VESTMK PoJfnl urad 9020 Celovec = Verlagspostamf 9020 Klagenfurf Izhaja v Celovcu Erschelnungsorl Klagenfurl Posamezni Izvod 3 Ullnge = mesečna naročnina 12 llllngov = celoletna naročnina 120 Ullngov § P. b. b. ilm)mnmttm))umnmn)um))mnmtmm)MwuHM)utmmm)s: LETMIK XXXtV. CELOVEC, PETEK, 31. AVGUST 1979 ŠTEV. 35 (1932) Tudi v času vuiiinega boja ne smemo ogrožati uspehov akcijske enotnosti Zato zavračamo poskuse monopoHzacije narodnega gibanja .Tudi v času volilnega bo)a, či-9ar znake v teh dneh tudi v življenju Siovencev na Koroškem vedno bolj opešamo, v naši zavesti ne smejo zbiedeti uspehi vztrajnega variš Domej, da z vsa jasnostjo povemo in poudarimo, da je merilo za narodno zavest vztrajno iin nesebično delo za skupno korist, ne pa strankarska ali svetovnonazorska dela naše narodne skupnosti. Važnejši cd voiiinega boja v narodnem iivijenju je konkretno deio na naraziičnejših področjih družbenega Hvtjenja, deio, ki ga opravijamo v akcijski enotnosti, ne giede na ^etovnonazorsko aii strankarsko pripadnost." Tako je naglasil član izvršnega odbora ZSO Teodor Dcmej, ko je na nedeljski prireditvi na Radišah (o kateri obširno poročamo na drugem mestu — op. ured.) v imenu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem čestital radiškim prosveta-šem k 75-letnici obstoja njihovega društva ter jim tudi v bodoče želel obilo uspeha v njihovem požrtvovalnem kulturno-prosvetnem delovanju. Mislim, dta je tudi tukaj na Radi-šab prav in potrebna, je menil to- Vrh neuvrščenih zaseda v Havani V Havani, prestolnici Kube, se je te dni z zasedanjem koordinacijskega odbora, ki mu je sledila ministrska konferenca, začelo šesto vrhunsko srečanje neuvrščenih, ki bo prihodnji teden doseglo višek s konferenco šefov držav ali vlad neuvrščenih dežel. Vodilni predstavniki 89 neuvrščenih držav, katerim so se pridružili še zastopniki 22 držav opazovalk, prav tako pa tudi predstavniki raznih mednarodnih organizacij, bodo na svojem srečanju oceniti dosedanji razvoj gibanja neuvrščenih ter mu določili smernice za bodoče delo. S tem pa bodo dali svoj prispevek k obravnavanju in reševanju perečih mednarodnih vprašanj, saj se je neuvrščenost razvita v gibanje, ki je nenadomesttjiv dejavnik v boju za mir, neodvisnost, enakopravnost, razvoj in napredek v svetu. Zato je razumljivo, da za vrh neuvrščenih vlada najširše mednarodno zanimanje, o čemer govori tudi dejstvo, da se je v Havani zbralo okoli tisoč tujih novinarjev, ki poročajo o tem pomembnem dogodku. pripadnost ali bobneče besede. ,.V boju za naše pravice zaradi kratkoročnih koristi ne smemo podcenjevati, zamoičati aii ceio ogrožati uspehov akcijske enotnosti vseh narodno zavednih sit in demokratov večinskega naroda. K temu pa tudi spada, da zavračamo poskuse mo-nopotizacije narodnega gibanja." Ko je spomnil na jubilej radiške-ga prosvetnega društvo, je predstavnik ZSO dejal, d-a je zadnjih 75 let v zgodovini Slovencev na Koroškem in sploh celotnega slovenskega naroda obdobje, bogato dogodkov, ki so neizbrisno zapisani v našo zgodovino in še danes odločilno oblikujejo življenje naše narodne skupnosti. Pri tem je spomnil, da smo s plebiscitno odločitvijo leta 1920 postali manjšina v državi, ki je naše narodnostne pravice pogosto teptala z nogami in si na razne načine prizadevala, da bi nas germanizirala. Leta nacizma pa so Slovencem na Koroškem napovedala smrt; toda načrtom in poskusom uničitve se je slovenski narod tudi nat Koroškem uspešno uprl s tem, da se je pridružil svobodoljubnim narodom in demokratom, ki so se borili proti nacističnemu in fašističnemu nasilju. .Ta borba je postavila temeije sedmemu čienu avstrijske državne pogodbe in ustvariia pogoje za obnovitev in poživitev kulturnega, poiitičnega in gospodarskega živijenja Siovencev na Koroškem — ne diskriminacija, ne kršitev duha in črke državne pogodbe tega niso mogie preprečiti." Ob koncu svojega kratkega tz-našanjo je predstavnik ZSO izrazi) prepričanje, da neločljiv sestavni del kulturnega! obnašanja posameznika, skupine in naroda ni samo gojitev pozitivnih tradicij vključno jezika, umtenosti in zgodovine, temveč prav v isti meri tudi prizadevanje za vsestransko enakopravnost in demokratične odnose v družbi, vztrajnost in neomajnost v borbi za naše pravice. „Če bomo kulturo tako široko pojmoval!, potem se nam ne bo treba bati, da postanemo neke vrste folklorna manjšina, podobna predmetom v muzeju, ampak skupnost, ki zavestno oblikuje svojo usodo." KOMITE OZM POUDARJA; Pri zaščiti manjšin niso važni le pravni predpisi marveč predvsem odnos večine V Ženevi zaseda trenutno podkomisija OZM za boj proti rasni diskriminaciji in za zaščito manjšin. Ma začetku zasedanja je generalni direktor odseka za čioveške pravice pri OZM poudari), da je treba nujno izboijšati poioiaj miiijonov ijudi, ki so brez osnovnih živijenjskih pravic. Po njegovem mnenju je treba nujno ugotoviti vse kršitve čio-veških pravic. Magiasii je, da bo ie z odiočnostjo in dobro voijo vsa mednarodna skupnost iahko preprečita nadaijnje kršitve. Ha sedežu OZM v Mew Yorku pa je komite za odpravo rasne diskriminacije obravnavat in sprejel poročila, ki ga bodo predioiiii ie-tošnji giavni skupščini OZM v obravnavo v zvezi s posebno točko dnevnega reda. Komite je na svojem zasedanju v Mew Yorku v giavnem obravnava) odgovor, ki ga je daia boigarska viada na vprašanja v zvezi s svojo manjšinsko poiitiko. Med razpravo je biio med drugim poudarjeno, da pri zaščiti manjšin niso važni ie pravni predpisi, ampak je posebnega pomena tudi splošno ozračje in ziasti odnos večinskega naroda [to ugotovitev bi si iahko zapisala za uho tudi avstrijska viadai). V poročilu, ki ga bodo predioiiii giavni skupščini OZM, so biie povzete ugotovitve boigarske viade, vendar je biio še izrecno nagiašeno, da je ..posebno pozornost komiteja vzbudita usoda makedonske narodne manjšine, katere števiio je z vsakim ijudskim štetjem upadata in v ietu 1975 naspioh izginiio". Podkomisija OZM za boj proti rasni diskriminaciji in za zaščito manjšin pa je v Ženevi objavita tudi seznam bank, podjetij in drugih organizacij, ki podpirajo rasistične in koioniaiistične režime na jugu Atrike. Ta seznam, ki je bii narejen na zahtevo generainega sekretarja OZM Waidheima, obsega imena podjetij in organizacij iz Z6 držav, ki kijub večkratnim opominom še vedno kršijo nedvoumne skiepe Združenih narodov giede bojkotiranja rasističnih in koioniaiističnih režimov. Ma črni iisti Združenih narodov zaradi ..koiaboracije in podpiranja" rasističnih režimov na jugu Atrike je tudi Avstrija: podržavijeni veie-obrat Voest-Aipine in pet podržavijenih bank je navedenih med podjetji in organizacijami, ki jim je posei in dobiček očitno več vreden kot boj čioveštva proti rasizmu in koioniaiizmu. V tej luči pa seveda postane tudi razumijivo, zakaj se usiužbenci organizacij in ustanov OZM upirajo temu, da bi jih premestiti v ^ :! sedež OZM na Dunaju. AVSTRIJA DO MAMJŠIM: Po eni strani radodarna po drugi skuša izsušiti manjšine Ob zadnjem intervjuju zunanjega ministra Pahra, ki je izjavil, da juž-notirolsko vprašanje, posebno kar se tiče uporabe nemškega jezika pred sodišči, še ni rešeno, na Koroškem pa naj bi bilo manjšinsko vprašanje že povsem urejeno, smo ponovno doživeti primer dvolične avstrijske manjšinske potitike. Na zadnjem zasedanju Hrvaškega akademskega ktuba na Dunaju pa so opozoriti na dvoličnost manjšinske potitike tudi v finančnih zadevah. Ugotoviti so, da Avstrija širokogrudno podpira južnotirotske šudente, na Pred sdrjdesedmi ied se je zače7a cfrngra sfefovna vojna Ob zor: 7. septewbr% /959 so nemške %r?M4rle planile čez poljsko wejo in se od severa, jnga in zahoda Ksmeriie prot: Varšavi. Nemšha letala so grmela prot: svojim ciljem; že prve minate so zadaja/a Poljahom, vo-jahom in civilistom, nenadno smrt in sejala množično aničenje iz zraha, hahršncga do tedaj naša zemlja še ni občatila. S tem so Nemci napovedali teror, hi so ga v naslednjih šestih letih občatiii milijoni mož, žena in otroh širom Evrope. 7*aho se je začela draga svetovna vojna, hi se je razrasla v hlanje, hot ga zgodovina človeštva do tedaj še ni poznala. O žrtvah in o šhodi, hi jih je povzročila, so možne le ocene, le-te pa segajo od 50 do SO milijonov mrtvih — vojahov in predvsem civilistov. Kajti draga svetovna vojna je v zgodovino vojshovanja vnesla tadi to novost, da je hllo število ahitih med civilnim prebivalstvom neprimerno večje hot med bojnjočimi se vojahi. Pred štiridesetimi leti se je torej začela vojna, s ha-tero je Hitler hotel podjarmiti svet. Pri tem ni izbiral med sredstvi, da bi zasažnjil in oropal narode ter aničil vsahogar, hi se je shaša! apirati njegovim osvajalnim načrtom. Začela se je vojna, her je odpovedala diplomacija in her sile mira v sveta niso bile enotne, da bi se ačinhovito zoperstavile agresiji. Začela se je vojna, v hateri je postalo vse bolj jasno, da vprašanje vojne in mira ni in ne sme biti zgolj vprašanje vladnih vrhov in njihove diplomacije, marveč da je to prvenstveno vprašanje vsega čioveštva, vsahega čioveha. Vendar je biio to spoznanje porojeno šele sredi hrvave vojne. SvoboJoijabn: narodi so se apr!; smrtni obsodbi, zgrabili so za orožje ter v janašhem narodnoosvobodilnem boja aničii: Rasistične sile. Ravno ta podvig pa je tadi bistveno prispeval h izobiihovanja nove miselnosti, hi merodajno vpliva na poteh dogodhov po dragi svetovni vojni. Gotovo,- tadi „doba mira" po dragi svetovni vojni je vse prej hot doba resničnega mira. V številnih delih sveta prihaja do nemirov, do oboroženih spopadov, do agresije in dragih napadov na svobodo in neodvisnost narodov. 7'oda danes ni več naroda, hi bi mirno trpel tahšno poseganje v njegovo asodo. Nenehno narašča število svobodnih in neodvisnih narodov, hi se zdraža-jejo in aveljavljajo svoje težnje v ohvira OZN, hatera je nastala prav iz spoznanja, da nihdar več ne sme priti do hatastroRe, hot je bila draga svetovna vojna z vsemi svojimi ogromnimi žrtvami. Danes je glas miroljahnih narodov močnejši od še vedno nepomirljivega rožljanja z orožjem. 7*a glas ne sme niholi popastiti, postati mora še bolj odločajoči dejavnih v mednarodnem dogajanja; postati mora zadeva vsega čioveštva in vsahega čioveha posebej. Ohranitev mira mora biti shrb vseh. Zato je potrebno, da ne zapiramo oči pred resnico o dogodhib in vzrohib, hi so pred štiridesetimi leti privedli dto drage svetovne vojne; prav taho pa se moramo ačiti pravilno ocenjevati današnja dogajanja. Z.e taho bomo namreč sposobni, da se vsah posebej in vsi shapaj pravočasno zoperstavimo pojavom, hi bi čioveštva grozili z novo hatastrojo. drug: strani pa skuša finančno izsušiti manjšine v Avstriji. Hrvaški akademski klub in sploh pripadniki manjšin v Avstriji seveda nimajo ničesar proti širokogrudni podpori južnotirolskih študentov, ki jim je Avstrija leta 1977 npr. krila stroške za vožnjo iz Južnega Tirola na avstrijske univerze. Stroški za vožnje 758 študentov so znesli H,5 milijona šilingov, enkratne štipendije za 155 južnotirolskih študentov pa še dodatno 775.000 šilingov. Skupno torej nad 12 milijonov, to pa je 24-krat več kot so dobile vse hrvaške organizacije skupaj podpore s strani države. Podobno ali še slabše je to razmerje pri koroških Slovencih. Urad zveznega kanclerja in razna uradna mesta poudarjajo, da je pripravljenih za manjšine v Avstriji 5 milijonov šilingoy podpore za njihovo delovanje, vendar pa je pogoj, da sodelujejo v sosvetih. Ob tem primeru se spet kaže krivična manjšinska politika, ki za manjšine v Avstriji stavlja nesprejemljive pogoje ter jih skuša izsiljevati. Značilno pa je tudi, da se tisti, ki ustvarjajo „javno mnenje", hudujejo le tedaj, kadar dobivajo koroški Slovenci podporo od matične dežele; v tem vidijo ogroženo domovino, veleizdajstvo in slovenizacijo, vrhu tega pa še „privilegiranje" Slovencev. Namesto, da bi bilo samoumevno, da tudi Slovenci smejo — prav tako kot druge narodnostne manjšine — biti deležni podpore s strani matičnega naroda, pa smo v Avstriji poleg izsuševanja s strani avstrijske države še ..deležni" gonje s strani nacionalističnih sil, ki jih merodajni krogi v Avstriji trpijo in celo forsirajo. Problem, ki se tiče študirajoče mladine, je npr. priznanje diplom, ki jih dosežejo avstrijski državljani v sosednji Jugoslaviji. Kljub zbliževanju vprašanje ni rešeno in je za avstrijsko manjšinsko politiko značilno dejstvo, da niti ne priznava diplom po zaključenem študiju slovenščine! Protimanjšinska politika na Koroškem vetja za posebno zastugo Koroška ljudska stranka je zadnji teden predstavila svoj program za deželnozborske volitve. Pri tem se je v prvi vrsti zagnala proti politični premoči socialistične stranke v deželi. Kritizirala je SPO, da si lasti le vse uspehe, za neuspehe pa naj bi bile odgovorne opozicijske stranke. Novo .državno pogodbo" je pozdravila tudi OVP, vendar je Knafl, ki je v deželni vladi odgovoren za gradnjo cest, še enkrat izjavil, do tinančna podpora zvezne vlade ne bo bistveno pospešila izgradnje avtoceste z Dunaja na Koroško; dodal pa je še, da ta! „dr-žavna pogodba" odgovarja „tistim predlogom, ki jih je ljudska stranka pred kratkim predložila." Seveda predstavitev volilnega programa ni mogla biti brez izjave k manjšinskemu vprašanju. Drugi zastopnik OVP — Heribert Bacher je obžaloval, da javnost prehitro pozabi, koliko je OVP prispevala k nastanku zakona o narodnih skupinah. Izrecno se je pohvalil, da je njegova stranka doprinesla k nastanku protimanjšinskega zakona več kot bi odgovarjala njeni „ve!i-kosti". Hvalisal se je, da je manjšinski zakon doprinesel svoje k „re-lativnemu miru", ki vlada v deželi, s tem pa naj bi ustvaril dobre pogoje za uspešni gospodarski razvoj na Koroškem. Javnosti je hotel tako spet povedati, da je zapostavljanje slovenske manjšine .gospodarska potreba", ki bi jo bilo treba čim dlje ohraniti koroški domovini. Dodatno struno je ubral še predsednik OVP-jevskega kluba v deželnem zboru, Heribert Tropper, ki je na tiskovni konferenci obžaloval zamujene možnosti, ki bi jih po njegovem mnenju imel manjšinski odbor pri deželnem zboru, saj ni imel niti ene seje v zadnji delovni periodi deželnega zbora. Po njegovem mnenju bi bil ta odbor lahko kraj dialoga med strankami kakor tudi med strankami in manjšino. Zdelo pa se mu je tudi, da se ni izkoristila možnost, povabiti v ta odbor ljudi, ki niso v deželnem zboru. Na dodatno vprašanje našega sodelavca, kaj naj bi ta odbor napravil konkretno, ni imel nobene- „77:/?;;" je ne^rj, ^