mesto, Plavalna tekma za prvenstvo Jugoslavije na Bledu dne 21. avgusta, Uspeli jugoslovanskega kolesarskega športa v tujini, Desetletnica S. K. Ilirija, Vežbanjc v skakanju. — List je lepo ilustriran In stane v naročnini četrtletno 56 kron.
_ 4_____a	_	Nogomet. — iViener Sportklub
stra Pribičevida, ki jc dosegel "zvišanje I V soboto in nedeljo, 6. in 7. t. m.
---.»..IM. M. .-vi i, X /in i a rniliforict l.*i i v T.ltihlinni Wif»np.r Rnortkliih.
Ti so vedeli zakaj. Zato, ker jo zakon j orožniškihplač, da jo militarist, ki i v Ljubljani Wiener Sportklub,
: Ilirija. gostuje VVIener
vojakom jilače, za droge i Sportklub je Igral v Ljubljani s popolnim
de K?ma,l paše.
klerikalcem ta zakon ni čist, tudi njih vest ni čista
torej pa, ko je vlada rešila. t.o vprašanje, zo- j užitek, pet izrabljajo povišanje proti orožni- i
istotako najame posojilo. Zaradi tesa vprašanja sc ie vršila dolga debata, ker so bili spočetka narodni socijalisti iu so-cilalnl demokrati proti preureditvi pllnar-ne, češ da na! plinarno prevzame kako delniško društvo. Šele po temeljitih pojasnilih občinskih odbornikov dr. Božiča in Rcbeka so tudi oni glasovali za predlagano preureditev.
Izvršc sc potrebne poprave v raznih mestnih šolah In uvede po možnosti centralna kuriava.
Izvrši se regulacija tarlfov Izvoščkov glede prtliage.
Prošnlc za nove tiskarniške koncesije se odklonijo, med drugim tudi prošnja mariborskega katoliškega tiskovnega društva.
Na Glavnem trgu od 6. do ll.nrc nt bo smelo voziti nobeno vozilo, da se preprečijo eventualne nevarnosti, ker je trs ta čas poln liudl, ki prodajajo, oziroma kupujejo prinešena živila.
Dogovorno z mesarsko zadrugo sc izvrši regulacija mesnih cen.
Mestnim dclavccm v mestnih gozdovih sc Izboljšalo plače.
Športnemu klubu Celje se odda dve tretjini glazje za Športne prireditve. Prostor pa mora društvo primerno ograditi.
Zahtevalo se bo znižanje policijskega staleža v mestu, ki Je prevelik, ker znaša 83 mož. Sicer niso vsi v mestu, vendar pa stanujejo v mestu njihove rodbine, kar še povečuje stanovanjsko bedo.
Delavskemu izobraževalnemu društva ^Svoboda« se prepuste prostori meščanske šole za poučna predavanja.
V	mestni ubožni svet so bili po proporcu izvoljeni trije demokrati, dva narodna socijalca, dva socijalna demokrata in cu klerikalec.
V	tajili seii le bilo sklenjeno, da s« mesta pisarniških uslužbencev, ki šc niso deflnitlvna, ne razpišejo, dokler ne bo rešeno vprašanje novega uradnega vodic, ki mora biti absolviran jurlst in mora imeti tudi političen izpit. Razpiše se tudi mesto stavbnega inženjerja. Do sedaj ic fungiral kot tak Nemec \Vesely. Končti" se razpiše tudi mesto pogodbenega mestnega fizika. Naredba glede regulacije plač državnih uslužbencev stopi v veljavo tudi za celjske mestne nastavljence, za katere se uvede kvallfikacjska tabela.
.R. P.
BBas gCosen
(Ob stoletnici njegovega rojstva -— prosto po stari župnijski kroniki.')
V nedeljo, dne 7. t. m. odkrijejo na Ponikvi olj juž. žel. spominsko ploščo našemu rojaku, »lovcčemu kartografu j Kocenu, čigar ime je znano danes po .vsem kulturnem svetu.
Blaž K ocen se je rodil 21. januarja 1821 v prijazni vasici Hotunje, občino pri sv. Martinu na Ponikvi oli juž. žel. Njegov oče Martin je bil doma v Zus-mu; prižepil so je na Hotunje št. 4 ter dobil za Ženo vdovo Heleno Zdolšek. Helena je bila rojena v Lokarjih v občin: Št. Jur ob juž. žel. V drugem zakonu ie imela 2 otroka: Blaža in Marijo. S časom je prepustila svoje po-sr W vo na Hotunjem h. št. 4 svoji hčeri IM:, ia prvega zakona, sama pa se je preselila k svojim možem na južno stran hotunjske va.si v b. št. 27.
Nadarjeni Blažek je obiskoval ljuil-eko šolo pri sv. Martinu na Ponikvi ob j. od 1828.—1833. leta. Leta 1833. so ga poslali v Četrti razred okrožne £in.vne šolo v Celju, ki ga je B povolj uirfi uspehom dovršil. Naslednje leto je .otočij r odjsk« 8e»traaredno gimna-
zijo: kor so jo učil dobro in vedel lopo, jo bil vsako loto šolnine oproščen. Njegovi starši niso bili premožni in so mogli le, malo skrbeti za svojega sina, zato je bil primoran »tu in tam mestjansko gospodo jiodpore in obleko prositi.« V letih 1840. in 1841. jc študiral v Gradcu.
l'o dovršenih gimnazijskih študijah jo vstopil na. žoljo svojih staršev v cc-lovško bogoslovje in jo bil 1. 184i>. pri sv. Andražu na Koroškem v mašnika posvečen. Kaplanoval je 5 let v raznih krajih na Štajerskih. Jeseni 1. 1850. je prišel na gimnazijo v Celje za namest-nega učitelja; na gimnaziji jc poučeval 2 leti naravoslovje. Dno 5. decembra 1852 jo stopil s privoljenjem ministrstva za uk in bogočast.jo v fizikalni zavod na Dunaju, kjer si jo pridobil glasom izpričevala dunajsko izpraševalec komisijo z fine P. oktobra 1853 z odliko usposobljenost za poučevanje naravoslovja, na celi gimnaziji. Takoj na to jo dobil mesto "nam. učitelja na ljubljanski gimnaziji. Na predlog ravnateljstva te gimnazijo j na,učno ministrstvo imenovalo Kocena začetkom naslednjega šolskega lota rednim učiteljem na istem zavodu. Tj. 1855. j.' hi! Kocen jiremeščcn na gimnazijo v Gorici, kjer je pončeval računstvo in vri-
rodopis. Koncera prvega tečaja 1858.! leta jo bil poklican na nemško gimnazijo v Olomucu, kjor je služboval do leta 1870.
Blaž Kocen si jc pridobil s svojimi zemljevidi novenljivih 'zaslug. Že kot kaplan se je pečal vedno z zemljepisnimi študijami in risanjem zemljevidov. Kot profesorja pravijo, da ga skoro nikoli ni bilo videti brez zemljevida v rokah. In s časom se jo poglobil v ze-mljepisjo tako temeljito, da jc izdal ! koncerti sedemdesetih let svoj prvi at-lant, ki je bil obenem tudi pni v avstroogrsld monarhiji. Gotovo jc bilo to ogromno ir. težko delo. Kronist piše: i »Težko je bilo Kocenu kot samouku j vso lastnosti dobrega kartografa v sebi ' združiti, nakopičiti toliko znanja in je ! primemo vporabiti.«
Do Kocena so rabili v avstrijskih ' šolah lo tuje zemljevide, med katerimi ' nobeden ni vseskozi zadostoval in uga-jjal tedanjim avstrijskim potrebam. Vse i uodostatke tujih atlantov jo odstranil i Kocenov atlant. Njegovo veliko vred-jnost dokazuje dejstvo, da jo doživel ; nad 40 bistveno nespremenjenih izdaj, | Zemljepisnim potrebam na tedanjih ' avstr. šolali pa, je Kocen ustregel šele | in posebno tedaj, ko je izdal tudi svoja I »Navodila k zemljopisju«.
Kako potrebna, sta bila njegov atlant in njegovo zemljepisje, kaže veliko število priznalnih pisem, ki jih je dobil Kocen od uglednih strokovnjakov iz inozemstva, še več pa od priznanih šolnikov in strokovnjaških društev v Avstriji. Seveda je bilo tekom časa treba popolniti i njegov atlant, i njegov zemljepis, gotovo pa je, da si je s svojim trudapoinim delom postavil trajen spomin.
Kocen jc pisal L 1857. zanimivo razpravo o podnebju, lota 1861. jja svoje nazore o poučevanju zemljepisja. Leta 1870. jc dobil dopust za nadaljevanje svojih kartografičnih študij; preselil se jc na Dunaj. Toda njegova Zelja, da dovrši svojo študije, se mu ni izpolnila: leta 1871. jo umrl za jetiko; pokopali so ga na pokopališču v Hemalsu na Dunaju.
Blaž Kocen jo kot dijak, kot kaplan in pozneje kot profesor rad zahajal. v svoj domači kraj in ob vsakih jiocitnicah obiskoval učitoljo in duhovne v svoji rojstni fari. Pri vsaki priliki so je s posebno spoštljivostjo in hvaležnostjo spominja.! svojih voditeljev in nekdanjih učiteljev. Nad vso pa je ljubil svojo dobro mater, ki je ni nikdar pozabil. Obiskal jo je, kadar je le mostel. In dogodilo se ie večkrat, da
ji je še pozneje kot kaplan in profesoi pomagal kravo pasti. Za Blaža pri pravljena postelj je služila vočkra' materi, sam pa se je vlegel na peč, d: bi si mati laže odpočila svojo sto' ude. Dobri sin je plačeval za svoji ljubljeno mater deklo in postrežbo d' njene smrti. — Blaga ženica in srečni mati jo doživela visoko starost 92 let Kocen ovi učenci so ga navadili imenovali sitnega čudaka, ki ni raz.ii mel nobene šalo in nosil vedno enaki obleko. Tako poročajo o njem tudi nje govi znanci in prijatelji. Posebno pri ljubljen pa je bil med meščanskim otročiči, med katere je delil krajcarji: Ponkovljani so lahko ponosni, '1 se je med njimi rodil slovita kartogra in zemljepisec kot tretji Izmed slavn ponikovške trojice: Zelenko Jurij, A Martin Slomšek in Blaž Kocen. Let. 1898. so Ponkovljani vzidali v nov šolsko poslopje — na južni strani pre čelnega zida Kocenov spominek in o'f enem slavili prav slovesno odkritj spominsko plošče. In l^tos — dnr. 7.av gusta se bo praznovala s posebno sve čanoetjo stoletnica rojstva enega na večjih naših mo4.
Domače vesfl
f * as« |M«r J« rjiMSeMJif »J«-dne y Slepšeku pri Mokronogu v krat-
*	Zaprisega vodilnih uradnikov.
(V.eraj je zaprisegel goep. pokrajinski »mestnik Ivan Hribar v smislu naše
ihtave vee načelnike in vodilne držav-,0 uradnike v Ljubljani. Cerkveno obrede pri prisegi je izvršil kanonik g. <uinik. Panea in prihodnje dni bodo oddelni Šefi zaprisegli ostalo uradni-itvo ln uslužbenstvo.
*	Minister dr. Kukovec se odpelje v tetrtek iz Beograda v Celje, kjer ostane na počitnicah dokler mu bodo to dovoljevali državni posli.
*	Konec deželne vlade za Slovenijo. X dnem', ko je prevzel gosp. Ivan Hribar posle pokrajinskega namestnika v Ljubljani, je v smislu prehodnih na-redb vidovdanske ustave prenehala obstojati tudi deželna vlada za Slovo-nijo kot taka. Na mesto deželne vlade je stopila »Pokrajinska uprava* za Slovenijo, razdeljena na posamezno oddelke za notrauje zadeve, za socijal-no skrbstvo, za Šolstvo itd.
*	Iz policijske službe. Pri ljubljanski policiji vstopi kot prov. policijski komi-»ar dr. Mirko Kresnik.
*	Stojan Protič je prispel v ponde-Jjek v Maribor bi konferiral z raznimi klerikalci, nakar se je zopet vrnil v Rimsko Toplice.
*	Podpore za mediclnce. Upravna komisija medicinskih fondov je v svoji zadnji seji sklenila, da je prošnje za podporo t svrho medicinskega, odnosno farmacevtskega študija za šolsko leto 1921/22 vlagati pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo in Istro v Ljubljani najdalje do 20. avgusta 1921 Prošnjo za podporo morejo vlagati le oni medicinci, odnosno farmacevti, ki bodo študirali na domn-?ib univerzah, ker onim dijakom, ki so primorani Študirati Se na univerzah v inozemstvu. Podeljevalo bo podporo Ministrstvo prosvete v zmislu naredbe, katera bo v kratkem objavljena. Upravna komisija bo podeljevala podpore pod po gojem, da se prosilci v začetku šolsko-ga leta izkažejo, da so pravilno vpisani v predpisanih glavnih predmetih ter morajo ob koncu vsakega semestra dokazati, da to kolokvirali iz glavnih predmetov, v zimskom semestru do 1. aprila, y letnem semestru do 1. avgusta. Prošnjo se vlagajo le v začetku šolskega leta, med letom vložene prošnjo se ne vpo-števajo, izvzemši nekatero upoStovanja vredne slučaje.
*	Godba ZJ2. Železničar nam piše: Ko so se Culi svoj čas v javnosti očitki proti godbi ZJŽ. v Ljubljani, ker je nastopala pri izrazito strankarskih prireditvah (bakljada g. Pesku, Orlovski tabor), je izjavljalo vodstvo godbe, dn je godba strogo nepolitična. Radi bi vedeli, kako se vjema s to nepolitičnostjo to - le: Včeraj jo bil pogreb umrlega nadsprovodnika Franca Hart-mana. Prošnjo, naj sodeluje pri pogrebu, je godba odklonila, ker jo bil pokojnik, dasi znan kot pošten in naroden človek, nekdaj baje odbornik neke — eocijalno - demokratske organizacije ...
*	Kdor zna, pa zna. Naročnik nam pije: Prišel sem v znano, veliko ljubljansko kavarno, kjer sem sicer ne stalen, a vendar čest gost. Hotel sem semkaj telefonirati, a ni šlo, ker je telefon tako slab, da se nismo mogli razumeti Nevoljen zapustim celico, tu pa me ustavi blagajni-Čarka, češ da moram plačati za uporabo telefona 4 K. In res sem opazil sedaj na vratih telefonske ulice, da morajo gosti plačevati za vsak lokalni razgovor na vratih telefonske celice, da morajo go-nine. Na ta način naj postane tudi tele fon pridobitveno sredstvo za kavamar-ja. Dvomim pa, da je to posebno privlačna reklama, posebno za tujca
*	Za Jugoslovansko Matico. Gospod 'Josip 8 kri j, trgovec v Spodnjem Lo gatcu, je povodom svojega odhoda v Maribor, daroval Jugoslovanski Matici znesek 100 K. Iskrena mu hvala za domoljubni dar.
*	Za ženski kongres in splošno slovensko žensko društvo se vrši redna seja v sredo dne 3. avgusta točno ob štirih popoldne v društveni sobi Rimska cesta št. 9. K točni ln polnoštevllni ude ležbi vabita društvena odbora
*	Turistom. V Turškem Žlebu eo je
tiašel še skoraj nov cepin. Lastnik ga dobi v odborovi sobi T. K. »Skala* na Starem trgu 34, IU. nadstr. v Ljubljani.
*	VajeniSki domovi. V ministrstvu «a trgovino in industrijo se izdeluje načrt za ustanavljanjo vajeniških domov v vseh večjih mestih naše države. Svrba teh domov je, da se vajenci vzgoje za bodočnost na zdravi podlagi.
*	Shod uatakarske organizacije v Ljubljani se vrči v sredo dne 8. avgu6ta ob 24. v restavraciji »Zlatorog*, Gosposka ulica. Pridite vsi. — Odbor.
*	Izpred ljubljanskega sodišča. Radi prikrivanja prepovedanega orožja je bil obsojen J. N. Iz LJubljane na 80 kron 'denarne kazni ali B dni zapora Obsojenec je kupil od neke zasebnlce v Ljubljani bambusovo palico s skritim bodalom. ■Javni obtožltelj je zahteval, da se kaznuje tudi prejšnja lastnica tega nevarnega in prepovedanega orožja Palica je bila zaplonjena. — Šivilja S. S. v Sp. SlSki je bila obeojena, ker je zastavila V delo ji izročeno blago. Obtoženka je vsa dajanja popolnoma priznala, Izjavila pa, da so Jo dovedlo na to nesrečno pot le žalostne ln obupne razmere. Sprla sta se z nožem, ki ni hotel več skrbeti zanjo. zaslužka jo bilo malo, lz žalosti ta obupa je načela piti, v pijanosti pa je fcatavAiala ta nroja-iaia tu.ie bla«o. Zssli- letno tufo.vino
šanlh' je bilo 9 prič, katere Je oškodovala obtoženka odštevši zastavne listke, katere »o dobile oškodovane stranke nazaj za 5.760 kron. — Posestnik F. K. na Ježici je vzel s tovarišioo Z. pri njem shranjono blago primorskih beguncev in ga deloma prodal deloma porabil. Obtoženka je tajila soudeležbo, potrdil pa jo je obtoženec. Obsojena sta bila vsak na B mesecev težke ječe in povrnitev stroškov ni škode.
*	Uničevanje planik. V zadnjih dneh se pojavljajo po Ljublajni razni prodajalci planik, ki imajo s sabo ogromne množine tega krasnega cvetja. Po največ so potrgane planike s koreninami. Občinstvo se opozarja, da take prodajalce, ki tako brezvestno pustošijo našo lepe planine, takoj prijavijo policiji.
*	Za Jodeževe groše. Poleg Narodnega doma v Mariboru ima že nad 80 let mesar Černe malo hišico z vrtom. Med njim in posojilnico je bilo dogovorjeno, da ima v slučaju prodaje nakupno pravi-co v prvi vrsti posojilnica Kakor se nam javlja, pa jo čeme po zaslugi nekega »rodoljuba* iz Cirilove tiskarne, ki je dobil zato 10.000 K, prodal hišo in posestvo znanemu odpadniku Schniderit-schu za 220.000 K.
*	Obrtna razstava v Mariboru. Kakor je sedaj definitivno določeno, se vrSi prva obrtna razstava v Mariboru od 8. do 28. septembra t. L v vseh prostorih GOtzove dvorane. Odbor je vse potrebno priprave dovršil; na obrtni kili je sedaj, da se čim prej priglasijo. Čim preje se priglase, tem lepše se bo moglo i zložiti razstavljene predmete.
*	Kocenova slavnost na Ponikvi ob južni želez. V nedeljo, dne 7. avgusta 1021 se bo praznovala na slovesen način stoletnica rojstva enega načih na,-večjih mož, evetovnoznanega kartografa Blaža K ocena. Pokažimo z mn> gobrojno udeležbo, da znamo ceniti svoje velike može. Na Blaža Kocena naj niso ponosni le Ponikovljani — njegovi rojaki — ampak vsi Jugoslovani sploh. Na Ponikvi delujo z vso marljivostjo pripravljalni odbor in se trudi, da bi slavnost uspela kar najlepše. Po sporedu bo dopoldne slovesna služba božja v župni cerkvi, zatem govor zastopnika zgodovinskega društva v Mariboru: popoldne oh V»4. odkritje spominske plošče na rojstni hiši v Hotunjah. Po odkritju se vrši veselica na prostoru pri gostilni Gobec zraven kolodvora. Čisti dobiček je določen polovico za Jugoslovansko Matico, polovico pa za ustanovitev, oziroma obnovitev knjižnico, ki je nekdaj žo obstojala na Ponikvi. Poživljamo tudi Ljubljančane — posameznike in društva —, da se udeleže po možnosti omenjene slavnosti. Odhod iz Ljubljane v nedeljo zjutraj ob 5-19, vrnemo se s popoldanskim vlakom, ki odhaja iz Ponikve ob šestih.
*	Hrvatsko cerkveno petje v Opatiji po fašistih zabranjeno. V cerkvi sv. Jakoba v Opatiji se je od pamti-veka pelo v hrvatskem jeziku. Sedaj so fašisti to zabranlli. Protečeno nedeljo, ko je bilo ljudstvo zbrano v cerkvi in so pevci in pevke na koru peli v hrvatskem jeziku, prilomastila jo v cerkev tolpa fašistov ter z ročnimi granatami oborožena iz tiral a iz cerkve pevce in zbrano ljudstvo, ki je. bilo skrajno ogorčeno. Nekateri so zahtevali, naj se pošlje k škofu deputa-cija, ki bi naj zahtevala odpomoč. De-piitacija se pa ni odposlala, ker ie znano, kako se italijanski škof v Trstu briga za svoje slovanske vernike.
*	Fašisti — roparji. V selo Drago-zetiči na otoku Cresu je prišlo prete-čeno nedeljo devet fašistov z Reke na motornem čolnu. Trije so ostali v čolnu, ostali pa so odšli v selo ter spraševali po tamošnjem župniku. Opozorjen so je župnik še pravočasno skril. Prevrgli so celo župnišče. Odhajajoč so ti pripadniki »dvatisočletne kulture* neki revni vdovi uropali šest ovac, jih spravili na čoln ter 6e odpeljali. Take so razmere v italijanski Istri.
Iz Logatca nam pišejo: Odkar 80 odšli Italijani, se je pričelo pri nas novo življenje. Društva, ki so za časa okupacije mirovala, so nanovo oživela. Pred vsemi pa prednjaei »Sokol*, ki namerava letos zgraditi celo svoj dom. Pravo veselje je opazovati brhke «Sokolice» in čvrste telovad.ee, ki se ob večerih — vsled vročine — kar na prostem uče prostih vaj. Dobro deluje tudi podružnica Jugo-slovenske Matice, ki se je ustanovila takoj po odhodu Italijanov. S čistimi dohodki od tombolo je poslala glavni podružnici v Ljubljano že nad 18.000 K. Zavednim Logatčanom vsa čast! Vsled nesrečne rapailske pogodbe trpi kraj zelo veliko. Preje so bili na cesti vedno težko obloženi vozovi, so drdrali avtomobili z robo za Idrijo, Črni Vrh in Ho-tedršico. Razorane cesto so pričale o živahnem prometu. Sedaj so ceste lepe in čiste toda zapuščene in prazne. Tudi lesna trgovina nazaduje; nekaj vsled slabih trgovskih razmer z Italijo, pa tudi zaradi tega, ker so skoro vsi boljši gozdovi pod Italijo. Kakor se čuje, namorava-jo Italijani delati novo cesto, ki bi šla vzporedno s sedanjo od Kale do Idrije. Ves les iz Hrušice bi potem šel po novi cesti v Idrijo, oziroma preko Hrušice v Ajdovščino. Logatčanl pa so pri tem ob stalen zaslužek, katerega so dosedaj
kem čaau 10 gospodarjem popolnoma vpe-pelil hiše, gospodarska poBlopja ln vso žetev. Skoda je zelo velika. Ogenj je nastal pri nekem posestniku in se je v brezvetrovju razširil z velikansko naglico. Lo z največjo težavo se Je posrečilo ogenj vsaj deloma omejiti.
*	Zločin. Pretekli teden se je peljal mariborski policijski uradnih g. K. s svojo soprogo z avtomobilom po državni cesti preko Slovenske Bistrice. Za Bistrico je zadel avtomobil v vrv, ki je bila potegnjena čez cesto, a k sreči previsoko tako da je bila le njegova soproga neznatno ranjena. Oblasti zasledujejo zločince.
*	Najdeno truplo utopljenca. Trupla ključavničarja južne železnice v Maribo. ru Henrika Streicherja, ki je pred par dnevi utonil blizu stare plavalne šole v Mariboru, so potegnili pod Vurbergom pri Ptuju lz Drave in je pokopali na on dotnem pokopališču.
*	Strela ubila dve kmetlct. V tržaški okolici je ob včerajšnji nevihti strela ubila v Lonjeru dve kmetici: Heleno Ber-netičevo in Josipino čokovo. Srečali sta se na cesti pod sv. Ivanom. Tedaj jo treščilo ter vrglo eno kmetico na levo, drugo na desno. Obe sta bili takoj mrtvi. Zdravniška pomoč je bila brez uspeha.
*	Granata ubila tri otroke. V Zaplanl pri Vrhniki so našle ženice na polju granato v podobi konservo. Vsled malomarnosti posestnika Janeza Čuka je prišla granata v roke 71etnemu Rudolfu in 3-letnemu Josipu Tavčarju ter Bletni Mariji Križaj. Otrokom je pri igranju padla granata ix rok, eksplodirala in vse tri otroke ubila.
*	Pohotnež. V ponedeljek ponoči jo v Mostah neki mornar ustavil dve mladoletni deklici, ki ste se vračali s Posavja, Ju pregovoril, da ste Mi ž njim v gostilno, kjer ju je potem pošteno opojil in nato zlorabil. Nasilnega pohotneža so že aretirali
Gospodarstvo
ŠTINPEDIJE IN DRŽAVNE PODPORE V1SOKOŠOLCEV V INOZEMSTVU.
Poverjeništvo za uk In bogočastje v Ljubljani objavlja sledeči razglas: Da bi se pravilno in v soglasju s stvarnimi državnimi potrebami uredilo vprašanje o podpiranih dijakih (Štipendistih) v ino zemstvu, vpraSanje namreč, s katerim so v zvezi bodisi že veliki državni Izdatki, bodisi odtok tuje valute z države, jo glasom razpisa ministrstva prosvete z dne 20. julija 1921 V. N. štev. 21103 ministrski svet sklenil naslednje:
1.)	Do nadaljnjega ukrepa se bodo pošiljali na tuja vseučilišča podpirani dijaki samo za one nančne stroke, ki niso zastopane na vseučiliščih v kraljevini
2.)	nove štipendije se dajo tudi dijakom naših vseučilišč, ki so nauke dovršili (diploniranim), v svrho nadaljnjega izpopolnjevanja študij. Ti gojenci se bo do pošiljali lo v izjemnih slučajih po proračunski možnosti na predlog poedi-nlh vseučilišč. To štipendije bo podeljevalo ministrstvo prosvete;
3.)	do dovršenih študij ostanejo medicinci, veterinarji, tehniki vseh panog, dijaki industrijske kemije, dijaki eksportne akademije, dijaki živih ježkov, dijaki »eccole centrale*, montanistike, konzer-vatorija in umetnostne akademije; dijaki ostalih fakultet pa le. ako imajo še leto dni do dovršitve;
4.)	od vseh podpiranih dijakov In njihovih staršev (varuhov) se vzame obveza, da bodo po dovršenih študijah služili državi toliko lot, kolikor let so bili štipendisti (ali pa bodo vrnili štipendijo z zakonitimi obrestmi);
5.)	dijaki izgube štipendijo: a) ako se ne prijavijo pravočasno k izpitu ali se prijavijo in izostanejo; b) ako so ne udeležujejo redno predavanj in ostalih praktičnih vaj; c) ako ne predlože potrdila, da so kolokvirali iz svojih predmetov, ako bi v tem roku no imeli polagati ni-kakšnih izpitov; č) ako padejo pri izpitu; d) ako se nedostojno vedejo ali proglašajo načela, ki so protlvna družabnemu in državnemu redu;
6.)	dijaku se more podaljšati vživanje štipendije, ako jo padel pri izpitu, kadar šolska oblast to predlaga, ker so je uve-rilo pri pristojni vBeučiliškl oblasti, da je redno obiskoval predavanja (praktične vajo) in bil marljiv ali pa da je bil tokom tega semestra resno bolan. Podalj-šanjo se more dovoliti samo enkrat tekom študij;
7.)	dijaku so more povrniti štipendija, ako je na svoje stroške položil izpit, zaradi katerega jo Izgubil štipendijo. Ta vrnitev se moro dovoliti samo enkrat in velja od dneva položenega izpita;
8.)	štipendije ee izenačijo;
9.)	proračuni pokrajinskih vlad za šti-
POSTAVKE NOVE IZVOZNO-CARINSKE TARIFE.
Na seli finančno-ekonomskega komltela so bile na novo določene nekatere izvoz-no-carlnske postavke, v glavnem xa živila In krmila. Med drugim so se določile izvozne postavke, kakor sledi:
Pšenica (100 kg) 10 dinarjev, oves 10 dinarjev, Ječmen 10 dinarjev, seno B dt-nariev. Oves, rž, Ječmen in seno se zaradi potrebe volaške uprave začasno ne smejo Izvažati.
2lva goveda preko 400 kg 150 dinarjev, do 400 kg 100 dlnarlev, buše do 300 kg 80 dlnarlev, očiščeno sveže meso 50 dl narjov, žive svlnie preko 120 kg 200 dinarjev, od 50 do 120 kg 80 dinarjev, sveže svln|sko meso 50 dlnarlev, konli In kobile belgijske In norveške pasme preko tri let stari 400 dinarjev, žrebeta In mladi konji belgijsko in norveške pasme do treh let 200 dinarjev, konil, kobile, mladi konli in žrebeta ostalih pasem 250 dlnarlev, konji za klanie 50 dinarjev. Očiščeni iu odrcni zaklani konji so prosti carine. Konj! se smejo klati samo, ako niso sposobni za drugo uporabo. Klanje konl se bo vršilo pod nadzorstvom državnih žl-vinozdravnikov.
Meseni izdelki: slanina, nasoljena suha in preknjena 60 dinarjev, meso nasoljeno iu v pacl, suho in prekajeno (t. i. šunke in na drug način konzervirano meso) 40 dinarjev, sveža svinjska mast 60 dinarjev.
Izvoz žive kakor zaklane živine, svežega I« predelanega mesa, slanine, perutnine in živinskih slrovln (kože, rogo vi Itd.) so moro vršiti samo po železnici ali parobrodih preko carinarnic, pri katerih so nastavljeni državni žlvlnozdrav nikl, nastavljeni od ministra za polje delstvo In vode. TI žlvlnozdravnlki bodo kontrolirali Izvoz In bodo rezultate pregledov beležili tudi na carinskih deklara cijah. Sveže, suho, prekajeno meso ali meso v pacl, kakor tudi drugI mesni iz dclki, ako prldclo Iz klavnice, so pod stalnim nadzorstvom državnih živlnozdravnl-kov. Imeti morajo potrdilo žlvlnozdravnl-ka, da so v dobrem stanlu ln od zdrave živine.
Jajca 100 dlnarlev, volna 250, kože govejo 100, telečje 200, ovčle, kozje ln od jagnjet 100 dinarjev, krpe in volneni odpadki 250 dinarjev, nesortlrane krpe 250
dinnriev.
Staro železle tOO dlnarlev, stari baker 150 din-"-jev, črni premog 10 dinarjev. Za Izvoz črnega premoga le potrebno dovo-Ijenla, n •»* ostale vrste premoga le Izvoz prost. Za gozdarske proizvode |c Izvoz svoboden, razven za hrastove prage,
slovati. Namenjen je psadvsem lz Vojvodine, katerim bo posredoval iN
glaso v tujih Ustih, d<tbro pa bo sluM| tudi podjotjem izven Vojvodine, v koU< kor so lnteresirana ua bogatem ta kosh zuma zmožnem vojvodinskem tržlš8», Zavod je združen z odldelkom za prevaM anje iz nemščine in taadžarščine ter fl ta dva jezika. Poslovne prostore ima M Novem Sadu, FutoikPi ulica 44.
Stanje Južnonemilklh tobačnih naša« dov Je nepo voljno. Si! pa vročina je rsiM linam zelo škodoval^. Pozneje posajen tobak se je skoro fiopolnoma posušil. Vsled slabih izgledov tobačno letine s« Je cena nemškega tobaka povišala.
Povišanje carine v Avstriji. Služben! list avstrijsko vlade je prinosel to dni naredbo finančnega (ninistrstva o povišanju carine za različno blago, za katoro se v slučaju, ako se plača carina v ban-kovcih, mora do nadaljnjega plačevati 180kratna nominalna vrednost dotlčne carinske postavke v zlatu.
Uporaba Inozemskega sladkorja v Nemčiji. Po uradnih statistikah se jo v, Nemčiji uporabilo ofl 1. septembra 1920 do 81. maja 1921 jiolog domačoga pri-. delka Se okoli 818.81)0 stotov inozemske-« ga sladkorja proti 934.800 stotom v istem razdobju lanskega in 482.000 stotom predlanskega obratnega leta.
Nazadovanje notnškegu uvoza v An« glljo v Juniju. Uvoiz nemškega blaga v Anglijo je junija nazadoval proti raa:u za okoli četrt milijqna funtov šteilingov. Najbolj je nazadoval uvoz papirja in papirnatih izdelkov,, ki se je zmanjšal za 140.229 funtov štortingov. Nazadovanj") Igrač znaSa 6t,717 funtov šteriingov. Uvoz železnega in joklenega blaga jo bil za 26.867 funtov šteriingov manjši. Uvoz ur in urnih delov padel za 2908 funtov šteriingov. a uvoz stklenih predmetov samo za 99 funtov Šteriingov. Povečal se jo uvoz znanstvonih inštrumentov za 1053 funtov šteriingov, uvoz barvnih snovi za 1618 ln uvoz premoga za 11.317 funtov šteriingov.
Trgovinska agencija v Mancbestr« se je osnovala.
= Gradnja ladij v drugem četrtletju 1921. »Llojrd Rogister* objavlja 6latlsti. ko o gradnji ladij v drugem četrtletju tega leta, po kateri so pridobilo Anglij* z Irsko 22-1.000 ton ladijskega prostor*. Gradi se še nadaljnjih :5.580.047 ton. K s* se tiče drugih držav, znaša ladijski pro» stor Zedinjenih držav 717.000 ton, Ho» landlje 392000 toa, v Franciji 390.00H ton, v Italiji 31(1000 ton In na Japom skem 229.000 ton.
= Rumunsks eminska tarifa, ki je proj meseci stopila v veljavo, je imela v pr« vi vrsti značaj zntfičite domače industrije, zlasti Bcdmograških industrij. Kor pa
" Projekt zakona ta veliko Inozemsko posojilo. V'finančnem ministrstvu j« izdelan zakonski predlog o državnih po- ! jo rumnnska industrija slaba iu ne pro-
sojnih, ki je že odposlan preko predsednika skuSčine finančnomu odboru v rešitev. 1. člen tega projekta pooblašča finančnoga ministra, da sme najeti v inozemstvu posojilo 500 milijonov dinarjev za pokritjo državnih dolgov v inozemstvu, za izplačanje državnega dolga Narodni banki in za potrebne prometne Investicije. Član 2. odreja, da smo minister garantirati za posojilo z vrednostjo investicij iz posojila, nadalje z osvobojeno zlato podlago Narodne banke, ki bo Izplačana iz posojila in končno iz založenih monopolskih pristojbin. Člen 3. zahteva, da se ugotovi tečaj in obrestna mera posojila po stanju svetovnega denarnega trga v onem času, ko se posojilo najame.
ducira dovolj za tlomačo potrebe, oziroma za nekatero potrebno predmeto sploM nI večjih tvornio v državi, se jo življenje jako podražilo v Romuniji. Fiuan-čuo ministrstvo jo dobivalo od vseh strani prcSnje za znižanje '.zvozno-carinskiH postavk. Finančni minister Titulescu je na to obljubil siorajšnjo revizijo p<n stavk, da so bo uvoz najnujnejših pred« metov olajšal.
= Krasin o trgovinskih odnoSajih 9 Prancijo. V Parizu izhajajoči ruski lis4 »Poslednja novosti* poroča, da Je lzja« vil Krasin o priliki vesti o trgovinski!! pogajanjih med Rusijo in Francijo, da gre za sledeče: Jaz nisem napravil Frain ciji nikakih direktnih ponudb. V Londonu so me nagovarjali francoski industri-1
Zakaj naš dinar pada. »Riječ* po-1 jalci s predlogi, da kupim ali naročil«
roča iz Beograda: Da naša valuta pada, je več vzrokov: Slabi izgledi žetve je eden prvih povodov. Potem, trgovci kupujejo mnogo tujih valut, da bi zadostili svojim obveznostim, za katere je sedaj rok plačanja, in da bi nakupili novega blaga. Ko bo imel izvoz v rokah devize, bomo imeli takoj boljšo valuto. Razen tega se vrše sedaj pogajanja o zaključku inozemskega posojila. Ko se to posojilo realizira, in če bo znašalo tudi samo 100 milijonov frankov, bomo imeli pri nas tujo valuto mnogo cenejše.
= Trgovinsko zbornico v Splitu je osnovalo ministrstvo trgovine in industrije.
= Cene pšenici v Slavoniji padajo. »Jugoslovenski Lloyd» poroča, da je zadnje dni cena pšenici v Slavoniji znatno padla. Po nekaterih krajih se nudi pšenioa po 860 K, ponekod celo po 800 kron za 100 kg.
= Promet železnic sarajevske direkcije. Državno železnice sarajevsko direkcije so odpremile v juniju 1921 311.745 oseb in 91.981 ton blaga. Dohodkov pa je bilo 26,937.250 K, V istem razdobju lanskega leta jo bilo odpromljenih 315.588 oseb in 89.731 ton blaga, a dohodkov je bilo 15,762.380 K. Osebni promet se je torej zmanjšal za 3798 oseb, promet blaga se je povišal za 2250 ton. Dohodki so se povišali tt 11.184.870 K. Povijanje izhaja iz povišanja tarifnih
pri njih blago, sploh da stopi naša dežela z njimi v normalne trgovinsko odno« šaje. Jaz sem jim vedno odgovoril, da sovjetBka Rusija nima ničeBar proti vzpostavi trgovinskih odnošajev s Francijo. Brez predhodnih pogajanj strokovnjakov ni nikakih trgovinskih odnošajev, a v tem se moramo najprej sporazumeti s francosko vlado. Francoski industrijah ci so odgovarjali, da je njihova vlada pripravljena začeti s pogajanji, ako sov« jetska vlada prizna ruski državni dolg. Na to moram odgovoriti samo, da se more vprašanje zunanjih dolgov rešiti la na skupni konferenci. Brez direktnega kontakta s francosko vlado sovjetska vlada ne moro rešiti tega vprašanja.
= Trgovinska pogajanja med Danske In Rusijo. »Svenska Morgenbladot* doznava, da so se vršila v Stockholmu mod: Rusijo in Dansko pogajanja, v katerih' ja skušala Danska doseči, da bi uvažala v Rusijo tekstilno in železno blago, usnje in čevlje, margarino in kolonijalno blago. Rusija pa bi nvažala v Dansko lan, konopljo, tobak, baker, minerali,je in lesne izdelke.
imeli. Želeti je, da dobi Logatec kak na- j se morajo vročiti poverjenlštvn za domestek za-Izgubljeno Idrijo in hirajo- bogočastje t L jahtni vs*J do 20.
pendijo se proneso na ministrstvo prosvete, ki bo v prihodnjem šolskem letu i dohodkov skrbelo za vse podpirane dijake v ino- | postavk. zemBtvu.	_	= Tvornica poljedelskih strojev v Dja-
Poverjeništvo za uk in bogočastje daje koyu> Ministrstvo za agrarno reformo jo ta sklop ministrskega sveta na znanje. sI(l0I1j]0) Be osnuje v Djakovu tvorni-Dijakom je na prosto dano, da vlože svo- ca za pnij^etBke stroje. Tvomica se u-je prošnje pri dijaški zadrugi (n. pr na sUnovi na 7Jl^niim osnovi ta se bodo Dunaju, v Pragi itd.), pri kateri so včlanjeni, ali pa naravnost pri povorjeništvu za uk in bogočastje, kjer naj vloie svoje prošnje tudi oni, ki niso včlanjeni pri nobeni dljaKld zadrugi.
Prolnje naj bodo pravilno opremljene a študijskimi izpričevali in družinskim in premoženjskim izkazom. Vse prošnje
uk in avg«
•ta 1921
mogli v podjetju udeležiti tudi mali kapitalisti.
= Srpska centrsloa banka za Bosno ta Hercegovino v Saraj»vu ima 14. avgusta redno glavno skupščino. Bilanca za 1920 izkazuje pri jL.T..iti 20 milijonov kron in pri rezervnem fondu 8,700.000 kron čistega dobiika 2,771.170 K.
=» Anončnl zavod «Progreg» sn je ustanovil v Novem Sadu ta začel te dni »o- ■
Vremensko poročilo
Ljubljana 806 m nad morjem.
Dan
t.
avg.
h
o o co
7. 14. 21.
S
Vetrovi
797-0I20-0! bre« vetra 734'6 38 "4 7S6-6 >1'2I
i ►
Nebo S
jasno 1
d. obl. T jasno
Srednja vforajSnja temperatura 24-4, normalna 19'7. Vremenska napoved: lepo, vrofe, lok. ner. Solne« vahala ob 4'41, zahala ob 18'8l.
PranS HellefT
eo
Blagajna Mlikega vojvode
1 toraan.
»Tega ne ven i! Mislim, da ne! Zdi le mi, da potujj: prvič na Minorko.* «Vi ne veste tega? Zdi se mi, da Bite jako slabo poučeni o zadevah Svojega gospod< t soproga.*
«Mogoče je t>il tam, predno sva Je..>
«Predno sta se: poročila razumem! rM ste že dolgo poročeni, madame; pprostite predrznemu vprašanju.*
Veliki vojvoda, se ie začudil, ko je vide!, da je mlada dama mesto odgovora zardela Ho ušes; prestrašil se je, da je S svojim vprašanjem naredil veliko neum nost, dasi tega ni nameraval, je hqtel hitro vso stvar popraviti in rekel:
«Da, da, sedaj razumem madame... tako bo S Ivar... to je vaše svadbeno potovan je!*
Ko je veliki vzvoda pogledal gospo Pelotard, vidjil je samo še njen lepo oblikovan hrbet in par elegantnih, malih lahkih čeveljčkov, ki so stopicali z največjo naglico proti stopnišču; par sekund pozneje pa ni videl niti tega vei'! Gospa Pelotard je izginila, toda ni ti besede ni rekla, da bi pojasnila svnje zagonetno obnašanje ... niti ozr.la se ni — urno je stekla po stopnicah nizdol
Da res, jahta «š\';ork!ja» je krila v sebi več skrivnosti in zagonetnosh.
nego N smeh SpreJHJ ttt se (on
blaga.
Zakaj pri vragu je morala zardeti do ušes dama, S je bila včeraj stara najmanj 40 let, toda danes je po čudoviti kozmetični kuri komaj dvajsetletna devojka, ko jo človek povsem spoštljivo in uljudno vpraša, koliko časa je poročena? Zardela je in potem pobegnila kot sramežljiva Diana. In ta dama, ki je poročena z žurnali-stom, ki piše za časopise, ki jih ona ne pozna, potem borzijanski list, ki pošilja vojne poročevalce... in nazadnje ta dama, ki se tako zelo zanima za usodo velikega vojvode, ki ga ni videla nikdar, katerega ime tako nalašč in izzivalno pači... Vsa je nemirna radi njega, niti pomisliti ne sme na to, da bi bil mrtev. Zahteva, da se morajo vsi prebivalci Minorke, katere kar lepo z lopovi titulira, po-streliti in pobiti, ako so njemu skrivili le las — a najlepše je na stvari, da poizveduje pri samem velikem vojvodi vse poedinosti o njem samem, a da niti ne sluti, s kom govori. Res v človeku bi se moralo nazadnje zavrteti v glavi...
Vse te misli so se vrstile v njegovi glavi z brzino električne struje; toda še predno si je zamogel poiskati kako pojasnilo ali odgovor, je zagledal gospoda Pelotarda, ki je prišel po stopnicah, na katerih je malo poprej izginila ona... Gospod Pelotard se je zadovoljno smejal:
«Dobro jutro, gospod grof! Kako
se poftiHfeT Poram sh,
Ravnokar mi je pravila soproga, da sta imela že dolgo in zanimivo konferenco.*
«Da, konferenco, ld jo ie pa milo-stiva prekinila na tako nagel in čuden način, da si moram misliti, kako zelo sem jo razžalil. Verujte mi gospod, da mi je neskončno žal, "Vo se je res to zgodilo, toda po moji krivdi gotovo ne. Zagotavljam vas.., da nisem hotel...»
♦Pomirite se, dragi grof, saj stvar vendar ne bo tako strašna in nevarna. Mislitn, da je morska vožnja upli-vala na mojo soprogo. Ravnokar mi je priznala.*
«Morska vožnja... meni se pa zdi, da je miiostiva kot rojena na morju!»
»Mogoče... ali stara resnica je, da sta morje in žena dve uganki, ki jih ne more nikdo razrešiti.*
Veliki vojvoda je priznal to popolnoma rad.
Prav nič ne pretiravate, gosnod profesor... lahko bi celo trdili, da je vaša gospa soproga velika uganka! Vsekakor žena je sicer uganka, a vaša soproga je največja uganka med ženami!* «Kako to?*
«Ni samo uganka v svoji notranjosti, tudi na zunaj je uganka. Včeraj ste mi predstavili štiridesetletno gospo Pelotard — danes sem pa videl komaj dvajsetletno.. .* ♦Ah, dragi grof... razsvetljava,

trm...*
♦Da, da morski zrak... gcepa mi Jt govorila o neki kozmetični kuri..»
♦Da, da, seveda! Skoro sem pozabil nato... Kozmetična kura, ki jo je ravno danes končala.*
♦Sama mi je to povedala! Ni mi pa hotela izdati, za katere liste delate. Dobil sem utis, da nazadnje niti ona sama ne ve.»
♦Mondeu, kako morete vendar misliti, da se bo mlada dama zanimala za take stvari?*
«Tudi to je mogoče! Jako se pa zanima za cilj mojega potovanja. Spraševala me je vse mogoče o Mi-norki.*
♦Da, da, jako se zanima za Mi-norko!*
♦Se bol} pa za velikega vojvodo. Vaša sreča ie samo, gospod profesor, da je veliki vojvoda izgubil svoj prestol Ako je še živ... oziroma, ako bi ne bil odstavljen, bili bi gospod profesor, v nevarnosti, da zapustite Minorko sami!*
♦Torej vi mislite, da se madame preveč zanima za velikega vojvodo.* «Da, vsaj tak utis sem dobil!* ♦In mislite li, da bi mogla madame Pelotard tudi v velikem vojvodi obuditi enako zanimanje?*
Nekak zaničljiv in obenem šaljiv naglas je bil v tem vprašanju, ki ga je stavil Filip Collin svojemu gostu, ki je to opazil in razumel. Zato ga je to precej razburilo... ako bi stvar ne bila tako čudna in zagonetna, te-
3aJ 61 tforaj mtelO, da profesor Pft lotard nekaj sluti, nekaj ve... ali pj da ga ima Pelotard za norca. Zate je hitro odgovoril:
♦O tem sem popolnoma prepričan, gospod profesor!*
Filip se je obrnil, kot da hoče po. gledati, dali ni nikogar v bližini, da fi so mornarji na svojih mestih, po-tem se je pa obrnil k velikemu voj. vodi in mirno rekel:
♦Malo je manjkalo, da nismo si, noči dobili na krov še petega pot. nika. Ako bi ne bil kapitan Dupom tako velik antisemit, prav težko bi
se ga ubranili.* ♦Vi poznate onega gospoda?* Veliki vojvoda je hotel odgovorit) na to vprašanje popolnoma mirno, toda dasi se je trudil, vendar ga izdal njegov glas, da je razburjen.
♦Poznam? Tako, malo! Toda — tudi vi gospod profesor ste ga takoj spoznali?*
Veliki vojvoda se Je obrnil in začel popravljati neko vrv, ki ga poprej ni prav nič motila.
♦Precej dolgo časa ste ga opazovali!* je rekel Filip z vso neusmiljenostjo.
Veliki vojvoda je skomiznil z rameni. •	(Dalje.)
SLOŽNO DELO SPAS1 NAROD, ZATO BODIMO SL02NI V DELU ZA JUGOSLOVENSKO MATICO! VSI NA DELO, DA REŠIMO BRATE!
Produn radi pomanjkanja proitor« kompletno 1819 3-1
Bančni ravnatelj
išče dve elegantno raeblirani sobi SžUOIlSkO OpFSVO
za. talcoj.	1-18 1
flaia postranska stvar- Ponudbe blagovolijo f<t nasloviti na upnutu «Jutra» poil šifro ,,Baconi ravnatelj it. 1318".
Br. Ivan Pintar
opdinira te&os ougosta -od 11. do IZ. oris
H Ali ste že poslali na- H 1 ročnino za „Jntro" f
iz mahagonovine in palisandrovine, elegantno, malo rabljeno, po nizki ceni. Ivan And-lovto. muarski mojster, KollseJ, Oo-po-svetska oeata 13, pritličje, vrata 38.
Dva vaza s streho,
p alta i 91 predali in iteUt« proda Hočevar, OomlUko.	128.'
Prvovrstna
zidna opeka
po najnižjih ccnab se dobi
Opekarna Grosuplje.
I 1'ojasuila daje Karel Wol*a, opekaroar, Grosuplje. lili 3-2
Prodam mali voz z diro za enega honja in zapravljivi.
J. Paljevec, Slomškova ulica 21.
Obveščava cenj. odjemalce iu p. n. občin-(tro, ila sprejemava uo»ia iieln iu popravila po najnižjih eeunh &.\tovi čevlji v zalogi. Turlatovokl čovljl domačega iz-delita.	«31 34
Ant. in. Jož. E;;a]er-Kapele Llubliiana, Turjaški trg (Breg) št. I.
Obvestilo.
Imam v zalogi vse sokolske potrebščine: Kroja sa Alane tn 6la-nloe, telovadne oblake, čevlje,ovratnike, gumbe Ud. Ceniki na razpolago.
Zdravo!	1163 SO 7
Peter Capuder, LJubljana dobavitelj Jug. Sokol. Bavezs.
rn • Dve vosne plahte in . . __ 96. 3x8*' m plahta za »dnee. Ininl kamen, rotna paprika, čaj, kompozicija katranlt (nadomestek za karbulinej) in gostllniik* »teklenloe. Kje? pore npravniatro .Jutra., II.tO b 6
JPip^oiifJp&tiiaLa,
pnevmatiko
Dunlop • Reithofter - Hutschinson
priporoča 1076 1j—9
Ign. Yok
Ljubljana, Sodna ulica 7.
DELNIŠKA TISKARNA . d. d. ————————
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16.
Izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovc e in obrtnike, društz w, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradni/i tiskovin za okrajna: glavarstva
UmetniSke tiskovine, barvotiske vseh vrst izvršuje tiskarna, ki je opremi/ena t vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami ln tehničnim materija> lom, najhitreje ln dovršeno strokovnjaško
LASTNA KNJIGOVEZNICA d*
izvršuje: k,njigoveška dela od najpriprostejše do najfinejše vrste
1Ž80
Prod
Obl. konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa. Kolodvorska UllCa Št. 39.	416 62—39
Lepa
ienitna
priložnost.
Vdova, mlada, inteligentna, čedne m&-njosti in velike postave, i premoženjem v gotovini in blagu, teli znanja ■ poltenim, akademično izobraženim gospodom ali dobro situiranim trgovcem ud 40 let.
Samo resne ponudbe ■ sliko je treba vposlati pod ..Molčečnost 100" upravi »Jutra, v Ljubljani.	1223 8—1
Naročite se na
»Pota in cilji".
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov,
1.—II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. I. del, vez. 21 K, II. del, vez. 42 K. Za oba zrezka po poŠti K 6 40 več. III.—I V. svezek: Dr. Pr. Weber, Uvod v filozofijo. 72 K, pošta S K reč. V. zvezek: A. Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meb. rez., fin papir 60 K, pošta 3 K reč. Broi. navadni papir 42 K, po poŠti 8 E reč. Naročila sprejema
tiskovna zadruga i Ljubljani, Sodna illn fi.
1204 8-1
bi bii obenem cestni nadzornik, dobi službo pri okrajnem zastopu Sevnici. — Plača po dogovoru. — Prednost imajo oni, ki so že tako delo opravljali in kolesarji.	1213 8—2
Okrajni zastop v Sevnici.
Albin Ogrls novoi
Borba za jugoslovansko državo.
Cena 32 K, po pošti K f'80 več.
Kdor ee, bočo poučiti, kako so agitirali naši izseljenci med svetovno vojno v Pariz p, Londonu, Rimu, VVashingtonu in dr. za Jugoslavijo in kakšne težkoče šo morali premagati, naj čita Ogrisovo knjigo. Spis nudi popolnoma nora, dosed&j pri nas neznana dejstva.
Knjigo naročajte pri	907 86
Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Živi raki
(veliki)
izredna atrakcija za fine bifeje in gostilne. Komad po 4 K in 8 K.
Prvo bosansko izvozno podjetje G. A. Vasiljevič, Tuzla, Bosna.
900 64
Največja zaloga finih platnenih robcev.
Graumann - cefirji.
C. J. HAMANN
Mestni trg 8.
Sv. Jax in sin
Ounaiska c. IS.. LJubljana.
Šivalni stroji
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linen Ustanovljena leta 1867
Veieile Doočnje breiplačno. Pisalni stroji „Adler". Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovarn:
Dtirkopp, Stjria, Waffenrad.
188 Začasno znižane cene. 12—10
Napočajte
lih, nMl in
lil
Dos&daj izšlo 8 zvezkov :
1.	Dr. Al. Zalnkar, O ljudskem »dravjo. Broi 6 K.
2.	Ur. Ko;;'!ao bere. Dojenček. BroL 6 K.
3.	Ur. J. Demšar, Spo ne bolezni. Broi. 10 K.
4.	Št Sa'.radiu. Naš sadainjt ustavni položaj. Broi. 16 K. 6. Leunid Pltamic, Pravo ln rsvolnolja. Broš. 8 K
6.	Docnmentt o Jadranskem vpraianja. Broi 18 S.
7.	Alt>. OsriK, Borba sa Jugoslovansko driavo. Uro«. 32 K. & VL Corovid, Basa la vera v srbski prostosti. Broš. 16 K.
Po polti rsak zvezek K 1'80 reč.
RvoJlla sprejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica 6.
Pozor! Na obroke! Kredit!
Da nstreiemo mnogokrat izraienl ielji naših odjemalcev, prodajamo z olajiili pri plačevanju naše znane
= krasne remontoirke =
(za gospoda)	'»s 4-3
najbolje opremljene, 88 nr idoče, z dvoletno garancijo, za brezprimerno ceno samo po 12o dinarjev proti ari 45 dinarjev in mesečnemu plačilu 8 dinarjev. Ura se pošlje takoj po sprejemu are priporočano. Dotičnl naročnik naj nam blagovoli naznaniti svoj poklic, če želi naročnik rso kupno ceno plačati takoj, dobi 6 popusta.
Zaloga ur ilOOLF MITH, Zagreb, Samostanska ulica V.
■ B
!! Kupujte nove knjige
Tiskovne zadruge:
D. Fajgel, Tik sa fronto. Zbirka črtio, ki popisujejo dogodke v Goric) po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1915. Broš. 36 K, po posti 2-80 K več.
A. Novačan, Veleja. Drama. Broš. 28 K, vez. 36 K, po poŠti K 2-— vež. Shakespeare - Zupančič, Maobeth. Broi. 82 K, vez. 40 K, po pošti K 2 80 ve«.
lika Waschtetova, Pravljice. Z večbarnimi slikami. Vez. 40 E, po pošti K 2-— več.
Fr. Veber, Uvod v filozofijo. Pota in oilji, 3. — 4. zvezek. Cena 72 K, po pošti 3 40 K več.
Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6.
MM nn L1ILH
■ Dunajska cesta 9 -
priporoča	81
kolonijalno in špecerijsko blago ter žitne pridelke.
..... Točna In solidna postrežba. ==