St. 12. V Gorici, 21. marca 1890. „Sq{»" iafcaja vaak petek in velja p»ppitiprejem»na a)i t Gorici ns Horn posi'jana: Vac leto.....f. 4. Pol leta.....„ a. Cetvrt ieta ....„!. Pri OJtnanilih in tako tudi pri „pv a'unicah" ae ptadaje sa navadoo triatop no vrtto: 8 kr. it ne tiaka 1 krat Zavrfis 6rk« po prostoru. SOČA lie «e dobivajo f o ' Y-'-Us*%$$j& n* Slatem trgu in v U^^kiilpTn t prodajalnioi G. Likaija v SenTeniSkih ulicah li. at. 10. Dopisi naj ae poSiljajo Trednifitru, naroinina pa opraYnikii „Sode", 8. g. Andreju Tab»j-u Via Oanonioa N. 8 r &. Roku r Ooriei. ftokopisi aa ne vraiajo; dopiai noj so liIagovoljHo fraukujcjo. — Dolarcoin in drugim uepromo^oim as naro&aina tnita, akoie oglaie pri opwraiatvu. BOJ III ZMAGA BRLZ ZAVEZNIKOV. Dta dogodka oapolojujetti danea area vsek ku-tolicancv z najlepaimt nadarai za prikodnost. Edeu bo jo dovrsii na Nemfikein, drogi v Avatriji. Zacnimo v domaci biSi. Pretekli teden naa jo razveaelila novica iz Dunaja, da so Irije flkofje v komi-ttji, ki je imela pretresati znaui Solaki prediog naufi-nega ministra, izrocili v imenu vseh avstrijakih ako-fov vladi izjavo, v kateri zahtevajo za katolidane Ijudsko Solo na katoliski padlagi. Dosledno pa pov-darjajo v izjavi, da so morajo tudi ljudski uditelji izobr»2ati na katoliskib pripravaicah. Ta asah-ttfn jo pad narsvna, kaker jo res, da so sole, da je vzgoju taka, kakeiaoi so uditelji; uditelji so pa spot taki, kakor si jib odgojimo. Beaeda ikofovska jo kratka in mtrna, a slvar na in odlodna, tako da no bo megel nibde ved dvo-miti, kaj zahtevamo katolidani od drzavo. Katolidani — ker za ikofi in • ikofl etoji verno IjudHtvo; tega gins §e odroi'vit v ikoforikl izjavi, To je wupoatav. niii, iiajnaravnifei, a tudi najtdatniai nadin, po kate-rora more katoliiko ljudatvo izraiatt avoje zelje, avo-jo zahteve. Redemo io onkrat — tiaj si pad Jzaponv nijo liberalci — kjer to avstrijski Skoije, tam so avstrijski narodi, I njimi in za njimi bodo potognili, in ridclo a§ bo potent, kdo je mofcneji, kdo ima za-slombo v ljudntvu. Ne smemo pa katolicsni pred dasom ae rado-ˇati; ikoforaka izjava aaina nam ni go pdborila oi-Cesur. Mi sicer priaojamo visoki viadt taliko previd-uosti, da ae bo ozirala na izja?o visih cerkvonih kno-zov. Tender atfar pride proj all kasoej prod Ijudako zastopnike, od teh bo odviaua ojona rejitev. Sadalje : z ijudsko solo ne bo ae kondau solski boj. Kavno listo 8^eto4 nedofeakljiTO, naravno iu zgodovinsko pra-vico imamo katoltcani do katoliskib arodnjih ia visih Sol. S vprafeacjem o ljudaki Soli atojimo ae Io pri prvem pofietku. Boj z% arednje ia viso solstvo je v prihodaosti neizogibea. Pa tuU tega boja izid bo odviaeo od naiih zaatopnikov. A ravuo to je za naa aov, resen opomin: ka-tolijani, pripravljajtno se veatuo na volitvo avojih zaatopnikov. Kdor so ne zaveio BTeto in bIovgbdo, da ne pojde v ogenj za katolieko solo, od najuiio do imjvi&e, ta ni, ne sine biti nag moL. Vlada sama, dasi bi imela najreSuejio roljo, bi nam no mogla pomaguti, ako mi ne podpiramo od zdolej zahteve wojib Ikofotr. Verno )judatvo, v edinosti, v zvezi s sko8, jo bilo vedno velemoc, katera ee ne da dolgo prezirati: volemo6, katera si vkroti vse nasprotne alio. V boji za iolo nam gre za vero, nam gre za Avstrijo, Slofencern pa io poaebe — gre za o2Uo doinovino, za njih jozik in narodnost. Uevoluoija tie jo zarotila proti Av«triji | refoluelja dobiva pa avojo f moralno m<*^ katera ozlvlja in giblje voliko druhal 1 iz razumniatva, ki m jo odtujilo kr^aaakim nadelom in oerkvi na brezverski fioli. Brezverako razumniitvo, kakeiitto imamo ve6moina v Avstriji, je kvaa, ki mora proj ait kasuoje narade popolaotna zautrupiti in Avatrijo ruzuubti. #•¦ Diugu voaola vest nam jo doila iz Nem^ije. Vie Yeo let obeuduje svet nevpogljivi pogura in f vatrainoat nemikib katolicanov. Odkar je zolotoi kancler zavibtil uad njimi bid nuanoga wkulturkampfawt m je kaioiiika atranka ie ie bolj etrdila in vjekte-nila; in zdaji atoji ne le pred Nemeljo, ampak pred vaem evotom kot vzor katoliiko ediuosli, katere ne more ntreti nobona sila. Kaj jo Tender moo katoliiko idejeJ Mcj tern, ko si je Bismarck na najrazoise nadine etvarjal re-cino v dizuvut'm zboru, ko si jo s prigovarjoojom, z zuganjem pokoril razne stranko tor omahovai zdai • na desuo, zdaj na l'ivo — btez stalnih, trduih na6el, katera edina dajejo politiki vstrajea vspeh, jo neraski centrum pod vodstvom Windtiorstovim od pocetka stal neomahijiv na katoliskib tleh, ne da bi zatajil , niti picice katoliakih na6el; spojun v katoliski ideji ; je prebil ogenj krutega preganjaoja, vcvra^eval se in vkrepljal od ieta do leta — in zdaj imajo zedinjeni , katolicani v rokab osodo nemSke politike. Gosarski prestol, dr^avni red ifiee restlne pomooi pri kato-liikem oentru. Na stare doi je moral Bismarck priti k spoz- LISTEK. MTSslisoTliajstilittiiiL Osuio poglavje. Kako zna krvavo «tegno ljudi ioviti, tudi ieuske. ^euska etunncipaeija. I)a razsiri in obrani avojo kralji'stvo, si jirizii-deva krvavo stegno vedno dobiti novih aceucev. Pred ˇacta se ozira po mladini. Tudi masoni vedo, kaj po-meni: Kdor ima mladino za-se, tega je priboduost. Zatorej je opominal Adam Weishaupt svoje ljudi: „Na mlade pazito pred vsera. Zato nastavito kar je mogoCe po aolab naSe brate. Ti vplivajo potem na mlade dijake in jtm vcepijo naSc nauke, tor jih vzgo-jujejo v nasem duhu. Tako bomo napoinili podasi vae javne aluibe se svojimt ljudmi. NajzanosljivejSi o&ta-npjo tisti, kateri so se pridobiii vie v neini mla-doad". V2e na gimnazijih ae mora zacsti; in fo bi bilo mogode katerega takih poslati Colo bogoslovje itudirat; enega aamega duhovnika vloviti zda ved ka-ker tisod drogih; ker ta rasSirja potem mej ljudsivom, ki ga casti kaker pol boga, kraljestvo krvavega ste-gna. Tam na Ogerakero se krvavo ategno hvali kar oditno; dijaki ae nic ne bojijo zapisovati se v njegovo bratovBdino. Pa tudi pravijo, da ae je krvavo ategno v4o proslavljalo v Soli. Menihov pa in drugih redovnikov bi krvavo stegno ne hotelo nikdar, tudi de bi se ponujali; jezuitov so ogiblje taker same kuge, Tudi kmijev ia knezo? ne sprejema kaj rado; k vecemu jih pripelje do voie, v svetiide svojih skrlvnosti jib ne vpelje nikdar; ker ta bi jim moralo razodeti marsikaj, kar bi jim ne dopa-dab. Vedeti moramo namred, da po nauku masooskem so enaki vai ljudje. Izvirea greh pa obatoji v tern, da' je obveljala mt>j ljudmi razlika atanov in se je zacelo loditi mej vision in podlozaimi. Mi pa (namred krvavo ategno) moramo skrbeti, da ua svetu izgine ta razlika ; zato treba vse vile, pred vaem kralje in kneze odpvaviti z lepa ali z grda, kaker boljle kaie. Tako te-dsj. Ni cadoo potem takem, da ta evaogelij ne more dopasti kraljem in cesarjem. Pa tudi ienske snubijo masoni. aPo 2enskah ~ tako udijo — ae da na svetu najved opraviti. Da se tern prikiadejo v sree in jih pridobijo, morajo skrbeti masoni. Privabi se jib najlaie, ako se obuja v njih nedimernost, radovedaoat, pohotuoat, ako ae jih skuSa raztrelati. Zeuske imajo v svoji oblasti velik del sveta". Takih zensk ne manjka posebno na Ruskem. Cudne babe so to. Pravijo jim nihiliatinje. Prve re-volucijonarke so. Takim je maleokoat oboroiiti se z revolverjem in vstreliti tega all onega driavnega vradnika. Tudi prpti earju samemu bi se zarotile. Pa tudi, Btudiranebi bile rade. Co bi prise! kdo od nas v Rusijo na katero viaoko Solo, nasel bi po udilnioah, kako sedijo take ne&ie atvarice in poslu-fiajo yisnko udenost. Monijo namred, da imajo tudi one nid manj kot mozje pravico dodoktorstva. Dok-to rice bi bile rade, zdtavnice, filozofice in kar je 8e takih — ie. Bog nas varuj dokfcorjev v ieuakem krilu! Ybogi boluiki, ki bi jih zdravila medicinka 1 Kdaj bi #e izblebetala pri boJnikui Io pa Bog ^, kako dolgo nanju, kako inalo hranljivega 2ivlja ima v sebi kr-fidaudtvo, ki so je lodilo od karoliako cerkve, ktiko puklo, miJavo je v«o, ker prodaja uemiki racijona-lizem v bleitedih frazah za absolutno rcsnico, Bismarck je pred dnevi obi»kal Windhorata, in I njim pogovarjal se dve uri. 0 detn, ve cell avet. Proteitanska Neradija ie vklaoja katoliiki odinoati, Ideja katoliika zraaguje, se povoliduje... Podporo katoli&kega centra bo morata oeiarika Nemdila do-bro pladati — aaj je bogata; odikodnina bo pa obstala v tern, aa bo moral itroti katolilki cer-kvi zudnjo spone, v katero jo jo vklenila za daaa srede in slave, In v novem avitu bomo videli blifi&ati katoliSko eerkev na Nemkkem. A zmaga uemSkih katolidanov bo dobrodvjuo vplirala tudi na katolidane cclega ireta, In kaj, ko bi Windboratn, katoiemu gori arco nt lo za nemiko domovino, ampak nid manj tudi za Rim in papeia, ko bi mu padlo v glavovao apefc atakiiitt — rimako vpraSanjolP *% Mi pa udimo «e od nemikih junakor, bratov po veri in duhu. Ne sioer, da bi hotoli kar slepo vae posnemati, kar vidimo pri njih, Nikaker; razmore, v katorih ho nabajajo oni, uo razlidao od naiib. Avatrija ae jo razvila na drugi podlagi uego Nemdija, zgodo-yina oaaa ni ujona zgodovina. Vender pa pouuemaj-mo od uemikih katolidanov njih odlodnoat in nepo-pustljivost v katoliskib nadelih. Oni stoje na izkljud-ijivo katoliskib tleh. No zavozujejo se i ljudmi na-sprotnih nazorov; ta zveza copi katoliiko modi, za-vira vsuko dosledno, vzajemno postopaoje, in ne more biti katoliski redi nego le na kvar. Ako je edinost v katoliski ideji privedla nemskc katolidane do sijajne zmage, do avobode, koliko leie bi pripeljala k zmagi nas, avstrijske katolidane. Mi nismo v Avatriji politi&ka atranka, ampak gospodarji v lastni hisi. Da bi so tega gospodstva le zavedali! Da bi se zavedali svojega sorodstva in bratstva v katoliski ideji, v tisti ideji, ki je atvarila Avstrijo, ki jo je vstani edina ohraniti 1 Toda idejo to zadriuje, da ne more podreti, nasa popustljivost in nerazumljiva spravljivoat z Iiberalci. V imenu ljubega miru redimo v nedriji stru- reuepte bi spisavala! Kaj pa Se, ko bi jim odprli vrata do odvetniitva. Zenake odvetnicel Potem bi ie gotovo vsaka pravda zavlekla za sto let; in ne nasli bi na svetu pisadev, da bi vae zapisali. Pa tudi novo stenografije bi bilo treba, veliko krajie od sedaoje, ker noben brzovlak ne more dohiteti zeuskega jazika. Pa — psat 1 nevarno je govoriti o zenskem je-ziku. Se se spominjamo nesrednega Uodulje, ki je bil lani nekoliko preprost — povedal jo je po svoje, ne-kateri so hotoli redi — prerobato I Skridal je ves 2enski epoi po Slovenskem, in vzdigaila ae je kriiar-ska. vojska nad nedolinega Hoduijo. Se zdaj ne morajo zabiti krvolodneza, ki bi rad prirezaval ianake jezikel Pa ker smo vze pri zenski ucenosti, pripomni* mo, da so ondan tudi deake Eve poalale na dr&vni zbor proinjo, naj bi tudi njim da I i na vseudiliide, des, tudi one bi bile rade —- doktorioe; kuhati, Sivati pa pestovati so se vie navelidale. Bomo videli, kaj po-reko gospoda na Dunaji. Kar je Miadodohov, amo pre-pridan{} da bi vze jutro daii avojim udenjakinjam in umetnioam doktoraki klobuk. Vso to, kar smo govorili o udenostt in doktor-stvu in druzih novih pravicah ienskih, ae pravi po novem — emanoipacija 2eoak. Ta je eaa prvih po-glavij v katekizmu krvavega stegoa. Bog je sicer re-kel v paradizi Ev]\. da bo podWna moiu; in sv. apostelj udi; ienaka naj moldi v zboru; toda vedeti moramo, da kar je Bog rekel, bi krvavo stegno rado prereklo. MoLa bi podvrglo Seni, nji bi odvezalo in zdaljSalo jezik, mozu ga pa zavezalo. Oho I! Sploh vse kar je Bog aaredil, bi rado prenaredilo, prekuc-ujlo SgQ. peso kaio. Zatorej ne priborimo katoliiki ideji nikjer popoloega priznanja: ne v slovstvu, ne t Soli, ne v poJitiki. Brexnaceino pcloviearatvo, ki podaje desoieo B>go, levico pa hod3ftnwt% je botaten, za katero bo-lefa* saie javao iivjia*jfc^L katero hira Avatrija. Eatoliika idajr^iivfr ia Boga, je kakec Bog vaemogoeaa; n« poVebuje Jpodpore od liberalcav. Y sebi noti mo?, xmage, vatejeojet Katolieani, ako^se- bono po vzgieda nentikih janakov bojevali bres nenaravnih aavesnikov, bomo tadi toes aaveznikov sijajno smagaUI ,ZMMti famm* aa Danaji m pnpravljajo na rolitfe v xtestoo stare-iinitvo. Pae* lepo je nd«ti, kako raate «* If ta do let* njih mod", kako cedalje bolj prodirtio idrara kia&aa-•ka nacela ˇ krogih ninth in trednjih atanov. Nikjer ni Jttd take raogooen in bogat taker aa Danaji. Ly betilttenuki a' je po 1. 1866 raxevel v Avatnji. je da) hraeln pronto roko in, ker je nam potraboval de* narja, i njim ae xavexal. Jndje so zaceli z razmmi ipekaUcijami ix vsega cessrstva denar nnpeljavnti v svoje iepe, aidaU si palaee, bankrotiratr. Kdor ima pa denar, vlad* avet Tako tadi Daaajaki Judje. Za-aedli ao ltpo itevilo tedeiev f mesioam stareiinstva, pokupih ali ja novo vstaaovili ai casnike, druitva, fit druga podjetja, Najboy je pa entU jadovaki pritiek poiten ro-kodeleo in malt obrtaik. Jadovaki ogromni kapital ttatt kaker mdra in stdaioje rokodelatvo in obrt. Jndje vse prekupijo, iieejo ai slabih, atradajooih de-laveev, katerih dobijo aa dober kup; seveda po xmo-iuotti delaveev ao tadi njih izdelki; a Jad ana tudi piikavi, nicvredni robi dati znnanji lik, ki tlepi. Tako vailjujejo avoje blago navidezno dobro, aa niie cone, in odjensljejo poitenira rokodeloem zaslaiek. Bog v6, koliko tiso« aojih vieapravili naboraiko palico! In ui je tako hitro oblasti, kateri bi se poareeilo Judom prtti do iivega. Njib kola je opolzla, da ae prnv Jeh-ko izmnsnejo. Dnnejeanje so nprevideli, kako resnicno je: Po-magaj si sam, in Bog ti bode pomagsl. Pomoci in reSiiva iWejo v volitvan, dobro vednd, da bri kaker dobi Dnnajaka giava (etereeinatvo) drogo pamet, in bo raiela mialiti bolj kristtjanako, nc bo tudi Judom ilo te6 tako gtadko. Yaako leto, ko se dopolnjuje stovilo mestnih atareiin, ae vname bud boj mej Da* najiani atare kornnike in mej Jadi pa njib privrieoci. Jndje sicer kri&jo, laiejo in olrekojejo, kar ae daf pa nihCe jimne rerjame vet. Odgospodarili ao. Leto za ietom jib kriatijani potiakajo \z mestne biie; in ako pojde tako dalje, bodo r malo letih vkazatali ˇ domadi hiSi oni, ne pa jndoraki Abraham! in Itaki... Hi pa menimo, da bi ae morali tadi po druzih mestih „kristijaniu proti Judom zediniti po vzgleiu Dnnajakib. Ear je Jad Tganjal na Danaji, isto hoLe vganjati tadi dragje. .Njegov kapital zdruien se ale-pi?nimi podjetji spodkopava povaod zasluzek obrtniku in rokodelca ter ga tira v bedo. Z obleko, z obuva-lom, te saknom nas bodo kmala preskrborali le Judje; ˇina meSiani kmala ne bodo pili dragega, kaker iz V petdesetib letih dobimo gotovo novo naklado na davke. Lenske bodo namreS zabterale ne le avo-jih gimnazijev in viaokih Sol, atnpak tadi laaten dr-zavni abor, v katerem ae bodo posvetOTale o avojih koriatih. Dj* p\ Tie zdaj Terao, kako bodo gororile, denemo eetn nekaj besed iz krasn«>ga govora, ki ga je im8le .sestra* Natalija tarn nekje na Franeoskem pri nekec framaaonakem ahoda: ^SpoitoTani gospodje, ali dovolite mi, da Vss t tern avetisSi bratoratva rajse. imennjem 8T0Je bra-te! Zagototljam Yas, ne toliko ix radorednosti je danes priilo v Yaso drnibo toliko xensk, temve2 sa-to, da Yam bomo t pomod proti tolikim zagrizenim sovrainikoiij, kateri Yaa 6rtijo. Sre&ae amo, da Be Yam smemo pridraStti z vsem sreem v povapeiiteT Yaiega'prosretnega delovanja, katero prinaia sreta tcliko blagosloTa... Ia ponasamu ae tern bolj, gospo-dje in bratje, ker se masonstro zdaj oStcjuje ia pre-gaoja, ia mora radi tega ienska imeti pogum, da tklju-boje papeieTim strelam, ki jib mata na masone in njih aaveznike... Izjavimo ae Y&m glaano, da ne ato-jimo pod xaataTo nevednoati in babjeveratTa (po na-iem: katoliake vere). Yao modroaf, popolnoat, kre-poat in filozofijo xapopade Yasa zapored, ki ie glasi: enako>t, bratovatTO, SIove^Doat, atrpljirost, aledoji'5 za* poved, ki objema vse drnge: Ljabite so mej sebuj I" Splah de se kdaj vresoici kraijeetvo krratega 8togna, bo na a*eta vse narobe kaker je bilo do zdaj : dobimo popolnoma novo — iensko dobc. In kaker nam je pretekla zgodoviaa ohranila imena imeoitnih moL, ki ao vladali stet, tako nam bo prihodna govo-rila le o imenitnih Senskah: Antonijah, Lucijah, §pe-lah, Belah, Katrah itd. Kdo bi tedaj ne molii vsak dan: Pridi k nam Jtraljestve krvavega stegnal jadotakih kleti. Da, ne goTorimo o denarji; prilel bo gotOTO ie eaa, ko bo raorala Efropa arojim bankor-eem na eelo Ttianiti judovaki ,tetragramaton». Pa ni ie zadoati. S poitenim rokodolcem in meicanom trot ob enerc tadi kmet na deieli. Ako ni-ma meiean satlnika, ne more tadi odjemati kmere ˇina it dregih prideJkoT. Nameato nepearednih knp-ceT pride o bendimi Jad na deielo in poknpi vino po ceni, kaker aam hoee. In to je wok, da na* kmet ne more zadnjih let nicesar vec prodati, ako noee aaYrec? xa ceo), katere se mora zramovati. Jad naa t?aii poTSod. Jndje ae pa Tgnezdijo ajtad vsem n*» tiatih me-atib, kjer sedijo » atareiiastva liberalci. Naravno. Li* beralee, kateri n.ma wp? bode ^iiTaU nebesa natej xemlji; sa to more imeti ilemirja, denar pa mm Jud; glej todaj — naratna zveza! Jnd poaojuje, libenlec vii?a, in de ae Jade ne zamw, daje ma tbo proa* tost. Kwj mar liberalea xa stradajefe Ijndatvo! Da, adruitti bi se morali po/aod Mkrist!jant" pri folitfab t mealna ttareSiiwtfa. Tu ne smemo delati razlike mej narodnostmi. Biiags naaprottsika ima-mo vai, kateri nam iKoduje vsem brez raxloeka. Z meatom trpi deiela... Bog v^, ko se nam bodo oznanile rolitve v meatno atareSinatvo, ali bomo GoriSki ^kriatij^ni" vio apet roke krii»m driali, t iko da ne bomo postaviti ie laatnih kaadidatov, kaker da bi Tolitre ne ttde-vale naa, ampak Kitajee P! A!i pa bo vie apet zarar-zelo naie vkriatijanstvou v ledu mejnarodno^tne mrinje, kaker da bi katolttan katolifianu ne bil bliii in so-rodniii nego Italijan Italijtnii, Siovenec Sloveneu I? Jpjmene, „zdrnieni kriatijani", kje ste?! „Unio eatholka". Trdno dajrao •• akleniti, Slog* pravo mo5 rodi, Vie Iahko bo aam atoriti Ako zdroiirao mofil Preverjen, da je potrebno vaekako pa koristno, ako olani tnega in iatega atanu glede svojih goapo-darstvenib koriatij akupuo poatopajo, nstanovil se je odbor kasoltfanov, ki si jo popolnoma nesebieno sta-vil nalogo, d& na polji goapodaratveoo prerazneg;t za-varovalstva, osuuje zavod ter tako v tej atroki brani in pospeSuje. koriati katolicunov. Zasleduje to nalogo pridobit jo za napravo ta-kega zavoda odbor dovolenje od slavne vlade, ter za-vudu dal tvrdko „Unio catbolica". Poslovni delokrog druStva je a posebnim ozirom na zararovalne potrebe cerkva in samostanor, sicer pa tudi glede vdelezbe katoliL»nov aploh v praviiih natan^no oznaLei:. Zavod je na podlagi vzajamnosti opirajoca se drnzba za zavarovanje proti ognju in to6i, ter Skodam pri zvonovih. katera bi se napravila valed razpoka ali preloma. Y zavarovanje se vsprrjemajo le zvonovi katoliskih cerkva in kakor receno proti razpoka in preloma ali kacerau drugemu poskodoraoji, katero bi se pri zvononja bodisi na kakorlnikoli naSin, kakor tadi pri bitji ure ali vsled poloma odra i. t. d. pripetilo. DruStvo je nadaljp opraviceno, da varoje avoje 61ane, v njihoviu koriatih, Se treba tndi a posredo-vanjem v odSkodovalnih hi drugth tirjevalnih zadevah pri zavarovaloih poslib, aklenjenih z drugimi zavaro* valnicami, to pa posebno pri takih zavarovalnih na-cmih, ki niso v laHtnem delckrogu drnitva. Tudi prev-zema zavod sa alednjo iraenovalne nadine, poaredo-vanja. Yzajemnost je podlaga zavarovalicgi oprarihtva, ki obstoji v tern, daveliko itevilo u.leiuz.'ttcor, daje v blagajno vloge ali vplncnje premije, k'»je zadostu-jejo, da se posameznikom, katere je nesrefo z.tdela, poverne Skoda. Tekora dasa ae je kapital in apjkn* lacija polastila z&varovalnega poala, osnovale so se delniSko drulbe, katere dobivajo vefi zavarovaloih vfog, nego je treba in si tako pridobivajo vclita dofccke, koje si delnidarji med aeboj dele. Pri vUnio oatboHca", fcoja je oprta na vzajem-nost, je preko izdatkov preostajajoii zneaek dohodkov last zavarovaoeev, namreL draitvenih ilanov. Ysakoletni zavarovaneem pripadajoSi dobieek je v smisla pravil z vsaktm ra5nnskim zakljn6kom med zavarovance za razdeliti. Varnosti za izpolnovanja prevzetih dolinoati ima droitvo nedvomlj:vo zadoati, kajti ne glede na neu-sahljiva aredatva, katera ima vzajemnost udelaiencer soma ob sebe za posledico, na razpolaganje bodo zavoda tndi one aredatva, katera mora provzro&ti pre-vidno poslovanje in verh tega jamfii soltdarsio vaako zavarovanje ne le „Unio catholica* sama temafi tadi ie 6 drnzih na podlagi vzajemnosti ustanovijenih per-vih avatrijsktb zavarovalnic in aicer: a) e. kr. priv. vzajemna zavarovaloica na Danaji, b) gornjo avstrijska vzajemna zavarovaloica v Liucu, c) c. kr. priv. moravsko-Slezka vzajemna zavarovaloica v Brna, d) «zajamna xavarovf Inica v Krakova e) vzajemna iavwovalniea .Siavija* v Progi in f) vzajemna zavarovalnioa .Transylvania" v T^vovu. Kot zaSetni varnoatni oziroma ustanovni zaklad je po pravilih doloeen zneaek od fl, 300.000. Paroitvo za vsako prevzeto zavarovanje pri „Unio eatholiea* je tedaj tako veliko, s kakorsnim se no-beoo delniiko druitvo v Avstriji ponafiati nemore in xato zamore ta zavod tndi zatarovanja vsake visokcsti sprejeroati. Na 5els draitva so odliLni katolifiaui iu diLni eerkveni dostojanstveuiki, katerimi ne gro za dobii-karije, tomuS za sveto katoliiko stvar, namre(, da tudi katoUeaai na goapodarakemn polju ae ra/.vijati prifi-nemo ia pogodbe, koje smo aedaj z najbujsi sovrai-niki avete eemve sklepali, razrnSimo, ter se trdno eklenemo katoliikega zavoda. Goapod B. A. Egger kanonik in urediiik „Cor-reapondcnz-Blatta" za avstrijsko duhoviiir.o, pile v imenovanem listu od 5. avecana t. 1. str. 3 odloLno xa „Unio catholica* ter pravi, da nij bi nobon ka-toliiki dubovuik aavarovanja a kakem delniakem za-vodom ne poaovil, temu6 vsuk naj pristopi k ,C)nio eatbolica*, knjti v nanprotji poinili bi mi Se v bodooe iepe naiih n^sprotnikov. Dandanea je bolj nego kodaj potrebno, da so xa svoje gottpodarstvene stvari brtgamo, da akupno pomagamo pri deiu, ki r:e je pricelo ? prid k«tolica-nov, kajti druga^e bodomo podredjeni oatalim razme* ram, ki ao ikodljive naiemu gmotnemu in Bocialne-mn blagra. Z ustanoro „Unio catholica0 ho6o ae Ie dobro doaeci, s zdruienimi tnogmi se bo posreiilo prlpomoSi do napredka gospodarolvenih razmer katoliikib so-vernjkov. Pripomoimo Se, da se bo po do!oLtlih pravil po* rabil del vsakoletnega ^istega dobiSka za dobrodelne in Slovekoljubne namene. Katolidanje, obracijmo ae tedaj v zararovalnih zadevah do naSega znvoda, podpirajmo ga t vso odlo6-nostjo, v prid katoIiSki" stvari iu mdi \ lastito koriat. Za »lovenskfi pykrajuc je „Unio catholica' os-novala giavni zaatop v Ljubljani, ter vodstvo izrofiila gwpodti Joajj) Proaencov Ljublja.ii, na kate-rega osj se biagovoli v zavarovaloih zadevah obracati. Politidni razgled. Zadnjikrat smo pisali na tern mestu, da !>i bilo bolje, ako bi kouservativni nemski poslanci svojo c^ozicijo nasproti ministerstvu zarad §ol« skega vpraSanja toliko 5asa vstaviii, dokler ne zvedo, kako stalisCe zavzemajo v tern tako vaz-nemT pa tezkem vprasanji skofje, ki kot pravi in naravm voditelji katoliskega prebivalstva gotovo najbolj vedo, kako mora biti sola osnovana, da bode katoli&anom vgajala. In res so skofje, se predno je bilo pricakovati, naznanili svoje zahteve, zadevajode pr cos novo sedanje ljudske Sole. Dne 12. t. m. je v solski komisiji gospo-ske zbornice prefiital kardinal in knezonadskof praski grof Schonborn izjavo glede verske Sole, katero sta podpisala tudi knezoSkofa gra-iki in Ijubljanski. V tej izjavi zahtevajo §koQe to le: 1. Javne ljudske Sole naj se vravnajo tako, da bode katolikom mogoce je obiskovati redno. ne da bi bili uamesani z otroci drugih veroizpovedanj. 2. Na katoliskih javnih Ijudskih solah naj bodo vsi ucitelji katolioani, ki so si na katoliSkih ufiiteljiscih pridobili sposobnost uCiti katoltskt veronauk. 3. Pri namesfcevanji nSiteljet na katoliskih javnih solah naj bi imeli organl katoltike eerkve toliko vpliva, da se mo-rejo prepricati in zagotoviti, da je prosivec tudi sposoben. 4. Pouk v krsfianskem nauku naj se razsiri po sodelovanji uciteljevem. Ostali pouk, aim nadrti, knjige in ufiila naj se tako vrede, da ne bode v spodtiko katoli§kim otrokom, temved da so v soglasji s katoliskim zuadajem sole. 5. Glede na nadzorovanje Ijudskih sol in u&teljskih pripravnic je treba dati organom ka-toliske eerkve priliko, da morejo varovati in pospesevati njihor verski znaLaj. KoneSno so podpisani skofje se izjavili, da so, ne da bi se spu§5ali y politifina razpravljanja, pripravljeni o svojih zahtevah razpravljati z merodajnimi fak-torji. Komaj so skoQe oddali to izjavo, se o-glasi nan5ni minister in pravi : „Ker so to izjavo oddali prefiastiti skofje ne le kot clani go-sposke zbornice, temvec v Imenu vseh avstiij-skih Skofov, kateri morajo skrbeti za verske ko-risti katoliskega prebivalstva, in ker mora vlada regno in temeljito pretresti to izjavo, bodem porofial o nji ministerskemu svetu in skuSal dobiti primerae sklepe." Kako velikega pomena je ta Skofovska izjava, se razvidi iz tega, da jo vze gkoz tedea doi sem razpravljajo fcasniki vseh politifinih barv. KatoliSki listi se je ve-sele, in pozdravljajo jo se srcem vsi pravi ka-toliiani, ker se nadejajo, da bode mogo6no vpli-yala na vgodno resitev iolskega vprasanja; li-beralni listi jo tudi pretresevajo, pa v nasprot-nem duhu, ter pravijo, da je neizvrSljiva in §kofovske zahteve brez radikalne premembe cele vstave neissvedljive. Kav zadene nas Slovence, smo prepridani, da velika ve&ina Slovencev se Skofi vred tudi ieli versko solo; ali ker se nam je se posebc boritt za obetanek svoje narodnosti, zato se nadejarao, da bodo nasi drL. poslanci o svojem fiasu zraven verske zahtevali tudi narodno ljudsko Solo. 0r2. /,hov je dovolil miuisterstvu pobiranje davkov do konca maja, ker 'ffe ni nadejati, da bode veliko prej re§en v obeb zbornicab drzavni proratun; sprejela se je v tretjem branji tudi postava o odskodovaoji nedolzno obsojenih. V proraSunskem odseku je poro&tl glavni porofie-vavcc dr. Kathrein o proracunu za 1. 1890. Skupni stroSki znaSajo 545,771.700 gld., do-hodki pa 547,368.704 gld., tedaj preostanka Cez poldrugt roiljon. Bfovo ogeroko ministerstvo jesestavljeno tako. kakor smo zadnjifc omenili; predsednik mu je grot Szapary, ki je ob ednem prevzel tudi ministersvo za notranje zadeve; izstopil je s Tiszo vred tudi grof Teleki, mesto njega pa vstopii grof Bethlen kot poljcdeiski minister. V ponedoljek se je novo ministerstvo predstavilo drz, zboru, in pri tej priliki je grof Szapary fojavil, da Uofie novo ministerstvo ohraniti s ta-krfljlitav.sko polovico dobre ragmen1, podpirati dosedunjo zunanjo poiitiko, vtrditi zvczo z ilrvat-sko, da ga pa nikakor ni volja premeniti douio-vinskc postave, kakor je bil obljubil Tisza, ka-tera obljuha ga je stala portfelj. Bismarck tedaj res gre. Zadnje vcsti j pravijo, da je vLe dal svojo ostavko in da jo je cesar tudi sprejel; z oSetom je hotel odsto-ptti tudi njegov sin Herbert, ki je drzavni taj-nik in bil z ad nji Las svojemu ocetu desna roka, ali ccsar njegove ost&?ke ni hotel sprejeti. Berclinska koafcrenca je zafiela v so-boto svoje ddovanjc, predsedujo jej pruski tr-govinski minister baron Berlepsch, seje so vsak daa in posvetovanja sc vrse v francos kem je-ziku. Nemski cesar se je bil obrnil tudi do sv. Ofieta papeza s pr< snjo, da naj bi ga tudi on podpiral pri riSitvi tega tako tezkega delavskcga vprafcnja; sv. Oce ga je zagotovil svoje po-modi. Tudi na Francoskem so iinoli pretekli teden mimstersko knzo; to sicer tarn ni nic nenavadnega, ker iinajo republiko; kupcijska pogodba s Turlijo je bila dala povod interpe-laciji v zbornici, in pri glasovaoji je vdobilo ministerstvo nezaupnico, zato je dalo tudi svojo ostavko. Predsednik novemu ministerstvo. je Freycinet. ^Nekateri listi so hoteli odposlati do predsednika republike peticije, da naj bi pomi-lostil Orleanskega princa, ali ko je princ za to zvedel, je koj poslal nekemu prijateljn pismo, v katerem prosi svoje prijatelje, da naj benede •pomiloscenje" niti ne izgovorijo, ker njemu je jeca manj trda, kakor pa prognanstvo, ker, Le je tndi v jeci, more venderle bivati nafran-coskih iJeh. Domafie in razne vesti* Br. E. Angerer. poniotSni Skof danajskega nadikofa, bode v prihodnjem konzistoriju imeoovan od sv. Oceta za nadSkofa radi njegovih zaaiug za dunajako fikofijo. — V. 6. g. Jos. Bajec, vodja v pri gluhonemih, jo te dni nevarno zholel. Vitez dr, Tonkli jo zopet nabral na Dunaji 300 gld. in jih je izrocil za slovensko dekliSko &olo In otroSki vrfc. Hvala mu! ^Desetletnfeo predsedovaxija g. b a r. A n-dreja Wiakler-ja obhaja — piSejo zadnje ?Noviceu — vaa dezeia Kranjska z Ljabljano na Mm sijajno. Dne 17. t. m. zvecer pnredil je gos-podu jabilautu nljjib!janski Sokol" baklado, 6ital-niSki pevci pa podoknico, Mej petjem podala eta se naSelnika obeh dru§tev k gonpodu predsedaiktt 6estitat mu v imonu drustev. D.ums dne 18. inaroa podajo se vaakovrstni vradi in avtonomoi zastopniki. Brzojavnih in piemenih destitok pri6elo je dobajati vie v ponedeljek, danee dobajajo tudi naznanila, delo-ma pa deputacije obfiin z daiele, katere so g«>«poda jubilanta imenovale za fiastnega obfiana. V <5otrtek dne 20. t. ir«. popoludno ob %, priredijo deSelni odbor in pa zastopniki obfiiuskib predstojnikov in vae de-lele v Roatitni pri „Sloiitt" gospodu jubilaniu na oaat obod, za kateri bo se oghsili vLe iupaai iz vseb o-krujev dezele. Slovensko katoliSko-politiano dru»tvo v Ljubljani poalalu jo goapouki zbnrnici petlcijo, v kateri prosi vorsko ftolo na podiagi raaterinega jezika, 6tevilo letoSnjib .avstx-ijako-ogerakih" ro-marjev v .sv. dczolo znaSn 20. Ti so ie zbrali dne 12 t, ro. no Heki v J16t«l Deak". Za predsednika bo si izbrali pro5. g. A. Jagatida, 6dstnega kanonika iz 8 p raj ova. Dno 13. ao o najiepSem vremenu od-pluli % Beke na parniku c. kr. Lloyda t0areiw. Nedeljski poditek. Y Trsiu prjJla je od pret. nedolje v veljavo postava, valod katere ie zdriijo ti-skaraki stavoi nodeljakega delft. D.da at mo raj o vzdr-?.aii 24 ur in sieer ali od polunoft met soboto Inne-deijo do ncdelje do poluno<5i, ali pa od|6. ure zjutraj v nedeljo do 6. ur© v ponedeljok. TrfcaSki dnevniki tedaj ne bodo izhajali vofi dan nadelje. Zelati bi bilo, da bi veljala tudi pri nai ta postava, toda ne lo pri tiskarjih ampak pri vaoh rokodelcih in trgovcih. Ako bodomo vaiiajno tirjali in se dr&tli po besedah tit, paitirakega linta, pndemo gotovo do saioltnaga cilja. Tujcov v Gorioi je lotos v obilem Itevilu, kajli v.si glavni hotftli io jih polni in vae aobe po hotel ib so oddane. Ma roc, a pri I in maj so v Qorici kaj prijetni in ni 6uda, da ima tuja, bogata gonpoda m to dobet vkus, eaj pri njej je leto za letom Mdaue« tukaj, jutri tarn". Nesreda. I'rotodSoni <5oirtok dne 13. t. m. «ko-<5il je mej Kabreiino in I'roiekom fclezaiitn juvaj Jozof Prek iz Ljubljane tako nenejno iz 2elezniLnega vlaka, da jo priaol pod fink, kateri mu je zdrobil obo nogi. Ne8re6ueLa odneali so v triasko bolnifinioo. Nepoznat gluhomutec. V Oodci nasli so te dni gluhomuteca, o katerem se ne ve, kdo je in od kod je. Po zunanjosti soditt ima okolu 10 let. Do-kler sc no zve v njcgovi domovini, se ga preskrbuje v tukajSni sirotiinioi. NoriSnica. V nedeljo je bila v Trstu prva seja glede akupuo uorianice za cclo Primorsko. Predsedo-va! je c. kr. natnestuik vit. Rinaldini, Istro eta za-stopala poslanca Campitclli in Clcva, Trst Dompieri in Luzzatto, Gorisko pa Yerzcgnassi. Tuk. protestantska nemfika Sola je nehala poduSevati, a ne vsled pomaujkauja uSencev ampak radi odpovedi letnih 2000 gtM katere je dajal ,Schul-verein". Nanaravno je tudi bilo, da ao se vzgojevali katoliiki otroci pri piotefitantih. Porotnih obravnav niamo imeli v tej sezoni, ker nismo im«li takih zloiiocev. Dobro zoamenje 1! Nona. Iafluenoa, hripa, nona in mogo6e ae kaj se Slisi vsak dan. Te Ludno bolezni se kaLejo zdajv tern zdaj v drugom kotu. Sedaj govore ^asuiki o ne-ki novi bolezni, kateri pravijo nona. Bolezen je neki zelo grozna in zatae s hudim nahodom, na to sledi dolgo 8patije, i/. katcrega se jih mnogo ved no zbudi. Do zdaj se pojavlja oa Itaiijanskem v Bresciji in, kaker hofojo nekateri uati, tudi v Slavoaiji. „Corrieraa Stv. 32 od 15. t. m. je bila zasa-6ena radi clanka „Societa operaja ed indebite ge-renze." se jako laskavo izraSajo o petju. Nek Hat nam jejako aameril, da nismo bili prWujodi v Trstu. Toda miali-mo bi sluSaj, da bi nas bili zagledali v gledali§fii, go-tovo bi bili morali teCil ^Slovenski Narod,* kateri je pred meseoi piisegel na geslo: wv.se za vero, doui in cesarja,tt pise mej drugini o Skofovski izjavi glede verske §o-le taku-le: BVelika vediua javnega mnenja izreka se proti izjavi Skofov, veSina jedina je v tem, da so zahtevane to6ke brez radikalne premembe vetave neizrcdljivo, a da bode skofovski ,pronunciameatoM razdrobil desnioe ielezni obro6. To bode nokda njen jedini V8peh«, — Liberalci ostanejo — liberaloi, tudi na Sioveuakem, in kdor sklepa & njimi komproraise, se Bam — kompromitira. ^rag* pib v 5. Stv. AledeCe: . Y Mahni6a so pa cares nekatvii goipodje mofoo zaljubljeni. Izredni zbor v na&i Citaloici, na katerem se je z ogromuo vejino iskljuiiia stsra w8ofia«, iinil jim jo tako siloo v kosti, da so gg. kanoniki dr. OebaSek, prof. Mam, dr. Kulavic, dr. Semen in katehet Gnesda izitopili is Citaloice. S tem korakom isjavili ao, da so soli-darnl z MahnlSem, da tudi oni smatrajo narodna druitvo, torej tudi Citalnico za veleizdajiko. Hvala oa tem naklonu". Uditeljski Tovarll ima v 6. stv. dopii is Go-rice, kateri govori obdnem zborovanji ufiiteljsktga druitva za goriikl okraj, dne 6. suioa. Mej drugim pravi dopisnik: „Med posebnimi predlogi. omenjamo sarao onega o zadovi stare „So6eu napadov na iolo in uditeljatvo. Sklenilo so je* naj odbor atori potra-bno, da se taki napadi no bodo nonavljali. 0 tern prihodnji6«. V J Nova knjiga. Sluibovnik (Dieost Re-glement) za oesarako in kraljevo vojsko. Tretji del. Pebota in lovaka data, i'oalov. in sal. And. Komel pi. So^ebran. Ljubljana 1890. Nesrecna druiina je pa6 druSina Yelikonja v Stradioah pri Goriei. V 18 meaeftih je pomrlo pet ilanov iz te druiine: mati, ki se je vtopila, 46 let stara; Btara mati, 71 let; dva eina: eden 31/,, drugi 23 let star, sledojid 6. t. id. Se ode, 44 let Rtar. Za-nuatil je eno omoSeno hoar in tri male otroke, katere je k sebi vzeia h6i pokojnika. Znane petardovce, o katerih smo vie par-krat govorili, pripeljali bo v sredo 12. t. m. v Gra-diSko, da ddstaaejo zaaluzeno kazen. Agrenjev Slavjanski imeniten ruski peveo napravi) je a svojo druzbo mnogo koncertov na Dunaji, y Peiti, v Trfltu, v Ljubljani in v Zagrebu. V*i Jiati J | 9JJxdo catholica 1 ikodt po poiaru, ttreli In ektpfozljK— za taka «a- 1 r raroTAnjft jetnftijo soUdaruo prvi vsajeKnl *avaro> r •Al valni isavodi, kaieri so dlani raedelilpega druStra Ik JE TZBJcmnih zatorovalnic. Ysled zveze z Yzajanroimi Jr Y zaTaroTalnimi zavodi zamore „UNI0" zavaroraiya v J m- najreSi vrednOBii eklepati in daje na podiagi ta zveze &• •L avojim tavarovaiicetn najvofjo varnost. Vsakolatni Jt ** prebitek razdelil se bode med zararovance. * ¦Ob Zavod vpeljal je tudi novo, doslej Se ne po- W j* znato stroko zararovaiya, nami-ec: Jf "f Zavarovanje cerkvenlh zvasov proti pretosiu f * all razpoko. V to atroko apadajo one fikode, katere W Je niso naBledki poiara, temvoS ki nastanejo vsled L w druzih katerih-koli slufiajev. K vdelezbi v tej cava- f •m rovalni stroki vabijo ae vai prefastiti oerkveni W Jr predstojaiki. Jl JT Tudi posreduja zavod pri prvih vzajemnih za- J6 flfr varovaloicah i v 6ast alavnemu obSinstva naznaniti, daje odptl V tukajSnjem mostu novo bar-varijo. Y barvanje sprejema se preja in tkanina to-liko volnena kakor tudi drugovratna. Zagotovlja toSno in dobro iavriitev po tako nizkih cenah, kakor nobedeo drug. Sprejema naro&Ia in dela na ieljo tudi na do-mu naroduikov. Jakob Olede, Via AseoU itev. 27. V aauflih o&anik leoh po isoijdbi n*\ «t*>tin* ^ciiaaoj pridofeila ti je: B^U. ettj ttwoWi swetijp tt tevlji _ ___.__ k(M *r?rto, ne dt bi jik kyta«K PomtJaj* iff, Wji «*» a»• M4» *• ,T ^""l poataaejat i» (Pa*««*jo iu3i «w» 19 «^tli *»j za 8 Li. MaMajJ*^ •*«*!,¦ * U^Naabraa* colb, da m ^irlUt «*a** !»¦**<> »* B*m*<**30- ?nporo*«*& «#ha»fifefaflV p. * «Mije*, oskrb-nikum, tagttM I* ip** nakiawfc Prf «. in kr. to->kik je J»3** t awfM, - ^ifc-teftjikt open** eieiiat-iepfei^i^fe* %1 4 A „ ... PoRlj* it >©•** jflkk.: 3 »W» *• *,»&* « ««.» Kraatfo* *<***ia R3fl. OAEftTKEft» c. iu kr. Total oikfflK«fCl«, T&» Gtrntatra** 4. T 5otNia*» tffefo :m\lUO 6«mUt Vi« StgVQfl* Tifiktft* PalMl ^ S^rto—rra\mHc 6 PrNifcn po n»M! ceni is*, kar je po- FH ! treb»iKpi^ojvi» Mak& ribo. Tiakawn Injige Ijl ! in dvttg«d, I mi% ** »logt tiaicotiaa at «WaV ^fj : ike vradN, ^o'» 1(», m»litr«no kaj»g<', litte Hn | atrovane In » moado, lUivtrvsa* | itrok. Wator^n* u»aV<> t»wt» «e oilt ! in Oftjo»:iiejlfo Ka^ej»^4KeMiCiba«ri>*il»optipo*o5am »: s octliiiiiajifl %«po^|torspj«D) M «7, -Falfctei. »asa ^ECOS3®Qe Po k*at%! *rn1*i p*ekoristno zotaio «rtilo. r V* »1^ jlteeifiwaiitoia crema > Dobita se prat l^kaMiiJarjih parfeueiarjih tj itd.f 1 k<*s ^5 ^r. - T €orici pri <3. B. Pon- J* tonija. Al %3e (Jir^n&oli, lekdNii Kurner . Cristcofol^t^y. liAlODONT *J3 5. sufcrceitt t 1. Dr. Bnwst Fratnich v- kiScb fet, 14* II. naunaji 1873 i«e am^et t ^ri^n L 1878. Klavi^ji zfts kooc^rte in sa