TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino, Industr^o In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, ■eaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 11. junija 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 66.
Konferenca zbornic v Splitu.
V	torek in sredo se je vršila v Splitu redna letna konferenca naših zbornic. O programu konference smo poročali v predzadnjem »Trgovskem listu;;. Priobčujemo danes sklepe te konference, ki je določila principe za stališče zbornic v raznih važnih vprašanjih.
Konferenca je ob koncu razprav sprejela naslednjo resolucijo:
Po vsestranskem proučavanju temeljnih vprašanj, koja bi se moralo urediti v novem obrtnem redu, je redna letna konferenca vseh gospodarskih zbornic naše kraljevine, ki se je vršila 7. in 8. junija 1927 v Splitu, sklenila naslednjo
resolucijo:
Ena izmed nujnih in važnih potreb našega narodnega gospodarstva je izenačenje obrtnega zakonodavstva. S tem poslom je treba takoj začeti. Pri tem se mora imeti v vidu tako sedanjost kakor bodočnost, to je kakor potrebe in običaje posameznih krajev, tako tudi potrebo zgrajenja čim har-moničnejšega in čim naprednejšega narodnega gospodarstva, sorazmerno z interesi naroda in države.
Upoštevajoč te principe smatra konferenca, da se mora v novem obrtnem sodu uzakoniti naslednje ideje:
1- Nosilci obrtne oblasti I. stopnje morajo biti gospodarske zbornice, ker so te tako v strokovnem kakor tudi tehnično - administrativnem oziru najbolj pripravne za pravilno in hitro izvrševanje teh funkcij.
2. Splošni predpogoj za vse obrte (trgovska, obrtna in industrijska podjetja) mora biti pismenost.
3. Popolni dokaz strokovne usposobljenosti se mora uvesti tako za obrt, kakor tudi za trgovino in zlasti za one stroke, koje so v zvezi z zunanjo trgovino.
4. Koncesijski sistem se naj predvidi samo tam, kjer to zahtevajo važni zdravstveni, varnostni, moralni, socijalno - politični in drugi javni oziri.
5. Izvrševanje obrta se razume vedno za določeno mesto, ki je obenem tudi mesto bivanja obrtnika. Vsak obrtnik mora imeti tudi določen lokal za izvrševanje svojega obrta.
6. Obrtni zakon mora določiti meje med domačo obrtnostjo in domačo industrijo ter zakonsko urejenim obr-tom.
7' p°nudba blaga odnosno dela se ,tovnlhai]0baaiul0 '»talnih lastnih po-
... p« svoji itjrr ^re»“vke:
vati na tak način. morejo izvrse
8.	V svrho reorganizacije celokuD-nega vprašanja sejmarstva in ' resu narodno - gospodarskem šted »je, zdravja in štednje na času ie treba:	J
a) vse blagovne sejme popolnoma ukiniti;
b) živinske sejme dovoliti samo v mestih, kjer to zahtevajo narodnogospodarske razmere in to na podlagi	v	sporazumu	s	pristojni-
arskimi zbornicami.
Na ta ih sejmih se sme trgovati samo z veliko ,n malo živino, s podeželskimi produkti m obrtniškimi izdelki, ki so s poljedelstvom in živinorejo v najožji zvezi, s predmeti domače in-
dustrije in domače obrtnosti v smislu obrtnega reda.
9. Krošnjarenje se dovoli izjemoma samo invalidom, nesposobnim za drugi zaslužek in osebam iz krajev, v zakonu izrečno navedenih, kjer je to stari običaj in gospodarska potreba in to samo s predmeti, ki jih bo zakon natančno določil.
10. Obrtniki smejo bodisi sami, bodisi potom svojih strokovno kvalificiranih nameščencem (trgovskih potnikov) opremljenih z oficijelno legitimacijo, nabirati naročila pri obrtnikih tudi izven stajališča svojega obrata, ki imajo v svojem obratu predmete, za katere se nabirajo naročila. Pri takem nabiranju naročil se sme nositi s seboj samo vzorce blaga, koje se ponuja, toda nikakor ne blago za prodajo.
11. Šolska vzgoja postane obvezna za vajence in treba je, da se jo organizira na strokovni podlagi, tako da bi s tem dobili vajenci potrebno izpopolnilo v svoji praktični uposobljeno-sti v delavnici odnosno v obratovali-šču. Ravnotako se mora po mogočnosti deliti šole po obrtih odnosno sorodnih obrtih in uvesti enoten pouk za vse enake vrste šol; odnošaje med vajenci in pomočniki na eni strani in lastniki obratovališč na drugi strani, v kolikor sloje v neposredni zvezi s predpisi obrtnega zakona, se mora točno urediti v tem zakonu.
12. Reševanje sporov, nastalih iz delovnega razmerja med lastniki obratovališč in njih pomožnim osob-jem brez ozira na vrednost spora je poveriti obrtnim sodiščom (sodiščom dobrih ljudi) sestavljenim iz poklicnega sodišča in sodnika - lajika iz skupine poslodavcev in skupine pomožnega osobja. Ta sodišča je osnovati pri vsakem prvostopnem sodišču (okrožno sodišče, sodni stol) in po mogočnosti tudi* pri srezkih sodiščih. Rešitve teh sodišč so izvršne razen v sporih o vrednostih nad 1000 Din, v katerih obstoji pravica pritožbe na apelacijsko sodišče kot sodišče II. stopnje, kojega rešitev je izvršna.
13. Vsi gornji principi morajo imeti tudi izjeme, toda te izjeme morajo biti omejene izključno na neobhodne.
14. Razen gornjih želj, ki jih je vnesti v novem obrtnem redu, podčrta konferenca zlasti potrebo in željo, da se bodisi v tem zakonu ali v špecijel-nem zakonu izdajo potrebne odredbe glede pobijanja nelojalne konkurence v vseh njenih oblikah.
Trgovski in obrtniški zbornici v Rphtu se poverava, da predloži to resolucijo z referati g. ministru trgovine in industrije.
Glede izvozniškega kongresa je konferenca zbornic sklenila, da bi se naj poleg obligatnih točk dnevnega reda, ki se tičejo predvsem ugotovitve količine izvoza za prihodnjo sezono in mer, ki jih je treba že sedaj pod-vzeti glede izvoza, še razpravljalo 1. o vprašanju svobodne produkcije in izvoza tobaka ter 2. o vprašanju o osnutku rudarskega zakona. Referat in koreferate imajo glede prvega vprašanja zbornice iz Skoplja, Sarajeva, Splita, glede drugega zbornice Split, Ljubljana, Sarajevo in Beograd.
Glede prihodnje redne konference zbornic se je sklenilo, da bi se naj vršila junija 1928 v Osijeku.
Na konferenci sta zastopala ljubljansko zbornico namestnik komisarja g. Ivan Ogrin in konzulent zbornice g. dr. Josip Pretnar.
Ustanovitev Gospodarskega sveta.
Končno bomo prišli do ustanovitve važne institucije, ki jo nujno zahtevajo že leta in leta vsi gospodarski krogi. Toda smo z uredbo, o koji ravnokar čujemo, dobili gospodarski svet, ki bo mogel funkcijonirati tako kakor smo si mi predstavljali? Poglejmo sestavo novega sveta:
Na temelju čl. 314. finančnega zakona je ministrski svet sprejel uredbo
o	ustroju Gospodarskega sveta pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
Naloga tega sveta je, da na zahtevo resortnih ministrov daje svoje mnenje in da stavi predloge o vprašanjih, ki se tičejo gospodarske, socialne in finančne politike države. Gospodarski svet bo štel 30 članov. Postavlja jih trgovinski minister na predlog trgovinskih, obrtniških in industrijskih zbornic ter drugih gospodarskih organizacij.
Posamezne zbornice so zastopane tako: Trgovska, industrijska in obrtniška komora v Beogradu, pošlje v gospodarski svet vsaka po enega člana. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu 3 člane, in sicer po enega za trgovino, industrijo in pomorstvo, Sarajevska zbornica dva člana, in sicer po enega za trgovino in obrt, ostale zbornice pa pošljejo v gospodarski svet samo po enega člana.
Dalje dobi mesto v Gospodarskem svetu en član na predlog Centrale industrijskih korporacij v Beogradu, en
član na predlog Udruženja rudarskih podjetnikov v Beogradu, en član na predlog Udruženja bank v Beogradu, en član iz Zveze denarnih zavodov in zavarovalnih družb v Zagrebu, en član Glavnega zadružnega saveza v Beogradu, en član Glavnega saveza srbskih zemljoradniških zadrug v Beogradu, en član Hrvatskih zemljoradniških zadrug v Zagrebu, en član Zadružne zveze v Ljubljani, en član Saveza zemljoradniških zadrug v Sarajevu, en član se pa imenuje na predlog Centralnega tajništva delavskih zbornic. Razen tega lahko vsi ministri gospodarskih resortov predlagajo po enega zastopnika, ki bo rav-nopraven z ostalimi svetniki. Člani Gospodarskega sveta se postavljajo za dobo enega leta. Služba je častna. Svetniki imajo pravico do brezplačne vožnje na državnih železnicah in pa-robrodih. Svet se sestavlja na poziv trgovinskega ministra, ki določa tudi dnevni red.
Za interese celokupne trgovine, industrije in obrti v Sloveniji naj bo tedaj poklican v to važno gospodarsko institucijo samo en član. Menimo, da pomeni to skrajno preziranje gospodarskih interesov Slovenije in da nikakor ne bi mogli mirno sprejeti tako nezaslišano ponižanje. Kje so gg. narodni poslanci? Kdo je sodeloval pri tej uredbi? Ali se za tako važno uredbo res ni vprašalo nobenega naših narodnih zastopnikov?! Ali bo naše parlamentarno zastopstvo tu molčalo?
Poljski gostje v Ljubljani.
IPisali smo že v zadnji številki o prihpdu delegacije poljskih gospodarskih krogov, ki je napravila informativno potovanje po naši državi, da se seznani z razmerami in upozna mož-, nosti za navezanje intenzivnejših gospodarskih stikov med našo državo in poljsko republiko.
V	posebnem salonskem vozu, kojega je dala naša železniška uprava gostom brezplačno na razpolago, je prispela delegacija v petek ob 7.34 zjutraj iz Sušaka. Na postaji so pozdravili goste: komisar Zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Jelačin ml., glavni tajnik g. dr. Fran Windischer in tajnik g. dr. I. Pless. Nadalje so se udeležili sprejema na postaji še konzul g. Milan Dular, načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Eng. Franchetti, zastopnik Društva ljubiteljev poljskega jezika gg. dr. Stele in Haszlakiewicz i. dr.
Ob pol 10. se je vršil v zborničnih prostorih oficielni sprejem gostov s strani velikega župana, oblasti, mesta in gospodarskih organizacij.
Pred vsemi je pozdravil goste zbornični komisar g. Ivan Jelačin. Uvodoma je izrazil obžalovanje, da se je prvotni načrt, po katerem je bilo določeno vsaj dvodnevno bivanje delegacije v Sloveniji, izpremenil, tako da si gostje ne bodo mogli ogledati niti naših večjih industrijskih naprav, niti naših krasnih letovišč, kjer smo doslej Poljake žal pogrešali.
Po teh uvodnih besedah in prisrčnem pozdravu je g. Jelačin podal izčrpno poročilo
o gospodarskih stikih med Slovenijo in Poljsko
v katerem je izvajal:
Velespoštovani gospodje 1 Mili gostje!
Veliko zadoščenje mi je, da mi 'je pripadla čast pozdraviti Vas v imenu Zbor-
i	nice za trgovino, obrt in industrijo z iskreno dobrodošlico v Ljubljani. Slovenski gspodarski krogi so z velikim zadovoljstvom in veseljem pozdravili vest, da se nameravate na povratku v domovino ob zaključku svojega nadvse uspelega poseta gospodarskih centrov naše kraljevine ustaviti za kratek čas v Sloveniji ter nam nuditi priliko, da se predstavniki naših gospodarskih krogov seznanijo in zbližajo s predstavniki vodilnih poljskih privrednih organizacij.
Vaše potovanje po Jugoslaviji Vas je vodilo skozi bogate žitorodne kraje Hrvaške, Vojvodine in Srbije, posetili ste naše kršno Primorje in uživali krasote našega Jadrana. Zaključek Vašega poseta velja Sloveniji, ki je tudi bogata na prirodnih alpskih krasotah, bogata na izobilju vodnih sil, ki pa je v agrarnem oziru pasivna in zato prisiljena posvetiti se predvsem obrtni in industrijski aktivnosti. V naših krajih je že dolga desetletja pred vojno obstojala znatna industrijska delavnost, katero pospešujejo ugodni naravni predpogoji.
Obžalujem, da Vam ni dana možnost, da si podrobneje ogledate najznamenitejše kraje Slovenije, proučite naše poslovne prilike ter posetite naše letovišče in alpske predele, v katerih so bili poljski gostje dosedaj žalibog zelo redki.
Naši poslovni krogi imajo že od prevrata s Poljsko mnogo stikov. Vendar smatram, da je poglobitev teh stikov možna in potrebna še na mnogih poljih. Poljsko republiko poznamo predvsem kot deželo bogatih zakladov mineralnih olj in naftinih produktov, ki jih potrebujemo za našo industrijo, promet in gospodarstvo in ki jih moramo uvažati. Današnja svečana prilika poseta mi vzbuja spomine na vse dosedanje poskuse poglobitve naše gospodarske vzajemnosti. Dovolite, da Vam nekatere navedem.
Ko smo po zlomu bivše monarhije bili brez obratnih sredstev in je grozil našemu prometu in industriji popolen
zastoj, bila je Poljska, ki nam je v kritični situaciji nudila pomoč. V prvih mesecih po prevratu je že naša Narodna vlada za Slovenijo z odobritvijo poljske vlade sklenila kompenzacijske pogodbe, s katerimi je zasigurala naši industriji in železnicam dobavo mineralnih olj, bencina in mazil ter preprečila tako nevarnost ustavitve obrata. Z velikimi transportnimi težkočami smo se morali tedaj boriti, ko so bile železnice v tranzitnih deželah v upravi medzavezniških komisij. Kot kompenzacijo smo Vam nudili tedaj naše zaloge tanina in strojil-nih izvlečkov ter nekaterih drugih industrijskih surovin.
Po teh pogodbah je leta 1921 pričela propaganda za ekonomsko zbližanje naših interesentov z gospodarskimi krogi v Poljski od strani Vašega neumorno delavnega konzulata v Zagrebu. Razvila se je živahna informativna korespondenca z zbornico in dne 13. decembra 1921 se je vršilo tu v naši Zbornici propagandno predavanje o gospodarskih razmerah na Poljskem, v katerem se je opozarjalo naše importerje na ugodnejše prilike nakupa raznih industrijskih izdelkov na Poljskem, ki Jih uvažamo vsled tradicij in konzervativnosti za mnogo dražji denar iz drugih dežel. Mnogo načrtov se je zasnovalo tedaj, razvili so se poslovni stiki, toda nestalnost valut, poljske in naše, dnevno menjavanje cen in nesigumost transportov je prekrižala dober del računov in zamišljenih načrtov.
Šele v letu 1923, ko je pri nas prenehala inflacija ter so se začele prilike polagoma stabilizirati, se je situacija začela jasniti. Kot prvo etapo lahko označimo v tem oziru naredbo naše vlade o carinjenju blaga, ki se uvaža iz Poljske po minimalni carinski tarifi.
Temu je sledila leta 1924 začasna trgovska- pogodba z našo kraljevino in končno tudi ureditev direktnega železniškega prometa. Kakor hitro so bili ustvarjeni predpogoji in izvedena na Poljskem valutna reforma, se je naša industrija in eksportna trgovina začela v veliki meri zanimati za poljska tržišča, na katerih je bil položaj za naš izvoz dosti ugoden.
V	tej dobi je pričel znaten eksport usnja, čevljarskih in galanterijskih izdelkov iz usnja, karbida, ferosilicija, hmelja ter tanina. Izvoz mnogih drugih predmetov pa je bil vsled pomanjkanja direktnih železniških tarif nemogoč in naši interesenti so uvideli, da je za poživitev medsebojnih gospodarskih stikov poleg carinske tarifne pogodbe posebno važna železniško tarifna pogodba, ker nam sedaj previsoki prevozni stroški otežajo konkurenco na poljskih tržiščih, kakor tudi Vam na naših.
Naša statistika zunanje trgovine kaže v kupčijskem prometu s Poljsko dose-daj veliko nestalnost. Naš medsebojni promet pa je v resnici mnogo znatnejši, samo se žal vrši danes še v veliki meri s tujim posredovanjem.
Poljska in naša kraljevina se pojavljata na inozemskih tržiščih danes v mnogih izvoznih predmetih posebno pri agrarnih produktih kot konkurenta, vendar ima medsebojni promet obeh držav še veliko možnosti razvoja. Posebno to lahko trdim z ozirom na razmere in potrebe gospodarstva v Sloveniji, ki bodo ostale pri dobavah produktov mineralnih olj še vedno znatno navezane na Poljsko in ki ima nasprotno tudi za svojo kemično in usnjarsko industrijo pri Vas dobra tržišča.
Kulturni stiki Slovencev s Poljsko, ki se že več decenijev živahno razvijajo, in ki so vodili do tega, da so že pred vojno mnogobrojni slovenski dijaki pose-čali poljske univerze in so ostali tudi danes propagatorji zbližanja Poljakov in Slovencev, nam olajšujejo delo tudi na gospodarskem polju.
V	naši državi ste na Vašem potovanju povsod opazili nebroj možnosti stvarjenja novih podjetij. Tu je tudi mnogo prilik za udejstvovanje Vaše razvite tekstilne industrije in poljskega kapitala. Zlasti je v tej stroki naša država še relativno najbolj pasivna. Naša zbornica nabira sedaj gradivo za trgovinsko pogodbo s Poljsko. Izrazili smo Vam v tem oziru naše glavne želje in prosimo, da jih blagovolite tolmačiti poljski gospodarski javnosti. Globoko smo prepričani, da pomeni Vaš obisk novo etapo v poglobitvi medsebojnih
stikov ter da bodo osebni stiki, ki ste jih navezali na tem potovanju in Vaša opažanja pri obisku v Jugoslaviji, prinesli nam obenem mnogo praktičnih koristi in pripomogli, da se ustvari obširnejša baza za kooperacijo obojestranskih gospodarskih krogov.
Izvajanja g. Jelačina so izzvala živahno pritrjevanje.
Nato je pozdravil goste veliki župan g. dr. Fran Vodopivec, ki je v svojih pozdravnih besedah izrazil željo, da bi poset predstavnikov poljskih gospodarskih krogov obrodil mnogo praktičnih uspehov, ki naj bi bili v korist obema državama.
Lepe pozdravne besede je naslovil nato na delegacijo v imenu najvišje samoupravne oblasti, ljubljanske oblastne skupščine, nje predsednik g. dr. Marko Natlačen.
Sledila je nato dobrodošlica mesta Ljubljane, kojo je tolmačil gostom magistratni ravnatelj g. dr. M. Zarnik.
V	imenu Zveze industrijcev je pozdravil poljske gospodarje predsednik g. Dragotin Hribar, povdarjajoč v svojem govoru potrebo po takojšnji vpostavitvi čim tesnejših gospodarskih stikov med obema državama.
Predsednik Društva denarnih zavodov generalni ravnatelj g. A. Tykač je omenil, da so bili poljski vrednostni papirji pri nas vedno visoko cenjeni in intenzivno zahtevani. Prepričan je, da bomo ob prihodnjem posetu že mogli govoriti o praktičnih uspehih, koje je rodil današnji poset.
Za Društvo ljubiteljev poljskega naroda je pozdravil goste v poljskem jeziku društveni predsednik g. dr. Stel6, ki je v svojem govoru podčrtal, da bodo gospodarski stiki brezdvoma okrepili tudi že stare, že obstoječe kulturne stike med nami in Poljaki.
Nato je pozdravil goste načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Eng. Fran-chetti, izražajoč pri tem željo, da bi za industrijalci posetili naše kraje kmalu tudi obrtniki viteške poljske republike.
Za dobrodošlice in prisrčni sprejem ae je v imenu poljske delegacije zahvalil vodja delegacije g. Stanislav
Landie, ravnatelj odseka poljskega ministrstva za trgovino in industrijo.
V	svojem govoru je naglasil potrebo po čim tesnejših zvezah med obema, sedaj osvobojenima narodoma. Želeti je, da pride kmalu do sklepa definitivne trgovinske pogodbe med Poljsko in Jugoslavijo, da bo mogla Poljska brez posredovanja trgovati z našimi izvozniki, odnosno uvozniku
Po kratkem prostem porazgovorn so se gostje podali v tobačno tovarno, kjer jim je ravnatelj g. Tomc pokazal ves notranji obrat. Goste je spremljal g. veliki župan, zastopniki zbornice in drugi. Po tobačni tovarni so si gostje ogledali muzej, kjer jih je vodil konservator g. dr. Stele.
Po ogledu muzeja se je vršil obed v srebrni dvorani »Uniona« in nato izlet v Vevče, kamor so prispeli okoli
3.	ure. Ob spremstvu gen. ravnatelja g. Tykača, kot predstavnika upravnega sveta, generalnega tajnika g. dr. C. Pavlina in inženerjev podjetja, so si gostje ogledali papirnico. Po pogledu trgovskih obratnih naprav, ki so gostom v resnici imponirale, je uprava papirnic pogostila odlične poljske predstavnike z bogato zakusko.
Zvečer se je vršila večerja v Ljubljanskem klubu, kjer so se zbrali poleg velikega župana g. dr. Vodopivca, predsednika oblastne skupščine g. dr. Natlačena, komisarja zbornice g. Jelačina, glavnega tajnika g. dr. Windi-scherja, predsednika velesejma g. Bonača, mag. ravnatelja g. dr. Zarnika še vrsta drugih odličnih predstavnikov uradov in organizacij.
Goste je pozdravil najprej kot domačin prof. dr. Vidmar, nato g. Jelačin, a odgovoril je v imenu poljskih gostov bivši minister za trgovino in industrijo ter narodni poslanec v poljskem sejmu g. ing. Marjan Szydlow-ski. V prostem razgovoru je že itak kratko odmerjen čas minil skoro bliskoma. Izražajoč z obeh strani iskrene želje, da bi prišlo čimprej do svidenja, so se poljski gostje ločili. Dunajski brzovlak ob 0.16 popolnoči je odpeljal goste čez Maribor in Dunaj neposredno na Poljsko.
Plenarna seja Zveze
V	torek 7. junija 1927 ob 2. uri popoldne se je vršila v restavracijskih prostorih Celjskega doma v Celju plenarna seja Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo. Od 27 gremijev, ki so včlanjeni v Zvezi, je bilo zastopanih po svojih delegatih 22 gremijev. Seji je predsedoval Zvezni načelnik gosp. Vilko Weixl, ki je uvodoma pozdravil navzoče delegate ter jih pozval na skupno delo v procvit slovenskega trgovstva.
Prečital je pismo, došlo od kabineta Nj. Vel. kralja Aleksandra, v katerem sporoča minister dvora, da je Nj. Vel. kralj z zadovoljstvom sprejel izjavo udanosti in zvestobe, katero je Zveza poslala ob priliki redne letne skupščine slovenskega trgovstva v Ptuju. Nato je sporočil, da je sklical načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Pavletič dne 3. junija t. 1. konferenco v prostorih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani z dnevnim redom: »Osnovna načela novega volilnega reda Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.« Zveza trgovskih gremijev je bila zastopana na konferenci po svojih zastopnikih ter se je pridružila izjavam Zveze industrijcev, Zveze obrtnih zadrug in drugih gospodarskih korporacij, katere so zastopniku ministra trgovine in industrije soglasno izjavile, da zahtevajo sklicanje pravilno izvoljene zbornice za trgovino, obrt in industrijo-, da se s tem da možnost gospodarskim korporacijam, da uveljavijo v težkem položaju, v katerem se nahaja naše trgovstvo, svoje zahteve. Pri tej priliki se je izročila gospodu inšpektorju v zadevi izpremembe volilnega reda za Zbornico posebna spomenica.
Ureditev vprašanja »Trgovskega lista«.
Gospod načelnik Weixl poroča nato, da se je vršila dne 3. junija t. 1. v Ljubljani seja redakcijsko-upravnega odbora »Trgovskega lista«, na kateri se je pretresalo vprašanje ureditve razmerja zveze napram lastnikom lista v zmislu sklepa Zveznega občnega zbora. Od strani delniške družbe »Merkur«, ki je lastnica lista«, je prisostvoval seji veletržec g. Šarabon, ki je pokazal najboljše razumevanje za Zvezne zahteve, o kojih bo pa poročal upravnemu odboru družbe »Merkur«, ki je edino kompetenten, da dovoli tu kake koncesije. Pričakovati je, da se bo vprašanje v najkrajšem času zadovoljivo rešilo.
Akcija za znižanje poštnine za tiskovine.
Na predlog gremija- trgovcev v Celju, da pokrene Zveza potrebne korake, da se dosedanje poštne pristojbine za tiskovine znižajo, je Zveza tozadevno izvršila anketo pri vseh gremijih in dobila številne predloge. Ker se je Zveza že lansko leto obrnila s posebno spomenico na ministrstvo pošte in telegrafa s prošnjo, da se pristojbine znižajo, sklene zvezni odbor, da se ponovno naprosi ministrstvo pošt in telegrafa, da ugodi prošnji gospodarskih krogov in zniža tozadevne pristojbine ter da se odlok ministrstva pošt in telegrafa z dne 25. novembra 1925 št. 46.870, ki se nanaša na knjižne oglase in cenike, razširi na vse cenike in kataloge brez izjeme.
Zlorabe inozemskih trgovskih potnikov.
Vzadnjem času se je pojavilo nebroj pritožb od strani konzumentov, češ da so bili od strani inozemskih potnikov prevarjeni in oškodovani za občutne zneske. Zlasti prednjači tozadevno trgovski zastopnik tvrdke Schipper z Dunaja, o katerem imajo posamezni gremiji številne pritožbe. Tudi od strani trgovstva, posebno pa detajlistov so se pojavile ostre pritožbe na račun inozemskih potnikov. Opravičeno se naši ljudje razburjajo, zlasti pa če vidijo, da naročajo domači konzumenti blago pri inozemskih potnikih, ki preplavljajo danes celo Slovenijo s kovčki, polnimi blaga. Ta navada se je tako razpasla, da je ministrstvo trgovine in industrije, uvi-devši opasnost položaja, v katerem se nahaja naš trgovec - detajlist, izdalo
trgovskih gremijev.
odredbo, v kateri ugotavlja, da je po veljavnih zakonih prepovedano inozemskemu potniku obiskovati privatnike in sklepati z njimi kupčije in dodaja, da je to prepovedano tudi glede takih predmetov, glede katerih je to po specijelnih predpisih celo našim potnikom dovoljeno.
Ta odredba je za naše trgovstvo izredne važnosti, vsled tega naj bi vsak posameznik strogo pazil, da se od strani inozemskih potnikov ne krši.
Zvezni odbor je po dolgotrajni debati tega vprašanja ugotovil, da so konzumenti v nemali meri sami krivi, da so nasedli lažnjivim vabilom inozemcev. Ugotovilo se je, da je »Trgovski list« v zadnjih treh letih posvečal temu vprašanju največjo pažnjo in dosledno opozarjal kupujoče občinstvo na nevarnost, ki jim preti pri naročevanju blaga od inozemskih potnikov. Vsi apeli in prizadevanja našega trgovstva so ostali brezuspesni. Občinstvo se na pozive, ki jih je naše trgovstvo prinašalo v »Trgovskem listu«, ni oziralo.
Prišlo je, kar je moralo priti. Številne pritožbe občinstva nam pričajo, da so nasedle nekatere stranke za velike in občutne zneske, koje nikakor ne morejo poravnati. Mesto naročenega blaga so dobili naročniki po več kosov in po drugih, seveda mnogo višjih cenah, kakor je bilo dogovorjeno. Stranke so vrnile blago, misleč, da bo tvrdka na to pristala. Toda tvrdka se na vse prošnje ni ozirala, uvedla je sodno postopanje, narasli so novi sodni in drugi stroški, tako da je danes marsikateri v velikih skrbeh, kaj mu je storiti. Zveza ne more tu v zaščito konzumentov ukreniti nobenih posebnih korakov, ker je pogodba, ki jo je naročnik podpisal, samoobsebi pravno popolnoma veljavna.
Sklenilo se je, da se Zveza obrne potom Zbornice s posebno vlogo, v kateri bo navedla vse najbolj eklatantne primere tvrdke Schipper z Dunaja, na Jugoslovanski konzulat na
Dunaju s prošnjo, da se zastopniku imenovane tvrdke ne da več vizuma. Opozorilo se bo obmejni komisarijat in carinsko oblast. Na velikega župana mariborske in ljubljanske oblasti ter na ministrstvo trgovine in industrije se bo odposlala posebna spomenica, v kateri bo zveza v zaščito našega trgovstva zahtevala, da se po-krenejo potrebni koraki.
Točilne pravice.
Kakor znano, je mariborski veliki župan ukinil vsem trgovcem z mešanim blagom pravico točenja alkoholnih pijač. Ta prepoved je naperjena samo proti .trgovcem. Veliki župan mariborske oblasti poudarja v svoji okrožnici, da ni možno priznati pridobljenih pravic trgovcem, ki imajo obrtni list za trgovino z mešanim blagom ali za prodajo alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah, ker jih ta obrtna pravica ni nikoli upravičevala k točenju alkoholnih pijač ali prodaji takih pijač za konzum v poslovnih prostorih. Isto velja glede onih, ki so si bili pridobili koncesijo za na drobno prodajo žganih alkoholnih pijač po zakonu z dne 23. junija 1883, drž. zak. št. 62, ki v odst. 3. § 1 izrečno omenja, da prodajalec alkoholnih pijač na drobno ne sme dopuščati, da bi se oddane pijače konsumirale v
njegovih prostorih.
O nameri, ki jo namerava tozadevno izvesti veliki župan za ljubljansko oblast, nam ni znano, vendar dvomimo, da bi se v ljubljanski oblasti skušalo trgovstvo po nepotrebnem razburjati.
Tozadevno se je razvila obširna in mestoma ostra debata ter se je ugotovilo, da se trgovcem pridobljenih pravic nikakor ne more odvzeti. Sklenil se je, da gremiji obvestijo one člane, ki posedujejo točilno pravico, da v slučaju odvzetja te pravice vložijo takoj priziv in o tem obvestijo Zvezo, s prepisom pritožbe.
Zvezni odbor je ugotovil, da se precizno izvajanje odredb in zakonov nikjer tako ne izvaja kakor baš v Sloveniji in da se je proti trgovcem naperilo novo ost, ki jih opravičeno
razburja. Znano je, da se v drugih delih države ne postopa s takimi novotarijami, ki bi trgovcem že pridobljene pravice odvzemale. V gornjem smo podali poročilo občutne konkurence inozemskih potnikov, ki v sedanjem že itak težkem gospodarskem položaju našega trgovstva povzročajo občutno krizo; s sedanjimi odredbami se pa hoče naše trgovstvo popolnoma uničiti. Oblastne skupščine nalagajo nova bremena zgolj na rame našim pridobitnim krogom, vsled česar obstoja nevarnost, da se bo v doglednem času našega malega trgovca popolnoma uničilo. Odločno odklanjamo take novotarije, s katerimi se hoče naše trgovstvo podvreči novim šika-nam. Nadejamo se, da bodo merodajni faktorji uvideli resnost položaja, v katerem se nahaja naše trgovstvo in izdane naredbe glede točilne takse ne bodo izvajali. (Konec prihodnjič.)
MEDNARODNO DENARSTVO.
Zadnja poročila iz Londona pravijo, da si je nabavila Angleška banka zopet pol milijona funtov. Mislijo, da gre ta nabava na francoski račun. Če je to res, potem niso imela zadnja posvetovala merodajnih francoskih in angleških finančnikov nobenega pozitivnega rezultata. Pogajanja so šla namreč za tem, da bi nakupila Francija večje množine zlata. Tudi iz Newyorka prihaja poročilo, da je tamošnja Federal Reser-ve Bank nakupila skoraj za 60 milijonov dolarjev zlata. Ni ga pa še dobila po morju, temveč ga je deponirala pri inozemskih kupčijskih prijateljih. Poleg teh nakupov beremo, da so faktično pripeljali iz Londona v Newyork vsoto 30 milijonov dolarjev na ameriški račun. Sliši se mnenje, da hočejo Federal Re-serve Banke s temi obsežnimi nakupi zlata preprečiti, da nastopi Francija kot kupec. O Londonu pa beremo tudi, da se zalaga banka z novim zlatom v zameno za ono zlato, ki ga je po prelomu morala oddati Rusom.
• * •
ČEŠKOSLOVAŠKE INDUSTRIJSKE IN TRGOVSKE D. D.
O	teh družbah poroča čsl. statistični
U,mJd P° stauiu °d 31. decembra 1926 sledeče:
V	republiki je obstojalo vsega skupaj 1267 domačih industrijskih in trgovskih delniških družb (2 več kot 31. dec. 1925) z delniško glavnico 7107 milijonov Kč. Na industrijo strojev, aparatov, instrumentov (razen elektrotehniških) in transportnih sredstev 736 milijonov; na tekstilno industrijo 709 milijonov;’ na prometno obrt 639 milijonov; na rudarstvo, obrat plavžev, pridobivanje in pripravljanje šote 612; na predelovanje kovin 581; na industrije kam-
zemlje, gline in stekla 563; na kemično industrijo 536 milijonov. Itd. 425 družb je imelo delniško glavni-co do 1 milijona Kč, 529 od 1 do
5,	182 čez 5 do 10, 120 čez 10 do 50, 8 čez 50 do 100, 3 čez 100 milijonov. Tekom leta 1926 se je zvišala glavnica pri 114 družbah za 348 milj. Kč; zmanjšala se je pa pri 108 družbah za 246 milijonov; plus maša torej 102 milijona. Inozemskih delniških družb je bilo na češkoslovaškem 79; 25 jih je imelo svoj sedež v Avstriji, 21 v Nemčiji itd.
* * *
MEDNARODNA PLOVBA IN LADJEDELNIŠTVO.
Iz Hamburga poročajo:
Sv®tovna plovba je trenutno v znamenj. * il<?.e8a konkurenčnega boja za Juž-
kurenčno vozJn^;1 •
stotkov pod prejšnjim; „ ma
daljnem razpletu tega °f"1.nam1, V na"
tv.dtedcvolUezai^oTepl.r
ben popust 50 šilingov na voznino ki gre nad 65 šilingov. To je tako izre’dnQ hud boj, da se more izvojevati le z zgubo za vse udeležence. Do sporazuma med tekmeci mora priti; ne more se pa še reči, kdaj in kako se bo to zgodilo, k (ynir Vožnia v Levanto je v znamenju Reki Urkenfne8a boia- Jadranska črta na sko črto, HSPrejela SV0j čas Levant-voznino iz Adrlf«8® J*1*6 Sedaj tudi kon' zala in vozi zlasti v	™0<:n0 mi:
proti Nemški levan^^L^™!51
Nemška levantska črta oknr’	-6
ta °koh 15. maja
odpovedala jadransko pogodbo z Jadransko črto, tako da se bije sedaj tudi konkurenca med Hamburgom in Adrijo. Tudi tukaj še ne moremo reči, kako se bodo razmere naprej razvijale. Tretji okraj, kjer se vrši konkurenčni boj, je vožnja v Južno Ameriko; a ta boj menda pojenjuje. Vsekakor spada vožnja v Južno Ameriko danes v tisto vrsto podjetij, ki se plovbnim družbam splačajo. Za Nemce zelo ugoden je promet po Severnem Atlantiku in imajo parniki Hapage in Severonemškega Lloyda celo že naročila za vožnjo nazaj v Evropo. Tudi drugod se vožnja splača.
Zmeraj na novo nastaja vprašanje, zakaj se Zedinjenim državum ne posreči zgradba prekomorskega trgovskega brodovja, ki bi odgovarjalo njih gospodarskim razmeram. Zmeraj bolj se pa vidi, da je njih Shipping Board izredno birokratska zadeva in da se kongres nienda ne da pregovoriti k dovolitvi sredstev, s katerimi bi se lahko izgradilo severoameriško trgovsko brodovje. Edini okraj, kjer ima severoameriška plovba nekaj pomena, je ameriški obrežni promet, kjer so Amerikanci inozemsko konkurenco s pogodbami skoraj izključili. Za prekomorski promet so pa ameriške trgovske ladje čisto nesposobne; zgradili so jih ali pred svetovno vojsko ali pa tekom vojske, in ravno v zadnjih osmih letih je ladijska tehnika prav izredno napredovala; danes je pa
nemogoče, da privabiš popotnike z zastarelim ladijskim materialom. Ta položaje se zdi, da se v najbližjem času ne bo spremenil. Ni še namreč dolgo, ko je kongres ponovno odklonil prošnjo za dovoljenje 250 milijonov dolarjev, ki naj bi se porabili za zgradbo severoameri-škega trgovskega brodovja.
Nemško ladjedelništvo se je z velikimi naročili zadnjega časa zelo opomoglo; pogoji nemških ladjedelnic za zgradbo novih ladij so danes taki, da ne more konkurirati z njimi ne Anglija, ne Francija in ne Italija. V Angliji so zahtevali delavci v ladjedelnicah zvišanje plače za 10 šilingov na teden in grozijo s štrajkom, če se njih zahteva ne bo izpolnila. Zato bodo morale angleške ladjedelnice ali pl&če zvišati ali pa bodo morale riskirati štrajk; eno ali drugo bo pa prišlo le nemški konkurenci v prid.
Z načinom subvencioniranja nemškega ladjedelništva pa niso zadovoljne ne delavnice in ne prometne družbe; na slučaju sanacije stettinskih delavnic Vulkan se vidi, da začasna subvencija več škoduje kot pa če bi je sploh ne bilo in če bi bile posamezne ladjedelnice prepuščene samim sebi. Vprašanje subvencij bodo najbrž tako uredili, da bo vlada s podporami polagoma prenehala. Vsaj vladino mnenje je to. Vsekakor smatrajo položaj nemških plovbnih družb in nemškega ladjedelništva v bližnji bodočnosti za ugoden.
Vlnocet
Tovarna vinskega kisa, d. z o. z , Ljubljana, nudi
najfinejši in najokusnejši NAMIZNI KIS iz pristnega vina. ^
Zahtevajte ponudbo I
Tehnično in higijenitno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarnat Ljubljana, Dunajska cesta la, II. nadstr. Teleton Itev. 2389.
Trgovina.
Mednarodna trgovska zbornica in velesejmi. Naraščujoče število mednarodnih sejmov in razstav vzbuja pozornost Mednarodne trgovske zbornice. Pravkar je izdala nov pregled vseh od junija do decembra nameravanih razstav in sejmov. Pod vodstvom Pirellija in Koehler-ja se je vršilo več posvetovanj med zastopniki Mednarodne trgovske zbornice in med delegacijo zveze mednarodnih sejmov. V posvetovanjih so obravnavali vrsto važnih vprašanj, tako na primer trgovsko vrednost velesejmov, njih delokrog, njih vrstenje in dobo in pa ugodnosti za razstavljalce in kupce. Sklenili so, da bodo še zanaprej skupaj postopali in bodo stavili tozadevno vprašanje na stockholmski kongres Mednarodne trgovske zbornice ter na zvezo mednarodnih velesejmov. To skupno postopanje bo že zato dobro, ker šteje Zveza mednarodnih velesejmov vse velike razstav-nike za svoje člane in ker more Medna r o na trgovska zbornica povsod uve-javiti tako želje razstavnikov kot želje kupcev; saj je ta zbornica priznano glasilo trgovskega in industrijskega sveta.
Svetovna sladkorna kriza. Poslovno poročilo centralne zveze češkoslovaške sladkorne industrije za 1925/26 (lep zvezek s 153 stranmi) pripoveduje o trajni svetovni sladkorni krizi sledeče: »Kriza traja nadalje, ker doslej še ni ravnovesja med svetovno produkcijo in med porabo, in zato tudi pri dvigu cen v oktobru nismo bili optimisti. To ni bil znak resničnega trajnega ozdravljenja razmer.< — Poročilo navaja nato dokaze, da je bila slutnja o nadaljnjem trajanju krize opravičena, ne samo glede eksporta v inozemstvo, temveč tudi glede domačega konsuma. •— Zadnje poročilo iz Prage, od 7. t. m., pravi: Sladkorni trgi so po praznikih zelo slabo prometovali. Nazadovanje v New-
Yorku je znašalo 9 do 14 točk proti zadnjim notacijam pred prazniki in se je položaj pozneje še poslabšal. Iz Jave poročajo, da je znašal majev eksport
51.000	ton, lani pa 27.000 ton; pričakujejo zvišanja v cenitvi pridelka na Javi.
Industrija.
Poljedelski stroji za Rnsijo. Uvoz poljedelskih strojev za Rusijo se je v prvi polovici gospodarskega leta 1926/1927 dvignil napram prejšnjemu letu za 58 odstotkov. Največ je prodala Nemčija, za njo U. S. A., Švedska, Vel. Britanija, Češkoslovaška in Avstrija. V importu poljedelskega orodja v Rusijo je pa Avstrija na prvem mestu; za njo pridejo Nemčija, Češkoslovaška, Latvija in Poljska. ,Uvoz poljedelskega orodja se je v zadnjem letu dvignil za 308 odstotkov, torej relativno še za dosti več kot uvoz poljedelskih strojev.
Francija in ruski petrolej. Pisali smo že dolg članek o odplačevanju ruskega predvojnega dolga Franciji in o podelitvi petrolejskih koncesij Francozom. (Prim. Trg. list št. 40!) Sedaj beremo, da so v seji francosko-ruske dolgovne komisije podpisali dogovor, s katerim se Rusija zaveže, da bo plačala Franciji tekom 72 let velike vsote zlatih frankov v 9vrho končne ureditve predvojnih ruskih dolgov. Dogovor še ni končno-veljaven in bo dobil zakonito moč šele tedaj, če bo Francija dovolila od Rusije zaželjene industrijske kredite v znesku 500 milijonov frankov. V Franciji so s to željo zadovoljni, zahtevajo pa od Rusov dalekosežno jamstvo; zlasti naj zastavijo Rusi vse svoje petrolejske vrelce. Pogajanja o posojilu še niso končana. Težko verjetno je, da bi šlo — kakor pravi naš vir — za vse ruske petrolejske vrelce. Gre najbrž le za petrolejski okraj Groznij na severni strani Kavkaza, ki je izredno bogat in od ko-
der polagajo sedaj napeljavo cevi za petrolej do črnomorskega pristanišča Tuapse. Francija bi se na ta način znebila ameriškega in angleškega petrolejskega nadzorstva in petrolejske odvisnosti.
Linolej. Iz Berlina poročajo, da se je dosegel dogovor med vodilnimi evropskimi linolejskimi podjetji vseh držav, in sicer v tej obliki, da se cene za svetovni trg z izjemo ameriških Zedinjenih držav soglasno uredijo. Deloma so se dogovorili tudi o medsebojnem varstvu prodajnih trgov. Dogovoru so priključene vodilne tovarne linoleja v Angliji, Nemčiji, Italiji, Švici, Holandski, Franciji, Švedski, Norveški in Estonski. Spet en kartel več.
Promet
Direkcija državnih železnic v Skoplju.
V	prometnem ministrstvu se vršijo posvetovanja o ustanovitvi nove železniške direkcije. Vsled nove zgradbe prog, zagotovljenih v proračunu 1927/28, in vsled vršeče se reorganizacije obstoječih petih teritorialnih direkcij (Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Subotica) se je izkazala ustanovitev nove direkcije kot potrebna. — Za sedež so izbrali Skoplje.
RAZNO.
Predavanje o Mehiki. Trgovski ataše pri mehikanskem poslanstvu v Rimu g. Salvador Prieto bo imel tekom meseca junija in julija po Jugoslaviji niz predavanj o gospodarskem položaju Mehike in o mogočnostih za poglobitev trgovinskih stikov med našo državo in Mehiko. Predaval bo v francoščini. V Ljubljani se vrši predavanje 24. ali 25. t. m. in sicer v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Točnejše glede dneva in ure predavanja bomo še poročali.
Vojvodinski hmelj. V Veliki Kikindi so ustanovili odsek producentov hmelja. To je prvi tak odsek v Banatu; doslej so obstojale hmeljske sekcije le v Bački in v Sremu. 1. junija je imela zveza pridelovalcev hmelja svojo redno mesečno sejo. Milorad Matič je poročal o svojem študijskem potovanju po Nemčiji in kako je tam s pridelovanjem hmelja. Dalje so prišle na razgovor obolelosti hmeljskih kultur. Iz več krajev prihajajo poročila, da se je pojavila peronospo-ra — zlasti v Vojvodini — in da je napravila veliko škodo. Zveza hmeljskih producentov in hmeljskih eksporterjev je poslala v vse v poštev prihajajoče kraje posebno komisijo; in ta je ugotovila, da je nastopanje peronospore in drugih škodljivcev samo sporadičen pojav in da vznemirjujoče vesti ne odgor varjajo resnici. Stare in nove kulture uspevajo prav lepo in je pričakovati dobrega pridelka. Brž ko se pojavi v kakšnem kraju kakšen škodljivec, takoj bo zveza vse potrebno odredila, da se škoda prepreči.
Novo knjigovodsko delo. V zadnji naši številki smo priobčili oceno novega dela »Knjigovodstvo pridobitnih podjetij«, kojega avtor je honorarni nastavnik.naše univerze g. dr. A 1 b i n K a n d a r e. Knjigo toplo priporočamo vsem gospodarskim krogom. Obsega 288 (in ne 28, kakor je bilo v oceni pomotoma navedeno) strani s 4 prilogami in stane samo 120 Din. Naroča se pri piscu samem v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/11.
Latvijski in ruski lan. Uprava latvij skega lanenega monopola poroča, da je bilo prodanih v drugi polovici maja 2000 ton lanu v Francijo in Belgijo po 92 funtov za tono in da so vsled tega vse zaloge lanu izčrpane. Tudi poročila iz Rusije pravijo, da so že vse zaloge prodane in da je v začetku maja razpolagala ruska centrala lanu komaj z 12.000 pudi blaga. 1 pud = 16.38 kg. Tam gori so prvi producenti lanu na svetu.
Lindberghov aeroplan. Aeroplan, a katerim je dosegel Lindbergh svoj izreden uspeh, ni nič posebnega. Ima razpetost 13.95 m in motor z 250 KS. Največja hitrost je določena z 200 kilometri, a je nagromadil aviatik toliko bencina in olja, da je znašala maksimalna hitrost samo 175 kilometrov. Je pa ta aeroplan nekakšna mešanica med Dornierom in Fokkerjem, ne pravi hidroplan, a vendar toliko pripraven, da se spustiš v njem lahko dol na mirno vodo. Kabina, v kateri sedi aviatik, ima samo en se-
dež, in se prav slabo vidi iz nje; Lindbergh si je moral pri poletu pomagati z dvema periskopoma. »Duh iz St. Louisa«, kakor se aeroplan imenuje, je imel na svojem potovanju izbornega pomočnika, veter od zadaj. Ta je rešil Lindberghu življenje in mu je prinesel venec zmage; če bi njega ne bilo, bi avia-tik nikdar ne bil-dosegel cilja. Skrivnost uspeha tiči v sijajni pogodbi med vetrom, zalogami bencina, motorjem in med živci mladega Amerikanca.
Razstavo kanarčkov »Harcerjev« priredi na sejmišču ob priliki letošnjega velesejma društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v Ljubljani. Razstavljeni bodo ptiči pevci lastne vzgoje. Na zapadni strani Afrike tvorijo gorski grebeni pogreznjene Atlantide, skupino Kanarskih otokov. Sosedje teh otokov so že Azori in pa Madeira. Na teh otokih vlada južna zmerno topla klima, skozi celo leto enakomerna brez mraza in vročine. Tukaj je zibeljka naših kanarčkov, ki jih najdeš tako v palačah, kakor v bornih kočah. Divji kanarček (fringila canaria) se znatno razlikuje od vdomačeuega. Ves je zelen, zgoraj sivkasto, spodaj rumenkasto, perutnice so črnkaste, temnosivi rep je pa belo obrobljen. Hrani se z vsakovrstnim semenjem, sočnim zelenjem in sadjem. Glas mu je mehak, svež, melodičen. V svoji domovini živi kanarček v goščah kraj potokov, v sadnih vrtovih in po mestih. Kanarčka so prinesli v po-četku 16. stoletja v Evropo, ker se je kmalu prikupil ljudem s svojim prijetnim petjem. Kanarčka ni baš težko hraniti. Gledati je v prvi vrsti na to, da ima udobno kletko in v njej čistočo. Najbolj mu prija nepopolnoma suha, mirna soba s primerno toploto. Kanarčki harcerji so pa še zelo občutljivi, nečist zrak, prah, dim ali prepih mu povzroči hripavost. Sveža mrzla voda učinkuje na nežni ustroj glasilke in dihalnih organov tako slabo, da težko oboli na diha-
lih. Voda naj ostane torej posebno v zimskem času vsaj eno do dve uri v sobi, predno se vloži v kletko. Premrzla voda povzroča tudi želodčne in črevesne bolezni. — Prvi pogoj, da so ptiči zdravi, je pravilno krmljenje. V prodajalnah dobiš navadno že pripravljeno krmo, mešanico raznih semen pod imenom »krma za kanarčke«. Sladkosnednežu pa izredno ugaja, sladkorček, dateljček, suh ali v mleku namočen prepečenec, ne brani se pa tudi trdo kuhanega jajčka. Konoplja je zelo redilna, zato je priporočljiva le za suhe vsled bolezni oslabele rekonvalescente. Zdravim pevcem pa ni polt ladati konoplje, ki povzroča hripavost in odebelenje. Kanarčki vseh vrst radi jedo zeleno kresnico, kurja črevce in liste salate. Mokra, prepogostokrat dana zelenjava povzroča grižo, nasprotno pa leči tudi zaprtje. Hruške in jabolka so tudi zdrava hrana. Drobec sepe (Casa sepia), ki jo kupiš v drogeriji ali lekarni, naj kanarčku nikar ne manjka. Kanarček navadno živi 10—12 let, učaka pa pri primerni hrani pri dobri postrežbi tudi dvajset let. — Ker bo ta razstava harcerjev lastne vzgoje gotovo imela mnogo obiskovalcev, je potrebno, da se interesenti seznanijo nekoliko pobližje s prvotno domovino in načinom življenja te ptice, v kar naj služijo te vrstice.
»Umetni obrt«, nova knjiga Jaše Gr-gaševica. V založbi »Jugoslovanskega Lloyda« d. d. v Zagrebu je izšlo novo delo g. Jaše Grgaševiča »Umetni obrt«. Avtor, ki je sekretar ministrstva trgovine in industrije in jo po svojih gospodarskih člankih v naših gospodarskih krogih že dobro znan, nam je dal s tem prav zanimivo in temeljito obdelano študijo o umetnem obrtu. V »Umetnem obrtu« opisuje g. Grgaševič zgodovinski razvoj umetnega obrta pri nas s posebnim ozirom na sedanje delovanje na tem polju našega narodnega gospodarstva.
I	Knjiga obsega vse stroke našega umet-
nega obrta in nam daje lepo sliko dela umetnikov in obrtnih podjetij v celoti in je v tem oziru prvo delo te vrste v naši književnosti. Knjiga je koristna in poučna tudi v informativnem oziru in jo zato toplo priporočamo. Opremljena je z lepimi slikami in stane 45 Din. Knjiga se naroča pri avtorju samem: Beograd, Knez Danilova 15/L, pa tudi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Drobne vesti. Ogrski uradni list priobčuje uradno naredbo o minimalni kvoti pri prisilni poravnavi izven kon-kurza. Kvota je zvišana od 40 na 50 odstotkov. — Ameriški zakladni tajnik Mellon poroča, da se bo 30. junija zaključeno proračunsko leto završilo s prebitkom dohodkov v znesku 500 milijonov dolarjev. To je največji prebitek,
Veletrgovina!
v
v Uubliani I
prlporola
Špecerijsko
blago
rasnovrstno IganJ«, j Moko In dalaln« prt* dalk«. • Rasnovrsteo
rudninsko vodo. Šr
Lastna pralama sa ha-
_ ve In mlin sa d?2aw« s H a!aktrllnlnt obratom.
* IH
Canikl na raapoiag*1
ki ga izkazuje ameriški proračun, odkar obstojijo Zedinjene države. — Znani bremenski tvrdki kave Rolle in Beh-rens Janssen sta zašli v denarne težko-če, povzročene po neprimerno velikih nakupih kave, ki jim je v pomladi sledil padec v ceni. — Izvoz iz češkoslovaške v maju je bil za ca ‘25% večji kot lani. Ves izvoz v mesecih od januarja do maja znaša okoli 7400 milijonov Kč. — Črni dnevi berlinske borze so kljub carinski vojski vsled še zmeraj ozkih zvez med nemškimi in poljskimi denarnimi trgi prešli tudi na Poljsko; tako na primer so zgubile sladkorne delnice 25 odstotkov svoje vrednosti. — Ogrska d. d. konoplje, lanu in jute izkazuje
662.000	pengo čistega dobička. Dividenda znaša 4 pengo na delnico, ki ima vrednost 40 pengo, torej 10%. Lani je dividenda znašala 2.4 pengo. — V zadnjih dnevih se je izvršil na svetovnih železnih trgih preobrat in so sč cene dvignile. — Število brezposelnih na Češkoslovaškem je padlo od 72.000 koncem marca na 60.000 koncem aprila. — Po zadnjem izkazu ogrske Narodne banke znaša dolg države banki samo še 116 milijonov pengo, pred pol leta je znašal še 157 milijonov pengo. To rapid-no nazadovanje državnega dolga ima svoj vzrok v tem, da je Narodna banka v smislu svojedobnega dogovora zapisala dobiček v kovanju novcev državi v dobro. — Rumunskonemška pogajanja o najetju rmnunskega posojila v Nemčiji so se vsled padca ruinunske vlade prekinila. Sedaj čakajo, kaj bo rekla nova vlada. — Rumunsko prometno ministrstvo je dovolilo lani 7,750.000 lejev za napravo 17 delavnic za popravo vagonov in lokomotiv. Sedaj je dovolilo še nadaljnjih 2,310.000 lejev in bodo napravili še 5 državnih železniških delavnic za popravila, tako da bodo po dokončani zgradbi razpolagale državne železnice z 22 novimi delavnicami.
Veletrgovina
kolonijalne in Špecerijske robe
Ivan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveie pražene kave, mletih diiav in rudninske vode
Točna in solidna poatreSba!
Zahtevajte ceniki
Nalbollla v matortjalu In konstrukciji soi
iosip Petetinca
kolesa in šivalni stroji
snamMa
Griizner, Adler <» Phčnte.
NnJMpie opreme, posamezni &otl, pnen-malika, Igle sa vse sisteme — samo v
Vse vrat« trgovske knjige kot: amerlkan-ald Joumall, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne Strace, bloke, mape kakor tudi vse vrste Šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi Izdelki najugodneje v V
JANEŽIČ,
na 'mesečna odplačila.
LJUBLJANI
blisu PreSernovegF > spomenika ob vocit, |
Iflobuke, slamnike
■% ter rasnovrstno modno in galanteriisko blago nudi najugodneje
Jakob LdH» Maribor, Glavni trg it. 2. Radi prezidave izredno nizke cene!
Florljanska ulica. št. 14
knjigoveznica, Industrija šolskih zvezkov In trgrovsklli knjig.
No veliko I	N*»	molol
' _
Tiskarna MERKUR* Ljubljana
trg.-ind. d. d. - Simon Gregorčičeva ulica 23 se priporoča sa tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovce, obrtnike, industrljce In urade. •» Lastna knjigoveznica j
1
registrovana zadruga z omejeno zaveso
Drinor<?& šolske zvezke vseli "vrst
lamne Ivornice. - Tisk in zaloga vseh tiskovin ^ ^iavne ln ' samoupravno urade. - NajsolidnejSa izvršitev vseh tiskarskih del. Knjigotržnica.	Knjl0oveznlca.
Zahtevajte cenike 1 Telefon Štev. 2512-	PoSt. Hran. St. 10761.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B
M Iidaloranje oljnatih barr, flmeia, la- I
■ koT In steklarskega kleja. — Zaloga
■ kemičnih In rudninskih bar?. — Po-H IrebUlne ta slikarje, pleskarje, ličarje
■ In drage, Tse t te stroke spadajoč«. 1
m Se priporolam
IVAN JANČAR
Trgovina Mikloillava cesta 4 , Skladitte Vidovdanska c. 14. I
ŠbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbS
Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LIST! —
Nogavice, kravale, arajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit sa obleke, otroike mojtee, nahrbtniki, palice, deinlkl, fclotl »
nahrbtniki, palice, deuilkl. klom Tseh barrah, Sifoni, Sollnaen ikarje, noti. potrebščine sa krojače, čet-
nas«28■ŠBi "-TS«Ti
Josip Peteline
t>iiau Prelemovegalapome-nlka, ob vodi
Ljubljana.
Najnižje cene I Tolna postrežba I
i
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Uubliana, Prešernova ulica štev. 50 £
i« nmdflia usaknurstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naro , obr.,to,a"g* meni« Mr nakazi., v •— in ■*»—«-. Tf***1 "f. pr*  ______________________________
J
Ureja dr. IVAN PLESS.
Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR> kot izdajatelja in ti.karja: A. SEVER, Ljubljana.