CELJE, 31. JULIJA 1980 - ŠTEVILKA 30 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Naneslo je tako, da sta bili minula sobota in nedelja v nekaterih naših krajih
močno razgibani. Zanimive in vesele prireditve so bile v Ločah, Laškem, na
Vranskem, v Dob ju in morda še kje. Zato je tudi naša številka polna teh dogod-
kov. Prirediteljem se navsezadnje moramo zahvaliti tudi novinarji, ker bi se v
tem času kislih kumeric težko našlo snovi za branje, primerno za ta čas.
Milena Poklic in Mitja Umnik sta ob obisku v krajevni skupnosti Rcanik
samokritično ugotovila, da sta v tem sončnem dnevu, pravšnjem za spravilo
sena, bila najbolj nepotrebna človeka na vsem južnem Pohorju.
JURE KRAŠOVEC
BILI SMO NA POHORSKEM RESNIKU - MARENDA SREDI MORJA M0DRE6A...
FRANCE POPIT MED BRIGADIRJI
"Ali kmetje in občani, ki so po potresu zgradili nove hiše, še vedno stanujejo v starih
hišah, medtem ko nove od daleč opazujejo in občudujejo njih lepoto?«, je med razgovorom
z brigadirji in občinskimi možmi v šali povprašal France Popit. Ni se zanimal le za
probleme brigadirjev, temveč tudi za probleme Smarske občine v celoti. Z zanimanjem je
prisluhnil poročanju sekretarja Komiteja Občinske konference ZKS občine Šmarje, Milana
Puglja o uresničevanju načrta spominskega parka Kumrovec-Trepče, o razvoju združeva-
nja dela in sredstev med Kranjsko goro in Zdraviliščem v Rogaški Slatini in o razvojnih
usmeritvah nekaterih šmarskih delovnih organizacij.
foto: VILI EINSPIELER
ZAKON O ZDRUŽENEM DELU
ČRKA ŠE NI MESO
Premalo razviti dofiodlcovni odnosi
v celjski občini sindikati
v.sako leto vsaj enkrat
skrbno ocenijo uresničeva-
nje /akona o združenem delu
ter združevanje dela in sred-
stev za doseganje čimboljših
rezultatov. Letošnja ocena
ponovno opozarja na nekate-
re slabosti, ki bi jih morali v
organizacijah združenega
dela hitreje odpravljati. V
precejšnji meri tudi zato, ker
se neločljivo povezujeta ure-
sničevanje zakona o združe-
nem delu in program eko-
nomske stabilizacije. Zani-
mivo je, da v večini organiza-
cij združenega dela ne opre-
deljujejo dovolj konkretno
načel in meril, ki urejajo pri-
dobivanje dohodka. Dokaj
površno so opredeljeni do-
hodkovni odnosi v temeljnih
samoupravnih aktih. Pri ure-
janju odnosov v samouprav-
nih sporazumih o pridobiva-
nju dohodka marsikje po-
zabljajo na metodologijo
ugotavljanja in razporejanja
skupnega dohodka ali pri-
hodka. Značilna je tudi oce-
na, da so v celjski občini pre-
malo .storili za uveljavljanje
dohodkovnih odnosov.
Prodaja proizvodov in sto-
ritev na trgu še naprej ostaja
glavna oblika pridobivanja
dohodka. Zelo slabo se med
seboj povezujejo temeljne
organizacije, zelo različno pa
so tudi urejena vprašanja
razporejanja skupnega pri-
hodka takrat, kadar gre z.a
.samoupravno sporazumeva-
nje. Ko so ocenjevali razvi-
tost dohodkovnih odnoso\^v
posameznih temeljnih orga-
nizacijah, so kot uspešne
omenili Kovinotehno, Žele-
zarno, Merx, Aero in še neka-
tere druge. V nekaterih pa
čakajo na rešitev od drugod
in se preslabo pripravljajo na
uveljavljanje te temeljne na-
loge zakona o združenem
delu.
Tudi v Emo ugotavljajo, da
so temeljne organizacije zao-
krožene proizvodne celote in
je med njimi malo osnov za
uveljavljanje prihodkovnih
odnosov. Vendar pa to že na-
vaja k razmišljanju o bodoči
organiziranosti te največje
celjske tovarne. Nedvomno
je problematika dohodkov-
nih odnosov osrednja v oce-
njevanju realizacije zakona o
združenem delu. Posebno
pozornost pa zasluži tudi
združevanje dela in si-edstev
med proizvodnjo in trgovi-
no. Nosilne trgovske organi-
zacije v Celju, to so Kovino-
tehna, Merx in Tkanina, .so
sicer formalno dobro rešile
medsebojne odno.se. Med
proizvodnimi in prometnimi
organizacijami združenega
dela pa je še zelo malo pove-
zav. Pa tudi tam, kjer so skle-
nili samoupravne sporazu-
me med trgovino in proiz-
vodnjo, so opredelitve precej
splošne in ne sledijo bistve-
nim zahtevam zakona o
združenem delu. Zato se po-
nuja vprašanje, da bi morali
prav to problematiko obrav-
navati večkrat letno ne le v
sindikatih, ampak tudi na se-
jah občinske skupščine ter
predvsem v samoupravnih
in političnih organih temelj-
nih organizacij in skupnosti.
J. V.
ROK PETI V MOSKVI
Edini celjski olimpijec,
član AD Kladivar ROK
KOPITAR, je povsem
upravičil svoj pr\n nastop
na olimpijskih igrah v
Moskvi, saj je v svoji spe-
cialni disciplini teku na
400 m ovire v finalu med
osmimi najboljšimi atleti
osvojil odlično peto me-
sto!
S tem dosežkom se Ro-
kova uspešna atletska pot
začeta pred leti nadaljuje
in vse kaže, da ji še kaj
kmalu ne bo konec. Naj-
lepšim uvrstitvam
dvem naslovom balkan-
skega prvaka ter naslovu
sredozemskega prvaka
(da omenimo samo najvi-
dnejše!) je dodal še peto
mesto na olimpiadi! Rok
tako uspešno nadaljuje
pot celjskih »zaprekašev«
na olimpiadah - Lorger je
bil peti, Stamejčičeva pe-
ta. Kopitar peti, edina iz-
jema je tudi peta Urban-
čičeva v kopju. Petica za
»petaše«!
T. VRABL
ZASEDALA JE SKUPŠČINA V ŠMARJU
POD LUPO DELEGATOV
Pripombe na osnutek plana SR Slovenije
Kljub temu, da smo v ob-
dobju tako imenovanih
skupščinskih počitnic, so se
v ponedeljek sestali v Šmar-
ju pri Jelšah delegati vseh
treh zborov občinske skup-
ščine na skupnem zaseda-
nju. Teme, o katerih so raz-
pravljali in sklepali delegati,
so bile zelo aktualne in po-
membne za bodoči razvoj ce-
lotne občine, zato je bila tudi
udeležba delegatov na zase-
danju zelo dobra.
Uvodoma so delegati na
seji skupščine obravnavali
osnutek dogovora o temeljih
družbenega plana Slovenije
za obdobje 1981-1985. Ta do-
kument je za šmarsko obči-
no še posebej pomemben za-
to, ker prvič vključuje tudi
razvojne možnosti in per-
spektive manj razvitih ob-
močijv Sloveniji, kajti prejš-
nja leta je njihov razvoj in
usmeritve opredeljeval
skupno sklenjen družbeni
dogovor. Delegati so na vče-
rajšnji seji sprejeli vrsto pri-
pomb in predlogov, ki jih je
na osnutek dogovora o teme-
ljih družbenega plana Slove-
nije oblikoval občinski izvrš-
ni svet. Strinjali so se, da bi
morala šmarska občina v bo-
doče predvsem okrepiti svo-
jo materialno bazo, če bi ho-
tela v nekaj letih stopiti ob
bok   razvitejšim   občinam.
Vendar pa je vprašanje, če
temeljni planski dokument
naše republike to zagotavlja,
so menili v Šmarju. Kajti po-
speševanje razvoja manj ra-
zvitih območij v Sloveniji ni
konkretno opredeljeno skozi
ves dokument. Tako so neu-
strezno opredeljene naloge
bank za vlaganja na manj ra-
zvitih območjih, davčna po-
litika ni stimulativna za novo
zgrajene obrate in tovarne, v
dokumentu bi morali pouda-
riti nujnost intenzivnejšega
zaposlovanja na manj razvi-
tih območjih, kjer je delovne
sile še veliko, tudi naložbe v
kmetijstvo na nerazvitem
območju niso jasno oprede-
ljene. Skratka, vrsta je še
vprašanj, ki bi morala najti
svoje mesto v temeljnem
planskem dokumentu Slo-
venije in ki bi jasneje opre-
deljevala, kako pospešiti ra-
zvoj manj razvitih območij.
Na ponedeljkovi seji so de-
legati obravnavali tudi de-
lovno gradivo za oblikovanje
srednjeročnega plana smar-
ske občine. Strinjali so se, da
bi morali plansko aktivnost
pospešiti in po 15. septem-
bru razpravljati o odgovor-
nosti posameznih subjektov
planiranja, ki niso opravili
vseh nalog. Kajti preveč je še
neusklajenosti in razkora-
kov med željami, ki jih imajo
posamezni nosilci planiranja
in med realnimi materialni-
mi možnostmi. Kaže, je ob
tem menila predsednica
družbenopolitičnega zbora,
da znova delamo račun brez
krčmarja. Jasno moramo po-
tegniti črto pod dohodkom,
ki ga bomo ustvarili v pri-
hodnjih štirih letih. In na
podlagi njegovega seštevka
se bomo lahko šele pogovar-
jali o tem, kako in koliko bo-
mo tega dohodka trosili.
Na zasedanju so delegati
obravnavali še osnutek odlo-
ka o organizaciji in delov-
nem področju občinskih
upravnih organov, med dru-
gim pa so podprli predlog za
izdajo zakona o spremem-
bah in dopolnitvah zakona o
pospeševanju skladnejšega
regionalnega razvoja SR Slo-
venije, ki šmarsko občino še
uvršča med manj razvite v
Sloveniji.
DAMJANA STAMEJčiC
POSKOČNI KONEC TEDNA
MARSIKJE
Minuli konec tedna je bilo na celjskem območju marsikje
veselo. Zabavne, vsebinsko pa vseeno smiselne prireditve
so bile v Dobju, na Vranskem, v Ločah in seveda v Laškem,
od koder je naš prikupen posnetek dveh celjskih folklori-
stov Ne bi mogli reči. da so si prireditelji teh letnih priredi-
tev kaj dosti konkurirali med seboj, saj so omenjeni kraji
daleč vsaksebi, veselih in zanimivih dogodkov pa so ljudje,
ki trenutno niso kje na lepšem ob slani luži, gotovo željni.
Kdor dela, naj se tudi zabava.
(Foto. EDI MASNEC)
CELJSKI NORVEŽANI« DOMA
Sredi junija je odšla na pot II. celjska alpinistična od-
prava, tokrat v oddaljeno norveško gorsko skupino Troll-
tind.
Pred dvemi leti smo pisali o prvi odpravi, ki se je uspešno
preizkusila v ledenih stenah južnoameriških Andov, tokrat
pa so alpinisti stali pod najvišjimi kopnimi stenami evrop-
skih Alp. Ob letošnjem vremenu in ob vseh podatkih o
preplezanem, ki so prispeli do nas pred odhodom alpinistov,
smo gledali na uspeh odprave z velikim pesimizmom. Sedaj
So doma in lahko zabeležimo v celjsko kroniko vzponov pet
težkih smeri, od teh kar dve novi: Jugoslovansko in Celjsko.
Več o tem na strani 10.
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 30-31. julij 1%
FRANCE POPIT MED BRIGADIRJI
STORILNOST V PORASTU
So tudi težave, a ne nerešljive
Brigadirje na Zveni mla-
dinski delovni akciji Koz-
jansko 80 v Šentvidu pri
Planini, so v sredo, 23. julija
obiskali, predsednik CK
ZKS France Popit, predse-
dnik RK ZSMS Boris Bav-
dek in izvršni sekretar
predsedstva CK ZKS Ljubo
Jasnič. Poročilo o delovnih
uspehih, o samoupravnem
delovanju, medsebojnih od-
nosih, povezovanju s kraja-
ni, JLA in DPO, o priprav-
ljenosti in o delovanju na
področju interesnih dejav-
nosti v času I. dekade druge
izmene, je podal koman-
dant akcije in vodja naselij
Šentvid pri Planini in Bi-
strica ob Sotli, Marjan Ši-
raj.
V druj^i i/.meni Zvtv.ne
MDA -Ko/jansko HO- sode-
lujejo naslednje brigade:
Ljubijski rudar i/. Prijedora
(Bosna in Hercegovina), Ze-
nelj Hajdini i/. Kosovske Vi-
tine (Kosovo), Dr. Miaden
Slojanovič orj^ani/irana v
okviru Rdečej^a kri/a Slove-
nije, Galebova krila i/. Splita
(Hi-vatska). 21. Jul i/ Ivan-
tirada (Črna f^ora) in Frane
Ro/.man-Stane i/. Litije (Slo-
venija). Brigadirji .so razpo-
rejeni po ra/Iičnih deloviščih
in sicer: vodovod Prevorje.
cesta Kalobje, cesta Loka pri
2usmu, vodovod Srebernik
Trebče, vodovod Zusem, na-
.selje. Podsreda in Ponikva.
Delo poteka normalno, ne-
kaj dni je bilo izgubljenih le
z.aradi dežja, katere pa so bri-
gadirji nadomestili z delov-
nimi sobotami. Brigadirji so
opravili že 42 tisoč delovnih
ur in obljubili, da bodo za-
stavljene cilje dosegli, naj še
tako dežuje.
Delovanje samoupravnih
organov ni bilo najboljše,
predsedstvo ni bilo v celoti
doraslo svojim nalogam, sla-
bo je delal predsednik skup-
ščine izmene, tako da je priš-
lo do njegove zamenjave.
Zdravstveno stanje je razen
nekaj nenevarnih poškodb,
glavobolov in Večjega bruha-
nja brigadirjev v naselju Jo-
že Perčič (Šentvid) v pov-
prečju dobro. Do bruhanja je
prišlo zaradi neprilagojeno-
sti brigadirjev na hrano in
zdravniški pregled je poka-
zal da ni nič resnega. Odnosi
med brigadirji in brigadirka-
mi, med brigadami in vod-
stvom, povezovanje s kraja-
ni, JLA in DPO, .se nemote-
no razvija. Politična šola
Edvarda Kardelja poteka po
programu, kulturno-zabav-
no življenje je bilo na zado-
v()ljivi ravni, na področju ko-
misije za tehnično kulturo so
bili organizirani tečaj za ra-
dio amaterje, loto tečaj, tečaj
za sodnike košarke in nogo-
meta in drugi. Le ininlbrmi-
ranje ne poteka tako kot bi
moralo. Prisotno je pomanj-
kanje pravih informativnih
oblik, pojavlja se le staro .ša-
blonsko glasilo, bilten in zi-
dni časopis.
Ali se je mladinska organi-
zacija okrepila, glede na to,
da je MDA -Kozjansko 80-
že sedma zaporedna akcija,
ali prihaja do problemov za-
radi razkropljenosti delo-
višč, ali se brigadiiji iz dru-
gih republik dobro počutijo
v novi sredini, vse to in še
kaj je zanimalo Franceta Po-
pita. Prijetno je bilo slišati,
da so ljudje sprejeli brigadir-
je za svoje, da se je v sedmih
letih delavnost povečala za
petdeset odstotkov, da so v
krajevnih skupnostih mla-
dinci mnogo bolje zastopani
in aktivnejši, medtem ko po-
datek, da .se morajo brigadir-
ji voziti iz naselja na delo tu-
di po uro daleč, po mnenju
Franceta Popita zahteva do-
sledno ukrepanje in rešitev.
Brigadirji iz sosednih re-
publik so še povedali, da jih
je presenetil skiomen stan-
dard naselja v eni izmed naj-
bolj lazvitih lepublik Jugo-
slavije, da so imeli probleme
zaradi neprilagojenosti na
slovensko kuhinjo, da ni pra-
vega medsebojnega spozna-
vanja zaradi razdeljenosti
naselij in da primanjkuje do-
brih špoitnih terenov. Glede
organizacije dela pa so izre-
dno zadovoljni, ker ni zasto-
jev, tako da prihaja do do-
brih učinkov. Večina težav
.se je s skupnim prizadeva-
njem že uredila. Največ ki-
slih obrazov pa še povzroča
točkovanje, kei' .se enako toč-
kuje tako delo fantov kot de-
kk't, ki pa niso enakomerno
porazdeljene po po.sameznih
brigadah.
O [)roblemu standarda je
spregovoril Ljubo Jasnič, ki
ji' pojasnil da .se pri nas zbi-
rajo srt>dstva solidarnostno,
medtem ko v drugih republi-
kah sklepajo pogodbe, so za
delo plačani in si na ta način
krepijo standard. Skupno
stališče je bilo. da ni nič pri'-
tresljivega, če brigadirji ne
dobe vsega ravno na krožni-
ku, da bo klub temu potieb-
no v bodoče problamu po-
svetiti več pozornosti.
VILI FINSPIELER
GLASILO LIBELE - DRUGIČ!
Čeprav je izšla v dopustniškem času, je druga številka
novega glasila Libele Celje, ponoven korak naprej v prizade-
vanjih uredniškega odbora, da skrbi za dobro pestrost pri-
spevkov in tem iz življenja^ielovnega kolektiva.-
Pozornemu bralcu ne uide. da so nekateri podatki in
prispevki tudi rezultat oblikovanja nekaterih strokovnih
služb po novem, na primer kadrovsko-splošne. Zato tudi
prispevki o osebnih dohodkih, samoupravljanju in kadrov-
sko statistična izkaznica Libele ter vseh njenih tozdov in
delovne skupnosti skupnih služb.
V zadnji številki kaže posebej izpostaviti prispevek z na-
slovom Višja vrednost dolarja, spodbuda za naš izvoz, saj je
v njem zelo natančno in dovolj plastično opisana usmerje-
nost stabilizacijskih prizadevanj kolektiva Libele v izvoz.
Nova številka glasila Libele pa je polna tudi prispevkov, v
katerih se kaže vsakdanji delovni, športni in rekreacijski
utrip delavcev Libele. Humor ni zapostavljen.
UM
KURIRJI V
TABORU
Konec tedna se bodo v
Loki pri Taboru pri do-
mačiji Veteršnik zbrali
kurirji TV postaj 26 S. Ob
tej priložnosti bodo od-
krili pri kmetiji spomin-
sko obeležje padlim ku-
rirjem, udeleženci pa bo-
do prejeli tudi spominske
značke. Zbor sklicujeta
KS Tabor in pododbor
četrte brigade VDV za
Štajersko. Prireditev sodi
v okvir praznovanj kra-
jevnega praznika Tabor v
Savinjski dolini. Ob tej
priložnosti bodo odprli
tudi novo planinsko kočo
na Krvavici, že včeraj po-
poldne pa je bila tudi sve-
čana seja skupščine KS
in družbenopolitičnih or-
ganizacij.
J. V.
STISKA V VRTCIH NAREKUJE
ČRNO VARSTVO
Nova vas se s svojo blokovno gradnjo vse bolj širi. prostor,
ske zmogljivosti vzgojno varstvenega zavoda Zarja pa oi^
tako pospešenem priseljevanju mladih družin pešajo. Dvj
vrtca v Novi vasi sta za vse večje potrebe po organiziral^
vzgoji predšolskih otrok odločno premalo. Zato je vse ve(
otrok v takoimenovanem »črnem varstvu«, ki še zdaleč
more nadomestiti vzgoje v vrtcih. So tudi primeri, ko ir^j
družina v varstvu več kot 10 otrok in za vsakega od njii^
pridobi mesečno okrog 1400 din. Razumljivo je, da je star.
.šem tako varstvo edini izhod, saj VVZ nima na razpolaga
niti enega samega prostora za sprejem v družbeno varstvo
Podatki kažejo, da je v Novi vasi izven družbenega varstva
najmanj 200 in še več predšolskih otrok. Ob otvoritvi nove
šole Fran Roš bodo odprli še 80 mest za male šolarje, vendar
to ne bo rešilo pereče problematike organiziranega varstva v
krajevni skupnosti Nova vas.
Javna razprava je izpostavila tudi slabo organizirano med
počitniško varstvo otrok, pa slabe in zanemarjene peskov,
nike in otroška igrišča, če ta to ime sploh zaslužijo. |
Zaključki in stališča, oblikovani na javni razpravi, so otJ
vezujoči in usmerjeni v boljšo organiziranost vzgoje in var
stva v tej krajevni skupnosti. Eden teh sklepov piavi, da jt
za potrebe družbenega varstva otrok v Novi vasi nujno
zagotoviti dve dvosobni stanovanji v lameli Nova vas III in
tako omogočiti VVZ in skupnosti otroškega varstva pridobi,
tev novih enot za varstvo otrok, kar bi bil edini izhod iz hude
pro.storske stiske.
SAMOUPRA VNE INTERESNE SKUPNOSTI
SVOBODNA DEUTEV DELA?
Kjer ni delegatov, je proračunski odnos
Tudi v celjski občini se lo-
tevajo vprašanja, kako naj
bodo v prihodnje organizira-
ne samoupravne interesne
skupnosti. To vprašanje je
aktualno že nekaj časa. V
Sloveniji so v raziskovalni,
izobraževalni, kulturni skup-
nosti in še v nekaterih že pri-
pravili nekaj variant, ki bi
naj privedle do dosledne iz-
peljave zakona o svobodni
menjavi dela. Samoupravne
splošne akte interesnih
skupnosti naj bi uskladili z
zakonom o svobodni menja-
vi dela do konca tega leta.
Vendar poteka dogovarjanje
o bistvu in o vsebini spre-
memb nekoliko počasi. Za-
kon o svobodni menjavi dela
ne terja le nekaterih dopolni-
tev in organizacijskih spre-
memb v praksi. Dobro bi bi-
lo, če bi ob dosledni izpeljavi
določil o organizacijski us-
kladitvi in o kolektivnem vo-
denju, pobudili razpravo še o
drugih vidikih zakona o svo-
bodni menjavi dela. Se pose-
bej zato, ker družbeno dogo-
varjanje in samoupravno
sporazumevanje še vedno
pretežno ostaja le pri tako
imenovani menjavi dela po
dogovorjenih stopnjah raz-
položljivih sredstev oziroma
na podlagi programa dela.
Neposredne svobodne me-
njave dela je malo. Zato se
mnogo oglašajo z ugotovitvi-
jo, kako se interesne skup-
nosti s strokovnimi službami
spreminjajo v nekakšnega
posrednika med delavci v
gospodarstvu in v družbenih
dejavnostih. Ohranja se pro-
računski odnos, ki se v še
ostrejši luči kaže tam, kjer
delegacije ne delajo, skup-
ščine interesne skupnosti pa
so komajda sklepčne.
Ali potemtakem z majhni-
mi organizacijskimi dopolni-
tvami samoupravnih intere-
snih skupnosti res rešujemo
bistvena razsežja svobodne
menjave dela? Očitno je, da
ne. In dalje - ali bomo raz-
pravo o teh spremembah re-
snično zožili le na vprašanje,
kako bo delalo predsedstvo
skupščine, kaj bo z izvršnim
odborom, kako bodo organi-
zirane strokovne službe in
podobno? V celjski občini
menijo, da niso potrebne
spremembe v skupščinskem
sistemu, razen v skupščini
socialnega varstva. Nekolik
temeljitejši poseg je predvi
den glede predsedstva skuf
ščine.  Izvršnega odbora
dosedanjem pomenu ne 1
bilo več. Pred.sedstva bi, p
celjskem predlogu, prevzel
predvsem usklajevalne nal(
ge. Vendar se zdi, da tako n
bo šlo. Za posamezna p<
dročja dela imajo skupščir
že sedaj različne organe - o
komisij do odborov. Dosl(
so bila ta telesa v funkci
strokovnega svetovalca oz
roma predlagatelja. Po ni
vem pa naj bi tudi odločal
Vendar bo moralo nekaj o<
ločevalnih pravic dobiti tu<
predsedstvo. Le v tem pr
meru bo delo v interesi
skupnosti potekalo racional
no, nove organizacijske spre
membe pa bodo zagotovili
določeno kakovost v delu
Ni sporno, da ima skupščin«
štiriletni mandat. Najbrž tu
di ni razloga, da bi predsed
stvo  ne  imelo štiriletnegs
mandata. Toda delegati na]
imajo gibljivi mandat ali na-
mestnike,   predsedstvo  pj
predsedujočega za eno leti
J.l
KRISTINA
DROFENIK
OBRAZI
Da je skromna in sra-
mežljiva bi rekli za Kristi-
no Drofenikovo tisti, ki jo
prvič srečajo. Nerada go-
vori o sebi in o svojem
delu, nerada se izpostav-
lja. Saj delo samo po sebi
govori o človeku, pravi.
Delavci tozda Vital v Me-
stinju in funkcionarji ob-
činskega     sindikalnega
sveta v Šmarju pa o Kri-
stini govorijo drugače. Da
je odločna in dosledna pri
svojem delu, pravijo o
njej. In da zna uresničiti
naloge, ki jih ji nalaga
delo.
Kristina Drofenikova je
v Vitalu predsednica
osnovne organizacije sin-
dikata, ob tem pa ima še
vrsto drugih funkcij v ra-
zličnih občinskih organih
in v Imenem. kjer je do-
ma. Največ skrbi ji seve-
da povzroča delo v sindi-
kalni organizaciji Vitala.
Posebej sedaj, ko je celot-
no sindikalno delo narav-
nano na uresničevanje
ustalitvenih programov.
»Seveda si tudi v na-
šem tozdu prizadevamo,
da bi delali bolje kot prej,
da bi bil prihranek večji,
da bi bila organizacija de-
la boljša. Največ pregla-
vic pa nam ob tem delajo
cene. Cene naših finalnih
proizvodov so namreč za-
mrznjene, cene surovin
pa se nenehno dvigajo.
Tako nastaja razkorak, ki
smo mu komaj kos,« pra-
vi Kristina Drofenikova.
»Zaenkrat še uspevamo
gospodariti tako, da
ustvarjamo  dohodek,  s
katerim pokrivamo ob-
veznosti. A vprašanje je,
kako dolgo bomo še lah-
ko tako gospodarili.
Kljub vsemu pa moram
reči, da vsi mi delavci ne
gledamo črnogledo na
ustalitvena prizadevanja
in da v njih resnično vidi-
mo izhod iz sedanjih go-
spodarskih zagat.«
Kristina Drofenikova
se podobno kot vrsto dru-
gih delavcev Vitala vozi
vsakodnevno na delo iz
Imenega. Navadila se je
na to. da mora od doma
nekoliko prej, zato ji vož-
nja ne hodi narobe. »Če-
prav nas je večina delav-
cev vozačev,« pravi Kri-
stina »nimamo zaradi te-
ga večjih problemov. Kaj-
ti delovni standard -
vključno z delovnimi po-
goji in prehrano - je v na-
šem tozdu na zadovoljivi
ravni. Zato radi prihaja-
mo na delo, kar vsem
nam, ki smo v Vitalu za-
posleni, veliko pomeni.«
DAMJANA STAMEJCiC
ŽIVELA SVA SKROMNO
Minulo soboto sta si na magistratu v Celju, po petdesetih
letih skupnega življenja, ponovno prisegla zvestobo za-
konca Vršnik. Vršnik Janez, rojen 10. 7. 1912 v Rudeči Kali,
aktivni udeleženec NOB, po vojni zaposlen kot skladiščnik
v celjski Komunali, sedaj upokojenec in Flis Ana, rojena 16.
9. 1909 v Smavcu, prav tako aktivno udeležena v NOB,
delavka, predvsem pa mati in gospodinja sta 21. 7. 1930
sklenila zakonsko zvezo v Dobrniču pri Trebnjem. V družini
Vršnik so se rodili štirje otroci in sicer dva sinova in dve
hčeri, ki so že preminule. Stajerc in Dolenjka sta vztrajala
skupaj pet desetletij, ne da bi klonila pred težavami, naj so
bile videti še tako velike. V miru in slogi živita v Vojniku pri
Celju.
Foto: TLI EINSPIELER'
POMOČ IZ
STUTTGARTA
V soboto zjutraj, 26. ju-
lija, se je Zvezni mladin-
ski delovni akciji »Koz-
jansko 80« pridružila bri-
gada Edvarda Kardelja iz
Stuttgarta. Med sedemin-
tridesetimi brigadirji je
trinajst deklic in štiriin-
dvajset dečkov, povpreč-
ne starosti 15 do 16 let.
Vsi so otroci naših delav-
cev na delu v tujini in
med njimi jih je veliko, ki
so se kljub svoji mladosti,
udeležili že več mladin-
skih delovnih akcij v Ju-
goslaviji.
V soboto zvečer so priš-
lece seznanili z doseda-
njim potekom akcije,
predstavile pa so se tudi
posamezne brigade, med-
tem ko so se v nedeljo od-
ločili za izlet v Trepčo, Bi-
strico, Kumrovec in Ro-
gaško Slatino. Delo za
brigadirje iz Stuttgarta.
pa se je pričelo v ponede-
ljek in sicer na delovišču
Ponikva, kjer postavljajo
vodovod.
V. EINSPIELEH
št. 30 - 31. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 3
CELJE:
ŠE TRIJE
SEJMI
Kolektiv Zavoda šport-
no rekreacijskega centra
Golovec je že pripravil
program prireditev za pri-
hodnje leto, tudi sejem-
skih in drugih, ki jih ne
bo malo.
Do konca letos pa se
bodo v hali Golovca zvr-
stili še trije tradicionalni
sejmi.
Kot prvi bo na vrsti tri-
najsti mednarodni sejem
obrti in opreme za obrt.
Gre torej za sejem, ki ima
v Celju najdaljšo tradicijo
in uveljavlja Celje kot po-
membno sejemsko me-
sto. Ta prireditev bo od
19. do 28. septembra.
Za tem bo tretji medna-
rodni sejem plemenitih
kovin, ki bo tokrat od 7.
do 14. oktobra in bo letos
istočasno s štirinajsto me-
dnarodno zlatarsko raz-
stavo, ki jo pripravlja ko-
lektiv celjskih Zlatarn.
V decembru, pred izte-
kom starega leta, sicer pa
od 18. do 24. decembra,
bo še četrti novoletni se-
jem.
MB
PODRUŽBLJANJE ZUNANJE POLITIKE
DA BI VEČ VEDELI!
Pomembna vloga svetov pri OK SZDL
v zadnjih dneh je bilo v
Sloveniji več razprav o po-
družabljanju zunaje politike
in mednarodnega sodelova-
nja kot izjemno aktualne in
politične naloge, .še posebej
prisotne v delovanju Sociali-
stične zveze. V teh ocenah so
našli pomembno mesto tudi
sveti za mednarodne odnose
pri občinskih konferencah
socialističnih zvez. Ko so le-
tos spomladi po Sloveniji or-
ganizirali problemske posve-
te o delovanju svetov za me-
dnarodne odnose, eden
izmed takih je bil v Celju, so
kritično ocenili tiste svete, ki
se izčrpljujejo zgolj v nalo-
gah na področju informira-
nja občanov o zunanjepoli-
tičnih dogajanjih.
Sveti za mednarodne od-
nose pri občinskih konferen-
cah bi morali dejansko mno-
go bolj spremljati in koordi-
nirati vse oblike mednaro-
dnega sodelovanja. V celjski
občini je svet za mednaro-
dne odnose takšno vlogo do-
slej dobro opravljal. Z zad-
njimi razpravami o podru-
žabljanju zunanje politike in
mednarodnega sodelovanja
pa postajajo občine še v večji
meri pomemben dejavnik v
krepitvi zvez s tujimi dežela-
mi, z društvi in organizacija-
mi. Zato se postavlja vpraša-
nje, kako v občini združevati
programe celotnega združe-
nega dela, kulture, izobraže-
vanja, družbenih organizacij,
društev in drugih skupnosti
pri navezovanju stikov s tuji-
mi partnerji. Čeprav počitni-
ški dnevi niso najprimernej-
ši čas za pregled nalog, ki bi
jih naj opravili sveti za me-
dnarodne odnose, pa bi bilo
prav, da bi ti organi Sociali-
stične zveze že v jeseni spre-
jeli progrdm nadaljnjega de-
la. Razprave v republiški
skupščini so namreč posebej
izpostavile prav vlogo občin
in frontne socialistične zveze
na tem področju.
V nekaterih občinah celj-
skega območja so sveti za
niednarodne odnose do.segli
pomemben uspeh že s tem,
ko so si-stematično evidenti-
lali vse mednarodno sodelo-
vanje v občini. Ti stiki se raz-
tezajo na vsa področja druž-
benega življenja. V celjski
občini so tudi podpisali
družbeni dogovor o usklaje-
vanju in načrtovanju medna-
lodnih obiskov ter družbeni
dogovor o usklajevanju de-
javnosti društev in družbe-
nih organizacij. V.se to naj bi
v praksi omogočilo ustrezno
usklajevanje mednarodnega
sodelovanja. Formalno in
protokolarno sodelovnaje s
tujimi mesti bi morali nado-
rriastiti s konkretno vsebino.
Enako velja za druge oblike
sodelovanja, tako na področ-
ju gospodarstva s pobrateni-
mi mesti, z zamejci in na kul-
turnem ali športnem področ-
ju. Predvsem pa velja, da bi
morali celotno mednarodno
sodelovanje zasnovati dolgo-
ročno in ga uskladiti s pro-
gramom ekonomske stabili-
zacije. V celjski občini so
precej razprav namenili
usposabljanju za boljše ra-
zumevanje zunanjepolitič-
nih dogajanj. Zato so predla-
gali ustanovitev stalnega se-
minarja za kadre, ki delujejo
na področju mednarodnih
odnosov. Morda je to celo za-
misel, ki bi jo bilo vredno
pretehtati za celotno celjsko
območje. Podružabljanje zu-
nanje politike in mednaro-
dnega sodelovanja naj bi to-
rej že v jeseni bilo deležno
prve ocene na izhodiščih, o
katerih razpravlja tudi repu-
bliška skupščina.J. V.
V ŠMARJU O RASTI OD
PONEKOD ČEZ OKVIRJE
Izvršni svet terja obrazložitve
Delegati vseh treh zborov
šmarske občinske skupščine
so na ponedeljkovem zase-
danju razpravljali in sklepali
o mnenjih in stališčih občin-
skega izvršnega sveta, ki se
nanašajo na izvajanje Druž-
benega dogovora o uresniče-
vanju družbene usmeritve
razporejanja dohodka v letu
1980 za obdobje januar-ma-
rec. Tako so sprejeli tudi na-
slednja stališča, ki jih je
predlagal izvršni svet:
Tozd Bohor Mestinje je v
obdobju januar-marec letos
povečal dohodek glede na
isto obdobje lani za 24%,
osebne dohodke pa za 30%
(dovoljena meja bi bila
19.9%). Glede na to, da se je v
obdobju november-marec
povečal osebni dohodek na
zaposlenega za 8% je izvršni
svet sprejel sklep, da se mo-
ra rast osebnih dohodkov v
tozdu Bohor uskladiti z rast-
jo dohodka najkasneje do 30.
septembra letos.
Tozd Merx Pekarna in sla-
ščičarna Rogaška Slatina je
v obdobju januar-marec po-
večal dohodek za 33% glede
na isto obdobje lani, osebni
dohodki pa so porasli za 34%
(dovoljeno bi bilo 24,8% po-
večanje OD). Izvršni svet je
sprejel sklep, da morajo v
tem tozdu uskladiti rast
osebnih dohodkov z rastjo
dohodka.
Smarski izvršni svet je
obravnaval tudi tiste temelj-
ne organizacije, ki so v lan-
skem letu z rastjo osebnih
dohodkov presegle rast do-
hodka. Najbolj presega do-
govorjene okvire o rasti
osebnih dohodkov tozd Vi-
tal Mestinje. Dohodek tega
tozda je porastel za 180 in-
deksnih točk, osebni dohod-
ki pa so se povečali kar za
204 indeksne točke. Ker ta
temeljna organizacija ni iz-
polnjevala resolucijskih do-
ločil, je izvršni svet sprejel
sklep, da morajo ostati oseb-
ni dohodki na ravni, ki so jo
v Vitalu dosegli letos junija.
Tudi o šmarskem Zdrav-
stvenem domu so razprav-
ljali člani izvršnega sveta.
Le-ta mora predložiti Službi
družbenega knjigovodstva
usklajen plan osebnih do-
hodkov za leto 1980. Dokler
tega ne bo storil, morajo
ostati osebni dohodki delav-
cev na ravni tistih, ki so jih
dosegli novembra lani.
V obdobju januar-marec
je še več drugih temeljnih or-
ganizacij šmarske občine
prekoračilo možno rast oseb-
nih dohodkov, vendar pa do
tedaj (od novembra lani pa
do marca) niso povečevali
osebnih dohodkov. Zato je
izvršni svet menil, da to niso
kršitelji, vendar morajo
kljub temu do 30. septembra
uskladiti rast osebnih do-
hodkov po metodologiji
sprejetega družbenega dogo-
vora.
Na ponedeljkovem zaseda-
nju so delegati vseh treh zbo-
rov šmarske skupščine brez
zadržkov sprejeli stališča in
sklepe izvršnega sveta. Obe-
nem pa so soglašali, da mo-
rajo omenjene temeljne or-
ganizacije v tednu dni podati
izvršnemu svetu obrazloži-
tev glede prekoračitve rasti
osebnih dohodkov. Ce tega v
dogovorjenem roku ne bodo
storile, naj izvršni svet sprej-
me ustrezne predloge ukre-
pov družbenega varstva, so
menili delegati.
DAMJANA STAMEJClC
NA KRISTAN
VRHU GRADIJO
DOM
Na Kristan vrhu so pred
dnevi začeli graditi nov kul-
turni in gasilski dom. Kljub
temu, da v tej šmarski kra-
jevni skupnosti nimajo zago-
tovljenih vseh sredstev za iz-
gradnjo tega objekta krajani
menijo, da bodo dom v dveh,
morda treh letih dogradili.
Kajti veliko zemeljskih in
drugih del bodo sami opravi-
li, tako da bodo gradnjo toli-
ko zaželjenega doma pocerii-
li. Zaenkrat imajo zbranih
600 tisoč dinarjev, s katerimi
kanijo spraviti dom pod stre-
ho. Pozneje pa računajo še
na dodatna sredstva, med
drugim tudi na pomoč ob-
činske kulturne skupnosti.
Kakorkoli že, dom bo imel
osrednje mesto tudi v pri-
hodnjem srednjeročnem
programu te krajevne skup-
l^osti, kar priča o veliki želji
in prizadevanjih krajanov
Kristan vrha, da bi kulturni
dom vendarle dobili.
DS
GRADNJA HOTELA NA ROGLI NAPREDUJE
o gradnji hotela na Rogli smo že pisali pa je zaradi pomena, ki ga bo imel nov hotel,
zanimivo pogledati na gradbišče in ugotoviti kako napreduje gradnja. Na gradbišču je vsak
dan zelo živahno, delo napreduje z nezmanjšanim tempom, čeprav ima izvajalec del
INGRAD TOZD SI. Konjice velike probleme, ki jih povzroča letošnje slabo vreme. Vseeno
upajo, da bodo hotel lahko odprli za goste že 29. novembra letos.
Kapacitete na Rogli so za sedanje razmere veliko premajhne. Majhen planinski dom, tri
vlečnice in nekaj počitniških hišic ne zado.stujejo zahtevam turistov.
Nov hotel pa bo imel 200 ležišč, bazen in druge rekreacijske objekte. Problemi, ki jih je
imel investitor, kovaška industrija UNIOR iz Zreč, z zazidalnim načrtom so re.šeni. V
prihodnjih letih bodo na Rogli zgradili cel hotelski kompleks, ki bo imel 3000 ležišč in 15
vlečnic. V UNIOR-ju upajo, da bodo z dobro ponudbo zimskih turizem lehko ponudili
tujim gostom. MARJANA MATIJEC
Foto: F. GABER
POGLEJMO NAOKROG
SREDA 23. JULIJA
Bolivijski rudarji so šli na barikade za obrambo
komaj začete demokratizacije pred vojaškimi pučisti.
Val protestov zoper hunto v Boliviji je obšel ves svet. V
Beogradu so bolivijski študentje zavzeli ambasado.
Šef rumunske države Ceausescu je prišel na obisk v
Francijo. Evropska gospodarska skupnost se je izja-
snila za sprejem Portugalske v EGS. V Iranu je Ho-
meini zavrnil kandidaturo svojega sina za predse-
dnika vlade, ki ga je predlagal predsednik islamske
republike Bani Sadr. Svet republike SRS je podprl
stališče ustavne komisije za štiriletni mandat Izvrš-
nega sveta v SR Sloveniji. »Katrce« iz Novega mesta
(IMV) bodo prodajali le še za devize, torej v izvozu.
ČETRTEK 24. JULIJA
Odpravnica poslov bolivijske ambasade v Beo-
gradu se je solidarizirala z akcijo študentov iz Bolivije,
ki so zasedli ambasado njihove države v našem glav-
nem mestu. Vrhovno sodišče ZRN je zavrnilo sodbo
ustaškima teroristoma bratoma Bilandžič, ki ju je
vestfalsko deželno sodišče obsodilo le pogojno. Proces
bodo obnovili. Sovjetska vesoljska ladja »Sojuz 37«
ima poleg Rusa Viktorja Gorbatka na krovu tudi viet-
namskega astronavta Pham Tuana. Predsednik pred-
sedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič je prišel na obisk v
Dubrovnik.
PETEK 25. JULIJA
Razprava v OZN o palestinskem vprašanju je zabe-
ležila nastop 70 govornikov. Domala vse delegacije so
podprle Palestince. V Boliviji je vojska obkolila ru-
darski jug in vdrla v ta del dežele s tanki in težkim
orožjem. Zvezni izvršni svet je med drugim odredil
redno preskrbo iz rezerv, predvsem pa z mesom,
oljem in mazutom. Slovenski odbor za kavo (kakšne
odbore vse imamo) je sklenil premestiti kavo iz skla-
dišč v maloprodajo, ki zaenkrat ne bo dražja?! Na
prangerju je slovenska poštenost. Na davkih so Slo-
venci dolžni 800 milijonov novih dinarjev. V Vojvodini
je na horgoškem območju toča poklestila 500 hektar-
jev sadovnjakov.
SOBOTA, 26. JULIJi^
Bolivijski rudarji se še naprej upirajo. Puč so obso-
dile vse članice Organizacije ameriških držav, razen
Cila in Brazilije, od koder ima hunta tudi pomoč. Za
devizne varčevalce tudi 400% posojila, je sklenilo
ponuditi varčevalcem Jugoslovansko združenje bank.
V Pulju se je začel sedemindvajseti festival jugoslo-
vanskega filma. Novi tednik - radio Celje kot organi-
zator celjskega TDF je na festival poslal predsednika
organizacijskega odbora Branka Stamejčiča in njego-
vega namestnika Draga Medveda.
NEDEUA 27. JULIJA
Praznik vstaje sta slavili republiki Hrvaška in Bo-
sna in Hercegovina. Predsedstvo SR Slovenije je
predsedstvoma obeh republik poslalo čestitke, prav
tako tudi borci Slovenije borcem v obeh republikah. V
Kairu je umrl bivši iranski šah Reza Pahlavi, V Iranu
glede tega zadržano zadovoljstvo in nobenih obetov,
da bi dogodek pospešil rešitev zapleta okoli ameriških
talcev. Iz LR Kitajske sporočajo, da bo Hua Guofeng
kmalu odstopil kot premier in bo obdržal svoj visoki
položaj v kitajski KP. V generalni skupščini OZN so
neuvrščeni predložili resolucijo, da naj se Izraelci
pred 15. novembrom začnejo umikati z zasedenih arab-
skih ozemelj.
PONEDEUEK 28. JULIJA
Na obisk Poljski je v Varšavo prispel zvezni sekre-
tar za zunanje zadeve Josip Vrhovec. V tej državi se je
mudil tri dni. Protestu proti pučistom v Boliviji se je
pridružila tudi EGS, ki ne bo ratificirala trgovinskega
sporazuma. Nad 5 milijonov ton pšenice bo letos šlo v
silose, kar pomeni večji pridelek kot lani. V Afgani-
stanu se je uprla in priključila upornikom cela divi-
zija. V koprskem pristanišču je neraztovor jene 1400
ton surove kave.
TOREK 29. JULIJA
Obisk Josipa Vrhovca na Poljskem se uspešno na-
daljuje. Na dnevnem redu so pereča mednarodna vpra-
šanja, razorožitev in razširitev meddržavnih odnosov.
Delegacija Jugoslovanskih sindikatov je pod vod-
stvom Mirana Potrča na obisku v Moskvi. Obiskali so
tudi naše športnike v olimpijski vasi. Bolivijski puči-
stični general Meza ponuja rudarjem sporazum. Slo-
venski izvršni svet je odobril nove cene kruha, ki so
višje od 30 do 60 par pri kilogramu. Podražitev je
zaradi višjih cen moke.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 30-31. julij 19J
OMEJENA PORABA NAFTNEGA PLINA
»PLINOPUST« V POLETJU?
Od 14. ju lila za polovico manj plina
Kot kaže bodo zagate s te-
kočim naftnim plinom na
celjskem preskrbovalnem
območju še trajale, saj še
vedno veljajo izredne ome-
jitve, ki so se začele 14. ju-
lija.
Takrat so nas tiuii v celjski
Komunali .seznanili z vzroki
sedanje krize v preskrbi s te-
kočim naftnijn plinom, ali
TNP, kot ga nekateri s krati-
co na kiatko označujejo. Te-
meljni vzroki sic-er logično
spadajo v okvir splošnih
energetskih težav in varčo
vanja ter zmanjševanja uvo-
za nalte in nattniii derivatov,
konkretno pa .se to odraža v
za polovico zmanjšani doba
vi tekočega naftnega plina,
ki ga dobavlja tudi na '•"irše
i-eljsko preskrboval no ob-
močje zagrebška INA. Tako
.se je na primer lanska količi-
na 300 ton TNP na mesec-
zmanjšala letos, prav si-daj v
obeh najbolj poletnih mese-
cih, juliju in avgustu, na 150
ton, pa .še dobava te količine
ni zagotovljena reclno. Pri
tem pa moramo upoštevati,
da .se letošnja poraba tega
plina giblje s približnitn po-
ra.stom do 15 od.stotkov.
Res je, da velja omejitev
tekočega naftnega plina na
našem območju samo za me-
.seca julij in avgust, toda na
temeljito varčevanje tudi s
plinom se bomo morali na-
vaditi kar za daljše obdobje,
da ne rečemo za vedno, kajti
časi cenene energije so mi-
nili..
Omejitev porabe plina sf
je pt) podatkih celjske Ko-
munale začela takole: pioda-
ja avtoplina .se je u.stavila že z
10 julijem, delno tako pred-
časno pred datumom sploš
ne omejitve zaradi okvare čr
palke, dnevno polnjenje .se je
omejilo na največ 400 de.set-
liliskih jekliMik. pri či-nier
vsako gospodinjstvo lahko
dobi za svoje potrebe le po
eno ji'klenko; poostrili so
kontrolo nad evidenco in no-
Ikti porabnik m- more dobiti
plina bitv i/kaznice o dobavi
tekočega naftnega plina
Kot v v.sakih oki)li.ščinah
omejene porabe, so tudi pri
plinu določili tiste, ki imajo^
prednost pri nabavi oziroma
nakupu. To so predv.Sfm
zdravstvene, vzgojnovar-
.stvene in socialtje ustanove,
družbena prehrana, tuiistič-
ne in gostinske organizacije
ter v kmetijstvu na piimer
piščančjereja.
Vsekakor lahko na zak-
ljučku tega prispevka pou-
darimo, da za letos ni pre-
dviden noben intervencij-
ski uvo/ plina, /at«) bomo
splošno pomanjkanje vseh
virov energije, se posebno
tekočega naltnega plina,
obvladali ie s splošnim in
temeljitim varčevanjem, pa
tudi 7. disciplinirano orga-
nizirano o.skrbo.
MITJA UMNI K
V MESTINJSKEM »VITALU«
NAL02BA RAZVOJA
Prihodnje leto bodo že delali koncentrate
Piizadevanja za ustalitev
gospodarstva in s tem v zvezi
ukrepi za zmanjševanje uvo-
za so pospešili v tozdu Vital
Mestinje priprave na zagon
naložbe v obrat za proizvod-
njo sadnih koncentratov.
Gre namreč za to, da delovna
organizac-ija Slovenijavino, v
katero je Vital združen kot
tozd in tudi sozd Slovin, ki
združuje med drugim tudi
organizacijo Slovenijavino,
težijo po tem. da bi uvožene
baze. s katerimi proizvajajo
gazirane brezalkoholne pija-
če, nadomestili z domačimi.
Pri tem pa bo v bodoče odi-
gral pomembno vlogo prav
Vital. V tej temeljni organi-
zaciji namreč načrtujejo na-
ložbo, s katero bodo ustvarili
možnosti za proizvodnjo na-
ravnih sadnih koncentratov.
Z njimi bi nato preskrbovali
vse Slovinove polnilnice
brezalkoholnih pijač. Te pi-
jače bi bile gazirane, a z na-
ravnimi sadnimi koncen-
trati.
Naložba, ki jo načrtujejo v
Vitalu, bo torej posegla v dve
smeri; dolgoročno bo omo-
gočila preusmeritev v sozdu
Slovin na porabo pretežno
domačih surovin pri proiz-
vodnji brezalkoholnih pijač,
dalje pa bo bistveno vplivala
na razvoj temeljne organiza-
cije Vital Mestinje. Kajti
prav v tem tozdu bo omogo-
čila razširitev proizvodnje in
zagotovila, da si bo Vital
zgradil jasno mesto v celot-
nem sozdu Slovina. O tem,
kako pomembna je naložba
v Vitalu piiča tudi dejstvo,
da je zanjo združilo pi)trebna
sredstva .šestnajst temeljnih
organizacij v skupni vredno-
sti 72 milijonov dinarjev.
V mestinjskem Vitalu pra-
vijo, da bodo lopate /.a novo
naložbo zasadili že v avgustu
in da bo poskusna proizvod-
nja sadnih koncentratov ste-
kla že v začetku prihodnjega
leta. Ob tem pa pristavljajo,
da naložba ne bo terjala bi-
stvenega povečanja zaposle-
nih delavcev, prinesla pa bo
precej več dohodka temeljni
organizaciji. Kar pa je najpo-
membneje, Vital ima tudi
glede surovinskega zaledja
vse možnosti, da proizvod-
nja koncentratov dobro ste-
če. Seveda se bo potrebno še
temeljiteje dogovoriti s kme-
tijskim kombinatom glede
organiziranja proizvodnje
sadja na šmarskem območ-
ju, predvsem jagodičevja,
nasadov ribeza, malin in in-
dustrijskih jabolk. Kajti le z
roko v roki s proizvajalci .sa-
dja bo lahko Vital uresničil
zastavljene cilje in opravičil
naložbo, od katere v celot-
nem sozdu Slovina veliko
pričakujejo.
DAMJANA STAMEJCIC
KOLEKTIVNI DOPUST
»GORENJA« KONČAN
Od 3. do 23. julija so bili delavci velenjskega Gorenja kolektivno na
letnem oddihu. Zdaj pa je proizvodnja vnovič normalno stekla.
V času kolektivnega dopusta so v tovarni Gorenje opravili vzdrže-
valna dela in prilagodili proizvodnjo novim potrebam in razmeram.
Med glavne, značilnosti v Gorenju .sodijo prizadevanja pri oskrbi z
reprodukcijskimi materiali. Znano je, da so morali večkrat ustaviti
proizvodnjo zaradi pomanjkanja materiala iz uvoza. Zato pospešeno
nadomeščajo uvožene dele z domačim.i, s čemer želijo čimveč prispe-
vati k izravnavanju zunanjetrgovinske bilance. Proizvodnjo prilaga-
jajo tržnim razmeram doma in v svetu. Med ukrepe v stabilizacijskih
prizadevanjih sodijo tudi spremembe planov v posameznih temelj-
nih organizacijah ter prestrukturiranje proizvodnje.
Delavci, ki so se vrnili na delo, bodo v naslednjih dneh na zborih
delavcev razpravljali o doseženem poslovnem uspehu v prvem pol-
letju leta 1980.
HINKO JERCiC-
ZRCALO
- Zdravil, ki jih želite, na žalost nimamo, lahko pa vam ponudimo kakršnekoli
kozmetične izdelke, tudi iz uvoza...
LIBELA VE, KAJ HOČE
VEČ V IZVOZ!
Izvozni »kruh« je težko zaslužen
Najbrž jih ni. ki bi menili,
da bo že sama devalvacija
dinarja prinesla višjo pro-
duktivnost in rentabilnost
poslovanja, pa vključitev v
mednarodno delitev dela na
višji in količinsko pomemb-
nejši ravni. Ni jih pa malo,
ki nestrpno pričakujejo
drugi sveženj stabilizacij-
skih ukrepov zvezne vlade
in negodujejo, češ da je nji-
hova »čakalna doba« že pre-
dolga: varjetno pa se bo
vsaj zadnja julijska vročina
prenesla v gospodarsko je-
.sen!
Na vsak način pa devalva-
cija pomeni rdečo luč za vse
večji in dokaj nekontroliran
uvoz ter zeleno luč za večji,
dolgoročneje usmerjen in
predvsem dohodkovno bolj
zanimiv izvoz! O tem ni treba
dosti razmišljati, ne glede na
»čakalno dobo« drugega
svežnja... Na vsak način se
je veliko več delovnih orga-
nizacij vrglo na pisanje za-
htevkov po spremembah
cen svojih proizvodov, kar
pri nas že obvezno pomeni
samo še zvišanje cen, kot pa
na izvozno usmeritev. Izvoz
pač pomeni zahtevno prila-
gajanje svetovnemu trgu gle-
de cen, produktivnosti, ka-
kovosti izdelkov, rokov do-
bave, izbire, embalaže in še
marsičesa. Kdor to zmore,
ima dobre pogoje za obsta-
nek. Pa ne samo to; pred-
vsem za svoj razvoj I Zato pa
je izvozni kruh tako težko za-
služen in dostikrat pičel, saj
je ustvarjen z vključevanjem
v mednarodno delitev dela,
ki ne priznava nacionalnih
meril in meja. Skratka; ne
priznava mnogih »toplih
gred" domačega vrtal
In približno tako razmiš-
ljajo v celjski Libeli, kjer sta
nadvse ugodno za .sedanji
čas izvoz in uvoz usklajeni
oziroma uravnotežena, ko
pogosteje še pravimo.
Tako ugotavljajo, da se jir
bo uvoz »podražil za 40 od
stotkov, pri čemer se jim b(
izvoz za približno enak od
stotek bolj »izplačal". Vseka
kor ugotavljajo, da bi biliif
dosti na boljšem, če bi ve(
izvažali, pri čemer so skleni
li. da bo to njihova glavni
usmeritev, čeprav je takšni
bila že sedaj, ko izvoz ni bi
ravno preveč dohodkovn«'
spodbujen. Sicer računajo
da s sedanjimi novejšim'
izvoznimi spodbudami
bodo vedno dosegali dobi^
kov na tujih trgih, niti vediif
pokrivali zgolj lastne cen«
svojih proizvodov, venda'
bodo z izjemo pri program^
gospodinjskih tehtnic, le p"^
krili direktne proizvodn«
stroške - to je vložen mat?
rial in neposredno proiz
vodno delo, pa tudi večji at
manjši delež režijskih stroj
škov. Vse pogosteje računs
jo. da bodo pri mnogih
jih proizvodih zunaj dosega'
boljšo ceno kot na domačeii^^
trgu.
Zanimivo za kolektiv 1^
bele postaja tudi klirinšk'
področje, kjer sicer ni nob''
nih izvoznih premij, dolai' P|
tudi velja enako. Dajali P|
bodo prednost konveitib''
nemu zunanjemu trgu, ^
kljub nekoliko slabšim
nam, vendarle dosegajo
pravico do uvoza (nujnefe'^
pri tem pa ta tudi lahko d^'"
krat nadoknadi razliko v
ni izvoza. V Libeli dobro v'^
do. da jim nujen uvoz of^"'^
goča predvsem proizvodtH'
zahtevnih in tržno dobro ^'[^^
dnotenih   elektronskih  '
elektromehanskih tehtnic
MITJA UMN^^
TOVARNA PLASTIČNIH PROIZVODOV ŠENTJUR
ZA ZAČETEK PLOVILA
Jadralne deske ne bodo delali
Tovarna plastičnih proiz-
vodov v Šentjurju je mlada
delovna organizacija, saj je
bila ustanovljena šele 1. apri-
la letos. Jasno je zato, da si
delavci v njej šele nabirajo
prve izkušnje in da se sreču-
jejo v njej šele nabirajo prve
izkušnje in da se srečujejo še
s kopico začetnih težav. Ven-
dar so v razmišljanjih o bo-
dočih načrtih optimistični:
nova tovarna bo kmalu dose-
gala rezultate, s katerimi bo-
mo zadovoljni, pravijo.
Zaenkrat je osrednji pro-
gram proizvodnje nove šent-
jurske tovarne naravnan na
nekaj vrst plovil. Ta program
je tovarna prevzela od delov-
ne organizacije Toper, ki je
dve leti v okviru posebnega
oddelka razvijala nekaj pro-
izvodov iz programa plovil.
Tako je Tovarna plastičnih
proizvodov pričela delati gli-
serje tipov M 380 in M 420,
sedaj, ko je prodajna sezona
teh plovil pri kraju, pa dela
motorno barko z vgrajenim
motorjem, dolgo 6.80 metra.
V jesenskih mesecih pa bo
tovarna pričela delati .še turi-
stično jadrnico, dolgo 6,05
metra in tako imenovano
plastično školjko, ki jo bodo
delali predv.sem za izvoz. Iz
začetnega programa plovil
pa so v Tovarni plastičnih
proizvodov izvzeli jadralno
desko, o kateri so še pred
meseci precej govofili. Pro-
izvodnja tega plovila je na-
mreč precej zahtevna, zato
so jo za sedaj odmislili.
Kot smo dejali že v uvodu,
se nova šentjurska tovarna
srečuje v tem času z vrsto
začetnih težav. Proizvodne
zmogljivosti so zaenkrat še
majhne, saj mesečno naredi-
jo delavci štirideset gliserjev
ali deset bark. Tudi proiz-
vodni prostori so neustrezni
in premajhni. S surovinami
pa je tovarna ustrezno zalo-
žena, čeprav nekatere kom-
ponente za poliesterske smo-
le še uvažajo. Novi tovarni
dobavlja surovine Color Me-
dvode.
Tako v Tovarni plastičnih
proizvodov, kot v celotni
šentjurski občini vlada velik
interes za to, da bi proizvod-
nja plovil in drugih plastič-
nih izdelkov čimprej stekla.
Program plastike je zelo za-
nimiv, pravijo v novi tovarni,
obenem pa zelo raznolik. Za-
radi tega je potrebno premo-
stiti začetne težave in si pri-
zadevati, da bi nova tovarna
čimprej žela prve sadove. To
pa je dolgoročen cilj tako se-
demnajstih delavcev, ki so
zaposleni v tovarni, kot ce-
lotne šentjurske občine.
DAMJANA STAMEJCIC
Pred šentjursko blagovno hišo je na ogled motorni gliser
tipa M 420, eden prvih izdelkov nove Tovarne plastičnih i
proizvodov iz Šentjurja. ]
št. 30-31. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 5
CELJE IN H 80
LEPOTA CVETJA
Velik uspeh razstave
Vrvež, ki je bil tako znači-
len za dni v sredini julija, v
času zaključnih prireditev
letošnje hortikulturne akcije
in praznika celjske občine, je
minil. Življenje, zdaj več ali
manj dopustniško, teče da-
lje.
Toda, spomini na letošnjo
hortikulturno akcijo, še po-
sebej na njeno vrtnarsko-
cvetlično razstavo, so ostali.
V Celju smo imeli prireditev,
ki je na svojem področju do-
segla vi.šek. Razstava je pre-
.segla v.sa pričakovanja. Pre-
kosila je samo sebe. Bila je
prireditev, ki bi jo lahko brez
zadrege po.stavili v mesta,
kjer .se takšne razstave po-
javljajo že dolgo vrsto let in
miajo zato dolgoletno tradi-
cijo.
Celjska vrtnarsko-cvetlič-
na razstava je uspela. To je
ocena, ki so jo dali vsi, ki so
jo videli in občudovali. To je
hkrati priznanje ne samo
njenim organizatorjem
Društvu vrtnarjev Slovenije
in domačemu Hortikultur-
nemu društvu - marveč tudi
vsem, ki so na njej sodelova-
li. Teh pa je bilo več kot štiri-
deset. Prišli so z vseh koncev
Slovenije in tudi en razstav-
Ijalec iz Nizozemske. Bili so
lloristi-cvetličarji, izdeloval-
ci ikeban, proizvajalci lonč-
nic, okrasnega rastlinja pa
tudi zelenjave, bili so čebe-
larji, ljubitelji ptic, gobarji in
rejci malih živali, bile so or-
ganizacije združenega dela,
ki proizvajajo orodje, opre-
mo ter zaščitna sredstva za
vrntarje in vrtičkarje... bili
so skratka ljudje in organiza-
cije združenega dela, ki živi-
jo in delajo za urejeno in lepo
okolje. Prav tako društva. V
tem okvirju se je uveljavila
tudi Zveza hortikulturnih or-
ganizacij Slovenije, ki je
med drugim opozorila na de-
lo svojih društev.
Med raz.stavljalci so bili tu-
di vrtnarji iz pobratenega Ši-
ška, zatem iz Zadra in Splita.
Razstava je bila prava paša
za oči. Urejenost eksponatov
je govorila ne samo o veliki
domiselnosti, marveč tudi
umetnosti. Govorila je o veli-
ki zavzetosti vseh, ki so na
njej sodelovali. Bila je lepo-
ta. In sredi nje kip predse-
dnika Tita z napisom: »Člo-
vek, ki je ljubil naravo in
cvetje.«
Pomemben delež na raz-
stavi so imeli mozaiki Fran-
ca Kolarja iz Celja, s katerimi
je predstavil osem naših
slavnih mož, predvsem pe-
snike in pisatelje. Morda le
to, da bi si zaslužili drugačno
ureditev in postavitev.
Sicer pa je bila zanimiva in
privlačna na vsakem koraku,
pa naj se je ustavil sredi dr-
sališča in občudoval prelepe
cvetlice, ali pod tribuno pri
čebelarjih, pticah, ki so ne-
nehno žvrgolele, pri malih ži-
valih, gobah itd. Tudi diapo-
zitivi »Krško v cvetju« so
imeli veliko gledalcev.
Razstavo si je v štirih dne-
vih ogledalo okoli 15.000 lju-
di. Glede na čas, dopustniški
predvsem, je tudi v tem po-
datku lep uspeh.
O uspehu, ki ga je imela.
govori tudi knjiga vtisov. Vsi
zapisi govorijo o priznanju.
Tu so napisane čestitke orga-
nizatorjem razstave. Pohval
v resnici ne manjka. Zasluže-
nih priznanj.
In tako je bila tudi ta raz-
stava, od 18. do 22. julija na
drsališču v Mestnem parku,
pomemben prispevek v bitki
za urejeno okolje. Dala je do-
volj pobud in med drugim
dokazala, kar je Nada Jelov-
škova zapisala na prvo stran
knjigo vtisov z razstave:
Rože so naše veselje,
kako pusto bi bilo
brez njih življenje...
MILAN B02ICL
KRAJEVNI PRAZNIK V
SLIVNICI
V spomin na 16. julij 1941, ko sta se borca prve Celjske]
čete spopadla s sovražniki, so preteklo soboto in nedeljo;
praznovali v krajevni skupnosti Slivnica krajevni praznik. V
soboto so se krajani zbrali na otvoritvi 140-tih metrov ceste
od šole do otroškega vrtca, v nedeljo pa so se razna tekmova-
nja in prireditve zvrstile skozi ves dan. Tako so se med seboj
pomerili ribiči, tekmovali so tudi strelci iz celotne Šentjur-1
ske občine, v hitrostnem tekmovanju so tekmovali tudi i
gasilci. Osrednja proslava ob krajevnem prazniku pa je bila:
v nedeljo popoldne pred šolo na Griču. Slavnostni govornik j
je bil predsednik sveta krajevne skupnosti Martin Cmok, j
proslavo pa je pop>estril bogat kulturni program, v katerem^
so sodelovali slivniški p>evci, pa godba na pihala iz Stor inj
osnovnošolci, ki so ob tej slavnostni priložnosti pripravili •
bogat recitatorski in pevski program. Na proslavi so podelili i
tudi vrsto priznanj zaslužnim krajanom. Tako so priznanja'
krajevne skupnosti podelili Ivanu Robiču, Alojzu Recku,;
Ignacu Mastnaku in Ivanu Završku, bronaste znake Osvo- j
bodilne fronte pa so. podelili Osnovni šoli Franja Vrunča iz i
Slivnice, Albinu Kroflu, Ljubu Žafranu, Ludviku Bevcu in'
Ediju Jelenu. 1
DS
16. REPUBLIŠKO PRVENSTVO
V MOTORNEM LETENJU
v dneh od 25. do 27. julija je bilo na letališču v Levcu pri
Celju 16. republiško prvenstvo v motornem letenju. V treh
tekmovalnih dneh so pomerili svoje moči piloti iz vse Slove-
nije. Tekmovali so v navigacijskih nalogah, časovni točno-
sti, merjenju dolžin, točnosti pristajanja na letališče, skicira-
nje objektov iz zraka, prepoznavanje objektov po fotografi-
jah in določanju neznanih krajev. Tekmovalni program, ki je
bil izredno naporen, je tretji dan oviralo še slabo vreme, saj
so vzletanje, ki je bilo v časovnem intervalu vsak tri minute,
morali preložiti, dež in slaba vidljivost p>a je bila na vsej
dolžini proge.
V skupnem plasmaju je bil najuspešnejši Oto Verbančič iz
Maribora, ki je z 832 točkami zasedel prvo mesto, drugi je bil
Slavko Kos iz Novega mesta z 818 točkami, tretji pa Danilo
Hojnik iz Ptuja z 809 točkami. Na četrto mesto se je uvrstil
domačin Peter Karner, ki je dosegel 798 točk, peti pa je bil
Miha Sorn iz Ljubljane s 774 točkami. Ostali tekmovalci iz
Aero kluba Celje so dosegti: 9. mesto Žan Pižom, 12. Rihter
Branko in 16. Andrej Florjančič.
Z uvrstitvijo na četrto mesto si je tako Karner zagotovil
udeležbo na državnem rallyu, ki bo 14. avgusta.
Dobre uvrstitve pa so Celjani dosegli tudi v p)osanneznih
disciplinah, saj je v navigacijskih nalogah F»ižron drugi, v
časovni točnosti Karner tretji, medtem ko v točnosti prista-
janja med prvimi tremi ni bilo predstavnikov Celja.
TATJANA ČUDEN
AFRIKA, AFRIKA
ZGODILA
SE JE PROMETNA
NESREČA
PIŠE:
JOŽE VOLFAND
13
Toda videl sem pripravljenost vsak
hip, za vsako željo iz programa.
Prevoz do Lomeja smo potemtakem
uredili. Toda veselje je splahnelo, ko
sem zvedel, da za Togo potrebujem vizo.
Poučili so me, da naj vsem jutrišnjim
popotnikom, te ali one vrste, povem, da
v Afriki brez dveh ducatov fotografij za
vize slej ko prej nastanejo težave. Letal-
ske in druge zveze radi spreminjajo.
Milorad Djurovič-Bato, nekaj čez tri-
desetletni diplomirani ekonomist, prvi-
krat na diplomatski dolžnosti v tujini,
me je še pred odhodom povabil na kosi-
lo. Žena, ki je komaj povila fantka, je
okusno pripravila naše kulinarične do-
brote. Tisti dan sta se razveselila pisma
domačih - njej se toži po vojvodinskih
ravninah, njemu po Beogradu. Njuna
stanovanjska hiša v prijaznejšem delu
Akre se košati s prostranimi sobami.
Najbolj očara vrt. Kakor da bi bil hotel
vsaj malo zadušiti mogočnost starinske
stavbe, v kateri skoraj ni prostora za
intimnost. Toda Bata je s svojo neposre-
dnostjo, nič značilno za siceršnjo diplo-
matsko zapetost, premagal tudi tujost
hladnega, prevelikega prostora. Zaželel
sem si, da bi taki mladi, sposobni, raz-
gledani, odkriti in človeško topli diplo-
mati predstavljali našo Jugoslavijo po
svetu. V neuvrščenem svetu pa še naj-
bolj.
Nisem se čudil, ko mi je Bata pripove-
doval o razpletu dogodka, ki bi se lahko
končal mnogo bolj tragično, mnogo bolj
neprijetno, če ne bi bil takšen, kot je.
Lani se je nekega dne odpravil na služ-
beno pot v Lome. Ganske ceste so ozke.
Prometa sicer ni preveč, a voznik si ne-
previdnosti ne more privoščiti. Bata rad
zadrži nogo na plinu. Zdaj je že previ-
dnejši. A takrat se mu je mudilo. Šofer
minibusa, v katerem se je trlo potnikov
- Gancev, ki je voziti pred njim, mu je
signaliziral prosto pot. Hitrosti ni
zmanjšal. Bata je prehiteval, ni pa videl
zožitve ceste in mostu, ki ni dovoljeval
ne prehitevanja ne srečahja.
Pa še iz nasprotne strani ga je prese-
netil avto.
Minibus je z mostu zletel v vodo. K
sreči ni bila visoka. Nekaj žena in otrok
je bilo ranjenih. Kriki. Jeza. Strah. Jok.
Kdo je kriv? Bata se je znašel kot edini
belec v hudi stiski. Kaj bo? Na afriških
cestah se belci najbolj ustrašijo, če pov-
zročijo prometno nesrečo. Mnogi oddir-
jajo in se za njimi izgubi vsaka sled.
Kdor ostane, počaka, praviloma poteg-
ne krajši konec, pravijo. Ne glede, ali je
prav ali ne. Najhuje je, če glede krivde
ni nobenega dvoma. Takrat se prebudi
pritajeno in nakopičeno, v zgodovini in
v tem trenutku porojeno nezadovoljstvo
zaradi rasne nestrpnosti belih, zaVfidi su-
ženjstva in izkoriščanja, zaradi krivic in
siromašnega življenja. Na dan planeta
nikoli neizjokana žalost in nikdar do
kraja doživeto uporništvo - vse tisto,
kar je črna Afrika nosila pod soncem
vse od 17. in 18. stoletja dalje. Od takrat,
ko so v letih 1703 in 1730 Portugalci
zaman poskušali zasesti pristanišča na
otokih in na vzhodni afriški obali, ko so
začeli zasajevati kavo in ko so se Fran-
cozi naselili na otoku Mauritius. Ta je
kasneje postal Ile de France. Na ta otok
so v času, ko mu je gospodaril guverner
La Bourdounais, prodali mnogo črncev.
No, suženjstvo v črni Afriki bi bilo sploh
dobro poznati. Lažje bi razumeli pojave
> črnega rasizmapanafrikanizacije,
dvojnega gospodarskega in političnega
položaja, v katerega so se jadrno spusti-
le posamične afriške dežele, pa tudi
spontane, ognjevite reakcije črncev, ka-
dar beli zakrivijo prometne nesreče...
Pripovedovali so mi. da je razjarjena
množica hotela obračunati z belci kar na
cesti, brez milosti. Brez sodnika. Brez
policije.
Bati ni bilo lahko. Nekateri vozniki so
švignili mimo jokajočih v vodi. Drugi so
ustavljali. Firbci so prihajali iz bližnje
vasi. Trije vaški veljaki so hoteli izzvati
prepir. Najstarejši in očitno najveljav-
nejši se je nameril naravnost k Bati. Po-
gled ni obetal nič dobrega. Kdo je kriv,
je vprašal neprijazno. Takrat ga je Bata
ves premočen, ker je reševal potnike iz
vode, razorožil z mirnim odgovorom:
-Jaz. Jaz sem kriv.« Možakar se je brez
besed obrnil, skočil v potok in pomagal
reševati. Ganci so že po naravi ponosni,
umirjeni, ne vročekrvni ljudje. A ko so
vsi, s ponesrečenimi vred, videli, kako
se je Bata pognal v vodo, kako je priza-
deto sodoživljal nesrečo otrok, je bilo
vzdihovanja in tarnanja manj. Obtožb
nič. Tisto, kar je na začetku bilo plat
zvona, se je prevesilo v tiho sporazume-
vanje, v medčloveško skupinsko ubra-
nost, v željo, da potnikom takoj pozdra-
vijo strah in bolečine. Šofer minibusa se
je zavedal svojega dela krivde. A Bata
tudi. Ne bi smel prehitevati. Tudi pozne-
je, ko je nesrečo zaokrožil uradni epilog,
ni bilo problemov. Ne le zato, ker ni bilo
nobenih težjih posledic, Batovo naglo
ukrepanje, ne da bi karkoli pomišljal.
kaj bi se moglo zgoditi, je izzvenelo kot
neznana poteza bele človeške srčnosti.
Tako sem sam razmišljal, ko mi je Ba-
ta skopo, s skromnimi vtisi pripovedo-
val o nezgodi. Uporabljal je besede
družbeni človeški optimizem. Vedel
sem, na kaj meri. Ne samo na njegov
osebni odnos do ljudi, do Gancev. Na
njegovo vedro nrav, ki ve, s katerim vi-
jakom lahko človek izvije sočloveku ne-
pošteno misel ali slab namen. Ah celo
zrno zla. Mislil je tudi na Gano. Na njeno
prebivalstvo in na usodo tretje ganske
republike. Že ko sva govorila na amba-
sadi o ganskih spletih in zapletih, se je
najraje ustavljal ob ljudeh. Ob Gancih.
Ob njihovih težavah zaradi gospodarske
situacije. O tem, koliko optimizma po-
trebujejo, da jim sedanje življenje ne bi
docela splitvilo v vsakdanjosti, za dolgo.
Gani moramo dati več pomoči, mi je
razlagal. Kmet dela tu še zelo primitiv-
no. Industrija je šele v povojih. Ljudje
so tu nekdaj živeli bolje. Nemirna leta
vojaških vlad so jih udarila in zdaj jim
trda prede. Nekaterih prehrambenih ar-
tiklov sploh nimajo. Moramo ponje v
Lome, saj veš. Je pa nekaj v teh ganskih
ljudeh, kar prevzame - spoštovanje do
človeka, do belega človeka tudi. Navzlic
vsemu...
Najbrž drži. Tako se je pohvalil tudi
Mirko Vujačič, svetnik, ki je na ambasa-
di zadolžen za kulturno, znanstveno in
tehnično sodelovanje z Gano. Prileten je
že. Pred pokojem. Nekoč se je na trgu
postavil v dolgo vrsto, kjer so izjemoma
prodajali sladkor. Vendar so mu disci-
plinirani Ganci, ki jim ni bilo težko dol-
go čakati v kačasti vrsti, dali prednost.
Pustili so ga naprej. In Mirko Vujačič je
vmes dodajal - veš. Ganci so inteligent-
ni ljudje. Vsi tisti, ki črncem pravijo, da
so ljudje z drevesa, sami kažejo koreni-
ne svojega izvora...
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 30-31. julij 1%
Pogled na det množice, ki seje zbrala za Šimekov >show«, pa mu je duhovitost splavala po vodi... (Foto: T. VRABL)
TRIJE BUČNI LAŠKI DNEVI
PIVO - CVETJE IN DIM
Manj obiska, več postreženih, uspeh še izračunavajo!
Sedemnajsta turistična
prireditev »Pivo in cvetje« v
Laškem je potekala v zname-
nju stranskih učinkov. Eden
bistvenih je stabilizacija in z
njo večja varčnost pri izdat-
kih; nadalje energetska kri-
za, ki je prireditve pomakni-
la zaradi nevoznih vikendov
proti koncu meseca, ko se v
žepih vse bolj pojavlja suša;
olimpijske igre, ki so mnoge
prikovale pred male ekrane
in vrsta konkurenčnih prire-
ditev na Vranskem, v Dobju,
Ločah in še kje.
Natančnega števila obi-
skovalcev ni bilo moč nikoli
ugotoviti in tudi letos ne. Ra-
čunajo, da jih je bilo v soboto
na večer vsaj 7 do 8 tisoč,
zaradi prej omenjenih vpli-
vov pa za okoli četrtino manj
kot lani. Zaradi dobre orga-
nizacije postrežbe je rezultat
ta, da »ker niso prišli vsi, so
bili vsi v razmeroma krat-
kem času postrežem«.
Prireditve so se s kulturo
začele in končale; z otvoritvi-
jo vrste razstav v petek in z
glasbeno-folklornim zaključ-
kom v nedeljo.
Tudi vreme je tokrat dobro
streglo. Pokvarilo je le zak-
ljuček nedeljske dopoldan-
ske povorke po laških uli-
cah, ko je ploha »organizira-
la« predčasen razhod.
In zdaj nekaj ocvirkov s
tridnevnega praznovanja:
• Organizatorji, ki so k so-
delovanju povabili razen do-
mačih gostincev in društev
še druge, so storili prav. Pri-
grizek je bil pestrejši. Zlasti
velja pohvaliti Trboveljčane,
ki so za tri jurje nudili izdat-
ne porcije okusnih »giric«.
• Bilo bi dobro uskladiti
čas oddajanja razglasne po-
staje s potekom prireditev z
dodatno pripombo, da pro-
pagiranje prodaje knjige o
zadnjem slovesu od Tita
najbrž ne sodi v veselično
vzdušje.
• Vinko Simek - Jaka
Sraufciger, ki mu je pri »sho-
wu<< na valovih Savinje od-
plavilo duhovitost, je reševal
tudi stabilizacijsko oslabljen
program na glavnem priredi-
tvenem prostoru. Nekaj sve-
žih in več ostarelih šal iz do-
mačih logov je bilo premalo,
zato se je zatekel tudi k »zu-
nanji politiki«(?!)
• Nekdanji mojstri ognje-
meta so imeli manj strokov-
ne naslednike. Ognjeni slap
z mostu se je spremenil v
umetno zamegljevanje me-
sta, obiskovalce pa v večti-
sočglavo kašljajočo mno-
žico.
• Laščanijado so pripra-
vili študentje, ki pa so v
olimpijskem duhu dali pred-
nost tekmovalni športni vne-
mi, svojih predhodnikov iz
prejšnjih let glede »proiz-
vodnje smeha« niso dohite-
vali.
Vsi ti ocvirki seveda ne
gredo na rovaš organizator-
jev, pač pa izvajalcev samih.
Novost letošnjih prireditev
je bil nastop mariborskega
kluba radijsko vodenih letal
in avtomobilčkov. Tradicio-
nalno uspešni so bili priredi-
telji modne revije, priredite-
lji razstav in udeleženci ne-
deljske povorke.
Prireditev je na vsak način
ponovljena uspešnost turi-
stičnega društva, hortikul-
turnikov, pivovarne kot po-
krovitelja in drugih društev.
Bilo bi prav, če bi ob letu v
sprevodu videli tudi skupino
organizatorjev, ki bi bila v
povorki najbrž najmanj šte-
vilna, toda vredna krepkega
aplavza. Nekateri med njimi
vstrajajo že sedemnajst let in
nosijo breme ene najbolj
množičnih poletnih priredi-
tev na celjskem področju.
- EC
Foto: E.MASNEC
Pri enem od šestnajstih šankov. Letos so se bolj kot dosedaj dobro znašla društva, kot na
primer jadralci na deski.
Nepogrešljivi v povorki so hortikulturniki. Brez njih bi'
drugi del naslova prireditve bil odveč.
Zastonjkarji; ali po stari ljudski pesmi: Gledal bi vsak
berič plačal pa nič...
V BESEDI IN SLIKI
»ŠOŠTANJSKA NOČ« j
Mesto Šoštanj je po navadi v letni sezoni brez kaki.šnjK
koli prireditev, ki bi poživile vsakdanjo enoličnost
krat je že bilo govora, da bi vsaj za sezonske delavce
južnih krajev naše domovine organizirali kakšno prirecij,
tev, morda piknik v naravi s kakšnim primernim ansan;
blom, kar bi jim nadomestilo domači 'vašar - ali pa bosatv
ski "teferič", vendar iz v.sega tega ni nič.
Lani je bilo v Velenju celo nekakšno posvetovanje tij
republiški ravni na temo kakšne prireditve naj bi organi,
zirali, a žal je kakor marsikaj, ostalo le pri besedah, čepr^^
leti razen kina in gostiln nimajo nikakršne priložnosti 23
kulturno razvedrilo. Tokrat pa je za spremembo poskr,
bela osnovna organizacija zveze socialistične mladine So,
stanja, ki bo v soboto 26. julija pripravila prireditev pojj
geslom "Soštanjska noč" v prostorih pri šo.štanjskem ba.!
zenu. Ker pa je takšna prireditev tudi za mladinsko orgaJ
ni/.acijo veliko breme, jim bo priskočila na pomoč tudj
krajevna skupno.st Šoštanj in soštanjska Termoelok.
trarna.
Razveseljivo je, da je ta prirechtev bila do sedaj /,
večkrat zelo uspešna, zato bi bilo prav, da bi postal^
tiadicionalna, saj v poletnih mesecih ni nikogar, ki lj|
karkoli organiziral za premostiti'V letne .sezone.
V. K.
V PARIŽLJAH SO TEKMOVALI GASILCI        a
Bilo je oblačno in soparno ned(>ljsko popoldne, ko so .se
V Parižljah zbrali gasilci iz okoliških krajev na tekmova
nju. V moški konkurenci .so pokal go.stitelja osvojili ga
silci iz Sešč. V tej konkurenci so sodelovali še gasilc-i iz
Andraža, Braslovč, Letuša, Smartnega ob Paki in Trnave
Med ženskami so tekmovale članice iz Andraža, Ria
slovč, Smartnega ob Paki ter najuspešnejše iz Tovarne
nogavic na Polzeli.
JANKO PIRNAT
52 NOVIH STANOVANJ V ŠTORAH a
Za železarske Store vsekakor velika pridobitev, razvese-
ljiva pa tudi za vseh tistih dvainpetdeset družin, ki bodo
dobile v novi stolpnici tudi primerna stanovanja. Petdeset
stanovanj je za člane kolektiva štorskih železarjev, dve pa
za delavce v tamkajšnji zdravstveni postaji. Nova stolp-
nica .stoji na Lipi, zraven nove zdravstvene postaje.
MB
KOSEC KOSO BRUSI OKOLI BLOKOV
Fotografija je nastala pri urejanju zelenice na Kraigh^^^
jevi 6 v celjski Novi vasi. Glede na to, da je levi kosec s\<^'
tržni inšpektor v laški občim, pa se ponuja vprašanje, čel
tudi njegova »službena kosa« tako nabrušena... Potre
najbrž so. FOTO: MITJA UMN^^^
št. 30-31. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 7
PRAZNIK JUGOSLOVANSKE MORNARICE V PORTOROŽU
MARENDA SREDI
MORJA MODREGA
Tokrat smo obiskali Splošno plovbo Piran in DROGO Portorož
Sedeli smo v veliki in
prijetno hladni sejni so-
bi v stavbi, ki je obdana
s svečanostjo lepote be-
lega marmorja in kjer na
vhodnih vratih piše
SPLOŠNA PLOVBA PI-
RAN. Stavba pa ni v ča-
stitljivem šarmantnem
starem obmorskem le-
potcu Piranu, ampak v
sosednjem moderno kri-
čečem letoviščarskem
mondenem Portorožu,
kjer sta si podala roki
beton in morje, vmes pa
je nekaj malega cvetja in
zelenja za blaženje polet-
ne sparine, ki ti kaplja
po glavi in ujeda v telo.
Pogled iz sejne sobe, kjer
smo vase vsrkavali in-
formacije o Splošni
plovbi Piran v prvem de-
lu in v drugem o Drogi
Portorož, je skozi veliko
okno zaobjel ves čar po-
letnih obmorskih dni:
cesta kot žila je bila
prazna (po njej je v tisti
petkovi opoldanski vro-
čini zdrknil samo kakšen
lokalni avtobus ali to-
vorni avto), ob njej obala
polna pisanih širokih
»marel« in pod njimi kot
sardine v pločevinkah
zložena vseh vrst telesa
od starih do mladih, od
suhin do debelih, od maj-
hnih do velikih, od belih
kot mleko preko rdečih
kot paradižnik do rjavih
kot čokolada... Simfoni-
ja poletja!
PROBLEMI
SLOVENSKEGA
BRODOVJA
Splošna plovba Piran je
bila ustanovljena leta
1954. Začela je z eno ladjo
(Martin Krpan, nekaj sim-
bolike je v tem - op. p.!)
nosilnosti 525 ton. Po še-
stindvajsetih letih pa ima
SPP že 28 prekoocean-
skih ladij v velikosti od
7700 do 34.800 ton ali
skupne nosilnosti 450 ti-
soč DWT. Poleg lastnih
ladij ima stalno v časov-
nem najemu osem do
dvanajst ladij, s katerimi
dopolnjuje svoje kapaci-
tete skoraj na vseh po-
dročjih aktivnosti.
V SPP je trenutno za-
poslenih 1717 delavcev,
kar je ravno toliko, da
lahko pokrivajo vse po-
trebe za opravljanje nor-
malnega dela. Žal pa ni
dovolj ustreznih rezerv!
SPP ima tri glavne li-
nijske dejavnosti:
linija Jadran - Zahodna
Afrika - Jadran,
linija Jadran - Pacifič-
na obala Severne Ameri-
ke in
linija Indija - Japonska
- Indija ter
specializirano trajektno
linijo Koper - Tartous -
Koper, ki jo opravljajo
skupaj s švedskim part-
nerjem Nordoe iz Mal-
moeja.
Pripoveduje predse-
dnik poslovodnega odbo-
ra Splošne plovbe Piran
LUCIJAN STADINA:
»Največjo krizo v sve-
tovnem pomorstvu po IL
svetovni vojni, ki jo je
povzročila velika podraži-
tev nafte koncem leta
1973, smo imeli v letih
1974-79, torej do lani, ko
se je situacija začela
izboljševati. V dveh letih
smo se »izkopali« iz 22
milijard minusa na letoš-
njih 10 milijard plusa! To
smo dosegli z istim števi-
lom ladij, vendar z mno-
gimi drugimi ukrepi. V
prihodnjem obdobju bo-
mo nabavili tri doma
zgrajene ladje in šest iz
tujine. Za nakup teh de-
vetih ladij bi potrebovali
2596 milijonov din, eno
tretjino bi prispevali sa-
mi, 44 odstotkov s krediti
in 23 odstotkov tujih kon-
vertabilnih kreditov. Zal
je še vedno prisoten pro-
blem gradnje ladij v do-
mačih ladjedelnicah. To
je trd oreh! Od leta 1965
dalje smo naše komplet-
no ladjedelništvo izvaža-
li! Zdaj gre za hudo prelo-
mnico!«
Beseda steče o hrani na
ladjah, saj so mornarji po
osem ali tri mesece »zdo-
ma«. Pravijo, da je dobra.
Težje je žal organizirati
družbenopolitično življe-
nje, izpeljati informati-
ko... Samo zamislite si,
koliko stane izpeljava
enega referenduma ali
sprejema samoupravnega
akta s celine na ladjo po
širnem svetu oz. obratno!
Problemi so pri zagotav-
ljanju ustreznih kadrov.
Fluktuacija se v zadnjem
času zmanjšuje, saj je bila
še ne dolgo tega 34 od-
stotkov, zdaj pa je že sa-
mo 20 oz. celo pod to me-
jo! Trenutno je med po-
morci v SPP 243 članov
zveze komunistov, samo
letos so jih sprejeli 14!
Brez dvoma pa je celotno
življenje na ladji težje or-
ganizirati, kot v tovarni,
kajti gre za specifiko, ki
jo bo težko odpraviti.
Tudi sicer se v SPP ši-
roko odpirajo, saj imajo
danes enajst predstavni-
štev v tujini in eno skup-
no z Luko Koper na Mad-
žarskem. Tesno sodeluje-
jo tudi z Angolo, kjer so
slovenski mornarji na nji-
hovih ladjah, angolski na
naših. Uspešni so tudi sti-
ki z Švedsko.
Veliko tudi štipendira-
jo, žal pa se mnogi kasne-
je odločijo z domačimi
ugodnostmi dobljeno
znanje »dati« kot pripa-
dnost tujim ladjam in nji-
hovim lastnikom.
REŠITEV V
TESNEJŠEM
SODELOVANJU Z
LADJEDELCI
Eno je jasno, kot pravi
Lucijan Stadina: »Če ne
bomo prišli do novega
sporazuma o gradnji ladij
za domače ladjarje v do-
mačih ladjedelnicah, pre-
dvidenega plana 1981-85
ne bomo mogli realizirati,
kajti po sedaj veljavnih
določilih ekonomske po-
litike se uvoz ladij določa
z deviznim in blagovnim
kontingentom, ta pa je
vezan na soglasje proizva-
jalcev - ladjedelnic! Z
gradnjo domače flote v
domačih ladjedelnicah bi
glede na gradnjo ladij za
tuje naročnike dosegli v
naslednjih letih izredno
ugodne rezultate.«
V besedi in sliki zbral
ter s kolegi in gostitelji
užival na krajši vožnji po
modrem Jadranu s »Sul-
cem«
TONE VRABL
Presenečenje imenovano marenda sredi dela lepega
našega Jadranskega morja - v veliki črni »rajngli« so
se bohotili vabeči kalamari (eni so najprej vse to
fotografirali, drugi pa že jedli!), zadaj sta se skrivala
zaboja črnega in belega... Leopold Kocbek, strojnik
na Sulcu (levo), je pokazal najprej kuharske sposob-
nosti, nato natakarske pa humoristične in nazadnje
»strojne«. Vse se je srečno končalo po daljši vožnji s
pristnakom v Izoli.
Zaplula je ribiška barčica imenovana »Sulec« in na njej poleg gostoljubnih
domačinov tudi novinarji ter seveda nova številka Novega tednika! Slednjega je
možno v poletnih mesecih kupiti tudi na morju! Narod naš dokaze hrani...
PREBERITE, ČE
HOČETE, DA
BOSTE VEDELI!
SPP ima trenutno 28 ladij z imeni
krajev in pomembnih mož v skupni to-
naži 295 tisoč 600 BRT! »Najtežja« je
ladja z imenom Novo mesto - 19857
BRT! Med 28. ladjami so tudi tri z ime-
ni krajev na širšem celjskem območju:
BOCNA II ima 9060 BRT, CELJE 11905
BRT in VELENJE 11916 BRT.
Po podatkih sta »najlažji« ladji Borov-
nica in Brežice, ki imata vsaka po 7207
BRT.
Po razgovoru o SPP je sledil razgovor
o DROGI. Ker se je o njej nabralo pre-
več zanimivega gradiva bomo to zapi-
sali v naslednji številki Novega tedni-
ka. V HP DROGA Portorož je trenutno
v vseh tozdih zaposlenih okoli 2300 do
2400 delavcev, letni promet je tri mili-
jarde, izvoz pa 300 milijonov. V glav-
nem se ukvarjajo s pridobivanjem hra-
ne iz morja, kjer smo trenutno Jugoslo-
vani na repu na svetu. Ker pa je to
prioritetna gospodarska dejavnost ob
morju se bo zaradi tega stanje v bodoče
izboljšalo.
V DROGI Portorož je letna proizvod-
nja soli dva do devet tisoč ton, pred voj-
no pa je bilo doseženih celo 45 tisoč ton!
Celoten ulov rib v Jugoslaviji je oko-
li 35 tisoč ton, v sosednji Italiji pa kar
300 tisoč ton! Jugoslovan poje letno
okoli 50 kg mesa, od tega samo 3,5 kg
rib, kar je povsem premalo.
Na jugoslovanskem tržišču se porabi
dve tretini uvožene in ena tretina doma-
če ribe. To razmerje ni ugodno.
Iz HP DROGA z desetimi tozdi sirom
po Sloveniji prihaja na mize Jugoslo-
vanov skoraj 300 različnih proizvodov,
ki jih v Drogi proizvajajo, zbirajo, pre-
delujejo ali embalirajo. Med artikli
DROGE je tudi 40 vrst ribjih konzerv,
20 vrst čajev, 25 vrst začimb, 6 vrst
različnih juh, pet vrst kave, 15 različ-
nih napitkov itd. Sicer pa obljuba dela
dolg: OBŠIRNO O DROGI V PRIHOD-
NJI ŠTEVILKI NOVEGA TEDNIKA z
naslovom »DEVICA S SEDMIMI KO-
ŽAMI«!
Pa še to: delovni obisk smo zelo posre-
čeno zaključili na pravi ribiški ladji. Ra-
zumljivo, za kontinentalca je bil to praz-
nik ...
Med ljubeznivimi sogovorniki in »domačini« sta tako na kopnem kot na morju
bila Martin Kokalj (levo), pomočnik glavnega direktorja za ulov in predelavo pri
Drogi Portorož in Drago Žerjal (desno), iz Splošne plovbe Piran. Med njima je
novinar Delavske enotnosti Damjan Križnik, sicer naš rojak iz lepega Tabora v
Savinjski dolini, čeprav Ljubljančan še vedno zaljubljen v Savinjsko ...in morje!
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 30-31. julij 1
KAKO NAČRTOVATI V KULTURI
KDO KOGA NE VIDI?
Tudi odslej po starem, ker novega še nismo dorekli
Ko je bilo treba poslati
delegate za zasedanje skup-
ščine kulturne skupnosti
Slovenije, ki ji predseduje
France Stiglic, so sedli za
skupno mizo delegati celj-
skega območja in se dome-
nili za skupen nastop. To je
bil takorekoč zgodovinski
dogodek, saj kaj takega ne
videvamo vsako leto.
Tudi pri vsem doscdanirm
pisiiuju o iiiedscbojiicin so
(lelovaiiju na kulturiieiu po
dročju uu c-i>ljskt'm. stno bili
vedno k' kritični in to upra
vičiMK). Vsak ji" vi(k'I k- svoje
inleri\se, tnalo ]v bilo v.sc'l)in-
ski'ga pa seveda tudi tinanč
nega dogovaijanja.
Ko je zdaj v javni razpravi
tema o temeljih plana za na-
slednje srednjeročno obdob-
je, tudi v •republiki" ugotav-
ljajo, da .ši- niso izdelani stan-
dardi in di'legati .so st> nioiali
po vsej Sl()vi'niji ubadali kar
nu>nda s .si>dminii različnimi
variantami. dokler niso
končno pii.stali le pri dveh:
da bi potekalo finaciianje
kulturne dejavnosti v Slove-
niji po stari'm (programe naj
linaneirajo občinske kultur
ru- skupnosti same in odvaja
jo določiMi del sredstev za ta-
koinu-novani ii-publi.ški pro-
gram) in drugi predlog: da bi
sredstva združevali v obči-
nah vsak za.se. iz skupnega
žaklja pa bi plačevali le ne
katere ■posvečene- kulturne
ustanove republiškega po-
mena. Pa so di'legati kmalu
videli, da ni tako enostavno
kar določiti lak ali drugačen
pomen (kdo naj opiedeli, ali
je SLG Celje ri'gionalna, ali
republi.ška ali c'elo jugoslo-
vanska gledali.ška hiša?)
Zato jim ni t^roslalo nič
diugega, da krt-nejo v Ljub
Ijano s jjredlogom, da .se tudi
v prihodnje dela po starem,
v.se dotlej, dokler ne bodo
končno izdelani li presneti
normativi, ki bi bili .še kako
polri'bni za pravilno naeito-
vanji', čeprav se nehote.takoj
postavlja vprašanje, če so ics
normativi edini ključ do
učinkovitega rezultata načr-
tovanja.
Na vsak način bo treba še
bolj okrepiti medsebojno so-
delovanje pri načrtovanju
programov med po.samezni
mi občinami in sevi'da tudi
Kulturno skupno.stjo Slove-
nije, saj očitno je, da se vsi
premalo poznamo med .seboj
in je tudi dosedanja praksa
silila posamezne činitelje v
občinah, da so .se držali raje
plota svojih meja. To .seveda
ni zdravo, toda za kakovo-
sten v.sebinski pa tudi orga-
nizacijski priMiiik .samo
upravne zavesti v kultuii bo
potiebno storiti še marsikaj.
Za začetek ne bi škodile po
.samezne študije, ki bi orno
gočile solidno izhodišče tudi
za profi*sionalen odnos do
načrtovanja. Ze vi-čkiat smo
.se zalotili, da nimamo na raz-
polago podatkov in sklei)a-
mo, ter lazpiavljaino na pa-
met.
To pa ni dobro!
I). MKDVKI)
///. VEČER
FOLKLORE V
STRMCU
v počastitev dneva vstaje slo-
venskega naroda in v okviru pri-
reditev ob prazniku celjske obči-
ne je TURISTIČNO DRUŠTVO
STRMEC organiziralo v nedeljo
III. VEČER JUGOSLOVAN-
SKE FOLKLORE v Strmcu. Pri-
reditev je bila v romantičnem
okolju na dvorišču osnovne šole
STRMEC. Ob prireditvi, ki je po-
stala za kraj že kar tradicionalna,
je navdušenje vzkipelo do najviš-
je mere. Predsednik Turistične-
ga društva Oton SAMEC, ml., je
v začetku dejal:
»Veseli nas, d? ste se odzvali
našemu vabilu, da skupaj preži-
vimo večer ob gledanju jugoslo-
vanskih narodnih plesov in po-
slušanju narodne glasbe. Ob
moralni podpori krajevnih
družbenopolitičnih organizacij
in izdatni finančni podpori KS
Strmec ter ob fizični pomoči
strmške mladine, šole in neka-
terih prizadevnih posamezni-
kov nam je uspelo zopet pripra-
viti to prireditev. Želimo, da bi
se ob dnevu vstaje slovenskega
naroda in prazniku našo občine
spomnili velikih pridobitev
NOV in se razveselili.«
Nato je v kratkem pozdravnem
govoru spregovoril še predse-
dnik skupščine KS STRMEC,
Gerhard SKAZA, ki je poudaril
pomen takega srečanja in izrazil
željo, da postane ta prireditev res
tradicionalna za kraj.
V čudovitem ambientu in v so-
ju reflektorjev so se predstavili
najprej člani folklorne skupine
PD SOCKA s plesi MRZULIN,
KOVTRE IN ŽAKLJE SIVAT,
sibenSritom in RAŠPLO.
Tem je sledil nastop članov kul-
turno umetniškega društva »KE-
RAMICAR« iz Titovega Velesa,
ki so predstavljali glavnino veče-
ra. Predstavili so se s plesi in pe-
smimi iz vzhodne Makedonije in
nato še iz Egejske Makedonije. S
svojo prisrčnostjo in nadvse stro-
kovno in tehnično neoporečno
izvedbo plesov, so pritegnili ob-
činstvo, da navdušenju ni bilo
kraja. Orkester, ki je spremljal
plesalce, je spremljal tudi solista
Milovana KIRA, ki je zapel dve
makedonski narodni pesmi.
Kot tretji so se predstavili ob-
činstvu že znani plesalci 2PD
»FRANCE PREŠEREN« iz Celja
pod vodstvom Eda GABRSKA,
ki so s spletom pesmi iz POSA-
VINE nadvse navdušili obisko-
valce. Začeli so s PROMENAD-
NIM SPREHODOM, nato pa na-
daljevali z znanim plesom STA-
RO SITO IN KORITO. Zvrstili so
se še POSAVSKI DRMESI in
ples REPA. Predstavili pa so še
plese, s katerimi so ponazorili ra-
zlične običaje.
V zadnjem delu nastopa so se
zopet predstavili plesalci »KE-
RAMICARJA« s pesmimi in ple-
si iz POVARDAFUA, nato pa še
solist Janko ZLATEV z narodni-
ma pesmima. Za zaključek pa so
sledili plesi iz SRBIJE.
KATICA PESAK
LAŠKI KULTURNI OKVIR
Dobra plat večji del za zabavo mišljene turistične prireditve »Pivo in cvetje « v Laškem je
tudi ta, da vedno poskrbijo tudi za kulturni spored. Letos so prireditev v okvirih v tak
ovitek. Začelo se je z otvoritvijo razstav (Jože Horvat-Jaki, Laško skozi čas, ročna dela in da
ne pozabimo: čebelarji, gojitelji ptic). Zaključili so prireditve celjski in domači folkloristi v
uspešnem sodelovanju laških godbenikov.
(Foto E. MASNEC)
NOVO NA KNJIŽNEM TRGU
PET VIDIKOV KULTURE
Novo pismeno dejanje Jožeta Volfanda
Pred nedavnim .sta Zveza
delavskih univerz Slovenije
in dopisna delavska univer-
za Univerzum v Ljubljani v
zbirki Družbeno izobraževa-
nje izdali kot 74 zvezek delo
Jožeta Volfanda z naslovom
Osnove samoupravne kul-
turne politike.
Jožeta Volfanda ni treba
na široko predstavljati. Bral-
ci Novega tednika se ga spo-
minjajo še kot glavnega in
odgovornega urednika, širša
javnost se ga spominja kot
predsednika OK SZDL v Ce-
lju, zdaj pa je urednik kultur-
ne ' redakcije pri osrednjem
slovenskem časniku Delo.
Osnove samoupravne
kulturne politike so tretje
publicistično delo omenje-
nega avtorja. V njem nam,
podobno kot v prvih dveh,
razkriva mnoge zanimivosti
iz praktičnih izkušenj na po-
dročju široke kulturniške
fronte v naši družbi. Teh se-
veda avtorju tudi ne manjka,
svoje pisanje pa razgrinja tu-
di na osnovi mnogih teoret-
skih dognanj, pri čemer mu
je temelj marksistična zna-
nost.
Ce samo pregledamo pet
naslovov posameznih pogla-
vij, vidimo, da so nedvomno
sinteza skupnega naslova.
Takole se imenujejo: Kultu-
ra kot bistvo združenega de-
la. Nekatera nerazumevanja,
Samoupravna preobrazba
kulture. Skice k umevanju
nekaterih pojavov in SZDL,
demokracija in kultura. Jože
Volfand postavlja torej svoje
pisanje ponovno v službo
razjasnjevanja nekaterih te-
meljnih vprašanj odnosov
naše samoupravne družbe
do kulture in obratno. Po-
stavlja kulturo kot sestavino
življenja človeka v sociali-
stični družbi in razgrinja po-
sebnosti v nalogah samo-
upravnega sistema do razvo-
ja kulture in naloge in odgo-
vornost kulture same za
iskanje ustreznega razvojne-
ga in vplivnega položaja v
družbi .sami. Zato seveda ni
tudi nobeno naključje, da je
pričujoča knjižica, ki obsega
80 strani malega formata izš-
la kot pripomoček samim
kulturnim delavcem, pro-
svetnim delavcem, organiza-
torjem kulturnega življenja
in sploh vsem družbenim ak-
tivistom. Postavlja pa tudi
nekatera vprašanja, ki terja-
jo temeljit razmislek, .saj so v
svoji osnovi izziv doslej po-
stavljenim, a nikakor edino
zveličavnim tezam. Volfand
izhaja iz krajevne skupnosti,
delovnih organizacij preko
samoupravnih interesnih
skupnosti in gradi razmišlja-
nja »politično izkustveno-
glede na našo ustavo, na za-
pisane pravice in dolžnosti
in po.stavlja kulturo ob bok
vsem ostalim družbenim de-
javnostim, pa tudi nalogam.
V tem je tudi dragocenost ne
preobsežnega, pa vsekakor
izredno zanimivega pi.sanja,
ki bi ga morali prebrati vsi,
vsekakor pa vsi tisti, ki ima-
jo kakršen koli opravek z za-
konom o združenem delu.
Tako kulturniki sami, ani-
matorji in direktorji, partij-
ski sekretarji iri drugi.
D. MEDVED
ZAMMVOSTUZPOKRAJINSKEeA
MUZEJAVCEUU
v osrednji Evropi se je
v letih 1820-1840 uvelja-
vil v stanovanjski kulturi
po.seben slog, imenovan
bidermajer. To je slog ta-
kratne malomeščanske
družbe, ki je hrepenela
predv.sem po udobju v
svetlih in piijaznih pio
štorih, ki so morali biti
opremljeni z enostavnim,
a piaktičnim pohištvom,
s številnimi drobnimi
um«.'tno()brtnimi   izdi-lki
BIDERMAJERSKI STOL
pa tudi z značiliumi por
tretnimi in pokrajinskinu
slikami ter nekaterimi
manjšimi plastikami.
Zla.sti Dunaj in tudi
ostala Avstrija, ki je bila
že prej poznana po soli
dnih umi>tno()bitnih iz-
delkih, je z marsičim, po-
.sebno pa s kakovostno iz
(U>lavo, z dobrimi mate-
riali, z eno.stavnimi obli-
kami brez pretiranega oi-
namentalnega okra.sja ve-
likih dimenzij in z udob-
nostjo širila sloves bider-
majerske stanovanjske
opreme. Zato .se je dunaj-
ski bidermajer razširil tu
di v Anglijo in Rusijo,
uveljavil pa .se je tudi v
naših krajih in je bil pri
nas v modi .še čez leto 40
preteklega stoletja.
Velik pomen v bider-
majerskem stanovanju je
imela dnevna soba, ki je
bila opremljena z okroglo
razstegljivo mizo, sedež-
no garnituro, zofo, vitri-
no, predalnikom, šivalno
mizico, uro, kredenco,
skrinjo in drugim.
Obrtniki so se pri izde-
lavi pohištva zgledovali
po francoskem empir-
skem načinu, zato so bile
poudarjene predv.sem
enostavne arhitektonske
oblike in preprosto mede-
ninasto okovje. Včasih so
gladke površine krasili z
malimi rezljanimi detajli
ali pa s skromnimi linear-
no intarziranimi dekora
cijami. Največkial .so
uporabljali oiehov, če.š-
njev, brezov, jesenov iti
mahagonijev les. Stel)re
in pilastre .so običajno iz-
delovali iz temnej.šeg;i le
sa, s čimer so poudarjali
po.samcv.ne tektonske ele
mente.
Celjski muzej ima v
svojih zbirkah več inu-
zealij, ki prcventirajo hi
dermajersko stanovanj-
sko kulturo. Najzanimi-
vejši predmeti so razstav-
ljeni v posebni sobi v St*-
ri grofiji. Med eksponati
je tudi garnitura s .stolom,
ki predstavlja tipiči-n pri-
mer enostavn(»ga bidi-r-
majerskega sedeža.
Noge stola, ki .s(» kva-
dratnega prereza se spo-
daj zožujejo, sprednji sta
ravni, zadnji pa usločeni.
Oblazinjeni sedež je tra-
pecaste oblike. Naslonja-
lo je zgoraj rahlo ukrivlje-
no in ima v kvadratni od-
prtini vdelano silhuetno
vazo iz temnejšega lesa.
Novo stilno blago za pre-
vleko je iz damasta in je
okrašeno s cvetličnimi
šopki in barvnimi črtami.
Stol je bil izdelan pod du-
najskim vplivom med leti
1820-30. Bil je leta 1972
obnovljen. Obnovitvena
dela je opravila Vrenko-
va, tapetniška pa Zorko-
va delavnica v Celju.
MILENA MOSKON
VEDNO V OSPREDJU
Moški pevski zbor Žalec, ki ga uspešno vodi več let Marjan Kozmos, mnogokrat nast''|
po številnih proslavah in revijah v občini in drugod. Med pomembnejšimi velja omt''\
nastop v občini Varaždin, prepeval pa je tudi v pobrateni občini Bačka Palanka. V teh
se odpravlja na koncert med zamejske Slovence na Koroško.
T. TAVC^*
št. 30-31. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 9
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV
TUDI RADIJSKO VODENJE
Posodabljanje učnih metod za voznike
v strokovni organizaciji.
Združenje šoferjev inavto-
mehanikov Celje, je včla-
njeno preko 2000 članov.
Združenje skrbi za strokov-
no dopolnjevanje in u.spo-
sabljanje voznikov motor-
nih vozil vseh kategorij in
se ukvarja z avto šolo, s kul-
turno-športnimi prireditva-
mi ter z novostmi v cestnem
prometu. Mesečno uspo.sobi
200 kandidatov različnih
kategorij ter opravi 6000 ur
praktične vožnje.
.Avto-šola je po.sebna de-
lovna skupnost /druženja in
jo .sestavljajo v večji meri in-
štruktorji. Delitev finančnih
sredstev je urejena s samo-
upravnim sporazumom med
društvom in delovno .skup-
nostjo. Delovna skupnost
skuša zmanjšati število po-
godbenih delavcev, ker želi,
da bi se zaposleni v večji me-
fi povezali z interesi delovne
organizacije.    Trenutno   je
med zaposlenimi trideset re-
dnih in trideset pogodbenih
delavcev. Avto-šola ima tudi
zelo dobro vodeno statistiko
glede uspehov izpitov in
ekonomske pokazatelje za
vsako posamezno vozilo.
Med petintridesetimi vozili
so zastopana vsa, od motor-
nega kolesa do avtobusa.
Zlasti pomembna pridobitev
je avtobus, ker mestni pro-
met le stežka pogreša kakš-
no od svojih vozil. Pozorno-
sti vreden je tudi podatek, da
.so uspehi na izpitih dvain-
petdeset odstotni, medtem
k(j je evropskcj povprečje le
nekje med 30 in 50 odstotki.
NISO VEDNO
ODPISANA LE VOZILA!
Med kadrovske probleme
sodi poleg fluktuacije vozni-
škega kadra tudi večno vpra-
šanje  -Kam z ljudmi?", na
kakšno delovno mesto pre-
mestiti posameznika, ki dela
voznika ali inštruktorja ni
več zmožen opravljati. Do
fluktuacije kadrov prihaja
zaradi, sicer razmeroma vi-
sokega, toda glede na težav-
nost dela ne dovolj stimula-
tivnega dohodka. O vpraša-
nju premestitve na ustrezno
delovno mesto .se v zadnjem
času veliko razpravlja, toda
rešitev, ki bi bila sprejemlji-
va za večino, je še daleč.
Ne bi bilo prav, da bi zapo-
stavili kandidate, zlasti, ker
.so nemalokrat sami krivi, da
je izpit dražji kot bi bilo po-
trebno. Na vožnjo prihajajo
nezbrani, odsotnih misli in
dogaja se, da podcenjujejo
delo inštruktorjev. Vse to
poveča število potrebnih ur
in izpit je dražji, kar pa ni v
interesu avto šole, ker to
škodi njenemu ugledu.
OD AVTOPOLIGONA
DO RADIJSKEGA
VODENJA
Avtopoligon je nedvomno
v(.'lika pridobitev, .saj je ra
zbremenil mestne ulice, kajti
kandidat mora opraviti prve
tri faze izpita na poligonu.
Ker pa so zmogljivosti avto
šole večje, je v pripravi tudi
druga faza avtopoligona. Na-
črti pa z drugo fazo še zdaleč
niso pri svojem koncu. V tež-
nji za čimvečjo samostoj-
nostjo kandidata pri učenju,
namerava avto šola uvesti ra-
dijsko vodenje. Radijsko vo-
denje pomeni za posamezni-
ka hitrejše napredovanje, za
inštruktorja pa možnost, da
se ukvarja tudi s tremi kan-
didati naenkrat.
VILI EINSPIELER
KONJENIŠKI KLUB Celje
prireja
¥eliko TOMBOLO
3. 8. 1980 pri AERO ob Dečkovi cesti
Glavni dobitki: 5 avtomobilov in ostali
dobitki V višini 60. milijonov
Vljudno vabljeni!
GASILCI IZ LOKARIJ
RADI DI V NOV DOM
Več kot 10 let star problem
Gasilsko društvo Lokarje
slavi letos 80-letnico svojega
obstoja in deluje danes sko-
rajda v enakem domu kot
pred osmimi desetletji. Maj-
hen gasilski dom je bil zgra-
jen leta 1903, kasneje pa so
ga s prostovoljnim delom in
ob materialni podpori čla-
nov društva obnovili. Razen
nekaj nove opreme se dom
po letu 1953 ni več bistveno
spremenil, s tem pa je seve-
da okrnjena tudi dejavnost
gasilskega društva. Prostori
so majhni in nefunkcionalni
za redno delo društva in tudi
potres mu je zadal neizbri-
sen pečat. Razumljivo je, da
se je m.ed gasilci in tudi kra-
jani porodila želja za izgrad-
njo novega doma, saj se z
adaptacijo stanje ne bi bi-
stveno spremenilo. Tako so
začele romati prošnje za odo-
brenje lokacije novega doma
na številne naslove v občini.
Zato pričakujejo, da jim bo-
do iz občine vendarle odgo-
vorili in jim omogočili prido-
bitev lokacije za nov dom ali
za adaptacijo starega. Mož-
nosti so se kazale s preuredi-
tvijo sušilnice hmelja na Se-
lah, ki je last KK Šentjur, to-
da tam bi lahko pridobili le
nekaj prostorov, ki spet ne bi
zadoščali za širšo dejavnost
društva. Gasilci pa bi vsemu
navkljub  vendarle  radi  v
svoj dom, ki bi služil tudi po-
trebam krajevne skupnosti.
Skupščina KS in svet KS .so,
tako pravijo gasilci, potrdili
želeno lokacijo v trikotniku
med staro in novo cesto iz
smeri Dramlje-Sentjur. S
tem, so se strinjali tudi kraja-
ni in vaške skupnosti. Toda
pravega odgovora še vedno
ni. Gasilci pa čakajo nanj in
se sprašujejo, kdaj bo pro-
blem, ki je star že več kot 10
let, končno re.šen tako, da bo
volk sit in koza cela. Torej v
zadovoljstvo in v prid vsem
v krajevni skupnosti.
MATEJA PODJED
RAZGLEDNICE IZ ZRN
z DESNE NA LEVO
- Z LEVE NA DESNO
PIŠE:
JURE
KRAŠOVEC
9
Naključje je naneslo, da
smo bili ravno pred vhodom
v Bundestag v Bonnu, ko so
poslanci zapuščali poslopje
in se selili v nasproti stoječe
stolpnice, prevzaprav nebo-
tičnik, kjer imajo .svoje ura-
dne prostore. Najbolj so bod-
li v oči Straussovi Bavarci, ki
so se držali skupaj kot čreda
ovac, svojimi značilnimi ba-
varskimi klobuki na plešah
in pobeljenih lasiščih, hrup-
ni  po vzorcu svojega gro-
! , iiika, nekakšna falanga,
i. lo je moč spoznati že na
pogled.
Sicer pa v Bonnu in Bad
Godesbergu. kjer so po nek-
danjih va.seh razporejena mi-
nisterstva, vladne in.stitucije
in seveda večji del diplomat-
skih predstavništev, tudi
uniformirancev ne manjka,
tako policije kot pripadni-
kov vojske. Do zob oborože-
ni ne stražijo samo okolice
Uradnih palač. Tudi po ho-
dnikih jih je mogoče srečati,
. ko oboroženi z avtomatskim
Orožjem budno pazijo na lju-
di, predvsem obiskovalce.
Po bonnskih četrtih patrulje
,v oklopnih avtomobilih niso
redkost, zlasti še v Bad Go-
desbergu, kjer so tuja posla-
ništva in konzulati. Vae kaže.
da se v Zvezni republiki
Nemčiji še niso opomogli od
šoka predleti izredne aktiv-
ne teroristične dejavnosti,
varnostne ukrepe pa so po-
večali svarilni dogodki v Te-
heranu in drugod po svetu,
ko diplomatska nedotaklji-
vost in eksteritorialnost ni-
majo več nekdanje cene in
veljave.
Nekoč tako značilna nem-
ška nagnjenost do zunanjih
simbolo\' političnega in ra-
zrednega opredeljevanja, kot
so uniforme, prapori, kora-
kanja »im Gleichschritt« se-
veda ni več. V obdobju pred-
volilne kampanje so redki
tudi tisti, ki bi na reverje pri-
peli strankarske značke, ki
jih ponujajo politični aktivi-
sti vseh strank v svojih pro-
pagandnih kioskih. Manj na-
tančni so seveda otroci, ki jih
ne moti, če v enem šopu
združijo propagandne balo-
ne med seboj konkurenčnih
strank, zbirajo kolekcije pro-
pagandnih kemičnih svinč-
nikov in podobne šare. Ta
odnos otiok lahko mirne du-
še štejemo za »nad partij-
skega«.
Sicer pa je v ZRN nemogo
če kar tako razporejati ljudi
po političnih predalih. Zgodi
se vam lahko, da boste v
mladeniču, ki se vozi v bur-
žujsko razkošnem športnem
avtomobilu prezrli zagrize-
nega ultralevičarja: v delav-
ski sredini pa naleteli na an-
tisocialista v zmaščenem
kombinezonu. Politično naj-
bolj pisan pa je prevladujoči
srednji sloj, v katerega se po
behaviorističnem vzorcu pri-
števa tudi velik del delavcev,
ki jih razmeroma visok stan-
dard odtujuje od njihovega
dejanskega socialnega polo-
žaja.
Josef Riedmiller, zunanje-
politični urednik »Siid-
deutsche Zeitung« je brez
dvoma tudi dober poznava-
lec notranjih razmer v ZRN.
Zatrjeval je, da so politične
stranke v ZRN sicer še ve-
dno na določenih razrednih
platformah, da pa posamez-
nika socialni izvor politično
opredeljuje. Pojasnil je zani-
miv pojav, ki sicer ni ravno
množičen, da se zlasti pri
mladih kažejo drastična pro-
tislovja. Za primer je nave-
del, da v ultralevičarskih
skupinah, kot je na primer
»RAF« (Frakcija rdeče arma-
de) praviloma sploh ni mla-
dih delavcev, oziroma delav-
skih otrok. V te skupine te-
rorističnega podzemlja se re-
krutirajo mladi iz boljših
družin, celo iz buržuazne
smetane, kar je značilno za
ves razvit zahod. Po drugi
strani (o tem v posebnem po-
glavju več) iz najnižjih slojev
za nemške pojme siromašne-
ga proletariata izhaja večji
del takoimenovanega neona-
cističnega podzemlja, skraj-
no desni šovinisti.
Kaj je narobe v tem narobe
svetu?
Po mnenju mnogih nem-
ških kolegov - časnikarjev,
bi si o tem morali v vodstvih
strank bolj beliti glave. Vse
stranke, razen malih in v se-
danjem političnem trenutku
nepomembnih in seveda ra-
zen -.zelenih", tožijo, da jim
naraščaj kopni. V Saarlandu,
kjer je bila predvolilna bitka
v tistih dneh na višku, so bili
mladi zelo redko zastopani v
predvolilni kampaniji. Radi-
kalnejša mladina v politič-
nih programih svojih strank
ne vidi nič vabljivega, SPD
jim je premalo leva, FDP
premalo liberalna in CDU,
bržčas premalo desna. Se
največ uspeha z mladimi
imajo »zeleni« s svojimi gesli
varstva okolja, proti tehniza-
ciji življenja in potrošniškim
deformacijam. Najbolj ra-
zborite pa žene v skrajnosti
na ultra desno ali utra levo, v
politično podzemlje, v terori-
zem.
In ko sem se v Bonnu v
neki pivnici zapletel v pogo-
vor s skupino mladih Nem-
cev, mi je eden na vprašanje
njihovih volivnih opredeli-
tvah on ob pritrjevanju vseh
ostalih resignirano odvrnil,
da so vse stranke od kraja
enako »sranje v različnih po-
sodah«.
V ZRN si na vrhu oblasti in strank prizadevajo nadeti -zelenim- rdečo barvo, toda mladina vedno znova preseneča. Na
tej sliki proti atomski energiji demonstrirajo študentje teologije iz Tiibingena.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 30 - 31. julij I9a,
CELJSKI »NORVEŽANI« ZOPET DOMA
NOVI SMERI CELJSKIH ALPINISTOV
Odprava je kljub slabemu vremenu dosegla izreden uspeh
15. junija 1980 je pod vod-
stvom Glažar Dušana odšla
na pot proti Norveški skupi-
na celjskih alpinistov. Franc
Canžek, Janez Crepinšek,
Aleš Dolžan, Bojan Srot,
Aleš Stopar. Aco Pepelnik,
Brane Povše, Stojan Ver-
dnik, Marjana Sah in Meta
Meh, v gorsko skupino TroU-
tind. Potovali ,so preko Av-
strije, Nemčije do Danske,
od tam s trajektom iz Frede-
rikshavena do Goteborga.
nato v Oslo in preko Domba-
sa v dolino Ramsdal, ki jo
obkrožajo najzanimivejši vr-
hovi in najvišje stene: Troll-
tind, Trollryggen in Rams-
dalhorn, ki dolino zaključu-
je. Najbližje mesto je Andal-
snes ob fjordu Ramsdal.- Ze
potovanje .samo s starim
kombijem in še starejšim
Peugeotom je bilo avantura
zase, saj sta morala šoferja
prepeljati .stari, a še vedno
odlični škatli brez nezgode
do cilja. S seboj so vozili tudi
več kot tono materiala; c-ene
živil so namreč za naše poj-
me na Norveškem astronom-
sko visoke. Tabor si je moš-
tvo postavilo v dolini med
steno Trblltind in Ramsdal-
hornom, 9 km pred Andal-
snesom, v bližini privatne
farme angleškega lorda Fi-
va. Ob njihovem prihodu se
je ravno poslavljala angleška
plezalska ekipa, ki je za BBC
filmala Švedsko smer, ki no-
si oceno VI + A2. To je bil tu-
di zadnji vzpon, ki je bil
opravljen še v lepem vieme-
nu. Z našimi alpinisti vred so
pod steno čakali še Finci in
Američani, vendar s povsem
drugimi nameni. Hoteli .so s
padali odskočiti z vrha previ-
sne stene Trblltind, kar jim
pa vse do konca naše odpra-
ve ni uspelo, ker je bila v
štirih tednih stena .samo tri-
krat vidna, pa tudi domače
oblasti niso dale potrebnih
dovoljenj /a to novo /vrst
'alpinizma-.
Takoj ob prvih poskusih
.so naši alpinisti spo/nali ti
pičnost n(jrveških sten, na
/Milost neugodn*), saj je tu
skala skrajno lomljiva in .se
trga v ogromnih blokih takoj
po slabem vremenu in pa
spolzek lišaj, ki je priraščen
celo v navpično steno in pre-
vis. Ze tradicionalno slabo
vreme v tem delu Norveške,
kjer se .stikajo vlažne zračne
gmote Atlantika in hladnega
baltiškega podnebja, je to-
krat še v večji meri onemo-
gočalo plezalske načrte na-
ših fantov. Prvih de.set dni je
bilo namreč vsako plezanje
popolnoma nemogoče, po le-
pem vremenu, ki je bilo mi-
mo, so .se lomili veliki skalni
bloki in neprestano je padal
dež. Običajno je ta čas v tem
delu Norveške Se najb.)lj
ugodno vreme, letos pa je ta-
ko kot drugod v Evropi, tudi
v Skandinaviji, svoje ustalje-
ne navade povsem spn.^me-
nilo. V vsaki alpinistični od-
pravi najbolj ubija prav ča-
kanje v .šotorih, zato so kljub
mokremu naši fantje in de-
kleta kar po celjsko, kot že
vedno doslej, plezali pač v
dež in negotovost. Najprej
sta Aleš Stopar in Brane
Povše preplezala 2400 me-
trov visoko Heenovo smer v
vzhodnem stebru Trollryg-
gen (Ea.st Pilar). Ocenjena je
s VI-, plezala sta .3 dni z dve-
ma bivakoma. Smer je bila
prvič preplezana leta 1958,
kar je uspelo dvema Norve-
žanoma in je obenem pome-
nila prelomnico v zgodovini
norveškega alpinizma.
Marjana Sah in Meta Meh
sta v dveh dneh kot prva
ženska naveza preplezali
vzhodni steber (originalna
smer) v Sondre Trblltind.
Pi-vič je bila smer preplezana
leta 1963 in je visoka 2400
metrov. Smer je izredno tež-
ka, ekstremno dolga ter oce-
njena kot najbolj objektivno
nevarna in (ji ientacijsko tež-
ka v tej skupini Isto smer
sta dva dni zatem ponovila
še Stojan Verdnik in Aleš
Dolžan.
Bojan Srot .se je priključil
Cehu Jaroslavu Kotrču, ki je
bil brez soplezalca. Ponovila
sta jugovzhodno smer v No-
rafjellu. Višina .^tene je 900
metrov, plezala sta O ur, oce-
njena pa je s V. težavnostno
stopnjo.
2e to, kar so {)reple/ali do-
tedaj v najslab.šem vremenu,
bi bilo dovolj in celo preveč
tvegano, vendar so se domov
na vsak način hoteli vrniti z
novo smerjo. Tako so Franc
Canžek, Janez Crepinšek,
Bojan Srot in Aco Pepelnik
v dveh ločenih navezah vsto-
pili v severno steno Sondre
Trblltind, kjer v precej širo-
kem pasu stene ne poteka še
nobena smer. Plezali so 4 dni
s tremi bivaki; višina stene je
1700 metrov, ocena V + Al.
Smer .so imenovali Jugoslo-
vanska.
Da pa bo tudi celjsko ime
vklesano v teh prepadnih
stenah, sta Brane Pov.š(> in
Stojan VtMdnik preplezala .še
severozahodno steno Rams-
dal horna ter začrtala novo
Celjsko smer, ki sta jo oceni-
la s IV. težavnostno stopnjo.
Plezala sta dva dni z enim
bivakom - višina smeri 1700
metrov.
Ko pi.šemo o bivakiranju,
si moramo noč in dan na
Norveškem ob tem času
{Kedstavljati pov.sem druga-
če kot pri nas. Noči praktič-
no ni in bi lahko alpinisti z
izjemno kondicijo plezali ta-
korekoč nepretrgoma. Ta
»večna svetloba« je bila tudi
izredno .mučna zla.sti v prvih
dneh bivanja na Norveškem.
I>Ja koncu naj še dodamo,
da so bili naši alpinisti izre-
dno prisrčno sprejeti pri na-
ših zdomcih, ki so jim prire-
dili lep sprejem in da so veli-
ko zahvalo dolžni na.šemu
konzulu Ivanu Andrejašu, ki
je tako s finančne kot organi-
zacijske plati odpravi res ve^
liko pomagal.
Ostanejo nam le še iskrene
čestitke za veliko prizadev-
nost in izjemen uspeh vseh
udeležencev celjske odpra-
ve, ki pa nikakor ne sme biti
zadnja.
CIC
Jugoshuere i TroUtindene til RF:
Vi har klatret
to nye ruter!
Radovednih novinarjev pod steno nikdar ne manjk^ in tako so skoraj ves čas bivanja naših alpinistov na Norveškem
spremljali vsak vzpon od začetka do kraja. Posnetek je iz lokalnega časopisa Ramsdal Folkeblad.
NADALJEVANJ^
AKCIJE NNNP
v Celju so se že začel^
(verjetno pa je tako tudi
po drugih občinah celj.
skega območja) priprav?
na nadaljevanje akcija
Nič nas ne sme preseneti,
ti, ki smo jo v večjem ob.
segu izpeljali lani v sep.
tembru. Prav na podlagi
lanskoletne akcije je bilo
opredeljeno in skozi izva-
Janja aktivno.sti tudi v
praksi spoznano, da je po-
trebno z akcijo NNNP na-
daljevati, ker je takšna
akcija potrebna. Stalno jo
je treba razvijati in dopol.
njevati ter mora tako ak-
cija »leta« postati akcija
»dneva«.
Svet za SLO m DS
Predsedstva RK SZDL in
Predsedstvo RK SZDL
Slovenije sta tako spreje-
la dva dokumenta:
»IZHODIŠČA ZA AK.
CIJO NNNP 80« in
»OSNOVNE USMERI.
TVE ZA DHU2BEN0.
POLITIČNE IN DRU2.
BENE DEJAVNIKE V
AKCIJI NNNP 80«.
Zaradi dogovora o izva
janju te akcije v občini
Celje so že sklicali razšir
jeno sejo sekretariata KC
za SLO in DS Predsed
stva OK SZDL Celje ir
Predsedstva OK SZDI
Celje ter na njej sprejel
konkretne naloge za dele
v bodoče.
Po končanih letnih do
pustih nas torej na ten
področju (o pripravah ir
poteku priprav boni(
sproti poročali!), ki sice
nikoli ne miruje (in tud
ne smel), čakajo zahtevn
naloge in opravila. Nada
ijevati in dograjevati j
treba lani v akciji izpeljj
no delo ter ga oplemenit
ti z novimi pr\'inami, 1
so se za večjo učinkov
tost izkazale za potreb™
TONE VRAB
REVOLUCIONAR IN PARTIJSKI SEKRETAR TONE GRČAR-JOHAfi
PIŠE:
FRANJO
FIJAVŽ
3
Po vsej verjetnosti, pisme-
nih in ustnih dokazov ni -
razen v primeru zvez z JSZ.
ko Jože Jurač. živi v Ljublja-
ni, izjavlja, da je imel v ti-
stem času. torej od poletja
1940. leta ceste zveze z Gr-
čarjem - je prav Tone Grčar
prevzel za Kraigherjem nje-
gove zveze :n vlogo. Potem-
takem je bilo popolnoma
prav. da je Tone Grčar prev-
zel vodstvo političnega delo-
vanja v novem OK. četudi so
nekateri, redki preživeli ko-
munisti iz tedanje dobe imeli
še po osvoboditvi pomisleke
o pravilnosti postavitve To-
neta Grčarja za sekretarja (iz-
jave pri avtorju in v IZGD
odn. v Muzeju revolucije Ce-
lje.)
KDO JE BIL TONE
GRČAR?
V času obravnave odloči-
tve o postavitvi Toneta Gr-
čarja za sekretarja OK Celje
v 1941 letu. je bil le maloko-
mu znan njegov življenjepis.
Po sedanjih ugotovitvah so
vedeli v tistem času o Grčar-
ju tudi najbližji posamezniki
zelo malo, predvsem o njego-
vem zasebnem življenju, o
partijskem udejstvovanju pa
le tisti, ki so z njim najožje
sodelovali.
Za tedanje predvojne in še
bolj za razmere v vojnem ča-
su, je razumljivo, da je bilo
najbolje in prav, da se je med
ilegalci, četudi so bile med
njimi tu in tam najožje oseb-
ne zveze, čimmanj govorilo o
delovanju posameznika, saj
bi lahko nehote, predvsem
ob aretacijah in izsiljevanjih
policije, povzročila najmanj-
ša izpoved o svojem sodelav-
cu, organizaciji, velike in ne-
popravljive posledice. Ni
prav, da šele danes, po toli-
kih letih nismo povedali o
Tonetu Grčarju vsega tiste-
ga, kar je znano in kar mu je
dalo legitimacijo, da ga je
partijsko vodstvo postavilo
na tako odgovoren položaj in
nadalje, da nismo opisali nje-
govih uspehov, ki jih je dose-
gel skupno s sorazmerno
majhnim številom naro-
dnoosvobodilnemu boju do
kraja predanih ljudi v doma-
la letu in pol dni. ko je bil
sekretar OK Celje in OK Ma-
ribor.
Tone Grčar po odslužitvi
vojaškega roka
Na tem mestu je treba do-
dati, da je za Grčarjevo mari-
borsko obdobje prof. Milica
Ostrovška - opisala je do-
godke iz narodnoosvobodil-
nega boja na področju Mari-
bora v treh knjigah pod na-
slovom »Kljub vsemu od-
por •<, založila založba Obzor-
ja, Maribor 1963-68 - Posve-
tila več odstavkov delovanju
Toneta Grčarja in njegovim
obširnim zvezam v 1942 letu
v Mariboru. Med ostalim je
napisala, da je bil sekretar
Grčar povezan s številnimi
posamezniki in skupinami.
ki so delovale za OF od Celja
do Gradca, od Ptuja in Drav-
skega polja do Ruš in če da-
lje, imel je tudi zvezo z Ru-
ško četo. Grčar je osnoval
vrsto postojank, ki so omo-
gočile delovanje mariborski
ilegali še v 1943 in 1944 letu.
Krivični bi bili. če ne bi
dodali Grčarjevemu življe-
njepisu vsega, kar se je v
zadnjih letih odkrilo. O tem
človeku izrednih kvalitet, ki
se jo skozi dolgo obdobje ob-
držal na površju in vodil boj
z gestapovci in drugimi za-
sledovalci organiziranih
frontovcev. je bilo doslej
premalo poznanega. Grčar je
živel v nenehni skrbi za delo-
vanje osvobodilnega giba-
nja, imel številne povezave
na obširnem področju. Ne-
prestano je skrbel za varnost
sodelavcev, jim dajal s tem v
zvezi praktična navodila. Ži-
vel je v nenehni napetosti
vse do poslednje borbe, ko je
omagal.
V opisovanju Grčarjevega
življenja je prišlo tudi do ne-
katerih manjših napak. Ni
ravno najpomembnejše, kje
in kdaj si se rodil, kdo in od
kod so tvoji predniki itd.,
vendarle ne bi bilo prav. če
ne popravimo življenjepisa,
ki ga posedujejo v šoli "Pra-
nja Kranjca- na Polulah v
dobri veri. da so prejeli mor-
da pred več kot dvajsetimi
leti pravilne podatke: -Tone
Grčar je bil doma iz Zagorja
(op. FF letnica rojstva ni na-
vedena). Sprva je študiral.
pozneje pa delal v Tekstilni v
Kranju...« Nadaljnji podat-
ki o delovanju Grčarja. nana-
šajoči se le na Celje in Mari-
bor, povsem odgovarjajo za
kratek življenjepis. V šolski
avli se nahaja Grčar jeva sli-
ka, njihov pionirski odred
ima po njem svoje ime. v
zadnjih dveh letih pošljejo
pismene pozdrave in čestita-
jo Grčarjevi sestri za Dan že-
na. S posredovanjem je priš-
lo tudi do dogovora z upravo
šole. da bodo Eli Grčar-Milu-
t i novic v Kranju pionirji
odreda "Tone Grčar< zapeli
ob njenem zadnjem slovesu.
Ko je bila Ela o tem obvešče-
na - tako je namreč želela -
so ji stopile solze v oči.
Vse to. kar je šola postori-
la, da bi ime Toneta Grčarja
ne šlo v pozabo (na šoli se
nahaja tudi spominsko obe-
ležje posvečeno žrtvam naci-
stičnega medvojnega nasilja
na področju Pečovnika. Za-
grada in Polul - Grčarjevo
ime je najvidneje vklesano)
je veliko, humano in pohval-
no. Ob tem pa velja reči, da
je bila beseda tistih, ki smo
poznali Toneta Grčarja in z
njim sodelovali, doslej pre-
malo glasna. Lhko bi bili kaj
več postorili za popolnejši
oris lika predvojnega komu-
nista Toneta Grčarja. Tudi
Muzej revolucije Celje je
imel doslej le malo podatkov
o Grčarju.
ELA GRČAR-
MILUTINOVIČ O
SVOJEM BRATU
TONETU
Ob prvem obisku Grčarje-
ve sestre pred tremi leti je
potekal razgovor o njenem
bratu sprva nekoliko zadrža-
no. Motrila me jez vprašujo-
čimi očmi in nekoliko vzne-
mirjena, čeprav je predho-
dno privolila v razgovor s po-
sredovanjem Milice Gabro-
vec. nekdanje Grčarjeve ku-
rirke v 1941 letu, kasnejše
partizanke Lenke in sekre-
tarke KPS za celjski okraj
proti koncu 1943 in v 1944
letu članice okrožnega komi-
teja KPS Celje, ko je i
okrožje izredno obsei
Vanj so bilo vključeni i
Revirji in vsa Savinjska
Šaleška dolina. Sekretar
ga razširjenega okrožja jt
v začetku Jože Gričar-
tod, za njim Sergej Kraig.
Andrej.
Rojstni podatki (duplikat krstnega lista, Tarnow i
imj.    .........____________ ________,_______________^______
št. 30-31. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAN
ŠE VEDNO NOSI
VODO V VEDRU!
Zdaj smo se ga že kar na-
vadili. Že nekaj let je, odkar
hodi v na.še uredništvo in
skuša tudi preko nas rešiti
svoje življenjsko vprašanje
- pitno vodo.
V Ilovci pri Vojniku ima
svojo hi.šo. Že pet let. Tisti,
ki .so se tu na.selili prej, so .si
zgradili vodovod. Dovolj
vode je v njegovih ceveh.
Toda, Juriju Kostanj.šku ni-
.so dovolili, da bi se priklju-
čil. O vsem tem smo že ne-
kajkrat pisali. In vedno ob
takih priložnostih smo mi-
slili in si želeli, da bi bile
ti.ste vrstice zadnje, saj člo-
vek vendar mora dobiti pit-
no vodo, .še zlasti, če je je v
bližini dovolj.
Pa smo se vedno krepko
/motili. Zadeva se je vlekla
in se .še, čeprav je skupščina
Krajevne skupnosti že 28.
februarja letos prvič odre-
dila režijskemu odboru za
vodovod v Ilovci, da mora
dovoliti Juriju Kostanjšku
priključek.
Odmeva na ta sklep ni bi-
lo. Prav tako ne na drugega,
čeprav je tudi Jurij Ko-
stanjšek sam posredoval in
prosil, naj mu vendar pove-
do, koliko mora prispevati
k skupnim stroškom za ure-
ditev vodovoda in seveda
za priključek, ki bi bil dolg
le okoli dvajset metrov.
Režijski odbor v Ilovci na
dve pismeni odredbi skup-
ščine Krajevne skupnosti ni
reagiral, vsaj uradno ne, če-
prav so mnogi v vasi rekli,
naj Kostanjšek vendar ure-
di ta priključek na skupni
vodovod. Toda, ker ni zve-
del za svoje obveznosti do
vaškega vodovoda, tega ni
napravil.
Medtem se je ponudila tu-
di priložnost, da bi se Jurij
Kostanjšek in še nekaj last-
nikov individualnih hišic,
ki so zaenkrat še prav tako
brez vode, priključili na
frankolovski vodovod, ki
pa je neprimerno bolj odda-
ljen od vaškega in bi zatorej
takšen priključek stal dosti
več.
Zadeva je torej še vedno
na mrtvi točki. Že pet let. In
Jurij Kostanjšek še vedno
nosi vodo v hišo v vedrih.
Vodo iz vaškega vodovoda,
na katerega se še ni mogel
priključiti! Skoraj smešno,
bi človek dejal. In ne samo
to. Čeprav smo te vrstice za-
pisali po pripovedovanju
Jurija Kostanjška in zadeve
nismo ponovno preverjali
še pri režijskem odboru in
na krajevni skupnosti Voj-
nik, tudi ta primer potrjuje,
kako potrebno bi bilo, da bi
upravljanje nad vsemi va-
škimi in podobnimi vodo-
vodi prevzela komunalna
delovna organizacija. Po-
tem bi takšni primeri, ki .so
dostikrat pobarvani z o.seb-
nimi razlogi, odpadli, po-
tem bi tudi v praksi potrdi-
li, da je voda tisto naravno
bogastvo, ki je dostopno
vsem, prav vsemi
Končajte vendar primer,
zaradi katerega je bilo napi-
sanega že preveč besed. Bi-
lo je tudi veliko sestankov
in razgovorov. Uredite za-
devo zaradi človeške strani,
zaradi človekovega dosto-
janstva! Tudi Jurij Kostanj-
šek in še nekateri drugi v
tej vasi morajo dobiti vodo
v hišo, še zlasti, če je je v
vaškem vodovodu dovolj!
Hvala za razumevanje!
UREDNIŠTVO
ŠE ENKRAT: .
BONI
Pozdravljam predlog Ce-
Ijanke, da bi bil pralni pra-
šek na karte, saj bi ga tako
vsak dobil toliko, kolikor mu
mesečno pripada. Želim, da
bi to bilo čimprej. Res je,
vsaka prodajalka ima .svoje
sorodnike, prijatelje, sosede
in ti dobijo vse in kolikor ho-
čejo. Drugi potrošniki, ki se
s prodajalkami ne poznajo,
pa ne dobijo nič, in lovijo
pralni prašek po trgovinah
kot slepa kura zrno in si ne
morejo oprati niti spodnjega
perila. Vsi rabimo pralni pra-
šek, zatorej karte čimprej po-
trošnikom v roke.
Pišem vam tudi v zvezi s
tem, zakaj so v stolpnici v
Trubarjevi ulici v Celju pose-
kali drevesa. Odgovor na to
vprašanje najbrž ne bo nikoli
prišel. Naredili so veliko
neumnost, zato raje molčijo.
milb:na storm,
Plečnikova 7, Celje
UREDNIŠTVO: Pri časo-
pisu ne bomo mogli urediti
vprašanja pravične prodaje
pralnih praškov v naših tr-
govinah, lahko le opozori-
mo na problem in svetuje-
mo trgovinam, da v bodoče,
kadar bo dovolj blaga, da
ga ne dovolijo jemati v več-
jih količinah. Zato je tudi
prišlo do sedanjega stanja
pri olju, kjer imajo nekateri
občani po kleteh in shram-
bah cele zaboje, tovarne pa
nimajo steklenic, da bi po-
slale olje na trg. Ob pomanj-
kanju praškov, olja in kave
bo potrebno storiti še mar-
sikaj in se nehote postavlja
vprašanje, če so boni ali
karte edini ključ do ustrez-
ne rešitve problemov pre-
skrbe, ki nastajajo v teh me-
secih. Kar pa zadeva pose-
kano drevje, tudi mi čaka-
mo na odgovor.
PRIJETEN IZLET
Te dni je društvo invalidov
v Žalcu organiziralo izlet za
težke invalide, in sicer za
drugo skupino, ker je vseh
invalidov preveč za en avto-
bus.
Prijetno nas je presenetilo
obvestilo, da spadamo med
udeležence tega prijetnega
srečanja invalidov, saj je
marsikomu izmed nas sicer
nemogoče hoditi po izletih,
kajti kdor se težko giblje, da
rabi oporo (berglje) ali pa ce-
lo pomoč sočloveka, pač ne
more potovati med sicer
zdravimi in razigranimi izlet-
niki.
Tu pa smo enaki med ena-
kimi in nas nihče ne gleda po
strani. Kdor nima lastnega
avtomobila bi bil sicer čisto
pozabljen in odrinjen, tu pa
nas druži naše plemenito
društvo, ki prevzame skrb in
odgovornost za nas, ter tudi
financira izlet iz lastnih skro-
mnih sredstev za najtežje in-
valide, za kar se prav vsi
iskreno zahvaljujemo!
Izleta se je udeležil naš no-
vi predsednik, ljubezniva
tajnica Anica Urbašekova,
prijetna tovarišica Angelina
in prizadevni organizator
izleta, tovariš Lužnik, ki se je
potrudil za organizacijo izle-
ta ter kosila, obenem pa nam
je vso pot izčrpno razlagal
znamenito.sti in posebnosti
krajev koder smo se vozili.
Doživeli smo zares nadvse
prijeten in zanimiv izlet, ki
nam bo ostal še dolgo v ne-
izbrisnem spominu! Nihče
od zdravih si ne more niti
približno predstavljati tega,
kako hudo in neprijetno je
biti trajni invalid, ko nimaš
več nobenega upanja na
kakšno izboljšanje!
Težko je le, da se mora
društvo invalidov trudoma
prebijati skozi finančne teža-
ve, in ne more večkrat na le-
to razveseliti svojih najtežjih
invalidov.
v imenu vseh udeležencev
se društvu invalidov Žalec
najlepše zahvaljujem za nji-
hovo humano organizirano
dejavnost, kajti omogočili so
nam zares enkratno prijetno
doživetje!
Udeleženka prijetnega izleta
marija vozlič
UREDNIŠTVO: Hvala za
pismo. Škoda je le, spošto-
vana tovarišica Vozličeva,
da niste napisali, kje ste bili
na izletu. Tudi v prihodnje
vam želimo še veliko prijet-
nih trenutkov in dobrega
sodelovanja v društvu.
ZDRA VNIKI
ZA VAS
Urejuje: dr. JOŽE ČETINA
TEŽAVE Z ARTROZO
V zadnjem času se vse več občanov zanima za ar-
trozo, to je kronično obolenje sklepov kolčnih in
kolenskih. Zato nam je poslala zdravnica splošne
prakse iz Zdravstvenega doma v Celju dr. Blanka
Ratajeva širše pismeno pojasnilo, oziroma nasvet, da
bi čim širši krog občanov informirali o tem, kako naj
ravnajo, da bi pregnali svoje težave z omenjeno bo-
leznijo. Takole piše dr. Blanka Rataj:
Artroza je kronično obolenje sklepov, predvsem \
kolčnih in kolenskih, ki se kljub vestnemu zdravljenju ]
rado nagiba k poslabšanju. Tako je največkrat po- j
trebno, da oboleli sklep zamenjamo s protezo, to je z
novim kolčnim ali kolenskim sklepom. ]
Bolnikom svetujemo, da se držijo navodil ortopedov i
in si tako zavirajo napredovanja artroze. Artrozo kolč-
nih sklepov omilimo s pravilnim gibanjem, kajti
osnovno pravilo je, da je gibanje pomembno, obreme- ■
nitve pa so škodljive. ]
Bolnik z obolelim kolčnim ali kolenskim sklepom j
lahko svoje dnevne opravke, sprehode, primerno <
ustrezno porazdeli tako, da napravi čimmanj korakov
in da je obremenitev njegovih sklepov čim manjša. Pri
hoji upošteva to, da dolgi koraki sklepe bistveno bolj
obremenijo kot kratki. Pred večjimi obremenitvami
sklepov je priporočljivo, da jih prej ohlapno razgi-
bamo. Za sedenje so priporočljivi trdi in plitki stoli z
naslonjali za podlahtnice, niso pa priporočljivi mehki
in nizki fotelji.
Zelo so pomembne tudi gibalne vaje. Mišice mo-
ramo sprostiti. Bolnik naj stopi z zdravo nogo na
pručko ali na stopnico in niha z bolno nogo naprej in
nazaj. Nikakor ne priporočamo vrtenja v kolčnem
klepu. Dobro pa je kolesarjenje, sedež na kolesu pa naj
bo pomaknjen višje. Priporočamo tudi plavanje Škod-
ljiva je tudi hoja po trdih tleh, zato so priporočljivi
sprehodi po mehkih gozdnih poteh. Debelejši bolniki
si naj s palico razbremenijo bolni kolk. Kdor upošteva
vse nasvete, lahko z obolelimi sklepi vzdrži delj časa in
si podaljša čas do operacije.
IZ ŽIVLJENJA IN DELA
DELAVCEV V OBRTNEM SEKTORJU
Komisija za stanovanjske zadeve objavlja PRIORITETNO LISTO PRO-
SILCEV STANOVANJ ZA LETO 1980 in jo daje v javno razpravo do 26. 8.
1980. Vse eventuelne pritožbe sporočite v pismeni obliki do tega dne na
Sindikat delavcev zaposlenih pri obrtnikih Celje, Gledališka 2.
Osnovna organizacija sindikata želi vsem obrtnikom in delavcem zapo-
slenim pri zasebnih obrtnikih prijeten dopust!
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI      DOM:
Med tednom dežurstva: Po-
možni zdravnik od 14. do 20.
ure in glavni zdravnik od 15.
do 6. ure naslednjega dne.
Ob sobotah dežura en zdrav-
nik od 15. do 12. ure nasled-
njega dne. ob nedeljah od 12.
ure do naslednjega dne do 6.
ure zjutraj, ob praznikih pa
je dežurstvo od 7. ure do na-
slednjega dne do 6. ure zju-
traj.
VETERINARSKA PO-
STAJA: neprekinjeno dežur-
stvo
CELJSKE LEKARNE: de
žurna bo Nova lekarna na
Tomšičevem trgu
TRGOVINE: V soboto 2.
avgusta je dežurna samopo-
strežna trgovina Rimski
dvor v Zidanškovi ulici
»HEROJI« SO UTRUJENI...
Tale posnetek iz Laškega, bil pa bi lahko narejen kjerkoli
v krajih, kjer so minuli vikend veseljačili. Sicer pa je bil to
čas olimpiade moderne dobe in Slovenci, to se ve, smo zlasti
močni pri zvračanju kozarcev, vseeno s kakšno vrsto vse-
bine. v tej disciplini pa po navadi nastopajo tudi takšni, ki si
naložijo več, ko zmorejo nesti. Ne vemo, če je tole »četve-
rec«, ali pa je utrujeni pivec iz drugega vica?
(Foto: E. MASNEC)
Takšno je sporočilo spominske plo-
šče, v/.idane v vaško šolo. Kratko in bo-
leče skriva v .sebi gro/.oto in /anos tistih
let, let parti/anski>ga Resnika. Sem so
prišli prvi partizani, .si'jn je prišel Pohor-
ski bataljon, od tu so odhajali domačini
v temne pohorsko go/.dove in iz njih tja,
kjer je bila potri-bna njihova moč.
Jože Pačnik. Njegovo ime je pivo /,a-
pi.sano na spominski plošči. Ime žrtve
taborišča v Mathausnu, kamor so ga od-
peljali v začetku leta 1S)4;^ ko so Nemci
odkrili njegovo pomoč partizanom. Ime
očeta dveh partizanov. 15 let je bil prvi
star, ko .seje pridružil borcem za svobo-
do, 20, ko je zaradi posledic nemških brc
umrl. Drugi sin je podlegel posledicam s
2(5 leti. Le eden njegovih otrok še živi.
Ivan. Gospodar je na kmi'tiji, ki je toli-
kokrat nudila toplo streho partizanom,
na kmetiji, ki je ječala pod streli in kjer
so bili travniki prepojeni s toplo člove-
ško krvjo. On nam je povedal, kakšen je
bil Resnik v letih borbe, povedal tisto, ;
kar .se mu je za vedno vklesalo v mlad, \
komaj dvanajst let star duh. Veliko v.se-
ga, kar .se je dogajalo pozneje, je že pozal
- ti.stih let ne bo nikoli. |
PRIČELO SE JE
■Encijanovc korenino smo kopali pod
Roglo. ko smo cnuinštiridesctoga k'ta
/.aglodčili pet moških in žensko. V nava-
dnih oblekah so bili in puške so imeli.
Pobegnili smo pred njimi, saj nismo ve-
deli, če so partizani ali četniki.
Prav tako pod Roglo sem prvič srečal
Pohorski bataljon. Takrat sem pasel ži- ^
vino. Junija dvain.-itiridesctega jo bilo.
Šarha in komisarja Rujka sem potem še
dobro spo/.nal, .sa/ .se/71 jim nosil po.što
od očeta. Potem. H. januarja U)4:i, so
padli vsi. ra/.en enega. (Ui borcev Za
nekaj časa so go/.dovi obnemeli. In huda
/ima je bila. Na pomlad je pri.<;el F^ohor-
.sk/ odred in odpor .se je silovito ra/.širil.
PA NISI BORIS?
Ob pol treh ponoči .so prišli. Trkali so
in oče je odprl. Triin.-itiride.setega leta.
Oče nočnih gostov ni poznal. Pohorski
odred je bil in Boris Viiiter z njimi. Ia'-
gel je. Cez pol ure, ko je že vstal, je
vpra.šal očeta, če ga pozna. Da /le, je
odvrnil. -Se spomtiite, ko me je enkrat
va.še žrebe brcnilo? - Oče ga je bolje po-
gledal: Pa ja nisi Boris?-
Velikokrat smo ga še videli. Vedno na
konju. Preden .so prišli partizani, že je
bil tu B0//.S. Pot na Roglo je vodila mi-
mo nas. Ne .samo partizani, vsi so hodili
po njej. -Nikon-iur zaupati-, je bilo naše
načelo. Sovražniki in prijatelji so si po-
dajali vrata. Prišli pa so tudi.sočasno. Na
vprašanje: -Kdo je?- so vsi odgovarjali:
"Va.ši<..
Pri nas so bili Nemci, pri so.sedih par-
tizani. Brat je hitro stekel k iijim in jih
opozoril: "Wermacht je pri nas! - Parti-
zani so se umaknili tik pred njin}i. Ko so
partizane že zamenjali -vermani-. je pri-
šel Boris Vinter. Kar v kuhinjo. Ko je
zagledal namesto svojih sovražnike, je
aktiviral ročno granato. Takrat pa mu je
pogled zastal na hišni gospodinji in nje-
ni hčeri. Granate ni vrgel, saj bi tudi
njiju ubila. Uspelo mu je pobegniti.
In se je zgodilo, da so partizani in \
Nemci istočasno jedli istega teleta. Tudi j
takrat so bili pri nas Nemci, pri sosedih
partizani. Zaklati smo morali tele. Da se i
ne b'i z njim mastili samo sovražniki, j
smo ga dobršen del dali v koš. pokrili in '■.
odromal je v sosedove lonce.
NA KRVI JE PLAVAL SNEG
Hude borbe so bile jeseni štiriinštiri-
desetega nad Keblom pri Oplotnici. Po-
mikali so se proti nam in Nemci so prav
na naši domačiji naredili zasedo.
Ob pol petih zjutraj sem šel v hlev
krmit konje. Zaslišal sem Nemca za hle-
vom: »Halt!« Ko je tretjič zavpil. je že
zagrmel mitraljez. Do pol treh je trajalo.
Padlo je kakih 90 mož policije - le 5 njih
je ostalo. Partizani so padli trije. Ko je
padel nemški mitraljezec. je bila borba
tako rekoč končana. Takrat pa so Nemci
dobili pomoč. Z dveh strani so pritisnili
na Tomšičevo brigado in bataljon Ser-
cerjeve. Zdaj je padlo 40 partizanov. Ko
je bilo vsega konec in smo si upali iz
kleti, smo zagledali razbito poslopje, za-
sneženi travnik pa je preplavila kri. Na
krvi je plaval sneg.«
Krike bolečine in smrti je vpijal 300-
leten mecesen
OBISKALI SMO POHORSKI RESNIK

Kmečki patton Jakob seje konči
o Resniku je Joža Glonar
v svojem »Poučnem slovar-
ju« iz leta 1933 zapisal:
»Resnik, vas, 197 prebival-
ev, občina Padeški vrh, okraj
konjiški, dravska banovina,
mariborski okrožni inšpek-
torat, pošta Zreče, vojno
okrožje Maribor; cerkev sv.
Jakoba, podružnica Sv. Ku-
nigunde na Pohorju, 932 m.-
Se vedno je Resnik vas.
Domačije so si poiskale pro-
stor na grebenih, travniki in
gozdovi se širijo v globeli in
strmine. 6 kilometrov je Re-
snik oddaljen od Zreč, 12 od
Konjic, 30 od Celja. Sončna
je njegova lega in lep je raz-
gled na Dravinjsko dolino in
Ptujsko polje. Na dveh
hrbtih stoji, hrbtih, ki skupaj
s Padeškim hrbtom zapol-
njujeta vrzel med dolino ob
zgornji Dravinji in dolgim
hrbtom, segajočim od Po-
horja do Brinjeve gore. Za-
četni tok Dravinje, ki prihaja
s Skomarja, loči resniško ob-
močje od skomarskega. Pa-
deški vrh, Bohorina in Hudi-
nja so drugi mejni kraji.
ZEMLJA DAJE KRUH
Samotne so resniške do-
mačije, samotno in trdo je
delo na njih. Malo je časa za
stike s sosedi, malo je stvari,
ki bi jih povezovale. Trgovi-
ne nimajo, šolska vrata so se
pred dvema letoma zaprla,
cesto, ki jih povezuje z doli-
no je Gozdno gospodarstvo
dokončalo že 1962 leta. Seve-
da ni asfaltirana in nasled-
njih 20 let prav gotovo še tu-
di ne bo. Vodo so napeljevali
takrat, ko so gradili cesto.
Nimajo skupnega vodovoda.
Le borci in mladine
vezani med sabo. In
so sklenili, da je treb;
narediti - gasilski d
vodo napeljati. Skora
pa je skupno delo na
Kmetje so Resničani
rečemo, saj so le štiri (
delavske. Kmetje t
gozdovi, pašniki in ž
hlevih. Pasli so včasil
po pohorskih fratah,
le okrog domačij. Zal
s pripravljanjem krm(
več dela. Peš je treba
silnico na strminah,
torjem kljub vratol
vožnjam ni mogoče
Premalo daje zemlj
si upali delati načrte :
jutri. Morda, ko bo zai
kreacijski center na
takrat bo morda kapi
ka drobtinica tudi na
- v obliki nočitev.
Pred dvema letoma je v šoli utihnil otroški vrišč. Zdaj, po sto letih, odkar je bila
zgrajena, je na Resniku le nekaj več kot deset šolarjev. Avtobus in kombi jih vozita v
šolo drugam, v Zreče. Leseno pozidano poslopje, ki so ga 1943 leta zaradi požiga morali
ponovno zgraditi, pa so posvojili mladinci.
Karel Kovse, pred.sediiik
krajevne organizacije Socia-
listične zveze: ■> Resnicam
smo strnili svoje vrste pred-
vsem ob gradnji ceste 1962.
leta m predlani, ko smo se
borili za pouk v naši šoli. Ta-
krat smo odnehali, ker so
nam zagotovili prevoz otrok
v Zreče. <<
Ivan Pačnik, gospodar na
domačiji Spodnji Vidmar:
"Veliko se je spremenilo v
zadnjih desetletjih, a življe-
nje pohorskega kmeta še ve-
dno ni lahko. Delo s stroji je
na strmih pobočjih težko in
mladi odhajajo za lažjim kru-
hom. «
Gornji Vidmar
Franc so gospod,
kmetiji pol stoletja i
pred kratkim »i.
prevzel je sin Rudi. «
bilo dosti mleka, pa
Resnika nekako ne
organizirati odkup
pogrešam tudi več r
sloge."
SEU
IMIH HRBTIH
\izkazal
KMEČKI TURIZEM -
DA, AMPAK...
Kadar vedno znova pogre-
zamo pogovore o možnostih,
d naj bi jih hribovite kmeti-
e našle v kmečkem turizmu,
;e najbrž premalokrat vpra-
šamo o zelo konkretnih ra-
:logih, da ta pomožna kmeč-
ca panoga tako počasi prodi-
ra v zavest in nato v uteleše-
ije pri našem hribovskem
cmetu. Na Resniku so nam
asno povedali, da so vsi" za
tmečki turizem, toda na
tmetijah, kjer kljub dobri ali
Jelo imenitni mehanizaciji,
§e vedno strašansko pri-
manjkuje delovnih rok, je ra-
tlika med teorijo in prakso
Icmečkega turizma še toliko
bolj očitna. Kako pa zna po-
horski kmet podvojiti ali po-~
Irojiti število svojih rok, bi
morda še največ vedela po-
horska kmečka žena in go-
spodinja ...
No, kljub vsemu se tudi na
Pesniku svetlika nekakšna
Prihodnost kmečkega turi-
•nia, čeprav je zaenkrat mož-
^0 najti počivališče za utru-
^no popotno glavo le pri
spodnjih Vidmarjih, pri
^ačnikovih. Zaenkrat Resni-
■ani na novo cestno traso do
^ogle niti ne pripenjajo pre-
'eč svojih »poslovnih« zami-
sli, prej jih je strah, da ne bi
hanje pozabili, na primer pri
Rimskem pluženju snega,
f^o, to so bile besede le tako
Mimogrede, vendar je jasno,
^a spodbujanje razvoja in
Usmeritve hribovitih kmetij
' kmečki turizem še zdaleč
more biti le kopica dobro-
namernih besed, predvsem
^a tudi, ko bo to spodbuja-
dobilo dohodkovno opri-
^mljive okvirje, ne bi smelo
'krniti kmetijskega bistva m
poslanstva pohorskih kme-
ij
Pri obračanju sena
marljive Resničane motila
z beležko Mitja Umnik
in Milena B.-Poklič,
ki je tudi fotografirala.
O JAKOBU
Podružnična cerkvica sv. Jakoba je v času našega obiska
še posebno bleščala v svoji idiličnosti, sicer pa je imel ta dan
»kmečki svetnik« Jakob svoj god. Z lepim vremenom seje
končno le izkazal, čeprav z zamudo. Je pa ta tipični poletni
svetnik po njem v Prekmurju celo julij poimenujejo z
jakobejščkom, menda tudi uspešen pri revmatizmu. Da je
bil prav tistega dne izredno vroč dan, kar je dobro za pregre-
vanje vseh mogočih človeških kosti, je na svoji lastni koži
oziroma kosteh občutil tudi spodaj podpisani novinar, kar
pa seveda za njegovo dosti mlajšo službeno kolegico sploh
ne more priti v poštev.
Sicer pa roko na srce, tisti dan, v petek 25. julija najbrž ni
bilo pohorskega človeka, ki ne bi bil na travniku in skušal
pri senu nadoknaditi zamude zaradi nenaklonjenega vre-
mena. Vse je hitelo z obračanjem in spravljanjem in gotovo
sta bila tedaj v tem okolju najbolj »nepotrebna« človeka
prav dva novinarja.
Kdo se ne bi umaknil med pohorske smreke, na frate, v mir nadihat čistega zraka...
Naselje vikendov iz mestnega vrveža pobeglih, je zgovoren dokaz iskanja sodobnega
človeka stikov z naravo, pa čeprav je to glinasta latvica kislega mleka, duh na pol
suhega sena in opojno dišeča gozdna jagoda. Predvsem pase je treba ujeti tudi z ljudmi
iz novega okolja!
Pri Zgornjih Vidmarjevih je bilo prejšnji petek še kako živahno, vse ožje in daljno
sorodstvo je prihitelo pomagat, saj sta kislo vreme in predvsem moča onemogočala
pospraviti seno s travnikov. Takole mehanizirano pa je seno obračal Koprivčkov Roman
in še za fotografiranJe ni itnei časa. Pa smo ga vseeno »ujeli f!
Alojzu Jerebu in njegovi 6-letni hčeri Heleni, po domače Škrinjarjevima, so na strmini z
grabljami delali družbo Črešnarjevi sosedi: Jože, Marija in Srečko. Pa menda Črešnarje-
vega Jožeta bolj pripoznajo ljudje tam naokoli po domačem imenu - pri Pepeki. Zazna-
movali so ga pohorski gozdovi in z lesom tudi sina Srečka, saj se prvo leto uči za mizarja.
»Tako, 40 odstotkov je še vedno ročnega dela. Kljub kmetijskim strojem,- ugotavljata
Angela in Ivan Pačnik. Tri otroke imata. In veliko načrtov, čeprav pravita, da sta se jim
zaenkrat odpovedala. Kmečki turizem bi se lahko pri njih razvil - če ne bi bilo toliko
drugega dela, če bi lahko dobili pomoč, če...
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 30-31. julij 1980
RESNI K NA POHORJU
PRI VIDMARJEVIH
Škoda, ker ni mlečnega odkupa
Sonce je žgalo in .še v senci
smo odpirali usta kot na su-
ho vrženi krapi; na travniku
in ()b njem, pri Gornjem Vid-
marju na pohorskem Resni-
ku pa .se je trlo marljivih po-
inagačev v.seh mogočih sta-
rosti, celo prgišče je bilo naj-
mlajših. Vsi so hiteli obračati
seno, Vidmarjev oče pa so v
odsotnosti sina Rudija bu-
dno spremljali delo in bili
kar za nekakšnega »koman-
danta«. Bolj zaradi nas smo
sedli v senco: Gornji Vidmar
- Franc in njegova žena Ve-
ronika, ki so jo resniški hrbti
že zdavnaj vzeli za svojo in
Pohorko se najbolj počuti,
čeprav se je rodila v dolini, v
Vojniku.
»Ja, devet otrok sva pride-
lala, štiri fante in pet deklet,««
je poprijel za besedo Franc
Vidmar in s kar precejšnjim
ponosom dodal: »Sedaj pred
kratkim, pred dobrima dve-
ma mesecema pa sem izpre-
gel - sicer pa sem gospodaril
petdeset let.««
Prevzel je najmlajši sin
Rudi, ki pa je bil z ženo Ireno
zaradi zdravstvenih težav
hčere tisti dan pri zdravniku
in se zato nismo brez njega,
mladega gospodarja, hoteli
na veliko pogovarjati prav o
kmetovanju. Da imajo Re-
sničani veliko mleka, pa nič
odkupa, smo vseeno izvede-
li. V glavnem ga popijejo svi-
nje in teleta, sicer pa živijo
od živinoreje in lesa. Zaradi
mleka pa se Resničani bodo
morali pametno dogovoriti
in organizirati odkup in tran-
sport. Prav ta je menda naj-
bolj problematičen. Sicer pa
se je Vidmarjev oče še poje-
zil zaradi različnih kombina-
cij z vodo v njihovi krajevni
skupnosti, ker se vse skupaj
že predolgo vleče: eni bi radi
bolje speljali vodovod naj-
prej, drugi pa dogradili k sta-
ri šoli gasilski dom. Ne ve pa
se še, katera odločitev bo ob-
veljala. Upajmo, da najbolj
pametna. Zapustili smo oba
Vidmarjeva in ves drobiž
okrog njiju, saj je delo priga-
njalo, še bolj pa lepo vreme.
MITJA UMNIK
POMENEK
OJ, MLADOST
Tovornik razmišlja o pokoju
Kmet je kmet. Pa najsibo
doma kjerkoli, je njegova na-
vezanost na zemljo tako
iskrena in globoko vsajena
vanj, da je ni mogoče zlepa
pretrgati. Hiido je zato razo-
čaranje priletnega kmeta, ko
nenadoma spozna, da njego-
va zemlja, ki mu je pobrala
toliko žuljev, ostaja brez na-
slednika. Da otrok, ki je ra-
stel in se igral na zemlji, išče
zaslužek tam, kjer delo ne
pušča toliko žuljev in kjer te-
mni oblaki ne puščajo kata-
strofalnih sledov. Da ne želi
ostati doma na zemlji. Hiido
je razočaranje, kajti nenado-
ma razblini načrte, upe.
Tudi Anton Tovornik,
kmet iz Šentvida pri Planini
se sedaj, na pragu starosti,
spopada s čustvi razočara-
nja. Želel je, da bi njegova
zemlja dobila mladega go-
spodarja, zato je dal v šolo
hčerko. Veselje je imela do
zemlje, rada je delala. A to
veselje je nenadoma usa-
hnilo.
»V kmetovanju sem se
preusmeril na živinorejo.
Uredil sem gospodarsko po-
slopje, nakupil stroje, silos
za krmo imam doma. Čeprav
z veliko muke in dela sem
ustvaril osnovo, ki mi je da-
jala kar zadovoljiv doho-
dek,« pravi Anton Tovornik.
»A sedaj že razmišljam, da bi
počasi zmanjšal število glav
živine v hlevu, da bi se poča-
si pripravil na pokoj. V glavi
imam še načrtov, a kot kaže,
jih ne bom mogel uresničiti.
Pravzaprav jih nimam za ko-
ga,« počasi in prizadeto pri-
poveduje Anton Tovornik.
Kmetija Tovornikovih sto-
ji sredi Šentvida, urejena in
obnovljena. Bo res ostala čez
leta, ko bo gospodar omahnil
pod težo let, le še pomnik na
neko ljubezen do zemlje, kot
toliko drugih? Skoda, Ce bi
bilo tako, če bi Tovornikova
zemlja usahnila. Toda - mla-
di bodo morali odgovoriti!
DS
IGRE V GORNJI
VASI
V nedeljo bo zanimivo tudi
v Gornji vasi pri Preboldu,
kjer bodo pripravili tekmo-
vanje ekip mladih v različnih
kmečkih opravilih. Obisko-
valcem zanimive prireditve
pa bodo postregli tudi z do-
mačimi kmečkimi jedili ter
pijačo. Prireditev se bo pri-
čela popoldne ob 15. uri, po
tekmovanju pa bo še zabav-
no popoldne.
J. V.
Kmeekiglas
PŠENICA ZA KRMO \
ALI ZA ŽIVEŽ?
Slovenija ni kdo ve kako pomemben pridelovalec j
tržnih presežkov pšenice. Napori zadnjih nekaj let, da
bi tudi pri nas pridelovali več pšenice, zlasti pa. da bi
imeli tudi več p.šenice za prodajo, da je ne bi bilo treba
kupovati v drugih republikah, so pokazali, da je to
mogoče.
Čeprav se površine, posejane s pšenico, niso pove-
čale, pa tudi kmetje vse bolj stopajo v korak z družbe-
nim sektorjem, kar zadeva hektarski pridelek. Vzpore-
dno z drugimi vzpodbudami (odkupna cena. zame-
njava pšenice za koruzo ipd.) pridelovalci vse manj
pšenice pokrmijo živini in jo namenjajo trgu. Piedclo-
valci Žitne skupnosti Slovenije so jo uspeli teta 1978
odkupiti 8()()() ton in leta 1979 okrog NOGO ton. Menijo,
da bi je letos lahko odkupili že dvakrat toliko ali okrog
2.5.000 ton.
Takšno vedro napoved utemeljujejo z ugodno od-
kupno ceno za pšenico, t. j. 0.22 din za kg. Pri tem jim
pritrjujejo tudi kmetje z neredko izjavo: -Ce bi to ceno
določili piistojni že je.seni, bi p.-ienii-o po.sejal na večji
površini!- V -Žitni .s/cupno.st; Slovenije- //i pri.^tojni
repul)liški organi pa menijo, da bodo večje ponudbe
pšenice (ulkupnim organizacijam vzpodbudile tudi
druge ugodnosti. Tako npr. zamenjava p.še/i/ce za ko-
ruzo, do če.svi/' ima pravico v.svi/c prodajalec pšenice, po
obračunski novi ceni p.'ienice (0,22 din za kilogram) in
stari ceni koruze (4.05 din za kilogram); možnost na-
kupa do 10% krmske moke od oddane količine pše-
nice itd. Pri teh pogojih, menijo, resnično ni razlogov,
da bi p.^enico krmili živini in je ne ponudili trgu.
Tembolj, ker bomo Slovenci, kljub predvidenemu le-
tošnjemu odkupu, morali kupiti v drugih republikah
.še 1.54.000 ton p.še/7/cc in 80.000 ton mok^''
Ob tem razmišljanju .se ne mislim ukvarjati z vpraša-
njem ali je ta nova cena za pšenico pravšnja ali v
usklajenem razmerju s cenami drugih ktnetijskih pri-
delkov in s cenami reprodukcijskih sredstev ali ne.
Znano je. da našim kmetom ne gre za vfsoke cene, pač
pa za to drugo: za primerno ceno pridelka v razmerju
do cen reprodukcijskih sredstev, za najpomembnejši
živilski pridelek, tudi za to. kako je cenjen v primerjavi
s krmnimi žiti ali ceno krmil.
Slovenci se v načrtih za naslednje srednjeročno ob-
dobje hočemo usmeriti k večjemu pridelku pšenice,
koruze, sladkorne pe.se. k večji vzreji prašičev. Pri
takšni usmeritvi pa izgubljamo vsako leto več obdelo-
valne zemlje, vedno več ljudi odhaja s kmetij. Pereče je
torej vprašanje: ali so nova cena za pšenico ter cene za
ostale kmetijske pridelke in proizvode takšne, da bodo
zaustavile beg mladih z zemlje, zaustavile zmanjševa-
nje že tako pičlih slovenskih obdelovalnih površin in
vzpodbujale k pridelovanju več pšenice, več koruze
itd? Ali bomo živeža pridelovali vedno več sami ali v
proizvodnem sodelovanju z drugimi, ali bomo vedno
bolj odvisni od ničkaj čustvenih in monopolistično
razpoloženih velikih proizvajalcev živil ali od admini-
stracije, ki sicer tudi pšenico označuje s tržnim bla-
gom, z (ne)pravočasnim določanjem cene pa ji ne priz-
nava staleža tržnega blaga, za katerega naj bi se cena
oblikovala v skladu s stroški, ki vplivajo na proizvajal-
čevo ceno pridelka in njegov dohodek.
ŠTEFAN KUHAR
MOJ CILJ JE POSTATI
DOBER KMETOVALEC
Pojma kmetijstvo kot takega si ni težko
razlagati. Kmetijstvo je ena važnejših go-
spodarskih panog v današnjem svetu. Kme-
tijstva ni mogoče zamenjati z nobeno drugo
gospodarsko dejavnostjo. Pod pojmom
kmetovanje razumemo danes obdelovanje
zemlje, pridelovanje hrane in industrijskih
surovin, brez katerih bi mnoge tovarne
sploh ne mogle obstajati. Kmetijstvo je naj-
starejša gospodarska panoga. Že ljudje, ki
so bili še na mnogo nižji stopnji človeškega
razvoja, so si znali sami pridelovati in nabi-
rati hrano za svoje potrebe. Od začetka so
obdelovali zemljo le z raznimi koli. vejami
in podobnimi predmeti, z razvojem njihove-
ga razuma pa se je razvijala tudi tehnika
njihovega dela. izdelovanja orodja in po-
dobno. Vsekakor takrat zaradi preprostega
in neučinkovitega orodja niso mogli obdelo-
vati zemljo povsod. Kmetijstvo se je razvilo
oziroma razvijalo le tam. kjer so bili za to
dani naravni pogoji. Obdelovanje zemlje s
temi preprostimi orodji je bilo možno le
tam, kjer je bila zemlja mehka in lahka,
obdelava netežavna, hkrati pa je morala biti
zemlja tudi rodovitna. Ti pogoji so bili dani
le ob rekah, ki so poplavljale in s tem prina-
šale rodovitno zemljo, ki je dajala zaradi
tega vsako leto obilen pridelek. Z razvojem
človekovih umskih sposobnosti pa so se ve-
čale tudi možnosti obdelovanja težjih ze-
melj v težjih pogojih dela. kar so omogočala
predvsem novejša in sodobnejša orodja. Ta-
ko se je kmetijstvo neprestano razvijalo in
se še razvija. Vsekakor bi bilo vse to še
mnogo bolj razvito, če bi na svetu ne bilo
vojn. Vsaka vojna nam neverjetno ovira
kmetijstvo in kmetijsko tehnologijo. V voj-
nem času doživlja svoj napredek le vojna
industrija, kajti ta je v tem času najvažnejša.
Zaradi vojn so izginile cele civilizacije, ki so
se pred tem ukvarjale s kmetovanjem. Pa še
kljub temu je kmetijska tehnologija danda-
nes na zelo visoki ravni, še posebno v razvi-
tih deželah, kjer imajo že skoraj vse delo
mehanizirano in avtomatizirano. Tudi tu vi-
dimo pomen znanosti in tehnike. Čedalje
manj je ročnega dela.
Kmetijstvo dobiva v novejšem času vse
večji pomen. Zadnja leta se je zelo razvila
medicina, vse manjša je umrljivost dojenč-
kov, zato se število prebivalcev veča, skla-
dno s tem pa se zelo hitro krčijo kmetijske
površine. Na mestih, kjer so bile še pred
nekaj leti obdelane njivske površine, rastejo
danes betonska naselja, ki se vse hitreje
širijo. Vzrok za to je tudi odhajanje kmečkih
ljudi, tu mislim predvsem mlade s podeželja
v mesto, kajti v mestih, v tovarnah vidijo
mnogo lepše življenje, boljšo bodočnost kot
pa na kmetijah. Le redki so še. ki ne mislijo
tako in so se odločili za delo na kmetiji.
Ker je vse večje število ljudi, obdeloval-
nih kmetijskih površin pa vse manj. je po-
trebno na teh površinah pridelovati hrano
in podobno na intezivni način, pridelati na
majhni površini največje možne količine
pridelkov. Za to pa je zopet nujno potrebna
tehnična dovršenost vseh strojev, usposob-
ljeni delavci in še več podobnih pomemb-
nih činiteljev, mimo katerih ni mogoče iti,
ne da bi o njih razmislili. Kmetijstvo je stal-
no naletelo na razne težave, ki so ovirale in
zadrževale razvoj kmetijske tehnologije. Tu
sem spadajo predvsem vojne. V novejšem
času pa je čedalje bolj pereč problem delov-
ne sile na kmetijah. Sicer je delo zelo meha-
nizirano, vendar se tudi ob mehanizaciji za-
hteva človekovo delo. Vse manj je ljudi, ki
bi še hoteli delati na zemlji. Pa še to so
večinoma starejši ljudje, ki so se zagrizli v
zemljo, ki ljubijo delo in življenje na kmeti-
ji, ki jim pomeni zemlja vse. pa čeprav živijo
na njej včasih zelo skromno. Mnogi mestni
ljudje zaničujejo kmečki poklic, vse jim
smrdi, predvsem pa delo na kmetiji. Vendar
pa Jim izginejo pomisleki o kmetijstvu ta-
krat, ko potrebujejo krompir, sadje in ostale
osnovne pridelke, brez katerih si življenje
sploh ni mogoče zamišljati. Tudi moji oseb-
ni pogledi in pomisleki na kmetijstvo so se
spremenili. Starejši ko sem, jasneje vidim in
razumem vse probleme, ki nastajo s tem v
zvezi. Zato sem se tudi jaz odločil za poklic
kmetovalca.
Odločitev je bila zelo težka. V času osnov-
ne šole pred to odločitvijo sem večkrat pre-
mišljeval o možnostih v posameznih pokli-
cih, primerjal sem različne poklice, vendar
nikjer ni bilo nič posebnega, noben poklic
me ni posebno privlačil, zato sem se odločil
pač za tistega, ki mi je bil najbližji, ki sem ga
še najbolje poznal. Vendar pa sem se zave-
dal, da uspešnega kmetovanja brez ustrez-
nega znanja ni. Zato sem se odločil za dve-
letno šolanje na Poklicni šoli za kmetovalce
v Šentjurju. Ta šola je namenjena samo
kmetovalcem, ki bodo ostali doma na kme-
tiji, tu si bodo pridobili osnovno znanje, ki
jim bo še kako koristilo pri premagovanju
življenjskih težav.
Šolanje na tej šoli traja dvakrat po .sedem
mesecev, od oktobra do aprila. To je še po-
sebno primerno, kajti v tem času je bolj
malo dela na kmetiji, medtem ko smo učen-
ci poleti med počitnicami oziroma v kmetij-
ski sezoni doma. delamo na kmetiji, kar
nam je kot praksa. Šolanje na šoli se sestoji
iz teoretičnega in praktičnega pouka. Teore-
tični pouk poteka dopoldne, praktični pouk
pa popoldne. Pri praktičnem pouku se uči
mo predvsem ravnanja s kmetijskimi stroji
in ostalimi napravami, ki jih bomo kasneje
uporabljan. Cilj te šole je pripraviti učence
na zahtevno delo. ki jih čaka.
Moj osebni cilj je uspešno končati to prak-
tično šolo in si pridobiti- naziv poklicnega
kmetovalca. Ta poklic lahko postane po-
memben predvsem takrat, če bi se naša dr-
žava zgledovala po nekaterih drugih, kjer že
imajo tako urejeno, da ne more prevzeti
kmetije nihče drug razen tistega, ki ima za
to potrebno izobrazbo. In ravno to izobra-
zbo si hočem pridobiti tudi jaz. Po končani
šoli še najverjetneje ne bom ostal kar doma,
želim se za nekaj časa zaposliti v neki bližnji
tovarni, toda čez nekaj let se bom najverjet-
neje vrnil na kmetijo, kajti zavedam se. koli-
ko pomeni kmetijstvo za človeštvo. Brez
hrane ni življenja. Zato tudi v naprednejših
deželah, kot je Jugoslavija, skrbijo za razvoj
kmetijstva. Značilno je da imajo prav najra-
zvitejše industrijske države hkrati tudi naj-
bolj razvito kmetijsko tehnologijo.
Ko prebiram časopise, stalno zasledim
članke, ki govorijo o bedi in lakoti, ki vlada
v nekaterih deželah, kjer jim primanjkuje
hrane. Mnogokje je vzrok lakote prevelika
naseljenost. In prav tem ljudem bi mnogo-
krat lahko pomagal. Koliko tisoč ha zemlje
je nerodovitne, vendar bi jo lahko naredili
in spremenili v koristno zemljo, na kateri bi
pridelovali hrano za ljudi, ki še vedno trpijo
za lakoto. Mnogi se izgovarjajo, češ da ni
denarja, ta izgovor uporabljajo predvsem
velike in razvite dežele, ki neverjetne vsote
denarja vlagajo v vojne namene, za oboroži-
tev.
Ce bi vsaka od teh dežel le za nekaj od-
stotkov zmanjšala stroške oborožitve in ta
denar uporabila za usposobitev kmetijskih
površin, bi kmalu ne bilo na .svetu ljudi, ki
bi trpeli pomanjkanje, ki sedaj od lakote
celo umirajo. Zato še enkrat poudarjam, da
bom ostal na kmetiji, kajti tudi za naš poklic
sije sonce, ki bo nekega dne posijalo z vso
svojo svetlobo na ta svet. na ta poklic. V
kmetijstvu je bodočnost, kakršna se obeta
le malokateri gospodarski panogi. Kmetij-
stvo ne bo propadlo, kajti če bo propadlo
kmetijstvo, bo propadlo tudi vse človeštvo.
ANTON GOLICNIK
II. letnik PKŠ
ŠENTJUR
št. 30-31. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 15
CELJE
NOVA PRILOŽNOST
Za močnejšo povezavo gostincev
Ugotovitev o razdrobljeno-
sti in zato šibkosti celjskega
in celo regijskega gostinstva
je postala refren, ki se po-
navlja zlasti tedaj, ko teče
be.seda o celjskem gostin-
stvu, o gostinstvu in turizmu
na širšem celjskem območ-
ju. Toda, to je samo refren, ki
se ponavlja, pa nikoli izpoje.
Nikoli izpelje do konca. Ugo-
tfjvitvam sicer prikimamo,
toda, življenje gre svojo pot
naprej po .starih tirnicah.
Zdaj se ponuja nova pri-
ložnost, da bi vprašanje en-
krat za vselej pripeljali do
konca. Tako ali drugače.
V pripravah na usta-
novitev sestavljene t>rganiza-
cije združenega dela agroži-
vilskega komplek.sa Merx,
bo tudi go.stinska dejavnost
znotraj te delovne organiza-
cije doživele organizacijsko
spremembo. Tri, doslej .sa-
mostojne temeljne organiza-
cije gostinstva in turizma
Merxa, ki segajo tudi na Ko-
roško, se bodo povezale v de-
lovno organizacijo. Tako bo
tudi v okviru IVIerxa naprav-
ljena na tem področju kako-
vostna sprememba.
In prav ta vidik sili k ra-
zmišljanju, ali ni napočil čas,
da bi .se okoli bodoče delov-
ne organizacije za gostinstvo
in turizem v okviru .sestavlje-
ne organizacije združenega
dela Merx povezalo še drugo
celjsko gostinstvo in tudi go-
stinstvo šir.še regije, ki je
prav tako razdrobljeno in za-
to nesposobno, da bi odloč-
neje poseglo na turi.stično
dogajanje, da bi prispevalo k
zboljšanju turistične ponud-
be in da bi bilo tudi sicer
tako močno, da bi lahko na
svoja pleča prevzelo tudi no-
ve naložbe.
Kot je znano, bodo razpra-
ve o preobrazbi Mei xa in
ustanovitvi nove sestavljene
organizacije tekle tja do ok-
tobra, novembra. To pa je tu-
di dovolj ča.sa za druge, da bi
se povezali, da bi iskali nova
pota za svoje delo in uvelja-
vitev na domačem in tujem
trgu.
Ni nujno, da je takšno po-
vezovanje v.selej v fizični in
tegraciji, v naši praksi poz-
namo še druge oblike skup-
nega dela. ki prav tako prina-
šajo zaželene rezultate, seve-
da, če dogovori temeljijo na
resničnih potrebah in zahte-
vah trga in delovnega člove-
ka, če torej nimajo o.sebnega
prizvoka.
Nova priložnost za povezo-
vanje gostinstva in turizma v
Celju in na širšem celjskem
območju in tudi zunaj njega
se torej ponuja. Kako jo bo-
mo izkori.stili?
M. BOŽIC
Ena izmed mnogih sprehajalnih poti v Rogaški Slatini
LJUBNO: 20.
FLOSARSKI
BAL
Turistično društvo Ljubno
ob Savinji ohranja tradicijo.
Tudi letos bo prvo soboto in
nedeljo v avgustu tradicio-
nalni flosarski bal. Tokrat to-
rej 2. in 3. avgusta. In ne .sa-
mo to, z letošnjim srečanjem
nekdanjih splavarjev in obu-
janjem spominov na tiste dni
v letih pred vojno, ko so po
Savinji, Savi in Donavi plule
bele ladje, splavi, .sestavljeni
iz belega lesa, po.sekanega v
gozdovih Gornje Savinjske
doline, sta povezana kar dva
jubileja. Najprej gre za dvaj-
seti flosarski bal in zatem za
50-letnico dela turističnega
društva na Ljubnem ob Sa-
vinji.
Kot vselej, .se bodo prve
prireditve, tudi športne, pri-
čele v soboto, glavne pa bo-
do v nedeljo, 3. avgusta po-
poldne.
MB
VELIKI
PROSPEKT CELJA
Malemu prospektu s Celjskim stn)pom na
naslovni strani, ki je izšel pred kratkim, je te
dni sledil še veliki prospekt Celja. Torej,
pomembni dejstvi na turističnem propa-
gandnem področju Celja, pomembni tudi
zategadelj, ker .sta oba prospekta lep prispe-
vek v propagiranju in seznanjanju Celja na
domačem in tujem turističnem trži.šču.
Veliki prospekt, ki ga je prav tako kot
malega izdalo domače Turistično društvo,
je v resnici velik. In ne samo to, tudi lep,
reprezentativen. V uvodnem delu pred.stav-
Ija Celje, še posebej s turistične plati. Na
naslednjih straneh pa opozarja na zgodovin-
ske znamenitosti, na umetnost in kulturo,
NOB in revolucijo, socialno dejavnost, go-
stinstvo, šport in rekreacijo, gospodarstvo,
izletišča v celjski okolici, posebej zdravili-
šče Dobrno itd.
Uvodna pred.stavitev Celja z glavnimi in
najbolj značilnimi podatki je ob koncu zapi-
sana še v nemškem in angleškem prevodu.
MB
BRASLOVČE:
DAN HMELJARJEV
Vse je narcd za čim lepše praznova-
nje dneva hmeljarjev.
Prve prireditve se bodo pričele že
jutri, v petek, 1. avgu.sta. Za uvod v
tradicionalno srečanje slovenskih
hmeljarjev bo v Braslovčah konferen-
ca strokovnjakov za kmetijstvo in
hmeljarstvo.
Sobota je rezervirana za odbojkarski
turnir in za zabavno prireditev, glavna
dogajanja pa bodo v nedeljo, 3. avgu-
sta. Že dopoldne ob desetih bo nastop
dresiranih psov, ob štirinajstih pa bo
krenila povorka s prikazom strojev in
izdelkov hmeljarske industrije ter z
vozovi in seveda s princesami in no-
vim starešinom. Tokrat bo krenila od
Biaslovškega jezera do prireditvenega
prostora. Po kratkem tekmovanju za
zlato kobulo in razglasitvi rezultatov
bo dovolj časa za prijetno razvedrilo.
Torej, od jutri pa do vključno nede-
lje, 3. avgusta, bodo v središču pozor-
nosti Braslovče s svojim tradicional-
nim dnevom hmeliaijev.
ROGAŠKA SLATINA
»TEMPEL« NA VIDIKU
Priprave na gradnjo novega hoteia
v Rogaški Slatini so že pri-
čeli s prvimi pripravljalnimi
deli za gradnjo novega hote-
la, ki bo po svojem imenu
tako kot njegov predhodnik
>'Donat« ostal zvest imenu
sloveče mineralne vode. To-
krat bo novi objekt nosil ime
"Tempel", in bo hotel A ka-
tegorije, medtem, ko bo -Do-
t\ai" po nekaterih preuredi-
tvah uvrščen v posebno ka-
tegorijo.
Načrt novega hotela zaje-
ma gradnjo in rekonstrukci-
jo za več objektov. Sicer pa
je v središču pozornosti
gradnja novega hotela s 326
posteljami. Novi hotel bo po-
vezan s hotelom Zagrebški
dom in hotelom Park, v dru-
gi fazi pa tudi s podzemnim
hodnikom s terapijo m piv-
nico. Restavracijski prostori
in zajtrkovalnice bodo zgra-
jene za v.se tri med seboj po-
vezane hotele, se pravi za
Tempel, Zagrebški dom in
Park.
V pritličju novega hotela
bodo nekateri lokali, kot fri-
zerski salon, manjša kavar-
na, prodajalna spominkov in
drugi. Tu bo tudi razstavni
prostor, konferenčna soba in
še kaj.
Po preureditvi bo v hotelu
Park večnamenski prostor (v
prostorih bivše kavarne), ki
bo funkcionalno pripadal tu-
di novemu hotelu. V pritličju
Zagrebškega doma pa bodo
prav tako razni lokali, tudi
knjižnica in slaščičarna.
Gre skratka za velik načrt,
katerega realizacija bo v prvi
fazi veljala okoli 48 milijo-
nov dinarjev.
Pri sofinanciranju naložbe
bo sodelovala tudi kranjska
"Sava «, seveda pa investitor
pričakuje ustrezne deleže še
od drugih partnerjev. Dela v
prvi fazi bodo končali že pri-
hodnje leto.
MB
ZANIMIV IN TUDI DRAG ŠPORT
Elektronika je vsestransko posegla tudi v šport in športu sorodne intere-
sne dejavnosti. Ena takih je takoimenovana »radio control« dejavnost, ki
je posrečena zmes tehnične aktivnosti in spretnosti, spretnosti krmarenja
modelov po suhem, zraku in vodi ter s tem povezano bivanje v naravi.
Mariborski RC Klub je minulo soboto gostoval v Laškem v okviru
prireditev »Pivo in cvetje«. Najprej so v zdraviliškem parku nastopili z
radijsko vodenimi letali-modeli, ki, kot so povedali, poletijo tudi deset
kilometrov daleč, da jih upravljalec dobesedno izgubi iz vida. Poleg
akrobacij, vzletanja in pristajanja, so pokazali tudi odmetavanje padal in
za konec so otrokom iz »mini-aviončkov« natrosili bonbončkov.
Isti klub je pozneje na šolskem dvorišču priredil dirke s športnimi
avtomobilčki, ki jih prav tako vodijo z radijskimi impulzi. Postalo je prav
razburljivo, kajti mali avtomobilčki so počenjali vragolije, se zaletavali,
drveli kot sam vrag, da je gledalcem bilo pri srcu kot na pravih dirkah.
Zanimiv šport, povezan s tehniko. Seveda tudi precej drag, saj je treba
kupiti vsaj strojčke in krmilni mehanizem. Nič čudnega ni, če povemo, da
se s temi zahtevnimi igračkami ukvarjajo predvsem nekoliko ostareli
»otroci«, ki zmorejo stroške. (Foto: TONE VRABL)
TURISTIČNI
DROBIŽ
KRVAVEC POLETI - Znano zim
skošportno središče Krvavec je pri-
vlačno tudi v poletnih mesecih. Krož-
na kabinska žičnica spet obratuje. Le-
tošnja novost na Krvavcu pa so na no-
vo urejene visokogorske trimske steze
na višini od 1500 do 2000 metrov. Spe-
ljane so mimo pašnih planin, kjer je .še
mogoče dobiti mleko in poslušati glas-
bo kravjih zvoncev. Krvavec pa je v
tem času tudi idealno izhodišče za pla-
ninske ture v Kamniške in Savinjske
Alpe. Za goste poskrbijo v Brunarici
in v Planinskem domu. Za večje sku-
pine so na voljo tudi gorski vodniki.
SPOMINSKA POT JOŽETA ŠI-
SERNIKA - Planinsko društvo Slo-
venj Gradec je pred kratkim odprlo
novo planinsko pot v spomin na svoje-
ga dolgoletnega člana, planinca, alpi-
nista in gorskega reševalca Jožeta Si-
sernika. Zanjo so izbrali povsem ne-
markiran del Pohorja, ki ga je prav
zategadelj doslej prehodilo le malo
planincev. Pot vodi iz Dravograda do
Koče pod Kremžarjevim vrhom po
skrajno zahodnem delu Pohorja. Dol-
ga je približno 15 kilometrov in je ves
čas precej položna, le nad Dragovra-
dom (Bukovje) in pod Kremžarjevim
vrhom se močno vzpne. Vodi večino-
ma po grebenih in nudi planincu lep
pogled na Mislinjsko dolino, na Pleši-
vec in Peco v ozadju, na Košenjak nad
Dravogradom, na Trbonjski jarek in
na niže ležeče kmetije. Začetek poti je
pri železniškem prehodu pri postaji v
Dravogradu. Za hojo po tej poti so po-
trebne približno štiri ure. Markacije so
običajne. Na poti pa ni kontrolnih točk
z žigi, vendar jih načrtujejo.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 30-31. julij 1%
Kosa mora biti ostra, zlasti še, ker tek-
movanje ni bilo v jutranji rosi, ko
»travca raje se kosi«.
Posebno pozornost so vzbujale predi-
ce, zbiralce starin pa so skominjali
predvsem lepi stari kolovrati.
KMEČKE IGRE NA VRANSKEM
DA BI MLADI OSTALI
Letos je sodelovalo 300 mladih kmetov
Četrto srečanje mladih
zadružnikov oziroma
kmečke igre na Vran-
skem so uspele. Uspele
po zaslugi prizadevnega
turističnega dru.štva. Le-
tos se je na Vranskem
zbralo tristo mladih kme-
tov iz v.se Slovenije, pa iz
Rezije, Trsta in avstrijske
Koroške. Prireditve so
trajale tri dni in v teh
dneh smo si lahko ogle-
dali razstavo kmetijske in
gospodinjske opreme,
razstavo fotografij o
kmečkem življenju in de-
lu ter kmečki pokrajini,
poskušali smo lahko do-
mače jedi in se zabavali v
kmečkih igrah. Na posve-
tu, ki ga je pripravila RK
ZSMS pa so skušali najti
predvsem odgovor na
vprašanje, kako zajeziti
odhod mladih s kmetij in
bolje poskrbeti za izobra-
ževanje mladih kmetov,
ki daleč zaostaja za dru-
gim izobraževanjem.
Prav gotovo so Kmečke
igre ena redkih prireditev
na našem območju, ki po-
menijo kaj več kot malo
večje veselice, v kar so se
izrodile mnoge znane pri-
reditve od hmeljarskega
praznika do praznika flo-
sarjev. V nedeljo popol-
dne je zbrane pozdravil
sekretar predsedstva RK
SZDL MILOS PRO-
SENC. O samih igrah je
dejal, da so dobrodošla
oblika za še bolj organizi-
rano delovanje kmečke.
mladine v aktivih zadruž-
nikov in v Zvezi sociali-
stične mladine. Tudi Mi-
loš Prosenc je prepričan,
da je program bivanja na
Vranskem mnogo korist-
nejši kot nekateri simpo-
ziji, ki največkrat poteka-
jo v elegantnih hotelih
naših letovišč. Proces
deagrarizacije se nadalju-
je in prav to zahteva, da
bodo tisti, ki bodo ostali,
usposobljeni za produk-
tivno delo, da bodo .stro-
kovno usposobljeni in
opremljeni, saj bo njiho-
va ekonomska in socialn^
varnost izhajala iz vlože-
nega dela, iz njegovih re-
zultatov in ustvarjenega
dohodka. To pa težko
zmore vsak sam, le s svo-
jim delom in garanjem od
ranega jutra do poznega
večera. Tehnologija in
modernizacija kmetijstva
sicer osvobajata kmečko
delo, vendar je to obenem
tudi tako visok strošek,
da si ga težko privošči
vsako kmečko gospodar-
stvo. Pot k večji produk-
tivnosti vodi zato preko
združevanja dela, sred-
stev in zemlje. Stare obli-
ke solidarnosti med kme-
ti in dobri sosedski od-
nosi morajo preiti na so-
delovanje v pridelovalnih
skupnostih in v zadružni
organizaciji. V teh in v or-
ganizacijah kooperantov
pa bi morala biti osnovna
skrb namenjena večji
proizvodnji in večjim do-
liodkom v kmetijstvu ter
trdnejšim odnosom med
kmetom in njegovo za-
drugo. Premnoge zadru-
ge so še premalo prežete z
interesi kmetov in razvo-
jem kmetijstva«, je med
drugim dejal Miloš Pro-
.senc. Govoril je tudi o
vlogi kmetij.stva v politiki
ustalitve, o proizvodnji
hrane, ki je tudi strate-
škega pomena za na.še na-
cionalno gospodarstvo
ter ne nazadnje o na.šem
odnosu do sprejete zem-
ljiške politike. S tem v
zvezi je dejal, da bo naj-
težja naloga zaščita zem-
ljišč pred mnogokrat ne-
smotrno in premalo te-
htano pozidavo. Posegi v
zemljo morajo biti dogo-
vorjeni, široko spoznani
kot nujni in ne stvar te-
hnokratske in nedemo-
kratične odločitve. Ob
koncu je mlade kmete po-
zval, da morajo biti stalno
navzoči vsepovsod, kjer
govorijo o doslednejšem
uresničevanju kmetijske
politike.
Pomembnost priredi-
tev na Vranskem, ki so
pravzaprav edine tovrst-
ne na republiški ravni, pa
je navsezadnje tudi v tem,
da se mladi srečajo med
sabo, izmenjajo izkušnje
in spoprijateljijo med se-
boj. In tudi v tem so igre
povsem uspele.
JANEZ VEDENIK
Štiristo metrov vrvi, lepo napeljati na dva drogova v najkrajšem možnem času ni
od muh. Savinjskim hmeljarjem pa vsaj to ne dela težav. ,
KMEČKI PRAZNIK V LOČAH
MLATIČI IZ P0BRE2JA
Marija Fink med kuharicami, Martin Korenjak med kosti
Stotine, menda kar kakih
dva tisoč, ljudi so .se zbrale
na desetem kmečkem praz-
niku v Ločah, na prireditvi,
ki jo v okviru poletnih kul-
turnih prireditev pripravlja
tamkajšnje prosvetno druš-
tvo  Marjan Rap."
Da bi ohranili običaje na-
ših prednikov, ki v.se bolj to-
nejcj v pozabo, so pripravili
povorko s prikazom kmeč-
kih del,običajev in značilno-
sti. 18 skupin je sodelovalo
in kosale so .se, katera bo pri-
kazala več in bolje. Vsemo-
goče smo lahko videli kako
se žganje kuha, kako se milo
pripravlja, kako se kmečki
domovi kinčajo s cvetjem,
kako so se ženili včasih, pa
kako je v vinogradih treba
poprijeti... Po mnenju veči-
ne in ocenjevalne komisije,
so se najbolje odrezali mla-
dinci iz Pobrežja, ki so pri-
kazali mlačev tisto s c-epci.
Na drugo me.sto se ji- uvrstil
Ivan Rupnik iz Klokočovni-
ka s kmečko ohcetjo, na tret-
je pa skupina iz Suhadola.ki
je lepo prikazala, kako .se vi-
nograd obnavlja.
»Stabilizacijsko   kosilo«
je lahko poskusil, kdor je že-
lel. Kmečke žene in mlade
zadružnice so .se dobro izka-
zale. Največ pozorno.sti je
vzbujal sadni kruh, ki ga je
spekla Marija Fink. Zanj in
za zelenjavno juho, krompir-
jeve zrezke, mešano solato,
kompot, koruzno pecivo,
rogljiče in kostanje je loška
gospodinja bila nagrajena s
prvim mestom. Drugega so
dosodili Pavli Beček iz Loč
za krvavice s kislim zeljem,
domač kruh, fižolovo solato
in šunko, tretjega pa mladi
zadružnici iz Slovenskih Ko-
njic Vilmi Topolšek za jež-
ka, rogljičke. janeževe upog-
njence in domač kruh.
S kosilnicami je mogoče
veliko narediti, vsega pa še
vedno ne. Pa v košnji so se
fantje vedno radi merili. Tu-
di v Ločah. Na tekmovanju,
ki so ga pripravili mladi za-
družniki iz Konjic, se je naj-
bolje odrezal Martin Kore-
njak iz Loč, za njim pa nista
kaj dosti zaostajala Albert
Korošec.prav tako iz Loč, in
Andrej Založnik, mladi za-
družnik iz Konjic.
Ko smo že ravno pri nagra-
dah - posebno nagrado so
podelili Idi Tepej, mentorici
mladih zadružnikov iz Ko-
njic in Ivanu Grobelšku iz
2ič za nekajletno pom.oč pri
izvedbi kmečkega praznika.
Obiskovalci Loč so tistega
dne lahko prisluhnili tudi
humoristom   mariborskega
feljtona, pa godbi na pihala
in folklorni skupini LIO iz
Slovenskih Konjic, za ples
pa je poskrbel ansambel Jo-
žeta Krežeta. Za nameček so
si lahko ogledali še film o
steklini. Za to so se organiza-
torji odločili, ker je bil og^
filma po vaseh slab. Obisko,
valci so tako res lahko reklj
da so veliko videli, slišali,
dobro zabavali in se tudi ka
naučili.
MBf
Preden je žito v kašči, je dolga pot. Ko je požeto in posui
šeno, ga najprej omlatimo - s cepci ali z mlatilnico, potem
pa še na rehte z njim, nazadnje, da ločimo pleve od zrnj^
pa še zvejamo. Ko bi vedno lahko tako preprosto ločil{
zrnje od plev!
Nič ni bilo treba vabiti: »Pridite in poskusite!« Dobrote, k
so jih pripravile kmečke žene in mlade zadružnice, si
privabile veliko obiskovalcev in poskuševalcev. Da f
dobro, so povedali prijateljem in tako gneče okoli bogati
obloženih miz ni zmanjkalo.
Tako se pa milo kuha. Domače milo, za katerega ne potrebujemo surovin iz uvoza, peri^'
čisto dobro opere. Zlikamo ga pa lahko tudi brez elektrike. Paziti je treba le, da
ogljem ne umažemo. Š
št. 30-31. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 17
NOVA PLANINSKA
KOČA TABOR
Se predno so ustanovili sa-
mostojno planinsko društvo
TABOR (ustanovljeno 7. 4.
1979 kot 155. v Sloveniji), so
mladi planinci tega območja
razmišljali o svoji koči. Pred
šestimi leti je skupina osmih
mladih planincev pričela z
delom. Tam nad Tesen grab-
nom, med koničasto Krvavi-
co (906 m) z rdečim ostenjem
in Brložnom (851 m), na se-
vernem pobočju Kosovca
(1021 m) so našli opuščeno
Zajčevo domačijo. Odločili
so se je oteti propadanju in jo
odkupili. Začeli so z adapta-
cijo. Najprej so se lotili strehe
in strešne konstrukcije, ki so
jo v celoti opravili sami. Les
so dobili od okoliških kme-
tov, delali pa so udarniško.
Nato so se lotili notranjosti.
Napeljali so si vodo, ki ima v
bližini svoj vir. Preuredili so
staro črno kuhinjo. Predno
so se lotili podov, so morali
stene podbetonirati, da bi se
vse skupaj ne sesedlo. Del hi-
še je bil lesen, ki so ga tudi še
pustili, in so ga morali teme-
ljito izolirati. Dela tako priha-
jajo h koncu. Čaka jih še
vgraditev oken, kar bo poleg
opreme, menda edino kar bo-
do morali plačati. Vsa ostala
dela so bila zastonj.
Okrog hiše so stala še go-
spodarska poslopja, ki so jih
podrli, ker so bila dotrajana.
Prostor okoli so lepo uredili
in je tako prijetna oaza sredi
gozda. Malo pod kočo je lep
laz.
Z denarnimi sredstvi so jim
pomagali predvsem krajevna
skupnost, odbor za splošni
ljudski odpor in telesnokul-
turna skupnost Žalec. Nekaj
problemov imajo še z uredi-
tvijo lastništva in prepisi, saj
so to sami amaterski delavci,
ki jim takšna dela niso doma-
ča. Vendar bodo z dobro vo-
ljo vseh, tudi to opravili.
Koča bo urejena do začetka
avgusta in bo odprta v okviru
praznovanja krajevnega praz-
nika.
Dostop do nove koče je
možen po označenih planin-
skih poteh in v bližino se je
možno pripeljati tudi z av-
tom. S ceste Prebold-Trbov-
Ije, se na vrhu odcepi cesta za
Vrhe. Od doma revirskih in
savinjskih borcev se da pelja-
ti še naprej nad Tomaževca
ali pod Krvavičnika. Sicer pa
je od doma do koče dobro
markirana Savinjska pot. Do
koče smo v slabi polurni hoji.
S Trojan mimo doma borcev
(do tu je cesta) in naprej mi-
mo planinskega doma na Ve-
liki (Čemšeniški) planini,
preko Velikega vrha (1206 m)
in spusta do Guna, dalje po
Savinjski poti do koče. Lah-
ko pa gremo prej še na Krva-
vico.
S Tabora je asfaltirana ce-
sta do Ojstrice, naprej drži
gozdna cesta na Presedle. S
te ceste se za Starim gradom
odcepi nova gozdna cesta
nad Krežetom in Slaničarjem
na sedelce med Krvavico in
Sijo. Gozdna cesta se še malo
spusti v dolino. S tega sedel-
ca, je samo skok do vrha Kr-
vavice in prav tako kratek
sprehod po dobro označeni
planinski poti do koče. Od-
cep steze je v zavoju. V kake
četrt ure smo lahko pri koči.
Dobro označena planinska
pot se odcepi z gozdne ceste
takoj za kamnolomom na Kr-
vavico. V uri hoje smo na
vrhu, s katerega je enkraten
razgled. Je to tudi točka Sa-
■ vinjske poti. Spustimo se na
sedelce in z njega naprej do
koče. Romantičen in zanimiv
je sprehod po Tesen grabnu
med Krvavico in Brložnom,
ki nas po skritih stezicah pri-
vede prav pod kočo. Pot ni
markirana, z malo volje in
znanja o orientaciji, se jo da
najti. Stara markirana pot vo-
di z Lok. Tu moramo na za-
četku vasi v dolino Konjšči-
ce, kmalu prek mostu v gozd.
Mimo Drolca, Zgornjega Br-
ložnika do Tomaževca. Tu je
razpotje, krenemo desno do
koče. Za obisk ob otvoritvi,
pa bo voden skupinski po-
hod izpred pošte v Taboru.
B. J.
ZA VAS KRATEK ČAS
Vodoravno: 1. ozka, več
metrov dolga izjedlina, ena
od mikroreliefnih kraškin
oblik, 9. mesto in upravno
središče Andaluzije v Špani-
ji, 16. avstrijski violinist in
skladatelj (Fritz), 17. umetni-
ško vrezovanje risbe v ba-
kreno ploščo, 18. mitološki
letalec, 19. prva in zadnja
črka abecede, 20. reka v Črni
Gori z znamenito sotesko,
21. geometrijski pojem, oz-
načen s tremi velikostmi, 22.
plod, sadež, 2.3. največja reka
v Ukrajinski SSR, 25. po kr-
ščanskem izročilu, oblastnik
v Judeji (Poncij), 26. mesto v
zahodni Sibiriji, znano po
premogovnikih, 29, malik
dobička, v prenesenem smi-
slu tudi bogatstvo, denar, 32.
okostje, 33. grška boginja ne-
sreče, 36. moško ime, 37. po-
vršina (lat.), 39. Anton Der-
mota, 40. plitko, slano jezero
v sovjetski osrednji Aziji, 41.
trčenje dveh vozil, 43. otočje
v Bengalskem zalivu, zvezni
teritorij Indije, 45. zlitina ko-
vine z živim srebrom, 46. be-
la sužnja v haremu.
Navpično: 1. najvišji ta-
rok, 2. dolenjska reka, 3. an-
gleški umetnostni zgodovi-
nar in kritik (Herbert "Ikona
in ideja«), 4. v instrumental-
ni skladbi, stavek v obliki
pesmi, 5. kratica za »post
scriptum«, 6. travna stepa v
Južni Ameriki, 7. psevdonim
humorista Milčinskega, 8.
Alojz Rebula, 9. rimski vla-
darski naslov, 10. desni pri-
tok Volge, 11. enaka sogla-
snika, 12. dotikanje, 13. naša
največja ujeda, 14. nekdanji
madžarski kralj znan po
gradnji mest, 15. eno od
imen za dušik, 17. močvirnat
svet, 20. vrsta hruške, 23.
strn, strnišče, 24. opravilo,
delo, 25. medmet tišine, 26.
predmet v obliki vrča ki ga
dobi zmagovalec, 27. volov-
ska antilopa, 28. temnopolto
prebivalstvo otoka Cejlona,
29. islamsko romarsko sredi-
šče, rojstni kraj Mohameda,
30. ime skladatelja Hačatur-
jana, 31. žensko ime, 33.
vrsta francoskih preprog, 34.
oklepno vozilo, 35. ime ame-
riškega režiserja Kazana, 37.
ime izraelskega politika Eba-
na, 38. cigan, 40. tip Citroe-
novega vozila, 42. kemijski
simbol za magnezij, 43. Alek-
sander Ostrovski, 44. kemij-
ski simbol za aluminij.
REŠITEV KRIŽANKE, OBJAVLJENE V PREJŠNJI
ŠT. NOVEGA TEDNIKA
Vodoravno: ZDRAVILO, TROSKOK, VETRENJE, KRA-
STAČA, OLIO, LU, ARIJ, ARAL, NOC, DEBATA, AREKA.
POTAPLJANJE, POKAL, REALKA, KOL, ATAR, SKIT,
KO, LAVA, PERISTIL, LAMPIJON, APOSTOL, RJOVE-
NJE.
ALMA M. KARLIN
SAMOTNO
POTOVANJE
18
»Oh, sehorita,« je odgovoril otrok, očitno pripravljen ver-
jeti mojim besedam, »nikar ne bodite hudi, ampak zares
sem prestrašen. Pred nekaj dnevi meje neka senorita vzela
s sabo v hišo in me...«
Ženska se je - spozabila nad otrokom!
Nekaj ur za tem sem stala pred Mistijem, čez katerega je
kot kri pravičnika drsel dogorevajoči svetlobni snop
dneva. Za mano so, duševno in prostorsko daleč, lajali
popadljivi psi, vreščale ženske, cvilili otroci, čez širno,
brezupno planjavo pa so se kot hudiči pred vetrom podile
proti domu črede lam. Pesek je sovražno škripal, gorske
globeli so bile kot temna grozeča žrela in za od vetra
razmršenimi in ukrivljenimi vrbami, ki so štrlele iz tal kot
čarovniški prsti, §e je počasi dvigal mesec. *■
In tedaj sem storila nekaj, česar še nikoli v življenju
nisem bila storila: dvignila sem roke kot nekoč izraelski
prerok in z ganljivo pristranskostjo preklela vso deželo -
tla, rastline, kamne, živali, ljudi in vse, kar so ljudje imeli.
Izvzela sem samo Mistija, saj se mi je zdelo, da izžareva
vame nekakšno preudarno, nadzemeljsko sočutje, in are-
guipske osle, kajti tudi oni so živeli tu tako slabo kot jaz.
Na poti proti domu sem pred Goyaneckom srečala
otroka nekega oglarja, ki je nosil domov težko košaro.
Deklica, ki je imela komaj štirinajst let, me je ogovorila in
potem rekla: »Za nas ženske je življenje tu zelo težko.*
»Oh, otrok," sem odgovorila in skoraj zajokala, »saj je
življenje za nas ženske povsod težko...«
Pred mojim oknom, ki je na njem bila obešena ogromna
mreža, da niso mogle skozenj divje živali, so vso noč tulili
lačni psi in se grižh med sabo. Bili so divji, toda še zdaleč
ne tako divji kot ljudje. Od bleščeče kulture otrok sonca
(Indijancev) ni ostalo drugega kot nekaj starih zidov. Me-
šanci niso imeli kreposti ne svojih indijanskih, in ne svojih
evropskih prednikov. Postalo mi je jasno, zakaj pravijo
Severnoameričani tej deželi, ki je tako čudovita in bogata,
madež na zemljevidu.
SAMO ENO ŠKOLJKO
V okolici MoUenda je padla težka zimska rosa in redko
zelenje, ne trava ne zel, je tu in tam pokrivalo rjavo ska-
lovje. Skozi gosto izparino je sijalo tropsko sonce, ki pa je
tako pripekalo, da je pot kar curljal s človeka. Imperial, ki
so ga čakali, še ni bil priplul. V hotelu so mi sledili pogledi
moških, ki so bili kot bodala, in da bi jim ušla. sem šla ven.
Na obrežju sem hotela poiskati školjke. Ženska, ki sem jo
vprašala, mi je pokazala pot in mi prisegla, da je varna. Pot
je vodila po skalnem grebenu navzdol proti nekakšni kota-
nji. Ko sem se nenadoma nagnila naprej, da bi pokukala
dol, sem dobrih sto metorv daleč zagledala štiri moške, ki
so sedeli na drevesnem deblu. Hitro sem se prestrašeno
umaknila, kot bi bila zagledala štiri pume. in se spet napo-
tila proti Mollendu. Do zadnje hiše ni bilo več kot deset
minut, toda rjavi pesek je nekoliko oteževal hojo. Nisem še
naredila dvajset korakov, ko sem srečala moškega v želez-
ničarski uniformi, ki mi je skrivnostno pomignil. naj obsta-
nem, ter mi zašepetal: »Obrnite se. štirje moški vas iščejo.«
Verjela sem mu kot evangeliju. Spodaj sem bila zagle-
dala pume in oni so bili za hip pogledali gor k meni.
"Ubrati morava spodnjo pot proti čerem. - je rekel mo-
žak, in ker nisem mogla ne naprej ne nazaj, sem morala
hočeš nočeš storiti to. kar je bilo v tem trenutku najbolj
prav - zaupati se vodstvu uradnika. Nosil je železničarsko
uniformo in mi je to vlilo nekoliko zaupanja.
Začela sem ga spraševati po materi, po bratih in sestrah
in mu dala vedeti, da sem odkrila v njem človeka s pleme-
nitimi nagibi.
Prišla sva v kotanjo, ki je bila nedaleč od morja, in
navidez sem .se sklonila po školjko, medtem ko je možak
iskal za skalo skrivališče.
»Ko bi imel puško, bi tistim tam gori že pokazal,- je
zamrmral.
Nisva bila še dolgo tu. ko so se nedaleč od naju pokazale
hijene, in prestrašena sem odhitela naprej. Za nekim pešče-
nim gričem sva nazadnje našla zavetje. Tedaj mi je možak
rekel: »Ne splača se, da bi se zaradi tujke spri z onimi
moškimi, toda če bi...«
»Zakaj ravno jaz? Saj je tu na stotine žensk.. .<■
»Te niso bele: ne, ni mi do denarja,« je rekel, ko sem mu
ponudila svoj krvavo prisluženi denar. - ampak bela ženska
- za njo bi tvegal vse! Zakaj pa ne? Saj bi nihče na svetu ne
izvedel!"
Takrat sem na vročem mollendskem pesku klečala pred
sočlovekom v prahu in ga rotila, naj mi pomaga iz stiske. Ni
postal nasilen a tudi pomagati mi ni hotel. Omenil je le. da
mora biti ob treh v službi in da me bo prepustil moji usodi.
Zaman sem iskala izhod. Do Mejije bi morala teči po vro-
čem pesku dve uri; za mano na ravnini so bili moški: v
smeri proti hribom bi naletela na divje gozdarje, na poti
med skalovjem pa bi me železničar varoval le. če...
Tedaj me je popadla topa jeza in rekla sem možaku, naj
kar gre. Vzdignila sem se s tal. pograbila torbico in se
napotila naravnost proti čerem. - Proti grozljivim mollend-
skim čerem. Tu je bilo morje tako divje kot prebivalci te
zloglasne dežele. V nekaj sekundah bom mrtva. -Kam pa
greste?« je uradnik nekoliko negotovo zaklical za mano.
»To vam nič mar!«
Prišla sem že skoraj do čeri. ko me je dohitel.
"Skočila bom dol,« sem rekla in istočasno stopila korak
naprej.
Najbrž je pomislil: torej bo šlo vse po zlu. denar, ženska
in morebiti nekaj duševnega miru. pa me je prosil, naj
počakam nekaj minut in dam ves denar, kar ga nimam v
valutah. S tem denarjem je hotel podkupiti moške in me
potem po železniški progi varno pripeljati v Mollendo.
Dala sem mu ves denar, kajti kaj bi z denarjem v penečih
se valovih? Podkupil je možake in deset minut zatem sem
stala na trgu siromašne ribiške vasice. Vse, kar sem imela,
je bila vozna karta tretjega razreda, deset dolarjev v vrečki,
ki sem jo imela obešeno okoli vratu, in kovček in erika.
Pet dolarjev sem z izgubo zamenjala še isti večer, da sem
naslednjega dne zgodaj zjutraj lahko plačala hotelski račun
in morske volke, ki so odnesli mojo skromno prtljago na
Imperial: v tuji deželi, med tujimi ljudmi mi je ostalo le pet
dolarjev, da bi z njimi začela novo življenje...
Moj zadnji spomin je podoben prvemu: ponoči sem se
bila dobro zaklenila, legla na vročo posteljo in se grizla
zaradi skrbi. Me bodo pustili v Panamo, ne da bi mi bilo
treba pokazati denar? Ce ne. kaj bom storila? Zakaj me ni
nihče posvaril? V gostinski sobi. ki je bila poleg moje. sem
slišala biti uro za uro. jaz pa sem se še kar naprej obračala
na vročem ležišču. Nenadoma so se. čeprav je z notranje
strani tičal ključ v ključavnici, kot sama od sebe odprla
vrata, v odprtini pa se je pokazala rjava glava.
»Kaj hočete?!" sem ga nahrulila. pripravljena skočiti mu
za vrat.
Glava je izginila, samo koder na njej je bilo še videti.
"Hotel sem samo vprašati,« je zajecljal natakar negotovo,
»če potrebujete še kakšno oddejo. ker je postalo hladneje.«
In to pri tridesetih stopinjah Celzija v senci! Moj odgovor ni
dopuščal nobenega dvoma o mojih čustvih. Potem sem
potisnila pred vrata stol. nanj pa postavila vrč za vodo. Ce
bo hotel kdo vdreti v sobo. bo padel vrč na tla in me zbudil.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 30-31. julij
ZDRAVILNE
RASTLINE
SENTJANŽEVE
ROŽE
(HVPERICUM PERFORATUM L.)
V inosvcu juliju mstv /i.j go/.dnih po-
sekah, ob robu go/.dii. pu tudi po travni-
kih rastlina, ki so 7/ dali ljudje zaradi
njenega krvavo rdečega soka celo vrsto
imen in so to rastlino uporabljali /a izde-
lavi) najrazličnvj.ših .skrivnostnih napit-
kov. Ta rastlina je .šentjanževa roža. ime
novana tudi navadna krčnica. Tako so
/i<iš/ predniki s lom imenom povedali, za
katere bolezni so jo uporabljali (krči) in
pa kdaj ta rastlina raste (.šentjanži'va
roža).
Iz razrasle o/csf/ic/r korenike požene
vsako leto več pokončnih stelx'lc. viso-
kih do 70 cm. Sti'lH'lca so gola. rdeč-
kasta, spodaj nekoliko oh'sei}ela in proti
vrhu močno razrasla. Zlatorumeni cve-
tovi s .številnimi pra.šniki so zdrir/.ei\i na
koncu vej v pakobulastem .^socvetju. V
listih, ki .so nasprotni in jajčaste oblike,
so .številne žleze, napolnjene z eteričnim
oljem. Ce jih mečkamo, se iz njih pocedi
značilen rdeč sok. Rastlina ima svojevr-
sten vonj in je aiomatičniga ter grenki'-
ga okusa.
V.sebuje precej čreslovin. nekaj eterič-
nega olja. smolo, rdečo barvilo hvperi-
cin. karotin. flavonske heterozide in ne-
katere alkaloide v sledovih. Te snovi de-
lujejo na prebavila, ker preprečujejo
vnetja, laj.šajo bolečine it} pospešujejo
izločanje. Blagodejno delujejo tudi na
živčevje ter je zato krčnica tudi lekarni-
.ško priznana.
Slovenska lekarni.ška knjiga iz leta
1720 pravi, da so .šentjanževke vroče in
suhe narave... -Te rože kuhati na vinu
in jemati po glažekih. če .so krči v nogah,
če bolijo jetra in če nagaja griža. Voda. v
kateri si kuhal čarodejne ruže sv. Jane-
za, je dobra uv.se rane od zunaj ino zno-
traj zacejliti'.
Danes je priznano zdravilo čaj. ki ga
pripravljamo iz listov in cvetov in sicer 3
do 5 g na skodelico vrele vode (popa-
rek). Ljudsko zdravilstvo priporoča ta
čaj zoper najrazličnejše prebavne teža-
ve, ki izvirajo iz slabega delovanja jeter,
če nagajajo ledvični kamni, če imate
vnetje ledvic in mehurja, blaži išijas ter
preprečuje pretirano izločanje sluzi v
pljučih. Za vse te raznolike težave se
pije čaj -gf na dan po požirkih. tako
da delujejo te zgoraj navedene zdravilne
snovi skoraj neprekinjeno. Šentjanževa
roža pomešana z enakimi deli rmana ja-
ča mehur in preprečuje nočno močenje
postelje. Cez dan se pije čaj po malih
požirkih. skrbeti je treba, da so noge
tople, a večerje naj bodo s čim manj
tekočine. Ta čaj naj pijejo tudi mladen-
ke, ki imaji) težave z rastjo ter jih muči
neredna menstruacija.
Starejši recepti priporočajo da vzame-
mo 1,'i g šentjanževih rož. 1 veliko žlico
nH'du. I dl vina in 2 dl vode ter vse sku-
paj kuhamo ter pustinu) \ reti 5 minut.
Nato precedimo in ohlajeno tekočino pi-
jemo čez dan po požirkih. če se ne more-
tno odkašljati. če nas mučijo krči v pre-
bavilih, če imamo vni'tje ledvic, vranice,
jeter itd.
Si' en tjačin /c. kako pripravimo .šent-
janževe rože. da nam koristijo kot zdra-
vilo. Vzamemo 2 dela (.-vetov in popkov
ter listov ter v.se skupaj pustimo, da ne-
koliko oveni' (ca. 12 ur) ter stresemo v
.stekletiico s širokim gilom. Nato nalije-
mo čez 8 delov dobrega olivnega olja.
Dobro zamašeno steklenico postavimo
za šest do osem ti'dnov na sonce. Med
ti'm zmes dobro pretre.scmo. Olje .se
o/j.j/v.j .svetlo rdeče. Nato precedimo
skozi krpo in dobimo tako dobro doma-
či' zdravilo zoper mnogi' nadloge. Ta po-
stopek je dolgotrajen Ce potrebujemo
šentjanževo olje prej. pa vzamemo 500 g
cvetov ter drobito zrezanih listov in jih v
nekoliko večjem loni-u prelijemo z li-
trom olivnega olja in pol litra belega
vina. Lonec posta\imo v vodno kopel in
segrevamo nad paro toliko časa. da vino
popolnoma povre. Tako dobimo šent-
janževo olje hitreje in ga notranje upo-
rabljamo tako. da vzamemo 10 kapljic
prijetno rdečega olja na kocko sladkorja
kot zdravilo zoper krče prebavil, pri že-
lodčnem in črevesnem katarju, pri bole-
či menstruaciji. Ker krepi živce, ga pri-
poročajo pri raznih živčnih boleznih.
Zunanje pa služi .šentjanževo olje kot
odlično zdravilo /a vtieto kožo. razne
li.šaje. kraste: olje dobro varuje tudi zo-
per sončne opekline. Ljudsko zdravil-
stvo pa priporoča .šentjanževo olje tudi
za vtiranje v otekli, z revmatizmom obo-
leli ud. če nas muči išijas in protin.
Tako se prepletajo znanstvena dogna-
nja z ljudskim izročilom in če smo ohra-
nili le del izkustev, ki so se nizala stolet- -
ja. vidimo, da nas je narava obdarila z
mnogoterimi biseri, ki jih v današnji na-
glici še premalo cenimo.
BORIS JAGODIC
Velika množica je prišla poslušat nastopajoče
OSMIČ ZAPORED
DOBJE KA2E KAJ ZNA!
Krušičevi že sedmič nagrajeni
Dobje pri Planini je maj-
hen kraj, vsem daleč na-
okrog pa je /nano po priredi-
tvi Pokaži kaj /na.š in Pro-
svetnemu diu.štvu Frane
Vrunč. ki to vse skupaj orga-
nizira in pripravlja že o.sem
let. Dobje .se tako vsako leto
spremeni v mravlji.šče, v.sa-
ko leto namreč zabeležijo
pre.senetljivo velik obisk. Na
prireditev prihajajo ljudje iz
vseh okoliških pa tudi iz bolj
oddaljenih krajev. Po številu
vstopnic sodeč, je bilo v ne-
deljo v Dobju približno tisoč
ljudi, seveda brez tistih, ki so
bili na prireditvi »ilegalno.«
Prirediteljem vreme ni bilo
najbolj naklonjeno, slabo
vreme jih je prisililo, da so
vse najprej pripravili v nedo-
grajenem kulturnem domu.
Ker pa je na ta način polovi-
ca obiskovalcev ostala zunaj,
so vse skupaj premestili na
prosto.
Da pa bo tekmovanje res
tekmovanje, so izbrali še žiri-
jo občinstva, ki je ocenjevala
nastopajoče. Na oder so drug
za drugim prihajali na.stopa-
joči; narodnozabavni ansam-
bli, pevski zbori, harmonika-
ši, humoristi, ter celo recita-
torka, ki je poslušalcem
predstavila svoje pesmi. V
tekmovalnem delu progra-
ma so največ pozornosti in
največ aplavza poželi: Meša-
ni oktet Lokvanj iz Vojnika,
Vokalno instrumentalni
trio - otroci veselih hme-
ljarjev, kvintet Treh Gora,
ansambel Sušeč iz Šoštanja
ansambel Zvončki ter hu-
moristka Marica Majcen.
Za mnoge je bil Pokaži kaj
znaš prva priložnost, da so se
predstavili širšemu občin-
stvu, in so se prvič izkazali in
pokazali, kaj znajo.
Pokaži kaj znaš pa ni bilo
.samo lov na točke, izven (ok-
vira) tekmovalnega dela pro
grama je nastopil domači an-
sambel Prosvetnega druš-
tva Dobje, ki ga vodi Franc
Salobir, pobudnik in organi-
zator v.seh Pokaži kaj znaš.
Za zabavo in razvedrilo je
poskrbel ansambel Vikija
Ašiča, s humoristom .Andre-
jem Mezetom-Poldekom, ki
je spravljal ljudi v smeh. Vi-
ki Ašič je letos s svojimi fanti
že osmič nastopil in zabaval
ljudi na tej prireditvi.
Vsako tekmovanje pa mo-
ra imeti najboljše in zato so
tudi v Dobjem razglasili
zmagovalca. Največ točk je
zbral trio Milena, Anti ter
Ida Krušič, 2. mesto je pri-
padlo ansamblu Sušeč iz
Šoštanja, 3. mesto pa an-
samblu Zvončki. Razen te-
ga, da so poslušalci Zvončke
zelo dobro ocenili, so bili še
po.sebna zanimivost piiri
tve bili so med najrniuj
mi; njihova povprečna s
rost je de.set let. Milena, A
in Ida .so »stari mački-,
prireditvi Pokaži kaj znaš,
tos so nastopili že .sedmif
v.sako leto so bili tned pn
nagrajenci.
Po koncu (tega resni
tekmovalnega dela) dela
Viki Ašič s svojim an.sa
blom zaigral, da so .se pk
željni poslu.šalci lahko ve
lo zavrteli. Nihče v Dobji
se ni dolgočasil. Kot zaniii
vost je Prosvetno društi
pripravilo vsakoletno ličil
cijo Dobske torte. Kar lej
vrednost so iztržili. Kaki
koli že, poslušalci so v neil
Ijo v Dobjem izkoristili p
jetno s koristnim. Prosveti
mu društvu pa je priteklo i
kaj denarja, ki ga bodo im
za gradnjo novega kultun
ga doma.
MARJANA MATIJI
Milena, Anti ter Ida so letos že osmič nastopili na Po*|
kaj znaš. Vsako leto so bili med favoriti. j
MAMICA, PONOVNO PLA VA
PIŠE:
SANDI UDERMAN
Športni ribiči, ki prihajajo
na Štajersko morje (Smartin-
sko jezero) v zgodnjih jutra-
njih urah, so priče rojevanja
novega dne, ter opazovanj
raznih vrst svobodnih živali.
Ptice, kot npr. strnadi, ščin-
kavci in poljski vrabci, so
stalni obiskovalci in družab-
niki ribičev, saj tako rekoč iz
nahrbtnikov nabirajo drobti-
ne kruha in žgancev. Raki
jelšarji, ki so bili pred leti
vloženi v Smartinsko jezero,
uprizarjajo zeleni bratovšči-
ni ob bregu, v nizki vodi,
prave akrobatske  nastope.
Ko jim ponudiš češnjo, na-
menjeno klenom, se prično
med seboj organizirano pre-
strojevati, kot bi igrali košar-
ko. Tudi obrežni ribji živelj
ni ravnodušen do svojih va-
ruhov, zato poskuša na vse
načine obrniti pozornost na
sebe. dokler ne dobi košček
namočenega kruha ali pa po-
lente.
Večje in težje ribe so s
strastjo previdnejše in bolj
izkušene, zato jih ribičevo
oko, ali oko sprehajalca le
redko opazi blizu obale. Nji-
hovo domovanje je globina
ali pa plitvina, dovolj odda-
ljena od brega.
Pred nekaj dnevi se je po-
dal na ribolov na Smartinsko
jezero član R. D. Celje, kole-
ga Kruleč Ivan. Tudi on je na
ribiškem lovnem mestu na-
jraje takrat, da lahko opazuje
sončni vzhod, posluša ptičje
petje, ter krmi ribji zarod in
ptice.
Jutro se je nagnilo že v do-
poldan, ko se je najlon in ri-
biška palica rahlo stresla. V
tem pogledu je ribič Ivan iz-
kušen, zato je ribnico prijel
in ko je riba ponovno prijela
vabo in močno potegnila, je
zategnil. Na drugem koncu
vrvice je zapeta riba tako hi-
tro zaplavala, da je zavora na
kolescu sploh ni ovirala.
Po daljšem utrujanju je
uspel potegniti 6.60 kg tež-
kega krapa na travnik. Preko
popoldneva in noči je krap
usnjar plaval v kopalni kadi,
zjutraj pa je ribič Ivan vpra-
šal svojo ženo in oba majhna
otroka: »Kako je sedaj? Bo-
ste jedli ribo ali ne«? Kdo pa
naj ji vzame življenje? Ti
Ivan ne, jaz ne, otroka pa
prosita, da spustiš mamico
od zelenk nazaj v jezero, da
ne bodo pomrle, je dejala
žena.
Cela družinica ribiča Ivana
je bila zato, da mamica od
zelenk ponovno plava v Šta-
jerskem morju. Vsi so bili
veseli in zadovoljni, ko je bi-
la velika riba vrnjena vodi v
kateri jo je humani športnik
ujel. Ribič Ivan Kruleč pa še
vedno hodi ribarit, krmit pti-
ce in ribe, obenem pa opazu-
je sončne vzhode, katerih je
letos odločno premalo.
ALPINISTIČNI KOTIČEK
GROSSGLOCKNER IN TRIGLA V
Od 19. do 22. julija 1980 je
bil predviden ledeniški tečaj
za mlade alpiniste AO Celje
na Grossglocknerju. Udele-
žilo se ga je 16 pripravnikov
in tečajnikov, kot gost je so-
deloval zasavski alpinist Bo-
jan Sprogar, tečaj pa je vodil
načelnik Ciril Debeljak-Cic.
Sedem udeležencev se je v
dveh avtomobilih odpravilo
naprej zaradi rezervacije že
18. julija in ti so že naslednji
dan v dokaj lepem vremenu
ponovili severno steno Fusc-
herkarkopf.
Naslednjega dne so s tremi
avtomobili prispeli še ostali
in 20. se je odvijal ledeniški
tabor v razpokah in med se-
raki ledenika Pasterze, ki je
obsegal ledeniško plezalno
tehniko, samo reševanje in
dvigovanje iz razpok, spust
po ledu s klasičnimi in zasil-
nimi sredstvi ter vzpon pre-
ko ledeniških odlomov pod
kočo Oberwalder. Trije so se
povzpeli še na vrh Johannes-
berga.
Cez noč je zapadlo skoraj
pol metra novega snega in
zjutraj je bilo vreme decem-
brsko s silnim viharjem in
nizko temperaturo. Na nada-
ljevanje tečaja in celo vzpon
na vrh ni bilo več misliti, za-
to se je cela karavana odpe-
ljala po spluženi gloknerski
cesti preko Lienza in Podko-
rena v dolino Vrat.
Tri naveze so vstopile v ka-
mine Slovenske smeri, dve
navezi v Kratko nemško,
ostali pa po Tumovem vsto-
pa v Slovensko
smer. Nad Belimi ploščan
Slovenski smeri so tečajf
in pripravniki lahko nada
vali ledeniški tečaj, saj
Slovenska grapa in Turf
iz.stop bila povsem zasne
na in je gornji del triglavi
stene kazal prej marčevs
kot julijsko lice.
Tečaj je torej kljub sla'
mu vremenu na Grossg'"!
knerju v celoti dosegel s*
namen, saj je večina tečal
kov prvič plezala in vid'
triglavsko steno, njeno v*
no in raz.sežnosti.
★
Tečajnika Cajzek in V
kar nista dobila potnih
stov, zato sta 19. in 20. jU^
ponovila vrsto smeri nad f
rosico in sicer: Lukmano'
Regrutsko, 26-to, Kočač-1
ter in Staro granato v V'
čih, ki .so vse v mejah <^
od II-IV, nato pa še Pint^'
vo in Desno smer v DeOj
ki sta ocenjeni s IV+ oz^
št. 30-31. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 19
XXII. OLIMPIJSKE IGRE V MOSKVI
97 STOTINK DO ZLATA
Pok ob bok Stanku, Dragi in Nataši
Sobota, 26. julija 1980.
Dan, ki bo za vedno ostal
zapisan v bogati športni ka-
rieri mladega atleta Roka
Kopitarja z velikimi črka-
mi. To je dan, ko je Rok na-
stopil v finalu, kar pomeni,
med osmimi najboljšimi at-
leti sveta na XXII. letni
olimpiadi moderne dobe!
Dva predteka je dobro opra-
vil in se uvrstil po napove-
dih v veliki finale.
Edini Celjan na letošnjih
igrah je dodobra izkori.stil
svojo priložnost in .se uvrstil
na nadvse častno peto me-
.sto. Statistično ugotovljeno
- do zlate medalje mu je
■ zmanjkalo« .samo borih 0,97
stotink! Časovna sapica! Do
srebrne medalje mu je manj-
kalo 0,81 stotinke, medtem
ko bi z izenačenim svojim
državnim rekordom 49,11 že
ulovil bron! Igra številk, ki
so tokrat Celjanu obrnile
hrbet! Drobne številke, ki pa
včasih toliko pomenijo!
Rezultati finala:
1. Beck (NDR) 48,70
2. Arhipenko (SZ) 48,86
3. Oakes (VB) 49,11
4. Vasiljev (SZ) 49,:i4
.5. KOPITAR (JUG) 49,()7
6. Toboc (Rom) 49,84
7. Meier (Svi) 50,00
8. Bratanov (Bolg) .56,35!
Po teku Rok ni bil zadovo-
ljen z doseženim, saj je po
njegovih izjavah pričakoval
več oz. v.saj drugi so napove-
dovali več. To naj bi tudi ne-
gativno vplivalo nanj, da ni
tekel sproščeno kot zna in je
tako izgubil dragocene sto-
tinke za medaljo. Kakorkoli
že. Rokov uspeh je kljub te-
mu velik, saj je ponovil red-
ke odlične uvrstitve jugoslo-
vanskih atletov na olimpia-
dah. Poglejmo pregled:
imamo dve srebrni meda-
lji, ki sta jih osvojila Gubijan
v kladivu leta 1948 v Veliki
Britaniji in Franjo Mihalič v
maratonu leta 1956 v Avstra-
liji. Ostale pete pozicije so
osvajali slovenski atleti, med
njimi sami Celjani:
Stanko Lorger je bil peti
na 110 m ovire v Avstraliji
leta 1956,
Draga Stamejčič peta v te-
ku na 80 m ovire na Japon-
skem leta 1964 in
Nataša Urbančič peta v
metu kopja na olimpiadi v
ZRN leta 1972! Zdaj je peto
mesto osvojil še Rok Kopi-
tarv teku na 400 m ovire! To-
rej med najboljšimi uvrsti-
tvami so kar tri »zapreka-
ške« in ena v kopju!
Nr.' i.ša Urbančič je takole
ocenila Rokov uspeh:
»To je velik uspeh mlade-
ga Roka Kopitarja. Komaj
enaindvajsetletni atlet je
imel težko nalogo. Trije te-
ki v treh dneh so bili zanj
novost. Morda je potrebno
tu iskati tistih nekaj sto-
tink, ki so ga ločile od me-
dalje. Toda vse je še pred
njim. Potrebno bo le še na-
prej delati, marljivo delati
in sigurno bo čez štiri leta
uspel, pa čeprav bo takrat
verjetno močnejša konku-
renca, saj bodo nastopili tu-
di atleti ZDA in ZRN pa še
drugi. Rokov uspeh je tudi
uspeh celjske in slovenske
atletike, zato veljajo iskre-
ne čestitke njemu in trener-
ju Miru Kocuvanu.«
Olimpiada se bo kmalu
končala. Že zdaj lahko zapi-
šemo, da bo tudi za naše
športnike uspešna, k temu
uspehu pa je svoj pomem-
ben delež dodal tudi Celjan,
član AD Kladivar, Rok Kopi-
tar (čaka ga še nastop v štafe-
ti 4 x 400 m, kjer fantje tudi
računajo z uvrstitvijo med
osem najboljših!) Veljajo mu
čestitke za ta uspeh in želja,
da se biseri na že zdaj dolgi
verižici uspehov tudi v bodo-
če nabirajo s takšnim tem-
pom, kot do zdaj.
Tekst: TONE VRABL
JOŽE KUZMA
Foto: TONE TAVCAR
NOVA ZMAGA
VRHOVŠKA
Na reki Muri pri Krogu v
Prekmurju je bilo veliko tek-
movanje v kajaku in kanuju,
kjer je nastopil tudi Celjan
Vrhovšek, član NIVO Celj^
ter v enosedu v spustu osvo-
jil prvo mesto.
JOŽE KUZMA
ŠE 23 DNI DO MEP 80
Ko se bomo nagledali XXII. olimpiade iz Moskve, si
bomo za nekaj dni spočili oči, nato pa znova zaživeli ob
lepem športnem dogodku, ki bo tokrat v Celju. To bo IX.
mladinsko evropsko prvenstvo v košarki, ki se bo začelo
22. avgusta in bo trajalo do 30. avgusta. Organizacijski
odbor je kljub poletnemu času sredi najbolj dinamičnega
dela, saj ne gre nobene stvari prepustiti igri slučaja, am-
pak mora biti vse točno določeno in tudi izpeljano kot ura.
Kot prvi ekipi za nastop v Celju sta se prijavili Francija in
Belgija. Francija, ki ima v svojih vrstah pet dvometrašev, bo
prispela v Celje že 13. avgusta, bo pa gost Košarkarske zveze
Jugoslavije. Belgijska ekipa pride dan pred tekmovanjem,
21. avgusta.
Organizator je že dobil vse žoge za takme in to iz daljne
Kitajske. Žog je 85, potrebujejo pa za vsako tekmo (tekem
bo 42) novo žogo!
Zadnji dan za prijave vseh sodelujočih ekip je bilo včeraj, 30.
julija.
Zaključek MEP 80 bo 30. avgusta po finalni tekmi in
sicer na drsališču v Mestnem parku, kjer bodo igrale Žabe,
pela pa bo menda Ditka Haberl. Ples bo odprtega tipa in
namenjen mladini, kot je mladini namenjen tudi MEP 80!
V prodaji so že permanentne vstopnice za vse tekme, ki
stanejo 200 din (drugače 280 din) in to v prodajalni TTG
Celje. Dopoldanske tekme bodo imele prost vstop. V prodaji
so že tudi značke in to v Veleblagovnici T.
Jugoslovanska mladinska reprezentanca se pripravlja
za celjski nastop trenutno na Otočcu. Vadi 15 igralcev,
med njimi tudi dva Celjana, člana Libele-Robert Medved
in Matjaž Janžek. Oba pričakujeta, da bosta zaigrala v
ekipi ter osvojila zlato medaljo!
Organizator pričakuje, da bo tekme spremljalo tudi veliko
število domačih in tujih novinarjev, za katere pripravljajo
najboljše delovne pogoje za poročanje. Na prosti dan, to bo v
sredo, 27. avgusta, bo za novinarje pripravljen tudi piknik,
ki ga bodo s pomočjo drugih organizirali celjski ribiči. Le-ti
so se pri podobnih prireditvah že večkrat odlično izkazali,
tako pa bo verjetno tudi zdaj.
TONE VRABL
ČAKAJO NA ZIMSKI BAZEN
V teh poletnih dneh je zelo
živahno med plavalci celj-
skega Neptuna, ki redno va-
dijo v bazenu ob Ljubljanski
cesti.
Obiskali smo ta športni ko-
lektiv, v katerem sta trenut-
no zelo aktivna trenerja Pe-
ter Podsedenšek, ki skrbita
pionirje ter Jože Tanko, ki
vadi z mladinci in boljšimi
plavalci Neptuna. Takoj v za-
četku pa moramo omeniti,
da celjski plavalci še daleč
ne dosegajo takšnih uspehov
kot-smo jih bili vajeni pred
desetimi in več leti.
Jože Tanko: »Brez zimske-
ga bazena ne moremo več
držati koraka z ostalimi ko-
lektivi, ki imajo možnost
vadbe preko celega leta. Mi
pa vadimo le tri mesece. Do-
kler ne bomo na Golovcu
dobili svojega zimskega ba-
zena, bo mnogo nadarjenih
plavalcev v Celju ostalo
neizkoriščenih. Zato težko
pričakujemo otvoritev tega
objekta v Celju. Šele potem
bomo lahko v nekaj letih
nadoknadili zaostanek in se
pridružili najboljšim pla-
valcem v Sloveniji in Jugo-
slaviji. Kljub temu pa pri-
čakujemo, da se bodo na re-
publiškem prvenstvu v Tr-
bovljah uvrstili v finale Sa-
bina Logar, Tadeja Vidmar,
Zdenko Rozman in Andrej
StudenI«
Peter Podsedenšek, ki
skrbi za pionirje, ima mnogo
več dela. Pri vadbi ima re-
dno 18 pionirjev in pionirk,
ki so že dosegli lepe rezultate
ter 15 plavalcev pionirjev, ki
so letos pričeli z redno vad-
bo. Sam je povedal, da so ze-
lo nadarjeni Tanja Fermen-
tin, Mojca Anderle, Senja
Jurše, Aleš Zupane, Dejan
Teševič in Bojan Kramer. Ti
bodo že na mitingu na Jese-
nicah prihodnjo soboto in
nedeljo imeli priložnost po-
kazati med pionirji svojo ka-
kovost.
Toda tu so še ostali: Judita
Tkavc, Jasna Gradišnik, Kle-
mentina Ihanec, Ana Naht-
berger, Metka Žefran, Petra
Guček, Polona Kočevar Mir-
jana Savič, Maja Tanko, Moj-
ca Zeme, Natalija Kramer,
Irena Toplak, Janez Lesjak,
Marko Bradan, Robert Žim-
šek. Vito Uršič, Ivan Peras,
Andrej Verbič, Robi Stepin-
šek, Milan Kolšek, Robi Hu-
tinski. Edvard Pertinač, in
Aleš Jeršič ter Matej in Re-
nato Babic, ki čakajo na zim-
ski bazen, redno vadbo in
svoj prodor med najboljše.
J. KUZMA
MLADI
PLAVALCI V
PREBOLDU
Tudi letos potekajo na ko-
pališču v Preboldu plavalni
tečaji za najmlajše. Se pose-
bej pohvalno je to, da so te-
čaji, ki jih vodijo plavalni
učitelji, brezplačni, kar je re-
dek primer pri nas. Plavalne
tečaje organizira Smučarski
klub Prebold.
J. V.
USPEŠEN
NASTOP
FRANCA PEŠCA
Na Švedskem se je končalo
X. olimpiada šahistov želez-
ničarjev, kjer je nastopilo 21
reprezentanc, med njimi tu ^
di Jugoslavija. Zmagala je
presenetljivo Pojska, Jugo-
slavija pa je osvojila v dokaj
močni konkurenci sedmo
mesto. V napi ekipi je nasto-
pil tudi odlični celjski šahist
FRANC PEŠEC, ki je odi-
gral šest partij - petkrat je
zmagal in samo enkrat izgu-
bil ter je tako bil med naj-
boljšimi posamezniki želez-
ničarske šahovske olim-
piade.
J. KUZMA
MEP 80 - ZGODOVINA CELJSKE KOŠARKE 2
RAZVOJ »DASKETA«
V začetkih tudi dobra ženska košarka
Novo obdobje v razvo-
ju celjske košarke je šte-
ti z ustanovitvijo Košar-
kaške zveze Slovenije, ki
je pričela s širokim orga-
nizacijskim in strokov-
nim delom. V Celju se je
košarka selila v ŽŠD Ce-
lje, kjer je deloval pose-
ben košarkaški klub. Z
organizacijsko utrditvi-
jo je bil postavljen že
tekmovalni republiški
sistem. Pri članih so bili
tekmovalni dosežki
skromni. V prvih letih so
bili člani na 2.-3. mestu
v republiki.
Mladinke so bile dva-
krat prve v republiki in
dvakrat druge v državi.
Omenimo naj vsaj najza-
služnejše v takratnem ob-
dobju petdesetih let: Mar-
ta   Ramskugler,   Zlatka
Tončič, Kristina Ažman,
Petra   Lovrec,   Katarina
Suša,   Marija   Florjane,
Brigita Jager. Pri člani-
cah pa so poleg omenje-1
nih v prvih letih bile še \
aktivne   Andrina   Kavs, j
Metka Turnšek, Ljudmila ]
Turk, Silva Medvešek in j
še vrsta drugih.
Z gradnjo novih igrišč
je ko.šarkaška igra v celj-
ski občini zavzela vse šir-
ši razmah. Kot gobe po
dežju so rasla igrišča v sa-
mem mestu Celju, v Ga-
berjih in v Storah. Izre-
dno razgibano košarka-
ško življenje je bilo ob no-
vem gimnazijskem igri-
šču v Kajuhovi ulici, ka-
sneje med Malgajevo in
Trubarjevo, na novem at-
letskem stadionu Boris
Kidrič, na Skalni kleti,
pri vseh osnovnih šolah,
na ploščadi HDK Celje v
mestnem parku, kasneje
pri Ljudskem kopališču
ob Ljubljanski cesti. Z
gradnjo novih telovadnic
so bili montirani koši tudi
v pokritih prostorih. S so-
dobnimi telovadnicami
na tehniški šoli. Zavodu
Ivanke Uranjek, na
osnovni šoli Dobrna, Voj-
nik Slavko Slander in z
večnamensko dvorano
Golovec, se je košarka
preselila v zaprte prosto-
re s svojim tekmovalnim
sistemom. Se vselej pa so
bile privlačna tudi odprta
igrišča na prostem, ki so
domala posejana v vseh
krajevnih skupnostih, pri
šolah in v rekreacijskih
športnih središčih. Skrat-
ka - osnova za množičen
razmah košarke s števil-
nimi objekti v vseh sredi-
nah je bila dana.
Vzporedno z gradnjo
novih košarkaških igrišč
so organizacijski delavci
skrbeli tudi za šolanje no-
vih strokovnih kadrov.
Prvi je trenerski izpit
opravil Slavko Kokot
(zvezni trenerski tečaj le-
ta 1948!), nato Mile Cepin,
ki je tudi najdalj vodil po-
samezne društvene eki-
pe. Člansko ekipo so še
trenirali: Franc Ramsku-
gler, Janko Spacapan,
Polde Rihteršič, Vili Su-
ster, Aljo.ša Žorga, Pre-
drag Nikolič in Zmago
Sagadin. Velike zasluge
pri razvoju celjske košar-
ke pa imajo tudi trenerji
Viki Dorn, Oto Holcinger,
Marko Zorko, Zdravko
Novak, Marjan Zalesnik,
Miloš Sagadin, Rudi Jerič
in drugi, ki so vadili in še
vadijo številne klubske
ekipe različnih staro.sti in
katergorij. Vse priznanje
gre tudi tistim, ki delajo v
šolskih športnih društvih
in s selekcijami. Razširje-
no in uglašeno trenersko
delo predstavlja osnovo
za nadaljno rast celjske
košarke.
KAREL JUG
NOVI ČLANI
OBMOČNE
LIGE
NZS je dokončno dala »ze-
leno luč« vsem ekipam v no-
vem nogometnem pr\'en-
stvu. V prvi republiški ligi
bosta med dvanajsterico na-
stopili tudi ekipi Kladivarja
iz Celja (letos praznuje 60-
letnico) in Smartnega. Ker se
je v republiško ligo vrnil Ru-
dar iz Trbovelj, tu pa so še
Mura, Slovan, Železničar in
Ilirija, bo prvenstvo zelo za-
nimivo.
V območni članski vzho-
dni ligi je prišlo do velikih
sprememb. V ligi sta ostala
stara znanca Elkroj iz Mozir-
ja, ki je bil lansko leto drugi
in bivši član I. republiške li-
ge Dravinja iz Slovenskih
Konjic. Uvrstili sta se dve
moštvi Steklar iz Rogaške
Slatine in Vransko.
Mladinci bodo tekmovali v
enotni mladinski ligi. Tu bo-
do nastopili mladinci Kladi-
varja in Smartnega. V ob-
močni mladinski ligi v sku-
pini B bodo igrali Elkroj, Us-
njar in Rudar Velenje ter v
skupini C Steklar, Vransko
in Dravinja.
J. KUZMA
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 30-31. julij
NOVA TISKARNA OZD FOTOLIK CELJE
USMERITEV
V GRAFIČNO
DEJAVNOST
Z novo tiskamo bodo pri Fotoliku za 100 odstotkov
povečali svoje tiskarske zmogljivosti
Vrvico na vhodu v nove prostore je prerezal Srečko
Mastnak, predsednik mladinske organizacije pri Fo-
toliku.
»Organizacija združe-
nega dela FOTOLIK Ce-
lje spada med manjše
obrtne delovne organiza-
cije, saj zaposluje le 65
delavcev in tudi njen
bruto proizvod ne pred-
stavlja v občinskem me-
rilu posebno vidne ude-
ležbe. Vseskozi 32 let ko-
likor obstaja pa je Foto-
lik Celje šel v korak s
smernicami razvoja in
resolucijami o družbeno
ekonomskem razvoju
Slovenije in občine Ce-
lje,« je ob otvoritvi no-
vih prostorov ob Tehar-
ski cesti povedal direk-
tor OZD FOTOLIK
Franc Maver. Ko je v na-
daljevanju opisal razvoj
te delovne organizacije
je še posebej poudaril
pomen objekta, ki so ga
kupili, prenovili in opre-
mili z lastnimi sredstvi.
Celotna vrednost nove
tiskarne je namreč
8,128.000 din in samo
1,700.000 din so dobili
kot dolgoročni kredit pri
Ljubljanski banki Celje.
V kolikšni meri pomeni
nov obrat dolgoletno in
požrtvovalno delo ter
odrekanje celotnega ko-
lektiva pove tudi poda-
tek, da je vrednost nove
investicije kar za 128 od-
stotkov večja od celotne
vrednosti dosedanjih os-
novnih sredstev.
FOTOLIK Celje je leta
1948 ustanovil Glavni od-
bor zveze vojaških stare-
šin in vojnih invalidov
Ljubljana, kot eno izmed
10 invalidskih podjetij v
Sloveniji, ki so se ukvar-
jala s fotografsko dejav-
nostjo. Leta 1954 se je ta
asociacija razdrla in Foto-
lik Celje je pričel poslova-
ti kot samostojno podjet-
je. Iz fotografske uslužne
dejavnosti so razširili svo-
je poslovanje še na proda-
jo fotoaparatov in foto-
grafskih potrebščin. Pri
iskanju novih možnosti
za razvoj podjetja so zače-
li tiskati tudi razglednice,
najprej črno bele in ka-
sneje barvne. Proizvod-
nja črno belih razglednic
pomeni za Fotolik prehod
iz čisto uslužne dejavno-
sti v serijsko proizvodnjo,
saj so leta 1966 izdelali že
okoli 4 milijone razgled-
nic.
S proizvodnjo barvnih
razglednic pa so pri Foto-
liku prešli na grafično de-
javnost, kajti črno bele
razglednice so bile več ali
manj fotografski izdelek,
saj so tiskali samo hrbtno
stran. Z nabavo grafičnih
strojev so začeli pri Foto-
liku nuditi tudi druge
grafične usluge, kot je ti-
skanje vizitk in manj za-
htevnih tiskovin. Kasneje
so dokupili še nekaj no-
vih tiskarskih strojev in
se tesneje povezali s Cin-
karno Celje, kar je omo-
gočilo, da so postali naj-
večji proizvajalec barvnih
razglednic v Sloveniji, saj
pokrivajo 75 odstotkov
njenih potreb po razgle-
dnicah. Razen tega so raz-
širili svojo dejavnost tudi
na hrvatsko Podravino in
del Dalmacije, tako da
letno sedaj natisnejo oko-
li 9 milijonov razglednic.
Pri celjskem Fotoliku
pa so še posebej ponosni
na delo, ki so ga uspeli
dobiti pred nedavnim. V
dogovoru z Muzejem 25.
maj v Beogradu bodo na-
mreč tiskali razglednice z
osmimi motivi groba Jo-
sipa Broza - Tita. To delo
jim pomeni priznanje za
kvaliteto in dobro poslo-
vanje.
Nova tiskarna Fotolika
Celje pomeni za to delov-
no organizacijo veliko
prelomnico, tako v kvali-
teti kot tudi v širši ponud-
bi njihovih grafičnih
uslug, saj bodo z novimi
stroji lahko tiskali vse ob-
like tako imenovanega
merkantil ali pisarniške-
ga tiska. Ker pa imajo v
svoji dejavnosti tudi uslu-
ge na področju komer-
cialne fotografije, lahko
tako nudijo kompletne
usluge pri tiskanju raznih
brošur, biltenov in repre-
zentančnih izdaj. Se pose-
bej zato, ker posredujejo
tudi proizvodnjo značk,
obeskov in drugega to-
vrstnega materiala.
Naj zaključimo ta re-
portažni zapis s perspek-
tivnim programom Foto-
lika, ki ga je ob otvoritvi
nove tiskarne podal di-
rektor Franc Maver: »Ce
se omejim na organizacij-
sko enoto Tiskarna, po-
tem moram povedati, da
se ne mislimo razvijati v
grafično industrijo pač pa
ostati na nivoju obrtnih
grafičnih uslug. Naša oce-
na razvojnih možnosti za
obdobje 1981-85 predvi-
deva, da ostane grafična
dejavnost na ravni zado-
voljevanja potreb manj-
ših potrošnikov, torej naj
bi naše usluge bile vez
med grafično industrijo,
kot so Aero in Cinkarna s
katerimi tudi sedaj dobro
sodelujemo in potrošniki.
Razvoj te dejavnosti bo
šel v posodobitev opre-
me, tako da bi postali ser-
vis, ki bi lahko v najkraj-
šem času zadovoljil po-
trošnika. Perspektivni ra-
zvojni program za nasled-
nje petletno obdobje pre-
dvideva na novi lokaciji
tudi izgradnjo nove proiz-
vodne dvorane, tako da bi
tudi ostale dejavnosti
našle svojo lokacijo ob
Teharski cesti. S tem bo-
mo naš kolektiv organiza-
cijsko povezali še tesneje
in s tem dosegali še boljše
rezultate.«
Direktor OZD FOTOLIK Franc Maver je v pozdrav-
nem govoru ob otvoritvi nove tiskarne med drugim
tudi poudaril, da se pomen nove investicije kaže tudi
v tem, da je njena vrednost kar za 128 odstotkov
večja od celotne dosedanje vrednosti osnovnih sred-
stev.
Komercialna fotografija in fotografske usluge za
amaterje bodo tudi v bodoče ena izmed usmeritev
OZD Fotolik, še posebej, ko bodo opremili laborato-
rij za barvno fotografijo, je povedal predsednik de-
lavskega sveta Anton Založnik.
Tehnični vodja tiskarne in sekretar OO ZK Iztok
Burdian preizkuša nov offsetni tiskarski stroj.
V novi tiskarni bodo močno posodobili grafično dejavnost in tudi izboljšali
delovne pogoje, saj so sedaj to delo opravljali kar na štirih različnih mestih.    \
št. 30 - 31. julij 1980
NOVI TEDNIK - stran 21
OBISKALI SMO STEKLARSKO PODJETJE STEKLAR V CELJU
V VRHU DOMAČIH STEKLARJEV
Za dobro delo so letos dobili Šlandrovo nagrado, ki je tako
pomembno priznanje 102 članskemu kolektivu, ki je med 32,
steklarskimi podjetji v Jugoslaviji na šestem mestu!
Steklarsko podjetje
STEKLAR, ki je lani sla-
vilo 20 letnico, se ukvarja
z
- zastekljevanjem ob-
jektov,
- sodobnimi stekli,
- prodajo na drobno
in veliko,
- steklobrusilstvom
in
- izdelovanjem ogle-
dal in okvirjev!
Steklarsko podjetje
STEKLAR ima svoje
upravne prostore na
Tomšičevem trgu 3/II v
Celju, kjer ima tudi dva
obrata v Kosovi ulici 6 in
Ozki ulici 2, ima pa tudi
obrate v Velenju (Celjska
cesta 47), Trbovljah (Ul.
Oktobrske revolucije 6)
in Žalcu (Slandrov trg
28).
Od leta 1960 do 1970 je
bilo obdobje "iskanja«,
kaj naj podjetje dela in v
kaj se naj usmerja, zad-
njih deset let pa je bilo
obdobje intenzivnega ra-
zvoja, ki se je končalo lani
z pridobitvijo nove so-
dobne delovne hale in so-
dobnih, popolnoma avto-
matiziranih strojev. S tem
so se izboljšali delovni
pogoji, močno se je
zmanjšalo fizično delo,
vse skupaj pa je seveda
tudi vplivalo na najvaž-
nejše - ugodne rezultate
poslovanja.
Tako imajo za letošnje
leto plan 82 milijonov
din, v prvem polletju le-
tošnjega leta pa so dose-
gli 53 milijonov (lani v
istem obdobju »samo«
26!), tako da ob koncu le-
ta pričakujejo okoli 120
milijonov din! Čistega
dohodka v prvem pollet-
ju letošnjega leta so ime-
li 6 milijonov 800 tisoč
din!
MED NAJBOLJŠIMI
V JUGOSLAVIJI
V Jugoslaviji je 32 ste-
klarskih podjetij in celj-
sko se uvršča v sam vrh,
tam na okoli šestega me-
sta!
STEKLARJI
ZDRUŽUJEJO
SREDSTVA
Vsi jugoslovanski ste-
klarji so združili sred-
stva in bodo tako zgradi-
li dve novi steklarni v
Pančevu za ravno steklo
>'fIoat« sistem (načrti so
gotovi, z gradnjo pa naj
bi komčali predvidoma
do leta 1982) ter v Lipi-
ku, kjer bodo montirali
novo peč za. »profilno«
steklo. S tako združeni-
mi sredstvi bi naj nasto-
pili tudi slovenski ste-
klarji v slovenskem pro-
storu, o tem pa kdaj dru-
gič več!
ZASTEKLJEVALI
SO...
V delovni organizaciji
STEKLAR se radi (in
upravičeno s ponosom)
spominjajo številnih le-
pih, velikih in pom.emb-
nih objektov, ki so jih za-
steklili in notranje »deko-
rirali« s steklom v zadnjih
letih sirom po Jugoslavi-
ji. Omenimo samo neka-
tere:
zasteklili so hotel Park
na Bledu, reprezentančni
objekt Slovenijalesa v
Ljubljani, Pedagoško
akademijo v Mariboru,
hotel Donat v Rogaški
Slatini, hotel na Dobrni,
še prej Metalko...
Zdaj steklijo nov del
Gospodal-skega razstavi-
šča v Ljubljani, notranje
prostore letališča v Beo-
gradu, najvišjo stolpnico
v istem mestu, poslopje
SDK v Prijedoru, Kovi-
notehno in hotel Evropo
v Celju ... Pripravljajo se
za delo na sejmišču v Kra-
nju, posebej ponosni pa
so na opravljeno delo pri
Domu Ivana Cankarja v
Ljubljani.
NEKAJ
STEKLARJEVIH
NAJ...
Doslej največje steklo,
ki so ga montirali v
Ljubljani pri Slonovi
parkirni hiši, je merilo
12 ni* in je bilo težko
okoli 300 kg, zato so ga
steklarji morali vstaviti
z ustreznim in za to pri-
mernim dvigalom!
Največja steklena plo-
šča, ki so jo uvozili, je
merila 5,20 x 3,80 m ter
so jo pripeljali v posebej
pripravljenem vagonu!
Letno predelajo preko
200 tisoč m' najrazličnej-
šega stekla debeline od
dveh do desetih milime-
trov!
PRISOTNI V
POHIŠTVENI
INDUSTRIJI...
Močno so prisotni tudi
v naši pohištveni indu-
striji; saj delajo steklena
vrata in plošče za mize za
LIK Savinja, Alpos Šent-
jur, Bor Laško, Garant
Polzelo ... Problem je po-
manjkanje ustreznega te-
mnega stekla, ki ga uva-
žajo, z uvozom pa so zna-
ne težave. Na tujem trži-
šču pa so zahtevni in ho-
čejo naše pohištvo imeti s
temnim steklom...
Nekaj malega dobijo iz
kontingenta in to 400 ton
temnega stekla iz uvoza
(250 ton iz zahodnih
evropskih držav in 150 iz
vzhodnih). Seveda pa je
vse to mnogo premalo za
tisto, kolikor potrebujejo!
Sicer pa steklo dobiva-
jo v Jugoslaviji v Panče-
vu, Lipiku (tudi profilno
steklo in bel ter barvni
element), termopan izola-
cijsko steklo dobijo iz Za-
greba, Pančeva, Maribo-
ra, Banjaluke, Črnega bo-
ra in Prilepa, kljub temu
pa je dobavni rok kar 45
dni! Druga barvna stekla,
ki »odbijajo«, reflektirajo
ali absorbirajo sončno
energijo pa dobivajo iz
uvoza, v glavnem iz Itali-
je, Zvezne republike
Nemčije in Belgije.
ZA TRUD
ŠLANDROVA
NAGRADA
Vrhunec priznanj za
dobre rezultate na vsem
jugoslovanskem tržišču
pa je vsekakor letošnje
najvišje občinsko priz-
nanje Slandrova magra-
da, ki so jo dobili ob ob-
činskem prazniku. Nanjo
so v kolektivu ponosni
in direktor Stane Jurko z
vidnim navdušenjem po-
ve: »Menda smo jo dobili
za dobro delo! To prizna-
nje pa je tudi obveza za
celoten kolektiv pri delu
v prihodnjem obdobju!«
Stroj, ki sam vleče in brusi steklo...
Avtomatski vrtalni stroj za luknje...
Stroj s posebno diamantno žago...
PROM. NESREČE
IZSILJEVANJE
PREDNOSTI IN
BOLNICA
Iz .Mozirja proti I>etušu se
je peljal z osebnim avtomo-
bilom FRANC TRBOVŠEK,
42, iz Radmirja. V križišču
pri bencinski črpalki je za-
vijal levo proti Ljubiji, kjer
je z nasprotne .smeri pripe-
ljal voznik osebnega avto-
mobila IVAN BRANIŠA, 25,
iz Šempetra. Trbovšek je iz-
siljeval prednost in pri tem
sta se vozili oplazili. Trbov-
ška je odbilo desno, kjer je
trčil v voznika osebnega av-
tomobila ALOJZA BRE-
ZOVNIKA. 32, iz Radegun-
de, ki ga je pravilno prehi-
teval po desni strani. Pri
tem trčenju sta se težje po-
škovovala Franc Trbovšek,
.sopotnica v njegovem avto-
mobilu Andžela Trbovšek,
37. Oba so prepeljali v celj-
sko bolnico, škode pa je /a
76 tisoč din.
PREHITEVANJE IN
ČELNO TRČENJE
Iz Rogaške Slatine proti
Rogatcu se je peljal z oseb-
nim avtomobilom DRAGO-
TIN CEROVEČKI, 40, iz Sa-
mobora. Vozil je za t{)Vornja-
kom. Nasproti mu je z oseb-
nim avtomobilom pripeljal
LEONARD BUKOVSKl, 25,
iz okolice Pregrada. Slednji
je pri srečevanju s tovornja-
kom zavil levo in čelno trčil
v avto Cerovečkega. Bukov-
ski .se je pri tem težje poško-
doval, lažje pa sopotnica v
Cerovečkem avtomobilu
Ivanka Cerovečki, 27. Škode
je bilo za 50 tisoč din.      •
Z GLAVO V
LOKOMOTIVO
z zvočnim signalom je na-
javil svoj prihod na železni-
ško postajo v Zidani most
vlak. ki je pripeljal iz Sev-
nice. Ob prihajanju na pe-
ron je ob njem šel FRANC
SLEMENŠEK, 60, iz Pokle-
ka, ki ga je verjetno zaradi
vinjenosti zaneslo tako, da
je trčil z glavo v železni ro-
čaj lokomotive, od koder ga
je odbilo na peron. S po-
škodbami so ga prepeljali v
bolnico.
TOVORNJAK
ZAGOREL V PREDORU
V predoru Golo rebro na
Sloveniki je prišlo do kratke-
ga stika na električni nape-
ljavi tovornjaka, ki ga je vo-
zil RAJKO KUMER. 26, iz
Maiibora. Pri tem se je vnel
tudi keson z kabino. Ko je
pripeljal Kumer tovornjak iz
predora ga je ustavil, pogasil
pa ga je voznik tovornjaka,
ki je v tistem trenutku pripe-
ljal z nasprotne smeri.
NAVKREBER, NA ROB
IN V BOLNICO
Po lokalni cesti Hrastovec
Velenje se je peljal z oseb-
nim avtomobilom JOŽE
LENART, 43, iz Hrastovcev.
Pri vožnji navkreber ga je
pri hiši štev. 45 iz doslej ne-
pojasnjenih vzrokov zane-
slo levo na rob ceste, kjer je
35 metrov drsel in ob.stal.
Pri tem se je huje poškodo-
val ter so takšnega prepe-
ljali v slovenjgraško bolni-
co. Škode j za 50 tisoč.
OB 02,15 V VRTNO
OGRAJO
Iz Dolenje vasi proti Sen-
trupertu se je peljal z oseb-
nim avtomobilom RASIM
VEŠAJEVIČ, 25, iz Smartna
ob Paki. V Kaplji vasi pri hi-
ši štev. 26 ga je v desnem
ostrem ovinku zaradi nepri-
merne hitrosti začelo zanaša-
ti, zapeljal je levo in trčil v
betonsko vrtno ograjo. Pri
tem ga je vrglo iz avtomobila
in so težko poškodovanega
prepeljali v celjsko bolnico.
NEPRIMERNA
HITROST V ŠIBENIKU
Iz Jakoba proti Šentjurju
se .je peljala z o.sebnim avto-
mobilom MARIJA VODI-
ŠEK, 20, iz Jakoba. Zaradi
neprimerne hitrosti jo je v
nepreglednem desnem
ovinku v Šibeniku pri sta-
novanjski hi.ši štev. 15 zane-
slo levo, kjer je s prednjim
delom avtomobila trčila v
zadnji del tovornjaka STA-
NISLAVA TOVORNIKA, 27,
iz okolice Dobja pri Planini,
ki je pripeljal z nasprotne
smeri. Pri trčenju je dobila
voznica osebnega avtomo-
bila težje poškodbe in so jo
takšno prepeljali v celjsko
bolnico. Škode je za 30 tisoč
din.
IZSlUEVANJE V
KRIŽIŠČU
ANTON JEREB, 58, iz
Prebolda, se je peljal z mo-
tornim kolesom iz Griž proti
Preboldu, v križišču v Se-
ščah pa mu je izsiljeval pred-
nost z osebnim avtomobilom
MILAN VIZINTIN. Pri trče-
nju je Jereb padel po cesti in
se tako močno poškodoval,
da so ga morali prepeljati v
celjsko bolnico.
PONOČI V OBCESTNI
SMERNIK
Z motornim kolesom se je
peljal po lokalni cesti Pri-
stava proti Dobrni JOŽE
NOVAK, 46, iz Dobrne. V le-
vem ovinku pri hiši štev. 12
ga je zaradi neprimerne hi-
trosti zaneslo desno na ban-
kino, kjer je trčil v obcestni
smernik. Pri tem je padel po
cestišču in so poškodovane-
ga prejpeljali v celjsko bol-
nico. Skoda je bila mini-
malna 300 din.
HALO - HALO - KAM V NEDEUO?
- V nedeljo na avtomobilski sejem v
Velenje. Zakaj? Peljem svojega konjička
na prodaj.
Združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje
obvešča, da že od meseca februarja letos prireja
vsako nedeljo SEJEM AVTOMOBILOV V VELENJU.
Tega sejma se zelo poslužujejo iz raznih krajev, saj
so take vrste sejmi samo trije v Sloveniji -
Ljubljana, Maribor in Velenje.
V nedeljo dne 13. 7. 1980 je bilo premalo
avtomobilov za prodajo, ker je bilo precejšnje
povpraševanje in več kupcev, kateri niso imeli izbire
za nakup avtomobilov, zato vas vabimo, da
pripeljete svoje konjičke na naš sejem, da bodo
tako tudi kupci zadovoljni
Na sejmu imamo prostora za 500 avtomobilov, na
samem prostoru je tudi pisarna za sklepanje
pogodb, dvignete lahko poizkusne tablice. V času
sejma je odprt tudi bife za manjše okrepčitve.
Tako zbrana sredstva, katera pritekajo od
avtomobilskega sejma uporabljamo za izboljšanje
avto-šole, saj vršimo šolo vseh kategorij, teoretično
in praktično in tudi za pridobitev kvalifikacije
šoferja
VABIMO VAS, DA SE UDELEŽITE AVTO-
SEJMA V VELENJU -
ZADOVOLJNI BOSTE
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
/Z GRŠKE POPOTNE MALHE
PLAKA - VRELIŠČE
ZABAVE
PIŠE: 12
BRANKO
STAMEJČIC
Navadno jo prvi vtis tisti,
ki popotniku ukroji splošno
počtujc in vtis ob ogledu ne
kega niesta ali celo de/.ele. V
AtiMiah se nam je primerilo
podobno kot pogostoma \'
Grčiji. Celo prvi vtisi so bili
/medeni. 7.v več kilomi-trov
prt'd vstopom v mesto smo
videli Akropolo in neprt-gle
dno množico vase stisnjenih
hiš, ki so s svojo belino pii-d
o/.adjem modrega neba na-
lavnost kričale sanjsko po-
dobo piflepega mesta. A ta
.se je brž ob vstopu v mesto
razblinila. Nepri'gk'dne ko-
lone avtomobilov, slab zrak
in umazanija, kamorkoli je
seglo oko. Belina stavb je ne-
nadoma postala sivina zaiu'-
marjenosti. Ti vtisi so nas
spri-mljali v.seskozi. Lepota
in nepo/.abnost sta že hip za
tem postali nemarna umaza-
nija. Blišč nepopisnih zna
menito.sti grškega glavnega
.mesta je domala vsi^lej za-
senčil turistični molzni apa-
rat. Vtis, ki pa bo ostal /a
vedno, so nepregledne mno-
žice ljudi, ki ob vsakem času
dm'va in noči begajo .sem ter
tja po atenskih ulicah in turi-
stičnih znamenitostih. Utru-
jenost, prepoteni obrazi, fo-
toaparati čez rame in zbega-
ni pogledi utrujenih oči, v.se
to so nam bili dokazi, da so
Atene prava turistična meka.
In to so upravičeno. Kajti v
Atenah je res kaj videti in kaj
doživeti.
Plaka je postala pravi sino-
nim za zabavo. Ta mestna
četrt je stisnjena pod Akro-
polo. Podnevi živi lenobno
življenje. Ponoči pa postane
me.sto burnih in glasnih za-
bav. V.saka druga hiša je za-
bavišče. Na pragovih zaba-
višč uniformirani ali vsakda-
nje obU'čeni uslužbenci do-
besedno za rokave vleči-jo
mimoidoče v svoje lokali-.
Obljubljajo divje striptease,
grško narodno glasbo, ki bu-
ri kri in duha, pristne nacio-
nalne plese, na prvem m<.'stu
sirtaki   in   otožno   z\,i turi
zvok bo/.oukija. A pristnosti
je povsod zi'l() malo. Izumet
niči-nost glasbe, ki ji- približ-
no toliko izvirna kot naša na-
rodno-zabavna. pa kaj klavr
iK> kopije narodnih noš iz po
sameznih delov Grčije in na-
zorno preprost, poenostav-
ljen korak sirtakija, vse to so
le metode, ki privabljajo tu-
riste, jih ožemajo in spuščajo
iz ulic Plake •denarja praz-
ne, vina polne-. Pa je vi>n(iar
vredno videti to vreRšče za-
bave. Zaradi glasbe, z c<lek-
tiiko ojačane glasbe, zaradi
očitno preprostega a učinko-
vitega recepta, kako .s pleh-
ko zabavo iztržiti največ in
predv.sem zaradi nepregle-
dne množice ljudi, ki na.se-
dejo bleščeči prevari, .se ču-
dovito zabavajo, a se hkrati
mnogi med njimi zavedajo te
prevare, ki so jo tudi povsem
rade volje pripravljeni bolga-
to plačati. Le da je zabava, da
raztreščijo nekaj krožnikov
po (za gostilničarje donosni)
grški navadi. Da jih najeti le-
potec nauči osnovnih gibov
sirtakija, da drago poplačajo
skromne porcije okusne hra-
ne in da poplaknejo od napo-
rov (hu'va, turističnega l)ega-
iija in utrujenosti suha grla.
Ves ta turislično-zabavni
ciikus se odvija vse do zgod-
njih jutranjih ur, dan na dan,
bri'z pii-daha. V hišah, ri'sla-
viaeijah, na terasah okoli-
ških hiš, po stopnic-ah, ki vo-
dijo proti Akropoli. Množic-a
turistov pa ni enako dobro
finančno podprta. Zato tudi
radovi>dnežev, ki niso pri-
pravljc-ni zapraviti veliko, ne
manjka. Škilijo čez nizke
ogiaje vrtov, sedijo po stop-
nicah in poslušajo glasbo, tu
in tam si- sprehodijo skozi
natlačene icstavracije. Plaka
je ^iiostor, ki je namenjen
v.seni. Tudi tistim s skro-
mnejšimi denarnimi mož-
nostmi ponuja dovolj. Lačen
in žejen ni nihče. Kajti ob
ulicah so številni kioski, v
katerih poceni prodajajo dve
speeialileti mesne pite in
souvlaki. Souvlaki so prav-
zaprav oblika naših ražnji-
čev, le da so zapečeni nekoli-
ko bolj na hitro, na večji vro-
čini in pokapani z limoninim
sokom. Mesne pite pa so
koščki mesa, nabodeni na
velik raženj, ki .se s pomočjo
elektromotorja suče mimo
razgrete peči. ki počasi peče
vrhnje dele mesa. Z noži jih
strežniki režejo in mečejo v
zavitke lepinje, začinijo in že
je pripravljen okusen obrok.
Značilen pogled na Atene. Nepregledne vrste hiš. ki so od daleč videti neznansko bek
resnici pa so zanemarjene in sive. V ozadju je znani grič Lykavetos, na katerega vi
vzpenjača in kjer je pravoslavna cerkvica.
AMADEUS POROČA
NI GA ČEZ
VARČEVANJE
Takole so najbrž varčeij
li z energijo tisti, ki so dej
li cesto ob železniški prd
vzhod-zahod v Celju. Ta
ditev izhaja iz dejstva, da
cesta kar naenkrat pred
ožja in predstavlja pm
estetsko, tehnično in pn
metno »mojstrovino«. Zu
ma nas le, kateri mojster
boter takšni izvedbi?
ZMAGA RDEČEGA
PETELINA
Gasilski enoti iz Žalca in
Šempetra sta prvi prihiteli h
gospodarskemu poslopju
Stanka Grebnerja v Zalogu,
kjer je v nedeljo 20. julija go-
relo. Kljub hitri intervenciji
se kaj dosti ni dalo rešiti, kaj-
ti ogenj je hitro zajel poslop-
je, kjer je bilo spravljeno po-
sušeno seno, nekaj kmetij-
skega orodja. Med drugim je
zgorela tudi motorna kosilni-
ca, zadušili pa sta se dve svi-
nji. Po neuradnih podatkih
je do požara prišlo zaradi
kratkega stika v električni
napeljavi, škodo pa cenijo na
80.000 din.
(foto EDI MASNEC)
BRCARJI IZ LJUBEČNE
KRVODAJALCI
NA TERENU
Športno društvo Opekar
Ljubečna je tokrat organizi-
ralo že enajsto nogometno
tekmo »debeli - suhi,« v zad-
njih dvajsetih letih tega sto-
letja. Zaradi razvite turistič-
ne dejavnosti, športnega
društva devalvacija ni priza-
dela, tako da so vedno isti
lahko skočili v tujino in na-
kupili prepotrebno opremo,
takoimenovane plahtgate za
ekipo debelih. Imamo še en
dokaz, da se ob dobrem ne-
delu, ni potrebno zanašati na
solidarnostno pomoč iz so-
sednjih republik. Povedati
še moramo, da organizatorje
pri sestavljanju debelosuhe
ekipe, niso prizadele olimpij-
ske igre v Moskvi, kajti veči-
na brcarjev se je raje odločila
za igro na domačem terenu.
Nekaj težav je bilo le zaradi
množičnega obiska na ra-
zmeroma majhnem stadio-
nu, toda organizatorji so si
iznajdljivo pomagali in sicer
z raztegljivo tribuno, ki lah-
ko sprejme več deset kriča-
čev. Tudi prisluškovalne na-
prave nam niso pomagale,
da bi odkrili ime izdelovalca.
Visoki izid brcanja 5:3 za
debele, nam kaže, da le ti ni-
so stabilizacijsko igrali,
kljub temu da so bih nekate-
ri izmed njih, zaradi ugleda
športnega društy9, plačani,
da stojijo na mestu. Debeli
so si poleg skrbi za gole ne-
nehno prizadevali obrcati
nasprotnike, da bi le ti z ote-
klinami pridobili na kilaži,
medtem ko so suhi igrali to-
krat brez svojih senc, kar je
prav tako znatno vplivalo na
izid. Najuspešnejši brcar na
terenu je bil Žoga Samsebe-
triblal, (Jože Stojan) v skup-
ni suhaži 13,80 kilograma.
Žal mu je že v prvi polovici
derbija izpadla noga, kar se
je navkljub uspešni avto-
transfuziji, za katero se je od-
ločil zdravniški konzilij po
daljšem posvetovanju, izra-
zito poznalo v njegovi na-
daljni igri. Dr. Kostolomilec
(Ivan Hribernik) nam je
zaupal, da je intenziv;
spodbijal vse mimotekoče
uporabljal leseni štrudl, k
se mu je v denarnici si(
dobro poznalo, toda smrti
žrtev ni in ni bilo. Zaradi
ga je sicer uspešni zvezni!
dnik Ubijga (Vili Sumer),
končanem derbiju, ves ra
čaran zapustil prizorišče.
Naše poročilo zaključinu
mislijo, da se morajo orga|
zatorji v prihodnje potrudi
da bodo gladiatorji vestnt
izpolnjevali naloge, pa čet
di bo potrebno še globje sf
v žep pri oboroževanju krv
dajalcev na terenu in tovii
nih pivcev na tribuni.
VILI EINSPIEli
Prijetna novost za bralce DELA I
in NOVEGA TEDNIKA! |
Od 1. avgusta dalje lahko na oglasnem od-
delku Novega tednika v Celju, na Trgu V. ko.n-
gresa 3 a naročite:
- mali oglas
- osmrtnico
- zahvalo
tako za dnevnik Delo kot za Novi tednik.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Zalec
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika i"
Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejči^
Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopaf'
Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljani'
Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna. SteV-
žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi m naročnina: 22-369, 23-105.