PeStnlne platana v ge4evtnl itu**l** k*. *C/c URAf «lea FNIK OKRAJA NOVo . Leto IV. V Novem mestu, dne 8. septembra 1959 Štev. 12 VSEBINA: 251. Odlok OLO Novo mesto o družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1959 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI: 252. Odlok ObLO Novo mesto o določitvi zgradb, ki se štejejo za počitek in oddih lastnika 253. Odlok ObLO Novo mesto o spremembi odloka o obveznem pregledovanju in zdravljenju psov 254. Odlok ObLO Novo mesto o najvišji tarifi za dimnikarske storitve na območju občine Novo \ mesto 255. Odlok ObLO Novo mesto o spremembah in dopolnitvah odloka o občinski taksi in prometnem davku 256. Odlok ObLO Senovo c uvedbi občinske doklade od kmetijstva za leto 1959 257. Odlok ObLO Senovo o spremembah in dopolnitvah odloka o vpeljavi občinskih taks in prometnega davka 258. Odlok ObLO Senovo o potrditvi zaključnega računa za leto 1958 259. Odlok ObLO Sevnica o spremembi o posesti psov v občini 260. Odlok ObLO Trebnje o stopnjah občinske doklade na dohodke od kmetijstva ter samostojnih poklicev in premoženja za leto 1959 261. Odlok ObLO Trebnje o določitvi najvišje prodajne cene na drobno za presno goveje, svinjsko in telečje meso VOLITVE IN IMENOVANJA: 262. Spremembe in dopolnitve imenovanj v sestavi svetov ObLO Žužemberk GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI: 263. Bilanca Trgovskega podjetje »Uslužnost« Novo mesto za leto 1958 264. Bilanca Trgovskega podjetja »Tobak« Videm-Krško za leto 195'8 265. Bilanca KZ Raka pri Krškem za leto 1958 266. Bilanca podjetja »Avtotrgovina« Videm-Krško za leto 1958 Na podlagi 4. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-644/57) je Okrajni ljudski odbor Novo mesto na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. februarja 1959 sprejel ODLOK 0 družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1959, 1. člen Sprejme se družbeni plan okraja Novo mesto za loto 1959, ki se glasi: družbeni plan okraja novo mesto ZA LETO 1959 Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1959 I. poglavje Osnovne naloge in smernčce Na temelju splošnih smernic zveznega in republiškega družbenega plana za leto 1959, doseženih re-znltatov in gospodarskega gibanja v letu 1958 ter ekonomsko-političn h nalog Osnov predloga družbe- nega plana okraja Novo mesto za razdobje 1957-1961, določa družbeni plan okraja Novo mesto za leto 1959 sledeče osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja: 1. Z ozirom na povečani obseg gospodarskih dejavnosti je treba povečati obseg proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah tako, da se v primerjavi z letom 1958 poveča: družbeni bruto proizvod za . . . . 7,9 % narodni dohodek za....................7,5 % Posebno pozornost za povečanje proizvodnje in storitev je treba posvetiti industriji, kmetijstvu, trgovini, gostinstvu in turizmu ter obrti — zlasti usluž-nosti. Hkrati je treba povečati tudi kakovost proizvodov in storitev, poleg tega pa zmanjšati stroške. 2. Povečan obseg, kakor tudi kakovost proizvodnje in storitev se mora doseči predvsem: a) z boljšo izrabo obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet; b) s smotrno uporabo investicijskih sredstev; c) s povečanjem delovne storilnosti zlasti v industriji, kmetijstvu in gradbeništvu; v ta namen je treba: — skrbeti za dosledno racionalno zaposlovanje delovne sile; — izboljšati je treba organizacijo in zagotoviti racionalnejšo izrabo delovnega časa; — pravilno izkoriščati prednosti obstoječega sistema delitve dohodka ter jih uporabljati v načinu nagrajevanja; — dosledno uvajati in nadalje izpopolnjevati sistem nagrajevanja na osnovi delovnega učinka; — uvesti nač n plačevanja po učinku dela v vseh gospodarskih organizacijah, kjer je to mogoče. 3. Pri investicijah je treba spremeniti strukturo investicijskih naložb in sicer: — vlagat več razpoložljivih investicijskih sredstev v korist razvoja kmetijstva, trgovine, gostinstva in turizma ter obrti — zlasti uslužnostne; — investicijska sredstva za industrijo, gozdarstvo in gradbeništvo uporabljati samo v toliki meri, kolikor gre za nadaljevanje začetih investicijskih del ali za najnujnejše in visoko rentabilne rekonstrukcije; — zagotoviti več sredstev za razvoj prosvetno-kultume in zdravstvene dejavnosti; — še nadalje vlagati sredstva v stanovanjsko izgradnjo ter za komunalno dejavnost; — zagotoviti večja sredstva za izgradnjo in zboljšanje cestnega omrežja. Da bo dosežena čim večja učinkovitost denarnih naložb in smotrnejša uporaba razpoložljivih sredstev za investicije, je treba: — nadaljevati in v čim večji meri dovršiti gradnjo in ureditev že začetih objektov; — nova sredstva vlagati zlasti v že obstoječe obrate in sicer predvsem tako, da bodo vplivala na racionalno zaposlovanje delovne sile; — uvesti ekonomičnejšo gradnjo zlasti na področju stanovanjske dejavnosti; — zožiti fronto investicij v skladu s smernicami tega družbenega plana. 4. Za ekonomičnejše investicijsko vlaganje je treba v čim večji meri združevati sredstva gospodarskih organizacij za investiejske naložbe v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. 5. Pri razporejanju skupnih sredstev naj se v okviru možnosti upoštevajo potrebe tistih območij, ki zaradi nizke gospodarske razvitosti ne ustvarjajo toliko sredstev, da bi si zagotovila ustrezen napredek. 6. Osebna potrošnja in družbeni standard morata naraščati v odvisnosti od povečanja proizvodnje in delovne storilnosti. 7. V skladu s povečano proizvodnjo in možnostmi prodaje je treba povečati izvoz industrijskih, kmetijskih in gozdnh oz. lesnih proizvodov. Z ozirom na predvidene možnosti je treba povečati tudi inozemski turistični promet. 8. V celoti je treba težiti k zmanjšanju proračunskih izdatkov za državno upravo. Na račun zmanjšanja stroškov državne uprave pa je treba povečati proračunske izdatke za prosvetno kulturno, socialno in zdravstveno dejavnost, zlasti pa za negospodarske investicije. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek 1. Na temelju dosežene proizvodnje in storitev ter materialnih in družbenih pogojev v letu 1958, a v skladu z razvojem, ki se predvideva v Osnovah družbenega plana za okraj Novo mesto za razdobje 1957—1961, se računa s sledečim porastom družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka: v milij. din 1957 1958 1959 1958 1959 1959 1957 1957 1958 Družb, bruto proizvod Narodni 30.090 34.891 37.635 116,0 125,1 107,9 dohodek 12.948 14.998 16.121 115,8 124,5 107,5 2. Gibanje družbenega bruto proizvoda po posa- meznih panogah pa bo sledeče: Industrija 13.532 14.953 17.640 110,5 130,4 118,0 Kmetijstvo 8.487 10.509 10.633 123,8 125,3 101,2 Gozdarstvo 866 974 1.043 112,5 120,4 107,0 Gradbeništvo 1.651 1.819 1.652 110,2 100,0 90,8 Promet 950 1.172 1.106 123,4 116,4 94,4 Trgovina 1.288 1.328 1.358 103,1 105,5 102,3 Gostinstvo 678 765 731 112,8 107,7 95,5 Obrt 2.638 3.371 3.472 127,8 131,6 103,0 3. Narodni dohodek pa se bo gibal po posameznih panogah takole: Industrija 5.383 5.713 6.591 106,1 122,4 115,4 Kmetijstvo 4.493 5.584 5.630 124,3 125,3 100,8 Gozdarstvo 339 455 494 134,2 145,6 108,6 Gradbeništvo 508 629 646 123,7 127,0 102,6 Promet 257 357 372 138,9 144,8 104,4 Trgovina 765 864 913 112,9 119,4 105,7 Gostinstvo 186 232 237 124,1 126,7 102,1 Obrt 1.017 1.164 1.238 114,5 121,7 106,4 Porasta družbenega proizvoda in narodnega dohodka temeljita predvsem: — na boljšem izkoriščanju obstoječih proizvodnih in storitvenih sredstev oz. zmogljivosti; —'na povečani družbeni kooperaciji; — na smotrni investicijski dejavnosti; — na večji delovni storilnosti; — na ustreznih ukrepih vsestranskega varčevanja. III. poglavje Izkoriščanje proizvodnih in storitvenih kapacitet V čim večji meri je treba obravnavati vprašanje za kar najboljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet zlasti v industriji, kmetijstvu in gozdarstvu. Za dosego tega cilja se je treba posluževati vseh možnih notranjih in zunanjih organizacijskih oblik: — uvajanje dopolnilne proizv. novih artiklov; — zboljšanje delovnega oz. tehnološkega procesa; — v industriji in proizvodnji obrti povezovanje prostih kapacitet s proizvodnjo drugih podjetij; — razširjanje zadružne kooperacije z zasebnim kmetijstvom, kjer obstojajo zlasti velike možnosti povečanja proizvodnje z ozirom na nizko izkoriščenost kapacitet v individualni kmetijski proizvodnji; — povečanje gozdne proizvodnje z izboljšanjem gojitve oz. nege gozdov z ozirom na nizek letni gozdni prirast in omogočanje izkoriščanja tistih gozdnih mas, ki zaradi nepristopnosti propadajo na licu mesta. IV. poglavje Investicije 1. Na osnovi predvidenih sredstev ljudskih odborov in gospodarskih organizacij ter predvidenega dotoka sredstev oz. posojil iz republiškega in splošnega investicijskega sklada bodo investicijska vlaganja v osnovna sredstva v letu 1959 znašala približno 3912 milijonov dinarjev, od tega negospodarske investicije 931 milijonov dinarjev ali 24 %. 2. V letu 1959 je predvidena sledeča struktura investicijskih vlaganj v osnovna sredstva po virih sredstev (v 000 din): Znesek Struktura % — zvezni in repub. investicij, sklad in stanovanjski sklad LRS . . 1.451 37,2 — investicijski sklad OLO . . . 161 4,1 —• investicijski skladi občin . . . 115 2,9 —• stanovanjski skladi občin . . . •— ostali skladi ljudskih odborov 398 10,2 (gozdni skla, sklad za kadre) . 83 2,1 —1 proračunska sredstva .... posebni skladi (sredstva vodne 21 0,5 skupnosti) 72 1,8 —- skladi podjetij 892 B2,8 — amortizacija za nadomestitev . 652 16,7 — ostala sredstva 67 1,7 Skupaj . . . 3.912 100,0 Pri tem se predvideva — za skupna vlaganja gospodarskih organizacij za družbeni standard 225,000.000 din — za skupna vlaganja v gospodar. 120,000.000 din Skupaj . . . 345,000.000 din 3. Sredstva okrajnega investicijskega sklada, ki so razpoložljiva v letu 1959 v višini 247,669.000 din naj se v tem letu uporabijo predvsem v sledeče namene: a) za izplačila že prevzetih obveznosti za udeležbe pri posojilih gospodarskih organizacij; b) za izplačila preostankov odobrenih posojil za Investicije, začete v preteklih letih; ostanek sredstev pa predvsem: c) za odobravanje novih soudeležb za investicije: — v kmetijstvu socialističnega sektorja; — v trgovini, gostinstvu in turizmu ter obrti; — v družbeni standard. Na osnovi tega bodo sredstva okrajnega investicijskega sklada vložena v sledeče namene: — v anuitete................ 42,127.000 din — v obratna sredstva . . . 43,883.000 din — v osnovna sredstva . . . 161,659.000 din od tega za: kmetijstvo . . 50,315.000 ostale gospodarske panoge . . 75,344.000 negosp. investic. 36,000.000________________ Skupaj . . . 247,669.000 din Pri tem imajo prednost tiste gospodarske organizacije, ki prosijo posojilo za soudeležbo pri natečajih iz splošnega in republiškega investicijskega sklada. 4. Okrajna sredstva za obnovo podeželja v skupnem znesku 21j452.000 din bodo uporabljena v sledeče namene (v 000 din): d* g J > E 2 N to d —• ,za Zdrav, dom Bizeljsko — Brežice 2.000 9,3 — za šolo Dragatuš — Črnomelj 4.000 18,6 — za šolo Radoviča — Metlika . . 2.509 11,7 — za šolo Čatež — Trebnje . . . 7.C00 32,6 — Za šolo Sela-Hinje — Žužemberk 4.000 23,4 — za Mladinski dom Sela-Šumberk — Žužemberk 1.000 23,4 — nerazdeljeno 952 4,4 Skupaj . . . 21.452 100,0 5. Na temelju dosedanje izvršitve investicijskih naložb in splošnih smernic Osnov predloga družbenega plana okraja Novo mesto za razdobje 1957 do 1961, je treba v letu 1959 v okviru možnosti usmeriti sredstva v tiste dejavnosti, ki čim močneje pospešujejo razvoj življenjske ravni prebivalstva. V tem smislu in ob upoštevanju načel za investicijska vlaganja, navedenih v I. polavju tega družbenega plana, se predvideva v letu 1959 naslednja struktura investicijskih naložb v osnovna sredstva: V 000 000 din Znesek Struktura v % a) industrija 1935 49,5 b) kmetijstvo 613 15,7 c) gozdarstvo 66 1,7 d) gradbeništvo .... 23 0,6 e) promet 31 0,8 f) trgovina 104 2,7 g) gostinstvo in turizem . 88 2,2 h) obrt 121 3,1 i) Negospodarske investicije 931 23,7 S k ti p a j . . . 3912 100,0 6. Po posameznih gospodarskih panogah in negospodarskih dejavnostih naj se vlagajo investicijska sredstva predvsem v sledeče namene: a) Industrija: — ,za gradnjo novega daljnovoda od TE Brestanica preko Videm-Krškega do RTP Novo mesto v dolžini približno 32 km in transformacijo 110/20 KV RTP Novo mesto; >— za nadaljevanje izgradnje rudnika rjavega premoga Kanižarica; — za rekonstrukcijo rudnika Krmelj; — za nadaljnjo izgradnjo podjetja »Kremen« — rudnikov nekovin Novo mesto; — za nadaljevanje gradnje proizvodnih prostorov podjetja »Motomontaža« Novo mesto; — za nabavo opreme za Tovarno šivalnih strojev Mirna; — za nadaljevanje izgradnje oziroma rekonstrukcije v Opekarni Brežice; — za nabavo opreme za Kopitarno Sevnica; — za izgradnjo in ureditev obrata za proizvodnjo vezanega lesa v zvezi z rekonstrukcijo tovarne »Novoles« Novo mesto; — za postavitev novega obrata za beljenje celuloze v Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj« Videm-Krško. Z investicijskimi vlaganji v industriji je treba doseči tudi zboljšanje izkoriščenosti kapacitet in večjo kooperacijo med proizvodnimi gospodarskimi organizacijami. Investicijska vlaganja v industrijo so v odnosu na druge panoge še vedno sorazmerno visoka tudi v letu 1959, kar pa narekuje povprečno nizka industrijska razvitost našega okraja v primerjavi z drugimi okraji. Zato je treba zaradi krepitve materialne baze našega okraja še nadalje predvidevati večja vlaganja v industrijo, četudi je v celotni strukturi investiranja v letu 1959 izvršena v okviru možnosti ustrezna preorientacija v korist kmetijstva, trgovine, gostinstva, turizma, obrti ter družbenega standarda. b) Kmetijstvo: — v poljedelstvu: za ureditev 92 ha hmeljišč spomladi 1959; za melioracijo 200 ha steljnikov; za izgradnjo 8 hmeljskih sušilnic; — v sadjarstvu: za ureditev 89 ha sadovnjakov; — v vinogradništvu: za ureditev 25 ha vinogradov in zai opremo vinske kleti v Metliki; — v živinoreji: za izgradnjo in ureditev 3 živinorejskih obratov -ptitališč in vzrejališč; za nabavo 350 glav plemenske živine, krav in svinj; za ureditev 200 ha pašnikov; — v mehanizaciji: za nabavo 5 traktorjev s priključki; za nabavo 6 kombajnov; za nabavo 40 motornih kosilnic; za nabavo 10 motornih škropilnic, za izgradnjo 16 strojnih lop za mehanizacijo; — poleg tega pa je treba vložiti večja investicijska sredstva tudi v melioracije, regulacije in urejanje hudournikov. V načelu je treba kmetijske investicije uporabljati za namene, ki zagotavljajo večjo blagovnost kmetijske proizvodnje. c) Gozdarstvo: — za nadaljevanje gradenj oziroma rekonstrukcij gozdnih cest; — za postavitev logarnic; — za ureditev oz. preureditev stavb, ki služijo gozdarski dejavnosti; — za nabavo opreme za izkoriščanje gozdov. d) Gradbeništvo: — za izpopolnitev mehanizacije v gradbeni dejavnosti; — za izpopolnitev oz. za ureditev obrtnih delavnic pri gradbenih podjetjih. e) Promet: — v cestnem prometu: za nabavo avtobusov; i za dovršitev oz. nadaljnjo ureditev cestnih priključkov na avtomobilsko cesto (Novo mesto—Kar-teljevo, Novo mesto—Mačkovec, Čatežke Toplice— Čatež, Trebnje—AC); za dovršitev modernizacije priključka Šmarješke Toplice—Krono vo; za prvo etapo rekonstrukcije ceste Novo mesto— Dolenjske Toplice; za rekonstrukcijo ceste Črnomelj—Kanižarica; za modernizacijo cest skozi Krško, Trebnje in Metliko; — v PTT prometu: za prvo etapo gradnje novega poštnega poslopja v Novem mestu. f) Trgovina: za povečanje prodajnih zmogljivosti v trgovini na drobno; za preureditev oz. modernizacijo približno 25 obstoječih trgovin; za izpopolnitev opreme približno 20 obstoječih trgovin, zlasti živilske stroke; za izgradnjo novih skladiščnih prostorov v obsegu 3600 nr v Novem mestu; za ureditev zbirnih oz. sortnih skladišč za kmetijske proizvode pri kmetijskih zadrugah. g) Gostinstvo in turizem: Težišče investicijskih vlaganj mora biti v povečanju nastanitvenih zmogljivosti, izboljšanju ureditve obstoječih gostišč in ureditvi prostorov oziroma objektov za razvedrilo gostov v turistično važnejših mestih, predvsem: — za nadaljevanje izgradnje in ureditve gostišča »Grad Otočec« vključno tudi kopališki prostor; — za razširitev in adaptacijo glavnega objekta v Šmarjeških Toplicah; — za nadaljevanje izgradnje Dolenjskih Toplic; — za dovršitev odprtega kopališča v Dolenjskih Toplicah, za regulacijo dela Sušice itd.; — za izboljšanje ureditve obratov družbene prehrane. h) Obrt; — za ureditev obrtnih centrov; za rekonstrukcijo in izpopolnitev opreme obstoječih obrtnih delavnic, zlasti uslužnostnih; — za ureditev delavnic domače obrti; — za ureditev pralnic in čistilnic. i) Negospodarske investicije; — za nadaljevanje in dovršitev že začetih objektov, zlasti onih, ki .zahtevajo za svojo dograditev manjše zneske; — za izboljšanje ureditve obstoječih negospodarskih objektov; — za nove gradnje samo v toliki meri, kolikor neobhodno narekujejo obstoječe potrebe in dovoljujejo razpoložljiva sredstva; tu imajo prednost objekti, pri katerih izgradnji je večja udeležba prispevkov prebivalstva; — za komunalno ureditev turističnih centrov. Po posameznih negospodarskih dejavnostih pa naj gredo investicijska vlaganja predvsem v sledeče namene: — za gradnjo stanovanj, predvsem v mestih in industrijskih središčih, pri čemer je treba upoštevati tudi potrebe stanovanj za prosvetne in zdravstvene delavce; tu je treba težiti k pocenitvi gradnje z uredbo normativov, koncentracijo gradbišč, združevanjem sredstev investitorjev, pravočasno izdelavo načrtov itd.; — za gradnjo in ureditev šolskih objektov, pri čemer je treba dati prednost vajenski šoli v Novem mestu in osnovnim šolam; - — za gradnjo in ureditev zdravstvenih objektov, zlasti zdravstvenih domov; — za nadaljnjo graditev gospodinjskega centra v Novem mestu; — za objekte vodnega gospodarstva; za nadaljevanje izgradnje vodovoda Ivančna Gorica—Trebnje—Dobrnič v participaciji skupnih stroškov 56 % OLO Novo mesto in 44 % OLO Ljubljana; za ureditev hudournikov: Sevniščica, Sušica s Skradnjo, Sušica v Dolenjskih Toplicah; za regulacije: Gabernica—Sromljica, Mirna, Spodnja Sava, Sotla, Krka; za melioracije: Krško polje, Mestni log Metlika, Vojerje—Mirenska dolina, Šentjernejski travniki; — za dograditev upravne zgradbe »Elektro« Vi-dem-Krško. 7. Poleg investicijskih vlaganj, navedenih v točki 6, naj gospodarske in druge neposredno zainteresirane organizacije, kakor tudi ustrezni organi ljudskih odborov, podvzemajo ukrepe in iščejo možnosti za nekatere druge investicije. 8. Za uresničitev navedenih nalog investicijske izgradnje v letu 1959, a da se zagotovi s tem planom določena razmerja med investicijami za posamezna Področja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, je treba: / — da občinski ljudski odbori upoštevajo pri usmerjanju svojih investicijskih sredstev načela, ki so določena s tem družbenim planom in da v tem smislu izvršijo s svojimi družbenimi plani osnovno razdelitev razpoložljivih investicijskih sredstev za Posamezna področja, upoštevajoč raven njihovega gospodarskega razvoja; da se v pogledu usmerjanja sredstev okraj-uoga in občinskih investiejskih skladov za potrebe kmetijstva, trgovine, gostinstva in turizma ter obrti doseže medsebojno vskladitev v sodelovanju z okraj-nimi zbornicami, okrajno zadružno zvezo in Dolenjsko turistično zvezo; i "— da občinski ljudski odbori z delavskimi sveti podjetij na svojem področju vskladijo gospodarske in negospodarske investicije ter sredstva skupnih vlaganj s postavljenimi načeli glede sprememb v strukturi investicijskih vlaganj; — da ustrezni okrajni organi v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori postavijo načela za usmerjanje tistih sredstev komunalne banke in zadružnih hranilnic, katerih uporaba je dovoljena za dajanje investicijskih posojil; — da v sodelovanju z okrajnimi zbornicami in okrajno zadružno zvezo, kakor tudi s sindikalnimi in drugimi političnimi organizacijami dosledno izvedejo načelo združevanja sredstev gospodarskih organizacij, upoštevajoč republiška navodila in načela, postavljena s tem družbenim planom, sicer ne bi bilo mogoče ostvariti investiejskih nalog, določenih s tem družbenim planom; — da investitorji, ki predvidevajo koriščenje posojil dz družbenih skladov, pravočasno pripravijo investicijske programe z ustrezno dokumentacijo za udeležbo na natečajih; — da vsi investitorji podvzamejo vse ukrepe za čim večje varčevanje z investicijskimi sredstvi, kar naj se doseže predvsem z izbiro naj ekonomične j ših investicijskih izvedb; — da se pri investitorjih doseže večja disciplina, tako pri postopku za odobravanje investicijskih programov kakor tudi pri koriščenju in uporabi investicijskih sredstev. V. poglavje Sredstva in združevanje sredstev za skupna vlaganja 1. Sredstva skladov gospodarskih organizacij V letu 1959 bodo gospodarske organizacije razpolagale s sredstvi skladov v znesku 2.132 milijonov dinarjev. Da se zagotovi učinkovitejša uporaba investicijskih sredstev za gospodarske investicije in potrebnih sredstev za investicije v objekte družbenega standarda, se predvideva, da bodo gospodarske organizacije uporabile razpoložljiva sredstva predvsem v sledeče namene (izraženo v 000 din): — za kritje obveznosti (anuitete in druge obveznosti) približno.............................595 — za obratna sredstva, približno....................148 — za lastna osnovna sredstva, približno . . 1044 — za skupna investicijska vlaganja v družbeni standard, približno..........................225 — za skupna investicijska vlaganja v gospodarstvo, približno.............................. 120 Skupaj . . . 2132 2. Združevanje sredstev gospodarskih organizacij Za izvršitev postavljenih investicijskih nalog, naj gospodarske organizacije upoštevajo sledeče smernice za razdelitev in uporabo njihovih razpoložljivih sredstev v letu 1959: a) Gospodarske organizacije naj razporedijo iz čistega dohodka iz leta 1958 po odbitku osebnih dohodkov, rezervnega sklada in sklada obratnih sredstev najmanj 50 % v sklad skupne porabe. Da se zagotovijo večja investicijska sredstva v skladih skupne porabe, naj gospodarske organizacije omejijo razne neinvesticijske izdatke v korist sredstev za investicije družbenega standarda. Zaradi pospešene izgradnje objektov družbenega standarda se priporoča gospodarskim organizacijam, da predvidijo za te namene v povprečju okoli 60 % sredstev skladov skupne porabe in jih razporedijo po planih občinskih ljudskih odborov. b) Zaradi racionalnejšega izkoriščanja razpoložljivih sredstev za gospodarske investicije, naj bi gospodarske organizacije vložile v skupna vlaganja okoli 30 % razpoložljivih denarnih sredstev skladov osnovnih sredstev. Ta sredstva bi se uporabila prvenstveno za investicije v kmetijstvo, trgovino, gostinstvo in obrt. c) Bližja navodila o načinu skupnih vlaganj naj izda svet za finance in družbeni plan OLO Novo mesto. 3. Vlaganja ljudskih odborov v gospodarske in negospodarske dejavnosti bodo znašala v letu 1959 skupaj (v 000 000 din) od tega: 1.077 — za osnovna sredstva v gospodarstvu 260 — za osnovna sredstva izven gospodar. 518 Skupaj v osnovna sredstva . t .... 778 — za obratna sredstva.............................82 — za odplačilo anuitet............................42 — za pospeševanje kmetijstva......................38 —' za vzdrževanje cest............................108 . — za pospeševanje ostalih dejavnosti .... 29 4. Da se skladno s smernicami zveznega in republiškega plana pravilneje usmerja potrošnja investicijskih sredstev, tako sredstev ljudskih odborov kakor gospodarskih organizacij, naj se ,zagotovi kombinirana uporaba vseh razpoložljivih izvorov sredstev in doseže, da se bodo uporabljala za izvajanje investicij na ozki fronti in to za namene, predvidene s tem družbenim planom, ter na ta način omogoči večjo učinkovitost investicijskih vlaganj. Tako se predvideva, da bodo znašala celotna sredstva zveze, republike, OLO, ObLO in gospodarskih organizacij za investicijska vlaganja na področju okraja Novo mesto v letu 1959, kakor sledi: (V 000 000 din) d A g i m Viri sredstev td r p 8S 03 W negospo dar. invi sticije skupaj zvezna in republiška sredstva 1406 45 1451 okrajni investicijski sklad 125 36 161 občinski investicijski skladi . 100 15 115 občinski stanovanjski skladi . 14 384 398 ostali skladi ljudskih odborov 21 62 83 proračunska sredstva . . 21 21 posebni skladi . 72 72 skladi gospodar, organizacij . 663 229 892 amortizacija za nadomestitev 652 652 bančna in ostala sredstva . . — 67 67 Skupaj . . . 2981 931 3912 Struktura...................76% 24% 100% Poleg tega bo vloženo v obratna sredstva . . 230 od tega: — sredstva ljudskih odborov.................. 82 — sredstva gospodarskih organizacij .... 148 VI. poglavje Zaposlenost in delovna storilnost ter način nagrajevanja 1. V letu 1959 se predvideva v družbenem sektorju gospodarstva (z ŽTP in PTT) povprečna zaposlitev okoli 17.600 oseb, medtem ko je bilo v letu 1958 povprečno .zaposlenih 17.137 oseb. To predstavlja povečanje za 2/8 %. 2. Tako se predvideva v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 -povečanje storilnosti povprečno za družbeni sektor gospodarstva na področju okraja za 9 %. Posebno pozornost pri podvzemanju ukrepov za povečanje delovne storilnosti je treba posvetiti v industriji, kmetijstvu in gradbeništvu. S Da bi v letu 1959 lahko dosegli predvideno povečanje delovne storilnosti in s tem tudi povečanje življenjske ravni prebivalstva, je treba omejevati nadaljnje povečanje števila zaposlenih in sicer s sledečim: — obstoječi obrati, tudi pri povečanem obsegu proizvodnje in storitev, praviloma ne bi smeli povečati števila zaposlenih; — gospodarske organizacije, zlasti tiste, ki ne povečujejo obsega proizvodnje in storitev, marajo proučiti možnosti zmanjšanja obstoječega števila zaposlenih; pri tem pa je treba skrbeti, da se presežek delovne sile v čim več ji meri premesti na ustrezna mesta v druge organizacije; razen tega je treba, da organi upravljanja v gospodarskih organizacijah v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami odločneje premeščajo zaposlene osebe na ustrezna mesta ali jih odpuščajo, če ti s svojo nedisciplino ali povsem nezadostno strokovno sposobnostjo onemogočajo porast delovne storilnosti. 3. Nadalje je potrebno dosledno uveljavljati način nagrajevanja, ki bo prejemke delavcev postavljal v položaj čim večje odvisnosti od njihovega dela in od uspešnosti poslovanja podjetja kot celote. Gospodarske organizacije, predvsem s področja industrije, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva in prometa, naj uvajajo čim dosledneje in v čim širšem obsegu plačevanje po delovnem učinku. Pri nagrajevanju po učinku dela pa naj ne bodo norme vezane samo na količinsko izvršitev, temveč tudi na kakovost dela. Približno 15 % od skupnega števila gospodarskih organizacij, ki imajo možnost uvedbe takega načina nagrajevanja, pa ga v letu 1958 še niso uporabljale, naj t0 čimprej storijo v letu 1959. P,ri tem je treba, da uvedejo način plačevanja po učinku dela tudi vse gostinske gospodarske organizacije in dr., kjer za to obstojajo možnosti. 4. Za uresničenje prej navedenih nalog je treba: — da ObLO zagotovijo s svojimi družbenimi plani vse potrebne ukrepe za smotrno politiko zapo- slo vanj a na svojem področju, upoštevaje načela, ki so postavljena s tem družbenim planom; — da ObLO skupno s sindikalnimi organizacijami stalno spremljajo gibanje zaposlenosti po posameznih gospodarskih organizacijah ter preprečujejo nepotrebno vključevanje in fluktuacijo delovne sile; — da vsi pristojni organi, zlasti pa gospodarske organizacije, posvetijo vso pozornost povečanju števila vajencev in njihovi pravilni vzgoji, ustrezno obstoječim potrebam; — da se nadalje zboljšujejo delovni pogoji delavcev; — da se s preventivno zdravstveno službo zmanjšuje število bolezenskih izostankov; — da gospodarske organizacije posvetijo večjo pozornost delovni disciplini; — da ustrezni organi OLO in občinskih ljudskih odborov v sodelovanju s sindikalnimi organizacijami in ustreznimi zbornicami zagotovijo pogoje za izboljšanje kvalifikacijskega sestava zaposlenega osebja in da v ta namen nudijo večjo pomoč strokovnim šolam in drugim institucijam za izobraževanje kadrov; > — da vse gospodarske organizacije zagotove z ustrezno tarifno politiko in drugimi oblikami nagrajevanja zainteresiranost delavca za večjo delovno storilnost; v zvezi s tem je treba izkoristiti prednosti, ki jih omogoča nov sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij; •— da sindikalne organizacije pri proučevanju reševanja problemov produktivnosti dela, sodelujejo z organi gospodarskih organizacij in ustreznimi organi politično-teritorialnih enot, katerim naj dajejo tudi svoje predloge. p- Prej navedene naloge in ukrepe za njihovo izvršitev se ustrezno, v okviru možnosti, nanašajo tudi na zavode in ustanove s samostojnim finansiranjem. VII. poglavje Osebna potrošnja in družbeni standard 1. Osebna potrošnja V zvezi s potrebo povečanja osebne potrošnje, zlasti delavcev in uslužbencev v skladu z razvojem Proizvodnje in delovne storilnosti, se postavljajo za leto 1959 sledeče naloge: — Razvijanje trgovskega omrežja na drobno. Pri tem je treba posvetiti posebno pozornost izboljšanju trgovin živilske stroke. — Razvijanje družbene prehrane tako v okviru gostinske dejavnosti (menze in abonentski sistem Prehrane) kot tudi v okviru gospodinjskih centrov, plasti gospodinjam, ki so v službi, je treba omogo-da bi se lahko oskrbovale z že pripravljeno ali delno pripravljeno hrano, ki bi jo nosile domov. — Dosledno izvajanje kontrole nad oblikovanjem |n nivojem maloprodajnih cen in preprečevanje njihovega neupravičenega dviganja. — Kmetijska proizvodnja, zlasti državnih in zadružnih kmetijskih posestev, predvsem onih v bližini večjih potrošniških središč, mora biti usmerjena v proizvodnjo tistih artiklov in takih količin, ki bodo učinkovito vplivale na časovno in količinsko kritje potreb. ! i i Z omenjeno kmetijsko proizvodnjo bo socialistični sektor lahko vršil potrebno intervencijo na trgu kmetijskih proizvodov in izvajal odrejeno politiko cen. V okviru povprečnega nivoja cen kmetijskih pro- izvodov pa je treba težiti k čimbolj ekonomskim cenam. ! i — potrebno je organizirati servise za stoititve gospodinjstvom, kjer za to obstoja potreba. — Čim širje je treba razvijati storitvene obratne obrate. Na osnovi predvidene večje delovne storilnosti, predpisov o povečanju plač in dr., bodo plače delavcev in uslužbencev v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 porasle nominalno za okoli 10 %. Zaradi vzporednega porasta življenjskih stroškov in dr. pa se računa, da bo realna plača na zaposleno osebo v socialističnem sektorju porasla za okoli 6,5% v primerjavi z letom 1958. 2. Družbeni standard Za skladnejši razvoj elementov družbenega standarda v letu 1959 je potrebno podvzeti sledeče: — V okviru možnosti je treba maksimalno pospeševati stanovanjsko izgradnjo, zlasti v mestih in industrijskih centrih. — Sredstva za kritje materialnih stroškov prosvete in kulture, socialnega skrbstva in zdravstvene zaščite se morajo povečati v odnosu na osebne izdatke za 7 % v primerjavi z letom 1958. — Vlaganje v komunalno dejavnost se mora povečati za približno 20 % v primerjavi z letom 1958. — Za vzdrževanje cestnega omrežja se bo zagotovilo v letu 1959 40 milijonov več t. j. za 122 % več kot v letu 1958. — Pri investicijskih vlaganjih za družbeni standard je treba zavzeti stališče, da se investicijska sredstva prvenstveno usmerjajo v že začete objekte t. j. za njihovo dovršitev. Reševanje navedenih vprašanj, pa ni samo skrb ljudskih odborov, temveč prav toliko tudi gospodarskih organizacij. Zlasti večje gospodarske organizacije so dolžne, da z ustanavljanjem ali razširjenjem finansirajo tudi ustrezno izgradnjo objektov družbenega standarda. V letošnjem letu bo treba zagotoviti sredstva za izgradnjo objektov družbenega standarda predvsem na zgoraj omenjeni način. VIII. poglavje Gospodarski odnosi z inozemstvom 1. Izvoz Za leto 1959 se predvideva, da se bo izvoz pove- čal od............dinarjev 1.699,192.000 v letu 1958 na...............dinarjev 1.781,324.000 v letu 1959 t. j. za 4,8 % in sicer: — v industriji se poveča za 7,4. %; — v kmetijstvu se zmanjša za 7,3 % zaradi znatno zmanjšanega izvoza vina kljub temu, da bo izvoz živine precej višji, kot v preteklem letu: — v gozdarstvu se poveča za 28,4 % V letu 1959 se predvideva tudi porast priliva neblagovnih deviznih sredstev iz turističnega prometa in sicer za 30 %. Da bi se zagotovilo povečanje izvoza v navedenem obsegu, je treba podvzeti vse potrebne ukrepe, zlasti v pogledu več vrednih končnih izdelkov. 2. Uvoz Zaradi izboljšanja plačilne bilance je treba skrbeti za čim realnejšo uporabo uvoznih surovin in materiala ter jih kjerkoli in kolikorkoli je mogoče nadomestiti z uporabo domačih. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH NA PODROČJU OKRAJA NOVO MESTO V L. 1959 IX. poglavje Industrija V letu 1958 se je zvišala industrijska proizvodnja za 13 % v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1957. Na osnovi doseženih uspehov v letu 1958 in predvidenih ukrepov se predvideva v letu 1959 nadalnje povečanje industrijske proizvodnje v primerjavi z letom 1958 za 15,8 %. Predvideno povečanje industrijske proizvodnje v letu 1958 temelji predvsem: — na že izvršenih in planiranih novih rekonstrukcijah, zlasti v rudarstvu, kovinski industriji, industriji gradbenega materiala, industriji celuloze in papirja ter tekstilni industriji; — na večjem izkoriščanju obstoječih kapacitet; — na zagotovitvi normalne preskrbe s surovinami, reprodukcijskim materialom in pogonsko energijo; — na zboljšanju organizacije dela in tehnološkega procesa; — na povečanju delovne storilnosti za 9 %, kar naj bo predvsem rezultat nagrajevanja po učinku dela zaradi povečanja stimulativnosti in čimvečjega izkoriščanja notranjih rezerv delovne sile. Po posameznih strokah je predvideno sledeče povečanje industrijske proizvodnje: Stroka 1958 Indeksi 1959 1959 1957 1957 1958 Proizvodnja in razdelitev elek. energije .... 89,6 89,2 100,0 Proizvodnja premoga . . 93,1 94,9 102,0 Proizv. in predel, nekovin 104,7 102,8 98,2 Kovinska industrija . . . 177,7 278,3 156,6 Elektro industrija . . . 162,3 233,3 143,7 Kemična industrija . . . 211,0 252,2 119,5 Ind. gradb. materiala . . 102,4 129,7 126,7 Lesna industrija .... 108,6 116,2 107,0 Ind. celuloze in papirja . 106,5 113,3 107,4 Tekstilna industrija . . . 113,6 155,9 137,2 Ind. usnja in obutve . . .' 124,8 126,4 101,2 Živilska industrija . . . 146,6 150,8 102,9 Skupaj . . . 113,0 130,8 115,8 1. V proizvodnji električne energije plan ne predvideva povečanja proizvodnje od lanskega leta. Kot glavni proizvajalec v tej stroki nastopa termoelektrarna Brestanica, ki pa je v proizvodnji elektr. energije odvisna od obratovanja hidroelektričnih central z ozirom na stanje voda. Da bi se zagotovila boljša preskrba z električno energijo je treba izboljšati p,renosno omrežje, zlasti na relaciji Brestanica—Krško—Novo mesto, s čemer se razbremeni obstoječa transformacija 10/20 KV v TE Brestanica in to v višini sedanjega primanjkljaja 7 — MVA. 2. Proizvodnja premoga se bo v letu 1959 povečala za 2 % v odnosu na doseženo proizvodnjo v letu 1958. Najvišji porast proizvodnje premoga predvideva rudnik Kanižarica in sicer za 54 %, kar je predvsem rezultat vloženih investicij. To povečanje proizvodnje v rudniku Kanižarica bo mogoče doseči le pod pogojem, če bodo stroji in naprave za nov vpadnik dobavljene v prvem tromesečju 1959. 3. V proizvodnji in predelavi nekovin se v letu 1959 predvideva manjše znižanje predvsem: — zaradi zmanjšanja proizvodnje v podjetju Kremen Novo mesto, kar je posledica nizkih zalog, in — v Kremeniti Sevnica, ker odpade dobava peska za avtomobilsko cesto. Rudnik Globoko pa uvaja v letu 1959 tudi eksploatacijo kremenčevega peska v kooperaciji s podjetjem Kremen. 4. V kovinski industriji se predvideva nadaljnje povečanje proizvodnje za 56,6 % v odnosu na doseženo proizvodnjo v letu 1958. Na to povečanje vpliva predvsem povečanje proizvodnje v podjetju Motomontaža Novo mesto za 183 avtomobilov in drugih finalnih proizvodov, kar je rezultat vloženih investicij. Prav tako povečujeta proizvodnjo tudi BELT Črnomelj in Tovarna šivalnih strojev Mirna. 5. Znatno povečanje proizvodnje je predvideno tudi v elektroindustriji, v proizvodnji sestavnih delov telekomunikacijskih naprav, in sicer za 43,7 % v primerjavi z letom 1958. Tako visoko povečanje proizvodnje je predvideno zaradi začetka obratovanja obrata Telekomunikacije v Mokronogu, kakor tudi zaradi delnega povečanja proizvodnje v obratih industrije za elcktro zveze v Semiču in Šentjerneju. 6. V kemični industriji je predvideno povečanje proizvodnje za 19,5 % v odnosu na doseženo proizvodnjo v letu 1958. To povečanje bo mogoče doseči s povečano proizvodnjo zdravil v Tovarni »Krka« Novo mesto in s proizvodnjo 300 ton čistilnih sredstev, ki jih bo po predvidenem programu proizvajalo podjetje Kremen Novo mesto. > 7. V proizvodnji gradbenega materiala je predvideno povečanje proizvodnje za 26,7 % v primerjavi s proizvodnjo v letu 1958. To povečanje bo doseženo s povečano proizvodnjo predvsem v opekarni Brežice in deloma v Opekarni Zalog in Rudniku Krmelj. 8. V lesni industriji je predvideno povečanje proizvodnje za 7 % v odnosu na doseženo proizvodnjo v lanskem letu. Večjo proizvodnjo bo mogoče doseči predvsem v finalnih lesnih proizvodih, kot so parket, pohištvo, lesene pete, furnir in dr. 9. V proizvodnji celuloze in papirja je predvideno povečanje za 7,4 % v odnosu na leto 1958. Na osnovi dodatno vloženih investicij se bo v Tovarni celuloze in papirja Videm-Krško povečala proizvodnja beljene celuloze, lesovine in lomps papirja. 10. V tekstilni industriji je predvideno povečanje proizvodnje za 37,2 % v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1958, Planirano povečanje proizvodnje bo doseženo predvsem v podjetju Novoteks zaradi pričetka obratovanja predilnice v Metliki in vključitve v plan industrije Belokranjke Črnomelj. 11. V industriji obutve se predvideva povečanje Proizvodnje le za 1,2 % v odnosu na lansko leto zaradi tega, ker je predvideno, da bo v letu 1959 nižja proizvodnja težke usnjene obutve in sandal, povečana pa proizvodnja navadne in otroške usnjene obutve. 12. V živilski industriji je predvideno povečanje proizvodnje za 2,9 % v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1958. Na osnovi predvidenega fizičnega obsega proizvodnje se bo zvišal v letu 1959 tudi družbeni bruto Proizvod industrije in sicer za 30,4 % v odnosu na realizacijo v letu 1957 oziroma za 18 % v primerjavi z letom 1958. Prav tako se bo povečal tudi narodni dohodek in sicer za 22,4 % v primerjavi z realizacijo v letu 1957 oziroma za 15,4 % v odnosu na leto 1958. X. poglavje Kmetijstvo V letu 1959 se predvideva povečanje kmetijske Proizvodnje v primerjavi z letom 1958 — za 4,5 %, če v izračunu ne upoštevamo domačo predelave, oziroma — za 1,2 %, če domačo predelavo upoštevamo. Predvideno povečanje proizvodnje v primerjavi * letom 1958 je sorazmerno nizko zaradi izredno dobre letine sadja in grozdja v letu 1958. Navedeno povečanje proizvodnje temelji: 1958 Indeksi 1959 1959 Njivski posevki . . travništvo 1957 1957 1958 102,7 113,2 110,2 88,7 118,6 133,7 Sadjarstvo . . . 328,3 143,3 43,6 Vinogradništvo . . r^ača predelava . favinoreia 225,0 191,6 85,1 227,4 187,2 82,3 105,2 112,5 106,9 kmetijstvo skupaj . 123,8 125,3 101,2 Predvideno povečanje kmetijske proizvodnje bo Mogoče doseči: 1. Z izvršitvijo proizvodnega sodelovanja med proizvajalci in kmetijskimi zadrugami na predvidenih površinah, z utrjevanjem socialističnih odnosov na vasi ter z uporabo razpoložljivih materialnih sredstev, predvsem v proizvodnem sodelovanju. 2. Z večjo uporabo agrotehničnih ukrepov. 3. Z usposobitvijo družbenega sektorja za specializirano proizvodnjo. A. Kmetijske stroke Po posameznih kmetijskih strokah je predvidena v letu 1959 sledeča kmetijska proizvodnja: 1, Poljedelstvo in travništvo s pašništvom V poljedelstvu se predvideva povečanje za 10,2%. V akciji za proizvodno sodelovanje je treba, da sodelujejo vsi ustrezni oblastno-upravni in zadružni organi ter politične in družbene organizacije. V letu 1959 se pričakuje važnejših poljščinah (v q/ha): ■5* |S Se, a> t/1 T—1 sledeče ha ‘S 0-0) p io ■Es pridelke pri (/> jjTj iŽ o j co S a isii ii pšenica .... . 15,5 17,0 110 35 ječmen . . . . . 13,9 14,7 106 25 koruza .... . 19,9 27,5 135 80 krompir .... . 146,5 155,0 106 300 hmelj . 1,5 10,0 666 10 detelje .... . 42,0 47,0 120 65 seno - travniki . . . 24,3 37,4 154 60 Za posamezne vrste poljščin se predvideva: — pri žitih povečanje za 14,2 %, kar odpade predvsem na visoke pridelke hibridne koruze in italijanskih sort pšenice; — pri vrtninah povečanje za 3,4 %, kar odpade na večji pridelek krompirja po ha pri zmanjšani površini: — pri industrijskih rastlinah povečanje za 227% na račun pridelka hmelja iz v letu 1958 57 ha obnovljenih površin; v letu 1959 bo spomladi obnovljeno 92 ha hmelja na družbenih posestvih in v proizvodnem sodelovanju s kmetijskimi zadrugami, do jeseni 1959 pa naj bi se pripravilo še nadaljnjih 100 ha površin za obnovo hmeljišč v jeseni 1959 ter spomladi 1960; Da bi se izboljšalo stanje hmeljarstva, je treba odpraviti dosedanje pomanjkljivosti glede saditve in obdelave ter organizirati večjo akcijo za odstranitev divjega hmelja; — pri krmnih rastlinah povečanje za 4,8 %; — pri travništvu povečanje za 33,7 %, kar naj bo rezultat proizvodnega sodelovanja na 2000 ha travnikov z uporabo visokih količin gnojil po ha; ustanovljena Vodna skupnost za Dolenjsko bo pospešila izvršitev najbolj nujnih regulacijskih in melioracijskih del ter pričela ustvarjati pogoje za razširitev kultiviranja sedaj neracionalno izkoriščenih površin v proizvodnem sodelovanju; predvideva se najnujnejša ureditev 200 ha površin skupnih pašnikov na področju občin Novo mesto in Videm-Krško; v letu 1959 je treba urediti lastninsko vprašanje agrarnih skupnosti za one površine, ki se dajo z agrotehničnimi ukrepi racionalneje izkoriščati, ter dodeliti te površine v izkoriščanje kmetijskim organizacijam: v Beli krajini je treba kultivirati 200 ha steljni-ških površin; V letu 1959 se predvideva uporaba približno 10.000 ton gnojil za celotno proizvodnjo ali povprečno 130 kg/ha obdelovalne zemlje. Proizvodno sodelovanje. Proizvodno sodelovanje naj zajame v letu 1959 naslednje površine: Vrsta posevka Površina v ha Pridelek q/ha pšenica 1958 1200 35 pšenica 1959 2000 40 ječmen 1959 800 24 koruza hibridna .... 1200 74 krompte _ jedilni . . . 300 280 hmelj - dvoletni .... 57 10 hmelj - enoletni .... 92 2 lan - j ari, ozimni .... 110 48 vinogradi 100 50— 80 sadovnjaki 50 2 Za uspešno izvršitev navedenih nalog je treba: — da kmetijska služba organizira na družbenih posestvih proizvodnjo semenskih žit na vseh površinah za potrebe proizvodnega sodelovanja z uporabo vi-sokorodnih italijanskih sort pšenice; — da občinski ljudski odbori na osnovi sprejetih odredb o skupnem obveznem zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev organizirajo preko kmetijskih zadrug učinkovito varstvo rastlin. 2. Sadjarstvo Vrednost sadjarske proizvodnje se zaradi izmenične rodnosti v sadjarstvu lahko predvideva v letu 1959 s 43,7 % proizvodnje leta 1958. Obnova v letu 1959 je usmerjena predvsem v družbeni sektor sadjarstva: predvidena je obnova ter priprava zemljišč za 89 ha sadovnjakov, od tega 36 ha jablan, 15 ha hrušk, 10 ha orehov, 26 ha višenj in 2 ha breskev. Pridelek sadnih sadik, približno 60.000, bo lahko kril vse potrebe. V letu 1959 je treba izdelati grobo rajonizacijo za posamezne sadne okoliše. Proizvodna sodelovanje. Program za proizvodno sodelovanje v letu 1959 obsega 50 ha sadovnjakov. 3. Vinogradništvo V letu 1959 je predvidena za 14,9 % nižja proizvodnja kot v letu 1958, pri domači predelavi pa za 17,7 %. Obnova vinogradov je predvidena na površini 25 ha predvsem na družbenih posestvih ter v 2 obnovitvenih skupnostih. Z ozirom na predvideni razvoj vinogradništva naj se v letu 1959 prične s študijem izdelave idejnega načrta za gradnjo vinske kleti proizvodnega značaja s kapaciteto do 100 vagonov v prvi etapi, in sicer na področju Bizeljskega. Zaradi zagotovitve t.ržnih presežkov za vinsko klet Metlika naj se že letos začne z izdelavo elaborata za obnovo vinogradov v nad 20 ha kompleksu v okolišu Metlike. Trsnice bodo v letu 1959 pridelale približno 250.000 cep'jenk, kar zadošča za obnovo 50 ha površin. Kot v sadjarstvu je treba letos v najvažnejših vinorodnih predelih izvršiti grobo rajonizacijo, da se ugotove .razpoložljive površine za obnovo v večjih strnjenih kompleksih. 4. Živinoreja V živinoreji se v letu 1959 predvideva povečanje za 6,9 %, kar temelji; —• na večji prireji prašičev; — na manjšem odstotku klanja telet; — na višji molznosti in — naj boljši vzreji v pogodbeni proizvodnji. Tako se predvideva v letu 1959: — da se bo do konca leta 1959 povišal stalež živine za približno 5000 glav, t. j. na številčno stanje leta 1957; — da bo pogodbena proizvodnja zajela 17.300 mesnatih in pitanih prašičev ter 5500 glav mlade in pitane goveje živine; — da bo letna motenost povprečno 1500 kg; — da se mlekarnam zagotovi večje količine mleka iz bližnjih kmetijskih posestev; — da bo prirastek po govedu 88 kg; — da bo tržnost mes. prašičev v teži 32.000 q; — da bo nesnost kokoši 100 jajc letno; — da bo osemenjevanje zajelo 87 % vseh ple-menic; — da bodo kmetijska gospodarstva v čim večji meri začela s križanjem v govedoreji z jersey pasmo. Za izvršitev navedenih nalog je treba predvsem: — da živinorejska in poljedelska služba vsestransko vpliva na povečanje pridelka krme po količini in kakovosti na travnikih ter da se pridobiva več krme z njivskih površin; — da se nabavi 150 plemenskih krav in 200 plemenskih svinj; — da se za izvršitev ukrepov v živinoreji ter za organizacijo in pomoč pri farmski vzreji nujno usposobi živinorejska služba v ozki povezavi z osemenjevalno službo v okviru živinorejskega zavoda; — da se nadalje razvija veterinarska služba v okviru novega zakona o veterinarski službi; ker so vzrejne bolezni v prvi vrsti posledica slabe reje, je nujno, da tudi živinorejska služba začne z delom v tej smeri; treba je urediti konjaško službo v občini Brežice. B. Kmetijska proizvodnja V letu 1959 je treba, da kmetijska gospodarstva povečajo vrednost proizvodnje za 18,2 % v primerjavi z letom 1958 na pravočasni obdelavi. To povečanje temelji: — na izdatnem gnojenju (1000 kg na ha obdelovalnih površin) ter — na uporabi ostalih agrotehničnih in organizacijskih ukrepov. Kmetijska posestva bodo edini pogodbeni pridelovalec priznanih semenskih žit. Posestva bodo predvidoma obnovila 23 ha hmelja spomladi, v jeseni in naslednjo spomlad pa še 17 ha. Nadalje bodo obnovila ter pripravila zemljišča za obnovo 49 ha sadovnjakov in obnovila 12,5 ha vinogradov. Povečanje staleža živine za 150 krav in 200 plemenskih svinj bo že med letom 1959 močno povečalo vrednost proizvodnje. Zgraditev pitališč, vzrejališč in novih h'evov bo vplivala na povečano proizvodnjo šele v letu 1960. Z izgradnjo navedenih objektov bo del posestev že prešel v special zirano proizvodnjo. Molznost po kravi je predvidena na 2500 kg, zaradi tega morajo posestva posvetiti največjo skrb vprašanju pridelovanja krme na njivah ter zlasti sena na travnikih. C. Kmetijske zadruge V letu 1959 bo poslovalo 53 kmetijskih zad.rug in 3 poslovne zveze, pri katerih predvidevamo ustanovitev 3 novih živinorejskih obratov. Z oddajo nekmetijskih dejavnosti preusmerjajo kmetijske zadruge svoje de'o v kmetijsko proizvodnjo. Obstoječe pomanjkanje strokovnega kmetijskega kadra, nabava večjega števila kmetijskih strojev in obsežni plan pogodbene proizvodnje narekuje, da se v letu 1959, kakor tudi v nadaljnjih letih, poveča štvilo kmetijskih strokovnjakov pri kmetijskih zadrugah in da se vzgoji tega kadra posveti več pozornosti in sredstev kot v preteklem obdobju. D. Kmetijsko šolstvo V zvezi z vprašanjem osnovanja samo ene kmetijske šole za področje celotnega okraja Novo mesto bi bilo potrebno, da bi Kmetijska šola Grm prešla v ‘ krajno pristojnost. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ter svet za prosveto in kulturo naj proučita vprašanje kmetijskega, šolstva in stavita okrajnemu ljudskemu odboru predlog za ustrezno reorganizacijo. E. Promet s kmetijskimi pridelki V zvezi s prometom kmetijskih proizvodov je potrebno izboljšati odkup s tem, da se vsaj enostavno usposobijo zbirna oziroma sortna skladišča pri kmetijskih zadrugah, da se izboljša priprava blaga za trg in dvigne strokovna raven kadra. Za izvršitev postavljenih nalog in zagotovitev Pričakovanega razvoja je treba zlasti: ■— da občinski ljudski odbori skrbijo za vsestran-sko vsklajevanje gospodarskih načrtov kmetijskih Posestev, kmetijskih zadrug in proizvajalnih zvez z občinskimi in okrajnim družbenim planom, za tarifno politiko navedenih organizacij in za kmetijsko izobraževanje; ■— da okrajna zadružna zveza usmerja politiko zadružnih organizacij v tesni povezavi z ljudskimi odbori in množičnimi organizacijami ter da v cilju SRiotrne uporabe sredstev, s katerimi bo v letu 1959 razpolagal zadružni sektor kmetijstva, skrbi za vskla-ditev investicijskih planov kmetijskih zadrug in pro-tovajalnih zvez z načeli tega družbenega plana; — da se v sodelovanju kmetijskih zadrug in individualnih kmetijskih proizvajalcev organizirajo večji proizvodni kompleksi, na katerih bodo ustvarjeni pogoji za rentabilno izkoriščanje kmetijske mehanizacije; — da kmetijske .zadruge s skrbnim gospodarjenjem krepijo svoje sklade in zbirajo sredstva akumulirana pri individualnih kmetijskih proizvajalcih. XI. poglavje Gozdarstvo V letu 1959 se predvideva nadaljnja krepitev proizvodne zmogljivosti gozdov s povečanim vlaganjem sredstev v gozdarstvo v odnosu na preteklo leto ter z njihovo smotrnejšo razporeditvijo in uporabo. V primerjavi z realizacijo v letu 1958 se obseg sečnje v 1959 zvišuje za 9,6 %. Gibanje sečnje v obdobju 1957—1959 je sledeče: V 000 m3 1957 1958 1959 1958 "1957 1959 1957 1959 1958 Sečnja gozdov 302,1 284,4 311,7 94,2 103,2 109,6 od tega: iglavcev 57,6 62,3 64,1 108,2 111,3 102,9 listavcev 244,5 222,1 247,6 90,4 101,3 111,5 Plan blagovne proizvodnje, ki temelji na odre- jeni politiki sečnje gozdov, predvideva v primerjavi z letom 1958 padec za 1 ti kar je posledica vskla-ditve programa sečnje s predvidenim, prirastkom. Družbeni bruto produkt in narodni dohodek gozdno gospodarskih podjetij se bo v letu 1959 gibal takole: 1957 1958 V 000 din 1958 1959 1959 1957 1957 1958 Družb, bruto proizvod 866193 974328 1.042530 112,5 120,4 107,0 Nar. dohodek 338876 454625 493589 134,2 145,6 109,0 Gibanje vloženih sredstev v gozdarstvo v obdobju 1957—1959 je sledeče: Indeksi 1958 1959 1959 1957 1957 1958 1. redno vzdrž. gozdov in invest. 88 136 136 v tem: — redno vzdrževanje gozdov 99 132 133 — investicije 69 96 140 2. sečnja gozdov 94,2 103,2 109,6 V zvezi z razvojem gozdarstva v letu 1959 se po- stavljajo predvsem sledeče naloge: — da se pri gojitvi gozdov še nadalje povečuje delež iglavcev z njihovo podsaditvijo in podsetvijo v sestoj listavcev; — da se pri negi gozdov da poudarek čiščenju in redčenju predvsem mlajših enodomnih gozdov zaradi izboljšanja kvalitete; — da se za pospešitev pogozdovanja koristi hitro rastoče listavce; pogozdovanje s topolom naj se v letu 1959 začne predvsem na naplavinah Save; — da se na območju Gozdarske poslovne zveze Novo mesto dokonča izdelava ureditvenih načrtov za okoli 6000 ha gozdov; — da se nadaljuje z delom na razmejitvi gozdnih in kmetijskih površin; — da se zaostri borba proti uničevanju gozdov ter zmanjšuje poraba lesa za lokalne potrebe; — da se pri izkoriščanju gozdov poveča odstotek tehničnega lesa in i — da skrbi za pocenitev stroškov gozdno-gojit-venih del. XII. poglavje Gradbeništvo V letu 1959 se predvideva zmanjšanje bruto proizvoda v gradbeništvu za 9,2 %, število zaposlenih pa za 15 % v primerjavi z letom 1958 in sicer iz razloga, ker je bilo preteklo leto za gradbeništvo izredno ugodno z ozirom na izgradnjo avtomobilske ceste. Takega obsega gradbenih del pa ne moremo predvideti za leto 1959. Medtem ko sama gradbena operativa v glavnem zadovoljuje potrebe v našem okraju, razen v pogledu svoje mehanizacije, razvoj gradbene obrti močno zaostaja. Da bo gradbeništvo v letu 1959 lahko izpolnilo postavljeni plan in pocenilo gradbena dela, je potrebno zlasti: —I da občinski ljudski odbori poleg sredstev, ki so predvidena za razširitev proizvodnje gradbenega materiala, pripravijo programe še za nove proizvodne kapacitete, kjer za to obstojajo pogoji in potrebe; — da ljudski odbori v obrtni dejavnosti pospešijo ustanavljanje novih obrtno-gradbenih delavnic in razširitev obstoječih; — da občinski ljudski odbori v vseh večjih krajih, kjer za to obstoja potreba, zagotove ustanovitev gradbenih remontnih delavnic, za zadovoljitev individualnih potreb po gradbenih storitvah in da se na ta način onemogoča delovanje šušmarjev; — da zaradi pocenitve in zmanjšanja stroškov gradbene operative skrbe ljudski odbori, da se zagotovi koncentrirana vzporedna gradnja — čimveč gradbenih objektov na določenih ožjih gradbenih okoliših; — da občinski ljudski odbori in gradbene gospodarske organizacije skrbe za uvajanje normativov za gradnjo stanovanjskih prostorov; — da gradbena podjetja preusmerijo uporabo stavbenih mizarskih izdelkov obrtniške izdelave na izdelke tipizirane serijske proizvodnje; — da preidejo gradbena podjetja postopoma na uvajanje montažnih elementov in novih cenejših gradbenih materialov; — da gradbena podjetja v okviru finančnih možnosti izpopolnijo svojo mehanizacijo; — da nekatera gradbena podjetja na osnovi svojih razpoložljivih kapacitet razširijo gradbena področja in s tem dosežejo tudi trdnejšo osnovo lastnega rentabilitetnega računa; — da bodo gradbena podjetja intenzivnejše skr- bela za izboljšanje kvalifikacijskega sestava gradbenih delavcev s šolanjem vajencev in hitrim pri-učevanjem nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev; i — da bodo vsa gradbena podjetja izkoristila za dvig produktivnosti vse obstoječe še neizkoriščene rezerve v podjetjih in čim dosledneje uvedla nagrajevanje po učinku dela. XIII. poglavje Promet V cestnem prometu je predvideno povečanje fizičnega obsega prometnih uslug ,za 12,6 % v odnosu na izvršene usluge v lanskem letu. Pri tem povečanju se bo zvišal tovorni promet za 12,7 % in potniški promet za 11,6 %. Na osnovi tega je predviden tudi porast družbenega bruto proizvoda po planu za leto 1959 za 2,5 %, medtem ko je predviden porast delovne sile za 6,5 % v odnosu na leto 1958. Avto prevozniška podjetja si morajo prizadevati, da' predvsem z izkoriščanjem ugodnejšega položaja zaradi nove avtomobilske ceste še nadalje povečujejo fizični obseg prometnih uslug in temu primerno tudi bruto proizvod. r Za izboljšanje cestnega prometa (zlasti avtobusnega) je treba zlasti: — da se uredi postajanje avtobusov ustrezno potrebam prebivalstva, zlasti v zvezi z novo avtomobilsko cesto; — da ustrezni organi okrajnega odbora in občinskih ljudskih odborov posvečajo večjo skrb zboljšanju in vzdrževanju lokalnih cestišč in — da se pri voznih redih avtobusov postavi večja organiziranost in vsklajenost tako medsebojna kakor tudi z drugimi prometnimi sredstvi. Za celotno panogo prometa je predvideno znižanje družbenega bruto proizvoda za 5,6 % v primerjavi z letom 1958 zaradi ukinitve Podjetja za popravilo žel. voz v Straži. Kljub temu pa se predvideva zvišanje narodnega dohdka za 4,3 % zaradi spremenjene strukture del v Podjetju za vzdrževanje prog Novo mesto, medtem ko se bo število zaposlenih znižalo za 6,3 %. XIV. poglavje Trgovina Z nadaljnjim povečanjem industrijske in kmetijske proizvodnje, kakor tudi s povečanjem kupne moči prebivalstva, je predviden v letu 1959 porast blagovnega prometa v trgovini za 5 % v odnosu na leto 1958 oz. za 16 % v primerjavi z letom 1957. Zaradi izločitve splošne trgovske dejavnosti iz sklopa kmetijskih zadrug se bo v letu 1959 močneje povečal blagovni promet v trgovini splošno družbenega sektorja in sicer za 16 % v odnosu na leto 1958 oz. za 32 % v primerjavi z letom 1957. V trgovini na debelo se predvideva, da nekatera grosistična podjetja prehajajo v celoti ali deloma iz grosistične dejavnosti na maloprodajno trgovino s prevzemom precejšnjega števila trgovin kmetijskih zadrug. Iz teh in drugih razlogov je v letu 1959 pred- videno znižanje prometa na debelo za 17 % v primerjavi z letom 1958, v primerjavi z letom 1957 pa bo še vedno višji za 6 %. Pri .razliki v ceni se v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 predvideva malenkostno zmanjšanje in sicer za 0, 23%, kar je predvsem posledica zmanjšanja marž pri prometu s kmetijskimi pridelki. Povečanje prometa v trgovini bo možno doseči pri predvidenem zvišanju kupne moči prebivalstva: — s povečanjem maloprodajnih in skladiščnih zmogljivosti v trgovini; — z večjo izbiro blaga in zalog ter — s povečanjem delovne storilnosti zaposlenih. Da bi navedene naloge v letu 1959 lahko uresničili, je treba: — da ljudski odbori v sodelovanju z okrajno trgovinsko zbornico nadaljujejo začeto reorganizacijo večanja trgovskih podjetij na drobno; — da okrajna trgovinska zbornica v skladu z načelom rentabilnosti izvede specializacijo podjetij ali samostojnih trgovin v mestih in večjih potrošnih središčih; — da ljudski odbori v sodelovanju z okrajno trgovinsko zbornico dajejo vse možnosti za razširitev industrijskih prodajaln v vseh večjih potrošnih središčih; — da kmetijske zadruge v letu 1959 dokončno izločijo vso splošno trgovsko dejavnost iz svojega delokroga, razen izjem iz ekonomskih razlogov; — da v primerih, če pride poslovanje prodajaln v oddaljenih naseljih v nasprotje z načelom rentabilnosti, ljudski odbori začno po predlogih trgovinske zbornice ustanavljati pavšalne trgovine tam, kjer je to potrebno; •— da se za izboljšanje tržišča s kmetijskimi pridelki izvaja odkup po kvaliteti in sortah; —• da se usposobi kmetijske zadruge, da zajamejo čim večji del kmetijskih tržnih presežkov na svojem območju; — da se za izboljšanje družbene kontrole v trgovini organizacijsko okrepi novoizvoljene potrošniške svete po strokah in za njihovo uspešno delo zadolži svete za blagovni promet pri ljudskih odborih; — da se povečuje prodajna zmogljivost naše trgovske mreže; — da določijo ljudski odbori v okviru urbanističnih načrtov ustrezne lokacije za gradnjo trgovin 'n da se v novih stanovanjskih naseljih in novogradnjah, kjer je potrebno, obvezno zgradijo prostori za prodajalne; — da uporabijo ljudski odbori najemnino trgovskih lokalov za sodobnejšo ureditev trgovine in grad-njo novih trgovskih prostorov; —• da predstavniki trgovine pri ljudskih odborih 'n okrajna trgovinska zbornica sodelujejo v raznih komisijah, soodločajo in svetujejo o lokaciji, nabavi °Preme in načrtih za gradnje; — da se uvaja še vnaprej prodajalne z neprekinjenim obratovanjem povsod tam, kjer so za to dani pogoji; — da se na podeželju razširi mreža trgovin z ’Pošanim blagom, kjer za to obstoja potreba in pogoji; 1— da ljudski odbori, za finansiranje soudeležb pri izgradnji prioritetnilh objektov, zagotovijo potrebna sredstva s koncentracijo sredstev trgovskih podjetij preko občinskih ljudskih odborov; — da okrajna trgovinska zbornica organizira tečaje za pripravo strokovnih izpitov za kvalificirane in visokokvalificirane delavce v trgovini tako, da bo celotni kvalifikacijski sestav kadra v trgovini ustrezal predpisom in dejanskim potrebam; — da za dvig strokovne usposobljenosti kadra v trgovini organizira okrajna trgovinska zbornica še posebne izpopolnjevale tečaje, razne strokovne seminarje in aranžerski tečaj; — da občinski ljudski odbor Brežice,, kot ustanovitelj vajenske šole trgovinske stroke, zagotovi materialne pogoje za redno poslovanje te šole; okrajna trgovinska zbornica in svet za šolstvo piri OLO pa sta dolžna spremljati razvoj te šole in ji nudita pomoč; — da se s pravilno tarifno politiko stimulira zlasti osebje na odgovornejših mestih in da se uvede tudi v trgovskih podjetjih sistem plačevanja po učinku; — da se z izboljšanjem delovnih pogojev in ustrezno tarifno politiko prepreči fluktuacija kadra v druge panoge našega gospodarstva. Za izvajanje vseh navedenih nalog v trgovini naj ustrezni organi ljudskih odborov tesno sodelujejo v vseh problemih blagovnega prometa z gospodarskimi organizacijami in okrajno trgovinsko zbornico, da se čimprej doseže skladen razvoj trgovine z ostalimi gospodarskimi panogami. XV. poglavje Gostinstvo in turizem Družbeni bruto proizvod izkazuje v gostinstvu v letu 1959 v primerjavi z letom 1957 porast za 7,7 %, v odnosu na leto 1958 pa padec za 4,5 %. To zmanjšanje izvira iz tega, ker je bil gostinski promet v letu 1958 izjemno močan v zvezi z gradnjo avtomobilske ceste. Z ozirom na nezadovoljivo stanje našega gostinstva in drugih tehničnih pogojev za uspešen razvoj gostinstva in turizma je treba, da tej panogi posvetimo vso potrebno pozornost in razumevanje, zlasti še z ozirom na novo avtomobilsko cesto, ki je v veliki meri odprla vrata dolenjskemu turizmu. Za izboljšanje stanja v tej panogi gospodarstva je potrebno: , — povečati mrežo prehodnih in penzionskih gostišč, zlasti v pogledu nastanitvenih zmogljivosti, predvsem z dograditvijo gradu Otočec, razširitvijo zdravilišča Šmarješke in Dol. Toplice; —' podvzeti ukrepe, da se tujske sobe, ki so svo-ječasno služile turističnim namenom pa so danes zasedene po stalnih stanovalcih, izpraznijo in stavijo na razpolago tujskemu prometu; — v okviru možnosti pospešiti izboljšanje tehnične ureditve obstoječih gostinskih obratov; — krepiti socialistični sektor gostinstva v tem smislu, da se ustanavljajo nove gostinske gospodarske organizacije tam, kjer so za uspešno poslovanje dani pogoji; — da občinski ljudski odbori, zlasti pa okrajna gostinska zbornica, podvzamejo vse potrebne uk,repe, da se v že obstoječi, gostinski mreži dosledno izvaja pravilna organizacija dela, poveča asortiment gostinskih storitev in izboljša njihova kakovost; — da občinski ljudski odbori z ekonomskimi ukrepi zagotovijo rast tistih gostinskih gospodarskih organizacij, katerih obstoj je za nadaljnji turistični razvoj ali za prehrano abonentov nujno potreben s tem, da s pavšalno obremenitvijo dajejo možnosti napredka, upoštevaje specifičnost poedinih obratov; — da občinski ljudski odbori, v sodelovanju z Dolenjsko turistično zvezoi in okrajno gostinsko zbornico podvzamejo primerne ukrepe za razvoj .raznih vrst turizma na Dolenjskem, zlasti zdraviliškega in izletniškega; — zlasti v pomembnejših turističnih mestih urediti objekte za razvedrilo gostov: odprto kopališče v Dolenjskih Toplicah itd.; — določiti in urediti primerne prostore za taborjenje; — povečati propagandno dejavnost in čim prej založiti nove propagandne edicije, katerih izdajo pripravlja gostinska zbornica v obliki novega prospekta Dolenjske; da Dolenjska turistična zveza podvzame potrebne ukrepe, da bo do pričetka sezone dotiskan vodič po Dolenjski, poleg navedenega pa da izda poseben prospekt gradu Otočec in zdravilišč Dolenjske; — na odcepih avtomobfske ceste postaviti primerne informativne deske, ki bodo turiste opozarjale na posamezne znamenitosti krajev; več pozornosti posvetiti primernim razglednicam in turističnim spominčkom; — da bo ena osnovnih nalog gostinske zbornice skrb za strokovni dvig kadra in sicer s prirejanjem strokovnih tečajev — s šolanjem čim večjega števila novega kadra v gostinski šoli, gostinske gospodarske organizacije pa naj poskrbijo za vzgojo potrebnega števila vajencev; — da se uvede v vseh gostinskih gospodarskih organizacijah plačevanje po delovnem učinku; — da predvsem gospodarske organizacije, zlasti v večjih industrijskih središčih, pristopijo k ustanavljanju novih obratov družbene prehrane in izboljšanju obstoječih. XVI. poglavje Obrt Z ozirom na nizko stopnjo razvitosti obrtne dejavnosti na področju našega okraja, predstavlja obrt največjo vrzel v našem okrajnem gospodarstvu. Zato je treba razvoju te gospodarske panoge posvetiti posebno pozornost. Skupni obseg vrednosti obrtne proizvodnje in storitev se v letu 1959 povečuje v primerjavi z letom 1958 za 4 %. Kljub povečanju obrtniške dejavnosti, ki je predvidena v planu za leto 1959, ne bodo zadostno krite vse potrebe po obrtnih uslugah, zlasti ne v elektrotehničnih, lesnih, kovinskih strokah in strokah predelave tekstila. V mestih se poleg teh postavlja še potreba po gospodinjskih servisih za razbremenjevanje gospodinjstev, na podežlju pa potreba po raznih vrstah specifičnih podeželskih uslužnostnih ob,rti. Posebno pozornost je treba posvetiti razvijanju obrti v družbenem sektorju s formiranjem obrtniških centrov oz. servisov in to v vseh krajih, kjer. za to obstoja potreba. Močneje naj bi se .razvijala tudi domača obrt, zlasti pletarstvo, lončarstvo, izdelava raznih sipo-minčkov in dr., za kar so potrebna minimalna investicijska sredstva. Mreža obrtnih delavnic se bo v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 v splošnem družbenem sektorju razširila za 3 %. V letu 1959 se predvideva, da bo zaposlenih 3939 obrtnih delavcev in uslužbencev, t. j. za 2 % več kot v letu 1958. Vseh vajencev se bo usposabljalo 1223, ali 10 % več kot v letu 1958. Uresničitev plana temelji na sledečem: — na povečanju obrtniških kapacitet; — na izboljšanju in izpopolnitvi opreme in delovnih pripomočkov; — na povečanju delovne storilnosti za 2 %; — maksimalnem izkoriščanju notranjih rezerv (izboljšanje organizacije dela, delovna disciplina, nagrajevanje po enoti proizvoda oz. po prometu itd.). Da bo v letu 1959 povpraševanje po obrtnih storitvah in proizvodih v čim večji meri zadovoljeno in bo zagotovljen uspešen razvoj obrtne dejavnosti, bo potrebno uresničiti predvsem sledeče naloge: — občinski ljudski odbori naj oosvetijo posebno pozornost razvoju obrti v družbenem sektorju, zlasti uslužnostni; — okrajna obrtna zbornica naj izdela analizo potrebne obrtne mreže v okraju zaradi ustanavljanja novih in združevanja obstoječih obrtnih obratov: — občinski ljudski odbori naj skupno z okrajno obrtno zbornico izdelajo konkretne programe izgradnje obrtne mreže v letu 1959; — okrajna obrtna zbornica naj s pomočjo svojih pododborov ter v sodelovanju s pristojnimi organi občinskih ljudskih odborov, izdela programe za vključevanje vajencev v obrt; razmerje pri vključevanju vajencev v zasebni in družbeni sektor obrti, naj se spremeni v korist slednjega; več pozornosti je treba posvetiti izobraževanju kandidatov za vodilni kader v obrti: — obrtna zbornica naj prouči možnost ustanovitve šole za visokokvalificirane delavce v obrti; — občinski ljudski odbori naj za čim hitrejše in močnejše razvijanje obrti na svojem področju podvzamejo vse potrebne ukrepe proti tako razširjenemu nelegalnemu izvrševanju obrti tako imenovanemu »šušmarstvu«; — ljudski odbori naj uporabijo za finansiranje investicij v obrtništvu vsaj tista sredstva, ki jih plačujejo obrtne gospodarske oragnizacije v občinske investicijske sklade; — poleg tega je treba težiti, da se zagotovi za obrt še del sredstev, ki se v ta sklad stekajo iz ostalih panog; } tako kot v ostalih gospodarskih panogah je treba združevati sredstva skladov obrtnih gospodarskih organizacij preko občinskih ljudskih odborov. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA NOVO MESTO ZA LETO 1959 XVII. poglavje Amortizacija Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge so oproščene plačevanja amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati. Kateri objekti se ne morejo uporabljati, odloči s posebno odločbo na predlog gospodarske organizacije iz prednjega odstavka pristojni svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinskega ljudskega odbora, po predhodnem soglasju pristojnega sveta okrajnega ljudskega odbora. XVIII. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij V investicijski sklad okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se steka 60 % prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij, ki pripada investicijskim skladom občin, okraja in ljudske republike, po odbitku deleža LR Slovenije. 1 Na prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, ki plačujejo svoje družbene obveznosti v pavšalnem znesku, okrajni ljudski odbor ni udeležen. XIX. poglavje Zcmljarina Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo del čistega dohodka, ki ustreza tistemu delu zcmljarine, ki pripada okrajnemu investicijskemu skladu v svoj sklad osnovnih oz. sklad obratnih sredstev. Del zemljarine, ki ni razporejen z zveznimi predpisi, se odstopa občinskim ljudskim odborom ,za kritje proračunskih izdatkov. XX. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev V letu 1959 se oprostijo plačevanja tistega dela Proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delav-cev, ki pripada okraju, sledeče gospodarske organizacije: — časopisna in založniška podjetja; '— delavsko-uslužbenske restavracije in menze; — planinski domovi. Navedene gospodarske organizacije vlagajo odcepljeni del tega prispevka v svoj sklad osnovnih sredstev, rezervni sklad ali pa ga uporabijo za kritje zgube. XXI. poglavje Razdelitev proračunskih dohodkov 1. Proračunski dohodki za OLO V letu 1959 se stekajo v proračun okrajnega Judskega odbora po odbitku republiškega deleža v celoti naslednji dohodki: — državne takse — prometni davek od državnih vrednotnic in — 100 % doklad od proizvodnje in prodaje lesa. 2. Proračunski dohodki za občine Občinskim ljudskim odborom se za kritje proračunskih izdatkov odstopijo po odbitku zvezne in republiške udeležbe v celoti sledeči proračunski dohodki: — dohodnina samostojnih poklicev in premoženja — prometni davek privatnikov — prometni davek od vina in žganja — proračunski prispevek i,z sklada skupne porabe — zemljarina gospodarskih organizacij in ostalih zavezancev. Poleg dohodkov, navedenih v 2. točki tega poglavja, bodo občinski ljudski odbori razpolagah za kritje proračunskih izdatkov še s sledečimi dohodki, ki se pobirajo na njihovem območju: — 87 % občinske doklade od dohodnine iz kmetijstva — doklade na dohodnino samostojnih poklicev in premoženja — občinski prometni davek na maloprodajni promet — občinske takse —■ davek na dediščine in darila — dohodki občinskih uradov in zavodov — dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev in — drugi dohodki iz pristojnosti posameznih občin. Od dohodnine kmečkih gospodarstev, ki ostane po vplačilu obveznih prispevkov v sklade in republiški proračun na podlagi zveznih in republiških predpisov, pripada občinam: Delež občine v % Brežice ................................28 Črnomelj..............................100 Metlika ............................99,5 Novo mesto..............................50 Senovo .................................40 Sevnica ................................50 Trebnje.................................27 Videm - Krško.........................100 Žužemberk.............................100 Od proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki ostane po odbitku zveznega in republiškega deleža, pripada občinam: Delež občine v % Brežice.................................35 Črnomelj ..............................100 Metlika................................100 Novo mesto..............................79 Senovo..................................54 Sevnica................................ioo Trebnje.................................50 Videm - Krško...........................82 Žužemberk..............................ioo XXII. poglavje Okrajni investicijski sklad Skupna sredstva okrajnega investicijskega sklada, ki se formirajo na osnovi zveznih in republiških predpisov ter določil tega družbenega plana in jih je v letu 1959 dovoljeno uporabljati, bodo znašala 247.669.000 din Ta sredstva se bodo uporabila v sledeče namene: t— za odplačilo anuitet . . . 42.127.000 din — za obratna sredstva . . 43.883.000 din — za osnovna sredstva . 161.659.000 din od tega za: •— kmetijstvo...........................32% — ostale panoge gospodarstva . .: . 46% — negospodarske investicije .... 22% Upiravni odbor tega sklada mara pri razdeljevanju teh sredstev upoštevati gornjo osnovno razdelitev. XXIII. poglavje Okrajni gozdni sklad Na področju okraja Novo mesto se odvajajo sredstva v okrajni gozdni sklad od cene stoječega lesa, od dohodkov postranskih gozdnih proizvodov in od plačanih gozdnih škod v gozdovih splošnega ljudskega premoženja ter od prispevkov, ki se plačajo iz zasebnih in zadružnih gozdov ,za gojenje ur pospeševanje gozdov po enotni stopnji 20 %. XXIV. poglavje Sečnja gozdov Za leto 1959 so določene za posek naslednje količine lesa: iglavci listavci v m3 skupaj Skupaj . . . 64.100 247.600 311.700 od tega: — GG Brežice . . . 4.700 16.300 21.000 — KGP Novo mesto 29.400 47.200 76.600 — ostali gozdovi SLP in zasebni sektor . 30.000 184.100 214.100 Od skupne sečnje lesa je treba zagotoviti za bi a- govno proizvodnjo skupaj . . . . . 154.000 m — iz gozdov SLP, s katerimi gospodarita GG Brežice in KGP Novo mesto . • 75.000 m’ — iz ostalih gozdov SLP in zaseb. gozdov 79.000 m3 Iz vseh gozdov z območja okraja Novo mesto je treba zagotoviti oddajo ključnih sortimentov jamskega in celuloznega lesa v višini 14.000 m3, kakor sledi (v m3): jamski les celuloz, les skupaj iglavcev iglavcev — gozdna gospodarstva . — ostali družbeni 4500 3500 8.000 in zasebni sektor 3000 3000 6.000 Skupaj . . . 7500 6500 14.000 Za posamezne občine so določene sledeče količine lesa za posek v zasebnih gozdovih in ostalih gozdovih SLP: iglavci .m3 listavci skupaj Brežice .... 600 15.900 16.500 Črnomelj .... 5320 23.800 29.120 Metlika .... 1600 4.920 6.520 Novo mesto . . . 9795 39.820 49.615 Senovo .... 785 9.200 9.985 Sevnica .... 5500 27.610 33.110 Trebnje .... 4660 25.700 30.360 Videm-Krško . . 1210 22.750 23.960 Žužemberk . . . 530 14.400 14.930 XXV. poglavje Sredstva proračunov in okrajnih proračunskih skladov Proračunski dohodki Skupni dohodki za kritje proračunskih izdatkov okraja in občin so predv. v višini 1.87'8,623.000 din in sicer: — dohodki iz gospodarstva . . . 428,170.000 din — dohodki od prebivalstva . . . 1.155,453.000 din — dotacija iz republ. proračuna . 295,000.000 din Okrajni ljudski odbor Novo mesto bo v letu 1959 razpolagal s skupnimi proračunskimi sredstvi v višini 590,871.000 din (vključno z dotacijami občinam). Ta sredstva so zagotovljena iz sledečih virov: V 000 din — del dohodnine kmečkih gospodarstev . 67,762 — del promet, davka od davčnih vrednotnic 1,340 — del državnih taks.................... 42,880 — del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev iz gospodarstva . . 68,056 — del proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev izven gospodarstva . 45,513 — doklade od proizvodnje in prodaje lesa 48,000 — dohodki okrajnih uradov in zavodov . . 2,500 — ostali proračunski dohodki................ 3,200 — neizkoriščena 6 % rezerva iz leta 1958 6,920 — presežek prorač. dohodkov iz 1. 1958 . . 9,700 — dotacija LRS............................ 295,000 Skupaj dohodki . . . 590,871 Proračunski izdatki Skupni proračunski dohodki v višini 1.878,623.000 dinarjev bodo uporabljeni: — za kritje proračunskih potreb OLO Novo m. 561,670.000 561,670.000 — za dotacijo občinskim ljudskim odborom . . 29,201.000 — skupaj za prorač. OLO 590,871.000 — za kritje izdatkov obč. proračunov ..... 1.316,953.000 Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov OLO Novo mestlo se bodo uporabila v naslednje namene: I. DEL — Prosveta in kultura . . . V 000 din 4.858 II. DEL — Socialno varstvo .... 799 III. DEL — Zdravstvena zaščita . . . 14.558 v. DEL — Državna uprava .... 247.416 VI. DEL — Komunalna dejavnost . . . 100.365 — idejni, investic. in glavni projekt za Opekarno Račje selo 1.504 — pomoč za objekte družb, standarda in soudeležbe pri programih ,za ceste, šole, zdravstv. zavode, obrt, gozdarstvo, trgovino ipd. . . 6.100 — soudeležba za urbanistične načrte centrov 3.196 — pomoč pri obnovi podež. 21.452 — prispevek Vodni skupnosti Dolenjske 5.640 — osebni in operativni izdatki Okrajne cestne uprave 62.473 VII. DEL — Negospodarske investicije . — VIII. DEL — Dotacije 156.121 — družbenim organizacijam 37.600 — finanč. samostoj. zavod. 4.700 — skladom 84.620 a) okrajni kmetij, sklad 9.400 b) okrajni cestni sklad . 63.000 — za štipendije 12.220 — proračunom občin . . . 29.201 a) ObLO Črnomelj . . 15.065 b) ObLO Žužemberk . . 14.136 IX. DEL — Obvez, iz posojil in jamstev 16.628 X. DEL — Obveznosti iz preteklih let in proračunska rezerva . . 33.371 — obveznosti iz preteklih let in proračunska rezerva . . 10.371 — odvod LRS zaradi znižanja dohodnine .... 23.000 XI. DEL — 6 % obvezna rezerva . . . 16.755 Izdatki skupaj 590.871 Občinski ljudski odbori naj pri sestavi svojih proračunov zagotovijo sredstva predvsem za kritje potreb kulturno-prosvetne dejavnosti, socialnega varstva in zdravstvene zaščite. Sredstva okrajnih proračunskih skladov V letu 1959 bodo razpoložljiva sredstva okrajnih Proračunskih skladov naslednja: V 000 din okrajni kmetijski sklad................... 37.651 " okrajni gozdni sklad...................... 50.987 ~~ okrajni cestni sklad...................... 83.820 okrajni gasilski sklad......................6.275 " okrajni sklad za gospodarske kadre . . 47.533 Namenska uporaba sredstev gornjih proračunskih s ladov je določena v predračunih dohodkov in iz-atkov, ki so sestavljeni del okrajnega proračuna. Četrti del SPLOŠNI UKREPI ZA ZAGOTOVITEV SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA PO DRUŽBENEM PLANU OKRAJA NOVO MESTO ZA LETO 1959 1. Pristojni okrajni organi morajo skrbeti, da bodo občinski družbeni plani glede osnovnih proporcev na posameznih gospodarskih področjih v skladu z nalogami, določenimi z okrajnim družbenim p'anom. Prav tako morajo spremljati izvajanje okrajnega družbenega plana. Okrajnemu ljudskemu odboru morajo predlagati ukrepe, ki so potrebni za vskladitev občinskih z okrajnim družbenim planom ali za izpolnitev okrajnega družbenega plana. 2. Za zagotovitev koordinirane in smotrne uporabe sredstev okrajnega in občinskih cestnih skladov, je treba programe za uporabo sredstev občinskih cestnih skladov in njihove predračune pred njihovo potrditvijo predložiti v mnenje svetu za urbanizem in gradbene in komunalne zadeve OLO. 3. Da se zagotovi izvršitev nalog zveznega, republiškega, okrajnega in občinskih družbenih planov, posebno v pogledu osebne potrošnje, družbenega standarda, povečanja produktivnosti in investicijskega vlaganja tudi s strani gospodarskih organizacij, je treba koordinirati delo gospodarskih organizacij preko zborov proizvajalcev okrajnega in občinskih ljudskih odborov, zbornic, okrajne zadružne zveze in drugih organizacij. 2. člen Svet za družbeni plan in finance Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto je pooblaščen dajati po potrebi tolmačenja tega družbenega plana. 3. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1959 ter se objavi v Uradnem listu LRS in Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-D-30/1-1959. Novo mesto, dne 28/2-1959. Predsednik OLO: Niko Belopavlovič 1. r. 252. Na podlagi 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ št. 52-890/58), je občinski ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. VI. 1959 sprejel ODLOK o tem, katere zgradbe sc štejejo kot zgradbe za počitek in oddih lastnika 1. člen Za zgradbe, ki služijo za počitek in oddih lastnika po prvem odstavku 16. člena zakona o nacionalizaciji zgradb in gradbenih zemljišč, se štejejo zgradbe, ki so bile zgrajene za počitek in oddih lastnika zgradbe oziroma njegovih družinskih članov, 1. če skupna uporabna površina stanovanjskih prostorov ne presega 70 m2, pri čemer se ne štejejo stranski prostori, 2. če zgradbo lastnik in njegovi družinski člani sami uporabljajo za oddih in počitek oziroma jo dajejo za počitek in oddih na razpolago tudi drugim osebam. 2. člen Če je bila stanovanjska ali poslovna zgradba preurejena v zgradbo za počitek in oddih, se lahko šteje za zgradbo po prvem odstavku 16. člena zakona tudi če presega 70 m2 skupne uporabne površine, če so izpolnjeni ostali pogoji 1. člena. 3. člen Kot zgradbe za počitek in oddih po prvem odstavku 16. člena zakona se ne štejejo takšne zgradbe, ki so glede na gradbeni načrt in način gradnje (konstrukcijske elemente, gradbeni material, razporeditev prostorov, instalacijske naprave in podobno) zgrajeno tako, da lahko trajno služijo kot redno stanovanje. 4. člen Če je bila zgradba, ki izpolnjuje pogoje iz 1. c,z. 2. člena tega odloka z odločbo stanovan iškega organa dodeljena kot stanovanje drugi osebi, se ne glede na to šteje kot zgradba za počitek in oddih, vendar s tem niso prizadete pravice stanovanjskega upravičenca. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Ur. vestniku okraja Novo mesto. Stevi'ka: 01-0-56/1-59. Novo mesto, 30. junija 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 253. Na podlagi drugega odstavka 3. člena temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ št. 26-291/54), 1. točke 89. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. last FLRJ št. 52-644/57) in 2. točke 26. člena statuta občine Novo mesto, je občinski ljudski odbor Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. VI. 1959 sprejel ODLOK o spremembi odloka o obveznem pregledovanju in zdravljenju (dehelmintizaciji) psov 1. člen V odloku o obveznem pregledovanju in zdravljenju (dehelmintizaciji) psov ObLO Novo mesto št. 01-1179/1-58 z dne 31. I. 1958 (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 5-51/58) se v 2. členu za besedo »potreba« postavi pika in beseda »brezplačno« črta. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-0-61/1-59. Novo mesto, 30. junija 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 254. Na podlagi drugega odstavka 9. člena uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarskih storitev (Uradni list LRS št. 21-A16-50) l/e točke 3. člena in l/a točke ‘8. člena temeljnega zakona o prekrških (Ur. list FLRJ št. 46-428/51 in 49-828/58) in v zvezi s 6. točko 42. člena republiškega zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov je občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Novo mesto sprejel na seji dne 30. VI. 1959 ODLOK o nnjvišji tarifi za dimnikarske storitve na območju občine Novo mesto 1. člen Za območje občinskega ljudskega odbora Novo mesto se predpisuje tale tarifa, do katere smejo socialistični in zasebni dimnikarski obrati (v naslednjem besedilu dimnikarji) zaračunati svoje storitve: 1. odprto kuhinjsko ognjišče — kmečka krušna peč .............................. 2. kmečka kuhinja z dvojnim stropom . . 3. plezalni dimniki: a) od podstrešja navzgor (za eno etažo) b) za vsako nadaljnje nadstropje (etažo) 4. ozki ali valjasti dimnik: a) od podstrešja navzgor (za eno etažo) b) za vsako nadaljnje nadstropje (etažo) 5. dimnik centralne ogrevalne naprave ali pekovske peči: a) od podstrešja navzgor (za eno etažo) b) za vsako nadaljnjo etažo . . . . 6. dimnik od etažne peči in vseh vrst gostinskih in zavodskih štedilnikov: a) od podstrešja navzgor (za eno etažo) b) za vsako nadaljnje nadstropje (etažo) 7. dimna cev zidana do 2 m.................. 8. štedilnik: a) z eno pečico......................... b) z eno pečico in koti. ali z 2 pečicama c) z 2 pečicama in koti. ali s 3 pečicami 9. štedilniki v gost. obratih in zavodih: a) navadni v malem gostinskem obratu b) mizni prostostoječi, ali z nastavkom v srednjem gost. obratu, jav. kuhinji ipd. c) mizni, veliki prostostoječi ali z na- stavkom v velikih restavracijah, javnih kuhinjah, zavodih in podobno . . . . d) slaščičarska peč . . v............... 10. ogrevalec vode (za bojler).............. 11. grelci posode........................... 12. pralni kotel s kanali za odvod dima . . 98 din 147 din x 82 din 17 din 26 din 7 din 98 din 17 din 33 din 17 din 17 din 33 din 49 din 65 din 98 din 147 din 195 din 180 din 24 din 49 din 33 din 13. običajna železna peč zim cevi ... 49 din 14. peč sistema Lutz ali podobno: a) brez pečice........................49 din b) z eno pečico.....................65 din c) z dvema ali več pečicami .... 82 din č) izredno veliko......................98 din d) kopalna peč do 2 m cevi............55 din 15. kanal centralne ogrevalne naprave ali pekovske peči: a) mali, neplezalni, do 9 m dolžine . . 98 din b) za vsak nadaljnji meter........... 17 din c) veliki plezalni, do 9 m dolžine . . . -196 din č) veliki, za vsak nadaljnji meter . . 33 din 16. pekovska peč na premog ali drva ... 98 din 17. pekovska parna peč: a) z eno etažo (pečjo)...............195 din b) z dvema ali več etažami.......... 293 din 18. etažna peč za centralno ogrevanje, vštevši dimne odvode....................98 din 19. centralne ogrevalne naprave, vštevši dimne odvode: a) z malim kotlom do 8 m2 ogrevalne površine do 9 čl........................163 din b) s srednje velikim kotlom do 15 m2 ogrevalne površine (do 14 členov) . . 293 din c) z velikim kotlom od 15 do 30 m2 ogrevalne površine (nad 14 členov) . . 390 din č) parni kotli za centralno ogrevanje nad 30 m2 ogrevalne površine................ 520 din 20. pregled in strganje dimnikov v novih ali adaptiranih stavbah: a) prvi pregled in strganje............150 din b) drugi pregled 20 % nižje .... c) tretji pregled 50 % nižje od prvotne vsote. 2. člen Za dimnikarska dela, ki so združena s posebno varnim delom ali ki jih dimnikarji opravijo po posebnem naročilu strank (zadnji odstavek 3. člena odredbe o obveznem ometanju kurilnih naprav Ur. list LRS št. 11-85/48), se sme zaračunati 50 % pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka. Za vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo po naročilu ali v nujnih primerih ob nedeljah in drž. praznikih ter v nočnem času, se sme zaračunati največ 70 % pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka. Za nočni čas se šteje čas od 20. do 6. ure naslednjega dne. 3. člen Dimniki, dimni odvodi, štedilniki in peči se morajo redno ometati v rokih, ki so določeni v 3. členu odredbe o obveznem ometanju kurilnih naprav (Ur. Ust LRS št. 11-85/48). Za kontrolni pregled kurilnih naprav, ki jih dimnikar ne očisti, se plača 70 % od veljavne tarife iz 2. člena tega odloka. 4. člen Za dimnikarska dela, ki niso všteta v 1. členu loga odloka, n. pr. čiščenje tovarniških dimnikov, Parnih kotlov, velikih kanalov itd., se določi odškodnina po medsebojnem sporazumu na podlagi porabljenega časa za opravljeno delo. 5. člen Dimnikar je pri zahtevi plačila za svoje dimnikarske storitve dolžan izstaviti in izročiti stranki potrdilo o plačilu za dimnikarske storitve z navedbo del, ki jih je opravil ter tarifne postavke, po kateri je zaračunal pristojbino. 6. člen Koristnik dimnikarskega objekta je dolžan plačati pristojbino po tarifi tudi takrat, kadar je namenoma zakrivil, da dimnikar ni mogel opraviti obveznega dimnikarskega dela. 7. člen K osnovni ceni tarifnih postavk tega odloka je treba prišteti še dodatek za oddaljenost od sedeža obrata do delovnega mesta in sice.r za oddaljenost od 2 do 5 km 10 %, od 5 do 10-km 20 % nad 10 km 30 %. Če dimnikar izvrši pri stranki obenem več del, ji sme zaračunati dodatek le od glavnega dela. 8. člen Dimnikar lahko sporazumno s stranko določi pavšalno plačevanje dimnikarskih storitev, če pri tem zniža določene postavke za 20 %. 9. člen Z denarno kaznijo od 100 do 3000 din se kaznuje zaradi prekrška: 1. dimnikar, ki zahteva ali sprejme pristojbino, čeprav ni opravil določenega de1a ali ni opravil konkretnega pregleda; 2. dimnikar, ki na plačnikovo zahtevo ne izda potrdila o plačilu z navedbo storitev in tarifnih postavk. 10. člen Ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati vsi prejšnji odloki o najvišji tarifi ,za dimnikarske storitve na območju občine Novo mesto. 11. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 01-0-16/1-69. Novo mesto, 30. junija 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. 255. Na podlagi 9. točke in zadnjega odstavka I. razdelka ter četrtega odstavka III. razdelka C dela prečiščenega besedila tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 20-375/59), je občinski ljudski odbor Novo mesto na ločenih sejah obeh zborov dne 30. VI. sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinski tarifi in občinskem prometnem davku 1. člen V odloku občinskega ljudskega odbora Novo mesto o občinski taksi in občinskem prometnem dav- ku (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 15-189/58) se v poglavju A. OBČINSKE TAKSE tarifna številka 8. črta. 2. člen V poglavju B. OBČINSKI PROMETNI DAVEK se prvi odstavek tarifne številke 1 spremeni in se glasi: »Od točenja alkoholnih pijač na drobno se plača od prometne cene od naravnega vina.............12 % piva...........................10 % ostalih alkoholnih pijač . . . 15 %«. 3. člen V tarifni številki 7 se prvi odstavek spremeni in se glasi: »Od prometa blaga na drobno se plača: a) od prometa naravnega vina ... 8 % b) od prometa piva....................10 % c) od prometa drugih alkoholnih pijač 15 % d) od vsega ostalega prometa . . . . 2 %« V drugem odstavku se 6. točka dopolni in se glasi: »komisijska podjetja in trgovine, 7. točka spremeni, dopolni in se glasi: »obrtna podjetja in delavnice od tistega prometa s proizvodi, ki so ga imeli neposredno s potrošniki«. V tretjem odstavku se 6. točka spremeni, dopolni in se glasi: »Promet osebnih avtomobilov, avtobusov, traktorjev, tovornjakov in priklopnikov«, 4. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. junija 1959 dalje. Številka: 01-0-62/1-59. Novo mesto, 30. junija 1959. Predsednik ObLO: Maks Vale 1. r. • V-' 256. Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list FLRJ št. 19/52) in 2. tč. 24. člena statuta občine Senovo, v skladu XIX. pogl. družbenega plana občine Senovo za leto 1959 in na osnovi L, 2. in 3. člena temeljnega zakona o občinski dokladi (Uradni list FLRJ št. 19/55, 19/57 in 52/58), je občinski ljudski odbor Senovo na predlog sveta za družbeni plan in finance na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. junija 1959 sprejel ODLOK o uvedbi občinske doklade od kmetijstva za leto 1959 1. člen V občini Senovo se pobira za leto 1959 občinska doklada od zavezancev dohodnine od kmetijstva. 2. člen Davčnim zavezancem, ki plačujejo dohodnino od kmetijstva, se odmeri občinska doklada po katastrskem dohodku, ki je podlaga za odmero dohodnine od kmetijstva po tehle stopnjah: znaša letna davčna osnova Se odmeri in plača od do po stopnji, ki znaša 30.000 16% 30.000 50.000 17 % 50.000 80.000 19 % 80.000 120.000 21 % 120.000 160.000 23 % 160.000 200.000 26 % 200.000 250.000 28 % 250.000 300.000 30% 300.000 400.000 32 % 400.000 500.000 34% nad 500.000 35% 3. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje istočasno in na isti način, kot ustrezna dohodnina. 4. člen Določbe Uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 18/56) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami in Uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53) se uporablja tudi za odmero in pobiranje občinske doklade. 5. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado. 6. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1959 dalje. Številka: Ol/l-745/l. Senovo, 27. junija 1959. Predsednik ObLO: Karel Štcrban 1. r. 257. Na podlagi določil 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52), 6. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ št. 19-118/53) v zvezi s 4. členom uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ št. 52-897/58), občinski ljudski odbor Senovo na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. junija 1959 izdaja OD LOK o spremembah in dopolnitvah odloka o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka 1. člen Odlok o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Trbovlje št. 5-58 se v II. delu II. razdelka — odločbe spremeni tako, da se 1. točka tar. št. 2 spremeni in se glasi: 1. za vsako odločbo, razen odločbo v postopku o prekrških, za katere je pristojen sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora ter če v tej tarifi ni predpisana drugačna taksa, 75 din. 2. člen Odlok o spremembi odloka o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Novo mesto št. 23/58 se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: Tar. št. 1: Gostinska podjetja, gostišča in vsi drugi vršilci gostinskih uslug ter trgovska podjetja, ki prodajajo alkoholne pijače, plačajo od prodajne cene razen od naravnega vina 15 %. Za tarifno številko št. 1 se dodajo novi tarifni številki, ki se glasita: Tar. št. 1 a: Gostinska podjetja, gostišča in vsi drugi vršilci gostinskih uslug, razen trgovin, plačajo od naravnega vina 10 %. Tar. št. 1 b: Trgovine, ki prodajajo naravno vino, plačajo od naravnega vina-8 %. 3. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. < Številka: 01/1-746/1. Senovo, 27. junija 1959. Predsednik ObLO: Karel šterban 1. r. 258. Na podlagi 103. in 106. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 12/56) in določil 10. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-88/52), je občinski ljudski odbor Senovo na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. junija 1959 sprejel ODLOK ° potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračima Občinskega ljudskega odbora Senovo za leto 1958 1. člen Potrjuje se zaključni račun o izvršitvi proračuna občinskega ljudskega odbora Senovo za leto 1958, sestavljen po predpisih 105. člena temeljnega zakona o proračunih in 161., 162., in 164. člena uredbe.o izvajanju proračunov in računovodstvenem poslovanju državnih organov in zavodov (Uradni list FLRJ št. 35-379/55). 2. člen Zaključni račun občinskega ljudskega odbora Se-n°vo za leto 1958 z zaključnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1958 in zaključnim računom proračunskih skladov za leto 1958 je sestavni del tega odloka. 3. člen Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po zaključnem računu občinskega ljudskega odbora Senovo za leto 1958 1. po zaključnem računu ObLO dohodki........................ 55,573.638 din oziroma ob upoštevanju 6 % obvezne rezerve................ 53,518.845 din izdatki.........................52,117,219 din presežek dohodkov .... 1,401.626 din 2. po zaključnih računih finančno samostojnih zavodov ObLO: dohodki........................ 29,572.711 din izdatki........................ 28,728.929 din presežek dohodkov .... 843.782 din 3. po zaključnem računu proračunskih skladov: dohodki......................... 3,511.867 din izdatki......................... 2,201.087 din presežek dohodkov .... 1,310.780 din 4. člen 80 % presežka po proračunu občinskega ljudskega odbora Senovo se prenese v proračun za naslednje leto, 20 % pa v stalni rezervni sklad. 5. člen Presežek dohodkov občinskih finančno samostojnih zavodov se prenese: a) v sklad za nagrade največ 50 % presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati 1/12 zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1958, b) v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. 6. člen Presežek dohodkov proračunskih skladov se prenese kot dohodek v naslednje leto. 7. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 03/2-744/2. Senovo, 27. junija 1959. Predsednik ObLO: Karel Šterban 1. r. 259. Na podlagi 12. in 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 12-88/52) in 28. točke 42. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-644/57), sta občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Sevnica na ločenih sejah dne 29. junija 1959 sprejela ODLOK ci spremembi odloka o posesti psov v občini Sevnica 1. člen Odlok o posesti psov v občini Sevnica (Uradni vestnik okraja Novo mesto št. 24/58), se v naslednjem spremeni: 1. Uvod se glasi: »Na podlagi 12. in 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 15-88/52) in na podlagi 28. tč. 42. čl. zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52-644/57), v zvezi z drugim odstavkom 48. člena Temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ št. 26-291/54), je občinski ljudski odbor Sevnica na ločenih sejah občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. I. 1958 sprejel odlok o posesti psov.« 2. 15. člen se spremeni in se glasi: »če pes koga ugrizne, mora lastnik psa na zahtevo zdravstvene ustanove ali zdravnika, kjer je ugrizeni iskal zdravniško pomoč, ali na zahtevo ugriznjene osebe, takoj predložiti potrdilo o tem, da je bil ob zadnjem cepljenju pes cepljen proti steklini«. 3. 20. člen se črta — odsedanja 21. in 20. člena, pa postaneta 20. in 21. člen. 2. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Novo mesto. Številka: 03-692/9. Sevnica, 2. julija 1959. Predsednik ObLO: Karl Kolman 1. r. 260. Občinski ljudski odbor Trebnje je na podlagi L, la, lb, in 2. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Ur. list FLRJ št. 19/55, 19/57, 55/57 in 52/58) ter prvega odstavka XVIII. poglavja družbenega plana občine Trebnje za leto 1959 na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. junija 1959 sprejel ODLOK o stopnjah občinske doklade na dohodke od kmetijstva ter samostojnih poklicev in premoženja za 1.1959 1. člen Na območju občine Trebnje se pobira občinska doklada na dohodke od kmetijstva ter samostojnih poklicev in premoženja. 2. člen Dohodki od občinske doklade so redni dohodki proračuna občine, katerih delitev na sklade in proračun se izvrši skladno s predpisi in družbenim planom občine za leto 1959. 3. člen Občinska doklada za leto 1959 se predpisuje po progresivnih stopnjah. Osnova za občinsko doklado, je osnova za dohodnino od kmetijstva, oziroma za dohodnino od samstojnih poklicev in premoženja, po predpisih uredbe o dohodnini. 4. člen Območje občine Trebnje se zaradi predpisa občinske doklade na dohodek od kmetijstva deli na I. (prvi) in II. (drugi) cenilni okoliš, za katerega sta posebni progresivni lestvici za občinsko doklado in sicer: I. Cenilni okoliš: II. Cenilni okoliš skupina % skupina % nad do 30.000 15 nad do 30.000 12 30.000 50.000 17 30.000 50.000 14 50.000 80.000 19 50.000 80.000 16 80.000 120.000 21 80.000 120.000 18 120.000 160.000 22 120.000 160.000 20 160.000 200.000 24 160.000 200.000 22 200.000 250.000 26 200.000 250.000 24 250.000 300.000 28 250.000 300.000 25 300.000 400.000 29 300.000 400.000 26 400.000 500.000 30 400.000 500.000 27 V I. (prvi) cenilni okoliš spadajo kraji: Brezovica pri Mimi, Glinek, Gomila, Gorenja vas pri Mirni, Migolica, Mirna, Selo p.ri Mirni, Sevnica, Škrjanče, Zabrdje, Volčje njive, Bistrica pri Mokronogu, Brinje, Dolenje Jesenice, Draga pri Šentrupertu, Gorenje Jesenice, Prelesje, Rakovnik p,ri Šentrupertu, Slovenska vas, Straža, Škrlj evo, Šentrupert, Trstenik, Beli grič, Bruna vas, Hrastovica, Log, Martinja vas pri Mokronogu, Mokronog, Most, Ostrožnik, Puščava, Ribjek, Slepšek, Brezje, Cerovec, Češnjice pri Trebelnem, Ornuška vas, Trebelno, Radna vas, Trebnje Blato, Breza, Benečija, Belšinja vas, Cvib-lje, Češnjevek, Dolenja Nemška vas, Dolenji Pod-boršt, Dečja vas, Dol pri Trebnjem, Dolenja Dobrava, Dolenje Medvedje selo, Dolenje Ponikve, Gorenja Dobrava, Goronje Medvedje selo, Gorenje Ponikve, Grič, Gorenja Nemška vas, Grm, Hudeje, Jezero, Kamni potok, Kamna gora, Lukovek, Meglenik, Mala Sevnica, Odrga, Prapreče pri Trebnjem, Prim-štal, Pluska, Pekel, Pristava pri Trebnjem, Rožni vrh, Račje selo, Rodine pri Trebnjem, Stari trg, Studenec, Štefan pri Trebnjem, Velika Sevnica, Zidani most, Dobrnič, Artmanja vas, Dobrava pri Dobrniču, Gorenje Selce, Go,renja vas pri Dobrniču, Knežja vas, Korita, Lokve, Luža, Občine, Podlisec, Preska pri Dobrniču, Vavpča vas, Vrbovec, Zagorica prjl Dobrniču, Železno, Velika Loka, Čatež, Dolenja vas pri Čatežu, Dolga njiva, Dolenje Prapreče, Gorenja vas pri Čatežu, Gorenji Podbaršt, Gorenje Prapreče, Iglenik, Krtina, Korenitka, Kukcmberk, Mačkovec, Mala Loka, Mali Videm, Mačji dol, Martinja vas, Mrzla luža, Muhabran, Potok, Razbore, Roje, šent-lovrenc, Škovec, Trnje, Trebanjski vrh, Veliki Videm, Vrhovo, Zagorica p,ri Čatežu, Žabjek, Veliki Gaber, Bič, Cesta, Dobravica pri Velikem Gabru, Mali Gaber, Pristavica pri Velikem Gabru, Stehanja vas, Stranje pri Velikem Gabru, Zagorica pri Velikem Gabru, Žubina. V II. (drugi) cenilni okoliš spadajo kraji: Cirnik, Debcnc, Migolska gora, Ravne, Sajenice, Selška gora, Stan, Stara gora, Trbinc, Zagorica, Hom, Hrastno, Kamnje, Okrog, Ravnik, Zabukovje, Zaloka, Dolenje Laknice, Gorenja vas pri Mokronogu, Gorenje Laknice, Križni vrh, Pugled pri Mokronogu, Srednje Laknice, Vrh nad Mokronogom, Bogneča vas, Brezovica pri Trebelnem, Cikava, Čilpah, Čuž-nja vas, Dolenje Zabukovje, Gorenji Mokronog, Gorenje Zabukovje, Jelševec, Maline, Mirna vas, Pod-turen, Roje pri Trebelnem, Velika Strmica, Vrh pri Trebelnem, Bitnja vas, Grmada, Gradišče pri Trebnjem, Križ, Križka reber, Lipnik, Repče, Rihpovec, Vrhtrebnje, Dolenje Selce, Dolenje Kamenje, Dolenji vrh, Gorenje Kamenje, Gorenji vrh, Krušni vrh, Lisec, Rdeči kal, Reva, Rožempelj, Stranje pri Dobrniču, Svetinja, Šahovec, Šmaver, Goljek, Sejenice, Gombišče, Male Dole pri Stehanji vasi, Velike Dole, Praprotnica, Vrh pri Šentrupertu, Drečji vrh, Sta-temberk. 5. člen Zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev 'n premoženja, se za leto 1959 odmeri občinska doklada po stopnji: I. Obrtnikom — samostojnim poklicem: (brivcem, frizerjem, čevljarjem, dimnikarjem, mlinarjem, dajalcem prenočišč, krojačem šiviljam, pletiljam, kovačem, tesarjem, kleparjem, ključavničarjem, pekom, sedlarjem, kolarjem, miza,rjem, urarjem, tapetnikom, sodarjem, vrvarjem in žagarjem) od osnove: nad do % — 100.000 4 100.000 200.000 5 200.000 250.000 6 250.000 dalje 8 II. Ostalim poklicem: (gostilničarjem, zdravnikom, zobozdravnikom, avtoprevoznikom, izdelovalcem krede, duhovnikom in veterinarjem: od osnove: nad do % — 100.000 10 100.000 200.000 11 200.000 250.000 12 250.000 dalje 14 6. člen Občinska doklada se plačuje obenem in na isti naČin kakor dohodnina. Občinska doklada od dejanske osnove po višji stopnji ne sme biti večja od doklade po najbližnji nižji stopnji, povečani za osnovo Zaradi katere se uporablja višja stopnja. 7. člen Določbe uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ • 18/56), z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami in Uredbe o prisilni izterjavi davkov in proračunskih dohdkov (Uradni list FLRJ št. 53), se uporabljajo tudi za odmero in pobiranje ob6inske doklade. 8. člen Davčne olajšave, ki so določene za dohodnino Veljajo tudi za občinsko doklado. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 1. januarja 1959. Številka: 01-856/1-59. Trebnje, 29. junija 1959. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec 1. r. 261. Na podlagi 3. in 6. odstavka 5. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Uradni list FLRJ št. 39-678/58), v zvezi s 1. in 2. točko odredbe o proizvodih, za katere morajo občinski ljudski odbori predpisati najvišje cene na d,robno (Uradni list LRS št. 36-185/58), je občinski zbor in zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Trebnje na seji dne 19. VI. 1959 sprejel naslednji ODLOK o določitvi najvišje prodajno cene na drobno za presno goveje, svinjsko in telečje meso 1. člen I. Najvišje prodajne cene na drobno za presno goveje meso se določijo takole: Za meso s kostmi: a) prednji del: bočnik, vrat, bržola, podplečna rebra, prsni koš in rebra s flamom............................. 280 din za kg b) zadnji del: stegno (zunanje stegno, okroglo stegno, notranje stegno in križno stegno), koš (hrbet, šimbas, bočnik) in pleče brez bočnika . <. . 310 din za kg Najvišji dopustni odst. priklade je: do 30 % k stegnu in pleču do 25 % k bočniku in vratu s tem, da so vraščene kosti izločene do 15 % k bržoli in šimbasu goveda II. vrste za kosti 60 din za kg Za meso brez kosti: a) prednji del: pleče, bočnik, vrat, bržola 380 din za kg b) zadnji del: stegno (zunanje ste- gno, okroglo stegno, notranje stegno, križno stegno) 420 din za kg c) pljučna pečenka, očiščena . . 500 din za kg Za drobovino: glava: spodnja čeljust 16 din za kg ostalo .... 70 din za kg jezik 270 din za kg srce 200 din za kg pljuča 70 din za kg jetra 300 din za kg vranica 300 din za kg smrček 80 din za kg vampi 200 din za kg loj 150 din za kg ledvice .... 270 din za kg možgani . . . 330 din za kg II. Najvišje prodajne cene na drobno za presno telečje meso se določijo takole: a) hrbet in stegno................ 380 din za kg b) vse ostalo..................... 340 din za kg III. Najvišje prodajne cene na drobno za presno svinjsko meso se določijo takole: a) kare, stegno, pleče............ 350 din za kg b) rebra s flamom in vratovino . 330 din za kg Najvišji dopusten odstotek priklade je: do 20 % za meso brez vraščenih kosti odnosno za mesto, iz katerega so vraščene kosti izločene. 2. člen Gospodarska organizacija, ki se ne bi ravnala po 1. členu tega odloka, zagreši gospodarski prestopek po 3. točki 92. člena Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah. Odgovorna oseba v gospodarski organizaciji se kaznuje po zadnjem odstavku 92. člena navedene uredbe. Imetnik zasebnega mesarskega obrata, ki se ne bi ravnal po 1. čl. tega odloka, se kaznuje za kaznivo dejanje iz 227. čl. kazenskega zakonika. 3. člen Z dnem, ko stopi ta odlok v veljavo, preneha veljati točka 3., 4. in 5. člena 4. odloka o najvišjih stroških pri prodaji na drobno in najvišjih prodajnih cenah na drobno za določene proizvode občinskega ljudskega odbora Trebnje št. 01/1-5017/2-58 z dne 21. XI. 1958. 4. člen Ta odlok velja za celo območje občine Trebnje. 5. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Novo mesto, uporablja pa se od 13. VI. 1959 dalje. Številka: 03/1-706/1. Trebnje, 29. junija 1959. Predsednik ObLO: Ciril Bukovec 1. r. VOLITVE IN IMENOVANJA 262. Dopolnitve in spremembe v sestavi svetov občinskega ljudskega odbora Žužemberk. Občinski ljudski odbor Žužemberk je na XI. skupni seji obeh zborov dne 29. junija 1959 razrešil oziroma izvolil naslednje tovariše: 1. V svet za splošno upravo in notranje zadeve: za predsednika: Vute Slavko, Žužemberk za člane: Gorinšek Stane, Žužemberk Praznik Emeran, Vrhovo Go’ob Jaka, Gradenc Vuvk Miro, Dvor Zupančič Alojz, Gor. Ajdovec Razpotnik Jože, Hrib pri Hinjah 2. V svet za družbeni plan in finance: za predsednika: Pajk Alojz, Dvor za člane: Smrke Jože, Žužemberk Barle Mirko, Sela Šumberk Škufca Franc, Malo Lipje Rotar Marija, Žužemberk Senica Jože, Žužemberk Šporar Franc, Hrib pri Hinjah 3. V svet za obrt in industrijo: za predsednika: Konda Anton, Žužemberk za člane: Jarc F,rane, Cvibelj Globokar Edvard, Žužemberk Valant Anton, Žužemberk Perko Jože, Vrtače Sadar Jože, Klečet Mirtič A’ojz, Dešeča vas Može Dušan, Dvor Jaklič Albin, Dvor Rojc Jože, Lopata Boben Julij, Žvirče 4. V svet za komunalne in stanovanjske zadeve: za predsednika: Fabjan Anton, Malo Lipje za člane: Rojc Jaka, Žužemberk Zupančič Ferdo, Sela Šumberk Uršič Jože, Klečet Golob Jaka, Gradenc Kocjančič Henrik, Trebča vas Zupančič Milan, Podlipa Jaklič Jože, Lazina Hribar Jože, Ratje 5. V svet za kmetijstvo in gozdarstvo: za predsednika: Blatnik Anton, Zafara za člane: Barle Mirko, Sela Šumberk Prušek Ludvik, Drašča vas Glavič Jakob, Jama Miklič Franc, Mačkovec Zupančič Alojz, Gor. Ajdovec Papež Anton, Lopata Muhič Jože, Ratje 6. V svet za šolstvo, prosveto in kulturo: za predsednika: Kržan Slavko, Dvor za člane: Lavrič Franci, Žužemberk Ožbolt Francka, Žužemberk Praznik Emeran, Vrhovo Mlakar Dragica, Žužemberk Zupančič Ferdo, Sela Šumberk Vehovec Zdenka, Žužemberk Urbančič Anton, Sred. Lipovec Blatnik Stanko, Prevole 7. V svet za zdravstvo in socialno varstvo: za predsednika: Globokar Edvard, Žužemberk za člane: Lavrič Marija, Žužembe.rk dr. Debeljak Franc, Žužemberk Blatnik Ciril, Vrh pri Križu "Kopač Franc, Sela Šumberk Kutnar Jože, Šmihel Škufca Franc, Malo Lipje Koncilja Viktor, Dol. Kot Iskra Ančka, Dol. Ajdovec Rojc Jože, Lopata Blatnik Stane, Prevole 8. V svet za varstvo družine: za predsednika: Lavrič Marija, Žužemberk za člane: Debeljak Marija, Žužemberk Kopač Franc, Sela Šumberk Turk Janez, Dešeča vas Spec Anton, Stavča vas Repar Mirko, Dvor Mirtič Julka, Ajdovec Nose Štefka, Sela Hinje Muhič Jože, Ratje GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZAVODI 263. BILANCA na dan 31. decembra 1958 gospodarska organizacija TRGOVSKO PODJETJE »USLUŽNOST« NOVO MESTO Aktiva Naziv postavke A. Osnovna sredstva v 000 Pasiva Naziv postavke A. Viri osnovnih sredstev v 000 Osnovna sredstva 799 Sklad osnovnih sredstev 942 Denarna sredstva osnovnih sredstev 105 C. Viri obratnih sredstev C. Obratna sredstva Sklad obratnih sredstev 1.329 Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva 20.623 Drugi viri obratnih sredstev D. Rezervni sklad in drugi skladi 12.800 Denarna sredstva rezervnega sklada Rezervni sklad in drugi skladi 2.350 in drugih skladov E. Sredstva v obračunu in druga aktiva 2.314 Viri nerazporejenih sredstev E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva 709 Kupci in druge terjatve 970 Kratkoročni krediti za obratna sredstva 1.500 Druga aktiva 162 Dobavitelji in druge obveznosti 5.343 Skupaj . . . 24.973 Skupaj . . . 24.973 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor: Mimi Vesel 1. r. Pavel Mihelčič 1. r. Viktor Kotnik 1. r. 264. BILANCA na dan 31. decembra 1958 gospodarska organizacija TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK« VIDEM-KRŠKO Aktiva Naziv postavke v 000 A- Osnovna sredstva Osnovna sredstva 682 Denarna sredstva osnovnih sredstev 384 D- Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe 307 D- Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 24.596 D- IzJočena sredstva uenarna sredstva rezervnega sklada ki drugih skladov 863 Sredstva v obračunu in druga aktiva *^upci in druge terjatve 11.556 Druga aktiva 246 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 1.219 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 370 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 302 Drugi viri obratnih sredstev 10.230 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 903 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti 25.567 Druga pasiva 43 Skupaj . . . 38.634 Skupaj . . . 38.634 Vodja računovodstva: Simona Jakš 1. r. Predsednik upravnega odbora: Mara Kralj 1. r. Direktor: Marija Ilostar 1, r. 265. BILANCA na dan 31. decembra 1958 gospodarska organizacija KMETIJSKA ZADRUGA RAKA PRI KRŠKEM Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 4.353 B. Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe 8 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 5.399 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 580 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 4.587 Druga aktiva _____________________________________17 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 5.689 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 8 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 468 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 667 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva 7.016 Dobavitelji in druge obveznosti 1.069 Druga pasiva ____________________________________27 Skupaj . . . 14.944 Skupaj . . . 14.944 Vodja računovodstva: Predsednik upravnega odbora: Direktor: Angelca Žabkar 1. r. Martin Žibert 1. r. Josip Romih 1. r. 266. BILANCA na dan 31. decembra 1958 gospodarska organizacija AVTOTRGOVINA VIDEM-KRŠKO Aktiva Naziv postavke v 000 A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva 337 Denarna sredstva osnovnih sredstev 16 B. Sredstva skupne porabe Denarna sredstva skupne porabe 3 C. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva 11.414 D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega, sklada in drugih skladov 897 Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 577 E. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve 2.134 Druga aktiva ______________________________________12 Skupaj . . . 15.390 Pasiva Naziv postavke v 000 A. Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev 607 B. Viri sredstev skupne porabe Sklad skupne porabe 37 C. Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev 215 D. Rezervni sklad in drugi skladi Rezervni sklad in drugi skladi 828 Vri nerazporejenih sredstev 341 E. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva 8.616 Dobavitelji in druge obveznosti 4.426 Druga pasiva 320 Skupaj . . . 15.390 Vodja računovodstva: Franc Vanič 1. r. Predsednik upravnega odbora: Erik Kotar 1. r. Direktor: Ivan Sterle 1. r. Izdaja »Uradni vestnik okraja Novo mesto« — Odgovorni uredn k Som Maks — Tiska tiskarna »Urška« v Kočevju — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 2, telefon uredništva 25, 39, 85, 106 in 115 — interna št. 36. Letna naročnina 600 din, ki se plača pri KB Novo mesto na tekoči račun št. 606-70 2-245