T SPEŠNOS O U NJSK A ŽIVLJE ANJE Z SPOSABLJU MOST DO IZOBRAZBE bel bel Izobraževalni program za odrasle Izobraževalni program za odrasle Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Most do izobrazbe (UŽU – MI) Leto nastanka programa: 20021 Leto prenove programa: 2011 Leto revizije programa: 2020 Leto posodobitve programa: 20222 Uredile in posodobile3: mag. Estera Možina (ACS), dr. Petra Javrh (ACS) in dr. Tina Kompare Jampani (ACS). Jezikovni pregled: Vlasta Kunej Oblikovanje: Larisa Hercog Izdal: Andragoški center Slovenije Zanj: dr. Nataša Potočnik Leto in kraj izdaje: Ljubljana, 2022 Izdajo programa sta omogočila: Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Elektronska izdaja: spletna stran https://www.acs.si/digitalna-bralnica/izobrazevalni-program-za-odrasle-uzu-mi/ Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 130639875 ISBN 978-961-7116-42-7 (PDF) 1 Besedilo prvotnega programa je bilo sprejeto na 17. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih 21. 5. 2002. 2 Besedilo posodobljenega programa UŽU – MI je bilo sprejeto na 114. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih, ki je potekala 15. 6. 2022. Na podlagi sklepa Strokovnega sveta za izobraževanje odraslih, je minister za izobraževanje, znanost in šport sprejel izobraževalni program za odrasle Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Most do izobrazbe (UŽU – MI). Glej: Odredba o sprejemu izobraževalnega programa za odrasle Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Most do izobrazbe (UŽU – MI), dne 29. 07. 2022, http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE2777 3 Načrtovalci prvotnega programa: Prvotni program UŽU – MI so leta 2002 pripravile: dr. Livija Knaflič (ACS), Natalija Žalec, MAEd (VB) (ACS) in Sonja Klemenčič, prof. (ACS). Prvo prenovo programa so leta 2011 opravil: dr. Petra Javrh (ACS), mag. Estera Možina (ACS) in Manuel Kuran (ACS) in Metka Svetina, zunanja sodelavka. Revizijo programa sta leta 2020 opravili: mag. Estera Možina (ACS) in Alja Verdenik (ACS). Program so leta 2022 posodobile: mag. Estera Možina (ACS), dr. Petra Javrh (ACS) in dr. Tina Jampani Kompare (ACS). 2 Izobraževalni program za odrasle USPOSABLJANJE ZA MOST DO ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST IZOBRAZBE Operacijo delno financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. 3 Vsebina 1 IME PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 2 NAMEN PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 3 CILJNA SKUPINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 4 CILJI PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 5 KATALOG ZNANJA ALI VSEBINA PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .10 5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �10 5.2 Katalog znanja � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �11 6 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 7 IZPITNI KATALOG ALI DRUGI NAČINI PREVERJANJA ZNANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 8 POGOJI ZA UDELEŽBO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 9 POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE PROGRAMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 10 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26 10.1 Didaktično-metodična navodila za izpeljavo programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �26 10.2 Priporočene vsebine programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �28 10.3 Priporočene metode in oblike dela ter izvedbe programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �30 10.4 Viri za izvedbo programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �31 10.5 Priporočeno število udeležencev � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �31 10.6 Časovna razporeditev � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �31 10.7 Evalvacija programa � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �31 11 ZNANJE IN USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 12 POTRDILO O USPOSABLJANJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Literatura in viri za izvedbo programa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 4 1 IME PROGRAMA Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Most do izobrazbe, s kratico UŽU – MI. Po vsebini je UŽU – MI javnoveljavni izobraževalni program za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti (16. člen ZOI-1). 2 NAMEN PROGRAMA UŽU – MI je javnoveljavni izobraževalni program za odrasle za pridobivanje in zviševanje ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti, po katerem se ne pridobi javnoveljavna izobrazba. Temeljni namen programa UŽU – MI je obnovitev in pridobitev znanja, spretnosti in usmerjenosti na posameznih področjih temeljnih zmožnosti pri odraslih, za lažje obvladovanje učne snovi pri udeležbi v formalnih in neformalnih izobraževalnih programih za odrasle. Temeljne zmožnosti in pismenost so poglavitnega pomena za udeležbo v izobraževanju in za doseganje višje stopnje izobrazbe, omogočajo med drugim osvajanje učnih vsebin, izkazovanje naučenega pri preverjanju znanja in navsezadnje omogočajo uspešnost na zahtevnejšem delovnem mestu. Zavedati se je treba, da je za uspešno izobraževanje zelo pomembna tudi dobra priprava na izobraževanje. Nekateri odrasli doživljajo pred vnovično udeležbo v izobraževanju stisko, ki je posledica šolskega neuspeha v mladosti. Vnovični neuspeh bi jih zelo verjetno odvrnil od nadaljevanja izobraževanje in šolanja. Vstop v program jim bo prinesel najpomembnejšo spremembo – bolj pozitivno izobraževalno izkušnjo, ki omogoča zadovoljitev njihove potrebe po uspešnem dokončanju šolanja. Ob tem udeleženci pridobivajo tudi druga, t. i. življenjska znanja in spretnosti ter si širijo splošno razgledanost, vse to je uporabno v vsakdanjem življenju. Življenjska znanja in spretnosti ter splošna razgledanost so kombinacije različnih zmožnosti, ki odraslim na splošno omogočajo, da postanejo osebe, ki se učijo vse življenje in rešujejo probleme, da bi lahko živele neodvisno in hkrati sodelovale v kolektivnem življenju v družbi. Življenjske spretnosti in splošna razgledanost so tesno povezani s ključnimi izzivi, s katerimi se odrasli soočajo v sodobnem življenju. To na primer pomeni, da skrbijo za svoje telesno in duševno zdravje, dejavno prispevajo k svojemu dobremu počutju ter obvladujejo svoj finančni položaj in digitalno okolje. Nacionalna evalvacija programa UŽU – MI, ki je bila opravljena v letih od 2009 do 2010, je potrdila ustreznost namena in ciljev programa, to je obnovitev in pridobitev znanja za lažje obvladovanje učne snovi, kar naj bi povečalo možnosti za uspešno dokončanje izobraževanja oziroma začetek novega. Po ocenah učiteljev so bile za udeležene osebe najučinkovitejše jedrne vsebine programa: komunikacija, vsebine informacijsko-komunikacijske tehnologije in medosebni odnosi. Največ učiteljev je menilo, da udeležencem primanjkujejo ključna temeljna znanja in spretnosti predvsem glede strategij učenja in obvladovanja informacijsko-komunikacijske tehnologije. To so potrdili udeleženci sami, ki so zaradi udeležbe v programu UŽU – MI postali uspešnejši, saj so pridobili nove spretnosti za stike z drugimi in se zdaj znajo bolje izražati ter zastopati svoje mnenje. Večina učiteljev ni zaznala posebnih potreb udeležencev, ki jih s programom UŽU – MI ne bi mogli doseči. Večini udeležencem (96 %) je progam UŽU – MI koristil, le 4 % udeležencev, ki so sodelovali v raziskavi, so odgovorili, da pridobljeno znanje ni uporabno pri delu oziroma iskanju nove zaposlitve. Glede dopolnitve znanj udeleženci v resnici niso veliko pričakovali, zelo pogosto o tem sploh »niso razmišljali«. Nekateri bi si želeli več izvedeti o prihodnji vlogi zaposlenega in pogojih v podjetjih, in sicer tako, da bi kot udeleženci UŽU – MI šli na primer na ogled v proizvodnjo. V izobraževanje se je po končanem programu UŽU – MI vpisala slaba petina udeležencev. Kar 40 % se jih je odločilo za druge tečaje, seminarje ali krožke (Javrh, 2011). 5 Namen programa UŽU – MI je povečanje samostojnosti in neodvisnosti udeležencev v različnih družbenih položajih, ki zahtevajo uporabo temeljnih spretnosti. Programa se prostovoljno udeležujejo udeleženci s primanjkljaji na področju temeljnih spretnosti oziroma tisti, ki se zavedajo odgovornosti za osebni razvoj ter so motivirani za izboljšanje svojega ekonomskega in socialnega položaja. V programu ne gre zgolj za prenašanje znanja ali urjenje spretnosti, temveč za priložnost posameznika, da v konkretnem položaju izkusi dejavno vlogo pri ustvarjanju znanja in uporabi temeljnih spretnosti. V učnem procesu udeleženec sam, z učiteljem, drugimi udeleženci in drugimi sodelujočimi premisli, ovrednoti in posploši izkušnjo, ki si jo je pridobil. Tako udeleženec poleg dejstev in vsebine ponotranji tudi načela, postopke in tehnike, ki jih uporablja kritični mislec, pa tudi usmerjenost in odnos do učenja ter načine in postopke ustvarjalnega učenja. Program UŽU – MI je eden od vrste javnoveljavnih programov za zviševanje pismenosti in temeljnih zmožnosti, ki slonijo na izvirnem slovenskem modelu izobraževanja ranljivih skupin odraslih in aktualnih potrebah odraslih udeležencev. S programom UŽU – MI in drugimi programi iz sklopa programov Usposabljanje za življenjsko uspešnost sledimo uveljavljenemu izvirnemu modelu izobraževanja ranljivih skupin v Sloveniji. Udeleženci v programu v resnici pridobijo tudi temeljno znanje pismenosti (branje, pisanje, računanje in digitalne spretnosti). To so spretnosti, ki se razvijejo ob zadovoljevanju posebej izpostavljene potrebe, poimenujemo jo lahko »izhodiščna potreba«. Zaradi pazljivo strukturiranih dejavnosti v programu udeleženci tudi berejo, čeprav te dejavnosti načeloma v vsakdanjem življenju ne marajo in je ne obvladajo dobro; pripovedujejo in sporočajo svoja stališča, čeprav se težko izrazijo; izračunavajo konkretne podatke, čeprav so pozabili šolsko matematiko in računske operacije; uporabljajo digitalne medije za sporočanje in urejanje zadev – vse to počnejo zato, ker želijo izpolniti svojo potrebo. Ta je v izhodišču posameznega programa posebej poudarjena, udeleženci pa se ob pomoči učiteljev in mentorjev vedno znova vračajo k njej. Spretnosti branja, pisanja, računanja in digitalne spretnosti se s tem postavijo na svoje pravo mesto – so le orodje, sredstvo za zadovoljitev potrebe. Niso več cilj sam na sebi. Programi so različni, njihovi kurikuli omogočajo obširnejše ali skromnejše urjenje teh spretnosti, vendar nikoli z namenom, da bi udeleženec na koncu dobil oceno, koliko zna brati, pisati ali računati. Oceni se sam, po rezultatu, povezanem z »izhodiščno potrebo«. Posredno ga oceni tudi okolje, po dosežkih. Spremembo oziroma dosežke mu priznajo soudeleženci, učitelji, družina. S posodobitvijo programov pa se odpirajo še nove možnosti: priznanje naj bi končno udeleženec dobil v tudi izobraževalnem sistemu, in sicer s priznavanjem posameznih delov zmožnosti (javnoveljavna listina, primerjava s Slovenskim ogrodjem kvalifikacij), (Javrh, 2011). Pri opredeljevanju področij temeljnih zmožnosti udeleženih v programu UŽU – MI in v drugih programih UŽU smo se v Sloveniji oprli na Evropski referenčni okvir ključnih kompetenc, ki je bil januarja 2018 revidiran, junija 2018 pa je bilo izdano Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. V Sloveniji se je uveljavil nekoliko drugačen prijem pri izboru temeljnih možnosti kot v evropskih političnih pobudah. Izbor izhaja iz dvajsetletnih izkušenj slovenskih strokovnjakov pri izvajanju programov izobraževanja za ranljive skupine. Izbranih in v model umeščenih je osem temeljnih zmožnosti: sporazumevanje v maternem jeziku (tudi jedrna pismenost), sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, matematične zmožnosti, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske zmožnosti, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izražanje. Za razvijanje konkretnega procesa učenja pa sta opredelitev modela temeljnih zmožnosti in sam izbor osnovnih in prečnih temeljnih zmožnosti presplošna. Zato je pri razvijanju in še posebno pri izpeljevanju izobraževalnih programov nujno izhajati iz spoznanj o izobraževalnih potrebah in interesih posamezne ciljne skupine. Tako so v programu UŽU – MI poudarjene temeljne zmožnosti učenje učenja, digitalna pismenost ter socialne in državljanske zmožnosti. Matematične zmožnosti, sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) in tujih jezikih so nekoliko manj izrazite. Druge temeljne zmožnosti, samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izražanje, se v programu sicer prav tako krepijo, a se razvijajo ob obravnavi posameznih vsebin. 6 Potrebe po pridobivanju tovrstnih znanj in spretnosti pri nekaterih skupinah odraslih so bile ugotovljene z nacionalnimi raziskavami pismenosti (2000) in spretnosti odraslih (2016) ter z nacionalno evalvacijo javnoveljavnih programov (2010). Utemeljene pa so tudi v nacionalnih in nekaterih evropskih dokumentih. S programi za razvoj pismenosti in temeljnih zmožnosti in s tem tudi s programom UŽU – MI podpiramo uresničevanje 5. člena Zakona o izobraževanju odraslih (ZIO-1), (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20-ZFRO) , ki določa cilje javnega interesa, predvsem pa tehle ciljev: 1/ omogočati dostop do kakovostnih izobraževalnih in učnih možnosti; 2/ omogočanje splošnih in poklicnih zmožnosti za osebnostno rast, aktivno delovanje v skupnosti in na trgu dela; 10/ spodbujati nižje izobražene in druge ranljive skupine na trgu dela za izobraževanje in učenje. Pa tudi uresničevanje prednostnih ciljev Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih 2021–2030 (v pripravi): 1/ povečati udeleženost odraslih v vseživljenjskem učenju; 2/ zvišati raven temeljnih zmožnosti in izboljšati splošno izobraženost; 5/ izboljšati in okrepiti podporne dejavnosti za učenje in udeležbo v izobraževanju. Usmeritve nacionalnih razvojnih dokumentov na področju zviševanja ravni pismenosti in temeljnih zmožnosti izhajajo iz ugotovitev zaporednih raziskav pismenosti (2000) in spretnosti odraslih (2016). Če pobliže pogledamo izsledke aktualne raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC (2016) o stanju spretnosti v populaciji, ugotovimo, da se Slovenija se umešča med države z največjim deležem aktivnega prebivalstva (od 16 do 65 let) na najnižjih ravneh spretnosti, večje deleže nizko usposobljenih od Slovenije imajo v Evropi samo še Španija, Grčija in Italija. Pri tem poudarjamo, da je raziskava z mednarodno primerljivo metodologijo merila tiste spretnosti odrasle populacije, ki so nujno potrebne za uspešno vključevanje na trg delovne sile in za participacijo v družbi. Med drugim je bilo v raziskavi Spretnostih odraslih – PIAAC ugotovljeno, da ima tretjina oseb, starih od 16 do 65 let, v Sloveniji – to pomeni skoraj 400.000 odraslih – tako nizko raven besedilnih in matematičnih spretnosti, da jih to ovira pri delu in vključevanju v družbo. Še bolj zaskrbljujoče je, da bo polovica teh oseb morala biti na trgu dela še vsaj 10 let, nadaljnjih 140.000 oseb pa vsaj še 20 let. Po rezultatih raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so ti odrasli zmožni brati le kratka in preprosta besedila in uspešno uporabljati le preproste matematične operacije. Med temi sta dve tretjini starejših od 45 let in nižje izobraženih (OECD, 2017). Nadaljnje analize in študije podatkov iz raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC so pokazale, da je višja raven spretnosti tesno povezana z višjo ravnijo produktivnosti, zaposlovanja in prihodkov. Spretnosti so prav tako temeljnega pomena pri spodbujanju družbenega sodelovanja in vključevanja, saj ljudje z višjimi spretnostmi bolj zaupajo institucijam, so dejavnejši v državljanskem in političnem življenju in so bolj zdravi (Javrh, 2017). Zdaj ni nobenega dvoma več, da neustrezno razvite temeljne zmožnosti in šibka pismenost odraslih najbolj prizadenejo socialno prikrajšane. Pri tem ni največji osebni in družbeni problem to, da so posamezniki za svoje delo slabo plačani in živijo na robu družbe, temveč da so bili prikrajšani za možnost, da bi se osebnostno razvili in primerno izobrazili, zato ne morejo izkoristiti priložnosti, ki jim jih ponuja okolje. V Sloveniji je pojav neustrezno razvitih pisnih spretnosti odraslih množičen, zato ga je mogoče reševati samo z množičnim izobraževanjem ter usklajenimi ukrepi na osebni, socialni in politični ravni (Drofenik, v Javrh, 2011, str. 133). Čas, v katerem živimo, zahteva od posameznikov ne le soočanje z nenehnimi spremembami v vsakdanjem in delovnem življenju, temveč tudi pripravljenost in zmožnost sooblikovati spremembe za razvoj demokratičnih družb in blaginjo ljudi. 7 3 CILJNA SKUPINA Ciljno skupino predstavljajo manj izobraženi odrasli, ki želijo pridobiti ali obnoviti znanja in spretnosti, da bi se lahko udeležili nadaljnjega formalnega pa tudi neformalnega izobraževanja. Za večino manj izobraženih je udeležba v izobraževanju življenjska prelomnica: pri nekaterih od njih je minilo veliko let, odkar so se prenehali šolati, v tem času so del znanja pozabili, nekaj ga je zastaralo, posamezne spretnosti, ki jih redkeje uporabljajo, je treba obnoviti ali celo znova pridobiti. Za uspešno izobraževanje je zelo pomembna dobra priprava na izobraževanje. Nekateri odrasli doživljajo pred vnovičnim šolanjem stisko, ki je posledica šolskega neuspeha v mladosti. Vnovični neuspeh bi jih zelo verjetno odvrnil od nadaljevanja šolanja. Zato je za ohranjanje motivacije za izobraževanje in doseganje začetnih uspehov zelo pomembno, da so udeleženci deležni ustrezne priprave na nadaljevanje izobraževanja. Izvorno so načrtovalci programa UŽU – MI predvideli, da se ga bodo udeleževali odrasli temile značilnostmi, ki so se v izvajanju programa v celoti potrdile: manjša motiviranost za izobraževanje (šibka splošna poučenost, slabe izkušnje s šolanjem), pomanjkljive spretnosti v komunikaciji, iskanju in izbiri informacij ter na splošno pri dejavnem vključevanju v širšo družbeno skupnost ter pomanjkljivo poznavanje učnih tehnik. Pri odraslih, ki so brezposelni in se nameravajo nadalje izobraževati, bi lahko zaradi položaja, v katerem so se znašli, pričakovali še: slab gmotni položaj, neugodne psihosocialne učinke izključenosti iz delovnega okolja (depresivnost), pomanjkljivo obveščenost o možnostih za izobraževanje in zaposlovanje, obremenjenost z delovnimi in družinskimi obveznostmi ter pomanjkanje prostega časa. Tudi evalvacija programa UŽU – MI 2009–2010 je pokazala, katere skupine odraslih lahko pričakujemo v programu UŽU – MI. Med 1400 udeleženci tega programa (v letih 2004–2009) jih je bila polovica iz podeželskega okolja, vpisovale so se predvsem ženske (le slaba tretjina udeležencev je bila moških), tudi v srednjih letih. Petina udeležencev je že končala štiriletno poklicno, strokovno ali splošno srednjo šolo ter je želela osvežiti in pridobiti nekatera temeljna znanja in spretnosti. Več kot polovica vseh vpisanih je bila ob vpisu brezposelna, od zaposlenih pa je bilo največ udeležencev zaposlenih v različnih storitvenih dejavnostih in v proizvodnji. Po mnenju učiteljev v programu UŽU – MI so bila poglavitna pričakovanja udeležencev povezana predvsem s pomočjo pri iskanju zaposlitve oziroma s pomočjo pri udeležbi v izobraževanju. Najpogostejša poglavitna pričakovanja udeležencev pa so v resnici kombinacija več ciljev: dokončanje šole, obnovitev znanja in novo izobraževanje (Evalvacija javnoveljavnih programov, 2009). 4 CILJI PROGRAMA Temeljni cilj programa je obnovitev in pridobitev spretnosti in znanja za lažje obvladovanje učne snovi; to povečuje možnosti za uspešno dokončanje šolanja in udeležbo odraslega v vseživljenjskem učenju. Širši cilji programa so: ⊲ Sprememba izobraževalne izkušnje udeleženih in spremembe osebnih prepričanj, ⊲ Izboljšanje jedrne pismenosti (branje, pisanje, digitalnih in matematičnih spretnosti), ⊲ Izboljšanje samopodobe ter oblikovanje novih načrtov za prihodnost. Za izpolnitev teh ciljev so predvideni poudarki v nekaterih temeljnih zmožnostih. Najbolj poudarjene temeljne zmožnosti v programu UŽU – MI so zmožnosti učenje učenja, digitalna pismenost ter 8 socialne in državljanske zmožnosti. Matematične zmožnosti in sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) in tujih jezikih so nekoliko manj izrazite. Druge temeljne zmožnosti (samoiniciativnost in podjetnost ter kulturna zavest in izražanje) se v programu sicer prav tako krepijo, a se razvijajo ob obravnavi posameznih vsebin. Cilji programa se uresničujejo z razvijanjem temeljnih zmožnosti. Splošni cilji so opredeljeni glede na poudarjene temeljne zmožnosti v programu UŽU – MI in zajemajo poleg opredeljenih znanj in spretnosti tudi spremembe v drži in odnosu do učenja in izobraževanja. Z osvojitvijo temeljne zmožnosti učenje učenja bo odrasli dosegel tele cilje: ⊲ zmožen bo zavestne odločitve, da bo zapustil znano okolje in se prepustil novim izkušnjam; ⊲ sebe bo pripravljen videti tudi kot odraslega učenca; ⊲ svoj osebni napredek bo povezoval tudi z učenjem in ob tem razumel pomembnost te zmožnosti za osebno življenjsko uspešnost; ⊲ določil bo učne cilje in poti, kako jih bo dosegel, si pridobil nova znanja in okrepil že pridobljena; ⊲ zavedal se bo rezultatov svojega učenja; ⊲ naučeno bo uporabil v novih položajih; ⊲ pridobil bo splošno poučenost o procesih učenja, pomnjenja, motivacije, koncentracije ipd. Z osvojitvijo temeljne zmožnosti digitalna pismenost bodo odrasli dosegli tele cilje: ⊲ samostojna uporaba informacijske tehnologije ne glede na starost; ⊲ poznavanje različnih (najbolj uporabljanih) informacijskih virov; ⊲ kultiviranje potrebe po informiranosti; ⊲ strategije iskanja informacij; ⊲ ovrednotenje informacije in kritičen odnos do nje (npr. pri navezovanju stikov, iskanju informacij ter tudi pri komunikaciji znamo izkoristiti prihranek časa in denarja); ⊲ znanje o standardih komuniciranja v e-okolju; ⊲ splošna poučenost pomenu sodobne digitalne pismenosti za odraslega ne glede na starost in izobrazbo. Z osvojitvijo socialnih in državljanskih zmožnosti bo odrasli dosegel tele cilje: ⊲ usposobljen bo za dostop do institucij, saj pozna temeljne prvine državljanstva (npr. pripadnost, temeljne pravice in svoboščine); ⊲ navezoval bo stike z drugimi ter s tem vse življenje prepoznaval različne položaje in kulture; ⊲ sodeloval bo v javnem življenju ter sprejemal aktivno vlogo državljana na osebni in medosebni ravni; ⊲ zmožen bo sporazumevanja v različnih okoljih, strpnosti, izražanja in razumevanja različnih pogledov, pogajanja z ustvarjanjem zaupanja in sočustvovanja; ⊲ spoštoval bo različnost drugih ter bo pripravljen premagovati predsodke in sklepati kompromise; ⊲ zavzemal se bo za spoštovanje človekovih pravic, enakost, ki je podlaga za demokracijo, spoštovanje, ter razumevanje razlik v prepričanjih ali etnični pripadnosti; ⊲ usposobljen bo za dostop do institucij, saj bo poznal temeljne elemente državljanstva (politični vidik, temeljne pravice in svoboščine ter državljanske vrline). Z osvojitvijo matematičnih zmožnosti bo odrasli dosegel tele cilje: ⊲ zmožen bo samostojno, pravilno in učinkovito uporabiti osnovno matematično znanje v 9 množici vsakodnevnih okoliščin; ⊲ obvladal bo številsko predstavljivost, na primer poznavanje številk, razmerij in sklepanje o razmerjih, merjenje, obliko in prostor, geometrijo, obdelovanje podatkov; ⊲ razumel bo položaje v resničnem življenju, v katerih je potrebna matematična dejavnost, na primer osmišljanje številk, uporaba matematičnega jezika, razumevanje in uporaba preprostih formul, ocenjevanje in izvajanje natančnih izračunov, uporaba orodij za računanje (npr. kalkulator, digitalne tehnologije); ⊲ pripravljen bo sprejeti nove matematične informacije; ⊲ pridobil bo znanje o splošni poučenosti o prisotnosti matematike v vsakdanjem življenju in pomenu poznavanja temeljnih matematičnih operacij za življenjsko uspešnost. Z osvojitvijo temeljne zmožnosti sporazumevanja v maternem jeziku (jedrne pismenosti) bo odrasli dosegel tele cilje: ⊲ obnovil in razvil bo spretnosti za govorno sporazumevanje in poslušanje; ⊲ obnovil bo temeljne bralne spretnosti; ⊲ obvladal bo pisno sporazumevanje; ⊲ pridobil bo znanje za iskanje, izbiro in rabo informacij; ⊲ pridobil bo znanje o splošna poučenost o pomenu razvoja in uporabe sporazumevalnih zmožnosti. Z osvojitvijo temeljne zmožnosti sporazumevanja v tujih jezikih in jezikovnih zmožnosti bo odrasli dosegel tele cilje: ⊲ razumeval bo zamisli drugih; ⊲ predstavljal bo svoje zamisli; ⊲ razvil bo spretnosti pogovarjanja in dogovarjanja; ⊲ upošteval bo kontekst in kulturo sogovornika; ⊲ pridobil bo znanja o splošni poučenosti o pomenu znanja tujih jezikov za vključevanje v sodobno družbo. Raven znanja in spretnosti, ki jih odrasli pridobijo programu UŽU – MI, je primerljiva s Slovenskim okvirom kvalifikacij (SOK). Znanje in spretnosti so opredeljeni na minimalni in optimalni ravni za vsako od temeljnih zmožnosti, izraženi so v obliki opisnikov. Tako sta vzpostavljeni dve referenčni točki razvoja. To seveda ne pomeni, da se temeljna zmožnost razvija samo v razponu od minimalne ravni do optimalne (to sta pravzaprav samo prvi dve ravni, ki se nadgrajujeta). Ti dve ravni pomenita izhodišče, s katerim je začrtana pot nadaljnjega razvoja temeljne zmožnosti. To izhodišče se ujema z opisniki Slovenskega ogrodja kvalifikacij do tretje oziroma četrte, ponekod tudi pete ravni. (Javrh, 2013, str. 32). 5 KATALOG ZNANJA ALI VSEBINA PROGRAMA 5.1 Struktura in vsebinska zasnova programa Program UŽU – MI je zasnovan enovito po vsebinskih sklopih, ki izhajajo iz poudarjenih in manj poudarjenih temeljnih zmožnosti. Obsega obvezni in odprti del, ki ga določi izvajalec programa. Program ne obsega izbirnega dela. Odprti del programa izvajalec programa opredeli v izvedbenem načrtovanju programa ter ga prilagodi posebnostim in potrebam ciljne skupine. Pri pripravi kataloga znanja za odprti del programa izvajalec upošteva Izhodišča za pripravo javnoveljavnih programov za odrasle (ACS, 2020), sprejme pa ga strokovni organ pri izvajalcu programa. 10 Preglednica: Vsebinski sklopi programa UŽU – MI P R O G R A M S K A E N O T A Š T E V I L O U R A – Obvezni del programa Učenje učenja 20 Digitalna pismenost 20 Socialne in državljanske zmožnosti 10 Matematične zmožnosti 10 Sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) 10 Sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti 10 Skupaj A 80 ur B – Izbirni del programa Skupaj B 0 ur C – Odprti del programa Skupaj C 20 ur Skupaj A + B + C 100 ur 5.2 Katalog znanja 5.2.1 Poudarjene temeljne zmožnosti v programu UŽU – MI Udeleženci v programu UŽU – MI razvijajo vse temeljne zmožnosti, vendar ne vseh enako. Poudarjeno se program osredinja na tele temeljne zmožnosti: UČENJE UČENJA Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Priprava na učenje, ⊲ Izvajanje učenja, ⊲ Spremljanje učenja. DIGITALNA PISMENOST Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Digitalno okolje, ⊲ Informacije in komuniciranje, ⊲ Digitalno ustvarjanje, ⊲ Varnost, ⊲ Umetna inteligenca in robotizacija. SOCIALNE IN DRŽAVLJANSKE ZMOŽNOSTI Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Moje in tvoje pravice in dolžnosti, ⊲ Pridobivanje in preverjanje informacij, ⊲ Dobro zame in za družbo, ⊲ Sodelovanje z drugimi, ⊲ Spoštovanje sebe in drugih, ⊲ Skrb za prihodnje generacije. 11 MATEMATIČNE ZMOŽNOSTI Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Števila in računske operacije, ⊲ Obdelava podatkov, ⊲ Odnosi med količinami, ⊲ Geometrija in merjenje. SPORAZUMEVANJE V MATERNEM JEZIKU (JEDRNA PISMENOST) Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Branje, ⊲ Pisanje, ⊲ Poslušanje in govorjenje. SPORAZUMEVANJE V TUJIH JEZIKIH IN JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI Področja temeljne zmožnosti so: ⊲ Branje, ⊲ Pisno izražanje, ⊲ Govorno razumevanje in izražanje, ⊲ Učenje učenja tujega jezika. 5.2.2 Opredelitev znanja in spretnosti v programu UŽU – MI1 Znanje in spretnosti v programu UŽU – MI so opredeljeni na dveh ravneh zahtevnosti, na minimalni in optimalni ravni. Pripravljeni so v obliki opisnikov, ki pomagajo abstraktno temeljno zmožnost konkretizirati, jo narediti uporabno, predvsem pa jo »napolniti« s primeri iz vsakdanjega življenja odraslih. Temeljno zmožnost nasičujejo t. i. »jedrni opisniki«, to so opisniki, ki izražajo jedro temeljne zmožnosti in jo diferencirajo od drugih (Javrh, 2013, str. 6). UČENJE UČENJA2 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti je skromna podlaga, ki odraslemu še omogoča »preživetje« z uporabo temeljne zmožnosti učenje učenja v vsakodnevnem življenju. Optimalna raven pomeni toliko zadovoljivo razvito temeljno zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, katerih sestavni del je učenje učenja. P O D R O Č J E U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I O P T I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I Z M O Ž N O S T I U Č E N J E U Č E N J A , I Z K A Z U J E T A L E U Č E N J E U Č E N J A , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : PRIPRAVA NA UČENJE Ciljno učenje Ve, kaj je ciljno učenje. Učno gradivo je zmožen razdeliti na smiselne učne enote in jasno določiti korake do cilja. 1 Tu so navedena znanja in spretnosti za (v tem programu) poudarjene temeljne zmožnosti. Znanja in spretnosti smo praviloma povzemali po Opisnikih temeljnih zmožnosti. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 2 Znanja in spretnosti za temeljno zmožnost učenje učenja so vzeti iz Knjižice z opisniki Učenje učenja. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 12 Premagovanje Zaveda se pomembnosti in koristnosti Uči se zaradi svoje motivacije in išče odpora do učenja vseživljenjskega učenja za osebno uspešnost priložnosti za nadgradnjo že pridobljenega v življenju. znanja. Učni slog Pozna večsenzorno učenje. Zmožen je izbrati sebi najustreznejši učni slog (vizualni, slušni itn.) in učenje prilagoditi izboru. Oblike učenja Pozna različne vrste učenja (individualno, Glede na potrebe izbira ustrezne oblike v dvojici, skupinsko), njihove prednosti in učenja za čim večjo učinkovitost. pomanjkljivosti. Utrjevanje znanja Pred novim znanjem s pomočjo učitelja ali Pred učenjem z uporabo različnega mentorja obnovi že pridobljeno znanje. gradiva samostojno sistematično preveri že pridobljeno znanje. Tehnike pomnjenja Spozna in preizkuša različne tehnike V vsakodnevni praksi uporablja pomnjenja. najučinkovitejšo tehniko pomnjenja. Časovni okvir Se zaveda pravočasnosti učenja in s tem Učenje načrtuje tako, da lahko predela snov povezane učinkoviti učenja. do roka, ko je predvidena uporaba tega znanja v praksi. Iskanje virov Uporablja literaturo kot poglavitni vir učenja. Zna poiskati ustrezne vire vsebin za učenje z uporabo različnih pripomočkov in metod (literatura, splet, mediji itn.). Samoocena znanja Dobro oceni količino svojega znanja na Zna predvideti oceno svojega znanja za izbranem področju. vsakdanjo prakso, hkrati ve, kako nadgraditi že pridobljeno znanje na nekem področju. IZVAJANJE UČENJA Različna orodja za Za potrebe učenja pozna in uporablja različna Z uporabo tehnološko podprtih orodij skuša – različne namene tehnološko podprta orodja (računalnik, poleg učenja – zadovoljiti tudi druge potrebe telefon, kalkulator itn.). (denimo socialne, terapevtske itn.). Tehnike učenja Pozna in uporablja različne tehnike učenja Ugotovi, katere tehnike mu najbolj ustrezajo, (hitro branje, priprava miselnih vzorcev, jih pogosteje uporablja in tako naredi učenje izpisovanje pomembnih pojmov itn.). prijetnejše in zabavnejše. Izkušenjsko učenje Zaveda se, da učenje ni samo sebi namen, in Uči se z razumevanjem, novo znanje išče primere iz vsakdanjega življenja. neposredno povezuje z že pridobljenim znanjem in skuša z njim odpravljati težave vsakodnevnega življenja. Učenje v skupini Izkusi prednosti in pomanjkljivosti Uporablja oblike skupinskega učenja, ki mu skupinskega učenja. najbolj ustrezajo, in se na podlagi tega odloča, ali mu bolj ugaja individualno ali skupinsko učenje. Kritično mišljenje Vsebine kritično ovrednoti. Vsebine kritično ovrednoti. Analiza Zastavlja vprašanja in raziskuje. Opredeljuje pojme in probleme. Sklepanje Preiskuje ustreznost in utemeljitev trditev in Analizira predpostavke in usmerjenost v sklepov ter se izogiba poenostavitvam. posameznih sklepih. Reševanje Dopušča različne interpretacije dogodkov in Dovoljuje nedorečenost, odprtost. problemov pojavov. Uporaba znanja Pridobljeno znanje uporablja v vsakdanji Učenje razume kot začetek izobraževalnega praksi tudi cikla, in ne kot konec tega: pridobljeno znanje takrat, ko se faza učenja konča. uporablja v vsakdanjem življenju, ga po potrebi spreminja in prilagaja praksi in teoriji. Različni viri za Zna uporabiti različne vire (zemljevid, slovar, Uporablja več vrst učnega gradiva hkrati različne namene knjigo receptov itn.) za različne namene ali (kompas, zemljevid, učbenik o geografiji) za cilje učenja. čim učinkovitejše učenje in pomnjenje. Vztrajnost pri učenju Vztraja pri učenju kljub nepriljubljeni vsebini, Vztraja pri učenju kljub nepriljubljeni vsebini saj se zaveda, da bo to znanje uporabno. ter skuša doseči vse cilje, ki so bili zastavljeni ob pripravi na učenje. Samodisciplina Učenje načrtuje in dosledno sledi Načrtuje, izvaja, evalvira učne cilje. postavljenim ciljem. Postopnost in Načrtuje učenje po posameznih ciljih, ki se Odgovorno načrtuje učenje po posameznih odgovornost nadgrajujejo. ciljih, ki se nadgrajujejo. Motivacija Zna odstraniti moteče dejavnike. Notranje je motiviran za doseganje zastavljenih ciljev. 13 Priprava povzetka Po vsakem učenju ali pridobivanju znanja zna Po vsakem učenju zna po potrebi na kratko učenja na povzeti, zapisati in pripraviti povzetek vsebine, kratko povzeti bistvo vsebine. s katero se je ukvarjal. SPREMLJANJE UČENJA Refleksija učenja Med učenjem spremlja, ali se uči aktivno (piše, Ob spremljanju aktivnega učenja (pisanje, riše in podčrtuje). risanje in podčrtovanje) poskuša ozavestiti svojo pozornost (spremlja, ali je zbran ali ni). Samoocena učenja Ko se učenje konča, posameznik zna oceniti, Poleg tega da posameznik oceni, kaj zna in kaj si česa ne, je sposoben sproti oceniti, kaj je bolj je zapomnil in česa ne. in kaj manj pomembno pri učenju za njegovo vsakdanje življenje. Odpravljanje ovir Zaznava ovire pri učenju in razmišlja o odpravi Razumevanje ovir razširi tudi na ovire glede teh učenja, pri učenju oblikuje rešitve za odpravo (morebitni odmor, dodatno gradivo, dodatna teh in jih sproti odpravlja, da bi bilo učenje razlaga, hrup iz okolice). učinkovitejše. Nagrajevanje po Po uspešnem učenju se nagradi in s tem Med nagrajevanjem po uspešnem učenju učenju utrdi prijetnost izkušnje (odmor, sproščeno premisli o strategijah učenja in morebitnih druženje s prijatelji itn.). izboljšavah ter nadgradnji. Dojemanje učenja Učenje učenja razume kot sposobnost, ki se Novo naučeno znanje dejavno prenaša kot sposobnosti je v vsakdanje življenje in novo učno snov naučimo in jo gojimo. povezuje in uporabi pri vsakdanjih opravilih in delu. Vrednotenje učenja Zbira potrdila in dokazila o svojem učenju, Potrdila o učenju hrani v obliki zbirne mape ki jih uporablja kot spodbudo za nadaljnje (portfolia), ki jo uporablja kot vodilo pri učenje. poglobljenem razmišljanju o vsebini, evalvaciji svojega dela ter kot dokazilo za priznavanje lastnega učenja. Utrjevanje znanja Znanje, ki ga posameznik pridobi med Znanje, ki ga posameznik pridobi med učenjem, učenjem, pozneje utrjuje ob različnem pozneje utrjuje z različnim enigmatskim gradivu, tudi zahtevnejšo učno vsebino (učni gradivom. listi, različni slovarji itn.). DIGITALNA PISMENOST3 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča osnovno uporabo digitalnih aparatur in pripomočkov, kot so na primer računalniki, pametni telefoni in spletna orodja za njegovo delo in vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni toliko razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo temeljno zmožnost digitalna pismenost – to pomeni, da lahko opravlja zahtevnejša opravila v digitalnem okolju, išče informacije in komunicira, tudi digitalno ustvarja, pozna pasti in vprašanja varnosti na spletu, je vsaj poučen o umetni inteligenci in robotizaciji. P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N D I G I T A L N E O P T I M A L N O R A V E N D I G I T A L N E Z M O Ž N O S T I P I S M E N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E P I S M E N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : DIGITALNO OKOLJE 3 Opisniki temeljne zmožnosti digitalna pismenost so vzeti iz Knjižice z opisniki Digitalna pismenost. Glej Literaturo in reference. 14 Poznavanje Pozna osnovne digitalne naprave (stacionarni Poleg poznavanja osnovnih digitalnih naprav temeljnega in prenosni računalnik/tablica/pametni in njihovih komponent pozna in uporablja tudi informacijskega telefon), njihove komponente (disk, grafična vire za pridobivanje digitalnih zmožnosti. znanja kartica ipd.) in običajne vhodne/izhodne enote (monitor, zvočniki, tiskalnik, projektor ipd.). Poznavanje Pozna osnovne operacijske Pozna vrste operacijskih sistemov in upravlja informacijskih sisteme (Windows, Linux, Android ipd.), ki nadgradnjo teh. sistemov omogočajo delovanje posamezne naprave. Poznavanje Poišče, organizira in shrani digitalne Poveže se z digitalno napravo (osebni digitalnega okolja informacije (dokument, fotografija, avdio-/ računalnik pametni telefon, tablica ipd.) in videovsebina, PPT ipd.). prenese podatke. Izbira programa ali Izbere ustrezen računalniški program ali Izbere ustrezen odprtokodni računalniški aplikacije aplikacijo, primerno svojim potrebam/za program, primeren svojim potrebam/za trenutno delo. trenutno delo. Povezovanje Fotografije in avdio-/videoposnetke, Obvlada povezovanje različnih naprav različnih tehnologij ustvarjene v mobilnem telefonu, prenese v in prenos podatkov med njimi z uporabo in naprav računalnik. ožičenega ali brezžičnega (Wi-Fi, Bluetooth) omrežja. Uporaba e-storitev Pozna eno ali več e-storitev in jih zna Za rešitev problema poišče možnosti uporabljati v zasebnem življenju. e-storitve in to uporabi. Uporaba oblačnih Razume pojem oblaka in pozna najpogostejše Razume namen skupne rabe podatkov v storitev ponudnike oblačnih storitev (na primer oblaku in ga uporablja. DropBox,Google Drive, iCloud ipd.). Namestitev, Na naprave, ki jih uporablja v zasebnem Na napravah, ki jih uporablja v zasebnem posodabljanje in življenju, namesti, na njih posodobi in z njih življenju, zna namestiti, z njih odstraniti in na odstranjevanje odstrani splošno dostopne aplikacije. njih posodobiti različne aplikacije. aplikacij Reševanje Prepozna tehnične težave in poišče pomoč. Opredeli tehnične probleme in jih ustrezno problemov reši. INFORMACIJE IN KOMUNICIRANJE Iskanje informacij na Poveže se s spletom in pozna/razlikuje nekaj Na omizju naredi bližnjico do najpogostejših svetovnem spletu na različnih iskalnikov, ki jih ustrezno uporablja spletnih iskalnikov (Google, Yahoo, Bing) in različnih napravah na različnih napravah. V iskalnik vpiše temo, enega določi za privzetega. ki ga zanima, primerja zadetke in odpre Najpogosteje iskane strani nastavi med najprimernejšo stran. »zaznamke« oziroma »priljubljeno« in upravlja zgodovino iskanja oziroma po potrebi vključi zasebno iskanje. Ugotovi, ali je naprava povezana v omrežje kabelsko ali brezžično, in pozna postopek za vključitev/ izključitev povezave. Preverjanje Informacije preveri z uporabo dodatnih virov Poišče podatke za stik na neki spletni strani verodostojnosti na spletu. in preveri verodostojnost pravne osebe, ki informacij upravlja spletno stran/aplikacijo. Komuniciranje z V vsakdanjem življenju vsakodnevno Uporablja različna orodja za spletno uporabo digitalnih komunicira z uporabo računalnika, tablice in komuniciranje (e-pošta, klepetalnice, naprav pametnega telefona. družbena omrežja ipd.) na različnih napravah. Pozna možnosti družbenih omrežij kot možnost komunikacije, izmenjave informacij ter predstavljanja. Uporaba Komunicira (sestavi, odgovori in pošlje) Poleg uporabe e-pošte upravlja tudi e-pošte po e-pošti, poslani iz računalnika/tablice/ nastavitve, sinhronizacijo, uporablja pametnega pomočnika ob odsotnosti oziroma e-poštni telefona, in pri tem dodaja ali izbriše račun tudi ustvari. naslovnike ter vstavlja priloge. Poznavanje net Pozna osnove spletnega bontona. V spletnih okoljih komunicira v skladu z etike netetiko in spletnim bontonom. DIGITALNO USTVARJANJE 15 Ustvarjanje besedil Ustvari/odpre dokument v urejevalniku Uporablja napredne funkcije pri posameznem besedil, napiše besedilo, ga osnovno oblikuje izbranem računalniškem programu in shrani. (sklici, kazalo, preverjanje slovnice, sledi premembam, opombe, preglednice ipd.). Ustvarjanje Ustvari/odpre dokument in uporablja osnovne Z urejevalnikom preglednic ustvari preglednic funkcije urejevalnika preglednic (vstavi zahtevnejše preglednice z izračuni – besedilo/podatke v preglednico, jih ureja, uporablja napredne funkcije pri posameznem vstavi/izbriše vrstice in stolpce ipd.). izbranem računalniškem programu (formule, oblikovanje preglednic ipd.). Ustvarjanje Ustvari/odpre dokument in uporablja osnovne Pripravi napredno predstavitev v programu za predstavitev funkcije programa za pripravo predstavitev. ustvarjanje predstavitev. Ustvarjanje Posname fotografijo, ustvari video-/ Pozna napredno uporabo fotografije večmedijskih avdioposnetek. (programi za obdelovanje fotografij) in videa vsebin (snemanje in montaža). VARNOST Varovanje naprav Zaščiti svoje naprave in razume tveganje in Pozna orodja/programe za varovanje osebnih grožnje v digitalnem okolju. podatkov in zasebnosti za različne digitalne naprave. Pozna tveganje dostopanja drugih do njegovih digitalnih naprav (sledenje GPS, Wi- Fi, Bluetooth). Poznavanje varnosti Pozna načine za varovanje osebnih podatkov Razume varno uporabo osebnih podatkov in na spletu in zasebnosti ter zna prepoznati znake, ki povezano tveganje pri uporabi in pošiljanju. kažejo na spletno prevaro. Odgovorno uporablja spletna družbena omrežja in pozna načine varovanja osebnih podatkov na teh omrežjih. Varnostno kopiranje Pozna orodja/programe za varnostno Za varnostno kopiranje podatkov uporablja podatkov kopiranje podatkov (CD, ključ USB, zunanji tudi oblačne storitve. disk ipd.) in ve, kako jih povezati z osnovno Odpravlja napake pri prenosu in formatira digitalno napravo, iz katere/v katero želi naprave za shranjevanje podatkov. prenesti podatke. Varovanje okolja Pozna pomen in možnosti za ločevanje Upravlja digitalne naprave v skladu z načeli digitalnih naprav kot odpadkov in njihov vpliv varovanja okolja (npr. varčevanje z energijo, na okolje. poraba podatkov, način letenja). UMETNA INTELIGENCA IN ROBOTIZACIJA Poznavanje razvoja Razume pojem umetne inteligence in jo umetne inteligence prepozna v svojem okolju. Poznavanje Pozna pojem navidezne/nadgrajene navidezne/ resničnosti in možnosti uporabe te. nadgrajene resničnosti Uporaba digitalne Pozna možnosti uporabe digitalne tehnologije tehnologije v in jo uporablja v izobraževalnem procesu. izobraževanju Poznavanje Pozna prednosti in vlogo domačih in domačih industrijskih robotov. in industrijskih robotov Poznavanje pojma Razume pojem »internet stvari« in sledi »internet stvari« razvojnim težnjam na tem področju. 16 SOCIALNE IN DRŽAVLJANSKE ZMOŽNOSTI4 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki omogoča odraslemu najbolj temeljno prepoznavanje različnih družbenih vlog, zadovoljivo razvijanje socialnih odnosov in vsaj delno vključevanje v družbo ter udejanjanje državljanskih pravic in dolžnosti. Optimalna raven pomeni toliko razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo ali socialni položaj uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo bolje razvito temeljno zmožnost. To na primer pomeni, da razume, zakaj siva ekonomija ni odgovorno ravnanje do družbe, in se ji izogiba; ve, kdaj in kako je primerno uporabiti državne simbole; sprejme odgovornost za svoje odločitve in ravnanje ter se iz njih uči; med prijatelji se odkrito zavzame za zanj pomembno vrednoto, ki so jo nekateri nameravali kršiti v njegovi navzočnosti. P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N S O C I A L N I H O P T I M A L N O R A V E N S O C I A L N I H Z M O Ž N O S T I I N D R Ž A V L J A N S K I H Z M O Ž N O S T I , I N D R Ž A V L J A N S K I H Z M O Ž N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : S P R E T N O S T I : MOJE IN TVOJE PRAVICE IN DOLŽNOSTI Poznavanje Ve, da ima zagotovljeno varstvo osebnih Pozna pravice in dolžnosti in jih udejanja temeljnih človekovih podatkov in človekovih pravic. Ve, da so v vsakdanjem življenju, zato tudi druge pravic in dolžnosti njegove pravice omejene s pravicami drugih. spodbuja, da vztrajajo pri tem. Ravnanje v skladu Zaveda se, da s svojim delovanjem lahko Aktivno sodeluje v lokalnem okolju. z državljanskimi vpliva na pomembne odločitve. pravicami in opravljanje dolžnosti Ravnanje v skladu Zaveda se, da s svojim delovanjem lahko V posameznih vlogah prepozna različne z državljanskimi vpliva na pomembne odločitve. načine vedenja in zna usklajevati različne pravicami in vloge med seboj. opravljanje dolžnosti Poznavanje vlog v Zaveda se različnih družbenih vlog, ki jih V posameznih vlogah prepozna različne skupnosti prevzame. načine vedenja in zna usklajevati različne vloge med seboj. Poznavanje državnih Pozna državne simbole. Ve, ob kakšnih priložnostih in kje uporabljamo simbolov državne simbole v vsakdanjem življenju. Poznavanje Na dela prost dan razmišlja o razlogu zanj. Razloži pomen in zgodovinsko ozadje zgodovine države slovenskih državnih praznikov in zgodovinskih mejnikov. PRIDOBIVANJE IN PREVERJANJE INFORMACIJ Iznajdljivost pri Pri iskanju informacij uporablja znane načine Pri iskanju informacij uporablja različne medije iskanju informacij in vire informiranja o splošnem dogajanju (radio, televizija, tiskani in spletni mediji) in (tiskani mediji, spletni mediji, radio, televizija, nove druge osebe). Načine iskanja (spletna orodja, družbena omrežja). Uporabnost Zaveda se pomena uporabe različnih vrst Uri se v varni uporabi digitalnih tehnologij, digitalnih tehnologij digitalne tehnologije v vsakdanjem življenju. uporablja različne vrste tehnologije za komunikacijo in se zaveda možnih nevarnosti. Ocenjevanje Spremlja in preverja informacije, ki pomembno V množici informacij, ki jih ima na voljo, si o informacij v medijih, vplivajo na njegovo vsakodnevno življenje in neki temi ustvari svoje mnenje in ve, kateremu kritičnost do virov delo. viru lahko bolj zaupa. informacij DOBRO ZAME IN ZA DRUŽBO 4 Opisniki temeljne zmožnosti socialne in državljanske kompetence so vzeti iz Knjižice z opisniki Socialne in državljanske kompetence. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 17 Skrb za telesno in Načrtuje dejavnosti za zdravo življenje in Zaveda se, da se lahko s preventivnimi duševno zdravje kakovostno preživljanje prostega časa. zdravstvenimi programi prepreči ali pravočasno odkrije kronično bolezen. Prepoznavanje in Razmišlja o svojih čustvih in se zaveda, da Ustrezno izraža svoja čustva in sooblikuje izražanje čustev način izražanja vpliva na odnos do drugih odnose z drugimi. ljudi. Aktivno sodelovanje Aktivno sodeluje v lokalnem okolju in pomaga Aktivno sodeluje v okolju, zaveda se svojega z dejanji pa tudi z nasveti, s svojim znanjem in znanja in spretnosti, s katerimi lahko pomaga izkušnjami. ter uči druge. Prevzemanje Zaveda se odgovornosti za svoje odločitve Sprejme odgovornost za svoje odločitve in odgovornosti in ravnanje, na primer v prometu, na javnih ravnanje ter se iz njih uči. prostorih, pri ravnanju z odpadki. Vztrajanje pri Ne obupa, če ni takojšnjih rezultatov. Uspešno premaguje ovire za dosego cilja. ravnanju Usmerjenost k Osredini se na cilj in naredi načrt, kako ga Postavi si cilj, naredi načrt, ga spremlja in po postavljenemu cilju doseči. potrebi prilagodi. Soočanje z izzivi Ne boji se sprememb, sprejema novosti. Ve, da so spremembe potrebne zato, da napreduje, in da vsaka sprememba vodi k novi spremembi. SODELOVANJE Z DRUGIMI Obvladovanje Aktivno posluša sogovornika in se iskreno Izraža se razumljivo, se odziva na povedano komuniciranja v odziva. ter preverja, ali ga sogovornik razume. skupini Sodelovanje Upošteva predloge drugih in jih sprejema. V skupini skrbi, da si razdelijo delo in si med in spodbujanje seboj pomagajo. sodelovanja v timu Soočanje z Ko ne more ustaviti prepira, se umakne. Prepozna položaj, ki vodi do prepira, in ga nesoglasji umiri. Sposobnost Sklene dogovor za dosego skupnih ciljev. Z več člani skupine rešijo skupno težavo z pogajanja dogovorom. Povezovanje med Verjame, da lahko razlike med generacijami Rad prisluhne modrosti starejših ter hkrati generacijami povezujejo. prenaša svoje znanje in izkušnje na druge generacije. SPOŠTOVANJE SEBE IN DRUGIH Razvijanje in Pozna lastne vrednote, kot so na primer Zavzema se za vrednote, ki jih je sprejel za spoštovanje lastnih družina, spoštovanje, poštenost, delavnost, svoje. vrednot pomoč drugim. O njih se občasno pogovarja z drugimi (jih artikulira). Izražanje in Zna sprejeti in izraziti pohvalo ter kritiko na Kritika in pohvala vplivata na spremembo sprejemanje kritike spodbuden način. njegovega vedenja. in pohvale Sposobnost empatije Zaznava in razume težave drugih ljudi. Sposoben se je vživeti v položaj drugega in mu svetovati pri reševanju težav. Izražanje strpnosti Poskuša razumeti drugačne in sobiva z njimi. Razvija in krepi dobre odnose med ljudmi. Iskanje in Poišče pomoč, ker ve, da jo potrebuje. Poišče posameznike, skupine in institucije, ki sprejemanje pomoči dajejo pomoč, in jo sprejme. Razumevanje Zaveda se, da živimo v večkulturni (raznoliki) Sprejema ljudi drugačnih kultur, prepričanj in večkulturnosti družbi, in se uči živeti v teh okoliščinah. navad. SKRB ZA PRIHODNJE GENERACIJE Skrb za okolje Upošteva navodila za varovanje narave. Načrtuje aktivnosti za varovanje narave in pri tem spodbuja druge. Ozaveščenost o Zaveda se vplivov mednarodnega trgovanja in Zaveda se pozitivnih in negativnih posledic spremembah v preseljevanja. mednarodnega preseljevanja in trgovanja ter družbi pomena družbene odgovornosti. Energetska Sledi priporočilom o boljši izrabi energije in Spremlja in nadgrajuje načine uporabe učinkovitost in povečanju uporabe obnovljivih virov. obnovljivih virov. obnovljivi viri 18 MATEMATIČNE ZMOŽNOSTI5 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago, ki odraslemu še omogoča uporabo matematike za vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni toliko zadovoljivo razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo uporabno matematično znanje. P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N M A T E M A T I Č N E O P T I M A L N O R A V E N M A T E M A T I Č N E Z M O Ž N O S T I Z M O Ž N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E Z M O Ž N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : ŠTEVILA IN RAČUNSKE OPERACIJE Razume vrednost števila. Pozna dele celote Dele celote zna izračunati in tudi oceniti. Pozna osnovne računske operacije in jih zna Uporablja osnovne štiri računske operacije s uporabljati na primerih iz prakse. celimi in decimalnimi števili. Zna izračunati odstotke. Zna izračunati odstotke v zahtevnejših nalogah. Decimalna števila zna primerjati z naravnimi Izračuna vrednost potence in korena z števili. uporabo žepnega računala (kalkulatorja). OBDELAVA PODATKOV Razume pravila gibanja v koordinatnem Zna odčitavati geometrijske zapise, ki imajo sistemu. za podlago koordinatno mrežo. Pozna enostavne vrste vprašalnikov za Iz besedila zna poiskati in uporabiti statistične zbiranje statističnih podatkov. pojme. Zna brati preglednice. Odčitava preglednice z eno neodvisno in več odvisnimi spremenljivkami. Zna urediti pridobljene podatke in jih prikazati Pri obdelavi podatkov iz vsakdanjega življenja s preglednico. zna uporabljati različne grafične prikaze (preglednico, stolpčni diagram, tortni diagram, piktogram itn.). Zna brati histograme in tortne diagrame. Iz grafičnega prikaza zna poimenovati količini/e in ju/jih med seboj primerjati. Iz prikazov podatkov v preglednici zna Zna izdelati linijski graf ter napovedati trend narediti histogram in tortni diagram. naraščanja ali padanja prikazane količine. Zna izračunati aritmetično sredino. Zna izpeljati manjšo empirično raziskavo. Razume smisel in pomen piktogramov, s S formulo za izračun statističnega koeficienta katerimi se srečuje pri svojem delu. izračuna ustrezni statistični koeficient. ODNOSI MED KOLIČINAMI Količino razdeli in zmeša v danem razmerju. Količine razdeli v danem razmerju. Pozna razliko med razmerjem, v katerem se Prepoznano premo oziroma obratno obe količini povečujeta (premo sorazmerje), sorazmerje zna grafično predstaviti v in razmerjem, v katerem se ena količina koordinatnem sistemu. povečuje, druga pa zmanjšuje (obratno sorazmerje). Obvlada preračunavanje vrednosti Oceni in primerja druge valute z evri. posameznih valut. Zna uporabljati merilo zemljevida. Razume zmanjšano merilo. Celoto zna razdeliti na različne dele in jih primerjati med seboj. 5 Opisniki temeljne zmožnosti matematična kompetenca so vzeti iz Knjižice z opisniki Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 19 GEOMETRIJA IN MERJENJE Uporablja osnovne geometrijske pojme: Uporablja geometrijske pojme (točka, daljica, točka, ravnina, daljica, premica, poltrak, vzporednica, krožnica, kot, pravokotnica itn.). stranica, krožnica, kot, vzporedne stranice in pravokotne stranice. Pozna pojem dolžine, širine, obsega in Meri, zapiše in pretvarja dolžinske in ploščine lika. ploščinske (med sosednjima enotama) merske enote ter računa z njimi. Zna izračunati obseg in ploščino pravokotnika Brez pripomočkov uporablja merske enote in in kvadrata ter ustrezno – smiselno uporablja jih po potrebi tudi ustrezno spreminja. merske enote za dolžino in ploščino. Spozna funkcijo geotrikotnika in zna izmeriti Zna izmeriti in uporabljati kote. kot. Prepozna in opiše geometrijska telesa: Ob opazovanju modelov geometrijskih teles kvader, kocko, valj, piramido, stožec, kroglo. sestavi – zapiše obrazec za površino in Pozna razlike med njimi. prostornino izbranega telesa. Razume pojem površina telesa – »mreža Zna uporabiti obrazce za izračunavanje telesa«. površin in podatke smiselno medsebojno povezuje. Zna smiselno uporabiti obrazec za površino Zna uporabljati prostorninske merske enote in prostornino pri reševanju konkretnih (tudi za tekočino). življenjskih nalog. Zna preveriti rezultat po Spozna potrebo po uporabi obrazcev za drugi poti. izračunanje obsega, ploščine, površine in prostornine teles. 20 SPORAZUMEVANJE V MATERNEM JEZIKU (JEDRNA PISMENOST)6 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča branje, pisanje, poslušanju in govorjenju v maternem jeziku za vsakodnevne potrebe. Optimalna raven pomeni toliko razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo sporazumevanje v maternem jeziku, to pomeni, da za svoje potrebe dobro obvladuje branje, pisanje in ustno izražanje. P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N T E M E L J N E O P T I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I Z M O Ž N O S T I T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I N A M I N I M A L N I S P O R A Z U M E V A N J E V N A O P T I M A L N I S P O R A Z U M E V A N J E V R A V N I M A T E R N E M J E Z I K U R A V N I M A T E R N E M J E Z I K U ( J E D R N A P I S M E N O S T ) , ( J E D R N A P I S M E N O S T ) , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : S P R E T N O S T I : BRANJE Branje različnih Ob branju označi najpomembnejše Branje Ob branju prepozna uradno in preprostih, kratkih podatke (tudi iz nebesednih delov zahtevnejših neuradno besedilo oziroma javno in besedil besedila, na primer preglednic) uradnih, zasebno besedilo. Razume pomen in s svojimi besedami povzame neuradnih in prebranega in se glede na vsebino prebrano. javnih besedil prebranega ustrezno odzove in ukrepa. Branje zahtevnejših besedil na spletu. Pri branju sledi temeljnemu cilju, se ne izgublja v povezavah ne glede na moteče prvine na spletni strani (oglasi, pojavna okna, zavajajoča sporočila). Razumevanje Prebere navodilo in ga ustrezno Branje za učenje Svoje branje prilagodi glede na prebranega uresniči. dolžino in zahtevnost besedila prilagodi. Po potrebi posamezne korake ponavlja, dokler ni zadovoljen z izidom. Časovno nadzira svoje branje (določi si čas in/ali obseg branja). Glasno branje Bere razločno in dovolj glasno, da Kritično branje Prepozna namen tvorca besedila, različnih besedil ga poslušalci dobro slišijo. zahtevnejših prepozna razliko med informacijo in besedil dezinformacijo ter informiranjem in zavajanjem. Branje za iskanje Poišče informacije o smeri, uri Branje, Bere in razume literarna dela in ob informacij v odhoda, uri prihoda, potovanju z opisovanje, tem izrazi svoje mnenje. različnih medijih javnim prevoznim sredstvom. vrednotenje (informacijske table, umetnostnih tiskani mediji) besedil Branje za iskanje Zna uporabljati zemljevid (strani Branje različnih Sistematično se loti branja daljšega informacij iz različnih neba, legendo, razbrati relief daljših besedil besedila (predvidi čas za branje, virov (zemljevidov, itn.), leksikon (poišče kraj bivanja, pregleda mednaslove, prebere leksikonov, uporablja stvarno kazalo, kazalo povzetek ali uvod, pregleda razpredelnic) vsebine, zna razbrati legendo, slikovno gradivo, besedilo razdeli na ve, kaj je geslo itn.) in zna iz manjše enote itn.). razpredelnice razbrati podatke (na primer razdaljo med kraji) ter jih uporabiti. 6 Opisniki temeljne zmožnosti sporazumevanje v maternem jeziku (jedrna pismenost) so vzeti iz Knjižice z opisniki Sporazumevanje v maternem jeziku. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 21 Branje uradnih, Ob branju prepozna uradno in Glasovna Zna glasno in z občutkom prebrati neuradnih, zasebnih neuradno besedilo oziroma javno interpretacija in zahtevnejše umetnostno besedilo. in javnih besedil in zasebno besedilo. Zaveda se dramatizacija razlike v uporabi. besedila Branje in Prepozna piktograme in jih Uporaba temeljnih Uporablja temeljne sodobne razumevanje upošteva. jezikovnih jezikovne priročnike in poišče piktogramov priročnikov pri potrebne informacije. branju PISANJE Izpolnjevanje Pregleda tiskani obrazec in ga Pisanje različnih Pri pisanju upošteva pravopisna obrazcev po navodilih izpolni. Zna pravilno vrst besedil in oblikovna pravila. Zna napisati izpolniti spletni obrazec (preveriti (prošnje za prošnjo za zaposlitev, življenjepis, zna varnost spletne povezave: zaposlitev, voščilo ali opravičilo. v naslovu mora biti HTTPS, življenjepisa, ključavnica), vnese podatke v vsa voščila, zahtevana polja (označena z *). neuradnega Upošteva pomen pravilnega vnosa in uradnega in varovanja podatkov. Zna izpolniti opravičila) univerzalni plačilni nalog (UPN, tiskano in spletno različico). Pisanje preprostih Slišano zapiše v obliki preprostega Pisanje dopisov Pravilno napiše glavo dopisa. Pri besedil zapisa. tem pravilno strukturira dopis z uvodom, jedrom in sklepom. Z dopisom nedvoumno izrazi namen pisanja in pri pisanju pazi na slovnično in pravopisno pravilnost. Zbiranje, urejanje Izdela miselni vzorec. Zbere, Opisovanje Razumljivo in jezikovno pravilno in zapisovanje uredi in zapiše informacije okrog vsakdanjega zapiše dogodke iz vsakdanjega informacij ključnega pojma. Zapis opremi z življenja življenja, želje in pojasnila. risbami, simboli itn. Pisanje po nareku V zapisu slišane informacije Izpolnjevanje Natančno sledi navodilom (kdaj pravilno uporabi ločila in veliko zahtevnejših uporabiti velike tiskane črke itn.) začetnico. obrazcev za izpolnitev obrazca. Zna izpolniti obrazec za vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Pisni opis predmeta, Opiše osebo, predmet in kraj po Pisanje avtorskih V svojih zapisih upošteva temeljna osebe, kraja zakonitostih opisa (natančnost, besedil (članki, pravopisna pravila in pravila pisanja jedrnatost, vrstni red itn.). prispevki, različnih vrst besedil. seminarske naloge itn.) Pisanje elektronskih Pozna specifike (kratkost, Dopisovanje po Ob upoštevanju spletnega bontona sporočil jedrnatost, jasnost) komunikacije e-pošti učinkovito spletno komunicira po po e-pošti in se zaveda prednosti e-pošti. tovrstne komunikacije pred drugimi vrstami komunikacije. Pisanje dopisov Pozna strukturo dopisa in napiše Pisanje besedil s Na poljubno strokovno temo zbere preprost dopis (glava dopisa, strokovno vsebino in pripravi vire ter napiše besedilo. smiselna vsebina, podpis, datum in kraj). POSLUŠANJE IN GOVORJENJE Poslušanje in Sodeluje v preprostem pogovoru. Sporazumevanje Spoštuje demokratična načela razumevanje Drugega posluša, ne da bi mu v skupini sporazumevanja v skupini in zna sogovornika segel v besedo, ter mu odgovarja dejavno poslušati. na vprašanja v skladu s temo pogovora. Razumevanje Prepozna nebesedno Govorno Se temeljito pripravi na nastop osnovne nebesedne komunikacijo v pogovoru in se nastopanje (naredi privlačen uvod, jasno in komunikacije nanjo ustrezno odzove. Svojo zanimivo predstavi vsebino in nebesedno komunikacijo prilagodi se drži predvidenega časa). Pri okoliščinam. tem uporablja položaju primerno jezikovno zvrst in ustrezno nebesedno sporazumevanje. 22 Telefonski pogovor Pri telefoniranju se predstavi, Predstavitev Pridobi ustrezne podatke, ki so pojasni namen klica, govori delodajalcu pomembni za osebno predstavitev razumljivo, pazi na trajanje pri delodajalcu, in se pripravi na pogovora, strpno posluša pogovor. S svojo predstavitvijo, sogovornika in mu pri tem ne izražanjem in vsebino pogovora je sega v besedo ter vljudno konča sposoben prepričati delodajalca. pogovor. Sporazumevanje v V uradnih ustanovah pridobi Predstavljanje Jasno in zanimivo drugim javnih ustanovah informacije in sporoči svoje (dela, okolja, pripoveduje o svojih izkušnjah, potrebe. Pojasni namen obiska vsakdanjih svojem kraju ali dogodku. ustanove, opiše svoje težave, želje dogodkov itn.) in potrebe, strpno in samozavestno govori z uradnimi osebami in po potrebi prosi za dodatna pojasnila. Izražanje misli, želja, Jasno, razločno in vljudno vpraša Obnova besedila S svojimi besedami zna obnoviti potreb, nasvetov v po (dodatnih) informacijah in prosi prebrano besedilo v knjigi, različnih okoliščinah za pojasnila. učbeniku, priročniku, časniku ali reviji. Predstavljanje Se pripravi za pogovor in se predstavi delodajalcu. Iskanje in zbiranje Med iskanjem informacij postavlja informacij vprašanja ustreznim osebam. Izražanje preprostih Razumljivo pove preprosta navodil navodila. Povzemanje V kratkem monologu v nekaj prebranega besedila točkah povzame besedilo. SPORAZUMEVANJE V TUJEM JEZIKU IN JEZIKOVNE ZMOŽNOSTI7 Minimalna raven doseganja temeljne zmožnosti pomeni skromno podlago/temelj, ki odraslemu omogoča najbolj temeljno sporazumevanje v tujem jeziku. Optimalna raven pomeni toliko razvito zmožnost, da se odrasli ne glede na izobrazbo uspešno znajde v različnih življenjskih položajih, ki zahtevajo to temeljno zmožnost. To na primer pomeni, da lahko v tujem jeziku ob uporabi temeljnih jezikovnih priročnikov, slovarjev, slovnice bere besedila v izvirniku (tujem jeziku), je zmožen drugim razumljivo govorjeno predstaviti kratko vsebino, piše sporočila in uradne dokumente. P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A P O D R O Č J A U D E L E Ž E N E C , K I D O S E G A T E M E L J N E M I N I M A L N O R A V E N T E M E L J N E O P T I M A L N O R A V E N Z M O Ž N O S T I T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I Z M O Ž N O S T I T E M E L J N E Z M O Ž N O S T I N A M I N I M A L N I S P O R A Z U M E V A N J E V T U J E M N A O P T I M A L N I S P O R A Z U M E V A N J E V T U J E M R A V N I J E Z I K U I N J E Z I K O V N E R A V N I J E Z I K U I N J E Z I K O V N E Z M O Ž N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E Z M O Ž N O S T I , I Z K A Z U J E T A L E Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : Z N A N J A I N S P R E T N O S T I : BRANJE Razumevanje Razume kratko preprosto besedilo, Branje Bere besedila v izvirniku in pri preprostih ki se nanaša na konkretni položaj, zahtevnejših branju uporablja temeljne jezikovne konkretnih čeprav ne pozna vseh besed. besedil priročnike. besedil Branje za Razume osnovna navodila in ve, kje Razumevanje Prepoznava in razvršča vsebine iz iskanje osnovnih jih poiskati. bistva besedila različnih virov po podobnostih ali informacij in primerjanje razlikah. različnih virov informacij 7 Opisniki temeljne zmožnosti sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti so vzeti iz Knjižice z opisniki Sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 23 Glasno Prebere preprosto besedilo tako, da razumljivo branje ga poslušalec razume. PISNO IZRAŽANJE Pisanje Sestavlja krajša in preprostejša Samostojno Zmožen je samostojno pisati jasna, preprostih daljša besedila za praktično rabo. pisanje tekoča, slogovno primerna besedila. besedil Napiše kratko sporočilo, odgovori kompleksnejših Pri pisanju upošteva pravopisna na prejeto elektronsko sporočilo, besedil in oblikovna pravila različnih vrst napiše osebno ali poluradno pismo. besedil. Zna izbrati slog pisanja, Pozna nekatere uvodne in sklepne primeren vsebini besedila in bralcu, ki formule pri pisanju pisem, čestitk. mu je besedilo namenjeno. Izpolnjevanje Razume in pravilno izpolni manj Dopisovanje Zna napisati standardno ali osnovnih zahtevne tiskane in spletne obrazce. elektronsko povpraševanje, ponudbo, obrazcev naročilo, reklamacijo in osebna pisma oziroma sporočila, v katerih zna opisati dogodke, utemeljiti svoja stališča ter besedilo ustrezno skleniti. Pisanje po Slišano besedilo pravilno zapiše Pisno povzemanje Povezuje in vrednoti podatke in nareku (slišanega ali trditve iz več različnih virov. Zna prebranega) napisati povzetke kompleksnejših in manj zahtevnih strokovnih besedil z znanega področja s pomembnimi podrobnostmi in poudarki. Pisno prevajanje Z uporabo klasičnega ali spletnega iz tujega jezika v slovarja prevaja besedilo iz materinščino (in vsakdanjega življenja in z znanega nasprotno) strokovnega področja. GOVORNO RAZUMEVANJE IN IZRAŽANJE Izražanje želja in Z uporabo osnovnih besed razloži, Sporazumevanje Razmeroma tekoče se zna potreb kaj potrebuje. v skupini in sporazumevati v konkretnih v konkretnih vsakodnevnih zasebnih, javnih in vsakodnevnih poklicnih položajih ter zna izraziti situacijah svoje mnenje. Sporočanje Zna predati navodila z uporabo Govorno Po poprejšnji pripravi zna naučeno navodil osnovnih besed in v pravem nastopanje vsebino o znani tematiki povedati naklonu. jasno in razločno, tako da je razumljiva za poslušalce. Pogovor o znanih Sodeluje v pogovoru, tako da Izvajanje Jasno in razločno zna predstaviti vsakdanjih temah uporablja osnovne besede in predstavitev pripravljeno predstavitev o znani preproste stavčne strukture. tematiki, tako da jo poslušalci razumejo in z zanimanjem spremljajo. Predstavljanje Zna predstaviti osnovne informacije Obnova besedila Razume bistvo v konkretnih besedilih, o sebi, svoji družini, delu, okolju, avdio- ali videovsebinah na znano dogodkih iz vsakdanjega življenja. tematiko in jih zna obnoviti. Iskanje in Zna oblikovati vprašanja, da pride zbiranje do določenih informacij. informacij Uporaba Pozna vljudnostne fraze in ve, kdaj vljudnostnih fraz ter katere uporabiti. UČENJE UČENJA TUJEGA JEZIKA Samostojno Z uporabo učbenika in delovnih Uporaba učnih Pozna orodja/programe za varovanje obnavljanje listov ponovi predelano snov. virov osebnih podatkov in zasebnosti za znanja različne digitalne naprave. Pozna tveganja dostopanja drugih do njegovih digitalnih naprav (GPS sledenje, WiFi, Bluetooth). Samostojno Samostojno uporablja slovarje, učenje slovnice in jezikovne priročnike. Načrtovanje Prepoznava potrebe po nadaljnjem učenja učenju in zna načrtovati korake do novega znanja. 24 6 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA Program obsega 100 ur organiziranega izobraževalnega dela z udeleženci programa. 7 IZPITNI KATALOG ALI DRUGI NAČINI PREVERJANJA ZNANJA V programu se preverjajo znanja in spretnosti na tale način: ⊲ s samoevalvacijo udeležencev izobraževanja ob udeležbi,8 ⊲ s formativnim spremljanjem napredka udeležencev med celotnim programom, ⊲ s sumativnim spremljanjem napredka udeležencev po končanih sklopih in ob koncu programa. V programu UŽU – MI so znanja in spretnosti izraženi z opisniki, ki zelo jasno in nazorno popisujejo neformalno znanje, ki ga posameznik ima, zato so v fazi preverjanja ter ocenjevanja znanja in spretnosti nepogrešljivi. Tako bo lahko učitelj ali vodja programa zelo natančno opredelil posameznikova znanja in spretnosti, ki mu bodo rabili kot izhodišče pri odločanju za nadaljnje formalno ali neformalno izobraževanje ali iskanje zaposlitve, morebitnemu naslednjemu delodajalcu ali izobraževalcu pa bodo izhodišče za delo s posameznikom oziroma za ponujanje ustreznega dela. Priporočeno je opisno ocenjevanje znanja in spretnosti, ki je primernejše za skupine odraslih z velikimi primanjkljaji v temeljnih zmožnostih. Posebno za te skupine odraslih je priporočeno, da se znanje in spretnosti preverjajo z uporabo praktičnih življenjskih primerov. Dokazila o pridobljenih znanjih in spretnostih se vlagajo v zbirno mapo posameznega udeleženca programa. Ta dokument ima v programu več vlog: je pripomoček za ugotavljanje potreb in načrtovanje individualnih učnih ciljev, je pripomoček za spremljanje in preverjanje doseganja učnih ciljev in je tudi instrument za ocenjevanje doseganja s programom predvidenega znanja in spretnosti. 8 POGOJI ZA UDELEŽBO Za udeležbo v programu ni treba izpolnjevati posebnih pogojev. Priporočljivo je, da se ob udeležbi v programu odraslim udeležencem omogoči ustrezna oblika preverjanja znanja in spretnosti, zato da se identificirajo posameznikova močna področja in tudi primanjkljaji, ki bi lahko vplivali na uspešnost posameznika pri udeležbi v nadaljnjem izobraževanju.9 8 Za vsako temeljno zmožnost je pripravljen predlog pripomočka za delo z udeleženci izobraževanja. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 9 Učitelji in izobraževalci v Sloveniji lahko od spomladi 2020 za ocenjevanje besedilnih in matematičnih spretnosti ter za ocenjevanje spretnosti reševanja problemov v tehnološko bogatem okolju uporabljajo instrument SVOS – Spletni vprašalnik ocenjevanje spretnosti. To je spletni vprašalnik, ki omogoča veljavne in zanesljive rezultate o spretnostih odraslega. Odraslim je dostopen v javni mreži za izobraževanje odraslih. MIZŠ je vpeljavo individualnega ocenjevanja spretnosti odraslih SVOS v Sloveniji zagotovilo zato, da bi neposredno podprlo prizadevanja omrežja izvajalcev izobraževanja odraslih za kakovostni razvoj. Več na spletni strani: https://pismenost.acs.si/svos/. 25 Programa se lahko udeležijo odrasli in mlajši odrasli na svojo željo ali na predlog zavoda za zaposlovanje, izobraževalne organizacije, svetovalca ISIO oziroma drugih organizacij in strokovnjakov. 9 POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE PROGRAMA Udeleženci v programu napredujejo v skladu z osebnim izobraževalnim načrtom. Drugih posebnih pogojev za napredovanje ni. Pogoji za pridobitev potrdila o usposabljanju so: ⊲ aktivno sodelovanje pri načrtovanju in izpeljavi programa, ⊲ napredovanje po individualnem izobraževalnem načrtu, ⊲ udeležba v 80 odstotkih organiziranega izobraževanja. 10 ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA 10.1 Didaktično-metodična navodila za izpeljavo programa Učitelj v programu UŽU – MI upošteva tale didaktična načela: NA UDELEŽENCA OSREDINJEN UČNI PROCES Izhodišče za načrtovanje in samo učenje so udeleženčeve učne potrebe in interesi, izraženi v pogovoru in drugih oblikah komunikacije. Upoštevajo se udeleženčevo znanje, sposobnosti, pripravljenost za učenje in zunanje okoliščine, v katerih se uči. Udeleženec ves čas sodeluje pri načrtovanju, izpeljevanju in vrednotenju učenja, naloga učitelja pa je, da mu pomaga razporediti, povezati, premisliti in ovrednotiti posamezne stopnje učenja. Pri tem se postavi v vlogo aktivnega poslušalca in opazovalca, ki z različnimi vprašanji pa tudi z napotki usmerja udeleženčevo premišljevanje in pozornost s problema in zahtev, ki jih ta postavlja pred udeleženca, na organizacijo in strukturo njegovega znanja in izkušenj, ki jih ima udeleženec z reševanjem podobnih problemov – ter pri udeležencu spodbuja metakognitivne procese, kot so: opazovanje in definiranje problema s svojimi besedami, razmišljanje o strategijah in načinih razrešitve problema, iskanje in uporaba virov (npr. čas), vrednotenje rešitve. S tem ko je program v izhodišču usmerjen v aktualne potrebe udeležencev, je zagotovljena prepotrebna vstopna motivacija. Snovalci programa so sledili zamisli, da se bodo udeleženci pripravljeni udeležiti izobraževalnega programa kljub zadržkom, saj jim udeležba obeta zadovoljitev neke življenjske potrebe, na primer: izboljšanje položaja na delovnem mestu, novo znanje za samostojno dopolnilno dejavnost na kmetiji, socialne spretnosti za vključitev v nova socialna omrežja itn. Da bi dosegli ta cilj, je kurikul osredinjen na znanje, spretnosti, zmožnosti, ki so nujno potrebni, da bi udeleženci zadostili opredeljeni potrebi. Vsebinsko so v programu na to potrebo vedno vezane informacije o vseh temeljnih zmožnostih. S tem sežejo mnogo dlje od vstopne motivacije – udeležence v resnici izobražujejo, saj jih seznanjajo s ključnimi zmožnostmi, ki so danes nujno potrebne za uspešnost v družbi. Tu pa se začenja nov krog učenja – sprožajo se novi vpogledi, začenja se opolnomočenje in porajajo se nove potrebe po učenju/izobraževanju. Zviševanje ravni temeljnih zmožnosti ni končni cilj; s pridobljenim znanjem in spretnostmi si bodo 26 odrasli prizadevali za boljšo kakovost življenja, dosegali osebne cilje, uspešno nastopali na trgu dela ter se dejavneje vključevali v družbene procese. POVEZANOST UČNIH VSEBIN Z ŽIVLJENJEM UDELEŽENCEV IN NAČELO UČITELJEVEGA VŽIVLJANJA V ŽIVLJENJE IN KULTURO UDELEŽENCEV Za uresničevanje ciljev programa učitelji izbirajo vsebine, za katere je pomembno, da izhajajo iz vlog in življenjskih položajev, ki jih imajo udeleženci kot družinski člani, delavci in državljani. Iz njihovega okolja je mogoče izbirati vsebine, ki jih udeleženci zaradi poznavanja/bližine lažje umestijo med pridobljeno znanje in pri katerih prepoznajo praktično uporabnost naučenega. To učiteljem omogoča, da poiščejo ustrezne življenjske primere, s katerimi se udeleženci lahko identificirajo ali jih prepoznajo kot resnične. Udeleženci spoznajo, da je učenje sredstvo za reševanje problemov. Učenje dobi smisel. Učitelji morajo torej spoznati kulturo, vrednote, interese, potrebe in strukturo življenja, ki ga živijo udeleženci, saj bodo tako lahko vplivali na spremembe pri udeležencih, predvsem tiste, ki se nanašajo na usmerjenost, odnos, na dojemanje sebe in drugih. Pri tem lahko uporabijo različne metode in tehnike, ki jim to omogočijo: na primer osebni pogovor z udeležencem, predstavitev ali kratko avtobiografijo udeležencev, občasno sodelovanje drugih članov družine ali skupnosti, v kateri živi udeleženec, na srečanjih, prireditvah ali skupnih akcijah, seznanjanje z dediščino, ljudskim in umetnostnim izročilom kulture, ki ji pripada udeleženec, pridobivanje objektivnih podatkov o okolju in razmerah, v katerih živi udeleženec, in podobno. Tako delo učiteljem omogoča, da prepoznajo posamezne udeležence kot odrasle in celostne osebnosti in ustvarijo z njimi enakovreden in na humanističnih vrednotah zasnovan medosebni odnos, udeleženci pa se v programu osebnostno celostno izrazijo in delujejo kot odrasli, samostojni ljudje. NAČELO POVEZLJIVOSTI UČNIH VSEBIN, UČNIH METOD IN UČNEGA GRADIVA Ravnanje po tem načelu udeležencu omogoča, da spozna funkcijsko zvezo med posameznimi temeljnimi zmožnostmi in jih celostno uporabi v različnih okoliščinah. Ustvari se tudi priložnost, da predmet in probleme, ki jih rešuje, opazuje z vidika različnih razlag in jih poskuša rešiti na različne načine. Tako si kritično izoblikuje svoj pogled na različne pojave pa tudi na svoje načine reševanja problemov in svoj slog učenja. Pri tem so učiteljem in udeležencem v pomoč opisniki temeljnih zmožnosti. Opisniki pomagajo abstraktno temeljno zmožnost konkretizirati, jo narediti uporabno, predvsem pa jo »napolniti« s primeri iz vsakdanjega življenja odraslih. Temeljno zmožnost nasičujejo t. i. »jedrni opisniki«, ki izražajo jedro temeljne zmožnosti in jo diferencirajo od drugih. Opisniki omogočajo lažje prilagajanje izvedbenega kurikula posameznim udeležencem in njihovim potrebam, razvit je tudi instrument za vstopno in končno preverjanje pridobljenih znanj in spretnosti ter samoevalvacijo. Cilj je bil oblikovati zbirko opisnikov za temeljne zmožnosti, ki bi opisovali vsakdanje življenje udeležencev različnih programov UŽU, hkrati pa bi bili dovolj splošni, da bi presegli konkretno navezanost na specifično okolje ali cilje programa (Javrh, 2016). Ta zbirka je zdaj na voljo v obliki knjižic z opisniki osmih temeljih zmožnosti.10 To so inovativna orodja, ki učiteljem v programih UŽU rabijo za kakovostno izobraževalno delo z ranljivimi skupinami odraslih in krepitev njihovih temeljnih zmožnosti, ki jih opredeljuje Evropski referenčni okvir temeljnih zmožnosti. Pri tem je posebno učinkovito projektno učenje, pri katerem si udeleženec ali skupina udeležencev izbere področje ali predmet učnega projekta, izdela načrt, izvede in ovrednoti delo in učenje, ki so ga ob tem opravili. Učitelji uresničijo načelo tako, da poleg poudarjenih vsebin, na primer 10 Opisniki temeljnih zmožnosti so bili razviti s kvalitativnim raziskovalnim pristopom akcijskega raziskovanja. Podroben opis metode je zapisan v Priročni knjižici z navodili – Opisniki temeljnih zmožnosti. Glej Literatura in viri za izvedbo programa. 27 uporabe osebnega računalnika, obravnavajo integralne probleme – na primer pisanje prošnje na računalnik, in učence vzporedno ob problemih, povezanih z računalništvom, opozarjajo tudi na druge prvine pismenosti, kot so vsebinska, oblikovna in pravopisna korektnost prošnje. Pri tem lahko uporabljajo različne metode učenja, pri katerih udeleženci rešujejo probleme enkrat individualno, drugič v dvojicah ali majhnih skupinah, primerjajo različne posamezne in skupinske rešitve ter se ob tem naučijo predstavljati, zastopati in zagovarjati svoje mnenje, pri tem pozorno poslušati druge in se kritično odzivati. Spodbujanje komunikacije in interakcij med udeleženci pripomore k večji povezanosti v skupini, spodbuja udeležence in jim daje dobre neposredne izkušnje s timskim delom. NAČELO INDIVIDUALIZACIJE UČENJA IN KONTINUIRANEGA SPREMLJANJA NAPREDOVANJA Program je zasnovan tako, da zahteva od učiteljev pomoč udeležencem pri izdelavi osebnega učnega načrta, ki zajema opredelitev osebnih učnih ciljev, nalog in korakov, ki jih bo udeleženec opravil na poti do cilja, okvirno opredelitev časovnih rokov za izpeljavo posameznih učnih korakov ter oblik in časovnih intervalov preverjanja znanja in vrednotenja učnega procesa. Pri neposrednem stiku z udeleženci učitelji sodelujejo z udeležencem pri načrtovanju in vrednotenju napredovanja po učnem načrtu in pri morebitni modifikaciji učnega načrta. V tem dialogu učitelj poudarja predvsem napredovanje posameznika in usmerja njegovo pozornost na primerjavo njegovega znanja pred začetkom izobraževanja z novim znanjem in stopnjo neodvisnosti, ki jo je udeleženec že dosegel. Hkrati pa ga spodbuja k nadaljnjemu učenju in definiranju novih učnih ciljev. Pri vrednotenju napredka udeleženca spodbuja, naj sam izrazi svoje mnenje o napredovanju, učitelj pa to pozneje upošteva kot enakovredno prvino evalvacije. Tako postajajo udeleženci samostojnejši in odgovornejši za svoje učenje. NAČELO IZBIRNOSTI To načelo zadeva predvsem možnost izbire učnih vsebin, ob katerih si udeleženci izboljšujejo svoje temeljne spretnosti. Načelo izbirnosti je najtesneje povezano z načelom življenjske bližine, saj predvideva, da poteka učenje ob vsebinah, ki jih izberejo udeleženci programa, ker so zanje zanimive in/ali so pomembne za njihovo življenje. Udeleženci lahko izbirajo med sicer predpisanimi učnimi vsebinami, ki pa so v programu ravno zaradi tega zelo široko in splošno opredeljene, na primer Družina in dom, Telo in zdravje, Domača ekonomika, Kultura in družba. Izbirnost je tako omogočena na eni strani med predpisanimi področji, na drugi pa tudi pri konkretizaciji učne vsebine ali izbiri problema in problemskega položaja. Učenje bo zasnovano na problemih, ki so za udeležence pomembni in aktualni tudi glede pridobivanja znanja in temeljnih spretnosti, potrebnih za uspešno reševanje problema. 10.2 Priporočene vsebine programa Priporočene vsebine za projektno obliko dela pripomorejo k širjenju splošne razgledanosti in razvijanju znanja ter spretnosti na posameznih področjih temeljnih zmožnosti odraslih udeležencev programa. Učitelji bodo podrobneje opredelili vsebine tako, da bodo upoštevali značilnosti in potrebe vsakokratne, konkretne skupine udeležencev. Izbirali bodo med priporočenimi vsebinami, lahko pa bodo dodali tudi nove vsebine, za katere bodo presodili, da so najprimernejše za doseganje teh ciljev. Izbrane so glede na življenjske okoliščine ciljne skupine, prilagojene udeležencem, da bi z njimi zadostili svojim potrebam po temeljnem znanju in spretnostih. 28 V S E B I N E Osebna ⊲ osebni podatki (starost, datum in kraj rojstva, stan, osebni dokumenti, državljanstvo) identiteta ⊲ izvor (narodnost) ⊲ poklic, interesi, konjički ⊲ videz, značaj, temperament, razpoloženja in čustvena stanja, počutje Družina in dom ⊲ člani družine in odnosi med njimi ⊲ prazniki in pomen družinskih navad Osebna ⊲ odnosi med ljudmi (moški – ženske, formalni – neformalni itn.), prijateljstvo razmerja ⊲ pravila sodelovanja v skupini Prosti čas ⊲ konjički, zabava, obiski različnih prireditev, kino, gledališče, koncerti, radio, televizija ⊲ šport in rekreacija, ples, počitnice, dopust Turizem in ⊲ države, dežele, mesta in znamenitosti učenje ⊲ potovanja, orientacija, transport, namestitev, prenočevanje, osebni dokumenti, prtljaga Telo in zdravje ⊲ osebna higiena in kozmetika, telesno in duševno počutje, bolezni ⊲ zdravstveno zavarovanje, zdravstvene storitve, prva pomoč ⊲ zasvojenost Ekonomika ⊲ nakupi, moda in oblačila, cene in razprodaje, reklame, mere, uteži, denar, načini plačevanja, različne storitve Hrana in pijača ⊲ jedi in pijače, obedi, obroki, recepti, restavracije, jedilni listi, naročanje, zdrava/nezdrava prehrana ⊲ bonton Javno življenje ⊲ javni napisi, reklame, pošta, šola, telefon, banka, carina, promet, policija, prva pomoč, bolnišnica, servisi, razne informacije Kultura in ⊲ vrste umetnosti, zgodovinske in druge zanimivosti, jezik, vera, prazniki, šege in navade, aktualni družba dogodki, življenjska raven Mediji ⊲ radio, televizija, tisk Naravno okolje ⊲ ure, deli dneva, meseci, letni časi, koledar, vreme, podnebje, dežele in pokrajine, rastline in živali, poseganje v naravo, ekologija Načrtovanje ⊲ izobraževanje kot vrednota, izobraževalne navade odraslih, primeri dobrih praks uspešnih lastne posameznikov, npr. Zgledi vlečejo izobraževalne ⊲ vpliv nestvarnih pričakovanj in nespodbudnih družinskih odnosov na izobraževanje poti ⊲ pomen osebnega izobraževalnega načrta ⊲ pomen portfolia za načrtovanje poklicne poti Načrtovanje ⊲ poklic, brezposelnost, podjetništvo lastne poklicne ⊲ različni poklici in kvalifikacije zanje, nacionalne poklicne kvalifikacije, izobraževanje in poti usposabljanje, iskanje zaposlitve, aktivno iskanje zaposlitve, preverjanje lastnih zaposlitvenih možnosti ⊲ možnosti denarne pomoči med brezposelnostjo za posameznika in družinske člane, dostop do javnih storitev ⊲ temelji podjetništva ⊲ načrtovanje lastne poklicne poti in možnosti na trgu dela ⊲ delo, zaposlitev, delovno mesto: delovne okoliščine, zaslužek, davki, prispevki, oblike zaposlitve (osebno dopolnilno delo, dopolnilna dejavnost na kmetiji), samozaposlitev, finančni viri za (samo) zaposlitev, enake možnosti med spoloma Lokalno okolje ⊲ »speči« potenciali, perspektivne dejavnosti v okolju in odkrivanje priložnosti v lokalnem okolju – priložnost za ⊲ spoznajmo domači kraj in Slovenijo delo ⊲ pomen aktivnosti v družbi nasploh (aktivno državljanstvo) in v lokalnem okolju ⊲ upravno-pravne zadeve 29 Metode učenja ⊲ iskanje, izbira in raba informacij pri učenju ⊲ načini zapisovanja, metode pomnjenja in predstavljanja določenih vsebin ⊲ informacijsko-komunikacijska tehnologija, knjižnice ⊲ način zapisovanja, metode pomnjenja in predstavljanja učne snovi ⊲ obvladovanje računalnika za potrebe učenja – informacijsko-komunikacijska tehnologija (internet, nosilci podatkov), knjižnic ⊲ »učenje moje življenje« Šolsko okolje ⊲ sistem izobraževanja odraslih, izobraževalne možnosti, svetovanje in pomoč odraslim pri šolanju (SS) ⊲ katalog ponudbe izobraževanja odraslih, pravice in obveznosti odraslih v izobraževanju ⊲ svet šole, inštrukcije in učna pomoč, možnosti za nadaljnje šolanje, bonton in komuniciranje 10.3 Priporočene metode in oblike dela ter izvedbe programa Temeljna oblika in metoda dela je učenje v učnih projektih. V tem programu so lahko to kratki učni projekti, ki jih skupina izpelje na enem ali dveh učnih srečanjih, lahko pa si že na začetku izbere učni projekt, ki ga bo uresničevala na več učnih srečanjih, tako da bo pri posameznem učnem srečanju obravnavala eno od nalog, ki si jih bo določila v učnem projektu. Pri projektnem učenju je pomembno, da si skupina izbere zanjo pomemben življenjski problem in ga obravnava z različnih zornih kotov. Pri tem mora biti učitelj pozoren predvsem na postavljanje učnih ciljev. Paziti mora, da so v njem obravnavane različne prvine jedrne pismenosti, poudarjene temeljne zmožnosti in da je upoštevana večina opredeljenih znanj in spretnosti v katalogu znanja. Projektno učenje udeležencem omogoča, da se povezujejo z različnimi posamezniki in institucijami v okolju, s katerimi lahko sodelujejo različno – na primer pri pridobivanju informacij o okolju ali tako, da skupaj izpeljujejo katerega od projektov. Organizacija izvedbe programa se natančno določi v okviru izvedbenega kurikula, ki ga pripravi organizacija izvajalka programa. Ta določi tudi vsebine odprtega dela programa. Obvezni sestavni del izvedbenega kurikula je osebni izobraževalni načrt udeležencev programa. Osebni izobraževalni načrt pripravi udeleženec v sodelovanju z učiteljem. Glede na ciljno skupino, ki ji je program namenjen, se lahko uporabljajo tudi individualne oblike poučevanja. Organizirane oblike se lahko kombinirajo s samostojnim učenjem ali učenjem ob konzultacijah, ki je namenjeno utrjevanju in poglabljanju pridobljenega znanja in spretnosti. Izvajalska organizacija zagotovi dva usposobljena učitelja, ki izvajata program sočasno. Oba učitelja izpeljujeta program v skladu z njegovimi standardi in v sodelovanju z izvajalsko organizacijo skrbita za pridobivanje udeležencev. V ta namen pripravljata ustrezne informacije, s programom seznanjata različne ustanove v svojem okolju ipd. Učitelja sta odgovorna za načrtovanje in kakovost izpeljave, izpeljavo usmerjata strokovno in organizacijsko ter skrbita za sodelovanje z drugimi partnerji programa (financerji, zunanjimi evalvatorji, strokovnimi nosilci programa, predstavniki lokalne skupnosti, javnih občil itn.). Za kakovostno izvajanje programa in doseganje njegovih ciljev je najpomembnejše dobro poznavanje spreminjajočih se potreb in položaja ciljnih skupin v družbi, ki lahko sprožijo potrebo po prenavljanju programa. Posebnosti učiteljeve vloge v programih za razvijanje temeljnih zmožnosti so: poznati mora socialno-kulturni in ekonomski kontekst okolja, v katerem deluje; prenašati mora znanje in sooblikovati temeljne zmožnosti, vendar tudi nekatera splošna znanja o okolju, kar udeležencu omogoči, da se vključi v družbeno in delovno življenje; čim bolj načrtuje svoje delo v sodelovanju z udeležencem; omogočati mora učenje, ki je kontekstualizirano, relevantno, reflektivno in analitično; učitelji delujejo v timu ali dvojici. Učitelj je obenem oblikovalec, pospeševalec, posrednik, inštruktor, ocenjevalec in organizator. Njegova 30 vloga ni samo, da podpira učenje, temveč tudi to, da podpira in spremlja napredek. Mora poznati in razumeti skupnost, v kateri dela, in izrabiti dinamiko lokalnih omrežij ter partnerstva. Njegovo strokovno znanje je zasnovano na veščinah in znanju, ki naj se prenese, na tehnikah prenosa, na veščinah, ki so povezane z družbeno in poklicno vključenostjo, na razumevanju potreb deležnikov (analiza potreb, umeščanje, sooblikovanje programov, medkulturno delo, upravljanje/uporaba razlike). Ob tem je treba posebej poudariti tudi potrebo po tem, da so strokovni delavci deležni sistematične skrbi za svoj profesionalni razvoj, tako da morejo razviti profesionalno identiteto učitelja v programu za razvoj pismenosti oziroma v programih za opolnomočenje ranljivih ciljnih skupin. Vloga učitelja in njegova usposobljenost za uspešno delo z ranljivimi skupinami sta odločilna za zagotavljanje kakovostnega izobraževanja. Ker so to programi, v katere se vpisujejo odrasli udeleženci s primanjkljaji na področju temeljnih spretnosti, je priporočljivo, da organizacija, ki izpeljuje program, zagotovi še sodelovanje učitelja pomočnika, ki opravlja delo prostovoljsko (brezplačno). Učitelji pomočniki so lahko študentje (lahko tudi za potrebe študijske prakse), dijaki zadnjih letnikov srednjih šol ali drugi prostovoljci (npr. upokojeni učitelji). 10.4 Viri za izvedbo programa Učno gradivo izbirajo učitelji. Pri izbiri in izdelavi učnega gradiva je treba upoštevati tale merila: obsegati mora v programu zajete vsebine; ustrezati mora sodobnim didaktičnim načelom; didaktično in metodično mora biti usklajeno s temeljnimi cilji programa. Priporočljivo je, da učno gradivo zajema tudi gradivo, ki ga pripravijo udeleženci sami, ki je iz njihovega ožjega življenjskega okolja in se nanaša na uresničevanje njihovih vsakdanjih potreb (brošure o lokalnem okolju, znamenitostih, pomembnih osebnostih, stari zemljevidi, navodila, razni avtohtoni recepti ipd.). Priporočeni viri za izvedbo programa so navedeni v dodatku Literatura in viri za izvedbo programa. 10.5 Priporočeno število udeležencev Priporočeno število je udeležencev od 12 do 16. 10.6 Časovna razporeditev Izobraževanje izvajajo izobraževalne organizacije za odrasle. Organizacija, ki izpeljuje program, lahko v skladu s programom porazdeli celotno vsoto ur glede na potrebe učne skupine in posameznika, učno obliko in druge okoliščine, v katerih poteka izobraževanje. Praviloma se program izvede v krajših sklopih (od 4 do 5 andragoških ur), večkrat na teden, v skupnem trajanju 3 mesecev. 10.7 Evalvacija programa Evalvacija programa je stalna strokovna naloga izbrane strokovne organizacije, ki je s svojimi strokovnimi in raziskovalnimi zmogljivostmi ter vsebino dela pristojna za opravljanje evalvacije. Metoda evalvacije naj izhaja iz strokovne presoje evalvacijskih ciljev ter bo usmerjena v kvalitativne analize, ki so uveljavljene v izobraževanju. Pri izpeljavi programa bo potekala tudi sprotna notranja evalvacija učnih dosežkov, ki jo opravljajo udeleženci. 31 11 ZNANJE IN USPOSOBLJENOST STROKOVNIH DELAVCEV Zaradi narave programa in značilnosti ciljne skupine manj izobraženih odraslih, ki se udeležujejo izobraževanja odraslih in obnavljajo temeljne zmožnosti v programu UŽU – MI, se priporoča, da imajo izvajalci specifična znanja s tehle področij: poznavanje teoretskih temeljev in modelov za delo z ranljivimi skupinami odraslih; poznavanje značilnosti ciljne skupine programa; poznavanje izobraževalnih in drugih potreb ciljne skupine in ustrezno izvedbeno načrtovanje; obvladovanje sodobnih andragoških metod za delo z ranljivimi skupinami odraslih; poznavanje pomena temeljnih zmožnosti posameznika za življenjsko uspešnost na področju osebne izpolnitve, sodelovanja v družbi in konkurenčnosti in prožnosti v svetu dela; usposobljenost za povezovanje razvoja pismenosti in temeljnih zmožnosti z življenjskimi področji po modelih izobraževanja ranljivih skupin. Priporočljivo je tudi, da učitelji obnavljajo in posodabljajo svoja specifična znanja za izvajanje programa UŽU – MI. V S E B I N S K I S K L O P S T R O K O V N I Z N A N J E S P O D R O Č J A D E L A V E C visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali učitelj kulturoloških študij Socialne in državljanske zmožnosti visokošolskega izobraževanja zgodovine, geografije, filozofije, učitelj politologije, pedagogike, andragogike, socialne pedagogike ali slovenistike visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali učitelj Sporazumevanje v maternem kulturoloških študij jeziku (jedrna pismenost) visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, socialne učitelj pedagogike, razrednega pouka ali slovenistike visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali učitelj Sporazumevanje v tujih kulturoloških študij jezikih visokošolskega izobraževanja tujih jezikov, pedagogike, učitelj andragogike, socialne pedagogike ali slovenistike visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali učitelj kulturoloških študij Učenje učenja visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, socialne učitelj pedagogike, slovenistike ali matematike visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali učitelj kulturoloških študij Matematične zmožnosti visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, socialne učitelj pedagogike ali matematike visokošolskega izobraževanja sociologije, psihologije ali učitelj kulturoloških študij Digitalna pismenost visokošolskega izobraževanja pedagogike, andragogike, socialne učitelj pedagogike ali matematike Odprti del programa določi izvajalec določi izvajalec določi izvajalec 32 12 POTRDILO O USPOSABLJANJU Udeleženci dobijo ob koncu programa potrdilo o usposabljanju, ki je javna listina. Potrdilo ima obvezno prilogo z navedbo pridobljenih znanj in spretnosti, kadar je to smiselno, pa tudi izpeljanih učnih projektov. 33 Literatura in viri za izvedbo programa D E L O O P I S Javrh, P. (ur.). (2011). Obrazi Monografija Obrazi pismenosti prinaša razmislek o različnih vidikih pismenosti. Ljubljana: Andragoški center pismenosti, ki jo avtorji in avtorice pogosto povezujejo s konceptom Slovenije. družbene (ne)pravičnosti in družbeno ranljivih skupin. Teoretična ozadja prispevkov so različna, saj avtorji in avtorice razmišljajo s konceptualnimi aparati različnih strok (andragogike, sociologije, psihologije, socialnega dela, književnosti, jezikoslovja itn.). To jasno izriše pismenost kot kompleksen pojav, probleme, ki se porajajo na področju pismenosti, pa kot probleme, ki jih je treba obravnavati in reševati interdisciplinarno. Javrh, P., Možina, E., Kuran, M. (2010). Poročilo nacionalne evalvacije javnoveljavnih programov je povzetek Evalvacija javno veljavnih programov namena, ciljev in metodologije evalvacije ter najpomembnejših Usposabljanje za življenjsko uspešnost ugotovitev obsežne evalvacije. Spoznanja in ugotovitve evalvacije so (UŽU) in Temeljno usposabljanje za bili podlaga za snovanje Monografije Obrazi pismenosti in pozneje za učitelje v programih UŽU. [Elektronski vir]: prenovo ter posodobitev javnoveljavnih programov. povzetek zaključnega poročila. Elektronska knjiga. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. Javrh, P. (ur.). (2018). Spretnosti Delo Spretnosti odraslih je pomembno za nadaljnji razmislek o odraslih. [Elektronski vir]. 2., recenzirana rezultatih nacionalne raziskave Spretnostih odraslih – PIAAC pa in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Andragoški tudi za uporabo teh na makro in mikro ravni. Delo sestavlja 14 center Slovenije. prispevkov avtoric in avtorjev, ki osvetljujejo raznotere vidike in izbrane izseke podatkov raziskave Spretnostih odraslih – PIAAC ter zadnje interpretirajo, da bi našli pojasnila, zakaj je Slovenija dosegla podpovprečne rezultate. Monografija pokaže tudi, da so rezultati v izobraževalni politiki uporabni le, kadar so sad sodelovanja znanosti in stroke, saj le sodelovanje politike, znanosti in raziskovanja lahko uspešno »preseje« in razlaga rezultate ter oblikuje konstruktivna priporočila, ki bodo pomembna za nacionalni kontekst izobraževanja odraslih. Javrh, P. (2016). Raziskava spretnosti V priročni knjižici je na kratko in poljudno predstavljena metodologija odraslih: metodologija in rezultati – na raziskave Spretnosti odraslih – PIAAC, ki pomagajo razumeti rezultate kratko. Ljubljana: Andragoški center raziskave. Zajetih je nekaj osnovnih rezultatov za Slovenijo in Slovenije. sodelujoče države. Javrh. P. in Kuran, M. (ur.). (2012). Temeljne Priročnik temelji na avtorskih prispevkih monografije Obrazi pismenosti, zmožnosti odraslih: priročnik za Spoznanja o razvoju pismenosti odraslih 2011 (Javrh). Posamezna učitelje. Ljubljana: Andragoški center poglavja so izvlečki izvirnih prispevkov avtorjev. Pet poglavij so avtorji Slovenije. pripravili posebej za ta priročnik. Javrh, P. in Možina, E. (2016). Opisniki Knjižica predstavlja podrobne informacije o projektu in pomenu temeljnih zmožnosti: priročna knjižica z opisnikov temeljnih zmožnosti. Poda metodološko zasnovo za navodili. Ljubljana: Andragoški Center opredeljevanje opisnikov in predstavi nastajanje vsebin knjižic z Slovenije. opisniki temeljnih zmožnosti ter praktične namige za njihovo uporabo v didaktične namene. Pomeni teoretsko podkrepitev koncepta, ta se izraža v krajših knjižicah posamezne temeljne zmožnosti, ki so namenjene za uporabo v vsakodnevni praksi. Brezovar, D., Magajne, A., Šarc, Knjižica podrobno opisuje kompleksno temeljno zmožnost iz dveh S., Javrh, P., Kuran, M., Lenič, S. in delov. Matematična kompetenca in osnovne kompetence v znanosti Možina, E. (2016). Opisniki temeljne in tehnologiji predstavlja sposobnost obvladovanja in uporabe zmožnosti. Matematična kompetenca matematičnega načina razmišljanja za reševanje mnogih težav v in osnovne kompetence v znanosti in vsakdanjem življenju. Zajema sposobnost in pripravljenost za uporabo tehnologiji. Ljubljana: Andragoški Center matematičnih načinov razmišljanja (logično in prostorsko razmišljanje) Slovenije. in načinov predstavljanja (formule, modeli, konstrukcije, grafi in razpredelnice). Veldin Bednjanič, O., Brezovar, D., Chvatal, Knjižica predstavlja podroben opis temeljne M., Fišer, L., Kušar, D., Magajne, A., Olenik, zmožnosti samoiniciativnost in podjetnost, ki pomeni uresničevanje D., Šarc, S., Šubic, J., Javrh, P., Kuran, M., posameznikovih zamisli. Zajema ustvarjalnost, inovativnost, Lenič, Š. in Možina, E. (2016). Opisniki sprejemanje tveganja ter sposobnost načrtovanja in vodenja projektov temeljne zmožnosti. Samoiniciativnost in za doseganje konkretnega cilja. podjetnost. Ljubljana: Andragoški Center V pomoč bo posameznikom na delovnem mestu, pri razumevanju Slovenije. ozadja samega dela in izrabi ponujenih priložnosti pa tudi v njihovem vsakdanjem življenju in v družbi nasploh 34 Veldin Bednjanič, O., Chvatal, M., Fišer, Knjižica predstavlja temeljno zmožnost sporazumevanje v maternem L., Olenik, D., Šubic, J., Javrh, P., Kuran, jeziku, ki pomeni sposobnost izražanja in razumevanja pojmov, misli, M., Lenič Š. in Možina, E. (2016). Opisniki čustev, dejstev in mnenj v pisni in govorni obliki (poslušanje, govorjenje, temeljne zmožnosti. Sporazumevanje v branje in pisanje) ter jezikovno medsebojno delovanje na ustrezen maternem jeziku. Ljubljana: Andragoški in ustvarjalen način v vseh družbenih in kulturnih okoliščinah, kot so Center Slovenije. izobraževanje in usposabljanje, delo, dom in prosti čas. Kušar, D., Princes, T., Javrh, P., Kuran, M., Knjižica podaja podrobne informacije o temeljni zmožnosti učenje Lenič, Š. in Možina, E. (2013). Opisniki učenja, ki predstavlja sposobnost učiti se in vztrajati pri učenju, temeljne zmožnosti. Učenje učenja organizirati lastno učenje skupaj z učinkovitim upravljanjem časa in [Elektronski vir]. Ljubljana: Andragoški informacij, individualno in v skupinah. Ta knjižica predstavlja pomoč Center Slovenije. bralcu pri zavedanju lastnega učnega procesa in potreb, prepoznavanju priložnosti, ki so na voljo, in sposobnosti premagovanja ovir za uspešno učenje. Javrh, P., Možina, E., Bider, K., Kragelj, K., Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti digitalna Volčjak, D., Sepaher, G., Gjerek, L., Matavž, pismenost, ki pomeni zmožnost posameznika, da uporablja in deluje H., Rejec, P., Babič Ivaniš, N. in Brecelj, V. v digitalnem svetu. Digitalna pismenost je zmožnost varne in kritične (2018). Digitalna pismenost [Elektronski uporabe tehnologij informacijske družbe na različnih področjih: pri vir]: opisniki temeljne zmožnosti. Ljubljana: delu, v prostem času in za sporazumevanje z drugimi. Ključni sestavni Andragoški center Slovenije. del te zmožnosti je digitalna kompetenca. Ta zmožnost zajema kritično in varno uporabo digitalne tehnologije pri delu, za osebne potrebe v prostem času ter pri sporazumevanju. Pri tem je temeljno računalniško znanje, kot je uporaba računalnika za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih na internetu, zgolj podlaga, ki omogoča spoznavanje drugih, hitro razvijajočih se digitalnih orodij. Javrh, P., Možina, E., Bider, K., Kragelj, Knjižica predstavlja podroben opis temeljne zmožnosti sporazumevanje K., Volčjak, D., Sepaher, G., Gjerek, L., v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti, ki zajema sposobnost podajanja Matavž, H., Rejec, P., Babič Ivaniš, N. in in sprejemanja informacij v različnih jezikih, sposobnost medkulturnega Brecelj, V. (2018). Sporazumevanje v tujih razumevanja in uporabo tujega jezika v ustreznih okoliščinah. Za jezikih in jezikovne zmožnosti [Elektronski zmožnost sporazumevanja v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti je vir]: opisniki temeljne zmožnosti. 2., nujno potrebno zelo različno znanje, kot je na primer poznavanje recenzirana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: temeljnega besednjaka in slovnice, zavest o primernih in v jeziku Andragoški center Slovenije. uveljavljenih oblikah najsplošnejših besednih zvez pa tudi registrov jezika – to zajema vsaj delno poznavanje nenapisanih socialnih dogovorov, kulturne vplive, spremenljivost ter aktualno rabo jezikov. Javrh, P., Možina, E., Verdenik, A., Knjižica podrobno opisuje temeljno zmožnost socialne in državljanske Bertoncelj, K., Glažar, D., Jerič, K., Novak kompetence, ki na eni strani zajema družbeno oziroma socialno, na Lešnik, U., Oder, K., Oražem, M. in Tamše, drugi pa državljansko perspektivo. Socialni del temeljne zmožnosti E. (2020). Socialne in državljanske zajema osebnostni in družbeni vidik in se nanaša na sposobnost kompetence [Elektronski vir]: opisniki posameznikovega razmisleka o sebi ter konstruktivnega sodelovanja temeljne zmožnosti. Ljubljana: Andragoški z drugimi v medosebnih odnosih in različnih socialnih okoljih. center Slovenije. Državljanski del temeljne zmožnosti pa zaobjema znanje, spretnosti in držo posameznika, da ravna kot odgovoren državljan, ki je dejaven v državljanskem in družbenem življenju. Pomembne prvine te temeljne zmožnosti so razvijanje zavesti o vrednotah, povezovanju ter zavedanju o raznolikosti in različnih kulturnih identitetah doma, v Evropi in svetu. Javrh, P., Možina, E., Verdenik, A., V knjižici je predstavljena temeljna zmožnost kulturna zavest in Bertoncelj, K., Glažar, D., Jerič, K., Novak izražanje, ki je v priporočilih Sveta o ključnih kompetencah za Lešnik, U., Oder, K., Oražem, M. in Tamše, vseživljenjsko učenje navedena na zadnjem mestu, a zagotovo ne E. (2020). Kulturna zavest in izražanje sodi med manj pomembne. Še kako pomembna je za opolnomočenje [Elektronski vir]: opisniki temeljne posameznika, saj poudarja znanje, spretnosti in odnose, ki jih zmožnosti. Ljubljana: Andragoški center potrebuje za osebno izpolnitev in razvoj. Posebno mesto zavzema pri Slovenije. razvoju kritičnega razmišljanja, ustvarjalnosti, izražanja lastnih zamisli, odgovornosti, občutka pripadnosti in vloge v družbi, medkulturnih spretnosti ter posameznikove identitete. 35 Serija izobraževalnih filmov Na poti do Zbirko opisnikov temeljih zmožnosti dopolnjujejo izobraževalni filmi in življenjske uspešnosti: https://pismenost. zvočno gradivo o temeljnih zmožnostih. Zbrani so v seriji Na poti do acs.si/ . življenjske uspešnosti. V vsakem filmu izbrani posameznik predstavi posamezno temeljno zmožnost s svojo zgodbo o tem, kako je imel v Izobraževalni film Temeljna zmožnost nekem trenutku življenja težave zaradi neke premalo razvite temeljne Sporazumevanje v maternem jeziku zmožnosti, in pot, kako jo je razvijal. Gre za preizkušena praktična [Video]. YouTube. orodja, ki se jih lahko uporabi za začetno animiranje in procesno Izobraževalni film Temeljna zmožnost motiviranje udeležencev izobraževanja iz različnih ranljivih skupin in Učenje učenja [Video]. YouTube. za različne namene ter v različnih fazah izobraževalnega procesa: za Izobraževalni film Temeljna zmožnost samostojno individualno učenje ali kot orodje za skupinsko delo in Samoiniciativnost in podjetnost [Video]. učenje, kot vajo za ogrevanje in zvečanje motiviranosti ali kot povzetek YouTube. za ponavljanje. Filmi so zlasti primerni za tiste odrasle, ki se soočajo Izobraževalni film Temeljna zmožnost z večjimi težavami pri razumevanju besedil in zato informacije lažje Matematične kompetence in kompetence v sprejemajo v večmedijski obliki. Poglavitna posebnost izobraževalnih znanosti in tehnologiji [Video]. YouTube. filmov Na poti do življenjske uspešnosti je, da so osebne zgodbe Izobraževalni film Temeljna zmožnost predstavljene tako, da postopno odkrijejo univerzalne in prenosljive Digitalna pismenost [Video]. YouTube. zakonitosti, ki jih gledalci z lahkoto prepoznajo, saj so podane na zelo Izobraževalni film Temeljna zmožnost nazorno in preprosto, kot osebna modrost. Sporazumevanje v tujih jezikih in jezikovne zmožnosti [Video]. YouTube. Izobraževalni film Temeljna zmožnost Kulturna zavest in izražanje [Video]. YouTube. bel 36 bel bel 37