GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO IX • ŠTEVILKA 7 # 7. MAJA 1973 asoJNA OBČINSKEM PRAZNIKU NA BARJU 4.000 LJUDI 'V govoril je sekretar mestne konference ZK Vinko Hafner Doslej največja slovesnost Ji07i°S*ava občinskega praznika a« '3 je bila po številu udele-0Jljencev doslej največja prire-” ,ev te vrste in je tudi v vsebin-“a fe® Pogledu v vsem dosegla za voj namen. Med udeleženci je ^ ° mog°če ugotoviti prapore, l»?rme *n pripadnike vseh družbenopolitičnih in društve- J” organizacij iz naše občine, 1° ev*adovala pa je mladina. Tu 1s t “o tudi mnogo častnih go-, me(l njimi pripadniki parmskih enot, ki so se todbo Krimski in Dolomitski , ter Šercerjeva in Ljub-laiv a ^ogada. Prišli so mnogi J .nejši predstavniki našega , J 'n povojne graditve, med anu ^ranc Leskošek-Luka, , 0 Rudolf, Bojan Polak, Avšič, Rado Pehaček, iFran ?ž^°ld, Franc Lubej, c Kimovec-Žiga in drugi. '• .. ‘ntenu predsednika skup-e občine ing. Slavka Kor-S ^ je bil zaradi bolezni )r.?ten> je začel proslavo pod-■gednik stane Virtič Za 'V l,, delovnega predsedstva na edr051110 okrašeni tribuni so jj voditelji družbenopoli-ui organizacij in občinske ty0Va kot delovno predsed-^' Nekdanji vrhovni koman-slovenskih partizanov Franc Leskošek-Luka je sprejel raport vojaških in mladinskih enot. Nato je stopil pred mikrofon Vinko Hafner, sekretar mestne konference ZK. Tov. Hafner je uvodoma segel do začetkov narodnoosvobodilnega boja in revolucije, do ustanovitve OF. Revolucionarni in razredni značaj borbe je označil kot zgodovinski proces, ki še teče. Govoril je o edini možnosti Slovenije v socialistični Jugoslaviji. V zaključku je orisal vlogo zveze komunistov v zvezi z neposrednimi nalogami v naši družbi, ko je v teku intenzivno prizadevanje za gospodarsko stabilizacijo in ko z ustavnimi amandmaji pripravljamo poglobitev delavskega samoupravljanja s končnim ciljem: odpravo vsakršnega izkoriščanja človeka po človeku. Vlogo socialistične zveze v teh procesih pa je označil kot osvobodilno fronto v novih pogojih. V svojem nastopu je mestni sekretar ZK govoril tudi o kraju proslave in njegovi preteklosti ter sedanjosti. Tu čez je imela Ljubljana, mesto-heroj, obdana z bodečo žico, svojo povezavo s partizanskimi enotami v neposredni bližini. Prebivalstvo je aktivno sodelovalo v borbi, v rjc^scdnik skupščine občine Stane Virtič (levo) in predsednik Vošnjak (desno) sta izročila letošnje nagrade OF Ladu °*>ču-Novljanu, Karlu Grabeljšku in Ivu Zormanu. bočilo ! P°s|ovnlh prostorih Urbanističnega Inštituta SRS Mubljani, Jamova 18 jc do februarja 1973 uporabljal za svojo raziskovalno de-58 jn 1 Šolske prostore na Titovi 98, poslovne prostore na Topniški Vitlih Stai’ovunjske prostore na Saveljski 54. Poleg skrajno neracio-Zvejnj P08ojev poslovanja, je najemodajalec prostorov na Titovi 98, 1970 '^ za izobraževanje gradbenih inštruktorjev, že decembra Prazni,611 občinskim sodiščem H v Ljubljani dosegel nalog za iz-Ciji) -OV prostorov, 28. 6. 1972 pa sklep o prisilni izselitvi (deloža-Zjuttaj orov na Titovi 98, ki naj bi se izvršila 5. 1. 1973 ob 8. uri Večl 16t.na Prizadevanja Ul SRS, da bi si pridobil ustrezne in neogro-poslovne prostore, so bila brezuspešna, posebno zato, ker Ul najemni' raziskovalna organizacija ni zmožna plačati komercialne ■ V t-iv-u’ k mani Pa kupiti poslovne prostore. jjbsdno , Pogojih, ki so ogrožali sam obstoj Ul SRS, mu je bila • °ste oobrodošla pripravljenost stanovanjskega podjetja Bcžigrad-ktja DrvSravitelia zgradbe na Saveljski 54, ter Stanovanjskega pod- ■ a ta uPravitelja zgradbe na Jamovi 18, da si zamenjata zgradbi, ft^titutsk, j® L1 SRS dobil večjo zgradbo na Jamovi 18, tedaj v ^obli,, delu mesta, kamor spada, s tem pa tudi možnost, da n La^j6.0® Prostore prilagodi svoji dejavnosti. , Save|j*.. ha stanovanjska zgradba v stanovanjskem predelu mesta h titutsk* ^ vrnjena svojemu namenu, zgradba na Jamovi 18, v n6vaniskir1 116111 mcsta pa se je lahko prilagodila svoji lokaciji. Sta-,'lvijo ' lond mesta na ta način ni bil prizadet. Se več, z izpraz-lvQ kvfn10s'orov na Titovi 98, zgrajenih za šolski internat je Ul SRS ti ^®r Ul od*V s,anovanjskega prostora vrnil njegovemu namenu. f|U
  • , lntere<, C, ? Montažne tehnike v strokovnih krogih, na eni strani, ta st°rov U 113 56 vsaj začasno reši pomanjkanje poslovnih Ho!0 del "v dfugi stfani. Vsaka drugačna rešitev bi bila za Ul SRS, p', izklju^.CI'slcega nal°ga 'n sPr*čo njegove finančne nesposob- ^c edino*C6ni J® hila opisana pridobitev poslovnih prostorov za Ul 'ecj ' PrizaHm?Žna> slcer pa koristna, ker je sprostila šolski prostor, ne ta*1 glede aC a stunovanjskega, ker se jc prilagodila urbanističnemu x>Oon,namensk® uporabe mestnega zemljišča in je Ul SRS vsaj V ^hhljinf°2Qa3n^a3lne <1®lovnc P0e°jc- Urbanistični inštitut SRS kateri je izgubil življenje vsak sedmi Barjan. S tem svojim deležem se vključuje Barje v širši sklop NOB in sodobnih družbenih prizadevanj. Po slavnostnem govoru je sledila podelitev nagrad OF za najboljša knjižna dela na tematiko NOB. Kriterije in odločitev žirije je obrazložil njen predsednik Sergej Vošnjak. Izme 1 devet del se je žirija odločila za tri, katerim je dodelila enakovredne nagrade. Lado Ambrožič-Novljan jo je prejel za knjigo o Gubčevi brigadi, pisatelj Karel Grabelj-šek za roman Bolečina in pisatelj Ivo Zorman za delo Draga moja Iza. Kakor vsako leto je zveza rezervnih vojaških starešin organizirala tudi letos v počastitev občinskega pfaznika strelsko tekmovanje, na proslavi pa so najboljši prejeli priznanja oz. pokale. Posebne delegacije so nato odnesle vence padlim v NOB ter k spomeniku ustanovitve OF pred Vidmarjevo hišo. S tem je bil slavnostni del občinskega praznika zaključen, nadaljeval pa se je s kulturnim programom, ki so ga izvajali recitatorji iz osnovne šole Oskar Kovačič, mladinski pevski zbor s te šole in z Brezovice, harmonikarski orkester glasbene šole Vič ter folklorna skupina KPD Dobrova in baletna skupna o. š. Vič. Na proslavi je sodelovala godba na pihala iz Domžal. Prisotni so vse izvajalce za njihovo kvalitetno izvajanje toplo nagradili. Kljub občasnemu poslabšanju vremena se je tovariško srečanje, na katerem ni manjkalo ne plesne glasbe ne jedače in pijače, predvsem pa ne dobre volje, nadaljevalo še vse popoldne. — Vsem prisotnim je ostal ta dan prav gotovo v spominu ne le zaradi rekordne množičnosti, pač pa predvsem zaradi izrednega vzdušja, s katerim se je praznik naše občine vključil v istočasno praznovanje dneva OF in praznika dela; SaS Akcija za Kumrovec V naši občini deluje za zbiranje sredstev za izgradnjo spominskega doma borcev narodnoosvobodilne vojne in mladine Jugoslavije v Kumrovcu 12-članski koordinacijski odbor, v katerem so člani vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij. Teža akcije pa jc na aktivistih po terenu. Ponekod so z zbiralno akcijo že pričeli, drugje pa je v teku formiranje krajevnih akcijskih odborov. Doslej so se v akciji najbolj izkazali rezervni vojaški starešine, akcija je uspešno potekala tudi po organizacijah ZZB. Te organizacije v Velikem Osolniku, Krvavi peči in Zapotoku so lahko zgled vsem ostalim, zlasti pa tam, kjer poteka akcija z manjšimi zapletljaji. Občinski odbor napoveduje, da bo v predvideni višini 50 starih milijonov zbranih sredstev zadostil svoji nalogi. NK 27. aprila, na obletnico ustanovitve OF, smo v občini slovesno proslavili svoj praznik, ki se ga je udeležilo doslej rekordno število ljudi - prišlo jih je okoli 4.000. - Foto Milan Kumar. 1. maj na Rožniku Dolgoletna tradicija praznovanja praznika dela na Rožniku tudi letos ni bila pretrgana, nasprotno, toliko udeležencev tega prvomajskega srečanja, kot jih je bilo letos, skoraj ne pomnimo. Ves sončni dan so bile vse poti na Rožnik polno praznično razpoloženih delovnih ljudi, večinoma z rdečimi nageljni v gumbnicah. Prihajale so mnoge družine, veliko je bilo mladine, mnogo znanih osebnosti iz našega političnega življenja. Na prostoru pred gostilno in na spodnjem je bil vrvež najbolj živahen, tu so ljudje postali ali posedli k pomenku, tu se je jedlo, pilo in plesalo. — Kaže, da je prirediteljem letos tudi nekoliko uspelo zavreti apetite tistim, ki v takšnem zbiranju ljudi preveč gledajo le na svoje finančne koristi. LETOS SPREJETIH V ZVEZO KOMUNISTOV 73 novih članov V občiasko organizacijo zveze komunistov je bilo letos doslej sprejetih že 73 novih članov, to pa je več kot lani vse leto. Pomlajevanje vrst zveze komunistov gre prav gotovo v veliki meri pripisati povečani aktivnosti organizacij ZK po pismu predsednika ZKJ tovariša Tita. Ne kaže pa spregledati tudi dejstva, da so samo organizacije ZK v vzgojno izobraževalnih enotah (v osnovnih in srednjih šolah, dijaških domovih in vzgojno varstvenih zavodih letos pomnožile svoje članstvo s skupno 55 novimi člani. To število je brez dvoma tudi rezultat sistematičnega dela občinskega aktiva prosvetnih delavcev - komunistov in njegovih organov - komisije za organizacij-sko-kadrovska vprašanja, saj je -med drugim - ta komisija letos pripravila že dva slavnostna sprejema novih članov v ZK v občinskem merilu. Zadnji, bil je 20. ajprila, je bil združen s slavnostno razširjeno konferenco organizacije ZK TSS in uvod v praznovanje Dneva OF -praznika naše občine. Na tej slavnostni konferenci je bilo sprejetih v zvezo komunistov 47 novih članov, od tega samo v organizacijo ZK TSS 27 članov. M. Ž. »Urbanistična inšpekcija je posredovala« V glasilu občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik „NAŠA KOMUNA" z dne 2. aprila 1973 in v ..DNEVNIKU" z dne 5. aprila 1973 sta izšla članka pod naslovom: ,.Odprto pismo predsedniku občine z zbora volivcev KS „Milan Česnik" in ..Urbanistična črna gradnja", v katerih je rečeno, da je Krajevna skupnost obvestila Upravo za inšpekcijske službe pri Skupščini mesta Ljubljane, da je Urbanistični inštitut SRS v vrtu hiše Jamova 18 brez zakonsko predpisanega dovoljenja zgradil večji montažni objekt in da Urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe ni krajevni skupnosti odgovorila, kako jc ukrepala proti tej nedovoljeni gradnji. Zato Uprava za inšpekcijske službe Ljubljana javno odgovarja, da je proti nedovoljeni gradnji ukrepala in sicer: 2. februarja 1973 je bila Urbanističnemu inštitutu izdana odločba o ustavitvi gradnje, 16. februarja 1973 je Uprava za inšpekcijske službe odstopila celotno zadevo Skupščini Ljubljana Vič-Rudnik, da v skladu z 2. odstavkom 41. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urbanističnem planiranju v posebnem postopku ugotovi, ali so podani pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja in da ustrezno ukrepa. V skladu s citiranim zakonskim predpisom je torej občinski organ pristojen, da izpelje postopek do končne faze in se naj Krajevna skupnost v tej zadevi obrne edino nanj. Uprava za inšpekcijske službe Z ZBORA MLADINE IN AKTIVISTOV 0F MESTA-HER0JA LJUBLJANE Prva lipa na »Aleji spominov in tovarištva« Na dan obletnice ustanovitve OF in občinskega praznika 27. aprila so se na vzpetini nad ilegalno tiskarno Podmornica ob devetih zjutraj zbrali na liniji nekdanje bodeče žice okoli Ljubljane mladinci in aktivisti OF v mestnem merilu, organizacija zborovanja pa je bila v rokah mladinske konference ZM naše občine. Mladincem in aktivistom so se pridružili predstavniki republiških, mestnih, občinskih in krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Zbrane je najprej nagovoril predsednik občinske konference ZMS Ljubljana Vič-Rudnik Stojan Go-mezelj, nato pa je govoril član republiške konference SZDL in predsednik iniciativnega odbora medvojnih komunistov Franc Kimovec-Žiga. Tov. Kimovec je v svojem govoru najprej navedel na našo borbeno tradicijo, ko je delavstvo kot vodilni razred sprejelo odgovornost za nadaljnjo narodovo usodo. To razredno prizadevanje je tudi po vojni naš najpomembnejši družbenopolitični proces in narekuje določene konkretne akcije za nadaljnjo socializacijo in okrepitev naše samoupravne družbe. Alejo spominov in tovarištva je Franc Kimovec-Žiga označil kot živ spomenik o boju mesta - heroja v vojni in revoluciji. Ob tem je na trasi zasadil prvo simbolično drevce — slovensko lipo. S kraja zborovanja je mladinska pohodna enota udarne brigade „Lju-bo Šercer" krenila najprej na občinsko proslavo, nato pa na šestdnevni pohod po 150 km dolgi poti bojev in zmag od Ljubljane do Metlike. Na tem pohodu sta spremljala mladince člana občinskega odbora ZRVS tov. Franc Šifirer in Vesko Ljubas. K slavnostnemu tonu zborovanja so pripomogli še pevski zbor osnovne šole Vrhovci, harmonikarski orkester glasbene šole Vič in recita-torka Vesna Dvornik. Tito na čelu ZK Številnim predlogom širom po državi se je na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov pridružil tudi predlog tovariša Strajnarja, da se predsednik republike Josip Broz-Tito imenuje za dosmrtnega predsednika Zveze komunistov Jugoslavije. J. D. Franc Kimovec-Žiga, predsednik iniciativnega odbora medvojnih aktivistov OF Ljubljane je zasadil na Aleji spominov in tovarištva prvo simbolično drevesce. Letos veličastna proslava v Ključu Pogled na del udeležencev in častnih gostov na letošnjem občinskem prazniku na Barju Kdo ne pozna skoro legendarnega Ključa, gozdov v Dolomitih, ki leže mad vasmi Brezje, Podolnica, Za-klanec, Babna gora in Hruševo? Tu je preživljal Dolomitski odred svoje najtežje in hkrati slavne borbe, tu je bil nekaj časa celo štab glavnega štaba NOV Slovenije in prav Ključ je bil tisti, ki je združil prebivalce okoliških vasi, da so se tako množično uprli okupatorjem. Takrat je bila vasica Brezje, ki leži ob njegovih robovih, požgana do tal, ljudi pa so odvedli v velikem številu v internacijo, ker so sodelovali z našimi borci skoro do zadnjega vaščana. In vaščani Babne gore, zavetišča Dolomitskega odreda, kjer so imeli partizani celo svojo bolnico, zavedni Hruševci, ki so kot člani Vaške zaščite, skupno z nekaterimi vaščani drugih vasi, 7. maja 1942. pričakali Italijane v zasedi, ko so se vračali po bitki v Ključu, in jih potolkli do zadnjega. Ta dan je postal krajevni praznik in vsako leto ga proslavijo v spomin na to borbo, kjer so zmagah pre- prosti, slabo oboroženi borci deset-kr; krat močnejšega, z modernim orož- IZ DELA KONFERENCE ZA DRUŽBENO AKTIVNOST ŽENSK NOVO VODSTVO OBČINSKE ORGANIZACIJE ZM -NOV PROGRAM Proti diskriminaciji žena Komunisti o mladini jem opremljenega sovraga in ga uničili do tal. Letos so sprejeli gasilci skupno z vaščani Brezij prijetno dolžnost, da s pomočjo krajevnega urada Dobrova, Zveze borcev, Gasilske zveze Dobrova, Podsmreka in Brezij, enote civilne zaščite, tabornikov, lovske . družine, Rdečega križa in šolske mladine, pripravijo na dan krajevnega praznika, v nedeljo 6. maja veličastno proslavo bitke v Ključu in požiga vasi Brezje pred enaintrideset leti. Že na predvečer bodo v Ključu taborniki na zemljankah, kjer je imel Dolomitski odred svoj tabor. V gasilnem domu v Brezjah pa bodo imele vse družbenopolitične organizacije svečano skupno sejo, kjer bodo podelili spomenice udeležencem borbe v Žirovnikovem grabnu, ki so lani pomotoma izpadli v proslavi na Hruševu. S knjižnimi nagradami pa bodo počastili tudi družbenopohtične delavce, ki so se pri svojem delu posebno izkazali. Na dan proslave, šestega maja ob devetih, bo v Ključu zbor vseh udeležencev, kjer bo govornik orisal zgodovinski pomen bitke na Ključu in upornih, zavednih ljudi iz obrobnih vasi. Potem bo skupni odhod na svečano proslavo v Brezje. Ob enajstih bodo izvedb vajo civilne zaščite in gasilstva v bombnem napadu, nato pa bo šolska mladina Brezje bo pripravilo v vasi prf ^ sko srečanje starih borcev. ZaMJg Brezjani, vaščani, ki so bili do tal, a so vstali iz ruševin mocjl kot pred vojno, najtopleje »4,^ e, ki ste se takrat borili v Kjff vse, vse borce Dolomitskega j. člane Zveze borcev in družb®? ^ litičnih organizacij, da prisMIVa njihovemu iskrenemu vabuu. Jo It MINKA KRV» ^ Pri občinski konferenci SZDL deluje konferenca za družbeno aktivnost žensk, ki ji predseduje Pepca Oprešnik. Nedavno tega je konferenca izvedla vrsto posvetov o problematiki družbenega položaja žensk po delovnih organizacijah (Ilirija, Tobačna tovarna, Utensilia, Galanterija Podpeč. Zavod za pripravila kulturni program. Prostovoljno gasilsko društvo PRIZNANJE nizacijah (Ilirija, Tobačna tovarna, utensma, uaiamenja roupcc. avtomatizacijo) in po krajevnih skupnostih (Dobrova, Milan Cesnik, Ig, . . « v v*v j-v i.........ii_ _ o v-s 'i \/1 i 'i 1 i tuni na aviomaiizaciju; m ------ Lavrica, Vič). O zbranem gradivu so člani sekretariata razpravljali tudi na svoji seji 10. aprila, ko so obravnavali akcijski program. Posveti občinske konference za družbeno aktivnost žensk oz. obdelani material s teh posvetov nudi Aktivi 0F V teku so priprave za formiranje aktivov medvojnih aktivistov OF. Na bivšem rajonu Trnovo so ustanovili iniciativni odbor že konec lanskega leta, ta pa je postavil občinski odbor, ki ga vodi Tone Črnivec—Tomič, komandant narodne zaščite za Ljubljano. Iz tega aktiva je izšel tudi sedanji predsednik mestnega iniciativnega odbora Franc Kimovec-Žiga. Na območje naše občine sega ko-čevsko-ribniški aktiv in bo sodelovanje s tem aktivom še koordinirano. Cilj aktivov medvojnih aktivistov OF je medsebojno povezovanje in skrb za očuvanje tradicije NOB. —, Aktiv OF deluje v naši občini pri občinskem združenju ZZB NOV. SaS vpogled v najbolj perečo problematiko predvsem zaposlenega dela žensk. Najbolj problematično je povsod otroško varstvo. Zaradi de-1 tičita na tem družbenem področju se pojavljajo razne — ne vselej sprejemljive - drugačne oblike varstva. Nekatere sprejemljive oblike pa bo treba legalizirati in podpreti. Izrečeni so bili predlogi za podaljšanje porodniškega dopusta in za razširitev male šole na vse šolsko leto. Vsaka nova soseska bi morala dobiti vrtec, vzgoja v vrtcih bi morala biti brezplačna, materialne stroške pa bi pokrivali starS. Delovne organizacije bi se morale bolj posvetiti vprašanju otroškega varstva in zaščite žensk. Člani sekretariata so opozorili še na diskriminacijo do žensk v poklicih. ..Vprašamo se,“ je dejala tov. Oprešnikova na seji, „morda je prav zato gospodarstvo v takšnih težavah, ker je vse premalo žensk na raznih vodilnih in odgovornih mestih tako v upravi kot v gospodarstvu? !“ Na nedavni seji občinske konference Zveze komunistov je bila v ospredju točka o aktualnih vprašanjih delovanja občinske organizacije zveze mladine. Kot je znano, se je februarja vodstvo te organizacije kot tudi večina konference zamenjalo. Novi predsednik Stojan Gomezelj je v uvodnih besedah zato podrobno ocenil dosedanje delo te organizacije in označil naloge, ki stojijo odprte in katere bo potrebno izvajati dosledno in učinkovito. Kako močno prisotna je ta misel v njihovem programu in kako intenzivno so k delu že pristopili, dokazuje ustanovitev več komisij, npr. komisije za splošni ljudski odpor, za politični sistem in organiziranost itd. Ko smo že omenili program njihovega dela, naj še povemo, da program v veliki meri temelji na uresničevanju posameznih akcij, skratka, je zelo konkreten. Stremijo tudi po večji organiziranosti mladih v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, zato bo ena izmed njihovih nalog tudi ustanovitev mladinskih aktivov na tistih področjih, kjer je prisotno precej mladih, pa le-ti niso nikamor vklju- Letos Rečani v Ljubljano Akcijski program občinske konference za družbeno aktivnost žensk bo še naprej posvetil naštetim problemom vso svojo pozornost, razen tega bo evidentiral ženske za različne funkcije in imenovanja, še posebej pa se namerava posvetiti kmečki ženi in delavki — samo-upravljavki. 9. junija bo tradicialno srečanje pobratenih mest Reke in Ljubljane. Na tenysrečanju pričakujemo prek 80 delegacij iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev in samoupravnih interesnih skupnosti z Reke. Skupno bo blizu tisoč Rečanov na delovnem in prijateljskem, obisku v Ljubljani. čeni. Poživili bodo tudi delo svoje politične šole, v Zvezo komunistov bodo skušali sprejeti kar največ najboljših mladincev, soudeleženi bodo pri skupnih akcijah vse mladine, nekaj akcij kot npr. pohod v Metliko po partizanskih poteh in še druge, pa bodo za viško mladino organizirah sami. To je, kot smo omenili, le nekaj drobcev iz programa, katerega bo mladinska organizacija v občini lahko uresničila le ob podpori in pomoči vseh ostalih družbeno političnih organizacij. Kako važno in pomembno je pravilno usmerjati in vzgajati mladino, kakšno budnost in pomoč vseh ta vzgoja zahteva, to naj bi bila v nekaj besedah osnovna misel, ki je bila vseskozi prisotna v razpravi viških komunistov. Le ti so bili v razpravi tudi samokritični sami do sebe, saj so mladini včasih posvečali le premalo besed in dejanj, zato je neob-hodno, da mladino kot nosilca vseh bodočih družbenopohtičnih akcij usmerjajo k resničnim ciljem naše samoupravne družbe. Tako so poudarili, da je mladini potrebno zaupati, ji omogočiti razvijanje njihovih sposobnosti na njenih interesnih področjih, saj je prav v današnjem času opaziti vse več malomeščanskih teženj, vplivov raznih ideologij kot tudi potrošniške miselnosti. Zveza mladine mora danes zaigrati novo in širšo vlogo s svojim delovanjem na vseh področjih kot enakovreden nosilec družbenopolitičnih akcij, ne pa kot podmladek! Člani občinske konference so podprli program, ki so ga — mimogrede povedano — zelo dobro ocenili, in o njem sklenili poročati vsem osnovnim organizacijam ZK kot tudi drugim organizacijam. Zlato priznanje Tomiču Med 18 dobitniki letošnjih ziatih priznanj OF je tudi naš občan Čmivec-Tomič. i>tr Tov. Črnivec se je rodil 1914 v delavski družini. Sam se je izučil ^ j, sko-strojarske obrti. Je nosilec spomenice 1941, tega leta je P08 *,'iii partijski kandidat. L. 1942 je prevzel funkcijo rajonskega vojaškega rei v Trnovem in je postal član rajonskega komiteja. Kasneje je P<>sx te mandant Narodne zaščite za Ljubljano, bil pa je tudi komandant tie skega štaba za mobilizacijo. Po izdaji je najprej živel v ilegali, novembra jjj pa je odšel v partizane, kjer je bil na komandnih položajih VOS in oz. Iz delovnega koledarčka SZDL 4. aprila se je sestal izvršni odbor in je razpravljal o kmetijs^ problematiki v občini, o proračunu ObK SZDL in Naše kornim ter o pripravah na občinski praznik. Potnlil je listo kandidatov ** 6. srebrna priznanja OF. , |j 6. aprila je bil sestanek občinskih družbeno-političnih organj' H zacij o neposrednih pripravah in zlasti množični udeležbi na op činskem prazniku. 10. aprila razširjena seja sekretariata konference za družben0 ^ aktivnost žensk (o tem poročamo posebej). 19. aprila razširjena seja izvršnega odbora je obravnavala a8' tualne naloge socialistične zveze ter teze za novo organizirano* SZDL Slovenije. Se posebej pa kadrovsko politiko v organizacij • 23.4. razširjena seja koordinacijskega 'lw','ckJ F® ob ______________________Jinacijskega odbora za kadrovsl® ^ vprašanja s komisijo za volitve in imenovanja skupščine ob.?in^ on vpiasauja S KUIlUMjU M TUIIIVV, ui uuvius vauja Na njej so razpravljali o evidentiranih možnih kandidatih sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Ljubljani in potrdili o možnih kandidatov. Istega dne se je sestala sekcija za kmetijstvo v razširjenem * stavu z namenom urediti stanje na področju sodelovanja kraj6' ijj, nih in občinskih dejavnikov z Ljubljanskimi mlekarnami. . St* 27. 4. slavnostna seja skupščine občine in družbeno-političi'"1 organizacij na občinskem prazniku. Srebrna priznanja Osvobodilne fronte posameznikom in organizacijama iz naše občine Praznovanje ustanovitve OF je povezano s podeljevanjem srebrnih priznanj OF občanom, ki že več let uspešno delajo na posameznih družbenih področjih in vplivajo na aktivnost mladine, na ojeno idejno politično rast in naravnanost ter uveljavljanje v samoupravljanju. Ta priznanja pa prejemajo tudi organizacije, katerih uspehi temeljijo na aktivnosti številnih prostovoljnih delavcev. Letošnjo podelitveno svečanost so pripravile občinske in mestna konferenca SZDL Ljubljane 25. aprila v klubu poslancev za 89 nagrajencev posameznikov in 10 organizacij iz ljubljanskih občin. Krajevne organizacije SZDL in druge družbenopolitične organizacije so v naši občini evidentirale 52 možnih kandidatov za letošnje prejemnike priznanj. Volilna komisija in izvršni odbor občinske konference SZDL pa sta po pravilniku in dogovoru z mestno žirijo za podeljevanje priznanj izbrala naslednje tovarišice in tovariše ter organizacije, ki so bili potrjeni kot prejemniki letošnjih priznanj še na seji izvršnega odbora MK SZDL Ljubljane: čas aktiven v mladinskih in drugih organizacijah in v zvezi komunistov, zadnja leta pa je kot predsednik krajevne skupnosti veliko doprinesel k napredku Lavrice (obnova električnega omrežja, vodovod itd.). Predlagatelj: Vse družbeno-politične organizacije Lavrica. GOLC Franc, Vrzdenec 75, roj. 1929, klepar, zaposlen v „Iskri“ v Horjulu, je kot predsednik krajevne skupnosti in odbornik občinske skupščine uspe šil o deloval pri komunalni ureditvi Horjula in okoliških vasi (gradnja šole, ceste, telefona), sodeloval je zlasti pri zbiranju finančnih sredstev in samoprispevku. Predlagatelj: Organizacija SZDL Sentjošt-Butanjeva. VIRANT Anton, Dvorska vas, 24, roj. 1926, kmetovalec in vsaf^ leta uspešen družbeni delavec, v krajevno kulturno društvo je z rez*^ dramskih del vključeval mladino, zelo je delaven v zdravstvenem zavjhj, kmetov, kot pobudnik in ustanovitelj gradbenega odbora za uspel ob minimalni dotaciji organizirati delo do skoraj zaključene fe*6' Predlagatelj: Razširjena seja krajevnega odbora SZDL Vel. Lašče- LENARČIČ Anica, Mencingerjeva 49, roj. 1907, upokojena strokovna učiteljica, je že pred vojno delovala v naprednih organizacijah na Bloški PIRMAN Jože, Četež 6, pri Turjaku, roj. 1928, kmetovalec, ^ la v družbenih organizacijah in je odbornik občinske skupščine, r si prizadeva za napredek kmetijstva na območju Turjaka. Predlagatelj: Vse družbenopolitične organizacije Turjak. planoti, bila je znana partizanska učiteljica, tudi po osvoboditvi je še delo- številnimi nalogami. V Ljubljani SOJER Jože, Notranje Gorice 91, Vrhnika, je začel z delom kot dober organizator roj. 1932, mizarski mojster rganizator v mladinski org^jžjf Dr. BENEDIK - KMET Majda, Trg MDB 5, roj. 1918, docent na pediatrični kliniki, je še kot študentka medicine delala v partizanski bolnišnici in divizijski kirurški ekipi, sedaj pa kot zdravnik in pedagog še posebno skrbi za boljšo organizacijo preventivnega otroškega zdravstva in za izboljšanje pogojev na področju skrbi za zdravi naraščaj. Pri tem se povezuje s sorodnimi službami v Jugoslaviji in tudi v inozemstvu. Je tudi poslanka v social-no-zdravstvenem zboru republiške skupščine. Predlagatelj: Sekcija za partizansko zdravstvo pri Slovenskem zdravniškem društvu. vala v teh krajih v vseh organizacijah in s zadnjih 10 let največ prispeva na socialno zdravstvenem področju v krajevni skupnosti. Predlagatelj: Krajevna organizacija SZDL in ZZB Kolezija. LOVREČIČ Branko, Gerbičeva 36, roj. 1895, upokojenec, je še po prvi svetovni vojni sodeloval v ruski revoluciji, sodeloval je tudi v ČF, po osvoboditvi pa v OF in v SZDL v Rožni dolini, zadnjih 10 let pa tudi kot tajnik krajevne organizacije ZZB v Koleziji. Pri svojem delu je vesten in vzor vsem drugim. Predlagatelj: Krajevni organizaciji SZDL in ZZB Kolezija. MENARD Vilko, Jamova 64, roj. 1898, upokojeni pedagoški svetnik, je nosilec Partizanske spomenice 1941. Bilje pomemben pedagoški delavec in še danes rad dela z najmlajšimi po šolah, kjer jim izredno prizadevno posreduje zgodovino NOB, sodeluje zlasti v organizaciji ZZB in se uveljavlja s pisanjem kronike viškega področja oz. Dolomitskega odreda. Predlagatelj: Odbor konference SZDL „Malči Belič" je v delovnih brigadah, veliko zaslug ima pri izgradnji domače s!j9yS skakalnice in pridobivanju mladine za zimski šport. Je predsednik j i; aizari&l sveta v svoji delovni organizaciji in v vodstvu občinske organ ^ komunistov na Vrhniki, je pa tudi odličen predsednik organizacij® Notr. Goricah. Vse sprejete dolžnosti opravlja zelo požrtvovalno in k odgovornosti. ^ Predlagatelj: Organizacija SZDL Notranje Gorice-Plešivica in or® ZZB Notranje Gorice. a ^ 3, upokojen^; j, STANOVNIK Anton, Vnanje Gorice 17. roj. 1908 sredstev in drugega premoženja, ki je v upravi krajevne skupnosti. Predlagatelj: Skupna seja odborov ZZB in SZDL. ŽAGAR Anton, Sela 15 NOVAK Jože, Dobrova 114, roj. 1933, strokovni učitelj v šolskih delavnicah tehniških šol, je že 10 let na Dobrovi pomemben družbeno-pohtični delavec, posebno pa je zaslužen v kulturno-umetniškem društvu, ki ga že dalj časa uspešno vodi. Predlagatelj: Krajevna organizacija SZDL Dobrova. PAVŠIČ Janez, Trnovska 29. roj. 1896, upokojenec, je bil že ob koncu prve svetovne vojne prostovoljec v boju za severno mejo, v bivši Jugoslaviji je pri Robu na Dolenjskem, roj. 1929, je bil dolga leta vesten in prizadeven tajnik organizacije ZZB Moh šolskem odboru in se zavzema za materialni, učni in vzgojni ti C/a/IaIiiŠA r»ri nmcr«s\/4pil v NOV. Ves čas po vojni dosleden na vseh področjih družbeno-političnega in družbenega življenja. Predlagatelj: Krajevni organizaciji SZDL in ZZB NOV Rožna dolina. 1943. leta sodeloval v OF, poleti 1943 pa je stopil v N vestno in požrtvovalno deluje v vseh družbeno-političnih organizacijah na Turjaku. Predlagatelj: Vse družbeno-politične organizacije Turjak. PFUNDNER Karel, Ig, rojen 1914, ravnatelj osnovne šole, je služboval na več šolah in bil povsod ugleden družbeno-politični delavec. S pretežno njegovo iniciativo so bile zgrajene 3 šole, tako tudi i.a Igu. Tuje ves čas uspešno GARBAS Jože, Lavrica 39, roj. 1930, uslužbenec uprave za notranje zadeve, je že novembra 1943, še mladoleten stopil v partizanske vrste, kjer je bil kurir. Po osvoboditvi je bil celo leto v delovnih brigadah, potem je bil ves vzgajal šolsko mladino v socialističnem duhu. Bil pa je tudi v vodstvih političnih organizacij, občinski odbornik in predsednik krajevne organizacije SZDL, ko je bila najbolj aktivna in uspešna. Predlagatelj: Krajevna organizacija SZDL Ig. uveljaviti načela množičnosti, solidarnosti, družbene aktivnosti > . čujejo v vsa družbena dogajanja. Zlasti jim je uspelo Pritc%iiel’,• srednjih in strokovnih šol. Njihova vsakoletna akcija zbiranja r® ^ ijj J * čil in obutve je zgled organiziranega dela in sodelovanja z nri*“'jjiFi v dejavniki ter vidna manifestacija tovariškega povezovanja in *j ,|oi'\-iJ11 skupnih ciljev občanov v krajevne skupnosti. S prostovoljnim n*' y 1 nim sodelovanjem v družbenih dogajanjih, točnim vpogledom j « stanje prebivalstva in organiziranim poseganjem v zmanjševani.^ t razlik si je osnovna organizacija RK pridobila ugled, spoštovanj® M vseh občanov in družbenopolitičnih organizacij. Predlagatelj: Predstavniki ZZB in SZDL Rožna dolina. fAMESTO UVODA V KMETIJSKO PROBLEMATIKO A ZEMLJO GRE! ^ormlranost kot prvi pogoj samoupravnih odnosov tudi na tem področju , Kmetijstvo kot gospodarska panoga posebnega družbenega pomena ima nalogo prehranjevati pre-halstvo. V strukturi življenjskih stroškov je prehrana zajeta z 38 %, s tendenco porasta in to v smeri otfošnje živilskih proizvodov. hehiana zadeva vsakogar in zato razumljiva skrb tako občanov kot “tne družbe, kaj se s kmetijstvom *aja- Ta občanova oziroma druž-"a s*u'3 variira, vendar, v zadnjem ™ smo priča povečani skrbi, saj !t„ i a dogajanjem, ki vodijo v ®ialno stanje oziroma stabiliza-■ Tudi drugi sistemi v svetu pod-jo m s protekcionistično agrarno em" ~ Preko sistemov regresov, •""J. kompenzacij, zajamčenih it u Ugotavljajo razvoj in napre-la «"e‘^‘va. Zato tesno sodelu-kmetijstvo in urbanizem, tako urbanizacija razvija na nepro-j a; j*1, površinah in se na tak 1 /u obbkuje zemljiška politika, ki . ^a.vse zainteresirane in ogranja uktivna kmetijska zemljišča, 'migremo po tej poti. endar naj,, jg preteklost pustila ; eaice, ki razburjajo duhove. .‘ma posebno nalogo prav na M ™cju kmetijstva, zemljiške poU-W k’obJckt°v, nasadov, gozdov ter zaposlenih v primarni pro-P ai,nJ| tcr predelavi in cenah kme-■J" Proizvodov, prisluhniti doga-r-jih poskusiti razčiščevati in Pnspcvati svoj delež k napred-iiki^ to nas ne presenečajo vpra-1 ^ i s»n,a zt50r'}l volivcev ali na dru-uJ^Jhltih v zadnjem času, kon-kfii Polhov Gradec, Dobrova, itd. “ la s kmetijstvom v naši " Uri C Na področju občine deluje sta* ^ ™etijskih organizacij, saj so _■ J' Lašče. Kmetijsko posestvo te »...(OZD Ljubljanskih mlekarn, i Kooperacija, ter KZ i. Kmetijsko posestvo na Igu je dokaj zaokrožena |jutl ^ H in Kooperacija, ter KZ 1 is Posluje po posebnem pro-vo ,a7.m na dogajanja na kmetijstvo . ijfj111 ne vpliva. Združena Vete-postaja ravno tako ne vpliva jj,. dogajanja. Ni naš namen po-Kž VamouPravne provice TOZD k0v- “Lino pospeševati pozitivne nie \ vzPostaviti tesno sodelo-1 d* tako skupaj oblikujemo do bo plačal? isi.(!rUsiia za internirance pri ob-1,0 kun? ZZB NOV je dala za masovnejši obisk šolske tu t e nokdanjem koncentracij-hs«.. .borišču podružnice Maut-K)?i.V Podljubelju. Šole so se na K lnaJPrej v velikem številu od-Kvarndar Pa 50 njihovi ravnatelji feni* ,°d odbora tudi pokritje S fek' ^er ZZB ni mogla zagoto-toe,ju SIedstev, so mnoge šole listn; svoje majske izlete drugam, peli11 tei>ji pa bodo obiskale Pod-wJte L Polhov Gradec, Ig in k0 r^oe. Ob tem se lahko upra-BojjjjPz^mo, ali so se ravnatelji SaS enoten političen barometer in gospodarski napredek. V zadnjem času smo priča dokaj ostrih kritik, ki se pojavljajo v javnosti od zborov volivcev do dnevnega tiska na račun poslovanja TOZD Kmetijstvo Ljubljanske mlekarne. Konkretno je to vprašanje usode sadovnjakov v Babni gori, vračanje zemlje oziroma premeščanje delovne sile ter izkoriščanje objektov oziroma farme v proizvodne namene ter prodaje objektov. Brez dvoma je kritika v veliki meri posledica neinformiranosti tistega dela javnosti, ki spemlja dvoma je kritika v veliki meri posledica neinformiranosti tistega dela javnosti, ki spremlja odločitve pogojujejo, zato temu primerne reakcije. Težko se je spuščati 'v objektivnost in neobjektivnost kritik oziroma odločitev, dejstvo je, da tako stanje meče slabo luč na vodstvo TOZD oziroma celega kombinata in ustvarja nerazpo-loženje. Tržno gospodarstvo zahteva, da mora tisti, ki razpolaga s kapitalom, ki je v našem primeru družbena last, zagotoviti določeno stopnjo aku-mulativnosti, zato izbira variante, ki to najhitreje omogočijo. Javnosti so take odločitve velikokrat nerazumljive. Zemlja je že od nekdaj kamen spotike, sporov in vroče krvi, zato ne smemo pozabiti na stalno čuječnost naših občanov, ki imajo uprte oči v zemljišča družbenih obratov, še posebej na zemljišča, ki so bila arondirana in spremljajo, kaj se z njimi dogaja. Občani še niso pozabili negativnih primerov arondacije, niti ne pozitivnih primerov, ko je na arondiranih površinah stekla družbena proizvodnja kot vzor naprednega kmetovanja s sodobno agrotehniko. Hkrati se moramo zavedati, da je še vedno nekaj latentnih sil, ki komaj čakajo, da se kaj pojavi, kar se lahko uporabi za kritiziranje kmetijske operative in celega našega družbenega sistema. Pri zemljiščih moramo dodati še to, da se ravno iztekajo 10-letne zakupne pogodbe in da se je že začel proces vračanja arondiranih zemljišč. Problem je v tem, da del kmetov ni več sposoben prevzeti zemlje oziroma na njej organizirati proizvodnjo. Vzroki so znani, vrnjena zemljišča so v slabem stanju, mladina je odšla s kmetij, ostali so ostareli, ki niti ne razpolagajo s primemo mehanizacijo niti niso zainteresirani, da zemljo sprejmejo nazaj. Novi zemljiški zakon predvideva zemljiške skupnosti, mnenja sem, da bi jo v našem primeru morali takoj aktivirati oziroma organizirati, če ne najdemo drugačne rešitve. V primeru Ljubljanskih mlekarn moram dodati, da se na novo aktivirajo objekti oziroma farma kot je to npr. Bistra, ki je do sedaj stala prazna, delno Verd, Jesenkovo, A. ARKO PIŠE IZ BEOGRADA Priložnost za odkrit pogovor _„Y , bi v Beogradu izvolili polovico sestava hišnih '•Ptavij ‘P Pa je tudi priložnost za obračun, koliko je bilo doslej v !rn -U s stant)vanjskimi zgradbami narejenega. Krajevne skup-•ZVoijjolJJo torej nalogo, da se v vseh zgradbah, ki so v družbeni lasti, * —t^v j ^ sveti, s v* najjJ0 Pa je vprašanje, ob katerem se bi radi pomudili. Hišni sveti J pt v Poštah vsejugoslovanska bolezen in ne le beograjska, kjer air Pio, odstotkih stanovanjskih zgradb hišni sveti sploh ne obsta- #e?grarti. aj,.Pred petnajstimi leti, so bili, zdaj pa se je vse izrodilo. V p ran^1 * roarsikje, tudi v Sloveniji in tudi v Ljubljani. n. .. . . _ jgradu so na dolgo razpravlja____ pravljanja in so se končno zedinili, da te*t tednih To J * OiBan' niaisutjc, iuoi v oiuvci: rf te ^aloii^h ac^aL SZDL v Beogradu so na dolgo razpravljali o vloj MJj £ treh®j!Veh organov samoupravljanja in so se končno zedinili, d_ n °bveZn . svete razrešiti tehničnih in operativnih poslov ter skrbi J^bia Ji,*' do snažilk. Sekcija za urbanizem in stanovanj: S^tavii, Sanja ter izvršni odbor mestne konference SŽ jsko komu-DL sta se ^hiost jnna S|tatišče, daje glavna naloga hišnih svetov družbena odgo-. TM,nJhna?rtovza delo stanovanjskih podjetij pri določanju dol-rtov za tekoče in investicijsko vzdrževanje. naj bi dal pomembne druž-arske do- 'n ?°stavUer>i položaj hišnih svetov naj bi dal pomemb: ‘n blok K na vPra5ajlja- Posebno v vehkih stanovanjskih zgrad-‘Zrah!.1*1 PravU°> da bi mogli denar za tekoče vzdrževanje veliko fS fo/di s,, v1 ( če bi z njim razpolagali hišni sveti sami iV! aa.J^ *° ključno vprašanje, okrog katerega je nastal razko- Nei?50 neka* ddtočitvami, sklepi in stahšči na eni strani ter ti)Ti| sai ?teri atcrih krajevnih skupnosti in hišnih svetov na drugi strani. ^ J1*' obJa: ?Prašujejo, ah lahko hišni sveti kot organi upravljanja t(*j J^oč« ,,iaJ°> ne da bi mogli neposredno odločati o porabi denarja 4' „>1 k^VeZir|eva"je zgradb sitL4v(iatija h ^ s*cuPnosti in hišnih svetov v mestu namreč meni, da taJrPe S2di rez groohie osnove ni, pa zato tudi težko sprejemajo j neka»mo<^°*ce mestnc skupščme. Spet drugi pa pravijo, daje iZ t>iar deilaria,criL krajevnih skupnosti in hišnih svetov po decentrali-l)l|i| 'Cvl8 PokV, “koče vzdrževanje nesprejemljiva, češ da je prejšnja rj 'Ka kot h ^ Lilo takšno trošenje denarja tako z gospodi!.1 Obiti "Tbibenega stahšča nerazumno. Po tem mnenju ne bi ijjjj vzdri0* ZgPd<**5 v mes,u °b takšni delitvi dovolj denarja za K' i!'? Za nrj'era',aj° 0 teh vprašanjih šele sprožiti javno razpn ii« Vdi o ,VlC0 novih članov hišnih svetov ugodna pnložn Hi ? kaJ več pove. Ta priložnost pa je A čenr0t ?mo oroenili, je nasploh število i te>--500, ki niso zajeti v rejništvo ali tovrstne domove. Številka, nad kaW velja zamisliti! JANJA DOMITR0' j i\U JUTRI BO PREPOZNO Zaželen otrok -odgovorno starševstvo Za >Zr im Bn To so misli slovenske resolucije o načrtovanju družine, ki » boli vodilo mladim rodovom oh načrtovanju notomstva. o. r' vse bolj vodilo mladim rodovom ob načrtovanju potomstva. U“:j(V ima pravico, da se rodi zaželen v družini in v družbi. Le to mu' ^ največja garancija, da bo družina in družba ustvarjala pogoje » lovit otrokov telesni in duševni razvoj. Mladina in starši spoznavajo, da mora imeti načrtovanje druJ^s posebno prednost v družbi, saj gre za novega člana družbe. J i vanje družine torej pomeni odgovornost staršev in družbe. Človek ^“ni se ne slej bi žarek ljubezni? Otrok potrebuje najprej ljubezen staršev, da hi srečnega človeka in družbi koristnega člana! rodi slučajno", to bi pomenilo neodgovorno dejanje in prti J 50 se vprašali, čigav je otrok, kdo si ga je želel, kdo mu bo dal >se lin/ni 1 Otrnlr nntrphiiiR nalnmi linhf‘/pn cfiiršfiv da hi *ni lahko razvjjal v: - - -fdŽ ^ voljno in odgovorno odločajo o rojstvu otrok, o številu in ^cslCy *lji Osnovna pravica in dolžnost človeka oz. staršev je, da se pi med rojstvi Iz te pravice sledi odgovornost do sebe, do soc pravice sledi odgovornost do sebe, do sociovcs* ^ partnerja, do družbe, zlasti pa do otroka. Otrok ne sme predstav^ le predmetnega dopolnila sružbe, temveč prispeva k družinski siecL GUIU viuvga iie/prniuui si nz. r/v, ivniv pii.spv vu n ni m- u r s iv* ^ družbenemu blagostanju. Starši morajo biti sposobni zadovoljiti 08' Q kove čustvene in materialne potrebe. Z delom in samoupravnimi P * vicami ter dolžnostmi naj bi ustvarjali tudi družbene pogoje za cel0’ Qa otrokov razvoj. (jv Da bi laže razumeli, kaj pomeni otroku, da sc rodi zaželen, P°$ ^ bimo svoje razmišljanje ob Cilkini pripovedi: ..Rodila sem ^ “r11! čajno. Ne vem, kdo je moj oče, svoje matere ^a se komaj spomini^ 5 povzročila materi mnogo težav. Takoj po rojstvu stari materi. Ko je stara mati onemogla, ostarela, so me dali te’ se je mene kmalu naveličala. Nekega dne je prišla pome moja ■ spominjam se, da mi je prinesla vrečko bonbonov. Nisem hoPU*: me prezirali, morda tudi zato, ker se nisem nikoli z njimi igt^ smejala. Nato je mati odšla na tuje, kasneje sem zvedela, d* MUGJtUa. 1NUIU JC lita 11 uusia na lujg, naniiGji' «/jJ poročila. Nikoli mi ni pisala, še poljubila me ni, ko sva se razšli. i so oddali v rejniško družino v daljno hribovsko vas. V šolo sem’/ hodila in upala sem, da mi bo nekoč lepše. Po končani šoli #ljj, ^ morala zaposliti v tovarni, čeprav sem si želela postati d a 1*1 >■ mfJj Sedaj delam, spoznavam svet in iščem sebe v njem. Med Ijc^j g počutim tujo, nikomur ne zaupam, saj me nihče ni nikoli J01 imel rad.. To je le ena izpoved izmed mnogih, vendar nam veliko pove. bi morali že mladi ljudje iskati znanja, da bi lahko uravnavali želje z željami bodočih zakoncev. Ze v družini vzgajamo o tre srečne starše, v šolah in v delovnih organizacijah pa organi*® oblikyizobraževanja mladih za življenje v družini. ^ N ■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a1 OBISK V SOSEDNI OBČINI Grosuplje postaja predmestje Ljubljafl Iz razgovora s predsednikom skupščine občine Grosuplje Janezom Lesjakom K Voj »a ‘bij k Janez Lesjak, predsednik Skupščine občine Grosuplje od februarja 1973, pred tem predsednik Občinskega sindikalnega sveta, še prej pa direktor tovarne „Motvoz in platno". diti, ker hočemo v največji možni meri obdržati kmečki značaj v®8'^ he - Tov. predsednik, občina Grosuplje se je v zadnjih letih izredno razvila. Ce se prav spominjamo podatkov, ki so bili objavljeni ob prvem popisu prebivalstva, je vas Grosuplje štela kakih 400 prebivalcev. Videti je, daje ta številka že krepko presežena. „Prav imate, dovolite le, da popravim vašo številko. Takoj po vojni je stanovalo v Grosupljem 350 ljudi, danes pa se je ta številka povzpela že precej čez 3000. Naše naselje - ali kako naj človek reče tako veliki vasi - je doživelo v zadnjih letih pravo ,.populacijsko eksplozijo". Izredno se je povečal pritisk na gradnjo individualnih hiš, pa tudi na blokovno gradnjo. Ta pa se je močno povečal tudi v naših ostalih vplivnih območjih: v Ivančni gorici, v Šmarju in Višnji gori. Zdaj smo se znašli v dokaj kočljivem položaju, ki ga skušamo po naši najboljši volji razrešiti. Dosedanja gradnja se je namreč razvila v veliki meri na zemljiščih, ki so bila občini razmeroma lahko dostopna. V zadnjem času pa se je problem zaostril, ker je enostavno zmanjkalo takih zemljišč. Naj vam povem, daje samo za grosupeljsko območje pri nas kakih 150 vlog za gradnjo, ki jim pa zaenkrat ne moremo ustreči. Se pa zelo trudimo, da bi taka zemljišča odkupili od kmetov ali pa, da bi uspeli dobiti vsaj kolikor toliko primerne zamenjave. Tako upamo, da bomo postopno uspeli odpraviti zastoj, ki vlada na področju izdajanja izdaj lokacijskih dovoljenj. Podoben položaj imamo v Ivančni gorici, vendar tam problem še ni „prekipel“." - Od kod pa prihajajo glavni naselitveni pritiski? - Ti prihajajo v glavnem iz okoliških vasi. Tam namreč ne pustimo gra- nečesa se bojimo: novogradnje na deželi bi nam ustvarile vrsto nov® ^ nalnih problemov. Hkrati z njimi pa želi pri nas graditi precej Ljubti®0^ H Pri tem je treba upoštevati, daje Grosuplje oddaljeno od Ljubljane % in da imamo z mestom zelo ugodne prometne zveze. Smo tako rek0^ <1$ mestje Ljubljane. Če že govorimo o prometni zvezi, potem ve*|^n *1 tudi, da smo dokaj motorizirana občina. Skupno imamo kakih ^ nih vozil, od tega samo osebnih 3000. Vse to je seveda eden izmed P bij da je Ljubljana bližja in pretok zaposlitvenih tokov enostavnejši. ^ ' ■ — Kako pa, tovariš predsednik, rešujete vrsto komunalnih pr0*’ sc pojavljajo v zvezi s tako bliskovito gradnjo? • m "V' - Kolikor je le mogoče, delamo načrtno. Tako smo v neki me’' l ^ pri ureditvi vodovoda. Prav pred kratkim pa smo naredili novo zaj0^ji ^ okrepilo obstoječi vodovod. Prav tako sc vztrajno borimo za uren* razsvetljave in za asfaltiranje ulic v novih naseljih. -“i1 ^ Mislimo, da je za neko naselje neprimerno, da postaja samo ^ usmerja tokove svojih prebivalcev v bližnje mesto. Ali predvideva*0’ lahko prebivalci vaše občine zaposlovali tudi kje bliže? , (,1 - Seveda smo se že zdavnaj srečali tudi s tem problemom. 9r°,|j, ^ imelo namreč vedno zelo majhno industrijo. Če tisto, kar smo f ^ l„u 7 Ani o« u ~ a .. _________::____I.* lahko tako imenujem. Zdaj se borimo, da razvijemo čim več n darskih organizacij v večja industrijska podjetja. Pri tem imamo. ./i prednost. Znani so namreč primeri zastarelih industrij, ki so tud1, A čas ponesla s seboj zastarelo obrtniško miselnost in zastarel stroj® 2 Vj vsega tega skoraj nimamo in startamo v industrijsko prihodnO!’ jfl atributi sodobnosti. Z moderno tehnologijo, s sodobno organi*80''^!’ v ne nazadnje z miselnostjo, ki je ne obremenjujejo nobeni stari *® |ii s ^ tem pa ne smem prezreti še izredno delavnega dolenjskega člov** jtr svoji zgodovini prestal že toliko trpkih izkušenj, da zna ceniti čuvati in gojiti. To med drugim dokazuje primer Novega mest*' ^ zaradi dolenjskega človeka zrasla povsem nova industrija. Ni ** .j,’'. ,bv( vek, ki so ga nadeli Novemu mestu, ko so mu porekli „mala Jap01’ ^. jr, s . Tako sc zdaj pri nas trudimo, da bi obnovili predvsem tisto, k®’ ^ s : "V C:; K temu pa pristopamo na razne načine. „Motvoz in platno" skuff biti tovarno predvsem z lastnimi sredstvi. Stolarna v Dobrem s j integracijsko vlaganje. S svojimi lastnimi sredstvi so sc moder®, mizarska podjetja. „Sinoles“ v Šentvidu pa se pripravlja na isk®®^ fr kreditov tako pri občini kot pri banki oziroma išče še drug* ^ \/ L-/'vrsrai FllTM rolzrvrtvt ril L'in rtmsl vilfl3 ** ranja. V končni fazi rekonstrukcije tega podjetja je predvidena bo dosegala približno 2 milijardi starih dinarjev. ^čistimo bregove Ljubljanice! v najem listu smo se že večkrat zavzemali za odprtje nove turi-pene vodne poti - za Ljubljanico. Ko pa smo letos s čolnom prepo-prali vso pot od Vrhnike do Ljubljane, smo ugotovili, da je pred |sako nadaljnjo akcijo potrebno urediti in očistiti njene bregove. Stvar je namreč v tem, da so nedeljski turisti, pa tudi reka sama z ‘Plakami - bregove tako onesnažili, da je videti vožnja po reki tako ‘°t po industrijskem kanalu. Res je tudi, da visoke vode od časa do P®3 umazanij o odplavijo, vendar je grmovje še vedno polno ostankov d* ličnih vreč, kartonskih škatel, starih žimnic in v grmovju še sto-i sl »o drugih nerabnih predmetov. Skratka - Ljubljanica je postala tuf ‘10aka. Pri tem pa niti ne omenjamo odplak vrhniške Usnjame, ki že I« *eta z nevidnimi - zato pa tembolj strupenimi snovmi zastrup- ^ Uredništvo Naše komune predlaga, da bi en športni dan žrtvovale finske osnovne in srednje šole, ki stoje v bližini Ljubljanice, Pi Pravilo očiščevalno akcijo in tako vsaj približno in vidno uredile n ntftlje reke. K akciji vabimo tudi vrhniške šole. Ne le, da bi bila taka is i .oja nadvse koristna, služila bi tudi plodnemu medobčinskemu so-^iovanju. N. K. oi'----- ten Mično za gasilce gasilci si lahko zapišejo za lanskoletno delo oceno odlično. Let-skn i nca P° sektorjih je pokazala, da je občiaska gasilska zveza celo erat' et° ze*° usPe^no delovala. Kaže poudariti, da niso delovali le ]^nih*0odr* |^cn-'u Pozarov’ tcmvc^ da je organizacija sodelovala na jj^sdi te razvejane dejavnosti je gasilska organizacija številčno zelo ‘.»j šteje okoli 7500 članov, od tega pa je četrtina aktivnih, torej L- Jenih vsak trenutek priskočiti na pomoč. Gasilci pa niso zado-iHer'S ■ v^om članic in pionirjev, ki jih je v teh vrstah premalo v »izjavi z ostalimi strukturami. Zaradi povečanja števila članov so lani . tud> več novih društev in sicer v vaseh Kot-Staje, Vrh nad i „ čiorjco, Skrloviea in Turjak. Tako je sedaj v občini 50 prostovolj-SJSuskih društev, dve industrijski društvi in dve trojki. Ta društva, če S*J [j] ,a Pozabavamo s statistiko, posedujejo 47 domov, 38 gasilskih I Gasil • rnotornc brizgalne in prek 19.000 metrov različnih cevi. U J bi»i so. v.lanskem letu precej naredili tudi na področju strokovnega 0 ji evanja in so zato organizirali več dobro obiskanih tečajev. Izpit za im,, . je opravilo 210 članov, za gasilca 70, okoli 200 aktivnih j jo J13 le dobilo višje čine. «ft4 3 gasilci so se tudi akti ;»'bnihV?načili *cot lcto najrazličnejših vaj, proslav, tekmovanj in poji vscb teh prireditvah so se gasilci odlično odrezali, ^..'akazali veliko znanja in prizadevnosti. Ob vsej aktivnosti 3i1 Inim I?Zumlj!va številna odlikovanja in značke, ki so jih pod Vso t •m' ■ 0 dejavnost pa je opravljala gasilska zveza os1; ^ h saj so prejeli lani le 560 tisočakov dotacije . dk b°ljšc, saj je njihov proračun le za tisočaka večji, vendar so si $ C^ilci kljub temu zastavili obširen program dela, ki ga bodo prav vij) ‘Udi uspešno izvedli - kot vedno doslej, lal M. DIM1TRIC so se tudi aktivno udeleževali svojih vaj. Gasilci so lansko so tudi jih podelili za- z zelo skromnimi v celoti. Tudi letos pfsilcj v Brezjah fcbko društvo v Brezjah pri Dobrovi je edina organizacija, ki v vasi dela in se zanima za vaške probleme. Aktivna bilanca zadnjih let 'ofrelo slini jdspešna. Praktično so vsi vaščani Brezij gasilci ali njih podporni ji io'raa vj>si smo po njihovi zaslugi dobili lep, nov dom z veliko dvo-tvfPilin Ptbeditve in trgovino, letos pa so z vaškim samoprispevkom ilno. kij^jza tU<** Za S^dski podmladek. V kut«) zn --, gasilnem domu so organizirali ati Uzk°tto*ce °d sedmih do štirinajstih Tet. Predavajo domači gasilci o tel* iam^^ano, o preventivnih ukrepih proti požarom in naravnim ne-č* Wi lciaj 0biskuje okoli dvajset otrok in to trikrat tedensko. ies«iiinLisa ostala, starejša mladina je vključena v gasilsko društvo in z btivno sodeluje. als ir* S fefLAC/OA VEČNE POT/ i-^VER/LO i:iOOO flP 1=3 **-STARA večna pot ^POVA VEČNA POT Ih*"') > ^^yAR,ANTB ZA NPAOSO /ZPAVNANO' ez (ivo Regulacija in asfaltiranje Večne poti Večna pot postaja v merilu občinske, predvsem pa mestne cestne mreže vedno bolj važna prometna komunikacija. Zaradi vedno večjega prometa v centru mesta, se je del tranzitnega prometa, v glavnem pa lokalni promet med Šiško in Vičem, že preselil na Večno pot. Z nadaljnjim razvojem živalskega vrta. Biotehniške fakultete, predlaganega novega botaničnega vrta, rekreacijskega centra ,.Mostec , oboga-tenjem gozdnih površin spodnjega Rožnika, z novimi nasadi, urejanjem sprehajalnih poti ter z gradnjo novih parkov ter nasadov, urejanjem potokov in poti preko zelenih travnikov zadaj za Rožnikom vse od Viča do Šiške, bomo morali v kratkem asfaltirati Večno pot, ki bo v bodoče prometna hrbtenica vsega opisanega dogajanja. Tudi če jo bomo kasneje za promet zaprli, ko bo že zgrajena posebna obvoznica med Šiško in Vičem, je pravilno, da se to pot uredi in asfaltira. namreč cca 1,5 km Večne poti. Načrti za gradnjo so že pripravljeni. Obdelan je prvi odsek od vile Rožnik do konca živalskega vrta. Istočasno so obdelani tudi parkirni prostori za avtomobile in avtobuse, ki jih je treba takoj mediti. Sedanje stanje vzdolž vrta je res obupno, tako glede urejenosti, še bolj pa glede prometa, ki se po Večni poti rapidno veča. Velika pomanjkljivost je tudi v tem, da Večna pot naravnost prereže spodnji del živalskega vrta, ko ostanejo parkirni prostori na drugi strani novega vozišča. Zato sem že ponovno predlagal, da je treba parkirne prostore priključiti neposredno na živalski vrt ter Večno pot, vzdolž živalskega vrta potrebam primemo preložiti po enem ali drugem osnutku, kakor kaže priročna skica. Nikakor se ne strinjam z obstoječim predlogom, ko niti najmanj ne izravnamo nepreglednega ovinka sedanje Večne poti tik pred glavnim vhodom v vrt. Naravni pogoji in terenske razmere, predvsem pa varnostni oziri zahtevajo izravnavo in preložitev poti vsaj v kratkem odseku vzdolž vhoda v vrt. Sedaj predvideno vsoto, ki je namenjena za parkirne prostore, naj se nameni za takojšnjo izravnavo poti, vse površine stare poti pa bi smiselno preuredili za parkirne prostore. Takšna izvedba bo najboljša tako za tranzitni promet po novi Večni poti, kakor za potrebe živalskega vrata, ki bo imel parkirne prostore ob samem vhodu brez nevarnega prečkanja poti. Sedaj veljavna urbanistična dokumentacija predvideva preko Glinščice most za neposredno povezavo Viča preko Jamnikarjeve ulice -Cesta XI. - na Večno pot. Zato smatram, da je pravilno, če se sedanja Večna pot vzdolž Biotehniške fakultete preloži h Glinščici, v traso opuščene pionirske železnice, vse do konca ribnika v živalskem vrtu. Staro pot bi porabili za pešpot in za parkirne prostore. Rešitev je tehnično in prometno varnostno boljša, uredi pa še prometne potrebe stanovanjskega dela Viča. Večno pot je možno položiti v krajšem ali daljšem odseku vzdolž živalskega vrta, najmanj kar je pa treba izvršiti, je izravnava nepreglednega ovinka, ki ga moramo odstraniti ne glede na stroške. CIRIL STANIČ Voj „v°TOa pa je v svojem razvoju naredil obrat IMF iz Ljubljane največji (ij i,,^6 namreč za livarno v Ivančni Gorici, ki naj bi po predvidevanjih v *o vi'!* Postala ena najsodobnejših livarn v Jugoslaviji. Celotna investicija, )d j Zer>a v ta obrat, bo znašala 2 milijardi in pol starih dinarjev. c0sPot*arskih organizacij, kolikor jih je v naši občini, pa je seveda VVojv |?'0^no gradbeno podjetje Grosuplje, ki zaposluje približno 1700 'blj^: Ustvarja 23 milijard SD dinarjev prometa. Večina zaposlenih dela v JljU(ji m na številnih gradbiščih po Sloveniji, v Grosupljem pa samo kakih !e> ki T’111 '~asu Pa pripravljamo na območju naše občine izgradnjo to- •a M DO r ............. - -. - J ^ rius ° Prisvajala električno ročno orodje. Investitorji tega objekta, ki 311*9 ba lotovo -animiv, so angleška firma Black/Decker, Tehnoimpeks in ‘tf N^žito1 so v ^dz'' *co PHPrav,iaj° teren, vmes pa teko še razgovori ’H tu,|' kislim, da bodo vse formalnosti kmalu zaključene in potem bo •S*- Ulgradnja. trif **' ST razv°j naših industrijskih objektov še ni zaključen. V prihod-’ ^Ijan. 'norala pri nas graditi tista podjetja, ki se bodo morala izseliti iz Ali' Se ne bojite, da boste „uvozili“ tudi umazano industrijo in bo so jih nekateri že ^ i' t ji Jerala Uslrii°> ^i bo prihajala k nam, bomo gotovo selekcionirali ali pa 6 v eti take čistilne in filtrske naprave, da zdravje ljudi - tako ne bo ogroženo. Hkrati je pa res, da sodobna ji ' 2a°gec tega čudovitega ozračja in sonca pri vas? V % vemo in poznamo bridke izkušnje, ki J sNaia^'"^- ki bo Nih imetl ,ake či! “llNcija kot okoliških _______________________________ ___________________ j/ a"sPrijaz noi“e^ ~ prinaša s seboj nekaj umazanije in s tem se je 2?esty 7^St,*a- Ljubljane doživljajo zanimiv turistični razcvet. Vsaj kar se ti- bolj U*3*iane> kl leže v naši občini tiče, smo opazili, da se meščani V v Zatckaj° v kotičke, ki niso oddaljenejši od 30 kilometrov. Stvar V h na ,em’ t*3 80 sc ljudje naveličali krvavih cest in dolgih kolon in se ceste. Tudi vi ste idealno rekreacijsko predmestje Ljubljane. V, V 3ltc na to? j** V Pa tu /^2 smo imeli 23.600 nočitev. Od tega ll.OOO domačih, V novo*'' '^tno teh smo imeli v motelu Turist, ki je ustvaril pri nas i# . Piani*-,15080!6 za turizem. Seveda pa ne smem prezreti Polževega in še V s -[ 'j' kapacitet. yb,yb0rska jama v vaših turističnih prizadevanjih kaj pomeni? " 3jfilcaCjj letno do 9000 ljudi. Predlanskim smo investirali v njeno % b»nsf \>jei ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■( jonov SD od kmetov, v raznih oblikah pa damo kmetom nazaj kar 120 milijonov S-din. To pa je tudi zelo širokogrudna pomoč našim kmetovalcem, zlasti tistim, ki so socialno šibkejši. - In še vprašanje: Kje vidite stične točlče za sodelovanje med našima dvema občinama? - Teh možnosti med obema občinama je po mojem mnenju kar precej. Naj jih naštejem nekaj: Verjetno bi morali skupno razmišljati, kako bi najustrezneje uredili območje, ki obsega meje med Taborsko jamo, Škocjanom in Turjakom. Mislim, da je na tem predelu precejšen turistični pritisk. Tako mi kot vi beležite precej prošenj za izgradnjo vikendov, in kar je še huje, opažamo že tudi kar precej črnih vikendov, ki že kaze tamkajšnjo prelepo pokrajino. Posebej bomo morali skupaj paziti, da ohranimo avtohtonost vasi na tem področju. Skratka, misliti bomo morali, da za to območje ustvarimo enoten turistični program. Glede vodovoda za Dobrepoljsko dolino smo dosegli že pred časom dogovor med obema občinama. Zal se nam prav v zvezi s tem zapleta z Velikolaščani, ki hočejo ob tem 26 km dolgem vodovodu še svojega, vendar menimo, da se bomo sporazumeli. Sodelujemo pa tudi pri izgradnji stare ceste Skofljica-Grosuplje. Do junija bodo verjetno asfaltirani zadnji kilometri. Prav tako pa menimo, da se bomo morali sestati za skupno mizo z vami glede pokopališča v Šmarjah. Stvar je v tem, da je to pokopališče postalo premajhno, vsi starejši Skoflji-čani pa bi bili radi pokopani na šmarskem pokopališču. Za najnujnejše primere bomo mi sicer povečali pokopališče, vendar to ni trajna rešitev. Najbolj razumno bi bilo ukiniti obe pokopališči in postaviti novo, ki bi lahko zadoščalo za potrebe vseh. - Najlepša hvala! p. L. *®Cii •'‘'m'-' uv y\juv ijuui. t i v u 11 nmii i cuiivi uivcMiiaii v iijcnu C* trnju.0 ^ milijonov S-din. Preuredili smo celotno omrežje v jami, lstOrm:»tor I .i;________a :---------- s ^ ne?a v Sloveniji - 300 žarnic gori v njej a rihator in daljnovod. Tako je danes naša jama zagotovo naj- po lepoti pa, kot vemo, Ne’ 'U1_ki turizem že kaj razvija? ,1 - Za Pos,0jnsko- H' k i na živinorejo. Tu in pa od mleka , 'vj h ''7' uunooeK. rn nas ne poznamo nobenih posebnih ukrepov 'i<*' mJtijs,va> vendar pa poznavalcu kmetijske problematike nekaj ^Mck, da od kmetijskih davkov prejemamo približno 40 mili- Organizacija Rdečega križa je v naši občini med najuspešnejšimi in tudi najbolj množičnimi. Uspelo ji je zagotoviti stalen pritok mladega članstva. Naš posnetek prikazuje skupino mladih pripadnikov te humanitarne organizacije. Foto F. Modic. OD 6. DO 13. MAJA Teden Rdečega križa Letošnji teden Rdečega križa, ki se je začel včeraj, različne prireditve, zbiralne akcije in podobno pa se bodo nadaljevale skozi ves mesec, bo tekel pod geslom „Clovek in njegovo okolje — prva skrb RK.“ Enako kot že vrsto let doslej se bodo v tem tednu oziroma mesecu zvrstile akcije pridobivanja podpornih članov RKS, zbiranja prostovoljnih prispevkov na bencinskih črpalkah, na mejnih prehodih, prodaja vrednostnih listkov (po 0,50 in 1 din) ter seveda, na vse poštne pošiljke bo v tem tednu treba nalepiti doplačilno znamko RKS (0,20 din) ter k vozovnici kupiti tudi doplačilno vozovnico RKS (0,20 din). Na vseh prireditvah, proslavah in akademijah pa bo poudarek na prizadevanju za izboljšanje higienskih pogojev povsod, kjer človek živi in dela. M. Ž. Barje napreduje z udarniškimi akcijami Letošnji občinski praznik smo praznovali na Barju. O zgodovini tega okoliša, ki gravitira na 100 let staro šolo na Barju, smo že pisali, pa predstavimo Barje še z vsemi problemi, kijih ima. O današnjem položaju na Barju smo se razgovarjali z odbornikom te volilne enote, ki je bila včasih teren, ker krajevne skupnosti samo Barje nima. Po prebivalcih jih je namreč premalo, po razsežnosti pa je ta okoliš zelo velik. Naš sogovornik je odbornik te enote v občinski skupščini in v svetu krajevne skupnosti JERNEJ STERLE. „Kot povsod, je tudi pri nas ogromno težav. Po koncu vojne smo na tem območju veliko delali udarniško. Tedaj so prihajali tudi iz Ljubljane v okviru sindikatov udarniški odredi V tistem obdobju smo zgradili tudi zadružni dom. Kasneje pa je začel ta dom propadati. Lastniki, bolje povedano upravljavci, so se menjavali, in sedaj je končno postal upravljavec doma stanovanjsko podjetje DOM, ki je vložilo v zadružni dom že precejšnja sredstva. Za občinski praznik je dobil tudi novo fasado. Z dejavnostjo pa je tako, kot v vseh obrobnih krajih, ki imajo blizu veliko mesto. Dejavnost niha od generacije do generacije. Raste in zamira in spet raste. Sedanja mlada generacija je zajamčila, da bo dvorana spet služila svojemu namenu, saj je škoda, da stoji pripravljena in prazna, ko obenem njeno vzdrževanje veliko stane. Škoda pa bi bilo, da bi propadla, saj je bilo vloženih vanjo tisoče in tisoče ur prostovoljnega dela in je kraju sploh potrebna. Tudi sedaj imamo udarniško akcijo, ki pa je krajevnega značaja. Delamo ob naši sto let stari šoli. Gradimo objekt poleg šole, saj je bil stari smrtno nevaren. Povsod so režale nekaj metrov dolge in več centimetrov široke razpoke in smo vsi le čakali, kdaj se bo zgodila nesreča. Zato smo stavbo podrli in začeli zidati novo. Doslej smo opravili že okoli 700 ur prostovoljnega dela. V tem novem pomožnem objektu bomo uredili jedilnico, kuhinjo in še nekaj dodatnih prostorov, ki jih potrebuje vsaka šola. Kaj se pravzaprav spreminja na barju? Bili so celi simpoziji o barju, a Barje ostaja barje. Stanje ostaja isto, včasih celo zaostaja. Krma, ki jo edino lahko tu pridobimo, ne pomeni rešitve. Sedaj se zelo zavzemamo za to, da bi uvrstili območje Barja v hribovska območja, saj je ta zemlja, čeprav ravninska, barjanska. Tu uspeva le kisla krma, ki je še konji ne jedo. S prekvalifikacijo bi omogočili ljudem na tej zemlji malce boljše življenje. Poseben problem na Barju pa so vodovodi. Pred 10 leti smo zgradili vodovod do Lip. To je bil večen problem. Vodovod je veljal tedaj nekaj starih milijonov, danes pa je vreden krepko več, za prebivalce pa je sploh neprecenljive vrednosti. Pred tremi leti smo zgradili del ceste v Črno vas v dolžini 700 metrov, za kar nam je dala denar občinska skupščina iz proračuna. To je bil velik uspeh za naše območje, ki do tedaj ni še nič dobilo iz takih fondov. Lani pa smo zbrali s samoprispevkom v kraju 4,7 starih milijonov in s pomočjo občine zgradili še preostalih 1700 metrov asfalta do Črne vasi. Se vedno pa bo ostalo vprašanje prevoza prebivalcev Lip do Črne vasi. Cesta je grozna in avtobusna podjetja nočejo dati avtobusov za tako progo. Tako morajo prebivalci pešačiti šest kilometrov do avtobusa. To bi bil že skrajni čas, da uredimo, saj dokler ne bo asfalta, ne bo avtobusa. V tem času smo zgradili tudi vodovod v Haupt-mancc in ob štradonih v Črni vasi. Ker je tu le malo hiš, je to izredno draga investicija Ko so gradili ta vodovod, so uporabili kot prvi alkaten cevi, zaradi česar so morali graditi na lastno odgovornost, ker še niso bile preizkušene. Izkazale so se odlično za barjanska tla in jih sedaj že povsod uporabljajo, ker dovoljujejo določene premike zemlje. Odprto pa ostaja še vedno vprašanje kanalizacije. Po generalnem urbanističnem planu Ljubljane je precejšnje območje zazidljivo, vendar ostaja vprašanje kanalizacije. Treba bi bilo namreč urediti prečrpovalne naprave, kar pa je izredno drago. Težak problem za to območje predstavljajo tudi poplave. V Lipah je poplavno območje, kjer je lani poplavljalo trikrat. Jeseni tako ni ostalo od pridelka nič. Trenutno ni videti neke rešitve, razen v zelo dragih investicijah. Obstaja namreč projekt preboja pod Golovcem, kjer naj bi voda odtekala, vendar je tudi ta rešitev vprašljiva, kajti ko voda pri-dre ... Sicer pa imamo Še druge težave, ne le komunalne. Problem predstavlja trgovina, ki se ne razvija, ampak stagnira. Prebivalci se pritožujejo nad osebjem v trgovini. V gostilni smo končno uspeli narediti red, tako da ni več stalnih pretepov, kot so bili prej. Do zime imamo še veliko načrtov. Dokončati moramo objekt poleg šole, urediti v šoli centralno kurjavo, pripraviti proslavo stoletnice šole s podelitvijo plaket zaslužnim občanom in poimenovanje osnovne šole po dr. Antonu Meliku. Pri teh akcijah pa sem malo razočaran nad odzivom nekaterih ljudi, ki so obljubljali veliko, sedaj pa je od tega le malo ostalo." Delo na Barju pa kljub vsem težavam uspešno teče. Za to ima nedvomno velike zasluge naš sogovornik Jernej Sterle, saj ie pravzaprav on gonilo vse dejavnosti, ki sc odvija v tem sto let starem šolskem okolišu in znamenitem partizanskem centru v času NOB. M. DIMI PRIČ CVETJE IN! ČESTITKE JUBILANTU ALBINU VVEINGERLU Jubilej med horjulskimi ljubitelji petja Svoj 5 (Metni jubilej je praznoval prof. Albin VVeingerl na podeželskem odru v Horjulu. Za ženski, moški in mešani zbor tega kraja je sam skomponiral in priredil vrsto skladb, ki so jih zbori ob tej priliki izvajali pod njegovim vodstvom. Spored je bil pester in za mlade zbore zahteven. Zborovodja je dokazal, da je moč doseči, če je tu volja po premagovanju težav na obeh straneh. Spoznanje, da je traba študirati vsako skladbo tako rekoč od tona do tona, od akorda do akorda, od fraze do fraze, počasi in vztrajno, danes, jutri, velikokrat, je zajelo domala vsakega pevca in pevko. In ko že zazveni pesem in se glasovi prepletajo v blagem sozvočju ali neprijetni disonanci, še vedno najde mojstrova roka zvočne vrzeli, Id jih je treba popraviti ali iz gladiti. Neskončna je vrsta odtenkov in zakonitosti, ki jih muhav tonski svet neusmiljeno zahteva od izvajalcev, da se mu tedaj pusti odkriti v vsej svoji popolnosti in lepoti. In horjulski pevci so navdušili poslušalce in goste s svojim izvajanjem, jubilantu pa so se zahvalili za njegov trud pevci, krajevna organizacija, osnovna šola Horjul, predstavniki občinske, mestne in republiške zveze kultumo-prosvetnih organizacij ter zborovodja mladin- skega pevskega zbora „Vesna“ iz Zagorja. Bilo je obilo cvetja in hvaležnosti. Jubilant prof. Albin Weingerl deluje na zborovskem področju viške občine že šest let. Začel je s podpeškim vokalnim oktetom, učil nekaj časa pevski zbor v Škofljici, ustanovil tri pevske zbore v Horjulu in v zadnjem času tudi mešani pevski zbor v Šentjoštu. Prav tako poučuje mladinski pevski zbor osnovne šole v Horjulu, da si bo tako sam vzgojil naraščaj, ki se bo pozneje vključil med odrasle pevce. Prof. Weingerl je po rodu iz Prlekije in je že v zgodnji mladosti vzljubil glasbo. Študiju klavirja in violine pa se je moral odpovedati zaradi vojnih razmer. Med vojno ga srečamo v Gorenjskem odredu, v Prešernovi brigadi in v bolnišnici Franja, kjer je vodil invalidski pevski zbor. Po osvoboditvi se je vpisal na Akademijo za glasbo in končal dva oddelka: za kompozicijo in zgodo-vinsko-folklomi oddelek. Bil je ravnatelj glasbene šole v Trbovljah, kjer je vodil šolski orkester in prirejal z učenci javne nastope, izvajal z njimi glasbeno-odrska dela, baletne večere, vodil je dekliški in mladinski pevski zbor in simfonični orkester. Pozneje je bil ravnatelj glasbene šole Ob izredno uspelem koncertu vseh treh pevskih zborov iz Hoijula prejema zaslužni glasbeni pedagog prof. Albin VVeingeri številne čestitke in obilo cvetja. Čestitkam se pridružujemo tudi sodelavci Naše komune. v Kamniku in jo je reorganiziral v zavod za estetsko vzgojo. Prof. Weingerl tudi komponira, pripravlja priročnike za solfcgio in druge ilustrativne učne pripomočke za vzbujanje ritmičnega čuta in melodije za naše najmlajše. Weingerlov skladateljski opus obsega 70 daljših in krajših skladb pretežno za mladino. Takole je podpisani ob zaključku koncerta čestital jubilantu za 50. obletnico: ..Neprestano išči v svoji ustvarjalni vnemi pot do sočloveka, s preprostimi in tudi novimi kompozicijskimi sredstvi oblikuj tonsko jedro in ga posreduj v umetniški obliki poslušalcu, da bo v njem ves življenjski utrip zapel, spodbujal in krepil. Od srca do srca. Tu v Horjulu, v Šentjoštu in povsod po naši prelestno lepi slovenski zemlji boš našel hvaležne pevce in poslušalce. V preprosti besedi in tonu jim povej resnice, ki jih bodo sprejeli in razumeli. Ne rokodelstvo, ampak umetnost je povedati velike resnice na peprost, razumljiv način." In horjulski pevci z zborovodjjem vred so to priporočilo že potrdiU. CVETKO BUDKOV1Č TUDI DIJAKI iMAJO RADI LJUDSKO UMETNOST Folklora na gimnaziji Na viški gimnaziji že drugo šolsko leto obstaja folklorna skupina. Iz lanskih skromnih začetkov se je letos razvila štiriindvajsetčlanska skupina s svojim lastnim gjasbenim ansamblom. Skupino prizadevno vodi dijakinja tretjega letnika Mira Omrzel. Skupina je lani prvič nastopila na reviji folklornih skupin ljubljanskih šol Kjer je požela veliko priznanje. To je tudi vzrok, da se je število članov povečalo. Dijaki marljivo vadijo enkrat ali dvakrat tedensko na šolskem hodniku. Svoje znanje pa nam pokažejo na šolskih proslavah. Nastopali so tudi na občinski proslavi. Problem skupine so vsekakor obleke oziroma noše, ki si jih sposojajo pri folklorni skupini Emona. Skupina si mora tako izbirati program glede na noše, ki jim bodo na voljo. Skoda je tudi, da ansambel sestavljajo dijaki četrtih letnikov, ki pa bodo letos zapustili šolo. Mislili so že na ustanovitev samostojne folklorne skupine. Vendar pa ima ravnateljstvo šole zelo veliko razumevanje za skupino in ji nudi prostor tudi potem, ko bi zapustili šolo. Sredi aprila je bila skupina na gostovanju v Novem mestu, kjer so navdušili dijake tamkajšnje gimnazije s celovečernim programom. Čez-nekaj dni so ta program ponovili na naši gimnaziji. Prikaz sedemmesečnega dela je bilo vsekakor presenečenje za vsakega ljubitelja te zvrsti ljudske umetnosti. Skupina nam je predstavila štiri narodopisna področja: Prekmurje, Štajersko, Belo krajino in Banat. Vsako področje je predstavljala vokalna izvedba ene izmed narodnih pesmi tistega področja, inštrumentalna izvedba druge narodne pesmi •in plesi določene pokrajine. Poleg zelo dobrih mladih glasbenikov ima skupina tudi odlične pevce in plesalce, ki jim ne manjka smisla in volje do dela. V maju bo folklorna skupina zastopala našo šolo na reviji v Velenju. Kot nagrado za marljivo delo je šola plačala skupini enodnevni izlet v Benetke. Skupina si želi nastopati tudi drugje, da bi svoje znanje pokazala tudi drugim ljubiteljem folklore. MINKA SKUBIC Kulturne vesti Konec maja smo in skoraj se bodo zaprla vrata kulturnih dvoran. Z gledališko dejavnostjo smo za-ključfli ob priliki zaključka revije gledaliških skupin v dvorani na Dobravi, kjer seje zbralo čez 150 igralcev amateijev, na odru pa se namje predstavila dramska skupina iz St. Jošta s komedijo Dušana Roksan-diča „Poroka“. Delo je bilo izvedeno na dokajšnji amaterski višini — po mnenju strokovne komisije. Večer „ob srečanju gledaliških skupin" je bil prisrčen in vesel ob glasbi domačih fantov iz Dobrave, ob petju in plesu ter razgovoru o kulturnem delovanju v naši občini. Resnično lep zaključek naše XII. revije gledaliških skupin. V letošnjem letu so dala društva na oder 19 premier dramskih del, imela 19 gostovanj na odrih v občini in 17 gostovanj na odrih izven občine. Zadnje dramsko delo pa pripravlja društvo Trnovo z ..Vdovo Rošlin-ko,‘. Ponovno gostovanje na Kozjanskem je društvu Trnovo organizirala avtorska agencija Slovenije. 16. in 17. maja bomo v Festivalni dvorani poslušali 19 mladinskih in otroških pevskih zborov s točno 1.031 pevci iz mestnega in (večina) okoliškega predela naše občine. Zapeli nam bodo 57 umetnih in narodnih pesmi. S skupno pesmijo „Blizu naš je dan“ iz preko 1.000 mladih grl bodo zaključili proslavljanje „Dneva mladosti". Vabimo vse starše in ljubitelje petja na gornjo prireditev, za kar vam bodo naši mladi pevci zelo hvaležni in poplačan jim bo ves trud, ki so p preko vsega leta vložili zbori in njihovi zborovodje. Kulturno umetniško društvo v Polhovem Gradcu je pripravilo 5. maja kulturni večer, na katerem so sodelovali s svojimi deli domačini literati in likovnik. V nedeljo 6. maja zvečer pa je društvo kot reprizo uprizorilo ameriško komedijo ..Cvetje hvaležno odklanjamo". Mestna zveza kulturno prosvetnih organizacij Ljubljana pa organizira v Polhovem Gradcu tudi razstavo knjig. To so zelo spodbudne prireditve za Polhov Gradec, posebno še, ker je kulturno društvo po večletnem premoru letos ponovno za- avel0, ZA1C BREDA Razen glave nimaš nič... Obisk pri pisateljici Minki Krvina Minka Krvina je bila učenka osnovne šole Vič. Njena učiteljica Marja Koricky ji je neprestano dajala več nalog kot drugim učencem. In težjih ... Rumenokljuni pevec, ki prične drobiti svoja očetovska pričakovanja v moj ju j-anji spanec, zbuja točno kot ura. Ob tričetrt na pet zjutraj! Ko se izpoje, začno s koncertom tudi sinice, ščinkavd, vrabci, penice in taščice. Ni da bi se človek jezil. Dokler bodo ptice prepevale v pokončnih drevesih med našimi domovi, se bo še dalo dihati, presneto. Tudi v naši murgclski soseski. Avtobus proti Vizdencu me je ljubeznivo izložil prav (ired hišo Brezje 43 v Horjulski dolini. Meglice zaspanosti, ki so ovijale jutro, je raztrgal lajež grdega, črnega psa. Hlastal je po varnosti in trgal idilo. Minka Krvina ga ima očitno namesto hišnega zvonca in namesto ključavnice. Vsa sveža in nasmejana kot da je že visok dan, me je opogumila, da nisem pobegnila pred lajajočo grozo. Sedli sva v kuhinjo k prijazno pogrnjeni mizi in pričeli pogovor o knjigi MINKA KRVINA, NA STRANSKEM TIRU, ki jo je izdal lani Kmečki glas in je bila napisana prav tule, na tej ploskvi. Dolina ni nikoli imela železnice. Zapičila sem se v besedo „tir“ v naslovu. Minka se je skrivnostno nasmehnila: Življenje ima le eno pravo progo, vse druge so stranske. jMi lahko pravočasno začutiti, da si zašel in sc vrniti na pravi tir. Kdaj ste prišli do tega spoznanja? V 44 letih, kar sta dve mladosti in pri meni tudi dve teži, se mi posmehne. Globoko v očeh pa te resnost. Njena mladost ni poznala najhujšega. Oče, pljučni bolnik, je občasno kopal jarke in grobove. Po volitvah je izgubil še to zaposlitev ... Pred vojno so bili vsi reveži komunisti, razume Minka Krvina. Mati, perica cerkvenega perila (led na Gradaščici je treba najprej razbiti ...) je dala močno življenje štirim deklicam in trem fantom. Sedem otrok v štali bokalške graščine. Tudi to smo morali zapustiti, ko so graščino odkupile nune. Komunisti pač niso primerni za samostanske hlapce. Nismo poznali posteljnine in robcev, se zagati Minki, ko zre nazaj v temo mladosti. Toda v tej temi je bil zanjo postavljen svetilnik - Minkina učiteljica Marija Koricky. Z vso odgovornostjo pravega vzgojitelja je od drobne Minke neusmiljeno zahtevala več in bolje od drugih. Razen glave nimaš nič. Ob tem jo je tudi oblačila, pogosto nahranila in skrbela, da je bistra deklica imela s čim in kam pisati. Revež pred vojno je bil res revež. Ko je umrl dobravski posebnež Robinzon, je nekaj dni ležal ob poti. Ni bilo denarja za pogreb. Otroci iz naše družine smo ga peljali na vozičku v jamo, ki mu jo je izkopal naš oče. Minkine oči temne od ponižujoče bolečine. Potem ji pogled zasije: danes ni nikomur nič hudega. Vsi smo pri kruhu. Hišo smo povečali. Moji štirje otroci dobro žive. Najbolje seveda postržek petletni Boris. Franci, Nataša in Branko so že preskrbljeni. Najstarejši mi je pridelal že dve vnučki. Kaj pa mož? Ta je moj najboljši prijatelj. Našla sva se v ljubezni do otrok in do zemlje. Dragocenost zemlje mi je predal moj oče, med vojno, ko nas ni imel s čim nahraniti: po kolenih bi jo obdeloval iz hvaležnosti in spoštovanja Tako Minka Krvina, mati, kmetica, gospodinja in pisateljica. V svoji prvi knjigi NA STRANSKEM TIRU se tenju zaporedju pomembnosti ni odrekla. V kratkih stavkih (vsak je zaključena slika) riše ljudi v dolini. Zlasti so jasni ženski liki. Ponosna kmetica Brenčinka, njena snaha pomeščanjenka Mira in vaška revna lepotica. Prva je na stranskem tiru, ko odda kmetijo sinu edincu, spestovančku, ki kar ne more odrasti ženskim krilom, kjer išče nikoli potešeno ugodje. Trmasti, občutljivi ženi Miri ni kos, ker je ta bolj izobražena od njega, ker je zašla prav z zakonom na stranski tir, kjer trpeče doživlja preobrazbo do spoznanja o napakah, a se prav ob tem zlomi. Preveč je hotela od življenja. Tretja pa živi naravno živo ljubezen in materinstvo. Vsi mislijo, da je zašla, pa se edina pravilno utiri. Druga knjiga, ki je nadaljevanje te, je že napisana. Minko zapletem v razmišljanje o položaju ženske danes. Razburi se: Odrinjene smo. Obsojene na čakanja moške miloščine. Dokler bodo vodstvena delovna mesta zasedali predvsem moški, toliko časa za nas ne bo bolje. Obljub smo site. Pri koreninah bi nam morali pomagati trgati tradicijo. Zdaj smo preobremenjene. Kaj ni vzrok tudi v nas, da si ne znamo vzeti, kar je že sprejeto, vrtam v Minko. Preobremenjene smo z lastnimi problemi. Moški se ponašajo v družinah in na delovnih mestih kot naši komandanti. Pri tem pa pozabljajo, da se ohlajamo do njih. Vse več je mrzlih žensk. Se več jih bo. Vse bolj cenimo človeško dostojanstvo in se mu nočemo več odrekati. Marsikateri zakon zato razpade. Marsikateri moški se tega že zaveda. Tiste družine so že srečne. Moja spada mednje. Hvaležna sem možu. Minkine oči so tople od sreče. Ob tem pa njen delavnik kliče in zahteva urejenost, če naj najde miren čas tudi za pisanje. Sredi najbolj jasne misli jo pokliče najmlajši k igri, odrasli samoumevno pričakujejo in imajo pospravljen dom, dobro hrano, vestnega gospodarja, prisrčno gostiteljico ... Njen dan je kot črni lajajoči pes pred hišo, njena želja po pisanju je pesem svobodne ptice. Minka Krvina še vedno misli na izročilo svoje učiteljice -razen glave nimaš nič ... JOŽA ZAGORC bil Franci Končan. r MINKA KRVINA Sva mar izdala svojo zemljo? Nekaj nedopovedljivega me sili, da Vam napišem o tem, kako** življenje spreminja, kako dobra in hkrati kruta zna biti naša Ijuj^ slovenska zemlja, če se prepustiš njenemu toku in njim, ki vodij0 njene račune. Zadnjih petnajst let je bilo najhujše obdobje moževega in tnojeff življenja, ko naju je boj z zemljo in dajatvami spravil ob tla in naj1 ^ hkrati dvignil na raven človeka, ki ljubi kmečko delo in se mu nn#1 po sili razmer odpovedati. Ta leta je bila moja edina uteha in zabava, da sem v poznih ve^ vn*!* k tih, ko je moja družina že davnaj spala, pisala v droben šolski dne najbridkejše trenutke kmečkega življenja - petnajst težkih let - J' je za kmečko gospodinjo čudna navada. Slučajno sem te dni sp°' pregledovala orumenele liste in prepisala nekaj odlomkov. Morda f C ne boste objavili, ker je v njih preveč bridke resnice. Leta 1952. je moj mož po starših podedoval nekaj zemlje, hribovske omice in nekaj gozda. Bila sva brez stanovanja, brez or00 ja, brez živine in denarja. Le dva otroka, stara štiri in eno leto, m01^ dobre volje do dela in kasneje skromna sobica v bližini naših polj- 15. januarja 1954. Na smrt sem utrujena in zgarana od dela, ki traja od štirih zjutri ni do smeha; saj ne morem družini privoščiti najskromnejšega, pripada človeku. Mož potrpi vse, meni pa so opešali živci. Najtežj°f takrat, ko me otroci prosijo kruha, a jim razen mleka in krompirj311 moram ničesar dati. Mojim otročkom je kruh nekaj nedosegljiv0^'^ božanskega. Kruh, kruh: in to na kmetih, kjer zemlja rodi vsako 1°* - za druge, moji otroci pa skoro nc poznajo tega kmečkega bla?° slova. Pravkar mi je poštar spet prinesel položnico. Davek - spe t dav«11 Prekleti, ki mojim otrokom ne dovoli, da bi se najedli _ črn«? kruha. Spet trinajst tisočakov, dohodnine pa niti sto tisoč ni. H«01 niči morava spet odplačati obrok za raztrgano bajtico, ki je že ri1* naj zapadel v plačilo. Kupila sva jo: staro, razjedeno bajtico, stop« desetletno starko, z okni, z žeblji zabitimi. Gnila tla, podrta P°j kamra brez stropa in okna in ščurki, sveta nebesa, koliko ščufl0' Toda najina je, ta bajtica, najina in naših otrok. Včasih me je bil sam smeh, sedaj pa le žalost in bolečina, sovrag in nestrpnost. Strese me jeza, ko se otroci tako brezskrbno igrajo-moža, ker vse potrpi, kot vol v jarmu in me ne more razumet1’ ubogega starega vojaškega konja) ki jc po dolgoletni vpregi pri'^ ^ ^ širim vozom pristal v našem hlevu. Celo kravo sovražim, ker brca-molzem in prašiče, ki lačni cvilijo v svinjakih. Vem, da je vsega kriv čas in pomanjkanje, moja podzavestna „ nost do krivice, ki se dogaja. Mož od prvega dne v borbi, njer ^ otroci po letih garanja brez kruha ... 28. marec. 1957. K “m 'Tl Zadnji obrok za hišo sva odplačala. Medtem smo dokupili še c . novega zemljana. In kravo, kravico, našo Muro. Ta zlata živalca-^ dolga nama je odplačala. Prvo leto tele, drugič dvojčka. In mleka, koliko ga je! Dovolj za družino in tudi prašiči so ga del« . Reksm njeno prvo tele, poldrugo leto star bikec. Ccz petsto * * rvi4r»htttl' -ir cva r%/-vwoKil'i ~ Z&U K natchtal: denar sva porabila takoj. Spet par prašičkov, za hišo^0^ plačilo, gozdno takso in zaostali davek. Se isti dan, ko sva nova položnica. Davek, davek ... Luč bova morala napeljati v hišo. Bova že kako pregazila-.^i otroci. Deklič nima nobene oblekice. Oblačim ji sinkove hladni) so mu premajhne. Sin kaže kolcnca in malemu krpe na ritki n« “.ji več šiva. Nimam nobene rjuhe, mož ima pri srajci, Id jc v resnih ^ bluza z moškim ovratnikom, cel samo ovratnik. Zlomila sem si odšla sem s konjem v mesto po mavec in še isti dan prcdrgnila lT1 ... — . .... .. -jjOIv z motiko. Potem mi je mož ovil usnje na ranjeno zapestje. Ne f ^ več, čeprav sva otopela od garanja, ljudje pa sc iz naju nottti* Jeseni sta otroka sama okopavala repo, midva pa sva vlačila hl«*^’ 10. marec 1960. Človek je pač tak, ko mu gre na bolje, pozablja na vse- ''.p dnevniku nisem imela ničesar povedati. Ko ne bi danes slučajn0 tela na te zapiske, bi ljudje mislili, da smo pomrli od vsega hudeP^ji smo le krivico delali naši ljubi zemljici, ker smo od nje preveč: midva sva iz nje hotela preživljati otroke in davk. so več, kot nam jc dala. Oddala sva jo v najem. Sedaj čaka, zaplcV^jf in zanemarjena, brez haska, prihodnjega gospodarja, ki bo sp«1')0f« zal brazdo v njena pozabljena nedra. Takrat nama jc izpila vseo5p°' in mož jc moral na delo v tovarno. Davki so usahnili in najino t darstvo, z muko pridobljeno, je opustelo . ---r----------j-—~ ... j Najini otroci pa so zrasli krepki kot javor v našem gozdu, je podaril mož ob najini poroki in še vedno stoji. V krvi jitn jc ljubezen do zemlje, zdrava, čvrsta kmečka kri. Saj nama boš odpustila, zeipljica naša, da sva tc oddala *adf'j^j( —J------ T “•■‘*“** *•«•’*•* jt« ik- v/vava*.*- , nekaj časa? Vsa si zanemarjena, zapuščena. Toda njini O*roclnoj°l % morda boljši gospodarji in tc bodo prekopavali, božali in Midva nisva več zmogla. Iz tebe sva iztrgala dom, napeljala el«10 vodo: za otroke in naju jc vedno zmanjkalo. >, Vem, čakaš novega gospodarja, spočita in odpuščajoča ^ darlc čutim globoko v sebi krivdo, da sva te izdala, ko si Pr začenjala roditi. 'k K, \ % Jfesto dodeli društvu staro dragomersko jahalnico z vežbališčem ^eta 1935 zgradi društvo ograjo in letno telovadišče. Ob ji. etku druge svetovne vojne že stoji telovadni dom v prikazanem vgu. tt r i: 0(j i S nta ^41 do 1945 uporabljajo dom okupatorji najprej J >H D aJ° Pa Nemci za avto popravljalnico. Po osvoboditvi zast ^kahr>e Trif>lav fifm> kasneje Filmservis. Ti zgradijo v te jr filmske ateljeje, na letnem telovadišču pa še novo vr °bjektov za delavnice, pisarne itd. U,l icp fa, ). 1,^0, ‘au st rij a prejme kot osnovna sredstva del letnega tel /p 2 °bjekti, v lastnino. Društvu ostane samo objekt, , (ijj pr^ finska industrija vselila 12 družin. Filmservis v lik\ 1 s^oje^^etlU "lk0 svojo površino za skladišča. Igo je . X* tfe/T harake še eno družino. Družine in Igo zahtevajo .etnega telovadišča. Delo na zunanjih površinah je oh minttnum. Priloga 4: Predhodno odobrena urbanistična dokumentacija je predvidevala za sodoben razvoj društva eca 29.000 kvadratnih metrov. Sedaj ima društvo le 8.000 kvadratnih metrov za dom in igrišča. Priloga 5: Sedaj odobrena urbanistična dokumentacija za Trnovo je še dodatno obrezala stare posestne meje telovanišča ob treh straneh. Po tem posegu je vsak nadaljnji razvoj društva nemogoč, ker je že vse uporabljeno in zasedeno z igrišči in domom. Kljub javnim ugovorom se pripombe in predlogi uprave društva niso upoštevali Priloga 6: Preris doma in okolice iz sedaj odobrenega zazidalnega načrta za Trnovo. Utesnitev doma in igrišč z novimi objekti in novo Svabi-čevo in Borsetovo ulico je za razvoj društva usodna. Ukinjena je naravna zveza od doma preko Opekarske ceste po Borsetovi ulici ter vrisana nova ob stari konjušnici. Po športnih igriščih MALI NOGOMET Na tekmovanju osnovnih šol občine Vič-Rudnik v malem nogometu je nastopilo pet ekip: Bičevje, Škofljica, Trnovo, Vič in Ig, medtem ko se ekipa osnovne šole Oskar Kovačič iz nepojasnjenih razlogov tekmovanja ni udeležila. Po tekmovalnem sistemu vsak z vsakim sta se v zaključni del uvrstili moštvi Bičevja in Viča. Slednji so bili mnogo boljši in zasluženo visoko zmagali z rezultatom 5:2 in tako zasedli prvo, Bičevje drugo, Trnovo pa tretje mesto. ROKOMET Rokometaši Mokerca, člani ljubljanske rokometne cone, so po uspešnem startu v spomladanskem prvenstvu (zmagi proti Savi 20:12 in Dupljemu 12:3), nato doživeli dva poraza zapored (s Šeširjem 13:20 in doma s Kamnikom 12:17) in tako dokončno izgubili vse upe za osvojitev prvega mesta. Sedaj ima prvo-plasirani Kamnik že 9 točk prednosti, igralci Mokerca pa so zaradi slabše razlike v golih (s Šeširjem) zdrsnili celo na tretjo mesto. V naslednjem kolu igra Mokerc v gosteh z Olimpijo, potem pa doma z Novim mestom. Tudi za igralke Skofljice je start v spomladanskem delu prvenstva v ljubljanski rokometni ligi neuspešen. V prvih dveh kolih so rokometašice Škofljice doživele dva visoka poraza - najprej doma s Šeširjem (14:23), potem pa še v Kamniku proti istoimenski ekipi (10:32). Na prvenstveni tablici Škofljica zavzema 7. mesto (10 ekip) s 7 osvojenimi točkami. V naslednjem kolu igra Škofljica doma z Radečami, nato zopet na domačem igrišču z B skupino Olimpije, nakar gostuje v Polju, kjer se bo pomerila z igralkami Borca (B). KOŠARKA Začela se je nova košarkarska sezona v republiškem merilu. Odigrana so bila že prva kola. Košarkarji Trnovega, ki že tretjič zapored nastopajo v I. A republiški ligi, so star-tali zelo uspešno. V Ajdovščini so premagali novinca v ligi - moštvo Fructala z rezultatom 77:71 (41:39). Največ košev za zmagovalce sta dosegla zelo perspektivna mladinca Matičetov (23) in Koren (22). BALINANJE V boj za prve spomladanske točke so startah tudi balinarji. Moštvo Trnovega, ki tekmuje v republiški ligi (A skupina), je v prvih treh kolih doseglo polovičen uspeh. Vsa srečanja (z Litostrojem, Svobodo in Rožno dolino), so se končala neodločeno - 1:1. NIKO ŠOŠTARIČ Priloga 7: Razvojni program doma in igrišč z novimi prizidki za rokomet in košarko, kopališče, balinišče, strelišče, kegljišče itd. ter povečanje zunanjih igrišč in športnih površin za minimalne potrebe društva po novih nalogah od strani družbe. Osnutek jasno kaže, da je možno brez večjih posegov zadovoljiti potrebe društva, kakor tudi vse neposredne okolice. Nakazane so tudi nove zveze z Opekarsko cesto, nova varstvena ustanova ter smiselno odmaknjena Borsetova in Švabičeva ulica. Rušenje objektov na igriščih in preselitev 13 družin bi tudi moral rešiti zazidalni načrt. Društvo samo pa tega ne bo moglo nikoli rešiti. Uprava društva PARTIZAN TRNOVO NOGOMET V II. zvezni nogometni ligi je bilo odigrano že 25. kolo. Nogometašem Mercatorja ne gre najbolje. Po uspehu v Segesti v 21. kolu (zmaga s 3:2), je bilo pričakovati uspešno nadaljevanje. Vendar pa so že v naslednjem srečanju na domačem igrišču proti moštvu Šibenika razo-čarali svoje številne privržence. Presenetljivo so izgubili z 1:0, poraženi pa so bili tudi teden dni pozneje na Reki (0:2), proti istoimenski ekipi. Cisto v drugačni luči pa so se Ljubljančani pokazali v tekmi s Splitom, saj so posebno v prvem delu tekme prikazali odličen nogomet. V nadaljevanju srečanja so sicer popustili, kljub temu pa so zabeležili visoko zmago 4:2. Nov neuspeh so Vičani doživeli v Zagrebu, kjer so proti nogometašem Trešnjevke visoko (1:4) izgubili. Mercator trenutno zavzema na prvenstveni tablici 12. mesto z 22 točkami. V mesecu maju bo Mercator odigral naslednja srečanja: doma z Mariborom, Rudarjem (Trbovlje) in Kozaro, gostoval pa bo v Karlovcu, Pulju in Murski Soboti. Pred dobrim mesecem dni se je začel spomladanski del nogometnega prvenstva v ljubljanski nogometni podzvezi. Nogometaši Krima v uvodnih srečanjih niso bili kdove kako uspešni. V prvem kolu so sicer premagali moštvo Rakeka (3:0), nato pa so izgubili dve srečami zapored, najprej z nogometaši Elana (1:3), nato pa še doma z igralci Cementa (1:3). „Krimovci“ so trenutno na prvenstveni lestvici na 8. mestu (12 ekip), z 12 točkami. - PARTIZAN TRNOVO - 'URBANISTIČNA DOKUMEN TAC/JA / PRIPOMBE JN RAZVOJNI PROGRAM PRILOGA'«7 " \AZ VOJN/ PROGRAMbRUS TVA ~ >/ PRJZIDK/-ZA PRBbP/SANA :rjta Športna /gr/sca jn VEČA N O P ZELENIH POVRŠIN REKREACIJO „ LNO-UOOOzz /ZA partizan trnovo, tjobkma VSAK PO SVOJIH SPOSOBNOSTIH IN VSAKOMUR PO NJEGOVIH POTREBAH Telesna kultura vsem ! Vse več dejavnikov vpliva na razvoj množičnosti in kvalitete v telesni vzgoji in športu. Tudi krog upravljavcev je vse širši. Prizadevamo si, da bi bil tako širok, da bi vsakdo lahko čimbolj neposredno sodeloval. Toda ali tudi iščemo nove možnosti in sredstva, da bi dvignili številčnost in kakovost? S problemom se ukvarjajo strokovnjaki in laiki že vrsto let, vendar so rešitve le posamične in kratkotrajne. Ponavadi s širokimi akcijami hitro zberemo in navdušimo mladino, ko pa izberemo najboljše, ostale zavržemo oziroma jim ne nudimo takih pogojev, da bi jih mogli zadržati. „Špici“ seveda nudimo dosti več, tudi denarni odnos ni redkost. Ljudje smo si različni, kar je vesela ugotovitev, da se hočemo še bolj razlikovati (posebno po ugodnostih), pa ni več tako razveseljivo. Zakaj v športu ne ravnamo po načelu: vsak po svojih sposobnostih in vsakomur po njegovih dejanskih potrebah, saj je ravno to področje človekovega udejstvovanja najprimernejše za tako ravnanje! Ni prav, da v športu nekaterim rešujemo eksistenčne probleme, čeprav je res, da materialni položaj bistveno prispeva k socialni sliki cele osebnosti. Pravilno bi bilo, da bi posvetili večjo skrb socialnim odnosom v športnih skupinah in preprečili ali omilili vplive, ki te skupine razbijajo. Športnik naj živi med ljudmi, ki svoje sposobnosti razvijajo s svojim delom, katerega kakovost in množina sta tudi resnično merilo. To pa je mogoče le ob enakopravnih začetnih pogojih, ki se spreminjajo in postajajo zahtevnejši za tistega, ki je boljši. Vendar pa mora ostati možnost, četudi neizkoriščena, za ostale. Za te možnosti danes ni denarja. Zakaj ga ni? Športniku ne bi smeli dajati denarja v žep, temveč bi morali uporabiti ta denar za izboljšanje neposrednih pogojev za trening in tekmovanja. Tako bi tudi preprečili stanje, ko imamo na eni strani starejšega ruti- niranega športnika, ki vztraja zaradi denarne stimulacije, in na drugi vrsto mlajših, ambicioznih, tudi talentiranih ljudi, ki se morajo največkrat neuspešno zaletavati v izolirani „prvi krog". In zakaj so še danes pogoji za delo v športu skrajno neurejeni ali pa jih sploh ni? Šport se gremo tako, da nekatere vzpodbujamo do njihovih zadnjih moči in jih stiskamo, da bi pritekla vsaj še kapljica. Pravimo, da drugih nimamo. Seveda, ker smo ves denar dah super športnikom in zaledja ni, tistega zaledja, katerega bi morali vzgajati in ga neprestano obnavljati. To pa je težko delo in seveda veliko težje, kot samo dajati iz žepa v žep. Šport je človekova ,,drup“ dejavnost, ki naj bo sproščena in neprisiljena. Toda to ne pomeni, da lahko v tej dejavnosti vlada anarhija in kaos. Mladi človek si želi in tudi pričakuje prijeten, toda urejen kolektiv, in če seje odločil, da bo tekmoval, ne smemo izrabiti njegovega zaupanja ter ga prepustiti vetrovom. Novinec ne sme biti in tudi ne sme postati zgolj številka. Toda kaj mu nudimo, vsi vemo. Vsi tudi vemo, kako bi moralo biti. Pa vseeno poglejmo nekaj osnovnih neposrednih pogojev za kakovostno, sistematično in pravilno delo v športnih organizacijah in športu nasploh: - urejene in vzdrževane odprte in zaprte športne površine z ustreznimi napravami in opremo; - osebna oprema športnika za ustrezno specifično športno discipli- no; - strokovno vodstvo vadbe na podlagi raziskav sposobnosti skupine in posameznika; - zdravstvena zaščita z rednimi pregledi in preizkusi zmogljivosti; — tektnovanja, primerna starosti, spolu in stopnji treniranosti tekmovalca; - častne nagrade kot primemo priznanje zmagovalcem. Precej od tega skušamo urediti ali pa je že urejeno. Toda ali je res, nam povedo številne ankete med raznimi skupinami ljudi. Armada mora še vedno odklanjati precejšnje število nesposobnih novincev. Med študenti se je število potencialnih utopljencev le malo spustilo. V kvalitetnem športu kraljujejo utrujeni veterani, ki jih vedno znova zbezamo v tekmovalne arene. Športne površine sicer rezerviramo, toda včasih tam na hitro zraste stanovanjski ali poslovni objekt. Veliko je športnih panog, kjer ne skrbijo za osebno opremo začetnika, potem se pa sprašujejo, zakaj teh ni. Tisti, ki se šele odloča, ne bo kupoval največkrat drage opreme, ko pa še ne ve, ali mu bo ta šport ustrezal. Ko uvidi, da ne more začeti, gre tja, kjer ti pogoji so ali pa niso tako nujni. Tako imamo v nekaterih športih res masovnost, v drugih pa kljub objektom ni ljudi. Verjetno najslabše je rešen problem strokovnjakov in pedagogov. Izšolamo premalo visokokvalificiranih telesnovzgojnih in športnih delavcev. Saj ne zadoščajo niti potrebam osnovnega šolstva. Zahtevamo pa, da tudi v športnih organizacijah delajo višji trenerji. To je tudi razumljivo, posebno, ko gre za delo s kakovostnimi športniki. Toda kaj lahko nudi tak strokovnjak, če hkrati opravlja niz dejavnosti. Redno je zaposlen v šoli, trenira olimpijske kandidate, pozimi poučuje smučanje, poleti plavanje, vodi kondicijske treninge v nekem tretjem klubu, mimogrede še vodi rekreativne dejavnosti v košarki, odbojki in namiznem tenisu, sodeluje na skupnih pripravah vrhunskih športnikov in še je reden gost raznih seminarjev ter publicist v dnevnem in ostalem tisku. Če bi moral ta človek še ustrezno skrbeti za tekmovalca, ki ga trenira, torej da bi sledil njegov razvoj in spremljal dogajanja v tej zvrsti športa, kot se to dogaja v svetu, bi moral biti njegov delavnik dolg 25 ur. Trener tudi ne odkriva talentov, kajti teh je malo in veliko enostavneje je imeti skupino po-prečnežev, ki v nobenem primeru ne morejo prizadeti trenerjeve lagodnosti. Redni zdravniški pregledi, ki so bili včasih res redni, so danes že skoraj luksus. Ob koncu morda še beseda o priznanjih in nagradah zmagovalcem. Denar bodo zaslužili na svojih delovnih mestih. Praktične nagrade si lahko kupijo sami. Zmagovalec naj dobi lično častno priznanje, ki ga bo spominjalo na uspeh. J. GERKMAN 80 let Cirila Dekvala 17. 4. 1973. je dopolnil 80. leto starosti Ciril Dekval, znani prosvetni delavec in politični aktivni borec za našo svobodo. Maturiral je leta 1912 v Ljubljani in nastopil učiteljsko službo na Dvoru pri Žužemberku, kjer je služboval 17 let. Kot odločno napreden učitelj je gojil tesne stike z malimi kmeti in delavci Ljudje so ga spoštovali in imeli radi, ker je iskreno zagovarjal in branil njihove interese. Vedno je bil v sporu z duhovščino in magnati, vendar je premišljeno vodil napredno opozicijo proti vsem, ki so zatirali delovnega človeka. Udejstvoval se je pri Sokolu, izobraževalnem in gasilskem društvu, pa tudi pri posojilnici in naprednem učiteljskem društvu. Kot sadjar in vrtnar je užival ugled zaradi svojega strokovnega znanja ter je veliko koristil svojim občanom. Večkrat je napredno učiteljsko društvo zborovalo na Dvoru in vselej so prisotni občudovali njegovo vzorno urejeno šolo, opremljeno s praktičnimi učili. Slavljenec je bil in je tudi še sedaj skromen ter kritičen do samega sebe. Zaradi naprednega mišljenja je bil v 30-letnem službovanju večkrat kazeasko premeščen „po službeni potrebi" na majhne kmečke šole. Značilno je njegovo službovanje v Mozlju na Kočevskem. Tam je delal pri Ciril-Metodovi družbi in borbeno vodil politično in prosvetno delo med Slovenci. Po osvoboditvi je bil načelnik personalnega oddelka na Ministrstvu za prosveto, nazadnje pa je še kot upokojenec delal v kadrovskem oddelku CK ZKS. Kot zaveden proletarec je odšel v partizane in je vzljubil partijo in njeno delo, saj je poznal vso puhlost in gnilobo prejšnjih strank. Za svoje vsestransko in aktivno udejstvovanje je prejel več visokih odlikovanj in je tudi nosilec partizanske spomenice 1941. VILKO MENARD LJUBLJANA, KABARET IN »PAVLIHOVA MARELA« Ondan smo dobili vabilo na tiskovno konterenco. Vabila sta „Pavliha“ in ljubljansko Kinematografsko podjetje. Namen: informacija o končanem prvem ciklusu „predpremiemih kabaretov" in napoved naslednjega, jesenskega. Na kratko: številke od desetkrat razprodani Unionski dvorani dokazujejo, da še kako Ljubljana potrebuje take vrste zabavo in humor, zlasti ob sobotah zvečer. ..Pavliha" in Kinematografsko podjetje sta ob skupnem poslovno-tehničnem sodelovanju ugotovila, da je prva serija satiričnih kabaretov povsem uspela in zdaj napovedujeta jesenski ciklus, morda v novi obhkovno-vsebinski ..preobleki". Slišati je, da bo Tone Fomezzi-Tof postavil na noge nekdanjo satirično skupino „Metla“, ki naj bi bila nekakšno ..ogrodje" novega kabareta. Stalna gosta bi bila tudi za naprej Frane Milčinsklležek in priljubljena Marica Hrdalo - Nela Eržišnik, občasni gostje pa beograjski Čkalja in še nekatera imena jugoslovanskega humorja. »NOVI« KINO VIC - KAKŠEN FILMSKI SPORED? Srn smo že zapisali: nova dvorana bo strupenozeleni štos! BO ena A! Živih barv, brez balkona, manj sedežev, sodobna razporeditev „sedežnegi fonda", nove tehnične možnost* in tako napreu Pa filmski spored? Doslej je bil kino Vič programsko ..nevtralen*' - prikazoval je vse, kar ni sodilo ne v Union, ne v Komuno in ne v Slogo. Zdaj bo (tudi to smo že zapisali) kino Vič „druga Komuna". Seveda bo temu primerna tudi kvaliteta filmov: predvsem filmi, ki so tudi ..posjovno" uspešni Za primer: italijanski ..Prepovedani Deka-meron", uspešnica italijanske kinematografije, film, posnet po znamenitih Boccacdovih novelah. Dalje: Altmanov ameriški film ,,Kvar-topirec in prostitutka" z VVarrenom Beatyjem in Julie Christie v glavnih vlogah. Pa še npr.: letošnji „festovskr* film ,,HammerSmith je pobegnil" in drugi. Toliko torej za pokušino jesenskega filmskega sporeda v novi dvorani kina VIČ. ■ : IN FILMI V MESECU UUBEZNI? Začetek maja bo v znamenju angleško-irskega thrillcrja z naslovom PRIVIDI (Images) režiserja Roberta Altmana. Za glavno žensko vlogo Catherinc je prejela simpatična Susannah York zlato odličje v Cannesu leta 1972. Kdo je Susannah, pa najbrž veste, saj ste gledali TV nadaljevanko „Saga o Forsytih“. Filmu sledi precej saharinska nemška varianta ,4ove-story“, Haralda Reinla ljubezenska drama LJUBILA STA SE ENO POLETJE (spet naslovni plagiat slavncgi švedskega filma ..Plesala je eno samo poletje"): ona je pridna medicinka in postane žrtev kobaltove bombe, fant pa je (kako melodramsko!) slikar. Ona ima pred seboj le še nekaj mesecev ... Potem je tu BRANDON - LOVEC NA NAGRADE, italijanski „špageti-wcstcrn“ z Anthony Steffenom v glavni vlogi. Albert Salazar je mehiški režiser filma BELE ROŽE ZA belega in črnega dekleta, glavni vlogi: Libertad Lamark in Euscbia Čosme. Ugo Tognazzi je glavna vloga v filmu POLICIJSKI KOMISAR PEPE, precej žolčna satira o položaju policijskega komisarja, ki ga življenje nauči zamižati na eno oko, ko gre za „tiste od zgoraj". Ljubiteljem ..zlatega grla" je namenjena nemška melodrama HEINTJE - SONCE BO SPET ZASIJALO, prisrčen filmček, v katerem skuša mali Heintje dokazati nedolžnost svojega očeta in ga rešiti iz zapora. Doslej največji filmski uspeh mladega nizozemskega pevca, ki si jo osvojil Evropo. Pa naj vas tudi to pot le opozorimo na nekaj filmskih naslovov, ki jih maja meseca ne kaže prezreti: najprej ameriški film KAVBOJI z velikem francoskem filmu OGENJ LJUBEZNI, pa letošnji ,,festov-ski" film MIMI KOVINAR in morda še domača noviteta: ŽIVETI OD LJUBEZNI Kreša Golika. Glavni vlogi: Vlasta Knczovič (debut) in Rade Serbedžija. To pot: naša, domača, zagrebška „lovo-story“. M. L. S S s : : DISCO KLUBI, POSEBEJ ZASEBNI, SO ZBIRALIŠČE PIJANCEV IN SUMLJIVIH OSEB Škodljivi disco klubi „Zbrali smo se v disco klubu in pripravili vse potrebno. Vse jc bilo natančno pripravljeno, dobro premišljeno, saj nas ni nihče motil, pa tudi nihče se ni zanimal za nas. Zbrali smo se z raznih koncev Ljubljane v centru in tu delali načrte. Področje delovanja je bila občina Vič, kjer smo največ kradli. Vedno smo se zbrali v disco klubu in nato odšli na delo", taka je bila izpoved članov tatinske tolpe, ki je kradla po Viču, posebej še razne kovine pri tovarnah in jih prodajala na odpadu. Zbirališče in izhodna baza jim jc bil torej disco klub, prostor, ki naj bi bil namenjen kulturnemu razvedrilu mla-dih. Če si ogledamo naslednji primer, je to tudi disco klub, ki ga je vodil zasebnik, dokler ga niso zaprli, disco namreč, ne zasebnika, čeprav so bili nekateri mnenja, da bi bilo treba oba. V tem disco klubu so se mladi opijanjali. Klub je bil tudi priljubljeno shajališče mladoletnic, takih, ki se niso ravno branile moških. Zato je bil ta disco klub tudi priljubljena .jzletniška" točka Italijanov, ki so jih privlačila ta dekleta. Ko je že skoraj celotna Ljubljana govorila o tej že skoraj prostituciji, so disco klub zaprli, seveda na veliko ogorčenje lastnika. V drugem disco klubu nekaj mesecev kasneje je bilo moč videti tudi vrsto vinjenih mladih in tudi takih, ki so uživali mamila (tablete in alkohol) ah pa celo prava mamila. Tudi na našem območju v občini imamo nekaj disco klubov. Nekateri so zgrajeni oziroma delujejo na črno, nobeden pa ni kaj dosti prida. Izjema je le disco klub trnovskega Partizana, kjer imajo razmere urejene in lahko nudijo mladini resnično primemo glasbeno zabavo in kulturne plese. Poleg tega deluje v občini Še nekaj disco klubov v okviru gostiln kot sobe za predvajanje glasbe, ker uradno zasebnik disco kluba ne more posredovati kot samostojne obrti Za te disco klube imajo obiskovalci večkrat pripombe, da so higiensko neprimerni, pa tudi vinjene obiskovalec je moč prevečkrat videti. Poleg teh legalnih klubov ali sob za predvajanje glasbe, pa deluje v občini tudi nekaj črnih klubov. Tak je npr. na Brezovici, ki pa menda že razpada. Deloval je seveda brez kakršnegakoli dovoljenja. V Trnovem v Gerbičevi ulici prebivalci glasno negodujejo nad črnim disco klubom ali slično ..ustanovo". Pritožili so se celo na več strani, ker se ne strinjajo, da so si nekateri mladi uredili na strehi oziroma terasi bloka v Gerbičevi ulici disco klub in jim sedaj plešejo nad glavami. Občani menda že tako glasno negodujejo, da preglasijo celo glasbo tega disco kluba. Občani imajo prav tako težave na Cesti dveh cesarjev. Tam je imel mladinski aktiv svojo sobico, vendar je razpadel in je sedaj pripadel prostor krajevni skupnosti. Tako je formalno, dejansko pa v tistem prostoru deluje črni disco klub. V njem ali v bližini imajo tudi igralne avtomate in slične avtomate za zabavo, ki jih menda eden bližnjih sosedov popravlja, mladi pa jih izkoriščajo za svoje namene. Sami avtomati verjetno niti ne bi bili tako tm v peti prebivalcem, kot dejstvo, da tam večkrat igrajo za denar; pa tudi raznovrstne barabe se večkrat priklatijo tja in povzročajo nemir. Našteli smo nekaj primerov, več pa bi jih našli v kartotekah in zapisnikih UJV. Disco klubi sc namreč v zadnjem času vse bolj pojavljajo kot leglo raznega mladinskega kriminala in zbirališče tolp huliganov in brezdelnežev. Tako so izgubili svojo prvobitno nalogo zabavati mladino na kulturen način in služijo večkrat le še za izživljanje posameznikov in tako tudi vedno bolj odbijajo mlade in jim jemljejo kulturno zabavo. Mnogi mladi sc v zadnjem času izogibljejo različnih predvsem zasebnih disco klubov (ti so največkrat neurejeni in zatočišče propadlih), ker si tam mimogrede tepen ali pa doživiš druge neprijetnosti. Organi UJV imajo vrsto problemov in morajo dostikrat posredovati v disco klubih. V zadnjem času ti prostori niso le privilegij mladih, temveč zahajajo v njih tudi starejši, včasih zaradi zabave, včasih pa z bolj koristoljubnimi nameni kot npr. tisti Italijani, ki smo jih že omenili. Nihče drug pa se ne zanima za delovanje in dogajanje v teh klubih. Naš občan prof. dr. Branku Brčic - Kidričev nagrajenr 11. aprila, ob dvajseti obletnici smrti revolucionarja in misleca Bo-risa Kidriča, so bile tudi letos v Ljubljani podeljene nagrade Borisa Kidriča. Nagrade so prejeli štirje slovenski znanstveniki, hkrati s tem so podelili 12 nagrad Sklada Borisa Kidriča in 16 nagrad za iznajdbe in izume. Ob tem moramo omeniti, da je dobila nagrado Sklada Borisa Kidriča tudi skupina naših občanov z nalogo iz področja biotehnike, ki jo je vodil prof. dr. Vlado Gregorovič. Med znanstvenimi deli prof. Branka Brčiča velja še posebno omeniti dve temi: raziskave sinteze svinčevega kromata in raziskave v sistemu silicijev dioksid — kalcijev oksid ali hidroksid v prisotnosti kalcijevega nitrata. Leta 1953 je postal prof. Brčič sodelavec instituta „J. Stefan" kjer se je njegova dejavnost kazala v dveh smereh: s sodelavci je razvijal kemijo fluora in uranovih fluoridov ter sintezo uranovih oksidov pri visokih temperaturah, oboje v zvezi z mirnodobsko uporabo jedrske energije. Iz laboratorija za surovine in goriva sta se razvila dva samostojna laboratorija, laboratorija za fluorokemijo in keramiko, ki ju danes vodijo sodelavci, ki so s svojim delom dosegli mednarodno priznanje. Za pedagoško delo prof. Brčiča je značilno, da se ni omejil zj$ uradno dolžnost, ampak je W dentom in asistentom na razps z nasveti ob vsakem času. Okoli sebe je zbral številne jj ce, od prvega Kazimira Lovšev jc padel v narodnoosvobodilni^ do vrste sodelavcev, ki dane!®' v industriji ali pa nadaljujejo govo delo na univerzi ali zna^ nih institutih. N Ideja ASI sprejeta Družbenopolitične organizacije so v celoti podprle I' za uresničevanje projekta Aleja spominov in tovariSt^ Predsedstvo OK ZM Vič-Rudnik Predsedstvo in politični sprejela priporočilo in ga p08*" __S__ P - . nemu projektu in zagotoviti s strani podporo aktiva, da se lahko prične z aktiv^ iče' nim delom za uresničevanje projekta Aleje spominov in tovarištva v naši občini. Seje se je udeležil tudi predsednik odbora medvojnih aktivistov Ljubljane tov. Franc Kimo-vec-Žiga, ki je dejal, da se je potrebno poslužiti vseh sredstev, ki so na voljo, da se mladim omogoči realizacija programa, saj bodo izgradnjo trase prevzele mladinske delovne brigade. Ob tej akciji so sc ljubljanski mladinci in borci našli na skupnem imenovalcu. sprejela pnporocuo in ga vršnemu odboru mestne konre^ SZDL in odboru za razvijanj«! lucionarnih tradicij. IO MK ,■? naj bi imenoval odbor za reahP projekta AST. Ta odbor p0®?! vse družbeno-politične organi* občine Vič-Rudnik in so P®' Ijene sodelovati. VESNA ST^ šahovski turnir v Rožni dolini Predstavniki družbeno-političnih organizacij so dejali, da idejo spre- jeti ni vprašljivo. Težave, ki se tu zastavljajo, pa so naslednje: izdelava projekta AST, na podlagi idejnega projekta in uskladitev z generalnim urbanističnim planom, ter finančna realizacija - odkup zemljišč, gradbena dela ipd. Zavedati se moramo, da so območja v naši občini, kjer naj bi steza potekala, že sama po sebi kritična (neurejene stanovanjske razmere, črne gradnje ...) Na pobudo MA Rožna do'1 bil dne 5. aprila 1973 ob sejni dvorani krajevne skup Rožna dolina šahovski turni1 dinskih aktivov občine Vič-K' Na njem so sodelovali nas aktivi: MA Brezovica, MA R®' MA Brdo Vrhovci, MA Lavri««' Podpeč-Prcserje in MA Rol^ Mladinski aktivi so zasedli nja mesta: MA Rožna dolin« mesto, MA Rakitna drugo i Brezovica tretje mesto. K REVI- , Rožna Za te klube ne bi smelo biti prostora pod soncem, vendar ga imaj0; j organov milice jih nihče ne preganja, nih sc ne skuša ukvarjati z njin®'^ , da morajo skrbeti še za to, kar bi moralo biti skrb oruK-^ nov. Z mladino se bi moral v tem oziru nekdo začeti intenzivneje n« in urediti razmere. Dandanes jc lažje odpreti zasebni disco klub 1 potencialno leglo kriminala kot pa dograditi na stanovanjski hiši ba*^ hov niti sanitarno nih tehnično ni primerna, saj so to največkrat >*( njeni prostori z nekaj ojačevalci, gramofonom in ploščami. Za to plačati visoko vstopnino, če pa želi lastnik še kaj več zaslužiti, alkoholne pijače in posledice so vidne v obliki vinjenih mladih. morale zapreti črne disco klube, vodje ali lastnike pa temeljito kazU.J legalnih klubih pa bi morali temeljito premisliti ali je njihov nad*lJnjl|]i potreben mladini in primeren ali ne. Nismo proti disco klubom, ^( kulturni obliki, torej taki, da bo primerna za mlade. Za prostore, n«1" mladini, bi morali bolje skrbeti in paziti, kaj nudimo mladim, h® Q sedanjem družbenem trenutku prepuščamo mlade stihiji in raznim ^ in neprimernim zabaviščnim prostorom. Za disco klube namenjene mladim in sploh za tiste,' ki v nN® mladina (to so pretežno vsi) bi sc morala pozanimati tudi ZMS k0', zacija mladih in kot družbenopolitična sila, ki naj bi usmcijala m'8 vzgajala v samoupravljavce. Zato bi bilo nedvomno potrebno, da se _ beni dejavniki angažirajo, da bi razmere pri disco klubih in zabave za mlade, ki p največkrat ni primerna, uredili. Pričak akcijo, ki bo: zaprla črne disco klube in uredila legalne v primerne 1 za zabavo, ne pa v prostor za pijančevanje in gnezdenje kriminalcev’ MILOVAN P1™ COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE ILIRIJA COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE