m*r PoštnTha pTatfana v gotovTnf C e"* a 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 104 Maribor, torek, 6. septembra 1927 »JUTRA« izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. iay. v Ljubljani šL 11.409 Velja meeečne, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doetavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it, 13 Oglati po tarifu Oglate sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani, Prešernova uiict H.# Nevarnost za francosko-ruske diolomatitne zveze Razlika med državno in strankarsko politiko — Pretrgan e diplomatskih zvez ni malenkost — Kaj pravi Rakovski ? Izgredii vi Parizu 23. avgusta in pozneje so bili povod precej razvnete protiruske kampanje. Sovjetske osebnosti so zopet enkrat strogo nadzorovali in tako se je tudi strankarskemu delovanju ruskega poslanika Rakovskega v Parizu posvetila velika pozornost. Rakovski je elan centralnega odbora komunistične stranke, ki je razposlal po svetu že lepo število svojih manifestov. Take manifeste se sedaj spregleda, sedal zopet pa jih smatrajo za silno važne. Kakor pač nanesejo Prilike in politične potrebe. Tokrat so zgrabili nasprotniki rusko-francoskih diplomatskih zvez za proglas centralnega odbora komunistične stranke, ki govori o protiimilitaristični propagandi v slučaju kakega napada na sovjetsko Unijo. Ta proglas nosi — kakor vsi drugi— tudi podpis diplomata Ra-kovskega, kot člana centralnega odbora. Gotovi krogi so začeli ta proglas raz-kgati kot organizacijo uporov in volne-ka begunstva v Franciji, nakar so zahte-Mi, naj se prekinejo »tiki z Rusijo, ki «ha svojega diplomata na čelu take za-°tniške organizacije, j ^akovski, ki biva iz zdravstvenih raz °Sov izven Pariza, ie takoj podal izjavo, ('l se kot diplomatični zastopnik nikdar ^vmešava v notranje razmere drugih ^-av in da proglasi stranke govorijo sa 6^v splošnem o hipotezi napada na Ru-• kar se ne more vzeti kot nekaj go- tovega. Najmanj se pa manifest nanaša na Francijo, s katero je Rusija v dobrih odnošajih. Ruski zumanM komisar Čičerin je pa izjavil, da je ruska diplomacija popolnoma neodvisna od strankinih proglasov in da ruski zastopniki v Franciji niso in ne bodo razvijali kake prevratne propagande. Briand se je s to iziavo zadovoljil ter naglasil, da se v nobenem slučaju ta »obžalovanja vredna zadeva« ne sme smatrati za korak Franciie proti diplo-matičnim odnošajem z Rusijo. Rakovski bo najbrž sam odstopil ter se zopet posvetil gospodarski politiki. Novinarjem je Rakovski najnovejšo protiirusko kampanjo očrtal tako-le: Francosko-ruska trgovina je zelo napoti močnim tujim velepodjetniškim sku pinam. Najbolj jih bode v oči — petrolej. Ko se sedaj toliko govori o monopolu nakupovanja inozemskega petroleja, je jasno, da ima ruski petrolej po strokovnjaški oceni prvo mest-o- Če bi Francija prekinila svoj e stike z Rušilo, ne bi ničesar pridobila. Ko je to storila Anglija, se je vsepovsod in tudi po Franciji začelo govoriti, kot- da bi bil obstoj ati neobstoi diplomatičnih zvez prava malenkost, ki se lahko danes brez vsega odpravi, jutri pa zopet v postavi. Rakovski je prepričan, da so framcoski politiki resmi in prevdami ter da francoska javnost ni proti Rusiji. Praški občinski svet proti Rothermerovi akciji PRAGA. 6. septembra Občinski svet je imel sinoči sejo. pred katero je župan dr. Baxa povzel besedo k Ro-tnermerovi akciji. V svojem govoru jc naglašal. da je akcija angleškega orda popolnoma zgrešena, ker gre češkoslovaška svojim narodnostnim juanjšmain mnogo bolj na roko. kakor bl »Ha primorana po mirovni pogod-pZastopniki madžarske manjšine nnl!HxVJlio sami. da uživajo popolno . kulturno in gospodarsko rwi • zato ie treba akcijo lorda „. ennera obsojati že v interesu burnega sožitja in prijateljskih odnosov med obema državama, lzvaja-ma Zupana je pozdravil občinski svet z viharnim ploskanjem. Po om veli| wi s„ nmogo razpravlja ne lc v gospodarskih kmgdi tomvcc.sploh v vsoj javnosti, ie Polom banko Andreis m con„,. w Ttl,riuil 1 rimanlkhiaj denarnega zav0dft SL. Un 40 milijonov lir. Vršile so se v bml-i ^i-ki poneverbe. Fden šefov, komenda '°r Andreis ie pobegnil neznano knm. Veliko število malih ljudi je oškodovanih ‘ "Csemečenje in razburjenie naroda ju tom huiše, ker jc bil Andreis član pro-v,lllcijalne deiptttncijo in predsednik ceh* vrsto gospodn rski 11 korpdrach. Šefu borzo v Turinu je izročil Andreis pred svoji10'1 Pobegoui tisoč akcij neke družbe, ki v? so kasneje dzkazalo kot ponarejene. — d a,'ku je zlasti v itallauski tekstilni iti-strijj imela eno prvih besed Letalska tekma za kraljev pokal ZAGREB, 6. septembra. Danes je bil tu otvoi jen letalski miting za kraljev pokal. Zjutraj so startale na vzletišču v Novem Sadu tri skupine aeroplanov, k*, so odletelo v treh različnih smereh. Miting Se je vršil na progi Novi Sad— Zagreb— Sarajcvo-Mostar-Skopljo - Novi Sad. Prvii letajci so dosegli Zagreb ob '8.45, nakar so ob 9.30 dop. nadaliovali po let- Za pibeditev vlada veliko zanima- Ceurtney poizkusi vnovič svojo srečo Kje je „Saint Raphael" — „Sikorski“ pripravljen za polet v Pariz Angleški letalec Courtney, ki so ga na njegovem poletu iz Evrope v Ameriko silni vetrovi pri Azorskih otokih prisilili, da je iziprememil smer poleta jn moral pristati v Coruni ob španski obali, namerava sedal nadaljevati svoj polet proti Azorskim otokom, pristati kasmeie na Novii Fundlandija in poleteti potem proti pravemu ctliu, Ne\vyorku. • Vesti, da so ob obali polotoka Labradorja opazili letalo »Saint Raphael«, ki je stairtalo v Upavonu na Angleškem za Kanado, so se izkazale kot neresnične. 0 letalcih Hamiltonu in Minchinu še sedaj ni nobenega sledu. * Tudi drugi poizkus nekega letalca, da bi poletel iz Windsoria v Kanadi v. Wind sor v Angliiji, se je izjalovil. Letalo je moralo kmalu po startu vsled 6labega vremena pristati. Kljub vsem neuspehom, ki jih doživi liajo zadnje čase letalci nad Atlantskim! morem, pa se pripravljata sedaj še dve mladi Američanki, da poskusita prihodnji mesec svojo srečo s poletom v Evropo in sicer s liidroplanom, ki se jima zdi za to mnoigo primernejši. • Za polet v Evropo je pripravljen tudi letalec Fonck. Doseči mišH s svojim Mariborski V t C E K N I K Jutra. V Mariboru, tipe 6. IX. 1927, -^ Mladi pustolovec Iz Bosne $hiola in nesrečen slučaj ga zanese v Maribor — Poželjenje po mornarskem življenju Maribor, 6. avgusta. Smola im nesrečni slučaj je bil, da je mladoletnega pustolovca Rudolfa D., rojenega tam nekje v Južnih Tiirolah, bi-cvaaočega pa najv.eč v Bosni, zaneslo kar dvakrat v naš obmejna Maribor. Mali Rudolf ie sin nekega lahkomiselnega italijanskega slikarja, poročenega z Bosanko, ki jo ie pa že pred več leti zapustil, prepustil ženo in otroke usodi ter izginil neznano kam-Že po naravi bolehno mater je skrb za otroke in moževa lahkomiselnost tako potrla, da je po daiišem ■hiranju umrla ter je tako ostalo troie otrok prepuščenih tujim ljudem. Naš Rudolf ie prišel v oskrbo malega gostilničarja v Zenici vi Bosni. Nekega dne ie zmanjkala gospodarju iz predala manjša svota denarja, sum tatvine ie pa kazal na malega oskrbovanca. Brez pra vega dokaza o grehu je bil fant od strogega gostilničarja pošteno tepen, kar si je pa dečko vzel tako k srcu, da io ie popihal od gospodarja in šel za srečo v Sarajevo- Prevzela ga je tam neka starikava ženica, ki je dečka lepo negovala in vestno pošiljala v šolo, kier se je dokaj pridno užil in rad čital knjige. Posebno so ga zanimale knjtige iz mornariškega življenja in potopisi. Zahotelo se mn je videti velike paro-brode iti pristaniško vrvenje. A kako prhi do morja? Dejstvo, da ni imel sredstev za dolgo pot do Sušaka, mu ni delalo posebnih preglavic. Vtihotapil se je ▼ vlak in peljal proti Hmvatski. Spre-crodnik pa ga je med vožnio opazil in izročiti v Slavonskem Brodu oblastim. Fantič se >e pa kaj hitro stražniku izmuzni in hajdi na prvi vlak, ki pelje proti Zagrebu- Pomešal se je v neki voiaški fcrasuspart. Srbijanski novinci so čudno gledali mladega potnika, prijavili nepo-vablienca službujočemu sprevodniku, ki je iaročd fantiča zagrebškim policistom. Tam so ga zaslišali in prebrskali žepe / ter ugotovi li, da ima dečko pri sebi reči, o katerih se ie dvomtlo, da bi bile nje-j gjova last Po dolgom izpraševanju je ! priznal, da je med potjo kradel sopotni->, Icom, kar mu je ravno prišlo pod roke. Policija ga ie kot mladoletnega oddala v začasno oskrbo centralnega dečjega zbirališča za (izprijeno deco. Navihanemu Rudolfu pa zagrebški zrak ni ravno uga-M, zato j« uporabil prvo priliko za po- beg, odhitel na kolodvor, se vtihotapil v vlak v prepričanju, da ga dovede isti na Sušak. Srečno se e vozil več ur, skrival se pred sprevodnikom, v duhu si že predstavljal lepote pristaniškega in mornarskega vrvenja, a glej smole! Vozil se je v vlaku v smeri proti Varaždinu in madžarski meii, kjer so ga kontrolni organi izsledili in poslalfi nazai v Zagreb. Po dveh dneh pa zopet pobegne iz zavoda, se vtihotapil v vlak, ki ie vozil v drugo smer v mnenju, zdaj res pride na Sušak- Pa zopet je imel smolo! Vlak ga popelje mesto v Sušak v naš obmeini Maribor, kier so hoteli pregledati obmejni kontrolni organi njegove dokumente, ki jih pa fantič seveda ni imel. Tu ga je Doliciia oddala v prehodno oskrbo Dečjega doma, V mariborskem zavodu se je prebrisani dečko nekoliko umiril, sicer parkrat pobegnil, a 90 ga kmalu izsledili in privedli nazai. Končno pa se je le udal v svojo novo usodo in pridno obiskoval šolo, katero je tu tudi dovršil ter preiel odhodno izpričevalo, nakar so ga oddali v uk nekemu obrtniku. Pri novem gospodarju se je dečko vpeljal tako vzorno, da mu ie v znak priznanja kupil nov suknjič in čevlje. Skrbnemu mojstru pa ie dečko njegovo dobroto nehvaležno poplačal. Ukradel je svojemu tovarišu 400 dinarjev in se s prvim vlakom odpeljal proti SuŠa-ku- Dotlej, ko so tatvino opazili, se ie fantič že najihrže sprehajal ob morski 0-bali, in njegova najsrčnejša želja se ie zaenkrat izpolnila. Videl je morje, velike pairobrode in pristaniško vrvenje. Srečno ie hodil po Sušaku, iskaje prve prilike, da se ukrca na parobrod kot mornariški vajenec. A oko postave ie bdelo nad dečkom, za katerim ie bila izdana policijska tiralica. Ravno, ko je bil že skoro na tem, da se odpelje po sinjem morju, ga popraša strogi mož postave odkod in kam. Popis obleke in štampiljke zavoda na isti ga je izdalo, da ie to zasledovani pobegli vajenec Rudolf D. iz Maribora-Prepel jali so ga zopet v Maribor, kier se je spokoril za svoj greh na policiji in v jetntišnici, nakar ga je oddala mladinska oblast v državno poboliševalnico v Lju bliani. Pred nekaj dnevi je pa pobegnil tudi od tam — gotovo se mu je zopet zahotelo po morju in mornariškem življeniu. Učiteljska Imenovanja v mariborski oblasti V državno službo so 9prejetl in postavljeni za učitelje: Slava Benedik v Skale, Miroslava Verčkovnnk v Studenice, Ida S umor v St. Ili pod Turjakom, Mi baela Rrašovic v Kapelo, Marija Majerhold v Št Janž pri Dravogradu, Matilda Rajh v Makole, Ela Čonč v Št. Jurii v Slov. gor., Angela Ambrožič v Veliki Po J jami, Zofija Jerele v Sv. Bolfenk na Kogu, Jožefa Luževič v Stopice, Marija Majer v Pečarovioe, Emilija Jurinec v Svečini, Mariia Visenjak v Odrancih, Šte fanfija Prešern v Beltince, Ana Kotnik v Sv. Urban, Bruna Jovčio v Sv. Tomaž, Marija Lenartič v Dornavo, Marta Golobič v Šmartno pri Slovenigradcu, Marija Kinčič v Prtočo, Vera Kajč na dekliško v Sv. Juriju prf Cellu, Karolina Klun v Žiče, Justina Zorjan v Loče, Lju-boslava Grmovšek na Muto, Fram Dru-škovič v Sv. Miklavž, Milan Strau« v. Gornjo Lendavo, Srečko Robinščak v Šo štanj, Ivan Toueršu v Gornjo Ponikvo. Premeščeni so: Frania Schnetider v Kance, Branimir Ceh v Slovensko Bistrico deška, Florentina Metlika na dekliško; v Solčavo Drago in Marjeta Cepič, Karolina Vuk vi Sv. Lovrenc na Dr. polju, Terezija Ferenčak v Zavrč, Mariia Polak na Ponikvo, Drago Bitanc v Veliko Poljano, Vanda Medica v Sp. Kungoto, Miroslav Viher v Ljubno, Karolinai Arnejc vi Lovrenc pod PreStoom, Milica Vrečko v Fram, Pavla Grobin v Vuhred, Ema Killer v Gotovlio, Iva Košar v Frankolovo, Karla Srebrnič v Podgorje. .Vsi s 1. septembrom 1927. fpomfniaite ie CMD Kakina bo naša tiskarna bankovcev Ped Topčiderskim brdom v Beogradu so pričeli z zidanjem tiskamo za barkov ce naše Narodne banke. Po načrtu inž. Gavriloviča »n Neumana bo stavba dvo-uadstropna in bo imela na vogalih eetve-rocglate stolpe, ki bodo še za dve nadstropje višji- Notranjost tiskarne bo naj modernejše urejena. V podpritličju bo khšarna, v pritličju shrambe za posebni papir, ki se uporablja za bankovce. V Pivom nadstropju bo laboratorij, dalje f.4 m dolga dvorana za atelje, v drugen. pa oddelek za barvanje, sušenje in končno štetje bankovcev. Poslopje bo zgrajeno iz anuliranega betona in železja, ter bo obdano z lepo 6 m V'soko ograjo z enim vhodom, skozi katerega pojde tudi tir na železniško postajo Topčider. V bližini tiskarne same, ki bo skoro hermetično zaprta, pa bodo stala poslopja za stanovanja uradnikov in 'lelavcev. Tiskarna bo gotova do 1- januarja 1929. — Nov Montc Carlo. Društvo za razvoj tujskega prometa v: državi Kuba hoče v glavnem mestu Havana zgraditi moderno igralnico — konkurenco sl0vitcga Monte Carla. Prod lagatelii načrta napovedujejo velike uspehe ti,n dobičke nove igralnice, ki bo Monte Carlo prekosila po svoji velikopoteznosti. Podružnica Sv. Cirila in Metoda pri Sp. Kungoti priredi v četrtek dne 8. t. m. veselico z gledališko igro v g0stilnti g. Likavca na Pesnici. Ker je čisti dohodek namenjen v podporo revno šolske mladine, vabi od bor k naiobilnošii udeležbi. 999 Mariborski in Proslava rojstnega dne prestolonaslednika V Mariboru se je vršila svečana proslava rojstnega dne Ni- Vel. prestolonaslednika Petra. V stolnici je bral stolni prelat dr. Tomažič pontifikalno mašo v prisotnosti zastopnikov civilnih in voja ških oblasti. Obredu ie prisostvoval veliki župan dr. Schaubach, mestni župan dr. Leskovar in predstavniki ostalih u-radov, vojsko pa je zastopal general Spasič poleg drugih vojaških dostojanstvenikov. Obredi so se vršili tudi v pra voslavni kapelici in profestantovski cerkvi Del mariborske gairntizije je imel parado, javna poslopja in privatniki pa so razobesili zastave- — Prihod westfalsklh Slovencev v Maribor. Sinoči po sedmi uri so prispeli v Maribor s posebnim vlakom westfalski Slovenci. Na kolodvoru jih je pozdravil vi imenu občine mariborski župan dr. Leskovar. Po izmenjanih pozdravnih nagovorih so številni gostje s prapori in v rudarskih uniformah v spremstvu domačinov z godbo na čelu krenili skozi mariborske ulice. Zvečer se je vršil v Unionu svečan banket. Danes ziutral pa 60 se gostje vrnili zopet na Westfalsko. — Netaktnost. Mestna občina mariborska je priredila sinoči na verandi pivovarne Union na čast westfalsktim Slovencem slavnostni banket, katerega so se udeležili zastopniki vseh strank, da pozdravijo svoje rojake,. ki si morajo služiti kruh v inozemstvu. Ugotavljamo, da so merodainti krogi SLS zagrešili pri tej priliki veliko netaktnost, ker so skušali dati temu večeru, kli naj bi bil pozdrav slovenskega Maribora svoiim v tujini živečim rojakom, predvsem klerikalno, strankarsko obile-žie. Mestni svetnik dr. Jerovšek se je spozabil celo tako daleč, da je na večeru javno agitiral za klerikalno strankarsko glasilo »Slovenski Gospodar«. — Ureditev volišč v Mariboru. Radi predpriprav za volitve se vi soboto, dne 10. t. m- in v pondeljek, dne 12. t. m. po volitvah na mestnem magistratu za stranke ne uraduje. — Joško Kovič odpotoval v inozemstvo. Josip Kovič, režiser narodnega gledališča v Mariboru, ie odpotoval v inozemstvo v svrho gledaliških študij in se vrne na svoje službeno mesto v Maribor z novim letom. — Vodstvo obrino-nadaljevalne šole v Mariboru opozarja, da se vrši vpisovanie samo še ta teden. Ker se rti doslej priglasila niti tretjina vajencev in vajenk, naj se javijo sigurno še tekom tega tedna za šolo. Pozneie so vpisovanje ne bo več .vršilo, zamudniki pa bodo kaznovanfi. — Pozor vinotočarji! Iz krogov vinotočarjev nam pišejo: 2e 9voječasno so nam hoteli odvzeti pravico za točenio pod vejo. Sedaj se zopet govori, da se s 1. januarjem 1928 ukinejo sploh vsi vtinotoči, kar bi bil za nas siromake hud udarec. Naša dolžnost je, da se zato z resnim nastopom pripravimo proti našim sovražnikom in si ustanovimo lastno organizacijo- Le na ta način bomo mogli uspešno ščititi svoie interese in tudi uveljaviti svojo zahtevo napram merodajnim činiiteljem. Ako oblasti že hočejo ukiniti vinotoče, naj jih ukinejo bogatašem, nikakor pa ne gre, da bi odvzeli tudii nam siromakom oz. invalidom, ki se že tako težko bojujemo za svoj obstanek, še ta boren zaslužek. — Kolo vozačev in jahačev v Ljutomeru ■priredi dno 8. septembra ob 14. na dirkališču na Cvenu pri Ljutomeru jesensko kasačko dirko. Ker je prijavljenih veKko število dirkačev', obeta biti dirka jako zanimiva- Za okrepčila je poskrbljeno, nn dirkališče vozi iz Ljutomera avtobus. Obvestila »Študijske knjižnice«. Javna čitalnica bo od 9. tm. vsak delavnik od 15. do 18. ure odprto- V tej dobi so bodo tudi izposojevalc tin izmenjavale knjige naročnikom. — Dopoldne so bodo knjige samo izjemoma izposojevalo naročnikom izven Maribora. Igra narave. Na Aleksandrovi cesti ie pred gostilno Vlahovič vzcvetel kostanj, ravnotako se je odel v belo cvetje kostanj pred splošno bolnico na Tržaški cesti. — Službo dobi v Celju v modemi delavnici topetaik, dobro izvežbana samostojna moč. V Koniicah pa sprejmejo v službo spretnega sodarja. Ponudbe mariborski Borzi dela---- Društvo drž. upokojencev in upokojenk v Mariboru naznanja vsem upokojenim in aktivni tovarišem, da so iim na razpolago v gostilni »Pregl« — Stolni trg — sledeč* uradniška glasila: Cinovmčki glasnik, Naš glas, Drž- upokojenec. — 520.000 Din dobiš, ali vilo v kateremkoli kraju Jugoslavije ali avto znamke Fiat, kompleten radio aparat, avto znamke Ford, če se ti nasmeje sreča v Novinarski loteriji Razefl navedenega so še naslednja dobitki; plačano potovanje v Pariz z ekspresnim vlakom tja ki tlazaj m še 5000 frankov na roko, kompletna spalna soba z dvema posteljama, dvema omarama, cela vrsta denarnih dobitkov v rištod po 50.000 do 500 Din, moderni pfianino, instalacija telefona v stanovanje, tri tedne bivanja tl kateremkoli kopališču, 70 slik in kipom naših prvtih umetnikov, cela vrsta biblla tek itd. itd. Novinarska srečka stane samo 10 Din in se kupi enkrat za vselej Radi t« nizke cene smo prvo pošiljat«! srečk že razprodati. Ker pa je žrebanje preloženo na 15.—28. januarja 1928-smo prejeli novo zalogo srečk, ki jili dobite v upravi »Večemika« na Aleksandrovi cesti 13, v Mariboru- — Dom ubogih. Že dne 10. junija 1925 se je imelo vršati srečkanje družinske hiše dobrodelne 1°" terije za zgradbo doma ubogih. Toda p®* tekli sta dve leti, a o srečkanju ni ne duha ne sluha. Na srečkah so podpisani odlični možje, kfl bi morali zadevo vendar že jedenkrat na to ali oni način završita ali pa vsaj povrniti kupcem srečk plačane zneske- Prvotrti podjetniki dobrodelne loterije so got skečem. Z Lotos v Voltiki k®7 Ot h »11 rrri m 1 q q Danes! možu k KINO APOLO. n 6 pikantnih činov o pametni ženi. ZaplJctijaJ1- - * Meja lita iz »a lSt*ncc Talmadg« Ronald Colman — Corrt _ rrorrnrnr a a crrcamoca Med vero in praznoverjem Povojne sekte — Nevarnosti za dušo in telo Vsako velemesto ima obsežne puste dvorane, kjer se po lesenih klopeh, zlasti ob večernih urah, stiskajo ljudje vseh slojev ter poslušajo kakega fantastičnega pridigarja, ki na veliko govori in gestikulira spredaj pri pultu. Komaj se pridigar ves utrujen^ vsede, se že dvigajo posamezni poslušalci, ki z zamaknjenim obrazom in dvignjenimi rokami kričijo navadno kaj nerazumljivega. Ostali gledajo zamaknjenca z izbuljenimi očmi, vstajajo in kričijo tudi sami, dokler vsa družba ne izbruhne v kričanju in ječanju. Tako se obnašajo privrženci raznih sekt, takozvanih zamaknjencev in apo-stolnikov, ki pravijo, da se na njih ponavlja binkoštni čudež apostolov, ki so naenkrat govorili v »vseh jezikih«. Po vojni se je začela posebna pobožnost, ki v cerkvah ne najde več prave utehe. Ta pobožnost se zateka k okultizmu ali pa k sektam, ki rastejo po vojni kakor gobe po dežju. Dočim so nekatere sekte trdno organizirane, nastajajo druge slučajno in živijo brez prave organizacije pod vplivom kake osebnosti ali pa vsled čustvenega kolektivizma. Celo Berlin, ki velja v splošnem za zelo realistično mesto, ima po vojni velikansko število sekt in verskih družb. Tu je družba »božjega socializma«, »apostolstvo Jude«, verska družba »Noe«, krščanska zveza »Smirna«, »Pastir in čreda«, darbisti in končno cerkev »Janezovega razodetja«. To cerkev je ustanovil nekdanji zidar, fi-iakar, gostilničar, čudotvorni zdravnik z magnetizmom in prerok Jožef Weis-senberg. Ta mož pravi, da se v njegovi osebi ponavljajo preporodi preroka Elije, arhangela Mihaela, Janeza Krstnika, včasih pa tudi Janeza Evangelista. Večkrat tudi trdi, da je v njem sam sveti duh. Ima več tisoč pristašev, med njimi celo princeso, nekdanjo he-sensko deželno grofico Karolo. Weis- senberg je imel že večkrat opravka s sodnijo radi svojega čudodelnega zdravništva. Tudi mormoni so se močno razširili po Nemčiji. V Berlinu imajo pet cerkvenih občin. Še močnejši so adventisti, ki po ritusu starega testamenta praznujejo petek in soboto. V Berlinu imajo adventisti 23 svojih svetišč. Kakor mormoni, tako imajo tudi adventisti močno razvit tisk, ki izhaja v nakladah od 60 do 120 tisoč. Močno propagando razvija tudi neka verska družba, ki meša krščanstvo z budhiz-mom ter se imenuje »Oomoto«. V nekem wiirtenberškem mestu ima ta družba svoje glasilo »Bela zastava«. Posebna novost je neka verska družba, ki se je ravila med nemškimi fašisti-stahlhelmovci. Ta sekta, ali kakorkoli se že imenuje, je bila nekaj časa enotna, potem se je pa razbila na dva dela ali na dve struji: Ena pravi, da se vrača v germansko prakrščan-stvo, druga, ki prvo ogorčeno pobija, pa ima celo svojega nebeškega boga z imenom Odin. Ta politično-verska sekta ne mara niti Kristusa, ker izhaja iz rodu Davidovega, katerega častijo tudi Judje. Teozofi z odrešenikom iz Indije Krišnamurtijem se tudi močno širijo, kar se je videlo zlasti sedaj, ko je pred sednica teozofske družbe Ana Besant na potu iz Holandske obiskala Berlin. Poleg teh in drugih sekt so še manjše družbe, ki izdajajo knjige ali pa pridi-gujejo naokrog nekak duševni preporod. Značilno je, da je pri večinoma čudaških sektah in družbah mnogo članov nekdanjih nemških dvorov in dvorskih družb. Večina sekt vsebuje veliko nevarnost za praznoverne ljudi, ki postanejo prav lahko žrtve sleparjev in izkoriščevalcev. Tudi ekstaze, ki tvorijo glav ni del obredov raznih sekt, so že blizu blaznosti, ki ogroža duh in telo. Epilog dunajskihizgredov V soboto so začele na Dunaju sodne razprave proti obdolžencem in osumljencem iz dobe težkih dunajskih izgredov 15. in 16. julija. Kot prvi je stopil pred sodnike 151etni pomožni delavec Mojzes Morsel. Obtožnica pravi, da ie z nepoznanimi tovariši 15. julija popoldne ustavil avtomobil nekega advokata tor z vsemi mogočimi grožnjami pripravil do tega, da se je avtomobil ustavil. Mdrsel se je na avtomobil celo vsedel in bogzna kam bi se čudna družba odpeljala, če ne bi bila prišla pravočasno policijska patrulja. Za podobno je obtožen tudi neki 22letni delavec- Oba obtoženca sta izjavila, da sita hotela avtomobile ustaviti samo radi tega, da bi nanje naložila ranjence, ki so ležali naokrog po cesti. Tretii obtoženec je 60 letni izdelovalec pisanih balončkov — otroških igračk, ker je s celo kolekcijo običainth dunajskih psovk obkladal policijo. Državni pravnik je zahteval težke kazni češ, da so dejania obtožencev razvnela cele množice do strašnih izgredov. Branitelj obtoženih je pa naglašal, da sodišče ne sme biti maščevalno in če se že govori in mora govoriti! o množici, potem vendar ne more biti nosilec liste vseh znanih in neznanih krivcev. 15letni židovski fantič. Kar se tiče zmerjanja in psovk, ni mogoče govorita o zapeljevanju množice, ker se po dunajskih ulicah zmerja že od nekdaj pred in po krvavem petku. Branitelj pravi, da ima veselje nad požarom sodnij sirih aktov, ker akti moraio od časa do časa zgoreti — seveda ne na način 15. iulija. Kako? od starih aktov ni več prahu, tako'bi se morala tudi srca sodnikov izprašati, da bi bilo več razumevanja za psihozo mas in za dejanja poedincev. Branitelj ie bil vi svojem govoru od sodnika večkrat prekinjen, dosegel je pa vendarle, da so bili obdolženci oproščeni, odnosno pogoino obsojeni na nekaj tednov zapora. Zločinski detektiv Pod vijaduktom v newyorškem Predmestju Brony so našli v nekem avtomobilu truplo inženerja Pratta. Ugotovilo se je, da je bil izvršen roparski umor. Spretni newyorški policiji pa je tekom 24 ur uspelo, da je izsledila zločinca in razvozljala tajin-stven zločin. Morilec bogat, inženjer-ja je policijski uradnik David Graham. Imel je namreč nalog od tvrdke, pri kateri je bil umorjeni inženjer usluž-ben, da ga v dneh. kadar je Pratt v majhnem avtomobilu vozil denar za izplačevanje delavskih mezd, spremlja z avtomobilom in ga varuje pred even tuelnimi roparskimi napadi. Detektiv ie torej točno vedel, kedaj in kje vozi ■nženjer denarje. Za časa umora je bil Graham na dopustu radi bolezni. Ker mu ie bila pot inženjerja Pratta dobro znana, Ra je ustavil na samotnem kra in tri Hm°ril’ se vsedel v njegov avto p‘° odpeljal skozi newyorške mrakuVnnaedniCSt^ Br0ny’ kjef K V k pod vijaduktom oplenil inže- njerja, ki je iniel 5000 dolarjev (četrt milijona dinarjev) in pustil avto s trup m v "J1, Graham je bil aretiran v nekem nočnem lokalu v Coney-Island, Jer se je zabaval v družbi sumljivih nočnih tipov, natakarjem in plesalkam Pa je delil večje vsote denarja. Razen jega je policija tudi ugotovila, da si je Draham kmalu po zločinu kupil avto- kr?vH Za * dolarjev, kar njegovo *vdo docela potrjuje. MnH,dna T°da *ndHskih žensk. najbolj čudnpCn,S^e prHiaiai° često do zamisli, kadar ^* "ever*!"c Rekord pa so vsekakor !!>V° .USOj°' inačinke v Padaungu v nekfn t-°’ ci anglcško-indijske kolonije ? Buj' mi. Vse ženske nosijo namreč i že od rane mladosti do 15 cm 1 ke kovinastc ovratnike. Moški v tef krajih imajo namreč radi, da imajo ženske dolg vrat. Ali je ta moda U-godna, tega mi ne moremo presoditi, kajti tamkajšnje ženske so zelo zadovoljim s svojimi kovinastimi ovratniki. Angležki in kitafski morski roparji V zadnjem času so se množili drzni napadi morskih roparjev ob kitajski o-bali. Bilo ie par slučajev, da so se roparji kot pošteni potniki vkrcali na ladjo ter potem sredfi morja nenadno izvlekli orožje in strahovali celo posadko. Od kitajskih morskih ropariev so bile oškodovane tudi angleške pirivatne in državne ladie. Ker Angleža pri zasledovanju roparjev niso imeli sreče, so začeli sedaj na kopnem akcijo, ki ie vse prej kot kulturna. Morski roparji so naivec svojih predrznosti tizvedli v Biaskem zalivu, ka kih 50 milj vzhodno od Hongkonga. Angleži so na obalo poslali četo 500 mož in ker prebivalci niso mogli alfi pa niso hoteli povedati, kjer morski razbojniki sta nujejo, je angleška ekspedicija zažgala in porušila prvih 50 hiš, na katere je na-e ela. Pri drugi ekspodicui so se Angleži ze ma o> umirili in so v neki kitajski vasi razdejali samo šest M§. Poročilo ekspe_ dicuc seveda trdi, d aso bila to bivalitiča morskih piratov, za kaT ^ pTav no_ benega dokaza. Nova iznajdba v radio-tehniki. Angleški izumitelj Baird, ki izpopolnjuje po nalogu direkcije angleških pošt radioslužbo, je minule dni izjavil novinarjem, da se bo s pomočjo njegovega sistema v najkrajšem času lahko prenašalo akustične slike človeških obrazov, kakor kakšno melodijo ali tekst kakšne pesmi. Njegov aparat za gledanje v daljavo pretvarja detajle slike, ki jo prenaša, v akustične linije na gramofonski plošči. Z novo iznajdbo bo omogočeno prenašati individualne melodije posameznih obrazov. Primanjkljaj enega milijona stanovanj. Po zadnji stanovanjski statistiki manjka v Nemčiji en milijon stanovanj. I a primanjkljaj je po številu, ker stanujejo mnoge družine združene v enem stanovanju, in je pravi primanjkljaj na stanovanjih le 700 tisoč. Toliko je namreč tudi prosilcev, ki so res po- lNom]sY PO vscl' pokrajinah in deželah ‘Nemčije za stanovanja. v svojem najnovejšem flilmu nove sezone Ljuhovca (Die Geliebte) Pri vseh predstavah novi umetniški or-cester 6.a Težave Palestine. Na kongresu cionistov, ki se je otvoril te dnfi v Baselu, se mnogo razpravlja o težkem položaju Palestine. Ze od 1. 1920 narašča deficit cionistične cerjkvene blagajne, ki je dosegel sedaj že veliko svoto 15 tisoč funtov, kar ie blizu 40 milfijenov dinariov. Najhujše je bilo leftos, ko je zadela Palestino strašna potresna katastrofa in je morala cerkvena blagajna izdati velike svate v jx>moč in podiporo oškodovancem. V proračunu bodočega 1. bo imela oionistiona cerkev le pičla sred stva za prepotrebno kolonizacijo. Med ži dovskim delovnim prebrvalstrvom narašča tudi brezposelnost. Za slavo najlepše Angležinje. Zupan angleškega mesta Ramsgate, F. Leinelyn trdi, da so dekleta v njegovem mestu najlepša v vsej Angliji. Toda isto trdita tudi župan v.Osborne in Margate. Vsi trije so se zato dogovorili, da prirede, č!m nastane lepše vreme, izlet s parnikom vzdolž angleške obale, kjer žive te najlepše deklice. Konkuren-tinje se bodo mogle brezplačno vkrcati na parnik, nakar bo posebna komisija na odprtem morju izrekla svojo končno sodbo. Za sedaj pa smatra vsakdo od imenovanih treh županov, da so dekleta njegovega mesta naj lepša. Verski boi! v Indiji. V zadnjem času so na dnevnem' redu krvavi spopadi med budhisti in mahame-danefi v Indiji. Zadnji spopad, ki je končal kakor prava bitka, se je odigral v britansko-indiiskem mestu Bareli. Hindu stanci so povodom nekega svojega pr a znika šli v velikem sprevodu in z godbo mimo mohamedanske mošeje, iz katere so se ravno vsipali verniki. Iz prerekanja so se prav naglo razvili pretep«, vmes je posegla policija, streljalo se je in izid je bi 13 mrtvih in 96 ranjenih. Bar za otroke. V konfortnem kopališču v Deauvil-leu je neko tamkajšnje podjetje zgradilo za nedoletne obiskovalce interesantno dvorano — bar za otroke Oprema dvorane je otroško majhna Mize, stoli in servisi so izdelani nalašč za deco. Gosti dobijo v baru samo limonado, mleko, čokolado i. t. d. Natakarji v baru morajo biti izredno spretni, da v redu postrežejo svoje občutljive male goste in da jih varujejo pred težkimi posledicami sladkih pijač. (CINO UNION. Telefon 239, Danes premij era Šport Drugo kolo za poškodbeni fond. V četrtek se bo na igrišču Maribora vršila tekma med SD Rapidom in SK Že-ezničariem v korist fonda za poškodova-. ne igralce. Rapid ie sfiguren zmagovalec, vendar je pričakovati, da bo Železničar nudil protivniku tolikrat več odpora, kot v prvem srečanju, ko je podlegel v razmerju 10:4, čeprav je Rapid nastopil z oslablienčm moštvom. Gotovo ie, da bodo obojestranska prizadevanja nudila lepo igro in ustvarjala zanimive momente, tako da piride občinstvo v polni meri na račun. ISSK Maribor mladina : Merkur. Dne 8. t m. bo mladina Maribora, Id nastopi prihodnjo nedeljo v Ljubliam proti mladini Ilirije, odigralo prijateljsko tekmo proti prvemu moštvu Merkurju. Mladina Maribora, ki jo tvori vigra-na enaistorica mladih, tehnično »zvežba-nih igralcev, ima sigurno več izgledov. Jutrišnja tekma bo nekaka preiskušnja za mlado moštvo, ki nastopfi v pokalni tekmi proti mladini Ilirije prvič izven Maribora. Uverjeni smo, da bo častno iranfila barve svojega kluba. ASK : Maribor. Javili smo, da bo četrtek' 8- tm. gostovala v Mariboru družina »Concor-die«, kakor pa doznavamo, bo odigral Maribor prijateljsko tekmo z dolgoletnim državnim prvakom Akadeanskfim SK iz Zagreba. ISSK Maribor : SK Ptuj. V četrtek popoldne se bo v zrvezfi z im® cijonalnim lahkoatletskim mitingom odigrala v Ptuiu tudi prijateljska hazenska tekma med domačo družino SK Ptuja in drugo garnituro Maribora. Družina, Id bo v Ptuju zastopala barve Maribora, je sestavljena iz mladih, ambicijoznih in tehnično dobro izvežbanih hazenašfic, ki1 so v trening tekmah proti prvi družini, že čestokrat nudile docela enakovredno igro. Glede na dobro kvaliteto ptujske bazene, kfi ie gotovo ena izmed najtrših družin ostre defenzivne igre, se pričakuje, da bo tekma nudila dobro in zanimivo igro. Mnenja o izidu so docela deljena, ka iti nasprotnika se borita s prav različnim orožjem: Maribor s kombinacijsko igro, Ptuj pa s prodornimi soloakcj-jami- Soholsioo Sokol Slov. Bistrica ima svoi letni na* stop dne 8. septembra ob 15 uri v hotelu Beograd. Sodeluje mariborska^, sokolska godba in telovadci iz Maribora in Studencev;, ki se odpeljejo ob 9.25. Ostalo občinstvo odpotuie iz Maribora ob 1330. Povratek mogoče z avtobusom proge Celje—Maribor ob 18-45 ali z vlakom 20.45, s katerim se vrne godba. Zaprošena je polovična vožnia! Zdravo >n na svidenje! * Tragedija Grosavescu. Ker jc začela od porotnega sodišča oproščena morilka tenorista Trajana Grosavescu pisati svoje spomine, se je čutila, tudi sestra umorjenega Olga Grosavescu poklicana in prisiljena, da potom tiska pokaže javnosti sliko tragedije svojega brata. Pod naslovom »Resnica tragedije Trajana Grosavescu« je začel dunajski »Montag« že prinašati spomine sestre Olge. Olga Grosavescu je živela več let v stanovanju pokojnega umetnika in je gotovo o njegovi usodi dobro poučena. Nekaj podatkov je dala tudi mati Ernestina. Tako bosta sedaj dva dunajska lista od dveh strani osvetljevala tragedijo v domu romunskega pevca, Sfrati X ff~rW,ArcM vr>rr n v)V \7 M’ q r T Ti o r V ^ne K ™ 1027 Maksim Gorki: Staruha Izergil »A oni ribič, kam je Šel?«, sem vpra šal. »Ribič? Da, on ... On se je pridružil Huculom. Spočetka mi je vedno prigovarjal in mi grozil, da me vrže v reko; pozneje je prenehal s tem in zapeljal drugo dekle. Obadva so obesili v mestu — ribiča in onega mojega Hu-cula. Hucula so zvali »Klest« radi rjavih ias. Jaz sem šla gledat, kako so jih obesili. V Dobrudži je to bilo. Ribič je šel potrt in je jokal, a Hucul je kadil pipo. Šel je in kadil, roke v žepih hlač, en brk mu je štrlel naravnost proti rami, drugi se mu je povesil na prsi. Ko me je zagledal, je vzel pipo iz ust in mi zaklical: »Zdrav- stvuj! . . .« Celo leto sem žalovala za njim. Ej! ... To se je zgodilo, ker so hoteli zbežati v Karpate na svoje domove. Tam jih je povabil nek Rumun v goste in tam so jih ujeli. Samo njih dvojico so ujeli, nekaj so jih pobili, vsi drugi so ušli . . . Rumunu so pozneje to plačali . . . Zažgali so mu dvorec, skednje in vse žito. Ničesar ni ostalo. »To si storila ti?«, sem začuden vprašal. »Mnogo je bilo njihovih prijateljic, ne jaz sama ... Kdor nam je bil dober ljubček, se nam je vtisnil globoko v srce . . .« — Pesem na morskem bregu je utihnila. Starko je ganil šum morskih ; valov, ki se je podvojil in zamislila se je. Burni šum je vzbudil v njej povest o burnem življenju. Z brega se je zaslišal govor in smeh ljudi. Vsa mehka je postajala noč in vedno svetlejše je sijala luna. Nedoločni zvoki in šum živega vrvenja so postajali vedno tišji, potapljajoč se v rastočem šumenju valov, katere je dvigal naraščajoč veter. »Jaz sem tudi že Turka ljubila. V haremu sem bila pri njem, v Skadru. Cel teden sem živela tam, — no, nič ni bilo ... Bilo je dolgočasno: same ženske in zopet ženske so bile tam . . . Osem jih je imel pri sebi. Celi dan se je jedlo in spalo in govorilo neumnosti. Ali pa so se rogale druga drugi in ko-kotale kot kokoši. Ta Turek je bil že star, ves siv in zelo bogat in častitljiv. Govoril je kot kak vladar ... Oči so mu bile črne in gledal je naravnost v dušo. Zelo rad je molil. Spoznala sem ga v Bukarešti. Hodil je po Ringu kot car in gledal tako častitljivo! Do-padla sem se mu. Na večer so me prijeli na ulici in me vodili k njemu. Prodajal je sandale in palme in je prišel v Bukarešto nakupovat blago. Vprašal me je: »Hočeš iti z menoj?« — »Hočem!« ... In šla sem z njim. Bil je bogat, ta Turek. Imel je sina, črnega, gibčnega malčka. Bilo mu je šestnajst let. Z njim sem zbežala od Turka v Bolgarsko, v Lom-Palanko ... Tam me je neka Bolgarka z nožem zabodla v prsi radi svojega ženina ali moža — se ne spominjam več. Dolgo sem se zdravila v nekem samostanu. To je bil ženski samostan. Tam me je neko dekle zelo rado imelo ... K nji je iz drugega samostana v Arcer-Palanki hodil njen brat, tudi menih . . . Kakor črv se je zvijal ta človek pred menoj. In ko sem ozdravila, sem zbežala z njim v njegovo Poljsko.« »A povej mi, kje je ostal mali Turek?« »Oni malček? Umrl je, revž. Od žalosti in hrepenjenja po domu ali pa od ljubezni . . . Pričel je veneti kot slabotno drevesce, ki nima solnca. Spominjam se: ležal je, ves že upadel in bled kot led. a še vedno je gorela v njem ljubav ... In neprstano me je prosil, naj se sklanjam nad njim in ga poljubljam. Ljjubila sem ga in ga mno go poljubljala. Postajal je vedno sla-bejši in jii mogel več vstati. Ležal je in tako žalostno kot berač me je prosil, da bi legla poleg njega in ga ogrela. Legla sem k njemu . . . Naenkrat je ves zažarel. Nekoč sem tako zaspala in ko sem se zbudila, je bil ves mrzel, mrtev . .. Jokala sem nad niim. Kdo ve, mogoče sem ga jaz ubila. Dvakrat starejša od njega sem že bila tedaj. In bila sem tako močna in sočna — a on 0 tak malček! . ..« —- Vzdihnilaa je starka in prvič sem videl, da se je trikrat pokrižala in šepetala nekaj s suhimi ustnami. »No,« sem povzel videč, da je umolk nila. »Potem si šla v Poljsko, ali ne?« »Da. Z onim malim Poljakom. Bil je smešen in podel. Če se mu je hotelo ženske, se mi je prilizoval kot maček in z jezika mu je tekel sam med; če me pa ni potreboval, me je bičal z besedami kot s knuto! .. . Nekoč, ko sva hodila po bregu reke in mi je zopet dejal par grdih, ostudnih besed — o, o! Razsrdila sem se tedaj1 Zakipela sem kot smola! Vzela sem ga na svoje roke, kot dojenca — bil je zelo majhen! I— dvignila sem ga visoko in ga stisni-[la v bokih tako, da je ves posinjel! Zamahnila sem in ga vrgla v reko. Kako smešno je kričal! . . . Gledala sem nanj z višine brega, on pa se je prevračal v vodi. Odšla sem in se ni-,sem več srečala z njim. V tem sem imela srečo: nikdar nisem pozneje v ■ življenju srečavala onih, ki sem jih ; nekdaj ljubila. To so nelepa srečanja, to je kot bi se srečal z mrtvimi . . .« — Starka je umolknila z globokim vzdihom. Jaz pa sem si predstavljal te njene ljudi. Pred menoj je vstal brkati, ognjeni in rjavi Hucul, ki gre v smrt mirno pušeč iz pipe, silen, odločen mladenič. Morda je imel hladne, sinje oči, ki so zrle na vse trdo, nepremično. Poleg njega črnobrkati ribič s Pru-ta; on joka, on noče umreti; v obrazu, bledem od smrtne tuge, so ugasnile ve I sele oči in brki. mokri od solz, so se žalostno povesili na obe strani na-kremženih ust. Tudi stari, častitljivi i Turek je tu, morda je fatalist in des-pot. Poleg njega je njegov sin, bedni, slabotni iztočni cvet, zastrupljen s poljubi ... In dalje trepetajoči Poljak, galanten in vročekrven, lepobeseden in — vedno gladen ... Vsi so sedaj blede sence, a ona. katero so nekdaj poljubljali, sedi poleg mene živa, toda izsušena v dolgem času, brez telesa, brez krvi. s srecem brez hrepenenja, z očmi brez ognja. Tudi ona postaja senca ... Nadaljevala je: »V Poljski mi ni šlo dobro. Tam žive hladni in lažnjivi ljudje. Jaz nisem razumela njih jezika, vijočega se kot kača; ves škripajoč se mi je zdel ta jezik . . . Zakaj škripajoč? Glej, Bog jim je dal tak zmešan jezik zato, ker j so lažnjivi. Šla sem tedaj nevedoč kam in videla sem, kako so se zbirali na J ; por in vojno proti vam, Rusom- Prišla sem do mesta Bolmi. Neki Žid me je kupil: ni me kupil zase, nega da bi trgoval z menoj. Bila scin zadovoljna. Za življenje mora človek znati kako delo; jaz nisem znala ničesar, zato sem morala to plačevati s svojo osebo. Mislila sem tedaj, da se vrnem domov v Birlat, čim dobim malo denarja; raztrgala bi verige, da niso bile premočne. Živela sem tam. Hodili so k meni bogati pani, pirovali z menoj in pri meni. No, to jih je drago stalo. Prepirali so se radi mene in prerivali. Eden od njih je hodil dolgo k meni in glej, kaj je nekoč napravil: prišel je, a sluga je prinesel za njim vrečo. Pred menoj je pan vzel vrečo in jo razvezal nad mojo glavo. Zlati cekini so mi padali na glavo in bilo je veselo slišati to zvenenje, ko so padali po tleh. Tako sem ugnala tega pana! Imel je tolst, surov obraz, a telo je bilo kot ve lika blazina. Izgledal je kot tolsta svinja. Da, ugnala sem ga in naposled mi je priznal, da je prodal vso svojo zemljo, svoj dom in konje, samo da bi mene obsul z zlatom ... V tem času sem ljubila nekega bogatega pana z razsekanim obrazom. Cel obraz mu je bil vse križem zrezan od turških sabelj, s katerimi se je še nedavno boril na strani Grkov. To je bil mož! Kaj so mu bili Grki. ko je bil Poljak? A on je šel in se boril z njimi proti njih sovražniku. Hudo so ga zdelali: izteklo mu je eno oko in dva prsta leve roke so mu odsekali. Kaj so mu bili Grki, ko je bil Poljak? . . . Vidiš, on je ljubil burne doživljaje. Ako pa človek ljubi doživljaje, jih vedno najde v življenju. Oni pa, ki jih ne najdejo, to so lenuhi in bojazljivci — ali pa ne razumejo življe>-nja. To pa zato, ker, ako bi ljudje razumeli življenje, bi vsakdo hotel pustiti svojo senco v njem. In življenje ne bi požiralo ljudi tako brez sledu . . • Ej, ta človek z brazgotinami na licu je bil sijajen mož! On bi šel na konec sveta brez strahu. Morda so ga vaŠf ubili ob času vstaje. A zakaj ste se šli vi boriti z Ogri? No — no, mol' či! (Dalle prihodnjič-! Mali oglati, kl.tulljov poere-Uovelne in aocijaln« namen« •b&inatva; maka beaeda 30 p, •ajmanjii zneeek Din 6- S Mali Ženitve, doplaovanje in ogla. «i irgovakega ali reklamnega anafiaja: veaka beaeda 60 p, najmanj# zneeek D a 10 — Mar oči tudi Konservatoristka poučuje doma ali izven doma klavir In teoretične predmete po ugodni ceni. Naslov pove uprava lista. — 1004 Iščem stanovanje od 2—3 sob s pritiklinami v Mariboru, okoKci ali ob želez, progi Maribor—Pragersko—Št. Uj— Bistrica-Vzamem tudi v najem enodružinsko hišico. Ponudbe na upravo lista pod »Železniški uradnik v pokoju«. 946 Gospoda alf gospodično *prejmo na stanovanje. Tržaška c. 20. II. nadstropje. 991 Lepo svetlo stanovanje s brano oddam po ceni dijakom v Mari-ul. 10 IH. 8. 953 Zaboje proda Drago Rosina, Vetrinjska ul 26, Mari- DOT. g-jg Šolske torbice nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, — Aleksandrov« cesta 13. 830. Abonente sprejme po 12 in 15 Din dnevno Narodni Dom. 936 Gonilni jermeni. najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd. kakor tudi šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri IVAN KRAVOS. Aleksandrova c- 13. Zahtevajt« ponudbo. 82« lir#" fuT Zahvala. smrtf n»En0gr L"826 lskrcnega sožalia ob priliki prerane mrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, gospoda Ignacija Mariniča S',!"t! in 5opkt’ *p-'™ S gailiivfprt, S1’-' •D,>''?,Vdru?'nim *l>orom Maribor-Krčevina, dne 5. septembra 1927. Judo -kavi! kf je dovrSIl 2 rszieda meSčiin-ske Sole ali 2 razreda gimnazije z dobrim uspehom, sprejme manufakturna trgovina A. Kostanjevec - Ptuj Platno prve vrste za rfuh® po Din 22'— ilfon Itd. pe aejnitjih cenah s« debi pri 6« I. Trpin-u, Maribor, Glavni tr9 17 1003 ZaluJoCi ostali. Crankenhausen (Nemčija) li jr. šol« i in utrojagmdbu •UktroUbniko. l’o*#bni oddelki ta uoljedel. etroje in trskoploTno #>,), Ovratnice, klobuke, srajce, nogavice, galanterijo in modne predmete si nabavite najbolje pri IGO BALOM 866 Itdaja Kontorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaiatelja ln urednik: Fr Stank«1 O e Novol Novo! iiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Ksaver Meško: Kam plovemo Povest. Cena za broš. izvod Din 36—, celo platno vezan Din 46*—. irejeiahojiganiaiiiKDirneza v Ljubljani, Praiernova ul. 34. Nasproti gl. po***’ lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll||llullllllllll|llllllllllllllll|||||||llll»,MI11111 Novo! Nov o! PRODAMO večjo množino Kilogram Din 4*— Več se Izve v upravi Veternik«- an Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik t e 1 a v Mariboru.